St 34. T Mariboru, sobota 23. marca. Y. tečaj. 1872. SLOVENSKI NAROD Izhaja trikrat na toden, vtorek, četrtek in soboto, ter velja po poŠti prejoman, za avstro-ogerske dežele ali v Mariboru s poSiljanjora na dom, za celo leto 10 pold., za pol leta 5 gold., za čotrt leta 2 j vrBto 6 kr. čo so oznani 5 gold., za čotrt leta 2 gold. 60 kr. Za tuje dežele za eeTo leto 12 gold., za pol leta 6 gold., za četrt leta 3 gold., 25 kr. a. v. — Za oznanila se plačuje od oetiristopne petit-ilo enkrat tiska. 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiaka. Vsakokrat se plača stenipolj za 30 kr. — Dopisi naj se izvolo frank i rat i. — Rokopisi so ne vračajo. — Uredništvo jo v Mariboru, v koroški ulici bišn. štev. 220. Opravništvo. na ktero nai se blagovoli i'> noši Mati naročnini', reklam ar i je. ozn a tuja, t. i. administrativni' reči. je v tiskarniej: F. Skaza in dr., v koroški ulici liišn. št. 229 Nemci — zu zocliiij V najnovejšem času je vprašanj-polna Avstrija za eno vprašanje bogatejša, ktero, da si je malo, vendar zasluži največje pozornosti posebno od strani naR Slovencev, ki imamo na čelu svojega programa željo: slovenski narod upravno zediniji,r xcšiti štajerske in koroške Slovence iz nemškega žrela, a primorske iz italijanskega. Menimo namreč vprašanje izločitve nemškega mesta Biala iz zveze z Galicijo. V ustavnem odboru so imeli 16. t. m. sejo, v kteri so na vrsto prišle peticije tega mesta. Te so za las podobne peticijam, ktere bi mi štajerski ali koroški Slovenci staviti mogli. Razloček bi bil samo ta, da se v Biali hoče rešiti 4 tisoč Nemcev od majoriziranja po drugonarodni večini, pri nas pa ne 4 tisoč, temuč na Štajerskem 400 tisoč Slo vencev. Pravičen človek meri vsacemu enako, ima za vse eno pravično mero. Pogledimo, kako so se Nemci in njih doglavniki vedli v tem vprašanji, da vidimo, kako se bodo nam nasproti, kadar jim enake terjatve stavimo. V seji ustavnega odbora IG. t. m. so pod pirali nasvet, naj se nemško mesto Bi a In in neke male občine okolo, ker so nemške, od poljske Galicije odločijo in administrativno z nemško Sle zijo t. j. najprej z okrajem Bielitz zedinijo, vsi matadorji vladne nemške stranke. Pickcrt je rekel naj se Biala loči zarad jezika, naj se z edini kar po naturi skupaj spada. Kuranda je govoril, da je častna stvar Nemcev klic Bialo uslišati. Aušvitz in Zator so nemško vojvodine, to Poljaki ne mogo izbrisati. Celo minister Unger je rekel: da brez zveze z gališkim poravnanjem bi bil za zediujene gališke Biale s šleskim Bic-liccm. Rechbauer je vstal iu rekel: tu so nemški interesi varovati, morajo se neke garaucijc za ohranjenje nemške narodnosti doseči. Tako so govorili tudi drugi. Treba je tu postaviti namesto nemških Bial cev samo Slovence in naši najhujši protivniki so govorili za zedinjenje Slovencev, kajti govorili so za idejo, za Dačelo, za narodno sanio-določbo, za narodnostno neoskrumbo. Načela pa so trdna, nepremakljiva, za vse razmere veljavna, torej tudi za nas. Pa če se obrnemo od nemških velikašev, ter pogledamo v njih javna glasila. Vsa pritrjujo tem načelom. Prostora nam manjka mnogo glasov nabrati. Vzemimo torej v roke samo glavni organ in t Vlade „Ncue freie Presse", ki je /edin jen je Slovencev (baje) načelno pobijala iu zasmehovala, in pogledimo, kako sodi o terjatvi nemškega okraja, ki to terja, kar mi štajerski, koroški, geriški in primorski Slovenci: ločitev od tujenarodnega elementa in zedinjenje s sorodnim. „N. fr. Pr." piše v listu 21. marca: „Mesto Biala neče v poljsko puščavo, izpahneno biti, ne v prognanstvo izdano; ono hoče ostati avstrij sko mesto in protestira samo proti temu, da bi bilo poljsko provincijalno mesto . . . Ali, liočejo to mesto v poljsko sužnost prodati in se hoče ga samo z nekterimi klavzuli pred preveliko ostrostjo gospodarjev varovati." (Mi Slovenci še teh nek terib „klavzul" ne moremo doseči, ki bi nas pred nemško brutalnostjo varovali.) „Da pa one . . ki so po jeziku in izobraženji eno in isto z nami, kterih srce z našim srcem bije, z vezanimi rokami protivnikom izročimo, to nas ponižuje." — Tako nemški organ. Prosimo, naj se namesto Bi alskih Nemcev postavijo Slovenci, in namesti Poljakov Nemci, in vidimo, da Nemci tu za nas govore. To nam je dvojen dokaz. Prvič da je Ne mec samo tačas pravičen, kadar za njegovo kožo grč, drugič, da narodno načelo zmaguje povsod, da ga tudi njegovi dozdanji protivniki priznavajo, da ga bodo torej morali koncem tudi pri nas pri znati. Dopisi. —r— Jz IJulilittiMN 20 marca. [Izv d<)]>. I Ljubljanski nemškutarji so pred nekoliko dnevi v steklenem salonu kazine zopet otrobe vezali. Bilo je kakih 30 možičkov skupaj, ki so se pri vrčku piva pustili od navadnih deklamator jev konštitucijonalncga društva dolgočasiti, kajti naveličali so se že celo satni navadnih zmerom in zmerom pogrevanih fraz, tako da prihajajo k zborom konštitucijonalncga društva še samo taki, ki morajo „ex officio" prihajati, kakor na primer Dež-manov „švoger" Payer, ki uživa za svojo dobrohotnost prosto stanovanje na rotovžu. Dolfi Scbaffer je v začetku obravnav nekaj o prihodnjih mestnih volitvah čenčal, ki delajo našim uemčurjem veliko preglavice, sosebno zdaj ko se je „Gevverbebank," k? je bila nemškutarski zavod za volilno agitacijo, zedinila s štajersko eskomptno banko. Najbolj to izgubo čutijo agitatorji volilni za nemškutarsko stranko: to so možje kakor dr. Sehafler, Mahr, Rud-holzcr In Trcun. Ti možakarji so se na vse mogočne viže napenjali, fuzijo „Gewerbebankew s Štajersko eskomptno banko nemogočo napraviti, ali vse je bilo zastonj. Vsi lepi govori Dolnja in Mahra pri občnem zboru „Gcvcrbebauke" niso pomagali nič, kapitalisti, ki so se kmalu naveličali zastonj opravljati posle cenzorjev, so s potrebno dvo-tretjino akcij odločili za fuzijo. Tako je jenjal ta zavod, ki ni nikdar izpolnoval svojega namena, namreč pomagati malim obrtnikom, po komaj triletnem obstanku, in s tem je tudi iz rok padlo mogočno sredstvo u em šk u taijem, pospeševati njih namene. To njih agenti dobro vedo; zato pa tudi ta strah, in sicer velik, čeravno ne za letošnje, ampak za prihodnje mestne volitve, ko se bode volil ves občinski zastop na novo. Marsikter mali obrtnik bode sedaj rad pribežal zopet k pomočnemu društvu, ki je naroden zavod in tudi iz pol nuje si stavljeni namen, malo rokodelstvo podpirati. Obrtniki pa bodo zdaj menda sprevideli, kako jim hočejo pomagati nemčurji kajti naj le gredo v štajersko eskomptno banko, pa bodo videli, kako se tam denar težko dobi, če kredita ni. Štajerska eskomptna banka, ne pozna Listek. .1 mlin* in njegova piisiriti. „l'jven noW the dar k sbađoWof Juniuslooma aorossthat period of o ur annala with a graadour no doulit tuneli enhanoed and heigfatenod l>y the inystery." Lord Mahoti, Ilist. of Engl. V, 221. V mnogih člankih „Slov. Naroda" se nahajajo navedene globoko mišljene in pomenljive besede Junijcve; on je pisateljem nad črto skoro ncovrgljive veljave, in ker je ta imenitni mož bil svojemu in skoro polovici našega stoletja uganjka, s ktero se je pečalo veliko število bistroumnih glav, pa je ni moglo razvozlati, torej mislim, da bode marsikteremu bralcu všeč, ako mu podam nekaj črtic o Juniju in njegovem pomenu v angleški zgodovini. Bilo je leta 1769. Slabi kralj Georg lil. je bil odpustil slavnega ministra Pitt-a (lorda Cha-tham-a) in vladala sta konservativna ministra Grafton in Camden. Zapletke v Ameriki so dan na dan naraščale in končno se je unel boj, iz kterega je s pomočjo Francije prievela svoboda trinajsterim severoamerikauskim državam iu tako bila ustvarjena podlaga za največjo republiko na zeodji. Novo ministerstvo se je imelo boriti s hudo opozicijo iu zdaj še dobi nasprotnika z zaprtim vizirom in nejasnim geslom ua ščitu, kojega rame pa so bile oborožene s prirojeno krepostjo iu sulica otrovana s hudovoljuo spretnostjo. V Londonu je takrat izhajal opozicijonalni časnik „Public Advcrtiser." V tem listu so se že od leta 17(>7 sem nahajali sestavki v obliki pisem, podpisani z izmišljenimi imeni, n. pr. Mnenion, Atticus in Brutus. Ti spisi uiso vzbudili nikako posebne pozornosti; kar Izide 21. januarja 1709 pismo z novim podpisom ,. Junius", v kterem so bile hudo napadane nektere osebe v visokih državnih službah. Gcucral Draper se je lotil težke naloge, nepoznanega pisatelja zavrniti. Vname se literaren boj, general Draper je bil sramotno premagan in slava Juni-jevega imena se je neizmerno povišala« Čudno pa je bilo, da živa duša. tudi ne izdavatelj „Public Advcrtiscr-a", \VoodfaIl, ni vedel, kdo je Junius. Pisma je navadno prinašal v tiskarnioo kak fant ali postrešček, le redkokrat mož v plašč zavit, najbrže pisatelj sam. Največ so trpeli po Junijevih napadih : vojvoda Grafton in lordi Mauslicld, llills- borough, North, Barrington, Chatham in Cambden, tako tudi voditelji opozicije Wilkcs, Home, Tooke iu dr. Sicer so ta pisma kljubu svojemu republi-kauičnemu cinizmu pisana v duhu monarhične an-gležke ustave. Mnogokrat se nahaja v njih pristranost in celo pomanjkanje pravega svobodoljubja. Pisava je kratka, časih celo epigramarična a povsod jasna in natančna in pisatelj se sme šteti med prve ungležke prozaiste. Vlada je leta 1770 zarad teh pisem tožila „Public Advertiscr-a", vendar s pravdo ni imela sreče iu 1702 je bila dana postava, da imajo o libelih (sramotilnih spisih) soditi porotniki, ne sodnije. Nepoznani pisatelj od izdavatelja ni zahteval nikake druge nagrade, ko eden lepo vezan in dva druga ekscmplara svojih spisov. Meseca majnika 1772 je natisneno zadnje pismo Junijevo in vsi migljaji v „listuici uredništva" so ostali brez vspeha — pisatelj se ni več oglasil. Še le 10. januarja I77;ije dobil \Voodfall privatno pismo od svojega tako imenitnega in vendar neznanega sodelavca, v kterem je Junij slovo jemal in pisal, da neco več delati, ker je tako vse zastonj. „Narod je kupljiv in zaničevanja vreden, v celi deželi ni 10 poštenjakov, ki bi se mogli zediniti h kakemu vzvišenemu eilju". To so bile njegove zadnje besede. druzcga načela kot „Geschaft in Sicherheit"! — Zatorej bode domače eskomptno banke treba in to preeej. Na noge torej .slovenski kapitalisti, llic Rhodttl! Iz fpiori«'«*. 21. mana. |Izv. dop.) Kraški volilci so se prebudili. Dolgo so prepotrpežljivo opazovali, kako jih ujiliuv poslanec Cerne zanemarja . kako svojevlastno iu služeč sebičnim nameram, postopa v deželnem in državnem zboru: a ko je skrajne meje prestopil ter se z glasovanjem za postavo o posilnih volitvah očitno odpovedal federalističnim načelom — jih je huda nevolja pretresla, da so na mali sklenili, jasno in razločno povedati mu svoje mnenje. Odbor veljavnih mož je v ta namen sklical vse volilce v zbor, da bi se posvetovali, kako in kaj. Povabil jc tudi odbor Soče, naj bi se udeležil tega shoda, kateri se je, ker javen, naznanil tudi e. kr. okraj, glavarstvu. Kljubu najneugodnišemu vremenu seje zbralo popoldne 1!>. t. m. obilo število volileev in družili rodoljubnih mož od vseh strauij sivega Krasa v Sežaui v prostorih Guličcve gostilne, znad katere je vihruia sh. venska zastava. Prišla sta tudi dva zastopnika Soče in od strauij polit, gosposke je bil nazoč c. kr. okraj, glavar Nace Mali. — Sivoglavi župan kopriv^ki g. Zega se zahvali volilccm, in vsem zbranim rodoljubom, da so se v tako obilnem številu sešli in prosi naj bi si zarad rednega zborovanja izvolili predsednika in zapisovalca. — Enoglasno za predsednika zbrani g. A. Suc iz Pliskovice se zahvaljuje za skazano tihi čast iu razloži v primernem govoru namen denašnjega shoda. — Na to se začne razprava, katero je gos. Sne prav korektno iu dostojno vodil. — Gosp. župan Stok iz Du-tovelj je omenil Čcrnetovih obljub pri zadnjih in poprejšnjih volitvah — in primerjal jih ž njegovim dosedanjim postopanjem. Ker je C. že v zadnji sesiji dež zbora pokazal, koliko se briga za želje iu zahteve svojih volileev in slovenskega naroda sploh, in ker je v državnem zboru naravnost prestopil v tabor naših najhujih nasprotnikov, na-svetuje, naj se mu pošlje koj nezaupnica. Zastopnika Soče razjasiijujeta posebno neugodne nasledke one postave, za katero je Cerne glasoval v držav, zboru v zvezi z ustavoverei proti pravim odločnim federalistom. — Dr. Ostertag sumi, da niso povabljeni vsi volilci k denašnjemu zboru, kar bi kratilo veljavnost zborovih sklepov. Osuovatelj Zega odgovarja na to, da nima sicer pismenih dokazov pri sebi, da je pa prav gotovo razposlal vabila vsem (JO volilccm. Da se pa predloži nezaupnica^ utegne denes zbor skleniti, vsem tudi ueuazočim volilcein, da jo podpišejo. Dalje navaja dr. Ostertag še ta formalni razlog proti nezaupnici, da bi se moralo namreč Vtis Junijevih pisem je bil neizmeren in mi-nisterstvo je po njih izgubilo skoro vse zaupanje, kar ga je še imelo. Posebno Grafton je bil tako togoten, da je vedno zdihoval po hladni senci svojega prekrasnega posestva Euton. 0 osebi Ju-nijevi se je dolgo leta uganjevalo, pa zastonj ; končno so nekteri trdili in Sir Fortunatus Dvvaris je v svoji brošuri „Some new facts as to the aut-horship of the Lettera of Juuius (London 1850)" donescl nove dokaze, da Junij ni noben drug nego Sir Philip Franeis, rojen 1740 v Dublinu, ki je nekaj Časa služil v vojnem niinisterstvu, in je od od leta 177^1 bil ud odbora za vlado Bengalske v izhodni Indiji. Odpotovanje v Iudijo je torej bil pravi uzrok, zakaj je tako naglo utihnil. Slavni zgodovinar LordMaeaulaj je že leta 1*41 izrekel svoje mnenje o Juniju takole: „Dokazi, da je Junij bil Sir Philip Franeis bi zadostovali za obsodbo ne samo v civilni nego tudi v kriminalni pravdi. — Pri naših državni!) in socijalnih razmerah pa so Juuijeve besede večjidel še tako veljavne ko takrat, ko so bile skrivno pisane iu skrivno doua-šaue v tiskarno „Public Advertiser-a". V Mariboru meseca sušca 1872. Dr. J. V. Ribi«, poprej Černeta pozvati, da se opraviči v določenem času v ogib kontumacije. — Toda ta predlog ni bil nikomur po volji. Od vseh stranij se je odgovarjalo, da bi bil moral C. poprej povprašati, kogar gre, predite je o tako važni zadevi glasoval j da se tako izdajalski čin ne da nikakor opravičiti; da so se proti njegovemu ravnanju oglasili vsi zmerni in odločni federalistični časopisi; da niti ni za dobro spoznal posnemati dalmatinskih po-slaneev, katerih tudi niso naravnost volilci klicali k odgovoru, pa so vendar vsaj poskusili opravičiti svoje glasovanje. — Na to se glasuje o nezaupnici sploh. Vsi nazoči volilci glasujejo za njo — razen edinega dr. Ostertaga, kateremu se sicer dozdeva, kakor trdi. da bi se ne mogel Cerne opravičiti, — da je pa pri vsem tem formalna napaka, ker se mu ue ponuja v ta namen prilika. — Če bi se ne mogel ali ne hotel Cerne opravičiti, bi bil ou prvi. kateri bi mu nezaupnico podpisal. Na to se prebere nezaupnica, katera je prav dostojno in mirno sestavljena in vsi nazoči volilci razen dr. Ostcrtag-a jo podpišejo, nenazočim se pa ima nemudoma poslati, da jej, ako jim je prav, pristopijo se svojimi podpisi. Ob enem so nazuamili zbrani volilci dr. Ab-ram-u v Gorico po telegratičnem poti, izkrcno zahvalo za njegovo dosledno in neustrašeno postopanje v dež. zboru. Predsednik Suc sc zahvaljuje še k koncu za lepi red, in mirno, dostojno razpravo ter sklene zbor ob (i uri zvečer. — Ce mi bo pripuščal čas, priobčim v eni prihodnjih številk še nekatere jako zauimive reči, ki se nanašajo na Sežanski zbor. ■ z iVI.fil. 21. marca. [Izv. dop.| Naši nemškutarski Celjani še zdaj študirajo, kako bi svojega ljubega Schonvvcttra pokadili iu počastili. Ves svoj „witz" so skupaj vzeli in v dunajski „ Figaro" nesli, kjer se v bibliškem tonu slavi Sehonvvetter kot mučenik. — No v svojem novem službenem okraji, v Litiji na Kranjskem se mu ne hode tako godilo. Tam mu ne bode nihče z baklami svetil, nihče ga v deputacijah pozdravljal; Slišali smo, da je bilo dočakanjc Sehonvvettrovo v Litiji prav čudno. Žive duše ni bilo na kolo* dvoru, ko je napovedani c. kr. paša v Litijo prišel. To ga je jezilo in črnogled in srda poln. morda kolneč liberalnega Lassorja-ministra, korakal je hudi moŽ čez savski most v Litiji sam iu samcat. Samo o. kr. politični uradniki, njegovi podložnik! so se mu kasneje prišli predstavit, drugi nihče. Zupana ni bilo nična poklon, kajti to je baje vrl mož narodnjak. Tako je Sehonvvetter žalosten poročal, ko je bil zopet nazaj piišel svoje pokorne Neokermanne in Lassniggo obiskavat. Nemškutarski celjski odbor je ljut in srdit na Auerspergovo miuistcrstvo zavoljo prestave Scbiinvvettra. Poslal je 'predsednik okrajnega celjskega zastopa okrožnico do vseli okrajnih zastopov v savinjski dolini, v Laško in Konjice, naj izvolijo Schonvvcttra za častneg a meščana in naj izreke obžalovanje zarad njegovega prestav ljenja, na dalje naj se nagovore vse občine na deželi, da enako store. Ali g. dr. Sajovica in drugih trud je bil v savinjski dolini zastonj. Slovenci 80 veseli, da ta človek gre. Učili so ga dovolj, naj ga nauče Li-tijei in Dolenjci, kar mu še manjka. Iz 20. marca. |lzv. dop. | (N e- s r e č a pri v a j i gasil c e v.) Naše mestno starešinstvo je bilo Benečana llossi-ja postavilo za načelnika gasilcev. V nedeljo 17. t. m. so imeli gasiloi zgodaj zjutraj vajo v dvoru prejšnje kasarne in prišla je pri tej vaji na vrsto poskuš-nja na lestvi, katero mašina naravnost po kone; vzdiguje brez nuslombc na kak predmet. Lestva je namenjena za kake tri gasilec, načelnik Bossi pa reče šestnajsterim na lestvo iti. Mašina lestvo vzdigne in ko so že gasilci na lestvi bili nekoliko sežnjev od tal, se lestva omahne in vsi padejo na tla ter se hudo pobijejo. Eden je precej mrtev obležal, nek drugi je kmalu po tem umrl, nobeden pa ni brez nevarnih udarov ostal. Načelnik Bossi je precej bil zaprt. Mnogo se ugiblje kdo bode c. kr. namestnik v Trstu, brez kterega smo že dolgo. Počil je glas, da nt gne priti dvorni sveti »valeč Godel von Lan-noy za namestnika. Govori se različno o njem, ker ni Tržačanom neznan, bil je namreč dalje časa v višji službi tu. Kolikor nam znano, je Godci Avstrijanec, ne Prus, torej bi bil nam Slovencem še zmerom ljubši nego kak nov Moring. Iz Krop«*, na Gorenjskem 17. marca. I Izv. dop. I V Vašem čast. listu od četrtka 14. t. m. sc Vam piše iz Krope, kako bode tukajšnim /ebljarskim tovarniearjem delavcev manjkah*, kaj je uzrok tega. iu kaj tovarniČarji poleg tega mislijo. Vaš nam dragi list je smiraj le resnične reči na-tisoval, zato hočemo mi, ki drugače mislimo o tej stvari kot vaš dopisnik, oni dopis nekoliko popraviti. Stvari so take: 1. So kupci jske zadeve kropske hvala bogu ravno zdaj take, da naši delavci v tovarnicah od dveh do treh goldinarjev na teden več zaslužijo kakor poprejšnja leta. 2. Ni ne enega poštenega žcbljarja, ki bi potoval iz Krope k železniškim stavbam, dela iskat. H. Nismo enih misli s pisav-oem, ki govori od celili trop, ki potujejo iz domačega kraja, in ako misli, da se tovarniČarji k ropski iz tega uzroka boljše kupčije nadejajo, ker za trdno mislimo, da se žeblji ne delajo satno v Kropi ampak tudi drugod. Ne bomo omenjali drugih napredkov kropskega žebljarstva proti prejšnim letom ker zadosti dokazujejo netočnost istega dopisa zgornje tri točke. „Več fužinarjev in žebljarskih tovarničarjev kropskih." Oit lloj'ii. 20. marca. [Izv. dop.] (Maslo n e m š k u t a r s k e kulture.) Odkar jo Bcust rogački častni purgar, se že pozua, kako orjaški korak je nemška kultura na on strani proti Hrvatski dalje stopila, in da ondi za Sotlo mačeha Germanija pridno svoje seme seje, ki obeta obilo okusnega sadu. To oktisnost utegnete spoznati že na tem le: V nekej Šoli, ne ravno daleč od Slatine, vpraša učitelj dečka slovenskih pa nemškutarskih roditeljev: „Zakaj pa te včeraj v šolo bilo ni V" — Gotov, da se bode do čistega opravičil, in po vrh še pokazal, koliko je že v uemškutariji napredoval, se deček s natlačenim eekrom nemškutarskih šolskih knig pogumno odreže: „Ob nit kene kuma, bujl seimar uns das K u zum Štir treibt". — Alt ni škoda za čas, ki se gubi v šolah, kjer se otroci ne nauče svojega lepega slovenskega jezika, tujega pa ali nič, ali pa čudno spa-kedranje, ki ni nikomur podobno. Ali sc ne pravi to zdravost duha moriti? Iz <£;!$-, r«»l»i». 21. mar. |Izvir, dop.] La-cika Pcjačevič, brat našega ministra Petrice Peja-čeviča, odpovedal se je demonstrativnim načinom denašnji naši vladni stranki. V pismu, ki ga je uredništvu „Obzora" pisal, imenuje politiko dc-našnje naše vlade naravnost napačno, ter obžaluje, da so se dogovori med našo narodno stranko m Lonyayem brezvspešno in na nek n c-razumljiv način končali. Odpoved agitacije proti narodnoj stranki obrazložnje s tem, da seje narodna stranka v načelu za unijo trojedne kraljevine z Ogorsko kraljevino izjavila. — To pismo Lacike I Vjačeviča bila je bomba vržena — in sicer z očividno nakano vržena — med vladno stranko. To pismo za Vakanoviča ni več brca, ampak moraliSna zaušnica. Mngjaroni, čuvši o tem pismu, vprašali so brzojavno Laeika Pejačc-viča: ali je to njegovo pismo istinito ali morebiti poniglava mistilikacija narodne stranke. Pcjačevič je pa lakonično odgovoril, da zadevno njegovo pismo ni apokrifno, ampak skoz in skoz resnično. Ce so pomisli, da je Lacika Pcjačevič do sedaj bil eden naj veljavnejših in eden naj uglednejših udov magjaronske stranke, ter da sc je uarodnja-kom baš z njegovo energijo pri vsakej priložnosti pretilo, se more lahko preceniti , koliko je magjarouska stranka v njem zgubila! In če se Priloga „Stov. Naroda" k Si. 34., 23. marca 1872. še to v obzir vzame, da je on brat našega ministra, ne leži refleksija daleč proč, da je minister sam ne mara I pismom svojega brata politiko sedanje nase vlade dcsavniral. Pod vtisom te afere stoji momcntunno vsa naša politična situacija. Razlogi, ki so Laciko Pejačeviča na to pismeno izjavo pripravili , denes še niso znani. Kar se glede tega čuje. so sama ugibanja. Tako neki trdijo, da je Laeika Pcjačevič to pismo pital na skriven mig Louvava, ki bi si na ta način rad svoje podrmann stauje spet utrdil, ter zlasti našo narodno stranko od zveze z ogerskimi levičnjaki odvrnil. Drugi pa spet razloge v osebnih razmerah med D. Pejačevičem in Vakanovi-čem iščejo, kajti faktum je, da se naša aristokracija zgolj iz osebnega tekmovanja čem dalje bolj od Vakanoviča odvrača. Bili pa razlogi ti ali oni, ali kteri si že bodi drugi, za nas je praktične vrednosti iu važnosti pisno samo. Tudi naša vlada je razpustila narodni odbor za nabiranje milodarov za stradajoče, ter ga pozvala, da jej ima v obroku osmih dneh račun o uspehu nabiranja in razdelbo predložiti. Iz l*«*t«h ri&u. 14. marca [Izv. dop.I (Slovanski bazar. — Ruska trgovina na jadranskem morji.) „Slovenski Narod" je prinesel ob svojem času novico, da so nekteri ruski in češki rodoljubi misel sprožili v Moskvi napraviti slovanski bazar, v kterem bi se prodajali samo obrtniški pridelki slovanskih krajev. Da ti možje niso rok križem držali, priča nam to, da se ima ta bazar, kakor sporočajo ruski časniki, že v kratkem odpreti. Namenjeno je za to posebno poslopje v »kitajskem mestu" v uikolj-skib ulicah. Slovanski bazar bode imel tri glavne razdele: I. Beseda. Ta je namenjena za javne govore, slovstvene, muzikalne iu tem podobne zabave. Precej ko bode bazar odprt, sc bodo začela „čtenija" o ruski zgodovini, o vojskini zgodovini, o naravoslovji itd. Vpisani so za ta namen: akademik Pogoditi, Nil Popov, dr. Beuzenger, dr. Vojnov, dr. lizike prof. Ljubimo V, generalnega štaba podpolkovnik Labuu-ski in generalnega štaba stotnik Mezeuccv. II. Kupčijski lirami; teh je petdeset različne velikosti. lil. Oostilnica, ki bode imela sedemdeset stanovanj za popotnike. V gostilnici bode tudi sijajna restavracija (stolovaja), ktere vodstvo je prevzel bivši vodja kuhinje carja Aleksandra. Zdaj ve vsak Slovan, ki se bode podal v Moskvo, kje ima prebivališča iskati. Nadjamo se, da se bo tii vedno veliko Slovanov iz lažnih krajev slovanskih shajalo in da jim bo tako prilika daua o marsikteri narodni stvari ustmeno pora-zunieti se. Slovanski bazar bo zanimivo shajališče ne samo za trgovce iu obrtnike, ampak, kakor predstoječi program kaže, za vsakega izobraženega slovanskega rodoljuba. To je bilo kaj pametno od strani ustanoviteljev, da stvar niso enostransko poprijel!, ampak da so materij a-lenin d u še v e n interes spojili. Tako bi bilo sploh treba ravnati vsem tistim, ki se trudijo, da se povzdigne narodno življenje med Slovani. Pot v Moskvo zdaj ni več dolg. Po železnicah se kmalu tje pridr-dra, in no dvomimo, da bode šel marsikdo slovanski bazar obiskat, ki doslej nikdar ni mislil v Moskvi biti. Slovanski bazar bode vedna slo vanska razstava. Tu so bodo izpodbujevale duševne in materijalne moči Slovanstva. Ker govorimo o materijalnih zadevah slo vanskih, moramo že ene tukaj omeniti. V listu 29. decembra 1. 1. so prineslo „Bir ževija Vjedomosti" obširen dopis od jadranskega morja, kterega so priobčili potem ravno tako ob širno drugi veliki ruski časniki, potrdivŠi popol nem misli in nazore dopisnikove. V tem dopisu je dopisnik od jadranskega morja natanko pretehtava! sedanje razmere in stanje žitne kupčije in mlinske obrtnije v Evropi, ter ltusom svetoval, naj si napravijo toliko veli- kih parnih mlinov, da bodo v stanji vso svojo Injaki slutijo, ali sc še morda na severnem tečaji pšenico doma zmleti in namesto zrna moko iz-1 suha zemlja nahaja — ter se veselo sopet nazaj po-važavati, dobiček, ki bi Rusiji pri tem ostal, je I vrniti v milo domačijo, kjer nju željno dočekuje dopisnik preračunal na deset miljonov rubljev src-1 radovednost in naklonjenost učenosti iu ves omikan bra na leto. Dokazoval jc natanko, navedši uz-lsvet vspehe iu iznajdke njujnega pozvedovanja za roke, da bi se ruska moka v zapadni Evropi še | slišati hrepeni rajše kupovala, nego ruska pšeuica. Omenil je dopisnik še drugih reči v to spadajočih. Na to se oglasi tudi v nekem dopisu od „jadranskoga morja'' magjarski organ ..Pester Lloyd", precej policijo na pomoč klicavŠi. „Lloy-du" se precej hlače tresejo, če le kaj sliši o ruski konkurenciji. On se boji za prihod- Veliko let se radovedno celi svet na sever ozira, mnogo pogumnih možev je že od vseh strani proti severnemu tečaju jadralo in še do denes se od različnih držav in dežel pošiljavc na severno morje napotujejo ter si neutrudljivo prizadevajo, se s tem , v večno tmino zagrnenim, le z mično-rudečim žarom burjave razsvetljenim krajem sc- Politični razgled. nost peŠtanske mlinske obrtnije, ki je ravno takolzuaniti in poizvedeti, kaj neki človečanstvo on nenaravno v Pešti osnovala se, kakor magjarska I stran ledenega morja čaka in od te radovednosti politična hegemonija. „Pester Lloyd" vpraša: I je prešinjen ves svet, ker s toliko pripravnostjo in „Kaj bode z našo obrtnijoV Že zdaj nas ruska I darežljivostjo to pogumno podvzetje teh dveh neu moka v Braziliji in drugod spodriva. Kaj bode j strašeuih junakov podpira in si prizadeva, njima z našo obrtnijo, ako zares rusko parobrodske I na pot materijalno iu duševno podporo dati ter društvo vozne cene tako zniža, da bo vožnja iz I stroške te pošiljavc, ki kakih 175.000 goldinarjev Odese do Trsta in Reke na ruskih p ar o-1 znesejo, platiti. Voščimo jima vsi srečen pot in brod i h 50% ceneje hodila, kakor na parobrodih I veselo, bogato obdarjeno povrnitev! avstrijskega „Lloydau ? Kaj bode z nami, ako bode zares v Reki ruska banka s pet miljoni rubljev kapitala osnovala se, za ktero, kakor „Lloyd" zagatovlja, kar pa nam ni znano, že prvi trgovci v Odesi, Dubrovniku, Sarajcvi iu Be-1 Gosposka zbornica državnega zbora jc lemgradti podpisujejo. „To jc m a t c r i j a 1 e n j sprejela državni proračun in potrdila tudi „popa n si a v i z e m" „Lloyd" kriči, temu mora vlada I boljšek" ki se bode dal uradnikom in duhovnikom, v okom priti. Na to se oglasijo Moskovskija I pri debati jc povzel bivši minister Smeri ing be-Vjedomosti, ter betvarske misli Pester Lloyda vjsedo in govoril ustavoverno-ceutralistično-reakcijo-narodnem gospodarstvu na smeli stavijo, h koncu J nami govor — proti ministerstvu in proti minister -s v eto vaje mu, naj bi se rajše veselil, da si priza-1 skemu časopisu „N. Pr. Pr." Ministerstvo je gra-devajo, kupčijo in blagostanje razvijati v tacih I jal, da je nepotrebno posirao volilno postavo v krajih ogrske države, kjer jih Magjari nc morejo, j zbornice prineslo, daje Dalmatincem koncesije Nam jc strah „Pester Llovda" popolnem jasen. I privolilo, ki „državi" škodujejo in da niti direktne Betyarstvo ni za kupčijo in zato sc boji, da bi I volitve, ktere sa kupujejo za poljsko poravnanje, se jim s časom po kupčiji južni kraji še bolje ne j ne bodo koristile toliko kakor sc upa. „N. Fr. Pr odstranili, kakor so že zdaj. Naj pošljejo Mag-J pa mu ne dopade, ker sekaže premalo avstrijska, hva-jari svoje trgovec na jadranske bregove, naj na-1 leča Mazzinija iu grdeča ranjcega fcldmaršula\Vin-pruvijo sami banke iu parobrodska društva, pa I dischgriitza (od 1. 1848). Ministra Lasser iu Ungcr sta bo vsemu pomagano. Kdo jih zadržuje? morda — I sc zagovarjala, da Dalmatincem prav za prav nič grof Karla j ? I ni dovoljeno, ter da nista v pravi zvezi z „N. Fr. Jas Pil 1J H, 17. marca. [Izv. dop] ^E k s p e d i-1 Pr." Ustavoverci, se ve, so na svojega Smerlinga, e i j a d o s e v e r n c g a pol a.) Te dni smo imeli tukaj I očeta ustave, srditi. — Torej celo Smerling je že vPulju sloveČega gosta, pomorskega poročnika Karla j nezadovoljen! Weyprccbta, kateri si jc za nalog vzel svoje živ-1 V „N. Fr. Presse" beremo sledeče izdiho-ljenjc iskanju severnega tečaja naše zemlje pO* I vanje: „Kupovanje velikih posestev na svetiti. Ker je zopet odločen meseca maja letos I C e s k e m napreduje. PriČctuiki teh kupov so na-z eno, nalašč za severne razmere sestavljeno ladijo I rodujaki in fevdalci, ki so se med seboj zedinili TegetthotF" v ledeuo morje jadrati, prišel je sem I v družbo za kupovanje graščin od ustavovernih k pomorstvu spremljevalcev za ta nevaren in te-1 velikih posestnikov. Bodoča volitev bode mnogo žaven pot vabit in na obrežji jadranskega morja I navideznih posestnikov na volišče pripeljala in za svojo ladijo pogumnih in čilih slovanskih mor-1 kar je bistvo češkega državnega prava, kaženje narjev nabirat; iu veselo so se mu pomorski častniki I in laž, to ima tudi sedaj do zmage pripomoči, ponujali, da jih za tovariše tega predrznega pod-1 Da v takih okolnostih fevdalna volilna zmaga na vzetja izvoli iu pripusti, da se tudi oni težav in I Češkem vso pomembo izgubi (!), je razvidno", britkosti njegovega potovanja, pa tudi slave in za-1ln nekoliko dalje piše isti list: „Na češki strani slug njegovega neutradBjvega prizadevanja ude-1 se vedno kupujejo graščine. Baron Eris Atter je leže. Njegov najzvesi,iši iu sposobnejši spretnije-1 prodal svojo graščino Kamen vitezu Dombrovske-valec pa je nadlejtunnt .lulius Paver, s katerim je [mu za 150.000 gl. Posestvo Oulioliček je prišlo že lansko leto v družeu proti nevernemu tečaju ja-1 v last g. dr. Skrejšovskcga. Graščini Kamajk in dral in žnjini trpljenje iu nevarnosti delil. Julius Payer je že tudi leta 1870 ono od nekterih nemških učenjakov podvzeto potovanje na obrežje ledenega morja spremljal in se na tak uačiu z razmerami iu okolščiuami severnih krajev seznanil. Statenice je kupil g. Oliva od barona Langeu-dorfa za 400.000 gl. Grof Venceslav Kaunic je kupil posestvo Mezilc.si za 120.000 gl. od g. Wal-tera. Dr. Steidljekupil posestvo Laško od dr. Kmiiga". - Po nesreči so vsi kupci opozicijonalni in ako Tako z dotičnim! veduostni iu potrebnimi posredki so poprej ustavoverui listi pisali, da evcutuelua sprevideua od blagovoljnih, dobrotvornih darov plc- zmaga fedcralistov pri čeških volitvah minister-mcnitili ljudi izpodbudena in od lastne poizvedlji- J stva nc bode omajala, pišejo zdaj, da „fevdalna vosti gnana, nastopita s svojimi spremljevalci in I zmaga vso pomembo Izgubiu. Spomiujamo se, da pod zastavo slavnega pomorskega junaka Tcgett- jo Sheakespearc nekdaj pisal, da se nahajajo hoffa ta težaven, smrtnih nevarnosti, bridkega po-1 ljudje, ki tako dolgo lažejo, da zadnjič sami svo-manjkauja in groznih strašil polni pot, strašnemu I jim lažem verjamejo. Sicer pa pustimo niinis-inrazu, divjim zverinam in človeškemu bitju jakolterstvu in njegovi tropi tolažbo do — volitve, neugodnemu ozračja kljubovaje, užitku mehkužnega I 0 Magjari h pišejo ruske „Bvrževija Vč-življenja BO odpoveduje, edino od sladke nade in doinosti": „Ni težko dokazati, da so Magvari gotovega prepričanja navdihneua, da se jima bode slab pot nastopili. Vedno večje stiske glede na-posrečilo, mogočen jez ledenega morja prodreti, ne- rodnosti trpe ogerski Rusini od Magvarov. Ali res izmernc težave in nevarnosti prestati in vzvišan I mislije, da bode Rusija vedno roke križem držala namen svojega prizadevanja doseči in sicer: po-1 nasproti tujezemstvu, ki ruskemu sorodne narode izvedeti, jeli jc zares onstran ledenega jeza odprto, j tlači V Ali ueče Ogerska razvideti, daje čas re-brezlcdcno morje, kakor veliko let mnogovrstni uče-1 form v Rusiji blizu konca iu daje Rusija proti tujezemstvu mnogo bolj svobodna, ko Francija, da bolj svobodna ko Prusija (o oslabeli Avstriji ne govorimo)? Ali se Ogerska morebiti moti za to, ker ne odgovarjamo na pamflete, katero ma-gjarski uradniki pišejo? Kmalu bode ura tudi Ma-gjarom bila". Bazne stvari. * (Triindvajseta predstava dramatičnega društva) v deželnem gledališči ljubljanskem bo, kakor je bilo že zadnjič naznanjeno v pondcljek (praznik) 25. marca. Igrale se bodete že omenjeni igre: Podlaga zakonske sreče, izvirna veseloigra v dejanji, spisal J. Alešovec in u „Selski brivec" komična opera v 2 dejanjih od Sehenka, poslovenil J. Zabuko-vec. Štiri in dvajseta in zadnja redna predstava detošnje saisone bode veliki pondeljek 1. aprila. Nadejati se je, da bodete obe to dve predstavi prav dobro obiskani, ker se potem Ta-lijin hram za dalje časa zopet zapre. * (Dr. vit. Miklošič) je iz vednostnih namenov odpotoval 20. t. m. iz Dunaja v Rim in pojde od ondod v Sicilijo. * (Železnica iz Trsta v Karlovec in Sisek.) Neko društvo, katerega načelnik je nek dr. Gregorutti je prosilo trgovsko ministerstvo za dovoljenje, da bi smelo delati tehnične priprave za železnico, katera bi Trst vezala s Karlovcem in Siskom in bi tudi se združila z dalmatinskimi železnicami. * (Po konjiški okolici in na Pohorju) hudo razsajajo vnetice, vročinske bolezni, deloma tudi osepnice, 7. t. m. bili so samo v Konjicah trije odraščeni pokopani in se jih jo sedem na smrt bolnih z zakramenti preskrbelo; 8. t. m. so bili sopet trije odraščeni in eden otrok pokopani, deset se jih je za smrt preskrbelo. (Gosp.) * (Poštna pogodba s Črn o gor o) je prišla 20. t. m. pred cislajtan^ki državni zbor in bila izročena finančnemu odboru. V vladnem poročilu o pogodbi beremo, da je proti koncu 1. 1870 knjez črnogorski nagemu mini-tcistvu za zunanje zadeve izrekel željo po poštni pogodbi z Avstrijo. Vsled tega se je 25. maja 1871 pogodba po izgledu poštne pogodbe s Srbijo sklenila in je bil en c. kr. poštni uradnik poslan v Cotinje, da bode učil nekolike Črnogorce poštne stva i. ker do sedaj Črna gora lastne pošte še ni im da. * (Popravek.) Poroča se nam. da pri zadnji besedi v Rojauski Čitalnici ni bilo plesa da je torej v dotičuem našem dopisu napaka. * (Duhovske spremenbe v 1 a v a t i n s k i Škofiji:) Ča?t g. Jož. Ulčnik pride za kaplana v Polčane, in Č. g. Fr. Pir kovic gre v začasni pokoj. (Gosp.) Oklic h udeleSenju na tvttovni razstavi dunajski v l-tu 1873. za oddelek: vinoreja, in k ustanovljenju fonda, 8 kterim se bi plačah razstavni stroški. V pravičnem spoznanji velike imenituosti ktero ima vinstvo uli vinoreja za Štajersko, imenovalo je Njegovo cesarsko kraljevo apostolsko Veličanstvo naš najmilostl jiviši ce«ar z najvišjo odločbo od 8. februarja 1872 posebno komisijo v Mariboru za razstavo štajerskih vi tiskih pridelkov, ktera je svoje delovanje že pričela. Po pr gramu, kterega je cesarska komisija za svetovno razstavo na Dunaji naredila, nema ta svetovna razstava namena biti ogledovalnioa za izdelke obrtnije in poljedelstva, kjer se bi pasla radovcduost ah kjer se bi delile nagradne medalje, temuč ona ima biti prava podoba živ ljenja iu delovanja in kulturno-zgodovinskega raz vitka vseh narodov na zemlji, v katerem se vsak narod za palmo priznanja svojega duševnega h gospodarskega napredka bori. Po vsem, kar bo de ktera dežela razstavila, sc bode sodila stopinja njenega razvitka na duševnem in gospodar skem polji. Iz tega sledi, da je ne samo častna stvar za vsako deželo v tem tekmovanji narodov vse svoje moči napeti, da pribori mesto, katero ji kultura in naravne prednosti odkazujejo, temveč da si narod v svojih duševnih in materijalnih interesih škoduje, da se častnemu mestu med kulturnimi narodi odpove, da sam sebe zapusti, ako ne vstane ves narod ko en mož in ne stori z združenimi močmi vseh naporov, da produktivno moč dežele in stopiujo kulture, katero je dosegel, pokaže in do veljave spravi. Samo po vkupnem delovanji vseh moči v deželi se more ta vredna svrha doseči. Vabimo t o re j vse v i n o r e j c e i n v i-notržce na Štajerskem k udeleženjn na dunajski svetovni razstavi leta 1873. Ker ima ta svetovna razstava biti resnična podoba vse produkcije v deželi, morajo v njej vsi vinski kraji, vse vrste vin od navadnega miznega do najžlahtuišega desertnoga vina zastopane biti in ravno na dobra navadno rabljena mizna vina bode treba se posebno ozirati, ker so ona glavni obrodek dežele in v tujezemstvu še premalo znana. Na ogled imajo priti dalje vse stvari, ki stoje z vinstvom v zvezi, čvrsto grozdje, obrodki trsuib šol, stranski obrodki vinskega pridelovanja, rabljcnje odpadkov, v deželi navadne gojitve trt, orodje in mašine za vinorejo in kletarstvo, in zadnjič stvari, ki se tičejo uka in vednostuega razvitka vinstva. V ta namen se imajo napraviti vinstveni zemljevidi, popis glavnega vinskega pogorja po klimatičuih in geognostičnih razmerah, po kemičnih lastnostih glavnih vrst prsti, po moči vin, po trsih in načinu, kako se ž njimi ravna, in po cenah obrodka. Z razstavo bode združena pokuševalnica, da Štajersko vino večjemu občinstvu znano postane in sc pomore k dobremu prodaju v tujezeustvo Zarod občutljivega manjkanja pripravnega blaga opozorujemo vinorejec iu vinotržce, da je že zdaj čas gledati na vina. ki so vredna razstavljena biti, da je treba jih za razstavo pripravljati, posebno pa opominjamo one, ki v pokuše-valnico pošiljati mislij', naj že zdaj več dobrega ina pripravijo, da nam bode mogoče pokuševal-nico ves čas razstave na dostojen način vzdržati. Oglasi za razstavo morajo do prvega ju lija 1872 se poslati podpisanemu izvršilnemu od boru. Več o pošiljanji na razstavo in v pokuse valnico se bode pozneje oznanilo. Izvišitev razstave, dostojna oprava razstav niče , izdelovanje statističnega opisa vinstva in zastop razstaviteljev pri razstavi sami. vse to bo de vzelo mnogo stroškov, za kateiib poplačan i e se ima po prostovoljnih doneskih poseben fond ustanoviti. Kdor loče namen. mo:a t di pomofikf boteti in jih pripraviti. Velike so koristi, ki jil po tej razstavi lahko dosežemo, nepi eračunljiva Škoda, ako manj storimo, ko je pričakovati. V 'pebi razstave koristijo štajerskemu vinstvu v nje govi celoti, da, oni koristijo vsej deželi. Povab ljeni so torej ne ne samo razstavite! ji in vinorejei temveč vsi p ebivalei vseh vinskih krajev na Sta jerskem, okrajni iu občinskih zastopi, poddruž uice štajerske poljedelske družbe in vinorejsk društva, naj dajejo doneske k razstavnemu fondu. Gospodje načelniki okrajnih in občinskih zasto-pov, poddružnic in vinorejskih društev so prošeni, naj pripravijo podpisovalne pole. jih širijo po svojem okraji iu pošiljajo nahrane doneske izvršilnemu odboru, kar na pošti nc stane nič kakor vsa pisma v razstavnih zadevah, ako je na adresi zapisano ime o d p o š i 1 j a t e 1 j a in opazka: Svetovna razstava 1873 vsled uradnega opomina. Podpisani zneski se lahko vsi na enkrat, ali v mesečnih ali četrtletnih obrokih, ali na pol zdaj, na pol ob začetku bodočega leta plačajo. Obračamo se na domoljubno čutstvo naših rojakov in na ljubezen, katero imajo prebivalci naših lepih vinskih gričev do vinstva in smo prepričani, da nc bodo nikdo zaostal, temveč po svoji moči pomagal, ko gre za to, da se nnjžlahtniši obrodek dežele, vino, ki se imenuje veselje mladosti, moč moža in mleko starosti, tujezemstvu nasproti do veljave pripravi. V Mariboru 16. marca 1872. zvršilui odbor mariborske komisije za svetovno razstavo. JuliusSceder, predsednik; dr. Julius Mulle , podpredsednik in stalni poročevalec ; Dr. Matevž Reiser; Franc Perko; Friderik Mtiller j Julius Pfrimer; dr. Franc lTirsebbofer. Za stradajoče slovenske brate na Kranjskem je dalje „Sloveuskeniu Narodu" došlo : gld. kr. Prenesek iz št. 32 „Slov. Nar." . . . 434 <>4 Gosp. Rakoie, duh. pomočnik v Makov- ljah..........4 — „ Anton Hajšek, župnik v Makovi jah 8 — Ci^ti znesek tombule kat. pol. društva v Vel en j i 10. t. m. smo prijeli po gosp. dr. Ltipoldu.....'......G — Skupaj . 447 94 Administracija „S1. Naroda". Za Tomšičev spominek. Prenesek iz št. 28 „S1. Nar." . 1731 gld. 80 kr. Gosp. Vaicntin Stipiovšek, kapan v Skalah 2 „ — „ Skup . .1733 gld 80 kr. Listnica uredništva. G. K v Bukureštu : Ne bode „usahnil"!! Vselej ustreženo tudi z manjšimi stvarmi. G dr. B. Slobodno pošlji. Boljše listke bod mio posebej potiskovali, ki pridejo kasneje v zvezku na svitlo. Brez dvombe bode tvoja študija zbirki či^t delala. — Go-p. Davorin v Belgradu: Bi-li nam hoteli svojo adreso naznaniti ? Eden ali dva pisarja, ktera s spričali dokažeti, da sta izurjena v odvetniški ali veudar v sodniški manipulaciji dobita takoj dobro službo pri podpisanem. Dotični dopisi z spričevalom naj se pošiljajo do 15. aprila t. 1. JOi*. .T. Orozel, odvetnik v Smarji pri Jelšah (St. Marein bei Krlaehstcin, Dntersteiermark). (55-2) Kovane uradno proiskavane ###»e'#i#i«##»«» r**t/*' oeririoglato oblike: Nositeljna ni«»č: 1 2 8 5 10 15 cent. i lena, gld. 45 55. 50 c en t. 10 20 30 fnt. 15 18. 80 fnt. 18 21 25 85 Nositeljna roo&j 20 25 30 40 Cona. gld.:" 16 SO 90 100 110. CtitfjtHfitnf t'ttfffr Nositeiina moč: 1 Cena. gld.T~~ 5 «3 7.50 17 Nositeljna moč: 40 BO *>0 70 Cena. gld.~l 20 22 25 27.50 30 i uf/f i§»'i.-ttt i. Kolesnim obrobjem in megi gevihti: Nositeljna moč: 15 20 25 30 40 50 cent. Cena. gld;: 150 170 200 230 300 3o7J Noftituljnn mod t 50 »>o .o so 100 cent. Cena, gid. Nositeljna moč Cena 1, 850 UX) 450 500 50< . J20 150 200 300 cent. U00 , gld.: liOO 650 750 900 ltn^iiiBi> & 4 .....p., iabrikanti vag iu utegov #>«' #**«• .%«Pt't'- t tl4f< iti t4I JtS^ Naročilom proti pošiljanju denarja ali na poštuoj poduzetje ustreže precej: (ll—79) Dunaj, mesto, Sinyerstrasse Kr. 10. dunajske komisijonske banke Kohlmarkt 4, (56—1) emitira poteg ovalne* Ifctc na pozneje zaznamovane vrsto sroerk ni se smejo to sestave /,»» u to k najbolj koris niin .šteti, ker je vsakemu last'iiku takega potegovalnegfl liatfl mogoče vse glavne in stranske dobitke -ainemu napraviti in razen tega obresten znesek Dim, 30 frankov v zlatu in 10 gld. v bankovcih- Vrsta A. (Na loto l(> vzdigatev.) TleHečne ratp m irlil. IO — ■*«» pit«'tniji znilnje rute «lol»l 1 Spere, 186(Hetno a gld. 8,60, 48 „ h n 4.25. 54 n m n » n l-7r>- (57—1) 54 „ „ a n 550. 42 „ a „ 6.60. 11 */j dnes tov loticnih spodnjih hlač po gld. 27 iu gld. 30 za dueet. 183 lenenih srajc za gospe a gld. 8, 4, <">, 6, 7. 7'' B'/t, Pismena naročila na pisarnico dvornega in sodniškega advokata dra. M. Frankl-:i, Dunaj, Tuehlaiiben Nr. 18, 8. nadstropje. Plućne bolezni in kroničen kašelj popolnem {12_;>) ozdravljene. (jospoda dvornega založnika Janeza Hoff-a centralna zaloga na I> umije. I4iiriitiici*i'iiaK' Ml. Aba, 10. novembra L871, S ni tako prost iu pišem zopet po izvrstno slado-izlečtio zdravilno pivo, meni je, hvala bogu pomagalo. Pravil sem to dobromu prijatodu, ki ia.no tiiki> trpi itd., in prosim Ion j, da in i pod adreso Jožef Kasi, tukaj, 12 steklenic Bladoislejfnega zdravilnega piva in 1 funt sladova zdravilne čokolade poš.j.te. Jiiimih JLBrimi. Dunaj (Wiedon, Pavoritenstrasse, Nr. s.) (Okrajšano.) Nevarno sem bil na ptnSah bolan, kar se je po kroničnem kašlju kazalo in sem /,' obupal, ker nič ni pomagalo, Pa rešili so me Vaši sl.-ulovi fabrikati) sladoi/lečno zdravilno pivO, in slndoizlečui bonboni. Vaseinit nepriiniTljivemii sladodokoladtiemU prahu s- j • i < n ,'lo moje slabotno dete ž' prej ohranitev življenja zahvaliti in sedaj sem sam po Valih sladovih fabrikatlh zdravje zopet dobil ; ne morem več živeti bros njih. 14h■*! I'4'IIii«4>Im*i>. civilen Ingonleur, astoole in ropresontanl cementne umetne Hvalnice itd itd. ^VPrilf) I*1**'*1 I* o 't. t* i* in lil |H»iiiiiM»jtiiiJe/ ll«»H* najde. I MsJtiMJttiši pravo samo pri gospodu Martinu Golobu. I' Ant. Deperis viru-; i ii—ii i m ii ii—ssb sjawaiBsasBalBsauiiaji9 TBsC ustanovljeno na vzajemnost .s- temeljnim kapitalom v zneska 5 iiuiljmiov ^'oailiiBiii°j<'v. od katerih sc bodeta izprva 2 itiiljona emitirala, daje vsakemu prilik O, si z malimi mesečnimi plačili od 10 iioidinnrjcv na višje iu z enokratno pristopnino v znesku 20 goldinarjev lastno hišo, posestvo, graščino itd. pridobiti. Vsako plačilo daje do prve bilance 5 percentov obresti in jo deleino vsega čistega dobička društva. Pi3ma o pristopu s priloženimi zneski sprojema glavno zastopstvo avstrijskega centralnega stavbnega društva: Kothscliild c& Co., Dunaj, Opernring 21, kji*r 96 proapokti, pravila Itd. brezplačno razdnvi\jo Iti razpuiiijajo A- 1 8Sa»;, r r f i'-511 t *~ — H £ M 3 *i ,'-♦0000 * o .m j, «r r sit II M* e yo o S c S 2 O r ^ i o I ob H B 4-«» M I •-g S8S9SB1SIS1 <3t ^ .«)« 3 7379 C3 "55 N C« — ••=> I ,a[o "g "6 B SmS c 11 _j fin i -S*a c &_§ ^ .-J *-* ■n p N 2 M B a "5 S |c 5. •--» 41 .11 1§ 3nJ o) « ■ —.. — g trnja M ■X.- •> 2 *> •= ~•5-5 • -•-3 • M d J > > o 2 g*J g Šil *• "3, 1 -r c I S. vi i a . . o 41 L' >» "C JJJE 5>SJH! a -"i ase c — — ~ e TJa t • > g o' g § I 2 5 -r .-S ■* . r 00 2 o , . £ » i Kil i¥ir^: J*jJ|IJ3 > m w i iS S i s 1 = ,:=> rt ji 3 -n S t • »* w*te -ti - o a So" g- 63 M J t3 '3 « ^- ^ t M 3 'S o t= cr o •o c 2 E o> « ^='-^. •> ._ "S TK .S «> :~- O •o ca «2 5S -g 5 B o O) — — - m » l p 5 a» B a. o c -S T -£ > > p >•= •s o 03 ^ rt <0 a t — c i s 9 i £ '% ca rt os ■=.a _ a> rt i 3 I t* b a ■» a -e » w 15 > m -o 5 .S - "a 3 ■9 D a m b .c rt P 1 S &Ji »a S S rt "3 ^ 2 o e« tO ,.J£ p 4j o. © J=> rt rt * o — t3 -o > "2 o * *■ »si = 53 — -P S 2 a JB g t- E o >o ju rt 0 b S .2 « M ^ 3 ►« is o 2 3?.s* e g od » w > n a rt T3 «- rt ^ t*. O . CU ii 9 S 3 m I d 'g ^ a g i O cX,+3 »- rt ,S S 3 SI S ^ rt e e S a ^3 * -c 2 >jc a> . os - ; - ca £-±: =" p -tr «i SOB a Cu o .1 B rt a rt -i: g TJ .„ rt a -š.a a o _ o. o j» 'tC rt o o 2 j£ «s 8 * rt rt o .S ,2 rt •= m '-3 c« — i- — o rt — -o 08 Ji • rti i-3 tU C3 , rt !*> 1SI ilfl s aS g. »5r * s rt . rt m t- "C Ti 6 Vse predmete, ki sc naznanjajo po raznih časnikih, naj spadajo v eno ali drugo struko, poskrbi HT. (nl«ltlail-a Bazar za 10 °/0 ceneje, kakor jih dotične firme naznanjajo. — Popolni cenik o več nego l&.OOO predmetih zastonj in franko. Po naslednjih čudovito nizkih cenah IT. Glattau-a prvi parižki "bazar za Avstrijo na llimaji. Stadt, verISngerte KMrntnerstrasse, Nr. 51, v Todesco-vi palači. I>ai*ila za gospode, g;o^i>e iii otroke: Blago iz dunajskega usnja, znano kot najbolji fabrikat na svotu. Ročne torbice ca ženske z joklonitn obročem, ona prav volika gld. 1.420, 1.50; iz najfinojega »agrćn-usnja s pozlačeno ključavnico in okvirom, ona po gld. 1 .HO, 2.50; volike gld. 3, 3.40; prav volikngld 3,80, 4; a pntdtorbico za 1 gld. več. Praktični portemonnain, za gospo, gospodo in otroke, s pozlačenimi zaporni-cami ali gumi-trakom po kraje. 35, 50, 85; fini gld. 1. 1.30, 1,70; prav fini gld. 1, 2.50, 3, 3.50. Praktični toki za smoilke po kraje. 40, GO, 80; fini gld. 1, 1.20, 1.50; najfinoji gld. S, 2.50, 3, 3.50, 4, 4.50. Pisma- in denarnoše s praktičnimi predeli po kraje. (JO, 80, gld. 1.; fino gld. 1,30, 1.50, 1.80; najfiuojo gld. 2, 2.40, 2,80, 3.20, 4. Znamne knjižice (noti/.) kraje. 10, 15, 20, 25, 30;najfinejo v usnji, vezano kraje 40, 50, G0, 80 gld. 1. Potne torbe iz naj močnoj oga usnj a, s zaporno ključnico po gld. 2.10, 2.40, 2,70, 3.10, 3.70, 4, 4.30, 4.80. Cene ručunjono po velikosti. Waterproof-popotni kovčegi, praktično upravljeni m razdoljeni po gld. 2.40, 2.80, 3.50, 4; prav vidiki po gld. 4.50, 5. 5.50, G. Potne sklenit«' s kupico in usnjotn provlo-čonepogld. 1.20, 1,60, 180, 2.10, 2.40 KraMiit in 11» u ml na izbiranje in v čudovit.«, mnogovrstnosti, eden za 25 podob kr. 35, G0, 80, gld, l ; najfineje oklnJSan gld. 1.20. 1.60. 1.80, 2, 2.50; za 50 podob kr. 66, 00, gld. T.20, 1.50; najfinije okinčau s podobami itd. gl. 1,80, 2, 2.50. 8. 8.50,4; album za 1O0 podob gl. 8, 3.50, 4, 6 d<> gl. 12; za 200 ppdob gl. 4, 4,60, 6, 5.50, 6, 7 do gl. 1H, slednji v najuoveji kra.sotni obliki. Albumi I muzike, igrajo, ko se odpro,dvaj lopa napeva, jako pripravni za darila inl kinč salona. V obliki pol osmorko, najelegantnije vezani gld. H.o0; se fiuuji gl. 11.1 nanneji gld. 14, 10. V obliki '/i osmorkej ravo tako upravljeni glil. 11, 12, 14, IG, 18, kraaotvori v obliki četvorke gld. 14, 16, 18. 20. 24. Pisne mape. vsaka h zaporom, jako praktične gld. 1. 1.20, 1.60. 2-, a popolnim! jiisilnim orodjem ^ld. 2. "J.20. 2.50, 3, 3.50, 4. 4.50, ' Ncseserjiiiajokusneje izdelani z vsemi šivalnimi potrebščinami po kraje. 46, 80, Sit. gld. 1; vidiki gld. 1.50, l.rtO, 2 itd.; prav veliki, najfineji gld. 2.50, 3, 3.50, 4, 4.50, 5; kraaotvori za darila gld. 6, 7, 8, 10, 12, 14. Pahlje za plese in šetanje v najoči zberki. Ena priprosta, lepa, kraje 30, 40, 50, 60; b prav lepo slikarijo kr. 40, 60, 80, gld. 1, 1.20,1.40; najkrasneje opravljona gl. 1.80, 2, 2.50, 2.80, 3.20, 4.80, 5; Bouquot evotlic s znotraj skrito pabljo, ktera po volji izgine, po kr. 80. gld. 1,1.50; najfinojo po gl. 2.50, 3,3.50. Najbolji glavniki "z trdega kavčuka. 1 česalni glavnik kraje. 15, 20, 25, 30,35; 1 gost glavnik kr. 20,25, 30; l glavnik z roćajem kr. 25,30,35; 1 vtoklji vi glavnik kr. 30, 40, 50; 1 žepni glavnik kr, 10,15, 20; 1 obvodni glavnik za otroke kr. 10, 20, 25, 30; 1 Žepni glavnik s zrcalom in krtačo kr. 25, 30, 40, 50. Najbnli.šp, po novem načina napravljene krtačo, kakorsne sn lo tu dobe, 1 krtača za glavo kr. 30, 40, 50; fino kr. 65,85, gl. Kolottulmi i*t»zi»rodi»Jit 7,8,0; dvanajstorka za dessert gld. 2, 2.50, 3, 3.50, 4, 6. od vofi na kant priftlih fabrik za inarolo inlA,VIak»:!,vrt.njkli' ^ aolnčniko. Inajboljii: visokost 4" 5U 6" 7* 8U 9" 10" Dežniki (raarete). Volika lopa niarcla gld. 1.50, 1.90; Alpaka-doinik gold. 2.80. 3.50; Dežnik iz ponarejene svilo (Zanella) gld. 3.20, 3.60, 4; iz težke bonske svile po gld. 5, 5.50, 6, 6.50. 7, 7.50. Solnčniki. Pomladni solnčnik iz bonske svile gld. 1.90, 2.20; s svilno podlogo gld 2.80.3; iz navadnega blaga kr. 60, 80" velik solnčnik iz tkanino kr. 80, gld. 1, 1.20; i/, težke svile gld. 2,2.40, 2.80; s svilno podlogo gld. 3.20, 3.80, 4, 4.50; senčniki gld. 1.80, 2.50, 3. Tovarniška zaloga najboljših preramnic, za ktoro se dajo poroštvo. Dvojo iz angleških koncev kr. 45, 60, 80; svilnatih kr. 85, 95 gld. 1.10, 1.60 po kr. 40, 50, 60, 70, 80, 90, gl. 1, Žepni trmometri v etui po samo 25 kr. Najnoveji neseserji v podobi zlatih jajc, v kterih je tul poln iivank, dvojni konci in naprstnik iz kinežkega srebra, veljajo le kr. 30. Dalekogledi (Porspectivn) z naj bolj čim steklom, ki daleč dobro kažejo po kr. 60, 80, gld. 1. AngleŽkc škarje najbolje bazo: škarje za izrezlja vanje kr. 15, 20, 25, 30; 1 škarje za vrezavanje kr. 25, 30, 35, 40, najveco kr. 50, 60, 70; krojaško škarje kr. 45, 65,80, gld. 1, 1.20; 1 škarje za luč za svotilnice s smrdljivcora kr. 35; 1 verižica za škarje kr. 20. 1; najfinojo gl. 1.50; 1 krtača za obleko j Imenitni peruniki in noži iz bessomer-jŽepne svetilnire s tako priljubljenimi slo pilnimi šipami po kr. 60, kr. 50, 60, 80, gl. 1, 1.20; najfinejo gld.| jokla, znani kot najboljši na svetu, po 1.50, 1.80, 2; 1 prav fina krtača za zobo kr. 20, 30, 40, 60, 80, gld. 1, 1.20, 1.50. kr. 15, 20, 25, 30, 35, 40; 1 krtač za nohte,Imenitne žlice iz bessemer-jokla, dobro kr. 25, 30, 35, 40, 50, 60, 80. počinjeno, kakor srebrno nikdar barvo Toaletno milo samo posebno fino. 12 kosov, velikega Glvcerinovega mila gld. 1.16] 12 velikih kosov mila iz grenkih inan-delnov kr. 85, gld. 1.10; dvanajstorka Kinežko 70, 80; s 4 krat-n i tu slepih mi gld. 1, 1.20: v podobi knjige za vkup zložiti gld. 2.50; svotilnica za bezrokavčni žep kr. 80. ||l/l,l it i TIH, rv «*■»■' I lit »»».■ u ■ r ■% i I < ■-----------g- i no spromono. Dvanajstorka jedilnih žlic|Okviri za fotografije po kr. 4, 6, 10,15; kr. 85, finejih gold. 1.20; dvanajstorka fini kr. 20, 30, 40; najfineji kr. 60, 80; v žličic za kavo kr. 45. kabinetni obliki kr. 50, 60, 80, gld. 1, cvetličnoga milaz raznimi vonjavami gld. 1.90. 2.50; dvanajstorka mila v podobi! raznovrstnega sadja kr. 96, Sicer vso drugo baze. 1 pisna garnitura obsegajoča 100 najfinijih! listov papirja s povoljnim! črkami in imeni, 100 najfinijih zavitkov in 100 pečat-i nili znamk. Vso to vkup za gld. 1; se ini-neji gl. 1.86 ; najfineji z barvanimi zavit-l ki gld. 1.70. 1600 poratnu i/.naiuk. poslnčeno tiskanih1 na nov patentiran način gumiranih, spo-i voljno tinuo, grbom itd., velja le gl. l.G0,| 500, gld. 1.25. ' \a||»otil»ii; z bivolo-koščenim roča-l jem gld. 4.50, 5, 5.50. 0: najfineji gld i angležke britve (za vsako se daje poroštvo na dva lota) 1 Gladstone Kazor kr. 80; 1 Prince of VVales Kazor gld. 1.20; 1 prav fina (»eneral Napior Kazor gld. 1.60; 1 nuj finoj a Admiral Kazor gld. 2; 1 Model Kazor, najboljša britev na svotu gld. 3, 3.50. Vse britve v nožnicah. Nožnico /. dvoma britvama najboljše baze gld. 1.80; Milo za briti kr. 15, 20; 1 jermen na vijak kr. 45, brez vijaka kr. 25; pasta za jermen mazati kr. 25. V*tie