Posamezna številka SO c. Poštno tek. račun. — Conto corrente con la posta Izhaja vsak četrtek. — Uredništvo in upravništvo v Gorici, Via C. Favetti 9. — Tiska Narodna Tiskarna. — Izdajatelj in odgov. urednik FRANCE BEVK Cena oglasom: 1 milim, visočine v širini enega stolpa L. —.80, za trgovske reklame, bančna obvestila, poslana, vabila, naznanila itd. vsaka vrsta L. 1.—. ______Celoletna naročnina L. 13.— Za inozemstvo L. .22.30. leto IV. UORICA, Četrtek dne 26. februarja 1925 št. 9. O pustu vsak dan veselica - velikega mačka vam da pepelnica. Oj, predpust, ti čas presneti, dosti dolgo si norel, mnogo deklic si omožil, mnogim pa vso čast si vzel. Kazal si veselo lice, kazal spačen si obraz, ves drugačen si v resnici danes me spreleta mraz. Velikanski maček dviga se iz tvojih razvalin, poln kesanja, vzdihovanja, pepelničnih bolečin. Tudi nas trpinči glava tudi nam je vsem hudo. Ali eno je gotovo — drugič boljše nič ne bo! Gorica, dne 25. februarja. Čuk na palci vzame peto v svoj desni krempelj in si ne more kaj, da ne bi na pepelni-co izpustil v svet grenko pre: mišljevanje o pustnih noros stih in obudil kes v imenu vseh onih čukov in sov, ki so tega svetnika malo v preobilni meri častili in mu darovali cele kupe — ne kadila — am* pak denarja in časa. Je res, da s pustnim časom ni za nikamor, če se ga tako ne vžene kot je potreba in kot je v vseh paragrafih zapisano. Vsako dekle mora strgati par čevljev (da se stem podpre čevljarski stan), mora kupiti novo obleko, dokler ne pride v modo samo figovo pero; oble-ka pa- se lepo z vinom polije, plesalci pa jo s tolstimi rokas mi zamažejo. Marsikateri oče mora seči globoko v žep, da zadovolji potrebi svoje hčere in sina, marsikateri mož se zgrabi za lase, ko mu celo niegova »stara« znori in misli, da je še mlada devica in ne ve, da nima ničesar več izgus biti. Pa to še ni vse. Društveno življenje počiva — pravzaprav je gibanje šele zelo veliko, le da je v preozkih krogih — spijo čitalnice, spi knjižnica, spi; ta sramežljivost in varčnost, dokler se na pepelnično jutro to vse skupaj ne prebudi v os bliV ogromnega črnega mač? ka, ki pretaka bridke solze„ Ob solzah tega mačka pozdravlja Čuk na palci vse stas re znance čuke in sove in jim najprisrčnejše želi, da se paj-čevina v njih mošničkih kmalu zmede, da se čevlji popra s vijo, da se obleka izčisti, da se ljuba pamet povrne. Samo enega Čuk na palci ne more želeti, da se povrne, ker bi bilo vse zaman. Če je kate: ro dekle kaj izgubilo na ste; žicah ki vodijo na ples ali s plesa, ne dobi več nazaj, tega jim tudi Čuk na palci več ne izprosi. Iskreho sožalje pošilja Čuk na palci vsem onim dekle ■ tom, ki so po svoji nemili u-sodi strašno obsojene, da mos rajo ploh vleči. Tem kliče Čuk na palci tolažbi v srce in jim želi lahko breme. V tolažbo pa jim pove, da izide tudi prihodnje leto Čukov koledar; v njem pa bo zapisano, da bo tui di v letu 1926 p.ust. Tedaj je upanje še vedno, da tudi škcil* lice, ki so še ostale, dobijo svoj pokrovček. Po vrsti kot so hiše v Trsti. Čuk na palci. V zadregi zaradi brk. Odigravajo prizori se smešni in narobe, vse to, naj vato. predstavljajo sledeče te podobe: Zdaj igro vam dovedem to na pozorišče, kak' staknil jo je Žane, ki družbo žensk le išče. Zgodilo v večji vasi se taslc je predpust, ko dobro io je skupil, ta Žane, močan hrust. A igra ta je dolga, res skoro metrov pet, če celo češ prečitat, tedaj le daj sedet'. Navedem zdaj prisotne v tej igri naj osebe, seve, za težjo vlogo le imenujem sebe. V kritičnem položaju v pomoč je hlapec Nace, ki za slučaj bodoči, obril si je muštace. Vsa zgodba izvršila se v srednji kmečki hiši, V GOSTILNI. »Kos mesa, ki štel mi ga prinesli, je zelo majhen, poleg tega pa še slab«. »Bodite veseli, da je tako majhen, če je res tako slab.« saj kjer ni gospodarja, tam rajajo Vam miši* Prej ko začnem s prizorom, si sape še naberem, nazaj kar za dve leti, jo z mislimi poberem. Od takrat v hiši bivam, kot samec v pokoju, kot varuh, stric in stražnik, se včasih kopam v znoju. Pred d verni leti toraj, vsa vas je šepetala, nečakinja da Tinca, bo svatbo praznovala. Res prišel 'z daljnih krajev, je lepi Žane, snubec, z denarnico nabito, živinski je prekupec. I Pregleda vse po hiši, po hlevu in na svisli, največ za mlado Tinco je mučil svoje misli. Zelo mu je dopadlo dekletce mladoletno, neskušeno, nedolžno, 'zmed druzih najbolj fletno. Želel na vse pretege jo zase pridobiti, pri deklicah nevednih ni mnogo se truditi. Je prišel drugič v hišo in že jo je zasnubil, zlatnino vsakovrstno, je njej v dar obljubil. Skrivaj je vedno hodil, čez teden, ali dva, dokler ni lepa Tinca, njegova bila vsa. Potem minul je mesec, minula dva, trije, na tihem bledo dekle, je brisalo solze. Vse vaške babe zopet vsevprek so klepetale, kot da res za važne bi vse skrivnosti znale. No, saj v novejših časih na j zadnja je poroka, nevesta vrhu bale pripelje še otroka. Pa kai bi s tem se ukvarjal, ker škoda je peres, oddaljil od humorja bi s tem preveč se, res. Naj začnem znova zopet, tam kjer sem. prej končal, z;a važnejše prizore sem sape že nabral. Nevesta Tinca čaka, a ženina le ni, iz žalosti, sramote da jo odrešil bi. Že celo leto mine, a Žane se ne vrne, nenadoma pa usoda drugače se obrne; da zopet vaškim babam, se je za klepetanje gradiva kar nabralo in jim zastalo spanje. Od zore, pa do mraka, so pošto raznašale, po noči dnevno delo, na pol so opravljale. Zamudo to zakrivil je glavni ta predmet: da Tinco je poročil stari vdbvec, bogat kmet. j Kaj neki to, de ženin, j če sem dobil kar dve, ' j saj pastarico rabil, | bi kar to spomlad že, j Ves v rož'cah stari ženin, k nevesti se pritiska, naliva in napiVa, presrečen glasno vriska. Častitajo mu sVatje: »Ko bo dekletce zraslo, čez dobre štiri leta, ti bo že kravce paslo.« Nevesta je molčala, ter gledala le v tla, solze je prikrivala in težko bol srca, Iskala-izraz sočutja le v enemu je Tinca, le v stričku je Martinu, ki ni napil se vinca. Oh strič.ek moj preljubi, dejala je v slovo, kako nesrečno zame bo zdaj življenje to! Nazaj domov grede jaz škrtal sem z zobmi, gorje, če prišel Žane bi takrat mi v pesti. Po maščevanju želja, pa koj se bi spolnila tri dni pozneje, ko se Nevarnost. „Slišala sem, gospod Tratnik, da je vaša tašča nevarno bolna". „Bolna je res; toda nevarna je zame le tedaj, če je zdrava". ie Tinca poročila. Ljubezen stara nikdar da res ne zarjavi, resnico to sem slišal od starih že ljudi. Enako mladi Žane, ko drugih žensk je sit, obiskat pride Tinco in meni mir kalit. Saj skoro sem že zabil na tega potepina, nekoč sem že obljubil, da ubijem ga capina; ko zvedlo se, da ima še drugi ženski dve, enako naši Tinci, da točijo solze. Bi tacega naklestil, kolikor bi se dalo, po zadnici, po hrbtu, da bi se mu poznalo. Pretepanje žnjim to si le v mislih sem predstavljal, ko pride do resnice, drugače se pripravljal. Ko neko noč deževno, še nisem trdno spal, zaslišim, kot pri oknu da bi nekdo rožljal. Glej vraga, preko okna, nekdo postavlja lestvo, kdo neki naj bi motil zdaj v noči to posestvo. Da le hlapec Nace ne drnjoha še v otavi, pa saj za boj se njega iz spanja hitro spravi. Oprezno v hlev že stopim, kot sva se domenila, da udariti pomaga, če res bi bila sila. Že tavala sva bosa, kar gor' v nadstropje prvo, si Nace še otrese raz se seneno mrvo. Jaz kar v sobo Tince, on zadaj gre za vrata, z zobmi škripaje pravi: »Nocoj zmestim ga škrata!« No, človek je le človek, koj brž bi ga zmestil, jaz bodem ga pa raje z zvijačo kje vloVil. Glej, škrat na šipe trka, žveplenke že prižiga, daj, Martin, zgani, udari, ne bodi vendar figa! Ah molči Nace, molči, boš raje se smejal, ko slišal boš, kak' vlogo bom Tince jaz igral. Kar njeno staro krilo čez glavo si nataknem, premišljeno že bližej iaz okna se pomaknem. Še kratki ti lasje, in ruto brž na glavo, gotovo imel da Žane, me bo za ljub'co pravo. Še trka Žane, kliče, naj vendar mu odpre, na lojtri da ga zebe, spod kapa dež nanj. gre. Drhteč še delam skušnjo, za važno vlogo to, presneto to bo luštno, če prav izdelam jo. Še Nacetu na uho šepečem par besed, da v kotu naj miruje, ne dela naj nered. Saj veš, le v hudi stiski jaz tebe bodem rabil, dotlej se v kotu tišči, da bodem te povabil. Po šipah vedno huje od zunaj mi ropoče, pod rebrami pa srce mi vedno bolj klopoče, »Orko! Moja Tinca, daj no, daj, odpri, saj slišiš, vedno huje name da deži!« | A zlomka, kak govoril, | jaz zdaj bi, saperlot, po glasu da spoznal me ne bi ta falot. Še žepni robec zvežem čez usta in zobe, z izgovorom, da grlo in usta me bole. Tedaj prične se igra, že skoro je ihtel, ta revež, mladi Žane, ker moker bil je cel. »Oh Tinca! Moja Tinca! Na lojtri tu umrem!« Sedaj mu v skrajni sili, brž okno res odprem. Uboga para vzdihne, zakrili že z rokami: »Oh Tinca! Srce moje!« se z joče mi na rami. Pričela se je spoved od dveh let kar nazaj, spoved'val sem šepetaje, saj veste že zakaj. Zračunim mu vse stroške, potem še vse skrbi, sramoto, bolečine, naj poravnal vse bi. Molče me je poslušal, ter vedno vzdihoval, nerodno se okrenil, da skoro bil bi pal. Krepko sem ga zagrabil, res smilil se m.;i je, značaj ni bil napačen, a babiek je, kar je! Začel sem s svojo vlogo, kot da igram slovo, na okno prikobaea, drži se me močno. Hudirja sem si mislil, najhujše še le pride, zatelebani Žane. če kmalu ne odide. »Dovoli, ljub'ca moja, da stopim v sobo tvojo, poglej, da dež le lije na to obleko mojo.« Že vrag raz okna stopi, proseče mi veh: »Preljuba moja draga, zdaj hitro luč prižgi!« Mu rečem šepetaje: »Ne morem in ne smem, j obisk tvoj zdaj pri meni, Otroška 1 až. PEPČEK. Tuj mož je v kuhinji in objemlje našo pestunjo. 60SPH. To je vendar nesramno! PEPČEK. Nalagal sem vas. Saj in tuj mož, saj je le naš papa Fr. St-i. Divji in nedeljski lovci. Komedija v štirih dejanjih s petjem. (Dalje.) II. DEJANJE. SCENA: Vaška krčma na meji med graščinskim in občinskim loviščem. V ozadju ena večja in ena manjša miza, za obema po eno nizko okno. V kotu desno od uhoda je še ena miza, poleg nje kredenca, za kredenco uhod v ku* hinjo. Na levi pred mizo vrata na levo. Na stenah podobe svetnikov, pod njimi priprosta lesena obešala. I. PRIZOR. Krčmar, Cilka, logar, kmetiški nedeljski gostje. Krčmar in trije gostje igrajo »trešet«, dva druga komarita. Pri kre* denci Cilka in logar s čašo v roki, se tiho pogovarjata. V začetku prizora se sliši samo ploskanje kart. KRČMAR: Zopet si izgubil liter vina, sosed Matevž! PRVI GOST (ki je ravnokar izgubil): Pa dajmo še eno! DRUGI GOST: Pa ta naj bo zad-ja za danes! TRETJI: Dobro, saj je itak že po« zno. KRČMAR: Zdaflzdaj pride Tvoja stara, po Te. , TRETJI: Le molči, gobezdalo krč* marsko! Tvoja Mica Ti pa kar doma zrahlja kosti, ko se ga preveč naliješ in se ne moreš braniti. KRČMAR: Pa ji drugi dan lepo po* vrnem, da ji ne ostanem kaj dolžan, PRVI: Daj, mešaj že vendar! KRČMAR: Prej naroči in plačaj liter vina! PRVI: Mari se bojiš, da bom pil Tvojo kiselico tako*le na kredo? Cilka, še en liter, pa hitro, sicer Te zatožim pri Štefanu, da se drugi slinijo okoli Tebe..... CILKA (prinese pijačo in sprejme denar): Pa se ga res prav nič ne bojim! (Stopi nazaj za kredenco). LOGAR: Pa me res nimaš prav nič rada? CILKA: Vi se itak samo šalite. Bogve, koliko deklet je, ki jim tako pihate na srce kot meni! LOGAR: V resnici Te imam rad. CILKA: Ne verujem Vam. Poleg tega moj Štefan.... LOGAR (v jen): Kaj se bo z mano meril tak berač! CILKA (naglo): Priskrbite mu ' Službo, pa ne bo berač! LOGAR: Berač in lovski tat povrhu! CILKA (užaljena): Ali ste ga kedaj že zasačili na tatvini? LOGAR: Nisem ga še; pa ko po« prikriti je ljudem«. Saj sva lahko še v temi in v temi boš odšel, le nekaj še denarja, če imaš, boš odštel, ker glej, boli me v grlu, bolijo me zobje, sem bolna že od lani, zakrivil ti si vse!« »Imam še par stotakov, da jih zabarantam, a ti, če mi odpustiš, t'jih radevolje dam!« Le bolj in bolj se name, capin ta mokri sklanja, ob moji rami samo o ljubezni sanja. V zadregi sem študiral, kakšen bo ta konec, odigral bom igro, ki skrita je pod lonec. Lepo bi izvršilo, a vraga, strast je strast, pripravila že mnoge je skoro ob vso čast. Seve, jaz bil sem. hladen, kot mož pri možu sploh, a Žane me je stiskal in stokal vedno: »Oh, oh Tinca, samo enkrat me daj poljubit' še, in kar med nama bilo, bo poravnano vse; samo za en poljubček, bi kar cekin ti dal, potem se pobotava, vso krivdo bom priznal«. Sedaj prične z objemom, že išče mojih ust; hudiča, zdaj bo druga, zdaj bo spoznal me hrust. V trenotku nisem vedel, ter skoro sem zatulil, sem spomnil se na brke, jih nisem prej izpulil. Zdai pa v zadregi pleši, le pleši o j Martin, s čim Žanetu boš ustregel, da dal ti bo cekin. Prokleta tade igra, zdaj odigrana bo, tiščal sem robec k ustom s svojo vso močjo. V zadregi tud' za vratmi postal je hlapec Nace, ker slišati stopinje ie bilo bose tace. V življenju mojem celem, jaz nisem še drhtel, cigan, presneti Žane, vso moč mi je odvzel. On mislil je po svoje, da ima že oblast, krepko se v bran postavim nasproti kakor hrast. Seve, to cepetanje tud' Načeta vznemiri, da prha zunaj, hrka, kot imel bi noge štiri. A Žane ne odneha, mi glavo poljubuje, ves robec mi poslini, me nase stiska huje. Ko sit sem bil vseh »špasov« njegovega trepeta, iz rok se mu iztržem, a igra ti prokleta. Takoj sem skočil k vratom, z zapahom jih zaprl, v nestrpnosti da Nace, ne bi mi v sobo vdrl. A Žanetu pa pravim: Zdaj čas je zate skrajni, da vse priznaš in vrneš, mi ves tvoj dolg nekdanji. Ker spodaj vaški fantje te čakajo že s koli, ter vedi, odpustili ne bodo ti nikoli. Kot na povelje, Nace, po veži že ropoče, preplašen ubogi Žane, prav malo, da se ne joče. Na tihem mi šepeče: »Oh, Tinca skrij me, skrij, da vaška ta druhal me v roke ne dobi. Na, tu imaš denarja, Nfe no da. GOSTILNIČAR (znanemu krokarju). Opozarjam gostilno zelo zgodaj. GOSPOD. Nič ne de. Samo da jo odprete tudi jaz grem domov. vas, da zapremo ob rani uri, kadar kar manjka, bom poslal, na varno le me spravi, besedo sem ti dal.« Oddahnem se, ker vendar se enkrat ga znebim, podit grem v vežo fante, in Žanetu velim: Odidi kar po loj tri, odkoder si prišel, a brzo, da še ktere od fantov ne boš vjel! Pa še se obotavlja, mu težko je slovo. Mu rečem: »Beži Žane, če ne po tebi bo!« Je tekel kakor zajec navkreber in navzdol, je mislil da po hrbtu ga že opleta kol; ker Nace izza vogla, za njim jo je pobral, in butaro je celo za njim polen zmetal. Ves spehan se mi vrne, rekoč: »Bi videl ti, kak' tekel je čez njive, da se od njih kadi, preskočil je vse grape, bregove in ravni. (Še danes morda teče, če kje se ustavil ni.)« En čas sva se smejala, potem sem se jezil, za par kocin pod nosom, ker sem cekin 'zgubil. Bi dal mi ga gotovo, če bil bi ga poljubil, za vraga, te ščetine, bi prej jih bil oskubil. Denar ta je od Tince, cekin pa bil bi moj, saj vendar ga zaslužil pošteno bi nocoj. \'tolažil me je Nace, ter jih še dalje klatil, a teh pa ne zapišem, preveč bi list oblatil. Dejal je tud': »Za vratmi pravkar da nisem počil, tiščal sem si trebuh, in ves sem! koti pomočil. In za slučaj enaki, celo še za cekin, takoj se oprostila pod nosom sva ščetin.« beli sneg naše gozdove, mu že poiščem sled____ CILKA (zase): Moj Bog! — (Glas. no). Vi ste strašen človek, prav bojjm se Vas! LOGAR: Rada me imej, pa se Ti ne bo treba prav ničesar bati! — Glej, Cilka, davi sva govorila o tihi sreči v prijazni hišici sredi zelenega gozda.... Ne prašam Te po doti inj bali, samo Te* be, Cilka, bi imel rad! (Sliši se lovski rog). CILKA: Ali jih slišite? Že gredo naši veseli mandrijski lovci. (Gostje nehajo igrati). II. PRIZOR. Prejšnji in lovci. Godba zaigra lovsko pesem. Lovci prikorakajo eden za dru« gim s puškami in nahrbtniki in poj o: Na hrbtu če skrbi imaš kot žakljev velblod star, (ta-huj-ta-ta-ta-t»), odložiš jih na lovu pač, pustiš jih tam v netnar, (ta-hujsta-ta-ta-ta), Veseli se, da si še vedno zdrav in živ, ker le Bog ve, kdaj boš mrtev in črviv. Zato: na lov, na lov, ki zdravje nam krepi, vrhtega v gozdu grešnih misli ni. — Če žena sitna je ko vrag in Te doma jezi, (ta-huj-ta-ta-ta-ta), le puško vzami, hajd na lov, da si pomiriš kri, (ta-huj-ta-ta-ta-ta); Čuj, v tihem gozdu poje, brusi petelin in kokoši mlade vabi vrh planin: pomlad cvetoča vrne v Tvoje se srce, zbudi občutke sladke in želje. Le z nami pojdi v Godovič in skaži se moža, (ta-huj-ta;ta-ta-ta) ker veš pač, ko boš v grobu spal, Te mine volja vsa, (ta-huj-ta-ta-ta-ta). Ne bo tam zajcev, gamzov, srn in jerebic in zamre, ojoj, za vedno lovski klic, ne bo Polon'ce, Malči, Vide, Rožice, da Ti natoči sladke kapljice. — CILKA (ko odpojd): Gospodje, do? volite, da zapojem še jaz eno kitico! Diana lepa* slušaj nas, ki zveste smo žene, (ta-huj-ta-ta-ta-ta), to vse je pač latinščina, kar pravijo možje, (ta-huj-ta-ta-ta-ta). »Pogon« le zadnji s petjem, vinom jim je mar, zajca itak ne zadenejo nikdar, k domačemu ognjišču radi prihite in tam ozeble grejejo roke ... (Lovci jo obkrožijo, korakajo ž njo v sredi in žvižgajo napev). (Smeh, ploskanje gostov, ukanje). LOVEC FILIP: Pridna, Cilka lepo si zapela, ali poredna si tudi! (Si briše še zlati ščipalnik). LOVEC FRAN JO: Tovariši, lep dan je bil danes in dlober lov. Zdaj pa kar za mizo! LOVEC PERO: Cilka, prinesi vina, žejni smo! LOVEC VOJMIR: In lačni povrhu. (Lovci odložijo puške in nahrbtnii ke, posedajo okoli daljše mize. Krčmar je med tem prinesel krožnike itd. na mizo). MLINAR IN OSEL Dva meniha sta šla s puni-rni žakij skuoz Ažlo pruot Čedadu, an glih kadar sta se marnjala, de ki imata stuort, kier' sta imjela teškuo, zagledata ta pred dno hišo mlinar* jovcga muša (osla) s uozičan. »Kab' vejalo, ku b' imjela telega mušaea, deb' nama ne* su žakje«, je reku te mlajš menih. — »Ga že jest kupim«, je reku te drug. An se je par* bližu musu, ga odpregu, mu naluožu žakje, an ga zročju mlajšemu menihu rekoč: »Ti le kit' damu, jest pa bom gli* hu z gospodarjem«. U tem ku menih s mušan je hiteu pruot Čedadu, te druh si je nasadju mušu komat gor za šijo (vrat), an se je zapregu tah uoziču. Kadar mlinar, z mlenjan na plečah, je paršu uon s hiše, an name.s t suojga muša je za* gledu uklenjenega meniha, je ostarmeu an gledu ku' ucp, kar zagleda uka. Menih pa ga je pohleuno pogledu, an mu je reku: Nič se ne buojte, nu-nac! Donas san finju (končal) mojo pokuoru. Za adan velik grjeh me je Buoh spremen ju u muša an Vi ste me kupu na tarze za muša an kukar san Vas služu do danas. Sada od* prežite me an uzemite dol z mene, kar je vašega, da se povarnem u konvent. Mlinarju se je zdjelo de sa* r>ja, pa usedno je pokleknu pred meniha, an mu je reku: Ah! vas Iepuo prosim par do* nanče za tulku pale, ki san zlomu na vašem hrbatu kier, Buoh mi pardoni, jest sem mislu, de ste muš, an njesan vjedu, de ste menih. Na tuo je odpregu meniha an ga debelo gledu, kadar ga> je vidu, kakuo je hiteu pruot Čedadu. Menihi u Vidnu njeso imjel ne sena ne slame, deb' muša redili an zatuo njih superior je kvazu hlapcu od konventa, de naj peje muša u Čedad, de ga proda na trže. Je bilo glih na zadnjo sabo* to mjesca, kadar tudi naš mlinar je šu u Čedat za kupit spet' adnega muša. Med tem, ki hodi po tarze od muša do muša an jih pregledava, zagleda adnega, k j je bju ves po do* ban tistemu, ki je bju menih. Ga natanko pregleda an spo* zna, de je pru tist, trkaj buj, kier tudi muš je gledu za njim, ku deb' ga poznu, Mli* nar pa je parbiižu suoje usta h ušesu tega muša an mu ie reku: Pater! Al ste spet gre* šju? Tolo volto (to pot) puj-dite drugan djelat pokuoru. U Ažli imamo potrjebo muša, de bo mlenja uozu an ne, de bo djelu pokuoro za suoje grjehe, Peter Matajurac. pax te<;um t Zagrebški škof je delil sv. birmo po onih slikovitih za* gorskih vaseh, pa je povsod vladalo svečano razpoloženje: črede puranov, gosi. rac, mla* dih prašičkov itd. so »kumice« cvrle in pekle, kiselo zagorsko vino je teklo, z eno besedo, lepo je bilo za birmance in za »kume« (botra). Gazda Pero v Svibovcu je imel v cerkvi kar osem birmancev, lepo v vrsto postavljenih. Ko se je škof pomikal mimo Perine vrste in birmoval, se je še gazda Pero pomikal in polagal roko na ramena svojih varo-vncev kot je to pač predpisano. Pri osmem birmancu je škof pogledal v junaški obraz botra in je še precej glasno dejali svoj »pajx tecum!« — Gazda Pero pa je mislil, da te besede veljajo njemu in da pomenijo »pak ste kum«, (že zopet ste boter) pa se je mož* ko odrezal: »Vre (že) šest* najsti put, prevzvišeni!« — Škof je še pozneje rad pripo* vedoval o tem smešnem dogodku. Bodoča moda. To ni najnovejša moda, a mogoče, da še bo. V prihodnjem letu bsje brile bodo ženske se tako. Dolgih las iz kratkih loncev ni mogoče narediti, pa še krajše se pristriže ker napredek mora biti. Tolažljivo. Smatral sem za prijateljsko dolžnost, da izrazim svoje so* žal je neki gospe, ki je ravno* kar izgubila moža. Naberem lice v gube, ki so o takih prilikah v navadi in ji rečem pomilovalno: »Gospa, velika ne* sreča Vas je zadela, ne naj* dem prave besede, da Vam izrazim svoje globoko sočat* je ...« — »Kaj hočem, dragi gospod, vse je usoda ... Edino, kar me tolaži, je dejstvo, da, po dvajsetletnem zakonu danes prvič vem, kje se to noč nahaja moj ubogi soprog!« Moja žena je najela novo služkinjo. Predstavi se zdra* va, rdečelična podeželska pun* ca. Pogodimo se za precej visoko mesečno plačo. Potem vpraša dekle po številu oseb v družini, ali imamo kaj otrok itd. Ko ji povem, da sem sam z ženo, da zaenkrat nimam otrok, je bila še nekam zadovoljna. — »Kako pa je s perilom?« vpraša radovedna po* strežnica. Povem ji, da se vse pere izven hiše, edinole vol* nene nogavice pere moja /e* na, ker si jih vsak dan nre-obuva. — »Prav tako!« odgovori dekle, »Toda povejte mi še, kdo bo pral moje noga* vice?« BERAČEVO STALISČE. Znano je, da so berači po vseh večjih mestih, zlasti pa v Parizu dobro organizirani. Proti večji ali manjši odškod* nini dobi ta ali oni svoje »mesto« ali okraj, kjer sme beračiti. Tako je hodil berač po svojem okraju in se je u* stavil pred veliko palačo, na kteri ie bilo izrecno napisa* no, da je tam beračenje stro* go prepovedano. Nekdo na-hruli ponižnega berača, ki je edino s tem kazal svoj »me-štir«, da je stal upognjen in držal kapo v roki in mu reče: »Ali niste čitali, da je bera* čenje tukaj prepovedano?!« — »Sem čital, gospod. Toda nikjer ni zapisano, da je prepovedano, dajati vbogajme!« Kako si je Anica lase osirigla. Anica šteje sedemnajst le* pih mladih let. Nje hoja, rast, bele roke — o mladih letih govore. Harduš, res, lepa »punčka« je bila Anica, do* kier ji ni zlodej zmešal njenih lepih, dolgih las in pameti. Fantje so jo radi videli. To je Anica vedela, A tudi se je znala »oglajštati« Anica, Anica je pred letom dni »dvignila« kito. Od takrat ni vedela, kam ž njo. Enkrat jo je opletla o* krog glave, drugič je napravi* la velik »kuful« na vrhu, tretjič jo je spodvila ob robu vra* tu, četrtič si je napravila »pu* že« ob ušesih, petič je posku* šala s »pinjo« na čelu, šestič je napravila »žvanklje rica-ste« ob sencih, kakor jih nosi* jo gališki židje, sedmič se je tako našpičila, da je bila gla* v,a kot »koštronček«. Kljub tej »pestri« menjavi frizure ni bila z lasmi nikoli zadovoljna. Domača »špega« je trpela. Anica je bila vsaki dan najmanj 20 krat pred njo ter »de* lala provo« z lasmi, ustmi, očmi. kako naj se smeje, da bo fantom bolj ugajala. Neki dan — najbrže jo je »sam ta hudi« »oštrijal« — je stala pred »špego« in si spod* vila lase. Sama sebi je ugajala in — Bog ji greh odpusti — za* čela misliti, da si ostriže lase. Spočetka jo je misel na »br-birja« plašila. Plašili so jo tudi — »kandregoni« v brivnici in pa — »moštafarji«, ki sedijo kot pribiti na niih, ko jih o* bližani brivci »štregljajo« in mlade delajo. Mislila si je: Da bi bila v mestu vsaj ena ženska brivnica, potem vseh teh skrbi bi treba ne bilo. Napočil je lep poletni dan. Anica je sklenila, da poišče danes brivnico. In je šla res. S strahom je prestopila prag ter zagledala na »kandregonu« kosmatega možakarja iz »Borg* fažuli«, katerega je brivec ravno »požajfal«. Srce ji je razburjenosti utripalo ter ni vedela, kaj se ž njo godi- »Ali bi, ali nebi. Bom lepa, ali bom grda? Ali se mi bodo fantje smejali, ali jim bom ugajala?« Vsa ta vprašanja so jo mrzličs no obdajala, koi je mojster bris vec stopil k njej ter jo vprašal kaj želi. Anici je padla korajža v — hlače... Jecljala je, da želi — parfum s klistirom! Joj, da bi videli, kak obraz je napras vil brivec. Kosmatinec z Borg-fažuli je skočil s »kandregos nu« ter zijal v »prismojeno frajlo«, ki hodi k brivcu kupos vat klistir. Anica ni poznala še klistir j a in tako osmešena jo je z lasmi na glavi popihala domov. Tisto noč ni mogla spati-Pred očmi je imela tistega »moštafarja« z »Borgfažuli«, ki se ji je tako neznansko krohotal, ko je vprašala pri brivcu po klistirju. Drugo jus tro je poizvedovala pri mami, kaj je klistir. Dobra mamica je poredno hčer ljubeznivo poučila o klistirju in njega uporabi ter radovedno vprašala, kje je slišala praviti o njem. »A, kar tako sem vas vprašala« je odgovorila Anica ter zarudela v obraz. Zdej pej — tal s t rej k božja — se gra uostrejč. Če sa ni za frdamat!« A vse to ni nič pomagalo. Anica je bila ostrižena in tes mu se ni dalo več od pomoč i. A tudi njen »fant« se je v kavarni pridušal, da tiste »oskubljene sove« ne pogles da več. Tako je prišla Anica ob lase, ob splošno fantovsko oboževanje in ob — fans ta. — »Pa saj ni veselja več iti njej, je pravil okoli Brens tačev Lipe. Ženska ostrižena Surovez. ONA. Jaz bi rada jedlafnekaj, kar nimam vsak dan. ON. Škoda. Sicer bi vam svetoval telečji jezik. Naslednji dan je ponovila poskus pri brivcu na Corsu. Debeli brivec je naredil velike oči, ko je Anica izustila beses do: »Ostrici«. »Cosa, la se mata, signorina«, je začudeno rekel brivec. »Si pentira fino che sara viva«. (Kaj ste, go? spodična, neumna! Kesala se boste, dokler boste živa«.) Anica je zahtevo ponovila, snela klobuk in sedla na tisti »frdamani kandregon«. Brivec je prijel debelo kito v ro? ke. Še nikoli mu ni bilo tako milo pri srcu odkar striže in brije, kakor sedaj, ko ima o? drezati zalemu dekletu njen kras. V drugo roko je vzel škarje, lase privzdignil in — rsk, rsk, rsk_ — Anica je bila ostrižena. »Še po vratu obris ti«, je zapovcdala Anica. Brivec je vzel brivno britev in tanjke dolge laske po vratu so izginile- — Tako! Anica je vstala, se natanko ogledala v zrcalu in — preble-dela! Videla je, kako neumnost je napravila. Poprej kos šata glava ie izginila. Le dolgi koči so ji viseli po glavi. — Domov prišedši je dobra mamica skoraj ni spoznala. »O, ti štrafinga božja, pa kaj si naredila?« Norica »šutasta«, sedaj boš kakor ano omelo za strašit »grabce« r_a »kaminu«. Muoj buoh, da muoram bet paj Šilih jest tako štrafana s tabu«, je tarnala uboga mamica. »Jejš, kaj porečejo ljudje. Pej nankr de bi kaj poviedlo to šijepišče, da gra h brbirju. Jst buoga rijeva sm. se taku martrala s tabo, da so ti Lase tako zrasli, sem jih mazala anu biksala. Anu prau vesela sm bla, da so ti tako zrasli. Pravijo. Pravijo v Št. Vidu, da pridejo dekleta iz Vrabč v Št. Vid k maši. samo da vidijo šentvidske fante, ki so bolj »fajn« kot njih. Pravijo, da se nobena šentvidskih deklet letos ne bo poročila. Vlekle bodo šesterovprežno ploh. Pravijo, da laška frajla se jako hu-duje, ker jo je Cuk obiskal. Zagrozila je, da ga uduši, ako ga na štiri oči udobi. Pravijo v Sežani, da je novodošli mladi gospodič jako kavalirski napram dvajset do tridesetletnim damam. Pravijo, da na sežanski pustni prireditvi je bilo na debelo sedem mask. Pudra pa bi kmalu premanjkalo za gola pleča in vrat. Pravijo, da je sežanska pustna sedmerica jako vžaljena, ker na zadnji pustni prireditvi so jih direktno za nos vozili. Pravijo, da so letošnji pust kanalci začeli kar za stavo prirejati plese. Med vsemi temi plesi pa je bil naje-legantnejši in najbolj obiskan oni, katerega je priredil »Cvet kanalskih veseijakov«. Pravijo, da bode sežanski Trebuš-nik zidal za belo golobico na Tabru grad, ki ne bo imel ne oken, ne vrat, pač pa na strehi golobnjak; »vahtalo« ga bode dvanajst jagrov v belih srajcah. Pravijo, da je dal senožeški Janez sežanskemu Trebušniku en voz drv na račun bele golobice, pri katerih se bodo greli vsi sežanski zaljubljenci. Pravijo, da bode postavil Pepi iz sežanskega Portarturja bivšega pre-zidenta sež. godbe na kamin, kjer bo je kot — »mandelc«, zgubi na fantovskem oboževanju in na lastni lepoti. Anica se sedaj kesa, da se je ostrigk. Sedaj povprašuje naokoli, katera pomada najs bolj upliva na raščo las. Miha ji je svetoval, naj si glavo namaže s pornado »gounus galis nus«, drugi ji je svetovali pornado »maicafisalnus gataris«, tret ji pa celo »acquae mineras lis asinus«. Ne vemo, za katero teh po-mad se Anica odloči. opravljal službo vremenskega preroka. Pravijo, da so sežanske gospice pri zadnjem maškaradnem plesu kazale svoje najnovejše mode. Pravijo, da so sežanski diletanti za igro »Moč teme« iskali po Sežani razne starodavne »uniforme«. Pravijo Gočani, da je F. trak odlo* žila in plet zgubila, ko se je plesat učila. Mi fantje se pa smejemo, kjer smo ji plet vzeli, da smo si noge vanj zavili, ker smo od njenih ša-lenčkov marsikatero nerodno »caba-do« dobili. Pravijo, da so se fantje treh občin zbrali, da so pri Rolarih »mačka« držali. Pomagale so tudi dekleta, ker so se ba le, da bo kakšna ostala »teta«. Pravijo, da so braniška dekleta naročene na novo frizuro, ki jim izhaja iz Kraškega Brola. Pravijo, da braniški fantje iščejo inženirja, ki jim olajša pot do čistega zraka. Pravijo, da so bila braniška dekleta vabljena na Krtinovco za umetne plese. Vrnile so se z velikim veseljem. Prva premija: korenova me-daja. Pravijo na Bajnšicah, da so gospice nosile med vojno klobuke in rokavice, potlej iste v staro šaro zapodile, na orožnike pozabile ter se s kajžarji poročile. Pravijo. Cuje se, da so fašisti dali piti olje ex dacarju iz Gorice, da ie postal bolj hraber orjunaš v Ljubljani. Pravijo. Čuje se, da g. učitelj italijanski iz Košane in karabinerji, težko pričakujejo povrnitev Milke iz Jugo-, slavije, ki se nahaja začasno v Ljub-' liani. Pravijo. Cuje. se, da bi se nekatere gospodične iz Kala pri Sv. Petru na Krasu zelo rade preselile v Ljubljano, ker jim je dolg čas po nekaterih, ki se nahajajo v Ljubljani. Ako ravno hočejo, jim Cuk na pal'ci preskrbi potni list. Pravijo, čuje se, da g. Klemene namerava prositi podprefekta iz Postoj; Jie, za p,delitev mesto komisarja v Košar1, da ga bo imela raje Zofka. Pravijo. Cuje se. da g. Klemene v Koš a ni v užitninskem uradu ima črno srajco, da se ga ljudstvo bolj boji ali pa zato, ker Giuštin za zeta ga ne mara. Pravijo. Cuje se, da se neki fant Iz Košane ženi z dekletom iz Cepna, samo ne ve kaj storit', ker ga J. iz Kala zadržuje. Pravijo v Rojanu, da Berto Cipro bo izvoljen za predsednika novega fot-bal društva. Kakor se čuje, kujejo na tiho ti mladi športniki novo četo proti vsem. Pravijo tudi, da bode ta nova četa najtrdnejša trozveza ala Ce-šarek, Pekuoni-Markoči, pod dru-društvenim imenom »Udriga Marko«. Pravijo v Rojanu, da novinci leta 1905 so strašno nevošljivi tovarišem iz Opčin, ker so dobili cvetja in znakov iz srčkanih rok nežnega spola; (kadar nima nohtov!) — »Piipe« pravijo, da ne »convenira« tako drago plačati nageljne in vijolice, ko pa ostajajo fantje hladnih src .... Pravijo v Rojanu, da pravijo, da so slišali, da so si šepetali, da niso rekli — »All-right!« — Da odbor društva »Zore« ne zna računati; rekli so samo, da noče znati____ Pravijo, da so imele homaške udo-ve vsako nedeljo ples, in to vsled tega, ker so prejele vojaško podporo in vojno odškodnino. Pravijo, da so imeli homaški strici na debelencu ples v kleti, kakor krti. Pravijo v Kobjeglavi, da blagor mu, ki lahko suši klobase na palci in da je dosti sramotno za tiste, katerim jih mora pošiljati Cuk. Pravijo v Kobjeglavi. da so neke mešetarice skoraj svetovno znane, ker so nasnubile domačim »puncam-< vse rihenberške fante. Upanje imamo, da bodo v njih poklicu tudi odlikovane. Pravijo v Studenem, da je končala pustna zabava z sledečim vspore-dom: Žaloigra »Veseli vdovec«. Ve-lesemenj klepetuljstva in ostalega de-vištva. Vstanovitev zveze »Mačko-žrcev«. Slovesna 365-dnevnica poroke strica F. z mizerijo Julijske Bera-čije in ob enem obletnica žalostnega razpada fovčarske republike. Godec Matija nam je pa v slovo zapel. — Oj zdravo zdravo nori časi, vsega je veselja kon'c, pepelnični zvon se glasi, bob in zelje pada v lonc. Pravijo, da so napovedali nekateri belški za silo fantje dvoboj materinemu jeziku. Cuk je na stari vaški lipi s pomilovanjem poslušal njih galilejsko »špraho«. Pravijo iz Križa pri Tomaju, da sta prišla T. in A. drugi dan pozno domov, da jim ne bi prišla nastaviti past mlada golobica. Pravijo, da je bil v Križu dvoboj radi ljubosumnosti in radi snedenega medu. Pravijo. Iz Tolmina smo dobili sliko, ki predstavlja trg Tolmin, in tole pesmico, ki jo s sliko vred ne kaže priobčiti. Je potreba res velika, da ozdravi to telo, težko' čaka že zdravnika, ki ga operiral bo. Saj telo je dosti močno, — dosti v njem je tud' krvi. Samo tega potrebuje, da ga v ude izpusti- Pravijo v Št. Vidu, da bi se imel vršiti ples; ker pa niso bili krofi pri? pravljenj, so ples lepo odložili. ma. PISMO IZ MODENE. Srčne pozdrave pošiljamo slovenski vojaki, ki služimo pri drugem polku težkega poljskega topništva, starišem, bratom, sestram, sorodni-mkom, dekletom, prijateljem in znancem. Kaj pravijo pri nas? Da je že pustni čas, da pust že živi; ne vemo, če tudi pri Vas se čuje tak glas. Pust res čuden ie svetnik, ker ljudi spravlja s plesom v stik. On tudi ne zameri nič, če ljubita se dekle in fantič. Mi tudi pusta v kasarni imamo, da nam svira že celih mesecev deset; pa še ga noče vrag vzet. A tudi on bode vzel slovo, ko »kongedo« prišel bo. Bandelj Emil, Branica; Strepar Jožef, Vipolže; Vidrih Ivan, Ooče; Šček Jožef, Vipava; Mavter Anton, Lokev pri Divači; Frančeškin Franc, Vrtojba II.; Konjedic Feliks,-Plava; Jeron-čič Ivan, Kostanjevica pri Kanalu; Stanič Alojz. Gor. Nekavo; Mohorag iil Mario, Bojlun, Istra; Koder Angel, Bača; Klun Anton, Trst, ORojan); Ma-kuc Franc, Štandrež; Čuš Ludvik, Sedlo; Pavlin Franc, Ravnica; Gruden Edvard, Nabrežina; Sirk Anton, Slavce; Šorli Franc, Sv. Lucija pri Soči; Torkar Franc, Bače; Pontar Viktor, Kobarid; Kragelj Franc, Za, tolmin: Kurinčič Franc, Kobarid; Ma-lalan Marjo, Opčine; Leban. Loko-vec; Knez Angel, Samotorce; Moži-na Ivan, Gropada; Dolgan Stanislav, Štor je; Puš Anton, Matulje; Volk Franc, Ostrožnobrdo; -Cucek Karlo, NNova Sišica; Bože Cvetko, Brezje; Rupnik Franc, Ledinje; Novak Franc, Vremski Britof; Hočevar Tiljan, Ka-stelic; Volebole, Rakek; Jurca Vladimir, Gorenje pri Postojni; Žrjal Josip, Pliskovica; Bandelj Alfonz, Pliskovica. POZDRAVE IZ POLE. Ko so me prvič k »financom« potrdili, iti v Polo so dali mi povelje, da naj mal' kruha v kufer ino stelje, so mi ukazali prinest' s seboj. Jaz sem natančno befel izpolnil in kufer s kruhom do vrha napolnil, pc-1 centa stelje sem v žakelj »djau«, pozdravil mamco in ljubco »okušvau«. In ko tako primaham do postaje, dam »štempljat«, da se popeljem v Polo; a neki »škric«- ki je stal pri telefonu, mi je listek skoz okno pomolu. Pa jezno rekel: »Osel ti zabiti, al prišel z mano si norce briti? Če si neumen, to ti ni v korist, to ni vojaški, ampak živinski list«. Šele tedaj sem se s strahom zmislil, da sem napravil sramotno to napako, da vzel sem listek od svinje, oh, »per bacco«, ki jo je mati pred kratkim gnala v trg. Tedaj mi drugega ni preostalo, kot plačati cel listek, da se bo dalo mi s prvim vlakom odpeljati preč, da se ne vrnem domov nikoli več. In ko tedaj primahal sem v Polo, šel sem naravnost v »kasarno«. Poprej sem stopil še v tabakarno, da si nakupim še tobak za »čik«. Drugače se nam godi, kot se godi drugim vojakom. Pozdrave vsem. Makarovič Kazimir, Avče; Stanič Rudi, Avče; Murovec Jožef, Kal; Lu-kežič Franc, Renče; Vižintin Gregor, Renče; Arčon Franc, Renče; Kavčič Andrej, Volarje; Kutin Matija, Volarje; Križnic Izidor. Plava; Pisk Peter, Ravne; Petrovčič Jožef, Ravne; Na-srode Franc, Idrija; Poljanšek Jožef, Idrija; Velušček Mario, Gorica- POZDRAV IZ LJUBLJANE Po dolgem času pošiljamo pozdrave primorski fantje, starišem, sestram, bratom, fantom, prijateljem, znancem, čitateljem Čuka na palci, posebno pa našim ljubljenim de« kletom, ki se vedno spominjajo na nas s kakšno kartico ali pisemcem. Tako ljube de« klice iz Košanske doline po« sebno iz Kala pri S. Petru na Ki 'asu in Matenje vasi, se spo« minjajte na Čuka, ker on vam na kratko in veselo pove, da vas še spominjamo. Pošiljamo še en pozdrav tistim dekletom, ki so lansko leto plesale z da-carjem. in s Košanci ter Ma« tenjci, kateri so sedaj tu. POEZIJA IN PROZA. »Kako lepa je božja narava!« je vzkliknila nevesta. »Večno bi hodil s teboj, če bi me ta preklicana lakota ta« ko ne mučila«. TAKE SO! »Nov nož mi daj, Anka. Ta ni čist.« »Ni čist. Nemogoče! Zad> nje, kar sem ž njim rezala, je bilo milo«. PRIPOROČLJIVO. »To obleko Vam. toplo pri« poročam. Moja sestra jo je zadnjič tudi kupila in je bila v par tednih že poročena«. PRI BRIVCU. Brivec: »Veste, gospod, jaz delam tudi pesmi. Gospod Špica, urednik našega lepo-r^ovnega lista, jih je zelo hva« lil«. »2e verjamem, ker ste ga ravno brili«. Cvet kanalskih veseljakov. Cvet kanalskih veseljakov, nas povabil je na ples; mi smo urnih šli korakov kjer je bilo luštno res. Celo noč se tam vrtijo, denarci pa iz žepa grejo. Zjutraj se domov bojijo: kaj jih čaka, to že vejo. Lepa Ančica. Na hribčku stoji hišica, oj hišica bogata; pred njo sedi mi Ančica, ta krasna stvar, vsa zlata. To je prekrasna deklica, doma iz Strm'ga brega. To dekle cvet je vseh deklet, da lepše ne premore svet. So najbolj v njo zaljubljeni vsi fantje iz tujine, saj kmalu jo popeljejo tja v svoje podrtine. Zdaj dekle le pomisli mi kak imaš neumne misli ti daleč misliš iti preč, domače fante pa zavreč. POZNA GA. »To ti povem, govorim pet minut s kako damo in že vem popolnoma natančno, koga imam pred seboj.« »Saj ti vedno pravim, da ne govori!« Angleški punc a L. 13— steklenica liter. Rhum Kingston a L. 13.50 steklenica liter. Jajčna maršala a L. 12.— steklenica liter. Maršata Trapani najfinejša L. 5.-1. Vermouth lurinski - beli vermouth a L. 5,— liter. Likerji: Curacao, Chartreuse, Maraškin, Hruškovec, Bnedictnie, Janežev, Sibilla. - Vzorec Slrega, China a L. 15.50 steklenica liter. Kognak fini šampanjec a L- 10 steklenica 7/10. Domače žganje a L. 11 liter. Žganjarna na trgu Sv. Hntona štev. 7. P0P0LH0MA VARNO NALOŽEN DENAR U JUGOSLAVIJI Liiiiska psoiilia r. z. z o- z. v novopreurejenih prostorih v Ljubljani Mestni trej. štev © sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun, jih obrestuje po S®/0 ter jih izplačuje takoj brez odpovedi in brez odbitka. Večje hranilne vloge z odpovednim rokom. Obrestuje tudi višje po dogovoru, f^anufakturo. perilo, izdelane obleke cenah brez konkurence kupite pri dobrozaani Bratje Mose Via Rasieilo 7 - GORICA - Via RasteSio 7 IVAN TEMU - Gorica Via G. Carducci štev. 6 BRUS AR in NOŽ AR V delavnici so nameščeni delavci - specijalisti za brusarska dela, kakor tudi za popravljenje vseh operacijskih predmetov i. t. d, Nožarnica O L I N G E N" Prodaja tudi toaletne predmete V zalogi se nahajajo najboljši, pristni in garantirani kamni-osle bergamaške za brušenje kos. - Delavnica na električno gonilno silo z bogato zalogo predmetov, kakor nožev, sploh vseh rezil. Brusi brivne in žepne nože, škarje, mesarske in knjigoveške ter vse druge nože in rezila. ZA IZVRŠENA DELA JAMČI. POSEBNOST: Žepne električne žarnice iz najboljših tovaren. BRZOJAVKA. Mlada gospa je hotela z že; nitovanjskega potovanja br-zojaviti svoji materi, kakšno je vreme in kako se obnaša njen novi mož. Br zojavia je takole: »tone in nebo neprestano modra«. PO SV. PISMU. Gospodinja: »Ali ti nisem dejala, da moraš tudi pod po; hištvom brisati prah?« Dekla: »Po tleh se pa že ne bom plazila in prah brisala«. Gospodinja: »Ali ne stoji v svetem pismu: Po trebuhu se boš plazila vse svoje življenje in prah brisala«. ČASU PRIMERNO VO; ŠČILO. »Želim ti vse najboljše k godu in želim, da se tudi v no; vem letu srečno ogneš vsem avtomobilom, da te ne povozijo. —«:»— LISTNICA UREDNIŠTVA. Genova — Prelož- Oba »pravijo« ne moremo priobčiti; zadeva je nejasna in nikogar ne zanima. Srednje Bizjaki. Ne moremo vsega priobčiti. Ce je žaljivo, iz principa ne. Srednje. Vaš dopis ni za priob; čerije_ še .goden. Tudi ga ne razumemo. Renče. Vaš dopis je neodvisen, zato je šel v koš. Corso verdi „Trgovski dom« Telefon št. 50 — Brzojavni naslov : Ljubljanska bank i Delniška glavnica CiNTRALA in rezerve: Din. 50,000.000 L J U B L J A H A Rezerva SHS Din. 10,000.000 Podružnice: Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. Obrestuje vloge na knjižice po 4°/0. Nakup in prodaja vsakovrstnega tujega denarja. Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle naj- kulantneje. Trgovina 7 mr.nufakturo ŠKODNIK ANTON Gorica - Via Sentinario lO - Gorica Le zadovoljnost k pravi sreči vodi ! Zapomni si, nev sta, to resnico, in preden sežeš ženinu v desnico, previdna pri nakupu bale bodi! Blago po nizki ceni, zadnji modi predaja za deželo, za Gorico pri semenišču v biši z desetico trgovec Škodnik Anton, znan povsodi. n to se tiče tudi tebe, mati, in tebe, žena, ženin, fant, deklina, trgovec ki kupuješ mnogo bkrati cefiria, oksforda in etaminal „Sem zadovoljen z blagom!* vsak poreče in zadovoljnost kluč je že do sreče. II AKO ŽELITE NAKUPITI DOBRO BLAGO IN ELE6ANT0 IZČOTOVLJENE OBLEKE PO NAJNIŽJI CENI, OBRNITE SE EDINO NA DOMAČO TVRDKO ANDREJ MAVRIC Via Carducci 3 ~ GORICA — Via Carducci 3 O d rQ O T* cS fe Brisače ...... Odeje volnene .... „ finejše vrste Koltre....... Posteljna pregrinjala bela in barvava ...... Gradi za postelje . . . Zephir za srajce . . . Perkali rožasti .... b,— naprej 8.- „ 3.50 3,— 4.50 1.90 2.50 3.— 34.— 65.— 50.— 25.— 3.20 3,— 3.20 Tam dobite blago po sledečih cenah Družinsko platno 150 cm. . od L Madonna 150 cm. . . . Madonna 80 cm. . . . Medapolan Reclam 80 cm. „ Sposalizio 80 cm Kuhinjske brisače . . . Prtiči....... \ :>: ■: Krminsko za srajce Saten črn in barvan Naglavne rute . . Panama za srajce boljše vrste Popelin za ženske obleke Volna fina Gaberden Moške hlače . . . „ srajce . . „ spodnje hlače Ženske srajce . . z.amet moški . . . Hlačevina .... Moške obleke . . Obleke za birmance Izgotovljene štramace Velika izbira moškega sukna od L 3.50 naprej 5.50 „ 2.50 „ 4.80 „ 14,50 „ 28.—■ „ 14,- „ 15.- „ 9.- „ 8.- ,, 9.- „ 4.- „ 60,- „ 30.- „ 50.- , 10.- „ % P P*