Razvoj narodnoosvobodilne borbe, zlasti pa uspehi partizanske vojske, so omogočili nastajanje nove ljudske oblasti. Organi javnega reda predvojne Jugoslavije so se skoraj v celoti priključili okupatorjem in raznim domačim izdajalskim skupinam, zato so iz nastajajoče ljudske oblasti — zlasti iz narodnoosvobodilnih odborov — izrasli posebni upravni oddelki, ki so zagotavljali in utrjevali nove drulbene odnose, varnost ljudi in premoženja. Poleg teh upravnih oddelkov so nastajali tudi drugi organi varnosti, tako na osvobojenih ozemljih kot v partizanskih enotah po vsej zasedeni Jugoslaviji. Odlok vrhovnega komandanta NOV in POJ Tita, 13. maja 1944 o ustanovitvi oddelka za zaščito naroda pa pomeni njihovo zdruiitev v skupno varnostno službo. Letos tako ie štiriindvajsetič skupno z organi za notranje zadeve praznujemo dan javne varnosti. Razmišljanje ob prazniku nas spomni na pomemben prispevek, ki so ga organi varnosti dali v času narodnoosvobodilne borbe in revolucije, v borbi za svobodo in neodvisnost, v borbi za ohranitev socialistične revolucije. Dejavnost organov notranjih zadev je skozi različna obdobja našega povojnega razvoja zagotavljala uveljavljanje novih socialističnih družbenih odnosov. Čeprav so organi notranjih zadev, zlasti driavna varnost, v blilnji preteklosti zašle pod vpliv birokratskih in etatističnih teženj in skupin, pa danes že lahko ugotovimo, da so bili s IV. plenumom CK ZKJ ustvarjeni pogoji da se celotna služba varnosti, ki je sestavni\Jel našega družbenega mehanizma, usposobi v resničnega in zanesljivega poroka socialističnih odnosov in neodvisnosti naše domovine. Nova zakonska ureditev slučbe notranjih zadev in zagotovitev materialnih, organizacijskih in kadrovskih pogojev omogočajo da se službe iz institucije, ki je zaostajala za družbenim razvojem pretvori v samostojno specifično strokovno službo — katero mesto položaj in vloga so usklajeni z doseženo stopnjo demo-kratičnih odnosom in z razvitostjo samoupravljanja. Osnovne kvalitete službe vse bolj postajajo dobra organiziranost in učinkovito delovanje, sodobna opremljenost in visoka strokovnost kadrov, ki lahko zagotavljajo zakonitost, občanu varnost njegovega življenja in premoženja in polno zaščito samoupravne družbe. Ob tednu javne varnosti V naši družbi tudi vse bolj postaja jasno, da varnost družbe ni le dolžnost te ali one službe varnosti temveč vse bolj postaja pravica in obveznost vseh delovnih ljudi, samoupravnih organov in družbenopolitičnih skupnosti. Delo organov notranjih zadev se vse bolj povezuje z našimi potrebami in interesi. Demokratični in humani odnosi, ki naj vladajo med ljudmi, neovirana možnost ustvarjalnega delovanja, varnost osebnosti in skupnosti kot celote niso mogoči, če obstoje anarhija in nasilje, kriminal in sovražno delovanje. Borba proti vsem takšnim nesocialnim in nesocialističnim pojavom in dejanjem pa je prav gotovo v enakem interesu vsakega občana. Zavest o skupni odgovornosti in povezanosti delovanja službe notranjih zadev z interesi občanov in skupnosti kot celote bi morali še razvijati in utrjevati. K temu bi prav gotovo lahko več prispevale tudi družbenopolitične organizacije in sredstva obveščanja. Vsa ta prizadevanja označujejo zadnja leta tudi delovanja organov notranjih zadev na Gorenjskem. V njihovem delovanju na različne konkretne načine prihaja do izraza dosledno javno delovanje službe, njeno povezovanje z občani, delovnimi . organizacijami in občinskimi skupščinami. V tej povezanosti delavci organov notranjih zadev vidijo pomembno družbeno podporo njihovemu delu. Zlasti plodno in učinkovito je bilo v preteklem letu preventivno delo, posebno v zvezi s kaznivimi dejanji v gospodarstvu pri zavarovanju družbenega premoženja in preprečevanju raznih kaznivih dejanj. To delo je organe notranjih zadev povezalo z delovnimi organizacijami, za njihove organe samoupravljanja pa so bila pripravljena številna poročila in predlogi ukrepov. Precejšen napredek je bil preteklo leto napravljen v materialni opremljenosti organov notranjih zadev. V opremo je bilo vloženo prek 600.000 N dinarjev, kolikor pač dovoljujejo materialne možnosti. Ta sredstva so bila pretežno uporabljena za opremo milice, kajti brez sodobne opreme, ki zagotavlja hitro in učinkovito ukrepanje, ni mogoče pričakovati uspehov. Ena izmed glavnih skrbi delavcev organov notranjih zadev je njihovo stalno splošno in strokovno izpopolnjevanje. Poleg tistih, ki se šolajo na novi kadetski šoli, naj omenimo, da jih prek dvajset končuje izredno šolanje na srednjih oziroma višjih šolah. Precejšnjo število, zlasti starejšega kadra, pa redno obiskuje seminarje, ki jim omogočajo spremljanje dosežkov znanosti in tehnike na njihovem delovnem področju. Strokovno izpopolnjevanje in sistematično idejnopolitično delo, ki naj omogoči delavcu organov notranjih zadev tekoče spremljanje družbenopolitičnih dogajanj, sta najpogostejši temi na sejah samoupravnih organov. Delo samoupravnih organov službe varnosti vse bolj dobiva tisto vsebino, ki je lastna vsem našim samoupravnim organom, v delavcih organov državne in javne varnosti pa vse bolj krepi samoupravijavsko zavest in odgovornost. Tako so se delavci v preteklem letu odpovedali vsem regresom, pa tudi večino sredstev sklada skupne porabe so porabili za nakup tehničnć opreme, zlasti opreme za zveze. te lani je praznovanje dneva varnosti — 13. maja — preraslo v teden javne varnosti. To naj bi bil teden sodelovanja med občani in tistimi, ki vsak dan skrbe za njihovo varnost in varnost skupnosti. Prepričani smo, da prav poznavanje dela, ki ga morajo ti delavci opraviti, da lahko varno in nemoteno delamo ter da neovirano razvijamo socialistično družbo, zagotavlja široko družbeno podporo njihovemu delu. To pa je tudi najvrednejša čestitka k njihovemu prazniku. Predsednik občinske konference SZDL Kranj Franc Rogelj ___- kongres gasilske zveze Slovenije (2. stran) Leto XXI. — št. 37 Kranj, sobota, 11. V. 1968 kranj Kam po pohištvo? Specializirana trgovina DEKOR — Kranj, Koroška 35 vam nudi najkvalitetnejšo stanovanjsko opremo priznanih tovarn pohištva, posteljnine, zaves in oblog za tla. Odobravamo potrošniška posoji-,a — brezplačno montiramo in dovijamo nadom Za obisk se priporoča KOKRA — DEKOR mini. MEDNARODNI GORENJSKI V KRANJU, OD 2.-13. AVGUSTA 1968. Ml VI. kongres gasilske zveze Slovenije v Kranju Opravičiti stoletno zaupanje Kranj, 10. aprila — V dvorani kranjske občinske skupščine se je danes začel VI. kongres gasilske zveze Slo-venije, katerega se poleg predstavnikov gasilskih društev iz naše republike udeležujejo tudi zastopniki gasilske zveze Jugoslavije, gasilskih zvez iz vseh naših republik, avtonomne pokrajine Kosmeta in Metohije, delegacije gasilcev iz Avstrije, Italije in Madžarske. Poleg delegatov in gostov so se kongresa udeležili tudi podpredsednik izvršnega sveta skupščine SR Slovenije Vinko Hafner, predsednica organiza-cijskopolitičnega zbora skupščine SRS Vfera Kolarič ter predstavniki republiške konference SZDL, slovenskih sindikatov, jugoslovanske armade, Rdečega križa in Zveze mladine. Po izvolitvi organov kongresa in sprejetju poslovnika so kongres pozdravili Janez Sušnik v imenu kranjske občinske skupščine, Jožko l&trukelj v imenu IS in Franc Simonšč v imenu SZDL, nato pa je predsednik gasilske zveze Slovenije Metod Rotar prebral referat Nadaljnji razvoj gasilske službe, iz katerega povzemamo nekaj najbistvenejših ugotovitev. GASILSTVO V SLOVENIJI OBSTAJA ŽE 100 LET Metod Rotar je v svojem referatu poudaril, da gasilstvo na Slovenskem obstaja že 100 let in da gasilska organizacija zaradi svoje množičnosti in javne odgovornosti nikoli ni bila in ne bo zunaj vplivov družbenih procesov. Danes je osnovno vprašanje, kako so se gasilci vključili in prilagodili družbenemu razvoju, vendar na to vprašanje nd mogoče enostavno odgovoriti. V naši republiki smo od zadnjega gasilskega kongresa do danes zabeležili 4615 požarov, ki so povzročili okoli 8,5 milijarde din škode. Pri teh požarih, med njimi so bili nekateri tudi katastrofalni, je bilo več človeških žrtev. Analize kažejo, da so marsikje, siklicujoč se na reformo, zanemarili požarno varnost in zato ni čudno, če nastaja največ požarov zaradi nepazljivosti, nesposobnosti uporabljanja nekaterih naprav, skratka vrsto vzrokov požarov imenujemo malomarnost. Drugi paradoks na področju požarne varnosti pa so zelo redke kazenske sankcije, če pa že pride do njih, so po sedanji zakonodaji tako mile, da po vrednosti ne presegajo zneska enomesečnega zaslužka. Zato bi morali požarnovarnostne obveznosti prenesti v statute in pravilnike delovnih organizacij, pri tem pa bi morale tudi z roko v roki sodelovati delovne organizacije in zavarovalnice. Sami podatki o požarih in pa o akcijah gasilcev pri gašenju, njihova pomoč pri raznih elementarnih nesrečah kažejo na dejstvo, da je gasilstvo danes zelo pomemben faktor naše družbene skupnosti in ravno zaradi njegove vplivne in odgovorne vloge mu moramo zagotoviti vsa sredstva za njegov nadaljnji razvoj. Danes je v Sloveniji 1303 prostovoljnih gasilskih dru-ćtev, od tega v naseljih 1127, v industriji 176 ter 16 poklicnih gasilskih enot v naseljih in v delovnih organizacijah. Tako lahko ugotovimo, da je z interesi gasilske organizacije povezanih več kot 100.000 prebivalcev naše dežele. Na koncu svojega referata je predsednik gasilske zveze Slovenije Metod Rotar dejal: »Kongres naj sprejme sklepe, ki bodo delovni in konkretni, ker samo to zagotavlja trajno rast gasilstva na Slovenskem. Se naprej gojimo tradicionalno tovarištvo v medsebojnih odnosih in bolj odločno kot doslej spoznavajmo, prizna-vajmo in odpravlja j mo naše slabosti. Združeni, strokovno bolj usposobljeni in z novimi člani pomlajeni bomo kos tudi nalogam današnjega časa in tako še vnaprej opravičevali zaupanja, ki nam ga že skozi 100-letno obdobje izpričuje naš narod in ki nam ga iskreno izkazuje tudi naša socialistična družba.« Kongres je po poročilu nadzornega * odbora nadaljeval plenarno delo, popoldne pa sta zasedali tudi obe kongresni komisiji. Vili Guček Kamniški komunisti o mladini in o njeni vlogi Za zdravo rast mlade osebnosti V torek popoldne je občinska konferctnca zveze komunistov v Kamniku obravnavala družbeni položaj mladine in naloge zveze komunistov. Seje so se poleg članov občinske konference ZKS udeležili tudi sekretarji organizacij in aktivov ZK, člani aktivov mladih komunistov in občinskega komiteja ZMS. Iz obsežnega gradiva in živahne razprave povzemamo nekaj ugotovitev. Kaj je vodilo občinsko konferenco ZKS v Kamniku, da je obravnavala družbeni položaj mladine v naši samoupravni skupnosti? Predvsem dejstvo, da ima mladina v naših družbenopolitičnih in ekonomskih dogajanjih veliko vlogo. Občinska konferenca ZKS v Kamniku meni, da se mora zveza komunistov bolj kot doslej zavzemati za ustvarjanje pogojev za zdravo in nemoteno graditev mlade osebnosti, saj se komunisti zavedajo, da je popolna uresničitev samoupravnih odnosov pri nas odvisna od tega, kako jih bo mladina sprejemala in razvijala in se v te odnose vključevala. NEIZPOLNJENI DRAGOCENI SKLEPI IN UGOTOVITVE Kamniški komunisti so doslej že večkrat obravnavali probleme mlade generacije, žal pa je ostalo mnogo dragocenih ugotovitev in sklepov neizpolnjenih. Čeprav so za to objektivni vzroki, ker so se morali komunisti ukvarjati z gospodarskimi vprašanji, vendar to ne more opravičiti neizpolnjenih obveznosti do mladine. Zalo mora biiti vsa pozornost posvečena tudii mladina in konkretne akcije usmerjene v reševanje problemov vra-Ščanja mlade generacije v družbeno-ekofliomske in politične odnose — pri tem pa je mišljeno delovanje, vzgajanje in družbenopolitična angažiranost mladine. Naloga komunistov je tudi v zavzemanju, da se vse družbenopolitične organizacije, društva in vsa samoupravna telesa s svojo aktivnostjo v večji me- G L A S — glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva za Gorenjsko. Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka in Tržič — Izdaja časopisno podjetje Gorenjski tisk Kranj. Za redakcijo odgovoren Albin Učakar ri usmerijo k mlademu človeku in to s tem, da ga enakopravno vključujejo v družbenopolitično in samoupravno življenje na vseh področjih. DANAŠNJA MLADA GENERACIJA JE DRUGAČNA KOT VČASIH Današnja mlada generacija, ki se šele vključuje v življenje, se v mnogočem razliku, je od prejšnje, saj je tudi njeno oblikovanje drugačno, kot pa je bilo včasih. Značilno je, da se osebnost mladine pri nas oblikuje v samoupravnih odnosih, v katere pa ni v zadostni meri vključena kot enakopravni faktor in kamniški komunisti menijo, da ama ta pomanjkljivost lahko precej negativne posledice. V kamniški občini je v samoupravne organe vključenih 12,6 odstotka mladih do 26. leta. Kadar govorimo o vključevanju mladih v samoupravne orgaine, ne moremo reči, da se vključevanje mladine začenja in konča z izvolitvijo tega ali onega mladinca v delavski svet ali upravni odbor. Gre namreč za mnogo šurše vključevanje mladine v samoupravljanje, pri tem pa je treba ugotoviti, kako je mladina kot celota vklju. čena v samoupravne odnose. V tej smeri pa pogrešamo aktivnejšo vlogo mladinske organizacije, kajti ta bi lahko večkrat premagovala razlike v poglediih med mladi-rfti in »starimi«. Dejstvo pa je, da se na mladino in njeno mnenje najpogosteje pozablja, pa čeprav gre za sprejemanje takšnih sklepov, ki zadevajo predvsem razvoj in delovanje mladih. ŠTUDIJ — PRIVILEGIJ BOLJ SITUIRANIH Ko v Kamniku poudarjajo, da se mladina zaradi pomanjkanja znanja in neustrezne vzgoje premalo samostojno vključuje v samoupravne od. nose, pa na drugi strani ugotavljajo, da je šolanje na drugi in tretji stopnji bolj dostopno tisti mladini, katerih starši imajo boljše dohodke. Tako postaja študij vse bolj privilegij premožnejših in s tem nastaja razlika na podlagi materialnih možnosti in ne na podlagi sposobnosti. Vse to pa prav gotovo vpliva na poslabšan položaj mladime. Ob vsem tem je zanimiva še ena ugotovitev kamniških komunistov. Na eni strani opažajo upadanje izvenšc^ ske dejavnosti mladine, o* drugi strani pa je opaziti večjo aktivnost cerkve v su do mladine, ki ni vedfl® na religioznih osnovan (šport, kultura, izletništvoj-pri tem pa se cerkev bori čimvečji vpliv na mladino. VELIKA VEČINA MLADlfjJ SPREJEMA PROGRAMSKA NAČELA ZKJ Čeprav mladi v velika več* ni sprejemajo program««® načela ZKJ, pa so neza<£ voljni zaradi nedoslednem izpolnjevanja teh načel. Tu«* nekatera idejna izkrivljanj in kršitve posameznih nih norm v naših družben dogajanjih in malodušen 1 nos komunistov do voltira mlade. Zveza korn mistov se mora predvsem gazirati za zdrav idejni r voj mladih in za odstrtftjT vanje tujih negativnih vov na mladino. Aktivnost komunistov, & ganizacij in vodstev ZK ra postati pri vključevat mladine trajna naloga. da pa ne gre samo za čevanje vloge komuni^_ temveč tudi za sprem^T aktivnosti mladinske zacije, ki je v zadnjih . ^ postala vse manj za mlade. Mladinska ortT ^ zactja in njeno članstvo ^ morali imeti večji družbena dogajanja, Pn„ 3. pa jo je treba bolj up(>sl * ti. Prav tako mora biti ^ din sika organizacija jajnik mladini pri njenem stvovanju v samoup'3 organih, društvih, šolan, ^ lovnih organizacijah m ^ drugih področjih življenji dela mi adi h. Skratka, ^ mora vez med najširšin^. tere&i in aktivnosti ^ ne- „is!1" P. s. Prihodnjič bomo r v li še o nalogah koma^ v pri vključevanju mla° družbeno življenje. ^^ nutMNatmiiuiniitiiimtiifHHKi"11" ^ V Škofji L°p za dan zmage ^ Občinski komite munistov v Skoiji prii3' dan zmage povabil leljsko srečanje v v0j,ofc' dvorano Krone vse P1 škofjeloške občine. V ČASU RAZSTAVE POHIŠTVA NA BLEDU PRODAJAMO V NAŠI POSLOVALNICI tekstil bled diolen zavese — uvoz tiskane zavese — uvoz preproge, tekače posteljna preganjala leacril plimoje S 51 m urU* I * s C J popustom L S seje skupščine občine Radovljica Preusmeritev zasebnih kmetij v specializirano proizvodnjo je nujna Odborniki občinske skupščine v Radovljici so na zadnji seji Preteklo sredo med drugim obravnavali poročilo o razvoju 8Peclalizjrane kmetijske proizvodnje na Gorenjskem. Kmetijski strokovnjaki so si že dolgo na jasnem, da se mora gorenjski kmet preusmeriti od dosedanjega samopreskrboval-ne8a kmetovanja na intenzivno sodobno gospodarjenje z vi-s°ko storilnostjo dela. Le tako se bo kmetovanje pri nas še °hranilo in standard kmeta bo enak standardu drugih delovnih ljudi. ing. Fajdiga. Gozdno gospodarstvo Bled je kmetom omogočilo strokovno pomoč s tem, da je plačevalo enega agronoma in kredite pod ugodnimi pogoji do višine 3 milijone starih dinarjev na kmetijo. Kmetje so takoj izdatno pognojili travnike s približno 1000 kg mineralnih gnojil na ha, uredili črednike in lani v začetku maja pričeli s pašo. Vsi so si postavili silose, da so si olajšali spravilo krme in nabavili najpotrebnejšo mehanizacijo za spravilo trave. Stalež živine se je kmalu povečal. Radovljiška zadruga jim je dala v vzrejo 70 plemenskih telic, tako da so že povsod hlevi pretesni in jih bodo morali preurediti. Rezultati, ki so bili doseženi že ob koncu prve sezone, so izredno spodbudni, saj so skoraj vse pašnokošne kmetije pridelale skoraj tri- Radovljiški odborniki proti novemu delavniku s Zborniki občinske skupščine v Radovljici so na zadnji de/' Pretekl° sredo, ponovno govorili o novem petdnevnem j, °Vnem tednu v občinskih upravnih organih. 2e na pred-nJi seji so se dogovorili, da bodo sklepanje o novem de-^ ^su preložili na jesensko zasedanje skupščine. Tudi rat so se izrekli prQti novemu delavniku, saj za prehod 0 Urejeni pogoji. REKLAMNA PRODAJA v trgovini maja, Prešernova i i letne spalne srajce po 13,00 ND 40% ZNI2ANE PRODAJNE CENE letnim ženskim bluzam in puloverjem iz sintetike in čiste volne. v trgovini moda, titov trg 15 ženske mako hlačke po 5,10 ND ženske kombineže po 14,00 ND ženske dvodelne kopalke po 21,25 ND Gabimo vas na ogled velike Izbire blaga! elita • kranj krat več krme kot je republiško poprečje. Vendar pa je to šele začetek. Mnogi kmetje so uvideli, da lahko po tem sistemu pridelajo precej več kot do secaj, zato je danes v gorenjskem kotu že okoli 40 interesentov, ki na svojih kmetijah želijo uvesti pa-šnokošni sistem. Prav uspehi na teh osmihf kmetijah so bili delno vzrok, da so radovljiški odborniki na zadnji seji z vso resnostjo obširno razpravljali o možnostih specializacije kmetijstva v občini. Sprejeli so tudi nekaj koristnih priporočil. Tako so menili, naj se zasebnim kmetom čimprej omogoči, da preidejo na specializirano proizvodnjo; predvsem gre za pašnokošni sistem, ki naj se uvede povsod tam, kjer so možnosti za to. Vzporedno s tem naj bi kmetje čimprej prišli na si-mentalsko pasmo govedi, ki je za tako vrsto proizvodnje najprimernejša. S tem pa ni treba zanemariti specializirane proizvodnje drugih kultur. V občini so ugodni pogoji za plantažno gojenje ribeza, sadja, ponekod pa tudi za pridelovanje krompirja. Da bi se kmetje čimprej odločili za preusmeritev, so predlagali, naj hi se za območje jeseniške in radovljiške občine, to je za področje vseh treh kmetijskih zadrug, ustanovila tako imenovana »preusmeritvena skupnost« ali nekako združenje kmetov, ki se želijo preusmeriti. Kmet, član te skupnosti, bi imel nekaj ugodnosti. Dobil bi brezplačno načrt za preusmeritev, lahko bi se posluževal strokovne službe brezplačno in seveda rabil kredit, ki bi bil namenjen za preusmeritev. Za uresničitev tega načrta pa je seveda nujno potreben denar. Zato je skupščina sprejela priporočilo, naj bi se poleg Gozdnega gospodarstva Bled, ki je letos in lani skupno prispevalo že 45 milijonov starih dinarjev, za to pridobilo čimveč podjetij, ki. so zainteresirana za večjo kmetijsko proizvodnjo (mesarska podjetja in druga). Tako bi lahko ustanovili namenski sklad za kreditiranje kmetov, ki bi naj razpolagal z okoli 100 milijonov sredstev. Seveda bi kmetje iz tega sklada morali dobiti kredit pod ugodnejšimi pogoji kot v bankah. S temi sredstvi in z denarjem, ki bi ga kmetje prispevali sami, pa bi lahko v nekaj letih omogočili preusmeritev na intenzivnejšo proizvodnjo velikemu številu kmetij. S. Zupan Številne reklamacije v BPT Tržič Od vseh obratov je plan v marcu izpolnila samo sukalnica — 9000 kg preje manj zaradi gripe V tržiški Bombažni predilnici in tkalnici s proizvodnjo v marcu letos niso bili zadovoljni. Od vseh proizvodnih obratov je samo sukalnica dosegla pričakovane, s planom postavljene rezultate. V tem obratu so naredili v marcu 57.533 kg bombažnih sukancev, kar je za 8,76% več od planskih zadolžitev. Pravijo, da je k temu največ pri. pomogla stalna proizvodnja, saj razen nekaj strojev menjav skoraj ni bilo. Drugače je v predilnici, kjer plana niso dosegli, čeprav jim je le malo manjkalo, pa bi ga. Spredli so 290.876,06 kg enojne bombažne preje, kar je 99,96% planskih zadolžitev. Rezultati bi bili lahko nedvomno boljši, če ne bi prav v marcu razsajala epidemija gripe, kar je povzročilo čez 470.000 vretenskih ur zastojev zaradi odsotnosti delavk, to pa pomeni nič več in nič manj kot okrog 9000 kg preje manj. Tudi tkalnica plana ni iz- j polnila; pravijo, da v glav- I nem zaradi objektivnih razlogov. V marcu so stkali 1,437.891 kvadratnih metrov surovih tkanin z vtkanimi 2.212,327.000 votki. S tem so dosegli v kvadratnih metrih 96,37% planskih zadolžitev, glede votkov pa 95,20%. Vzroki za to so v slabšem izkoriščanju na novo montiranih UTAS avtomatov, v številnih menjavah artiklov, večjem številu prostih sobot oz. dopusta (30. marca zaradi tek-stiliade), pa tudi zaradi izredno slabe oskrbe z elektri. čno energijo. Zaradi nezadostnih zmogljivosti lastnih central (nizko stanje vode!) so morali namreč novo tkalnico napajati s kupljeno eJektri-čno energijo iz javnega omrežja, katere napetost pa je nihala med 380 in 350 V, včasih celo samo 320 V. Nezadostne količine stkanih surovih tkanin so bile vzrok tudi za slabšo proizvo. dnjo v belilnici. V tem obratu je bilo skupno z uslugami drugim podjetjem dodelanih samo 1,492.901 kvadratnih metrov tkanin, kar je le 90,78% mesečnega plana. V konfekciji so v marcu izdelali 104.372 kosov posteljnega perila, od tega 353 kosov II. in 163 kosov III. vrste. Za to je bilo porabljenih 290.446,3 kvadratnega metra gotovih tkanin, kar je le 82,8% planskih obveznosti. Poudarjajo, da je bila za ta obrat problematična sorazmerno velika količina nedovršenih proizvodov, kar je bila včasih posledica okvar strojev, precej pa tudi posledica notranje organizacije dela. Predvsem pa v BPT niso zadovoljni s kvaliteto svojih izdelkov, številne reklamacije, ki so jih dobivali v marcu in tudi še pozneje, so dokaz, da res ni nekaj v redu. Reklamacije v pretežni meri zadevajo kakovost izdelkov, včasih pa tudi količine. Pravijo, da jim to seveda ni ta ne more biti v ponos, zakaj s tem ne zapravljajo samo ugled podjetja, temveč tudi možnosti nadaljnega plasiranja proizvodov, in sicer tako na domačem kot tudi (ali pa še bolj) na tujih tržiščih. Pravijo, da se sicer tudi uporaba slabšega reprodukcij* skega materiala kaže na kakovosti gotovih izdelkov, vendar na te pomanjkljivosti niti ne gre toliko očitkov. Več je njihovih proizvodnih pomanjkljivosti, ki so posledica premalo odgovornega odno-; sa do dela in materiala. Po. > udarjajo — menda ne za ša-I lo — da zato ni čudno, čo morajo posamezni člani kolektiva, ki sodelujejo pri raznih pregledih, zardevati, ker za posamezne napake ne najdejo opravičila. Cas je, pravijo in pozivajo vse delavce in delavke, da se zresnimo in si z boljšim delom zagotovimo uspešno prodajo izdelkov in s tem vsaj enake, če ne še boljše osebne dohodke. (t) EH57 /^L - . RESTAVRACIJA •?' ( ENTRAL »PRI KOLODVORU« 1—' ' KRANJ nudi cenjenim gostom razne domače In tuje specia-litete, sprejema naročila za skupinska kosila in večerje. Pri večjih naročilih ugodni popusti. Sprejemamo tudi abonente za malice, kosila in večerje. Obiščite nas in se prepričajte o hitri postrežbi in zmernih cenah. RESTAVRACIJA PRI KOLODVORU KRANJ Območje jeseniške in radovljiške občine je tipičen ivmorejsiki rajon, saj so tu ^»žnosti za uspešno rast rave- Padavine so bogate, P* tudi njihova razdelitev vegetacijski dobi je ze-° ugodna. Velike prirodne Vol travinja so dovolj 'k razlog, da moramo na r.m Področju prav tej kultu-nl P^vetiti največjo pozor-st- Treba se je otresti j^elnorti, ki izvira iz pre-v 0sti> da je travinje manj kult3 manj donosna U1tura in da se le s polj- »Podart1 lahk° uspešno go~ sto*0 80 pašnokošni si- . m "Porabljali le v druž-na °m sektorju. Lani pa so dar^°budo Gozdnega gospo-kirstva Bled izbrali 8 kmetij, nja S°N prcusmerile proizvod-Na^rte za preusmeritev in p nar°čilu občin Jesenice Radovljica izdelal prof. Kako izdelati sistem, v katerem bi bil zavarovanec oblikovalec pravic? Ob »Predlogu sistema za zagotovitev osnovnega zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja prebivalstva« (Nadaljevanje iz prejšnje številke) — vloga družbenopolitičnih skupnosti bi bila v zakonodajni regulativi, s katero bi določale obseg iin raven osnovnega zdravstvenega varstva, enotne obveznosti federacije, oziroma republik in se udeleževale akcij in ukrepov splošnega pomena za zdravstveno varstvo prebivalcev; — sredstva za osnovno zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje se zagotavljajo s prispevki iz osebnega dohodka, za zdravstveno varstvo po naslovu nesreče pri delu ali poklicne bolezni, pa delovne organizacije iz svojega dohodka; zavarovalne skupnosti bi lahko določale, k katerim stroškom bi zavarovane osebe tudi same prispevale, kolikor ne bi zakon tega prepovedal za določene stroške; — zavarovalne skupnosti samostojno določajo stopnje prispevkov; republiški zakon bi lahko določil, da bi k tem stopnjam ds'le soglasje družbenopolitične skupnosti; — v okviru širših regij se lahko zavarovalne skupnosti po načelu vzajemnosti in solidarnosti združijo v pozavarovalne skupnosti; — odnosi med skupnostmi zdravstvenega zavarovanja in zdravstvenimi zavodi 6e urejajo s pogodbami; — odnosi med skupnostmi zdravstvenega zavarovanja in strokovnimi službami se urejajo tudi s pogodbami. OSNOVNO ZDRAVSTVENO VARSTVO CELOTNEGA PREBIVALSTVA Za zagotovitev učinkovitega zdravstvenega varstva prebivalstva tistih oblik varstva, ki so splošnega družbenega interesa bi se z zakonom določilo osnovno zdravstveno varstvo. Osnovne postavke, ki vplivajo na vrste in obseg, naj bi predvsem upoštevale tiste ukrepe, ki jih je družba že predvidela z obstoječimi predpisi, ki naj pred škodljivim delovanjem okolice zavarujejo prebivalstvo in okolje, v katerem to živi in dela. Nadalje raziskovanja, preventiva in zdravljenje tistih bolezni, ko bolezen posameznika neposredno ogroža družbo v celoti, zajemanje ukrepov namenjenih za ohranitev biološke integritete naroda za zaščito matere in otroka in zgodnje odkrivanje nekaterih bolezni množičnega značaja, pomembne za vso skupnost. To varstvo bi bilo z zakonom določeno kot obvezno. Kakšen obseg naj bi se določil z zveznim, kakšen pa z republiškim zakonom, bi lahko ugotovili po javni razpravi, oz. ko bi bile izdelane podrobnejše ekonomske analize. To zdravstveno varstvo naj bi zajemalo: a) zdravstveno kontrolo in nadzorstvo nad življenjskim in delovnim okoljem; b) preprečevanje, zatiranje in zdravljenje akutnih nalezljivih bolezni; c) preprečevanje, zatiranje in zdravljenje tuberkuloze in veneričnih bolezni; d) nego in zdravljenje duševnih bolnikov, ki ogrožajo življenje in materialne dobrine okolja; e) zdravstveno varstvo žena v zvezi z nosečnostjo, porodom in materinstvom do 6 mesecev; f) popolno zdravstveno varstvo otrok do 7 let, oz. druga možnost vseh otrok do 15 let; g) zdravstveno varstvo šolskih otrok, šolske mladine in rednih študentov do določene starosti, in sicer: — s sistematičnimi pregledi; — z varstvom in zdravljenjem zob; — s preprečevanjem, zatiranjem in zdravljenjem revmatične mrzlice; — s protetičnimi ukrepi za varstvo vida, sluha in rehabilitacijo ortopedskih anomalij ter deformacij; h) s pravočasnim odkrivanjem malignih obolenj (rak, levkemija in podobno) in diabetesa (sladkorne bolezni); i) z zdravstveno vzgojo prebivalstva. Stroški za to varstvo bi se v celoti krili iz sredstev sklada, brez prispevka uporabnikov. To varstvo bi bilo lahko organizirano in financirano bodisi prek posebnega družbenega sklada, ustanovljenega po teritorialnem načelu, ali pa v okviru skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov s posebej zagotovljenimi sredstvi in posebnim namenskim skladom. Z republiškim skladom bi se določal eden izmed teh načinov in podrobnejši pogoji za ustanovitev. Druga možnost pa bi bila, da za osnovno zdravstveno varstvo ne bi obstajala posebna organizacija, temveč bi bilo to organizirano v okviru skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov, s posebnimi sredstvi in posebnim skladom. Finančna sredstva bi se zagotavljala s prispevkom iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja oziroma od kmetijske dejavnosti in samostojnih dejavnosti. Stopnje teh prispevkov bi določala skupščina sklada, z republiškim zakonom pa bi bilo lahko določeno, da morajo dati soglasje občinske skupščine. Druga možnost pa bi bila, da bi skupščina samostojno določila stopnje v mejah, določene z republiškim zakonom. Ce bi se s prispevkom v okviru določenih meja ne nabralo toliko sredstev, kolikor bi jih bilo potrebno, bi se dopolnilna sredstva zagotavljala na način in ob pogojih, ki bi jih predpisala republika. Pri zagotovitvi teh sredstev bi sodelovala tudi federacija po mehanizmih, ki jih določa zakon za financiranje družbenopolitičnih skupnosti. V federaciji bi se ustanovil sklad pozavaro-vanja za zavarovanje pred nevarnostmi večjih elementarnih nesreč in večjih epidemij. ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE ZA NESREĆE PRI DELU IN ZA OBOLENJA ZA POKLICNO BOLEZNIJO Glede na pomen, ki ga ima zdravstveno stanje delavca, bi bile delovne organizacije, zasebni delodajalci in osebe, ki opravljajo samostojno dejavnost, dolžni zavarovati vse člane svojih delovnih skupnosti za to vrsto zavarovanja. To zavarovanje bi obsegalo popolno zdravstveno varstvo, ki je potrebno v zvezi z nesrečo pri delu, oz. v zvezi z obolenjem za poklicno boleznijo in nadomestilom osebnega dohodka med začasno zdravstveno nesposobnostjo, oziroma nezmožnostjo za delo v zvezi s posledicami nesreče pri delu oziroma obolenja za poklicno bolezen. Pojem nesreče pri delu in poklicne bolezni bi določal zvezni zakon, in sicer tako, da bi bili primeri nesreče pri delu popolnoma določeni v samem zakonu, primeri poklicnih bolezni pa v ustreznih zakonskih določbah in v seznamu poklicnih bolezni, ki bi bil sestavni del zveznega zakona. S tem zdravstvenim varstvom bi bile zagotovljene vse oblike medicinske pomoči, stroški pa bi se krili izključno iz sredstev tega zavarovanja brez prispevka uživalca. Nadomestilo osebnega dohodka bi bilo najmanj tolikšno, kakršnega bi določil zvezni zakon kot minimum, republike pa bi ta minimum lahko povečale. Delovne organizacije bi lahko s svojimi akti v breme svojih sredstev te zneske še povečale. Izvajanje tega zavarovanja bi bilo mogoče na dva načina: — delovne organizacije bi se same opredelile da ustanovijo posebne skupnosti ali pa v okviru skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev, kjer bi bilo to zavarovanje posebna panoga s posebnim skladom, ali da te nevarnosti zavarujejo pri drugih organizacijah (zavarovalnicah); — z zakonom naj bi se predpisalo, da se to zavarovanje izvaja v okviru skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev kot posebno zavarovanje s posebnim skladom. Finančna sredstva bi plačevale delovne organizacije iz svojega dohodka, drugi nosilci obveznosti pa iz svojih sredstev. Prispevek bi določili nosilci zdravstvenega zavarovanja s tarifo, določeno na podlagi razvrstitve delovnih mest v ustrezne razrede nevarnosti, glede na objektivno možnost nastopa omenjenih nevarnosti. Tudi v tem zavarovanju bi se lahko formiralo pozavarovanje na način in ob pogojih, kot bi to formirale skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev. ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE DELAVCEV Družbena skupnost določa obvezno zdravstveno zavarovanje delavcev. Združeni delavci in z njimi izenačene osebe v svojih delovnih organizacijah se samostojno odločajo o vrsti, obsegu u» načinu zdravstvenega zavarovanja. Delavci morajo biti zavarovani za nevarnosti, ki pomenijo obveznost Jugoslavije po mednarodnih pogodbah. Zavarujejo se po načelih vzajemnosti in solidarnosti, da bi uživali zdravstveno varstvo in da bi v primeru bolezni prejemali nadomestila osebnega dohodka zaradi nezmožnosti za delo. Predmet tega zavarovanja so nevarnosti, ki niso zajete z osnovnim zdravstvenim varstvom niti z zdravstvenim zavarovanjem za primer nesreče pri delu- Za uveljavitev zdravstvenega zavarovanja s® zavarovanci združujejo v skupnosti, v okviru katerih samostojno in samoupravno urejujejo svoj zavarovanje, vrsto, obseg in način uveljavljanj pravic in izpolnjevanja obveznosti iz tega zavarovanja, kot tudi samoupravne pravice, položaj »» medsebojne odnose. Te skupnosti tudi lah.. predpišejo za posamezne vrste zdravstven«« storitev, da krijejo zavarovanci del stroškov. Zavarovane osebe so delavec in člani njegov® ožje družine. Možno bi bilo, da bi bili zavan* vani tudi starši, če jih zavarovanec preživlja. osnovni krog zavarovančevih družinskih ^lapo ' ki je določen z zveznim zakonom, ne more bi predpisan posebni prispevek. Z delavci, ki s o delovnem razmerju s polnim delovnim časom, s glede pravic in obveznosti iz tega zavarovanja načeni starostni, invalidski in družinski UP°* jenci ter delavci, ki začasno niso v delovnem razmerju. Jugoslovanski državljani, ki delajo v tujini, bj bili v Jugoslaviji zavarovani, če so zaposleni p mednarodnih organizacijah, če so zaposleni P tujem delodajalcu s posredovanjem našega z voda za zaposlovanje, kolikor niso obvezno zdra stveno zavarovani po zakonu države, v kateri lajo, in če so zaposleni v tujini brez posredo nja našega zavoda za zaposlovanje, če niso o^ vezno zdravstveno zavarovani po zakonu drza v kateri delajo. Skupnost lahko s svojim samoupravnim ak tom predvidi, da lahko zavarovanci zavaruj ) tudi druge družinske člane, vendar plačajo 1 seben prispevek iz svojih čistih prejemkov tarifi zavarovalne skupnosti. Skupnosti zdravstvenega zavarovanja bi se ko ustanovile na dva načina: Zavarovanci bi jo lahko ustanovili v svojih delovnih skupnosti oziroma panog nosti z referendumom na podlagi pogojev m ril, ki jih določa zakon. Takšna skupnost, K ^ ustanovljena za člane ene ali več družben m . lovnih skupnosti, je dolžna z enako proporcio ^ no stopnjo prispevka sprejeti v svoje član ^ združene člane drugih delovnih skupnosti, K žele včlaniti in prevzeti enake obveznosti m P vice. V takem načinu organizirane skupno« s(J princip solidarnosti in vzajemnosti v te™' £ enake pravice za vse člane ene skupnosti od ^ ki proporcionalni stopnji prispevka od oseb ^ dohodka, da so pozavarovane določene huj varnosti zavarovanja, da je po zakonu obv ^ odprtost teh skupnosti zavarovanja; solicu je v obvezni ravni osnovnega zdravstvenog ^^ stva za vse državljane, obvezno popolno z ^ stveno zavarovanje pred nesrečo pri delu ^ lenjem za poklicno boleznijo in z rešitvijo ^ ^ gojih za ustvarjanje zavarovalnih skupnosti, ^ terimi bi bilo preprečeno ustvarjanje dro» gospodarsko nesolventnih skupnosti. ^ Druga možnost pa bi bila, da se na P° p(r zakonskih določb oblikuje za vse zavarovan sameznega ozemlja enotna skupnost, po P nj-in merilih, ki jih določa zakon. Delovne v ^ zacije bi lahko prevzele posamezne obVfki ^ stva (kot na primer izplačila za bolnis ^ pust do mesec dni) lahko pa bi zavaroval delavce na dopolnilne oblike zdravstvene« stva v okviru zdravstvenega zavarovanja. (Nadaljevanje prihodnjič) Edgar Vorrfln* SOBOTA — 11. MAJA 1968 Tedenski pregled LJUBLJANA, 6. maja — Na sestanku v gospodarski zbornici SR Slovenije so ustanovili sekcijo za zunanjetrgovinsko menjavo z vzhodnoevropskimi socialističnimi državami. Nanovoustanovljena sekcija za SEV naj bi v bodoče reševala vprašanja, kako se iznebiti veli- i kega suficita, ki ga imamo v naši zunanjetrgovinski menjavi z vzhodnimi socialističnimi državami. Po mnenju nekaterih udeležencev ustanovnega sestanka je rešitev v povečanem uvozu iz teh držav, pri tem pa naj bi uveljavili načelo, kdor na Vzhod izvaža, naj tudi j skrbi za enakovreden uvoz. To načelo pa bi moralo veljati za vse delovne organizacije in tudi za vse vrste blaga. LJUBLJANA, 7 maja — Zvezni zavod za gospodarno planiranje je objavil informacijo o gospodarskih gibanjih v lanskem letu, ki jo bodo v kratkem obravnavali odbori zvezne skupščine. Gibanje industrijske Proizvodnje v prvem letošnjem četrtletju je še vedno na lanski ravni. Tako ugotavljajo, da proizvodnja ni zadovoljiva, zlasti pa stagnirajo kovinska, lesna in v zadnjem času tudi živilska industrija. Izvoz je še vedno neugoden, medtem ko je uvoz manjši. V osebni potrošnji je še naprej čutiti tendenco umirjanja, čeprav J je v zadnjem času zaradi sprostitve potrošniških kreditov nekoliko živahnejša notranja potrošnja. Ponudba še vedno ne ustreza povpraševanju, cene pa so se povečale le za 0,1 odstotka. BEOGRAD, 7. maja — Državni minister v britanskem ministrstvu za trgovino lord Brown je izjavil, da je namen nedavno podpisanega sporazuma o tehničnem sodelovanju med našo državo in Veliko Britanijo Y izboljšanju odnosov na širšem območju. Lord Brovvn je nadalje poudaril, da se jugoslovanskim proizvajalcem mesa spet obeta izvoz na britansko tržišče, saj Britanci zelo cenijo naše meso. BEOGRAD, 7. maja — Proizvajalci papirja, celuloze, kartona in lepenke so na sestanku v zvezni gospodarji zbornici zahtevali vrsto olajšav, tako da bi si ta mdustrijska panoga lahko vsaj nekoliko normalizirala svoj finančni položaj. Pri teh zahtevah gre v glavnem za najetje kreditov. BEOGRAD, 8. maja — V razpravi v Centralnem svetu Zveze sindikatov Jugoslavije so ugotovili, da se delitev dohodka ne razvija po poteh reforme. Na to ugotovitev je predstavnik ZIS odgovoril, da tega niso krivi le instrumenti, temveč tudi neizpolnjevanje plana. LJUBLJANA, 8. maja — Ljubljanska ekonomska fakulteta bo skupaj z gospodarsko zbornico SRS pripravila seminar o analizi trga in komercialne politike gospodarskih organizacij. ZAGREB, 9. maja — Kranjska tovarna Iskra in zagrebška Nikola Tesla sta podpisali dolgoročno pogodbo o poslovno tehničnem sodelovanju pri razvoju, pro-lzvodnji, prodaji in montaži avtomatskih telefonskih naprav in delitvi proizvodnega programa od sestavnih elementov do končnih izdelkov. BEOGRAD. 7. maja — Po uradnih statistikah pri-manjkuje v naši državi okoli 375.000 stanovanj. Čeprav ^mo na področju stanovanjske izgradnje zadnja leta dosegli dobre uspehe, pa je videti, da bo stanovanjska stiska v naši državi še vrsto let resen družbeni prođem. LJUBLJANA, 6. maja — Predsednik skupščine Slovenije SergeJ Kraigher je sprejel slovenske no-ymarje in se z njimi pogovarjal o perečih gospodarskih 'n družbenih problemih. Sergej Kraigher je dejal, da Je v zadnjem času čutiti napredek odnosov med fede-£c.jo in republikami, vendar pa še nadalje ostajajo odprta vprašanja občin. Ko je predsednik Kraigher govoril o ekonomskih perspektivah naše republike je Poudaril, da bi morala vsaka delovna organizacija ana-uzirati svoj položaj, preučiti tržišče in v skladu s tem °Predeliti svoj razvojni program. SKOPJE, 10. maja — Danes se je začela osma konferenca Zveze študentov Jugoslavije. Na njej bodo ^Pravljali o samoupravljanju v visokem šolstvu, o P°spešitvi študija, o idejnopolitičnem delu kakor tudi o materialnih možnostih za šolanje in zaposlovanje di-■ Piomiranih študentov. Na konferenci bo veliko pozor-S v^1 Posvečeno tudi širšemu vključevanju študentov i v družbenopolitično življenje. Kreditni odbor Gorenjske kreditne banke odobril kooperacijski kredit za osem kmetij V sredo je Gorenjska kreditna banka na seji kreditnega odbora odobrila kmetijski zadrugi Skofja Loka dolgoročni kooperacijski kredit v višini 23,700.000 starih dinarjev za dobo 8 let in z 8-odstotno obrestno mero. Kmetijska zadruga v Škof-ji Loki namerava s tem kreditom, z lastnimi sredstvi 6,300.000 in s sredstvi kmetov 13,700.000 urediti osem vzornih kmetij na škofjeloškem področju. Te kmetije bodo glede na naravne pogoje specializirane v širšem smislu v govedorejo, v ožjem smislu pa je več možnosti: mlečna proizvodnja, pitanje mlade goveje živine, reja plemenske živine. Od izbranih osem kmetij tri ležijo v višini 700 do 850 metrov, dve V nedeljo na Godešiču odkritje spominskega obeležja Jutri, v nedeljo, 12. maja, ob 10. urj dopoldne bodo na Godešiču pri Skofji Loki odkrili spominsko obeležje vodji judenburškega upora Antonu Hafnerju ob 50-letnici njegove smrti. Anton Hafner je bil kot upornik s tremi solovariši ustreljen v Juden-burgu 12. 5. 1918, star komaj 31 let. Na spominski svečanosti bo govoril tovariš Lojze Ude, znanstveni sodelavec, koroški borec in udeleženec upora v Codroipu v Furlaniji. V kulturnem programu bo sodeloval moški pevski zbor iz Reteč, pevski zbor in reci-iatorji iz osnovnih šol v Re-tečah in na Trati, godba na pihala Iz Škofje Loke, vašča-ni in drugi. | varčevanje pri | vam prinaša izredno ugodne obresti 6,25 »/• 7 •/• 8 V. Poleg tega pa sodelujejo varčevalci vezanih vlog in vezanih deviznih računov ter kmetijski in stanovanjski varčevalci vsake 4 me sece pri nagradnem žre banju. od 450 do 500 metrov, tri pa so v nižini. Opravljene analize so pokazale, da imajo kmetije, ki so v programu za ureditev, ugodne pogoje za povečanje proizvodnje in dohodka. Bančna sredstva se bodo porabila predvsem za izgradnjo silosov, adaptaeijo in notranjo ureditev hlevov, nabavo novih strojev, izboljšanje osnovne črede ter agro in hidromelioracije. Predvi- deno je. da se bo po vložitvi vseh sredstev proizvodnja tržnih viškov vrednostno povečala za 80 odstotkov. Prav tako se bo povečalo število živine od 125 na 171 glav. Predlagana odobritev kre-tlita je prvi primer na področju občine, da je tudi s bančnimi investicijskimi krediti za osnovna sredstva podprta kmetijska proizvodnja individualnih kmetijskih proizvajalcev. S. Zupan Komisija za delovna razmerja podjetja JELOVICA LESNA INDUSTRIJA SKOFJA LOKA razglaša prosti delovni mesti: 1. pomožni nabavni referent 2. referent v računovodskem oddelku POGOJI: pod 1. DIPLOMANT EKONOMSKE SRED. ŠOLE Zaželjena nekajletna praksa ter znanje strojepisja in nemškega jezika, pod 2. DIPLOMANT EKONOMSKE SRED. SOLE Zaželjena praksa pri računovodskih delih. Za delovni mesti je določeno poskusno delo 2 mesecev. Vloge naj kandidati vlože s kratkim opisom dosedanjih del v splošnem oddelku podjetja do 25/5-1968. Nastop dela je možen takoj ali po dogovoru. Kmetijska zadruga »JELOVICA« RADOVLJICA RAZPISUJE prosto delovno mesto kvalificiranega molzača ZA OBRAT BLED Kandidat mora poleg splošnih pogojev zadovoljevati še zahtevi, da je kvalificiran živinorejec. Samsko stanovanje in hrana zagotovljena. Prijave sprejema uprava zadruge 15 dni po objavi. V radovljiški občini od četrtka dalje 1 znižane takse za potna dovoljenja Čeprav je skupščina občine Radovljica že 17. aprila sprejela odlok o nižjih upravnih taksah za potna dovoljenja, ga niso mogli izvajati, ker ni bil objavljen v Uradnem vestniku Gorenjske. Zato je skupščina na zadnji seji sklenila, da bodo odlok uporabljali od četrtka, 9. maja dalje. Občinski komite v Skofji Loki o problemih mladine V četrtek popoldne je bila v Skofji Loki redna seja občinskega komiteja ZK, na kateri so govorili o mladini in njenih problemih ter razpravljali o ustanovitvi medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko. Mladinsko vprašanje bodo bolj obširno obravnavali tudi na prihodnji 3. seji konference. GLAS * 5. STRAN Takšna Je bila v Kranju akcija, ki bi jo lahko imenovali tudi: V Naklem ste nepravilno prehitevali — Foto: F. Perdan Ob tednu javne varnosti Promet, ta naš vsakdanji Rahla vročina je trepetala nad skoraj izsušenimi polji ln Kamniške planine je na prisojnih straneh le redko kje še pokrival sneg. Bilo je minuli mesec, ko je za nekaj dni nastopila tako rekoč pasja vTOČina in prva takšna nedelja je privabila na Gorenjsko tudi dolge kolone motoriziranih izletnikov. Stal sem ob cesti Kranj— Ljubljana in opazoval kolone avtomobilov, ki* so se le včasih malo pretrgale. Razmišljal sem, koliko je med njimi izkušenih, »nedeljskih,« objestnih in drugačnih šoferjev; razmišljal som o prometu, ki je vsako leto večji; razmišljal o avtomobilih, ki jih je HTo že to aprilsko nedeljo preveč za takšno cesto. Le kaj bo, ko pride poletje tn kolone motoriziranih inozemskih turistov. Ze sedaj v Kranju ob konicah nastaja težak prometni vozel, ki ga prometni miličniki včasih le • težavo rešijo. Kar je preveč, je pač preveč. Nenadoma sem se zdramil fcz taikšnih misli. Tik pred mano sem zagledal voznika avtomobila, ki je zapeljal iz kolone in se odločil, da jo bo prehitel. Čudno tesno mi Je postalo, ko sem videl, da naproti pelje tudi nekaj avtomobilov. Voznik, ki se je odločil, da bo kolono prehitel, je kmalu spoznal, da je tvegal preveč. Skušal se je vključiti nazaj v kolono, toda to se mu je le napol posrečilo. Vendar pa je vseeno zadostovalo, da se je lahko srečal z avtomobili. Slo je, vendar za las. Koliko takšnih »za las« je vsak dan na naših cestah. Velikokrat je ob takšnih trenutkih kriva samo voznikova neprevidnost, objesnost, nepremišljenost itd. Vendar pa v takšnih trenutkih velikokrat pride tudi do nesreče in tudi do najhujiše — smrtne — nesreče. S PROMETNO MILICO NA TERENU S fotoreporter jem sva se odločila, da si bova zadnji dan prvomajskih praznikov skupaj ogledala prometni živžav na cesti. Da pa bi res spoznala, kolikšen promet je na cestah ob teh dneh in koliko dela imajo te dni prometni miličnikd in nasploh služba javne varnosti, sva se dogovorila za obisk na postaji milice v Kranju. Prijazno so naju sprejeli in hitro smo se sporazumeli. Kmalu sva tudi že sedela v modro-belem fiatu 1300 in se z miličnikoma Aleksandrom Trčkom in Antonom Nograšikom odpeljala na zgornji del Gorenjske. Na njunem delovnem nalogu je pisalo Mojstrana—Begunje —Radovljica. To pa je bilo za nekaj časa tudi najino »delovno področje«. Kmalu sem opazil, da bolj, ko se bližamo Jesenicam oziroma Mojstrani, manj prometa je na cesti. Mislil sem, da bomo imeli dokaj miren dan, vendar eem se uštel. Nekaj pred bencinsko črpalko pred Radovljico je voznik nekoga osebnega avtomobila nepravilno prehitel nekaj avtomobilov. Oba tovariša miličnika — tako Trček kot Nograšok — sta nama povedala, da vozniki naredijo največ prekrškov zaradi nepravilnega prehitevanja, premajhne varnostne razdalje in vinjenosti. Zanimivo je, da je po nekih ocenah vinjenost menda sedaj že na tretjem mestu, medtem ko še ni ta-| kr> dolco. ko je bil vinjen šofor dnkni pogost pojav, i Vendar pa še vedno drži, da šoferji dosti lepše in pravilneje vozijo na cestah, če le vidijo, da je na njej tudi avto prometne milice. Čeprav je delo prometnega miličnika zelo zanimivo, pa je vseeno precej naporno in včasih tudi nevarno. Povedala sta nama, da je delo v njuni službi najlaže dopoldne, največ dela pa ga je vedno popoldne in še posebej ob praznikih. Sicer pa nihče ne bi več hotel zamenjati poklica. Oba pravita namreč, da sta s takšno službo oziroma delom zadovolj-na. # Ko smo se že vračali z Mojstrane proti Podtaboru, kjer sva se s Franceljnom presedla v drug avtomobil, nama je tovariš Trček povedal, da nikdar ne bo pozabil, ko se je pri Gobovcih prevrnil fičko po bregu in ko je prišel do razbitega avtomobila, je v njem močno igral radio ravno Avsenikovo šofersko polko. Bilo je tragično in smešno; tako, da se je PLANIKA Industrijski kombinat KRANJ RAZPISUJE JAVNO DRAŽBO za prodajo dostavnega avtomobila IMV v nevoznem stanju. Javna dražba bo v ponedeljek, 13.5.1968 za družbeni sektor od 9.—10. ure, v primeru neuspešne prodaje pa za privatni sektor od 10,—11. ure v prostorih avto garaž kombinata. nazadnje takrat Se lastnik avtomobila smejal. AKCIJA Na Podtaboru smo se poslovili in prisedla sva v avtomobil k miličnikoma Antonu Suhadolmiku in Vojku Revu. Pripeljali smo se do Naklega in se dogovorili za akcijo. Namen akcije je bil, koliko avtomobilov bo v Naklem nepravilno prehitevalo in vse te bomo tudi v Kranju ustavil i. Že med vožnjo proti Kranju sem opazil, kako se je nenadoma povečal promet. Vozili smo sredi dolge kolone. Ko smo prišli v Kranj, se je akcija začela. Iz Naklega smo po radijski zvezi dobili opis prvega vozila, katerega voznik je nepravilno prehiteval. Nismo dolgo čakali, ko smo ga v Kranju zagledali v koloni. Ustrezal je opisu in tudi registrska številka tablice je bila prava. Miličnik Suhadolnik je najprej zahteval vozniško in prometno dovoljenje im seznanil voznika, da je v Naklem nepravilno prehiteval. Ta se najprej ni spomnil, in je zatrjeval, da je nenehno vozil v koloni. Nazadnje pa je le popustil in priznal, da je prehitel fička, vendar s pripombo, da je tam že dovoljeno prehitevati. Takšnih in podobnih voznikov s takšnimi in podobnimi izgovori in zagovori je bilo v naslednjih 40 minuitah še osem. Vsi so prehitevali na prepovedanem in dokaj nevarnem odseku cestišča. Med njimi je bil samo en -fičko, drugi pa ali renault, pri.nz, škoda itd. Zanimivo je tudi, da so bili razen dveh avtomobilov z registrsko tablico K P in eden z ZG, vsi drugi avtomobili z ljubljansko oznako. Najbolj zanimivo pa je, kot sta nam povedala tovariša Suhadolnik in Rev, da kadar stoj i avtomobil prometne milice v Naklem sikoraj po ure in ure ni voznika, ki bi naredil tam prekršek. Ker pa mi podatkov nismo dobivali iz modro-belega avtomobila v Naklem, ampak iz navadnega fička, ga vozniki seveda niso prepoznali. ŠE POGLED K STALNI SLUŽBI Mračilo se je že, ko sva se poslovila od tovarišev s prometne milice. Oglasila sva se še na stalni službi postaje milice v Kranju. Po-prašala sva dežurnega im druge, če je kaj novega. Zvedela sva, da se ta dan, razen reševanja s helikopterjem z Velike Polane ni zgodilo nič posebnega. Bilo je le še nekaj manjših neredov v nekaterih kranjskih gostinskih lokalih in minil je še en dan. Ko sem se vračal domov, sem se spomnil na tisto vročo aprilsko nedeljo in na voznika, ki se je odločil, da bo prehitel kolono in je P°* tem »za las« ušel nesreči. Tistega bi bilo tudi treba opozoriti in kaznovati. Toda takrat ni bilo zraven avtomobila prometne milicc, ni bilo miličnika, ki bi ga nagovoril: »Tovariš, naredili ste prekršek.« In veliko je še takšnih neznanih kršiteljev, ki delajo takšne in podobne prekrške. A. ž. Na opis avtomobila, ki je v Naklem nepravilno prehiteval, s'3 prometna miličnika budno opazovala kolono — Foto: F. Perda® NAft' -i Ni Položaj tržiškega šolstva ni rožnat Sedanje stanje in perspektive Poročali smo že, da je občinska konferenca SZDL v Tržiču na svoji zadnji seji sklenila predlagati tržiški občinski skupščini, da bi s sa-nioprispevkom rešili pereče Probleme šolskih prostorov Y tržiški občini. Tokrat pa Je naš namen opisati stanje »piskih prostorov v treh tržaških osnovnih šolah, in si-na osnovni šoli heroja Bračiča, heroja Grajzerja in v osmcnni šoH v Križah pri Tržiču. V šolskem letu 1966/67 je b'lo v tržiški občini 63,5 odstotka vseh učencev iz delavskih družin, 13,7 odstotka učencev iz družin uslužben-fcv. 7,9% otrok je bilo iz *mečkih družin, iz obrtnikih 3,5%, upokojenskih 7,35 % in svobodnih poklicev Ker je delovno mesto staršev, ki delajo v industriji ali pa v pisarnah, izven doma, je bilo 77,2 odstotka učencev vsaj del dneva brez neposrednega nadzorstva staršev (za primerjavo: v občini Kranj — 73,8%, v škofje, kški občini — 63,1%). Ta Ozmerja socialne strukture učencev se v tržiški občini ne spreminjajo vsako leto, kar Je pač posledica že izkristali-sirame gospodarske strukture. Čeprav se socialna struktura tržiških šoloobveznih 01 rok ne spreminja, pa je °Paztti spremembe v gostoti naseljenosti. Nekateri oddaljenejši kraji imajo že pre-prebivalcev čimbolj pa Se bližamo gospodarske-T 'J središču, tembolj njihovo ilevilo raste. Z gradnjo novih stanovanjskih naselij se sprednja tudi Slovilo učencev v območjih posameznih šol in s tem nastajajo potrebe po fremembah dosedanje mre-Ze šol ih hkrati rastejo tudi Potrebe po novih šolskih prostorih. Katere so glavne značilno- fli »srednjih triiških osemletk? y osnovni šoli heroja Bra-. prevladujejo majhne uciinice Po normativu vsaj 'i ni2 sobne površine na učenca, je v treh učilnicah laflko največ 27 učencev, v šestih učilnicah pa 28 učencev in le v eni učilnici (pa naj bi bila po svojem namenu risalnica in pevska soba) največ 36 učencev. Od posebnih učilnic ima Bračičeva šola le majhno in premallo svetlo delavnico v kleti, ravno tako pa sta premajhna prostora za gospodinjski pouk in telovadbo. Na Bračičevi šoli je tudi premalo stranišč, umivalnih korit, medtem ko sta garde, roba in telovadnica brez vsake sanitarne opreme. Tesni so tudi šolski hodniki, knjižnica in soba za socialno delavko pa sta. že sedaj v bivšem ravnateljevem stanovanju, v tem stanovanju pa imajo še kabinet za likovni pouk in Šolsko varstvo. Osemletka heroja Grajzerja še najbolj ustreza pedagoškim pogojem. Pol^g velikih učilnic imajo na voljo še tri posebne učilnice za fiziko, likovni pouk ter glasbeni pouk in za gospodinjstvo, na šoli pa je tudi velika telovadnica z vsemi dodatnimi prostori. Osnovna šola v Križah je na najslabšem, kar zadeva število prostorov, pri tem pa ne pomaga niti dejstvo, da je med sedmimi učilnicami tudi ena taka, ki lahko sprejme 39 učencev. Vendar je vsakoletni vpis novincev v 1. razred tako velik, da morata biti po dva oddelka. V učilnice so že predelali bivši sobi ravnatelj evega stanovanja in zbornico, medtem ko je zbornica sedaj v bivša stanovanjski kuhinji. Kljub številnim preureditvam in ukrepom, pa imajo v kriški šoli še vedno pouk v treh izmenah. Seveda zaradi pomanjkanja prostorov tudi ni dovolj pomoči in dela z učenci poleg obveznega učnega programa. Čeprav bi morda na prvi pogled ugotovili, da je osnovna šola v Krizah v kmečkem okolju, pa podatki govore ravno nasprotno, saj je le 8,1 % otrok iz kmečkih družin in kar 60 odstotkov iz delavskih. Seveda pa bodo tudi na tej šoli čimprej potrebovali varstvo otrok in zato bodo morali šolo v ta namen tudi primerno urediti. S tem, da bi povečali število šolskih in kabinetnih prostorov na osnovni šoli v Križah, bi za nekaj časa zadostili vsem potrgam. Ravno tako pa je tudi sam položaj šole zelo ugoden. NOVA ŠOLA V BISTRICI? Ce smo zapisali, da ima kriška osnovna šola ugoden položaj, pa te trditve ne bi mogli zagovarjati pri obeh šolah v Tržiču, saj nobena ne stoji na takem mestu, da bi lahko začrtali mejo med šolskima okolišema. Ker je v zadnjem času vse več novih stanovanj v Bistrici, je tudi vedno več otrok, ki bi hodili v Bračičevo šolo, ki pa ima, kot je znano, najmanjše učilnice in skoraj nobenih možnosti za razširitev. 2e letos se je v Bračičevo osnovno šolo vpisalo več otrok kot pa na osnovno šolo heroja Grajzerja. Na takšno od. ločitev staršev prav gotovo vpliva težja pot do šole na Zalem rovtu. Ker bo naslednja leta še več .novih stanovanj v Bistrici, bi morali učence iz Bračičeve šole usmerjati na Grajzerjevo, vendar ta možnost bi bila težko uresničljiva, saj bi morali otroci hoditi po kiancu iz Bistrice do zdravstvenega doma, od tu pa spet po klancu do Grajzerjeve šole. Vse to pa kaže, da bi bila najustreznejša rešitev v gradnji nove šole v Bistrici, ki bi povezovala ves dosedanji šolski okoliš Bračičeve šole zunaj mesta. S tem bi se šole v samem Tržiču razbreme- nile in bi bili tako ustvarja ni tudi pogoji za organizacijo podaljšanega bivanja otrok v šoli, združili pa bi lahko tudi obe poslopji pod eno upravo. S tem bi bil TržLĆ razdeljen v tri, zelo naravne šolske okoliše in vsaka od treh popolnih šol bi pomenila pravo središče za otroke, poleg tega pa tudi kulturni center svojega območja. Takšna predvidevanja pomenijo skoraj edino rešitev sedanjega težavnega položaja šol v tržiški občini. Gotovo pa je, da so omenjene potrebe tolikšne, da jih ne bo mogoče zadovoljiti z rednimi proračunskimi sredstvi. V. Guček Prihodnjič: Kaj menijo čla-ni občinske konference SZDL Tržič o samoprispevku za gradnjo in izboljšanje šolskih prostorov? V četrtek 9. maja, na dan zmage, so v galerijskih prostorih PreSernove tuše v Kranju odprli razstavo »Likovno življenje v partizanskih tehnikah in tiskarnah na Gorenjskem. Razstavo je pripravil oddelek za NOB Gorenjskega muzeja v počastitev dneva zmage, odprta pa bo do torka, 14. maja — Foto Perdan Prvi medklubski festival amaterskega filma Ze tretje leto deluje na Jesenicah filmska skupina Odeon. Lansko jesen so sklenili, da bodo letos organizi- rali festival amaterskega filma. Ko so januarja razposlali vabila vsem kinoklu-bom v Sloveniji, jih je pre- senetil velik odziv. Na JesoJ nlce je prispelo kar 39 filmov Iz osmih klubov. Najve« filmov je poslal FKK Janea Puhar iz Kranja. Iz skupine Odeon pa bo na festivalu sodeloval Janea Uro vat s filmi Sam z gorami, 5..4..3..2.. hop, in Je* senice — London — Jesenice; Klavdij Mlekuž sodeluje s filmoma Pust, ti čas presneti in Smuka v gorah. Aloji Kerštan s filmom Ropar in policaj In Franci Stravs s filmom Troboj slovenskih železarn. V r^ ...........-«••<—» ^ r»Tstava tržiškega rojaka Jožeta Megllča. Na razstavi, ki bo odprta do J^storih delavske univerze v Trfiču Je od^ ^ Istrske motke, nekatere portrete in pa podobe tovarni8' JC ra2StaVlJerihnl5,8,lk,arJ^ ^M^UČ Ukovni pLk. Razstavo si Je do sedaj ogledalo že precej Tržičanov «»2!^^o/da^ ob*instvo seznani 1 l,kovno umctnostJ°' zcl°vredna pohvale- (vl8) foto Franc Perdan Podelitev medalj in pa projekcija nagrajenih filmov bo v soboto. 11. maja, ob pol osmih zvečer v veliki dvorani delavskega doma na Jesenicah. Druge izbrane filme pa bodo predvajali v nedeljo* 12. maja, ob štirih popoldne. -ts Prek 18.000 obiskovalcev na mladinskih plesih v Kranju Ansambel Echo priljubljen med mladimi »Greš v nedeljo plesat?« »Kam?« Drugega vprašanja si večina mladih v Kranju in bližnji okolici ne zastavlja več. Saj vedo, da je vsako nedeljo od 17. do 21. ure mladinski ples v delavskem domu. Pa tudi to vedo, da se vsako nedeljo pripelje iz Ljubljane pet fantov, ki poskrbe, da je na plesu vedno prijetno. To so člani vokalno-instru-mentalnega ansambla Echo, ki je znan ne le pri nas, temveč tudi v tujini, saj je lani uspešno nastopal v Avstriji, prihodnji mesec pa bo gostoval v Švici, Avstriji in Nemčiji. Igor švara (21), orgle, klavir, bas kitara, pevec glasbeni vodja ansambla, študent akademije za glasbo: »Na mladinskih plesih v Kranju smo začeli igrati oktobra 1965 in zdaj igramo že tretjo sezono. Zakaj ne igramo v Ljubljani? Tukaj smo dobili dobro ponudbo. Razen tega stmo se lanii vrniLi iz Avstrije v času, ko so pogodbe za stalne plese običajno že podpisane. Pa tudi vaša kranjska mladina je več kot odlična in še vedno na kulturni ravni.« Janez Pucihar (24), ritem kitara, trobenta, pevec, organizacijski vodja ansambla, študent geologije: »Vprašujete, če imamo svoj »odmevajoči« stil. Namen našega orkestra je, da s svojim igranjem zadovoljimo tudi najpreprostejšega delovnega človeka. Igramo vse od polk in valčkov, ki so naša narodna posebnost in ki jih mladina danes tako zelo podcenjuje. Zapišite, da smo imeli v Avstriji največji uspeh prav s slovensko narodno Pri farni cerkvici.« Jure šulc (24), bas kitara, tenor saksofon, klarinet, blok flavta, pevec, absolvent arhitekture: »Vsi od prvega do zadnjega živimo samo za glasbo. Ko smo na odru, ne mislimo na denar, temveč kako bomo publiki posredovali čimbolj kvalitetno glasbo.« Jure Reya (29), bobni, pevec, študent ekonomije: »Zanima vas, zakaj nismo sodelovali na k i tari adi? Saj sami vidite, da smo vsi študenti, ki nam je vsaka urica dragocena. Takrat pa smo začeli tudi že študirati program za poletno sezono. Konkurenca v tujini je še hujša kot pri nas.« Lado Jelovac (20), solo kitara, harmonika, pevec, študent elektrotehnike: »Naša želja je, da bi bili med slovenskimi orkestri prijateljski odnosi. Želimo si, da bi nastopali še naslednjo sezono v Kranju. Potrudili se bomo, da bomo igrali še bolje, kajti konkurenca med našimi ansambli je zelo ostra. In načrti? Zahodnonemška družba »Astoria«, pri kateri je pevec Šulc že posnel ploščo, nam je ponudila, da v poletnih mesecih posnamemo dve pio- ! šči.« I 11 različnih inštrumentov, ojačevalne naprave v jakosti 300 W in druga oprema v skupni vrednosti osem milijonov starih dinarjev brez marljivih in nadarjenih fantov ne bi kaj prida pomenili. Toda Echovci svoje inštrumente znajo uporabljati; to se najbolje vidi v smiselno napisanih aranžmajih. »Aranžmaje piše Švara, tekst šulc, vendar pri končnem oblikovanju skladb sodelujemo prav vsi,« so mi povedali med glavnim odmorom na zadnjem plesu. Njihov program ni dolgočasen. »Všeč nam je, da ne izvajajo samo beata«, pravijo tako plesalke kot plesalci. »Pa tudi vedno slišimo kaj novega.« Ansambel Echo resnično zelo skrbi za sivojo publiko, ki je že toliko kritična in razgledana, da zna ločiti dobro zaigrano kompozici jo od slabe interpretacije. Od nedelje do nedelje uvrstijo v svoj repertoar dve do štiri nove kompozicije; med njimi so tudi lastne skladbe, ki so oblikovno in smiselnd- dobro napisane. Prav tako so na tekočem z vsemi najpopularnejšimi skladbami v svetu. V njihovi izvedbi lahko že slišimo Bonnie and Clyde (Georgie Fame), Delilah (Tom Jones), Comgratulations, Lady Madonna (Beatles) itd. »Stremimo za tem, da igra na nedeljskih mladinskih plesih, ki jih že od leta 1962 dalje vsako leto od oktobra do konca maja organizira Plesna in baletna šola iz Kranja, takšen orkester, ki je mladini všeč, ki je vsestranski in kva- liteten. Ne želimo, da igra orkester samo beat, temveč da izvaja vse plese, od standardnih do modernih. Ansambel Echo nas v tem pogledu popolnoma zadovoljuje, saj je skromen in prilagodljiv tako, da upošteva in uresniči vse želje organizatorjev, ki želijo, da se plesi, ki so na programu v plesni šoli, izvajajo tudi na takšnih javnih plesnih prireditvah,« je povedal eden izmed članov šolskega odbora plesne in baletne šole. Obisk mladinskih plesov je izredno dober. Dvaintrideset plesov v letošnji sezoni je obiskalo več kot 18.000 mladih, poprečno 500 do 600 na enem plesu. Stalna cena vstopnic je 300 starih dinar, jev. Organizatorji pravijo, da je tako nizika vstopnina zato, da omogočijo čimvečjemu krogu mladine lepo nedeljsko razivedrilo, kajti mnogi izmed njih so še dijaki in nimajo stalnih dohodkov. V odmorih nastopajo večkrat plesne skupine, ki delujejo v okviru šole, in druge zabavne skupine, če niso predrage. S tem želi organiza. tor seznaniti vse tiste nedeljske plesalce, ki niso bili na tečajih modnih plesov, z zadnjimi modnimi novostmi v svetu, pa tudi nastopajoči pokažejo rezultate in nivo manja na svojem področju. Zanimivo je, da je lani plesna šola organizirala tudi sobotne plese z željo, da bi starejšim omogočila tovrstno razvedrilo, vendar se to zaradi nezadostnega obiska ni obneslo. Publika je zadovoljna z Echovci, ti s publiko, organizator pa z obema. »Da bi bilo še prihodnjo sezono tako,« pravijo vsi, ki sta jim glasba in ples pri srcu. Upam, da se bodo želje vsem tudi uresničile. Dušan Stanjko Ljubljanski ansambel Echo Slikar Rudi Pergar razstavlja v galeriji Mestne hiše v Kranju Rudi Pergar, akademski slikar iz Nove Gorice, diplomant ljubljanske Akademije za likovno umetnost (1963. pri prof. M. Sedcju) razstavlja osemnajst del v oljni, kolaž in gvaš tehniki v galeriji Mestne hiše v Kranju. Italijanski kritik Fulvio Monai je v katalogu k razstavi uvrstil Rudija Pergarja v krog tistega jugoslovanskega umetnostnega toka, v katerem je intelektualna komponenta v primerjavi z močno razširjenimi liričnimi in ekspresionističnimi oblikami povojnega obdobja najbolj uveljavljena. Vendar gre pri Pergarjevem slikarstvu še posebej za raziskovanje ravnovesij med miselnimi in čustvenimi komponentami. Na razstavi je zelo jasno prikazana avtorjeva razvojna pot predvsem s formalne strani, od jasnih reminiscenc na realni svet pa vse do likovnih del širokih razsežnosti in drznih rafinmajev. Slikarjevo iskanje lastne izrazne pojavnosti in govorice lahko opazujemo v delu Tihožitje (1963)^ kjer Pergar z odvzemanjem vseh nepotrebnih primesi in karakteristik predmetnostni dobi nove barvne vrednosti, ki jih skuša povzdigniti do novih medsebojnih razmerij in vrednosti. Pri gavših, ki pomenijo nekakšno povsem sproščeno med-fazo pri iskanju nove intenzitete, prehaja Pergarjevo slikarstvo v povsem barvno izražanje, in nove vrednosti, ki jih je na primer pri že omenjenem Tihožitju iskal še v tonskem slikarstvu, dobe tu povsem kolorističen značaj. Hkrati s tem i so gavši še zadnji obračun in dokončna osvoboditev akademskih vezi. Od gvašev preide na likovna dela širokih površin. Večja ploskev mu pomeni nadvlado barvitosti in prevladovanje barve same, ki je še poživljena z diskretnimi grafizmi. Sliko, ki ji je dal naslov V spomin Groharju, lahko štejemo za vrh iskanja v smeri oplemenitenja barve kot vira svetlobe, ki naj ne obvlada samo slikarske ploskve, temveč tudi prostor, v katerem je slika. Torej lahko rečemo, da je bilo usmerjeno slikarjevo iskanje v proces barvnega očiščevanja in da je prešel pot od tonskega načina slikanja do čiste barvitosti v smeri barvne abstrakcije. Doseženi rezultat je na zunaj umirjena in urejena slika, ki pa skriva v sebi rafinirano barvno napetost, dosegajočo mejo izbruha. In če pogledamo še razvoj kompozicije, ki gre skupaj t razvojem barvnega očiščevanja od mnogih barvnih ploskev do obvladovanja ene same barvne površine, skratka barve, v celoti zašije kot zgoščen in neposreden barvni zvok, potem smo spoznali vrednost Pergarjevega slikarstva in njegovega likovnega izraza. A. Pavlovec Uspeh stražiškega pevskega zbora v Brežicah Odslej stalna koncertna izmenjava med Stražišcem in Brežicami V Glasu smo že poročali, da je moški pevski zbor DPD Svoboda Stražišče gostoval v soboto pred prvomajskimi pravniki (27.aprila) v Brežicah, in sicer s samostojnim (koncertom na svečani akademiji in počastitvi ustanovitve OF in praznika dela. V lepi in akustični viteški dvorani se je zbralo okrog 350 poslušalcev, med katerimi so bili tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij, med njimi predsednik občinske skupščine Brežice, sekretar SZDL in predsednik občinskega sindikalnega sveta Franci Vol-čanšek, ki je organiziral svečano akademijo. Koncertnemu programu, ki je imel tri dele, so vsi poslušalci napeto sledili. Prvi del je obsega! partizanske, borbene in delovne pesmi. Med njimi je posebno navdu. šila pesem Viktorja Fabiani-ja Mati piše pismo. Verjetno je prav interpretacija pripomogla k izrednemu uspehu sicer kompozicijsko preproste skladbe. V drugem delu se je 34-članski zbor predstavil z umetno pesmijo, v zadnjem delu pa so bile na spo- redu ljudske pesmi. Iz spontanega aplavza pri zadnjem delu ni bilo težko ugotoviti, da je ljudska pesem še vedno privlačna. Zbor je nekaj P0' smi celo ponavljal, ra koncu pa je moral celo eno dodati, šopki rdečih nageljnov in darilo ter vrsta aplavzov so bili priznanje pevcem ter zborovodji Edu Ošabniku. Naslednjega dne, v nedeljo. 28. aprila, se je zbor odpeljal v garnizijo Cerklje 10 tamkajšnjim pripadnikom JLA ponovil koncertni Program prejšnjega večera. c* prav je bilo med mladimi vojaki le malo Slovencev, so našo pesem nadvse toI>L sprejeli. Po ogledu muzeja in C a teški h Toplic se je zbor v zgodnjih popoldanski" urah srečal s pevci brežišK ga 16-članskega zbora. Ob t« priložnosti sta se zbora dogoj vorila za stalno medsebojna koncertno izmenjavo. Ta govor je z veseljem poetp tudi predsednik občmsK«-* sindikalnega sveta. Za ^ stoljubje v Brežicah se je imenu zbora zahvalil P«** predsednik DPD Svobod 1 Stražišče Mirko Ceguar. Te dni po svetu pariz. 7. maja — Med štu-Ocntovskimi demonstracija. mi. ki so bile nenavadno Ostre, je bilo ranjenih okoli študentov in 345 policistov. Francoski tisk obsoja surovost policije in se zgraža. Beograd. 7. maja — na Povabilo predsednika republiko Josipa Broza-Tita bo Predsednik republike Indije dr. Zakir Husein dopotoval junija na obisk v našo državo. ženeva, 7. maja — v tem švicarskem mestu se je za-cc'l° jubilejno 20. redno letno ^sedanje svetovne zdravstvene organizacije — WHO. zasedanju sodeluje okoli 400 delegatov iz 120 držav. Beograd, 8. maja — "redsednik republike Tito je sprejel udcležence »okrogle °tfze« mednarodne poslovne skupine, ki zaseda v Beogra-u- Na sprejemu je bilo več k°t 50 predstavnikov vodilih družb in korporacij iz .. A. Velike Britanije, Fran-ClJ'e. Italije, Švedske in Svi-Tema pogovora pa so bila gospodarska vprašanja in sia-,ISfa naše države do teh vPrašanj. . SAIGON. 8. maja — V svo-J1^ zadnji ofenzivi so enote južnovietnamske narodnoosvobodilne fronte osredoto-Jj° svoje napade na sam p'gon. Tako v kitajski če-rtl Saigona Cholonu že vi-'aj° rdeče-modro-rumene zastave z zlato peterokrako vezdo v sredini, medtem ko 7° Partizani prodrli tudi v ^gensko pristanišče. Tako V2 to mesto prizorišče pot«!č-bojev in borci FNO se 0fe za vsako poslopje. LONDON. 8. maja - Niffe-in odcepljena Biafra sta a.sPorazumeli, da bodo po-** o prekinitvi sovraž-v Kam pali v Ugandi. Beograd, 9. maja — v "slovanskem kmetijsko-.grškem centru sodijo, da «ot S zaradi I»edno dol-rajne suše pridelek pšenica rnanJŠi za 4 milijone ton. 20 no bo še do •maja, pa bo pridelek pše-e še 2a 20 odstotkov manj- """"tMmiHiHiuiiiuiiimmuHiiittimuHii NEDELJSKI PLESNI TEČAJ Na željo Števila interesen- . y v °rganizira Plesna šola gcetniSki tečaj v nedeljo £ 5- 1968 ob 9. uri. Tečaj samo ob nedeljah od •do 12. uxc in se začne le sadostnem številu pri- »vijencev. I,, . , , ,-K Ljudje Pariz — mesto pogovorov o Vietnamu Miroljubni svet se je končno oddahnil. Ta občutek olajšanja ni bil brez razloga, kajti vojna v Vietnamu že nekaj časa polni časopisne stolpce vseh svetovnih listov. Sedaj lahko mirno zapišemo, da je upanje za konec te vojne v Aziji opravičeno. Washington in Hanoi sta se namreč sporazumela, da se usedeta za konferenčno mizo in se pogovorita o nadaljnji usodi vojne v Vietnamu. Pariški »Center mednarodnih konferenc« na aveniji Kleber, v neposredni bližini t.lizcjsiuh poljan v Parizu je že sprejel predstavnike obeh vojskujočih se Stranj — Američane hi Vietnamce. AmeriSko delegacijo vodj »leteči veleposlanik« Averell Har-riman, severnovietnamsko pa minister Xuan Thuy. Delegaciji sta neposredno pred začetkom pogajanj preučevali še zadnje podrobnosti v zvezi s taktiko, ki naj bi jo uporabili na pogajanjih. V ZDA so poudarjali, da se bo ameriška delegacija prizadevala doseči zagotovilo, da bi Severni Vietnam v zameno za prenehanje bombnih napadov omejil vojaško aktivnost v Južnem Vietnamu. DrugI spet poudarjajo, da ima začetek pogajanj najboljše možnosti, da preraste v širšo mirovno konferenco in največji optimisti v tem že vidijo konec vojne v Vietnamu. Čeprav je njihovim optimističnim napovedim težko pritrditi, pa je prav gotovo, da njihov optimizem ni povsem odveč. Kajti tako Američani kot predstavniki Severnega Vietnama so se najbrž naveličali opozarjanja javnega mnenja, da naj bo več resnosti pri določanju kraja pogajanj. Najbrž ni odveč opozoriti, da sta obe strani predlagali celo vrsto možnih mest za pogajanja, dokler se končno nista sporazumeli za Pariz. Naj vam sedaj v nekaj besedah predstavimo še voditelja obeh dclegacij — Xuana Thuya in Averella Harrimana — Njuno srečanje v Parizu ne bo prvo, saj sta se seznanila že na ženevski konferenci o Laosu leta 1962. Takrat je bil Xuan Thuy namestnik šefa scvernovietnam-ske delegacije, medtem ko je je bil Harriman član ameriške delegacije. Severnoviet-namski minister je dvajset let mlajši od svojega ameriškega sobesednika, za oba pa poudarjajo, da sta cvet diplomacije svojih držav. Xuan Thuy je začel svojo kariero kot novinar, kmalu pa se je povzpel v politične vrhove svoje države. Deset let je bil generalni sekretar domovinske fronte DR Vietnama, nato pa zunanji minister. Je član CK vietnamske partije, sredi prejšnjega meseca pa je bil imenovan za ministra brez listnice v vladi DR Vietnama. Averell Harriman je začel svoje diplomatsko kai\ero med drugo svetovno vojno kot veleposlanik v Moskvi. Vodil je ameriško delegacijo na pogajanjin o prepoved.! atomskih poskusov, zadnja leta pa ga je Johnson ime- Virmaški zbor praznuje 20-letnico Zborovodja profesor France Demšar: »Naš zbor je kot družina.« Danes zvečer bo s koncertom v loškem gledališču moški pevski zbor pri kulturno-umetniškem društvu Ivan * Cankar Sv. Duh-Virmaše slo. vesno praznoval 20-letnioo. Le redkokateri manjši kraj se lahko pohvali s tako dolgoletnim delom amaterskega pevskega zbora. Prav gotovo je k temu jubileju veliko pripomoglo navdušenje pevcev in zborovodij. In kako so začeli s petjem? Virmaški fantje in možje, bilo jih je 18, so vsak mesec zbrali denar za zborovodjo. Najprej jih je vodil Vrhov, nik. Po njegovi smrti je prevzel vodstvo Osovnik in nato Korenčan. Ker je bil Koren-čan doma iz Reteč, so fantje pozimi šli ponj s sanmi, po končanih vajah pa so ga spet peljali domov. Najdlje, sedaj že trinajsto leto, pa vodi virmaški zbor profesor France Demšar iz Ljubljane. Prosili smo ga za kratek razgovor. »Ali nam lahko poveste nekaj o zboru?« »Naš zbor ima sedaj 23 članov. To so predvsem preprosti kmečki ljudje in delavci iz Virmaš in Sv. Duha, nekaj pa jih je tudi iz Škofje Loke, Trate in Stare Loke. Na vajah se zberemo enkrat tedensko, vsak torok. Pričnemo v oktobru in vadimo vse do sredine aprila.« »Živite v Ljubljani. Kako to, da vodite virmaški zbor?« »Pred led sem bil direktor škofjeloške gimnazije in tedaj vodil gimnazijski ionska zbor. Ko so virmaški pevci leta 1955 ostali brez pevo-vx>dje so me poiskali in prosili, da jih vodim naprej. Čeprav sem se medtem preselil v Ljubljano, sem ostal zvest zboru in sedaj že trinajsto loto zahajam v Virma-še.« »Ali nI to naporno?« »Pevci in jaz smo tako navezani drug na drugega, da mi ni težko opraviti pot do Virmaš, saj vem, da tudi oni težko vzamejo čas za vaje. Naš zbor je kot družina. Fantje so pozorni do mene in rad delam z njimi. Zato tudi nikdar nisem mislil na plačilo. Zadovoljen sem s tem, da mi povrnejo potne stroške.« »Kako pa ste zadovoljni s kvaliteto zbora?« »Zbor je sprva pel predvsem domače narodne pesmi. Z dolgotrajnim delom nam je uspelo, da sedaj zapojemo tudi umetne in partizanske pesmi. Ker zbor deluje v majhnem kraju, izbira pevcev ni velika. Kljub temu pa imamo v zboru nekaj dobrih solistov, manjka pa nam prvi tenor. V zadnjem času smo v zbor vključili nekaj mladih pevcev, ki so obet, da bo zbor še naprej ostal in se kvalitetno razvijal. Seveda pa nimamo velikih ambicij. Zavedamo se, da se ne moremo primerjati z zbori v večjih krajih, ki imajo bogat glasovni material.« »Ali veliko nastopate?« »Nastopov imamo pravzaprav premalo. Zato toliko bolj cenim prizadevnost pev- cev pri vajah. Najpogosteje nastopamo ob raznih večjih slovesnostih in prireditvah v občini kot so proslave ob dnevu žena, ob 29. novembru, ob občinskem prazniku iitd. Dvakrat smo gostovali na Koroškem — v nekaterih slovenskih vaseh med Celovcem in Beljakom. Letos pa bomo razen slavnostnega koncerta ob 20-letnici zbora v škofji Loki nastopili z enakim programom še v eni od dolin. Zal pa nam je, da bomo domačemu občinstvu lahko zapeli šele jeseni, ker je sedaj dvorana kulturnega doma zasedena — v njej je namreč skladišče. Sodelovali bomo še na pikniku slovenskih izseljencev, ki bo 4. julija na loškem gradu, morda pa bomo v okviru sodelovanja med mestoma Skofjo Loko in Medicino za. peli tudi v Medicini. Sicer pa fantje zapojo tudi kako podoknico, kadar se kdo izmed njih ženi, na pogrebih m ob drugih prilikah.« »Kako pa se zbor vzdržuje?« »Moram reči, da imajo občinski organji razumevanje za naše delo. Društvo dobi vsako leto dotacijo od občine in od te nameni nekaj denarja za pevski zbor. Seveda to zadostuje le za najnujnejše, kot nakup not in podobno. Tudi sami si pomagamo tako, da včasih priredimo ve. selico i>n z izkupičkom krije. 110 ftroške zbora.« »Ali s pevci razen na vajah In nastopih še kdaj zbere 'C?" noval za svojega »letečega veleposlanika«. Imel je nalogo, da v številnih državah preučuje stališča do ameriške politike v Vietnamu in »otipava teren« pred nekaterimi ameriškimi akcijami v okviru te politike. Pred začetkom pogajanj je Johnson izjavil, da bo ameriške vojaške navzočnosti v Vietnamu konec, brž ko bo v jugovzhodni Aziji vzpostavljen »resnični mir«. Francoski zunanji minister Couve de Murville pa je potrdil misel, da bodo uvodni pogovori takoj prerasli v mirovna pogajanja. Skratka, mir v Vietnamu ni bil še nikoli tako blizu, kot je sedaj, ko se Amerika in DR Vietnam v Parizu za konferenčno mizo pogovarjata o usodi vojne. Tako nara ostaja le, da vsak dan z zanimanjem pričakujemo nove in ohrabrujoče vesti iz Pariza — mesta svetovne diplomacije. Vili Guček in dogodki Zborovodja profesor France Demšar »Vsako leto ob koncu sezo. ne gremo na skupen izlet, ponavadi na Primorsko ali v druge kraje, ki jih še ne poznamo. S seboj povabimo tudi žene in se jim tako vsaj delno oddolžimo za njihovo razumevanje ob dnevih, ko imamo vaje ali nastope in morajo prevzeti vse delo na svoja ramena.« Zborovodji tov. Demšarju smo se za prijeten pogovor zahvalili in mu zaželeli še veliko lepih trenutkov med njegovimi pevci ter da bi zbor ie dolgo tako uspešno deloval. S. Zupan 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 illii lEtai 15 g16 17 18 '9 ■ 20 21 22 23 24 25 ■ 26 27 28 29 30 31 H 32 33 34 35 36 37 38 Užaljeni kuhar Nekdanji glavni kuhar v Beli hiši Rene Vemon, ki je bil v službi še pri predsedniku Kennedyju in kasneje pri Johnsonu, je povedal pravi razLog, zakaj je pustil tako dobro plačano službo. Dobival je namreč kar 10.000 dolarjev na leto. Dokler so bili v Beli hiši še Kennedyji, se mu namreč nikoli ni zgodilo, da bi mu gospodarji poslali listek: »Iz ostankov pečenke pa napravite pašteto«. Kuhar je užaljen dal odpoved in sedaj piše knjigo o svojem službovanju v Beli hiši. To je Amerika Devetdesetletna Ethel Ca-zier si je želela samo, da bi lahko svoje zadnje dneve preživela v miru in tišini. Sama je živela v stanovanju, dobri sosedje pa so ji nakupovali vse, kar je potrebovala. Toda mirno življenje je trajalo samo do tistega dne, ko ji je neki tat izmaknil prihranjenih tisoč dolarjev, s katerimi bi lahko mirno živela do konca svojih dni. Sedaj pa so si nesreče sledile kot plaz. Lastnik stanovanja jo je postavil na cesto, ker ni mogla plačati stanarine. Prišli so delavci in vse njene stvari znosili na cesto. Stvari so zamikale tatove. Z nekega kamiona sta skočila dva zmikavta in odnesla kos pohištva. Neki mimoidoči je vzel kup posode, potem pa se je vrnil z vozičkom in naložil še nekaj drugih stvari. Ljudje so hodili mimo, se ustavljali in brskali po star-kinih stvareh ter odnašali vse, kar jim je bilo všeč. Nekdo je predlagal starki, naj mu proda vse, kar je ostalo, za dvajset dolarjev. Cena novega srca Vdova po Miku Kasperaku, možu, ki je po presaditvi »rca umrl letos Januarja v bolnišnici kalifornijskega mesta Stanforda, je sedaj pre-Jala račun za moževo operacijo: 28.846 dolarjev (to je okoli 360.000 novih dinarjev). Račun bo seveda poravnalo zdravstveno zavarovanje, kljub temu pa bo morala njegova vdova plačati 7000 dolarjev za 150 litrov krvi, kolikor so jo porabili pri transfuzijah. Kasperak Je, kot je znano, umrl osemnajst dni po operaciji. Čudno žvenketanje Nekega 18-letnega fanta iz Rio de Janeira so prepeljali v bolnišnico, ker je bilo iz njegovega trebuha slišati ivenketanje. S preiskavo so ugotovili, da ima v trebuhu 38 steklenih kroglic. Fant je povedal, da je z neko skupino otrok stavil, da poje prav vse kroglice, s katerimi so se igrali. BOGOMIL DEBELJAK Neslišni avtobus Nemška industrija bo baje najpozneje v dveh letih prikazala javnosti električni avtobus, ki bo vozil brez hrupa. Prav tako ne bo zastrupljal mestnega zraka z izpušnimi plini. Osebni avtomobili na elektriko pa menda pridejo na vrsto šele kasneje. Miha Klinar: Mesta, ceS Donio1 iii. del • oriP" »Da, nanj,« pritrdi Kosirnik m P ^v človeškega materiala v vojake« in ^ d najbolj osovraženem oficirju, ki Jc ^ t čil nesrečne ruske mužike na prav $ sami pod sikajočimi povelji in ps°v tistega dne, ko so v Alatinu zvedeli ^ v dal jnem Petrogradu, je bilo tak?'jz t"' je prihajal s svoje vsakdanje Potl. s0 o vala na obrobju mesta in v kateiJ^J popivali, a je bilo v njenih skladis ruskih veder vodke in drugega pravkar dokončal novo barako in 0 ^iP moral prebivati, ko zagledam P°rr(;dp's stražarja, ker ga ni pozdravil P° f »Torej je temu podaljšal Jez* kob£»! slušalcev, ki so se zbrali okrog Jafj0ve5' »Ne, z njim je še nekam P° L1,;rt ¥ opsoval mater in mu podaljšal strc0i;l^' pa se je spravil nad gručo še nepr p kali okrog stražarnice in zaradi Bilo je prekleto mrzlo,« se Kosi'1" septembrski večer. . fjif »Poznamo sibirske zime,« ■ sedijo na Jakobovem in Kosii n« K vJj3jl snegu dolge sibirske zime in P ruski novovpoklicanci, o katerih P ^ bolj surovi »predelovalec človeške*,^ ^ vojašnici podil in valjal po sneg1 i1 jezike do popkov«, ko bi prav poklical. ^ se ot »Potem je povaljal tudi tcbfk"spi^vl pričanju, da se je ruski poročni* ^ pC »Tudi sam sem mislil, da toe^^ s pijanimi očmi in puhal van,lC set>e sapo,« pravi Kosirnik in zagleda ^ zaznamovani z velikim, minijasti sem dokončal barako in da bi & ki morajo sedaj prezebati. Križanka, številka 35 Vodoravno: 1. puščavski ris, 7. slovenski skladatelj (Blaž), 12. francoski književnik in publicist, za časa II. svet. vojne imenovan »pesnik odpora« (Louis), 13. tovarna pletenin v Lescah na Gorenjskem, 14. kabel, škaf, 15. največji jugoslovanski otok, 16. večje industrijsko mesto v Srbiji, 17. kraj blizu Ljubljane, kjer je velika farma be-koniov, 18. sol oljne kisline, 20. avtomobilska oznaka Sarajeva, 21. naziv svetovne humanitarne ustanove (dve besedi), 24. kratica za »gospodje«, 26. ime jugoslovanske pevke zabavnih melodij Zu-bović, 27. valji, zvitki, 30. severni jelen, 32. stari židovski kralj, 33. lepo razvit človek, hrust, korenjak, 37. podoba, zunanje lice, 36. odprtine pri blagajnah, 37. slovenski zgodovinar in pripovednik, avtor »Obče zgodovine« (Josip, 1842-1907), 38. gradbeno podjetje iz Kranja. Navpično: 1. rumenkast o-rjava tkanina za uniforme, 2. turistična točka na Pohorju, 3. jugoslovanski šahovski velemojster, 4. obred, 5. debela palica, 6. nemški predlog, 7. udeleženec sanjske viteške igre, 5. kratica za »Reichs-marke«, 9. zgodovinsko mestece v Dalmaciji, 10. očesna šarenica, 11. kozarec, 13. trop. sika palma, 15. kal, 18. vrsta rastline, 19. Spartanski pesnik elegij in bojnih pesmi (7. stol. pred n. št.), 22. iste, 23. ptice, ki ne gnezdijo saime, 24. ime lokalnega glasila v Sloveniji, 25. povabljenec, 28. mestece v Zahodni Nemčiji blizu danske meje, 29. letni gozdni posek, 31. znano kopališče v Belgiji, 33. veznik, 35. ime črke, 36. oranje. 3 ■ | 3 *w A O «t M Z.IMSKI TU/Z/ST/ČU/ CEUTEfZ HEK7E MA GOREMJS'KEM. T>OX> PIAUOTA-Ml, EO/.U//S S/UOČ/7&JEt/, SE SKR/I/R V Zćf T/S J U DVE A/ Ve//0\S \ PO 3 TA/J/J C,0£>S/Vt V RIME JŠLUŽ&E. ZLOMLIEHR UOGR MR SAIUČ'ŠČU "ER/ G&M-I SO "■ TJR MORRG / T/Z/JE RESEVf/LC/ STFJ/.UO Ž/VE TRM. TZOK, PRRRCE M/ MR R K. /fJ "POST,-S T«SEVEOR. TEMU St/O^L V/UO t/E-OSffS/ <5 P? F M ! SPOROČI V DOL//JO , DR HO/M OEZ DESET AH/JUT TRM. TR E>0 ZJS ^ PET/, K/MU jSO-l/RS" POŠASTJO " DR/JES POMRORLR V E>OSTE/LTQ. Kmečka ohcet pred durmi Za ohcet 50 °/o popusta na železnici in bodoče neveste poslovili od svojega samskega stanu; tako bodo imeli fantje svojo fantovščino v motelu Medno, pri uživanju zadnjih »samskih« uric pa jim bo pomagal ansambel bratov Avsenik. Medlem ko bodo fantje po lantov&čini ostali v motelu Medno, pa bodo dekleta objokovala ali pa se veselila na »deklišni« v hotelu Lev v Ljubljani. Težko pričakovane trenutke odločitve do slovesnega »da« pa jim bodo »lajšali« zvoki Veselih planša-rjev. Naslednji dan, v petek, se bodo vse neveste In ženini zbrali v veliki dvorani Tivoli, kjer bo zvečer velika glasbe-no-folklorna prireditev Vasovanje, na njej pa bodo obi skovalce zabavali Avseniki, Veseli planšarjl, Koroški oktet, nastopile pa bodo tudi folklorne skupine. Med to prireditvijo bodo neveste obdarile deset obiskovalcev v dvorani. V soboto, 18. maja, pa bo prišel težko pričakovani trenutek, ko si bodo neveste in ženini pogledali v obraz in drug drugemu rekli svoj »da« Vendar še prej pa bodo šli ženini in neveste v svatovski povorki po ljubljanskih ulicah do Magistrata, kjer bo slavnostni poročni obred za vse poročene pare hkrati. Seveda pri svatovski povorki ne bo manjkalo velikega števila narodnih noš, nevestine bale In ne nazadnje tudi slovitega »šranganja«. Kot rečeno bodo vsi pari rekli svoj »da« na ljubljanskem Magistratu, potem pa bo po. vorka spet krenila po ljubljanskih ulicah do dvorane Tivoli, kjer se bo začelo veliko svatovanje, na njem pa bo igralo osem narodno-za-bavnih ansamblov, vmes pa bodo tudi folklorne skupine plesale ljudske plese. In sedaj še nekaj besed o zadnji prireditvi. Ta bo v nedeljo, 19. maja pri motelu Medno, v njej pa bo folklorna skupina iz Zilske doline pokazala 150 let staro konjeniško igro »Stehvanje«. Po štehvanju pa bo ples pod lipo, nato pa veselo rajanje. Na koncu še obvestilo vsem tistim, ki si nameravajo ogledati Kmečko ohcet. Vstopnice za posamezne prireditve prodajajo vse potovalne agencije v Ljubljani, medtem ko je ljubljansko železniško transportno podjetje odobrilo 50-odstotni popust na železnici od vseh postaj v naši republiki do Ljubljane. V. Guček Vreme VREMENSKA SLIKA: naše kraje je ponovno zajet toplejši zrak. Danes se frontalne motnje pomikajo iznad zahodnih Alp proti vzhodu, vendar le oslabljene in ne povzročajo padavin. Hladni zrak pa je zajel kraje severno od Alp. NAPOVED ZA SOBOTO IN NEDELJO: sončno vreme z zmerno oblačnostjo. V alpskem svetu bo še toplo. Nočne temperature od 2 do 6, v Primorju 10, najvišje dnevne od 20 do 24 stopinj Celzija. Tudi v nedeljo je pričakovati suho vreme. Temperatura morja v Kopru 18 stopinj Celzija. Tri dežele eno gospodarsko središče ® Drei Lander, ein VVirischaftszenlrum ft Tre paesi, un centro economico VOLFSBERG LAVAMUND LAKOT ^« kVOGRAD ITALIJA AVSTRIJA GORENJSKA JSTERREICH ITALIA Do največje letošnje turi- I stične folklorne prireditve v Sloveniji _ Kmečke ohceti nas loči le še slab teden. ^ teh dneh organizatorji te velike prireditve, ki bo v Ljuljani od 16. do 19. maja, Pripravljajo še zadnje podro-bno*tl, tako da bo do četr-tlia. 16. maja, ko bosta na sPoredu fantovščina in »de Slišna«, vse nared. Omenimo naj, da se bo v soboto, 18. maja po starih °bičajih poročilo 10 parov, | 10 »Icer slovenski, avstrijski, Če*ki. italijanski, danski, S»edski, nizozemski, t Lini i ki, j^r iz Reke in par tržaških Slovencev. Vendar bodo pri-reditve, ki neločljivo spregajo kmečko ohcet, že v ^trtek, 16. maja. Tega dne 8e bodo namreč bodoči ženini Beljak Celovec HOTEL LETALIŠČE Flugplatz Ljubljana Auf Ihrer Reise von Kranj nach Kamnik bleiben Sie beim Flugplatz stehen! Dort befindet sich einla-dend am Waldrand ein Hotel. Samstags und sonntags Nachmittag auf der Ho-telterrasse TANZ von 16 —22 h. Es wird ein guter Tropfen, schmackhafte Speisen und Rostspezialitaten serviert. In der Sommer- und Win-tersaison stehen Ihnen eine Berghiitte und eine Dependance in der TIHA DOLINA (Stilles Tal) am Krvavec (1858 m) zur Ver-fiigung. Wir verfiigen viber 60 Schlafstatten Ristorante all'aereoporto Aereoporto di Ljubljana Se viaggiate in maccina sulla strada Kranj—Kamnik, fermatevi all'aereoporto. Nel Ristorante ali' Aereoporto, situato in un paesaggio pittoresco di boschi e montagne, potre-te ristorarvi, godendovi platti speciali e vini ori ginali. Durante l'estate e d'inver no sono aperti anche la »Dependance« ed il »Cot-tage« nella »Tiha dolina« ^La Valle silenziosa)- sul pendio del monte Krvavec. I due impianti dispongono di 60 letti. Ko potujete po cesti Kranj —Kamnik, se ustavite na letališču, kjer vas vabi ob gozdnem robu hotel. Ob sobotah in nedeljah popoldne na terasi hotela PLES od 16. do 22. ure. Postrežem boste z dobro kapljico, okusnimi jedili in specialitetami na žaru. V letni in zimski sezoni je odprta brunarica in depandansa v Tihi dolini na Krvavcu. Na voljo imamo 60 ležišč. HOTEL LETALIŠČE Aerodrom Ljubljana STROJI, ORODJA, STAVBNO IN POHIŠTVENO OKOVJE Josef Strauss Villach — Beljak Prodaja na veliko — Gasvverkstrasse 7 Prodaja na drobno — Bahnhofstrasse 17 Telefon 042 42, 60 61 in 68 53 L0DR0N Villach Beljak Lederergasse 12 DIOLEN ZAVESE 1 m — 150 cm širine 25 A sch 1 m — 220 cm širine 37 A sch 1 m - 300 cm širine 49,80 A scb • se ne krčijo • ni potrebno likati Barve, laki in vse potrebščine za pleskanje, laki za tla brez vonja FARBEN; KIKEL KLAGENFURT — Celovec Bahnhofstrasse 1 SE PRIPOROČA EXSTRA — EXPORT Simon Prescheren Tarvis (Udine) — Trbiž, telefon 21-37 vam nudi po izredno ugodnih cenah: 0 Trgovina z električnimi potrebščinami 0 Pralni stroji H Radio — televizijski aparati 0 Svetilke — žarnice % šivalni stroji — dvokolesa % Ploščice za tlakovanje — otroški vozički — peči na olje % Olivetti računski in pisalni stroji Poseben popust za izvoz Strežemo v slovenščini s. p. A. A. Rej na Trieste — Trst Ul. Cassa di Risparmio 4, telefon 36094 Največja izbira avtomobilskih delov in opreme Specializirana trgovina za prevleke lastne proizvodnje in naslonjala za glavo Sprejemamo dinarje Glovannlno: »Cara Teresi-na, abbiamo percorso tutta Kranj in lungo e largo. Sono stanco e comincio ad avcre una fame da lupo.« Tereslna: »Ma si, Giovanni-no, abbi pazienza. Andlamo subito al Ristorante JELE N«, dove si mangia bene e non caro!« Kupujte dobro - kupujte poceni - kupujte pri SAM0NIG Govorimo slovensko VILLACH, AM SAM0NIG - ECK VISITATE L'HOTEL TRIGLAV BLED Prezzi bassi — Pensione Menu speciali per grupP1 turistici — Speciali ta na" zionali e vini originali — Giardino. Telefono Bled 77-365 GOREHISKA Trbiž Trst I e.m*f.m, DOMŽALSKI Razprodaja MAJSKI SEJEM 68 den od 25. V. do 3. VI. 1968 t? V ' TURISTI! Priložnost vam nudi ugodnost. Za vsakogar nekaj, nekaj za vse boste dobili v gostilni in trgovini Jože Malle Loibltal — St Lenart v Brodeh le 3 km od ljubeljskega predora Govorimo slovensko! Ugodna menjava! Dobrodošli! »»••■■■■■■■■•■••■■■■■■■■a■■■■»•■■■■••» VISITATE IL RISTORANTE! CENTRO DELLE REGATE A BLED Specialitži alla graticola — Vini scelti — Ottimo ser-vizio — Terrazza esposta al sole — Stazione bal-neare. Visitate Noi BOŽO MEJAVŠEK Oglas v Glasu -zanesljiv uspeh Sport Sandriesser FILLACII — BELJAK MORITSCHSTRASSE 5 nasproti Park Hotela O športna oblačila 0 vse za tenis # potapljaški pribor £ gumi čolni % specializirana trgovina O za ribištvo enostavno — trpežno Ponovite sami svoje stanovanje 2 hodnimi ^dnimi barvami ZAHTEVAJTE JIH V VSEH TRGOVINAH Z BARVAMI ZASTOPSTVO TRIESTE TRST zanetti & porfiri PRODAJNI ODDELEK: NOVA IN RABLJENA VOZILA, NAMENJENA ZA IZVOZ V JUGOSLAVIJO Capo di Piazza št. 2, telefon 36-262 SERVISNA SLUŽBA: ZA GENERALNA POPRAVILA MOTORJEV fiat 600 D, 1100 in 1300 Via F. Severo št. 30, telefon 76-4287 in 76-4886 SLUŽBA ZA ZAMENJAVO IN NABAVO originalnih fiatovih nadomestnih delov (prevlek, preprog, prtljažnikov itd.) Via Severo št. 30, telefon 764287 in 764286 ODDELEK ZA PRODAJO novih in rabljenih fiatovih vozil Via Locchi, št 26/3, telefon 93 787 Lesno industrijsko podjetje BLED KI GA IZDELUJE ŠKOFJA LOKA S SVOJIMI OBRATI MOJSTRANA in BOH. Bistrica, BLED PODNART nudi svoje preizkušene in renomirane proizvode £ žagan les iglavcev 0 žagan les listavcev # ladijski pod 0 stropne in stenske obloge O vrata vseh vrst 0 vezane opažne plošče za gradbeništvo 0 sredice za panel plošče 0 lesno moko 9 lesno embalažo vseh vrst 0 opremo avtomatskih kegljišč 0 vse vrste transportnih naprav, čelilnike in gradbene omarice želite gledati televizijski r°gram brez popačene slike, si priskrbite tv stabilizator ISKRA — ELRA Očiščene in zmrznjene morske ribe n' % ' ' i -jjjV ► "'J „ v prodajalnah ^ butan propanom 'n ilstim butanom p°lnimo pUnske BOMBE ^a ni p j n g v Zaki BLED Ljubi * Cesta i " Vodovodna tel. 3,J S? Litostrojem) — ^^798/315-759 N0VI VZORCI Dizane cene i i '■'••, » »a St- Lenart Kamnik Bled Beljak KI SO V SLOVENIJI NAJBOLJ RAZŠIRJENE, NAJCENEJŠE IN TUDI NAJKVALITETNEJŠE EXPORT-IMPORT LJUBLJANA, TITOVA 38 JUGOSLAVIJA Kraška jama pod Babjim zobom Spomladi, ko nas vleče v naravo, so ob sobotah in nedeljah ceste polne avtomobilov. Vsi hite iz mest, proč od hrupa, v naravo. Zde si sonca, zelenja in čistega zraka, skrbi celega tedna pa puste doma. Na Gorenjskem je veliko izletniških točk, kamor ljudje radi zahajajo. Ne bomo naštevali vseh, predvsem ne tistih najbolj znanih, ker so pred njimi včasih prave procesije obiskovalcev. Ti kraji, kjer je ljudi vedno dovolj, so navadno ob asfaltni cesti, vendar je na Gorenjskem še veliko drugih zanimivosti, ki jih je vredno videti, čeprav se do njih ne da vedno pripeljati z avtomobilom. Ni veliko ljubiteljev narave, ki vedo za kraško jamo pod Bab jim zobom. Ta jama je dostopna vsakomur, staremu in mlademu, za ogled ni potrebna posebna spretnost in pribor jamarjev. Potrebujemo le nekaj baterij ali železničarskih svetilk-karhi-dovk. Nedaleč od Bleda, nad majhno vasico Kupljenik, ki leži že v samem pobočju Jelovice, se strmo vzpenja skalna konica z imenom Babji zob. Vhod v jamo je prav pod to konico. Do prijetne vasice pod Zobom pridemo v eni uri hoje z avtobusne postaje Mlino. V pobočje Jelovice se pričnemo vzpenjati takoj, ko prek lesenega mostu v Selih prekoračimo kristalno čisto Savo Bohinjko. Do Kuplje-nika pa se lahko pripeljete tudi z avtomobilom po odcepu ceste v Bohinjski Beli. Na Kupljeniku prav vsa- komur prijazno pokažejo pot pri Mežnarjevi domačiji, ponudijo pa se tudi za vodnika. Vsekakor pa se pri tej domačiji zve veliko zanimivega o jami. Od vasi do kraške jame ni niti uro hoda. Vhod v jamo zapirajo stara polomljena železna vrata, ki so nekdaj varovala ta košček kraškega sveta pred objestneži in uničevalci na- ravnih lepot. Veliikost j««* nas prav preseneti. KaP111 kov, dvoran, hodnikov in ^ kenj je vse polno. Jam5*6 poti co dobro urejene in ja po tem kraSkem svetu » nevarna. Le škoda, da je J ma prepuščena nevedni«1 sameznikom, ki lomijo kar nike in kazijo vse, kar 3 narava ustvarila v sto in * letih. C. Praprot'1"' RADOVLJICA — V nedeljo, 12. maja, bo na našem najvišjem mejnem prehodu na Stolu letos že drugo leto mogoč prehod na avstrijsko stran in obratno. Tako bodo lahko planinci s Prešernove koče lahko šli na avstrijsko stran v Celovško kočo. Letos bodo za mejni prehod skrbeli jeseniški, tržiški in radovljiški miličniki-planinci. CERKLJE — V torek zvečer je Turistično društvo v Cerkljah v sodelovanju s hortikulturnim društvom Kranj pripravilo zanimivo predavanje o urejanju hiše in vrta. Predavanje, ki ga je vodila ing. Bcrnardova, je obiskalo veliko ljudi. Po predavanju so sprejeli tudi sklep, da se pri cerkljanskem turističnem društvu ustanovi liortikulturna sekcija, -an PLANINA POD GOLICO — Odbor turističnega društva Planina pod Golico je sklenil letos izdati barvni prospekt. Da bi tudi prebivalci kar največ prispevali k razvoju turizma, so v sodelovanju z delavsko univerzo pripravili več predavanj o turizmu, o ureditvi vrtov, turističnih sob in o drugem. Turistično društvo si tudi prizadeva, da bi od glavne ceste do hotela čimprej uredili cesto. — B. B. Nekaj dni pred prvomajskimi prazniki so začeli graditi tudi v Kranju mali golf, in ^llf gozdičku pri stadionu oz. kopališču. Delo opravlja kranjsko gradbeno podjetje Projet^ golf pa financira podjetje Central. Predvidevajo, da bo mali golf — prvi v Kranju j poletne turistične sezone narejen — Foto F. Perdan AGROTEHNIKA Ljubljana nkirArno VSE CENJENE KUPCE, DA IMA NA ODVeStd ZALOGI MOTORNE KOSILNICE DODATNI PRIKLJUČKI 0 obračalnik — zgrabljalnik O žetvena naprava 0 krožna žaga (cirkularka) % snopovezalka O škropilnica za sadje in njivske kulture 0 voziček s sedežem 0 brusilni strojček # prikolica (nosilnost 400 kg) # črpalka od 45—60 atm za škropilnice # vlečni obračalni zgrabljalnik Sonce S 3 in Sonce S 4 Dobavni rok takoj! Plačilo za dinarje iz našega skladišča, z* tuja plačilna sredstva pa iz konsignacije« Ne zamudite ugodne prilike in hitro kupite KOSILNICO BCS PRIPOROČA SE KOLEKTIV 'BCS) Delovni dan na kmetih (4) hlav in ob sedmih je bil zajtrk. Dopoldne so ženske pa tudi hlapci zbirali fižol, luščili koruzo, vmes pa se pogovarjali. Gospodar in hlapec, ki je bil vešč tega, sta popravljala orodje, nasajala sekire, grablje, vile in drugo. V nekaterih hišah v Retečah in na Godešiču tudi še pletejo košare, korbce, jerbase itd. Kosilo je vedno okrog 12. ure. Pred petdesetimi leti so vedno tudi pozimi po trikrat krmili živino, danes pa so toliko bolj pametni, da jo pozimi samo dvakrat, zato zvečer bolj zgodaj začno, že med 5. in 6. uro popoldne. Včasih, ko so trikrat krmili živino, so jo pričeli zvečer krmiti šele okrog 8. ure. Danes, ko jo pozimi krmijo samo dvakrat, ni zato nič manj re-jona. Pozimi so morali hlapci vsak drugi dam tudi malo dlje »štreglati« živino kot navadno. Po večerji so v zimskem času sosedje veliko hodili v vas k drugim in se pogovarjali. Fantje so šli vasovat k dekletom, nekateri možje pa so šli tudi v kremo. Včasih so vedno rekli: »Grem v krčmo.« Danes se je ta rek pov. sem opustil. Pozimi, zlasti zvečer, so bili ljudje vedno okrog peči in na peči, ki je imela zapeček. Vedno je nekdo spal tudi za pečjo. Stare kmečke peči so imele tudi v peč vdelan majhen prostor, širok, visok in dolg nekako po pol metra. Ta prostor je imel vratca, vanj pa so shranjevali razno hrano, da je ostala topla za.tistega, ki ga ni bilo h kosilu ali večerji. Mlajši so vedno tudi radi poslušali starega očeta, ki jim je pripovedoval, kako je bilo včasih, razne zgodbe itd. Na kmetih so nekateri stari ljudje še prave korenine; pri osemdesetih letih opravljajo še razna dela, nekateri celo še kosijo itd. Zima je bila torej za kmeta čas, ko si je lahko nekoliko odpočil in si nabral novih moči za pomlad. Tudi privošči si pozimi marsikaj, npr. takrat, ko kolje prašiča, ko ima koline. Potem pa pride spet pomlad in delo na polju se spet prične po starem, ustaljenem redu (ki pa se v letih po vojni precej spreminja, modernizira, dela se me. hanizirajo, čas za opravljanje posameznih del se krajša). Ivan Bogataj Pletenje nogavic in jopic na Beli Stara mama (stara je že 84 let) nama je nekoč pripovedovala svoje spomine iz mladih dni na Beli. Dobro se še spominja, kako je v svoji mladosti pletla nogavice in jopice za Naklo. Ko sem hodila v šolo, pravi — takrat sem bila stara 12 ali 13 let — sem pozimi s svojimi starejšimi sestrami pletla nogavice in jopice za Naklo. Dolgi zimski večeri so ponavadi potekali ob pletenju in pripovedovanju šal. Nekatere so tudi predle in šivale, Zajčeva mama pa je celo kle. kljala. Delo ob slabi razsvetljavi je bilo zelo naporno, posebno za oči, zato smo večkrat malo prenehale in se odpočile. Starejše so tak počitek izkoristile tudi za pome-nek s fanti, ki so pozno v noč prepevali in nam delali družbo. Jopico sem delala dva dni, zaslužila pa sem zanjo 8-10 dinarjev. Nogavice (takrat smo rekli »fuzetelne«) pa sem delala en dan, zanje pa sem dobila tri dinarje. Volno smo dobile pri obrtniku, za katerega smo delale. Bil je zelo strog in Je izdelke dobro pregledal. Ce je bilo vse v redu, je pošteno plačal, če pa je ugotovil, da je jopica izredno lepo narejena, Je rad primaknil še kakšen dinar oz. krajcar. Izdelke smo nosili v Naklo peš. Takrat kolesa še ni bilo v vasi. Zelo veseli smo bili, če se nas je kdo usmilil in nas naložil na voz, če je šel slučajno v Kranj po opravkih. če se prav spominjam, se je obrtnik v Naklem, za katerega smo delale, pisal Zguba. Svoje oz. naše izdelke je prodajal po sejmih po vsej Sloveniji. Slavica Vidmar In Dragica Mirt, 8. a razred osn. šole Preddvor Gorenjski kraji in ljudje £^e?aedelova1^ i J,* noZesto tisoč eya in ,Jer sem v eksercira K * n<*d0 od nf r'iM. rusw~ Kf V' ^ Sn POtCm KV^T™ ' U V Je topel ^ k d,°r C,a ^ V'vijaS Sl°je v ^fesrečni S Jake<( ,J le naj. Wov0 ^finski U a m Ka CVs *nilormi( da 11 novinci, — Tole govno? — se je zarezal poročnik in me pogledal, kakor da bi me najraje s pogledom zaklal, a je takoj nato spremenil glas in se nerazumljivo čudno začel pred menoj pritoževati nad »slabim in neuporabnim človeškim materialom«, ki mu ga zadnje čase pošiljajo v vojašnico. Nisem vedel, kam pes taco moli in da ima z menoj posebne namene. Rekel mi je, naj grem z njim v pisarno, a jaz sem ga opozoril na novince, ki so še vedno stali kakor prikovani v po-zoru, na njih pa je ledenel pot v srež. Nadrl me je z govnom, potem pa vseeno ukazal voljno in zapodil novince v novo barako,« pripoveduje Kosirnik in se spomni hvaležnih pogledov, s katerimi so ga pozdravili novovpoklicanci, večinoma sami starejši ljudje, in ki so ga spremljali, dokler ni vstopil s poročnikom v vojašnico. — Ti si mizar? — mu je rekel, ko sta bila v pisarni. — Mizar. Poročnikov prijazni glas (pripoveduje Kosirnik) ga je še bolj začudil. — Tu tešeš in gradiš barake? — se je slinil, nato pa mu natočil še skodelico žganja in ga vprašal, če je Ceh, ker tako dobro govori rusko. A ko je zvedel, da je Slovenec, je poročnik pokazal na steno, opaženo z ogromnim zemljevidom in s prstom pokazal na Brno, ker je mislil, da je Slovenec Slovak. »Tudi nas so zamenjavali s Slovaki,« razumejo Kosirnika drugi, ki so v Rusiji, o kateri so pred vojno nekateri govorili kot o slovanski »matjuški« doživeli podobna razočaranja, kakor ga je doživel Kosirnik pri poročniku, ki za Slovence sploh ni vedel in mu je moral povedati, da so Slovenci narod, ki živi na ozemlju, katerega središče je Ljubljana. — Torej iz Ljubljane si? — je poročnik prebral edini zapisani kraj na ozemlju, ki mu ga je Kosirnik kazal na zemljevidu. — Ne, z Jesenic, — mu je kazal s prstom na zarisano železniško križišče pod Karavankami, ne da bi bile Jesenice zapisane. — Jesenice, Jesenice, — je poročnik ponavljal s pravo rusko otožnostjo, kakor da bi ga (pripoveduje Kosirnik) pomiloval, ker ga je vojna naplavila tako daleč od domačega kraja in domovine, nato pa ga vprašal, če je to lep kraj, a ko je zvedel, da je siv in tesen, napolnjen z dimom železarne, in da je v tej železarni, ki daje kiaju kruh, delal pred vojno Kosirnik, je za trenutek nehal biti prijazen kakor da se je bil zmotil, ker ga je poklical, in kakor da m mi napak slišal, ga je vnovič vprašal, če je zares mizar in ne kak šušmar. »To mi je pognalo kri v glavo,« pravi Kosirnik v glasu pa je čutiti, da je ponosen na svoj poklic. Učil se je vendar pri znanem mizarskem mojstru, čeprav je po sili razmer moral potem zamenjati pohištveno mizarstvo z modelnim mizarstvom za livarno Kranjske industrijske družbe. Toda nikoli se ni ustrašil še tako zahtevnega pohištevenega mizarskega dela. To je povedal tud, poročniku m mu zagotovil , da bi mu to prav lahko dokazal, ko bi imel pnloznost in ko bi mu ne bilo treba venomer tesati ali graditi lesene barake. Pri obrambi svojih mizarskih sposobnosti je celo pozabil, da se prepira z najbolj divjaškim in zlobnim oficirskim psom v alatinski vojašnici in da bi ga kričavost, s katero je dopovedoval o svojih sposobnostih temu »predelovalcu človeškega materiala v vojake«, lahko stala nekajdnevni post in zapor s trdim ležiščem ali pa takojšnje »povišanje na drevo«, na katerem bi v tistem prekletem sibirskem mrazu lahko zmrznil, kakor je nekaj dni poprej zmrznilo troje ruskih vojakov, ki jih je dal »povišati« prav tale poročnik. Sele senca drevja na šipah, porisanih z ledenimi rožami, ga je spomnila nesrečnih zmrznjencev, da je sredi stavka z grozo umolknil. »Kaj, do smrti jih je pustil viseti?« »Do smrti,« pritrjuje Kosirnik in pove, da je potem, ko je sredi stavka umolknil, pričakoval, da bo poročnik poklical dežurnega in ga poslal po stražo, toda poročnik Ivan Ivanovič Kuzmin se ni razburil, marveč je potegnil iz žepa fotografijo bidermeierske zakonske spalnice in mu jo ponudil pod nos, nato pa ga vprašal, ali bi si upal napraviti tudi tako »gosposko« spalnico. »Bi, sem vzkliknil, čeprav takega pohištva nisem še nikoli delal.« »In si mu napravil?« »Ne!« se zasmeje Kosirnik. »A bi se potrudil,« pravi. Toda ni mu bilo treba. Ko je računal, koliko lesa bi potreboval, in poročniku pripovedoval, kakšno orodje bi potreboval, je planil v pisarno na vrat in na nos starosta alatinskega mesta, bodeči poročnikov tast. _ Ali ste že sliSali, Ivan Ivanovič? — Kosirnik oponaša sta- rostin glas prav tako, kakor je znal oponašati tudi poročnikov glas... Ali ste slišali? Nezaslišano! V Petrogradu je nekaj počilo. Boljševiiški upor! Vrgli so zakonito demokratično vlado! Žalostna nam matjuška Rusija! In ti vragi hočejo izdati antanto in nehati vojno! In to se je zgodilo samo zato, ker se naši ušivi policiji ni posrečilo prijeti tistega izdajalca Vladimirja Iljiča Uljanova, ti-etega Lenina, ki je zdaj zajahal Rusijo... — In? — je vprašal poročnik, kakor da mu je sprememba v Rusiji prekleto malo mar, in buljil v starosto, kar je glavo alatin-slkega mesta še bolj razburilo. — Videti je, kakor da vas ta novica ni prizadela, ali ... ali pa ... pa ste sam boljševik in izdajalec ... izdajalec svete Rusije! — je starosta hlipal, obenem pa, kakor da bi mu nevidna roka belila obraz z apnom, postajal vedno bolj bled. Poročnik pa je ostal miren. Ni se čudil starostinemu strahu. Starosta je politik, je rekel, on pa je plačani poklicni vojak, oficir v službi sleherne vlade, ki vlada Rusiji. — Tudi boljševiški? — je vrtal vanj starosta. — Gotovo, če je prevzela oblast in vlada Rusiji, — je odgovarjal poročnik. — To si bcm zapomnil, porečn k! Moje Nataše ne bom dajal v zakon možu. ki ... ki bo služil boljševikom. — Vaša stvar! se je v poročniku naglo ohlajala ljubezen do starostine hčerke. Ponovil je, da bo vojska služila vladi, ki vlada v Petrogradu. (Nadaljevanje in konec) vsega, kar sem doslej na. P^al. se vidi, kako so se Iju-včasih veliko bolj mučili Pr' Poljskih delih kot danes, JJj Pa so skromni in potr-^jjivi. Povem naj še, da na kmetiji, kjer je bilo do-1 domačih sinov in hčera, imeli dekel in hlapcev, T^Pak je najstarejši sin Jvravljal dela prvega hlapca, ^Jstarojša hčer pa dela prve knf V^ih so namreč na r^etih vsi delali doma, nih-iti hodil v službo, posebno 13 gruntih ne. Ve čas — Konec no- pa tudi še decembra, 0ra6 rii sne8a. so zadnja &te nja- PreorJejo se vse ti-rasInj've, na katerih je prej re,nje» rePa> P°sa in °ko]' so pospravili že bal ' VSeh sveto'v 8a narisa v.velikanske kadi tako, jasra h,apec tlačil z gurni-zaki^i Gornji. Ko je oranje drue en°' PluSe< brane in Jiaj^ Orodje lepo očistijo in loJSao; to delo opravijo NatrU* hlaPCL - - delovn- naj opišem še so dan pozimi. Zjutraj Vstai i Potegnili s spanjem, i so ob šestih, šli v || ra*ce*tja Uia GLAS * 16. STRAN B SOLSRIH KLOPI SOBOTA — 11. MAJA 1953 Kruhek je zajokal Sla sem po cesti in zaslišala mili jok. Ozrla sem se in ob poti zagledala košček belega kruha. Prosil me je, naj ga poberem. Dvignila sem ga, kruhek pa mi je začel pripovedovati svojo žalostno zgodbo: »Porednemu Jakcu je mama dala kos kruha. Nisem bil namazan, zato me je grdi Jaka vrgel in zaklical: ,Ne maram te, zame nisi dober'. Udaril sem se in začel jokati. Pomislil sem, koliko je na svetu lačnih otroških želodčkov, ki bi me s slastjo pojedli.« Kruhek se mi je zasmilil in nesla sem ga domov. Mateja Žgajnar, 3. b, osnovna šola Matija Valjavec, Preddvor Moji bolniki Najraje se igram zdravnika. Pri tej igri sem lahko kar sama. Moji bolniki so punčke in medvedek. Oble-čem si bel predpasnik ali belo bluzo, na glavo isi dam 'bel trak in že sem slavni zdravnik — kirurg. Operiram, previjam, mažem in pišem recepte. Ko sem bila še majhna, sem pri tej svoji Kmečke končnice Danes boste spoznali končnice kralja in kmeta proti kralju. Oglejte si naslednjo pozicijo: Beli : Kc3, b4 Crni : Kb5 Crni lahko remizira, vendar samo ob točni igri. Zapomnite si, da mora črni po možnosti realno stopiti v opozicijo! 1. . . . 2. Kc3—c4 3. b4—b5+ 4. Kc4—b4 5. Kb4—c5 6. b5—bS-f- 7. Kc5—b5 8. Kb5—c6 9. b6—b7+ Kb6—c6 Kc6—b6 Kb6—b7 Kb7—c7 Kc7—b7 Kb7—b8 Kb8—c8 Kc8—b8 Beli ne sme zapustiti kmeta, ker črni kmeta vzame in partija se konča z remijem. Torej lahko postavi kralja samo na polje b6 : KeS—b6. Toda sedaj je črni kralj v patu in partija se zopet konča neodločeno. igri pokvarila dve najljubši igrački. Mala, ljubka punčka je imela lepe modre oči, ki jih je zapirala. Nekega dne mi je zbolela na očeh. Najprej sem- ji dala tople ob-kladke. Iz prahu rdeče opeke sem naredila mazilo in jo večkrat namazala. Ker se ni pozdravila, sem ji s pinceto — zobotrebcem pritiskala na oči, da so se ji iztaknile. Ko. sem opazila, kaj sem naredila, sem zelo jokala, kajti moja Polonca je bila sedaj islepa. Cez oči sem ji prilepila prozoren lepilni trak, da se niso videle prazne jamice. Medvedek Dija pa je dobil ošpice. Vsega sem napikala z rdečim kemičnim svinčnikom. Nisem pomislila, da to ne bom mogla očistiti. Zaman sem ga umivala in milila, njegov rumen kožušček je postal grd. Čeprav som doživela nekaj neuspehov, mi je veselje do te igre še vedno ostalo. Brigita Pernuš, 3. b, osnovna šola Matija Valjavec, Preddvor Vam v pouk Kdo je Henri Dunant? Henri Dunant je bil švicarski pisatelj, ki se je rodil leta 1828 in umrl leta 1910. Je ustanovitelj človekoljubne organizacije Rdeči križ, ki je bila ustanovljena leta 1863 v Ženevi. Henri Dunant se je ob strahotah v bitki pri Sol-ferinu leta 1859 odločil, da je treba ustanoviti društvo za pomoč ponesrečenim v vojni. Zato je za mednarodni dan Rdečega križa proglašen 8. maj, njegov rojstni dan. Prepir in sprava i Lastovka se je vrnila z juga. Odletela je v svoje gnezdo, teda bilo je že zasedeno. V njem je čepela sinička. Začeli sta se prepirati. Lastovka: »Pojdi iz mojega gnezda! Saj sem ga jaz napravila.« Sinička: »Kaj? Lažeš! To gnezdo je moje. Kar njega vprašaj, pokaže na vrabca, da sem jaz popravila to gnezdo in pripada meni.« Lastovka: »Veš kaj. Ti naredi gnezdo tamle gori, jaz pa ti bom pomagala.« »Sinička: »Prav. Pa bodiva prijateljici, saj složnost je najlepša stvar na svetu.« Tako sta postali sinička in lastovka prijateljici in živeli v miru in slogi. Lidija Hladnik, 4. c, osnovna šola Lucijan Seljak Kranj Kako sem kuh&l Bila je nedelja. Mama mi je rekla, naj zavrem mleko. Ker ga še nikoli nisem kuhal, me je skrbelo. Ko je začelo kipeti, ga nisem upal potegniti s štedilnika. Začel sem vpiti in klicati mamo. Vsa upehana je pritekla v kuhinjo, ki je bila vsa v dimu. Odprla je okno, pobrisala štedilnik in odstavila mleko. Bila je zelo huda. Tako se mi je zgodilo, ko sem prvič kuhal mleko. Peter Cuderman, 3. a, osnovna šola Mafija Valjavec, Preddvor Iz glasila Mladi kovinar Moja mamica med vojno Moja mamica je med vojno pomagala partizanom. Bila je kurirka Pikica. Živela je na Štajerskem. Kadar so se vasi bližali Nemci, so jo obvestili sosedje, ki so imeli hiše na vrhu hriba in so videli daleč naokrog. Takoj se je odpravila k Anici — tako so rekli hiši, kjer je bila partizanska zveza. V bližini je bila tudi partizanska bolnica Sohta pri Celju. Mamica je večkrat prenašala v košu na ramenih stvari za ranjence: zdravila, grozdje in kruh. Posojala je knjige, da so jih ranjenci brali. Nekega dno je spet tekla k Anici povccl-:t, da se bližajo Nemci. Toda v hiši ni bilo nikogar. Spustila se je po hribu navzdol proti gozdu, kjer je videla neke ljudi v uniformah. Bila je prepričana, da so partizani. Pritekla pa je ravno med Nemce, ki so zasliševali dva terenca — domoča fanta iz hiše Aflfc*' Ujeli so ju, ko sta se hotel umakniti pred njimi v Ž01 Bila sta Vencelj in Fran ki sta skrbela za hrano ri\ njenim partizanom. ^ so ustavili mamico, ki se J hotela izmuzniti mimo i*1 J vprašali, kam tako hi* ' Zlagala se je, da je staJa mama hudo bolna in 01 po zdravnika. Spustili so ' da je šla naprej. Odhitela ja in obvestila partizane, ^ sta oba fanta ujeta. Vse ^ je srečno končalo. Teren nista ničesar izdala. Na f čo sta bila v civilnih 00 j kah. zato so jima Nfi verjeli, da sta samo drvj^ ki sta prišla malicat v ^ Na svoji zemlji, v sv r domovih, so si med v j, morali zavedni ljudje 1 ^ šljati laži, da so si rcse j življenje. , * Vojko Dolenc. • osnovna šola { C u far, 3c*e*lC i Iz glasila Glas mladosti Mama, rada bi, da bi ti bilo W Vsak dan imaš mnogo dela in skrbi z menoj. Že od rt^ ga rojstva skrbiš, da sem sita, da imam čisto in zlikano Pv^ in obleko. Skrbiš, da se naučim in da imam napisano n^jj čeprav ti za to ne bi bilo treba skrbeti, ker je to moja J nost. Poleg tega hodiš v službo, vendar ti tudi tam | name ne da miru. ^ Z vsakim dnem smo starejši in delo te vedno bolj Jaz pa z vsakim dnem bolj odraščam in ti pomagam Prl,jjy* Vsa ta dela in skrbi matere do otrok so nepoplač j Vendar ti skušam to poplačati s tem, da se dobro prinesem iz šole lepo oceno. . ao Ne razumem otrok, ki se nočejo učiti, čeprav bi se _ p S temi slabimi ocenami kalijo materam radosti življenj*^ t takega ne bi jaz materi nikoli storila. Mama, če te kdaj ,( ali jezim, oprosti, saj tega nikoli ne namenoma, čep1' storim. Ko bom odrasla in sama zaslužila, bom jaz skrbe|a ^ Verjemi, da boš pri meni vedno našla zatočišče in imel in prijazen dom. J «U Mojca Zakotnik, osnovna šola _ J vs Simon Jenko, W h} KOCid IV PO LOŽA 3 NA FANTOV 3S B\L REŠEN. m^ od mM KO SO NAŠI VUNAKI OPAZILI NAD SBBOd GROZEČO NEVARNOST, BI BILI V TRENUTKU NAdRAdB' MATJHMI KOT MRAVLUE. NAdHl* TRE dE SE DE ZNAŠEL T/GER. PAR KRAT dE HLASTNIL FO.,MARMEtA dl" iN... " Šili TAKEGA N. martinčka BOMO PA ŽE j UGNALI i S VAŽNO JE, ČASNO ^JlVl IN ZDRAVI ! lilKAl hučk NO, miso, ((uj)* PA s/\0 SP£T ^^ XfSl SA/AKO V£UKl ! jene zmogljivostim otrokove duševnosti v zgodnjih večernih urah. Razne zgodbe iz živalskega sveta, zanimivosti iz narave sploh, lutkovne igrice, zgodbice iz otroškega življenja, pravljice itd. — vse to našega malčka zanima, odpira mu nova spoznanja ter ga čustveno bogati — kultivira. Ce so pa starši premalo pozorni na to, kkj otrok gleda na televiziji, lahko s tem povzročajo svojemu otroku škodo. Oddaja, katere vsebine otrok še ni sposoben dojeti, ga zavaja v površnost v njegovem pojmovnem svetu in povzroča zmedo v čustvovanju. Posebno opozarjamo starše, da naj obvarujejo svojega otroka pred prizori, ki otroku povzročajo strah (vojni prizori, prizori pretepov in streljanja Iz vvester-nov, premikajoče se sence, krvoločne zveri, fantomi i!d.). ; Otrok po takih doživetjih težko zaspi, truden spanec j mu kratijo nemirne san-e, I saj ne more presoditi, da ti krvoločni ljudje, živali, sence in pošasti ne morejo k njemu v sobo. Starši, zagotovite svojim ljnbljcnecm dolgo in mirno spanje, da vam bodo naslednjega dne poklonili sončno razigrano radost! Vzgojiteljice vzgojno-varstvenega zavoda Tenka pletena obleka vam bo prav prišla tudi ob nekoliko hladnejših poletnih dneh. Širok pas — letošnja modna novost Kako preženete iz sobe duh po tobakovem dimu? Vsaka gospodinja ima rada v stanovanju prijeten vonj. Tam, kjer so kadilci v hiši, je to zelo težko, pa tudi, če v družini nihče ne kadi, ne moremo gostom braniti kaditi, nasprotno, še cigarete jim ponudimo, ki jih Nekaj za vaše zdravje £ Vaše oči bodo ohranile svoj blesk in ostrino vida do pozne starosti, če jim boste s hrano dovajali dovolj potrebnih snovi. Vitamini A, B2 in C so glavni »lepotni« vitamini za oči. Največ jih je v presni zelenjavi, surovem maslu, smetani, korenju, jetrih, ribjem olju, jajcih, siru, limonadah in pomarančah. Ce primanjkuje očem potrebnih vitaminov, lahko resno obolijo. O Pri jedi ne bodite prenagli! — Hrano temeljito prežvečite, ker je že na pol prebavljena. Pred vsakim obrokom malo počivajte. Okusno pripravljene jedi želodec dobro prebavi. Ce berete pri kosilu časopise ali detektivske romane, bo prebava znatno slabša. 9 Skuta vsebuje malo maščob in daje malo kalorij, zato je odlična sestavina dietne hrane. Je poceni, zbuja občutek sitosti in vsebuje dragocene proteine. Skuta pa je znana tudi kot zdravilo za želodčne bolezni. O Zobe si moramo vsak dan temeljito očistiti, predvsem pred spanjem. Toda pretirano drgnjenje s trdimi (zlasti nolon-skimi) ščetkami lahko poškoduje zobno sklenino. Jabolko, ki ga dobro prežvečimo takoj po kosilu ali večerji, prav tako dobro odstrani ostanke hrane med zobmi. £ Občutek lakote, ki nekatere kar naprej muči, ni isto kot zdrav apetit. Kdor se je navadil mnogo jesti, bo ob začetku shujšcvalne kure la občutek zelo težko premagal. Ce ste lačni, pova;i /jni/ite jabolko, in to bo za nekaj časa zaposlilo zobe in želodec. Varujte se sladkosnednosti — ta mimogrede spravi v telo stotine nepotrebnih kalorij. Če že ne morete 1 zdržati, pojejte raje kos rženega kruha. imamo prav zanje pripravljene. In ko gost odide, prezračimo sobo, toda duh po tobačnem dimu se je zajedel v zavese, v pregrinjala in tapecirano pohiStvo. V takih primerih postavite čez noč v sredo sobe veliko plitvo posodo, napolnjeno z vodo in zjutraj sploh ne boste več občutili, da je kdo v sobi kadil. Nasveti # Načeta salama ali gnjat se ne posuši, če jo na odrezanem koncu namažemo a mastjo ali oljem oz. če položimo nanjo rezano slanino. O Sir ostane svež, če ga zavijemo v prtič, namočen v slani vodi ali belem vinu. Položimo ga lahko tudi pod posebno pokrivalo, tako da ne pride zrak do njega. ^ Jedi začinimo, ko so že kuhane. Tako na primer primešamo prav nazadnje limonin sok, kis, vino. smetano, sesekljani drobnjak ali pe-teršilj. Jedi nato ne smejo več vreti. Tako bolje ohranimo dišavne snovi in vitamine. % Zrezki se pri tolčenju ne bodo oprijemali kladiva* če bomo le-tega kdaj pa kdaj pomočili v mrzlo vodo. Mokra naj bo tudi deska, da bo vsrkala manj mesnega soka. Sodelujmo v tekmovanju ; lepšo podobo naših krajev i Zveza hortikulturnih društev in Turistična zveza Slo- [ j.en'je razpisujeta ob sodelovanju Dela in RTV Ljub- i _Jaria tekmovalno akcijo za najbolj prizadevne kraje v i Aveniji. i Kraji tekmujejo predvsem glede čistoče v naseljih in j polici turističnih in drugih objektov, v urejenosti in [ fdrževanju javnih parkov, zelenja ob cestah, nasadov i D. turističnih objektih, ureditvi šolskih vrtov in poslo- j s cvetjem, zelenic ob stanovanjskih blokih, nasadov > sjNOB spomenikih in drugih kulturnozgodovinskih j ^menikih, glede urejenosti predhišnih vrtov, cvetja i '*oknih in balkonih in zelenja v lokalih. Ocenjuje se \ tvJ1 stanje javnih lokalov, raven postrežbe v lokalih in | p°dobno. ' va/^pr'zat*evnej^ kraj bo izbirala republiška occnje- | s na komisija ter mu podelila priznanje. Akcijo bosta » Delo in RTV, kjer bodo objavljeni dobri in [ 1 Primeri urejenosti naših krajev, i ra ?samezna hortikulturna in turistična društva bodo i m0P,Sa,a tud* sama na svojem področju nagradna tek- i najVa?ja- Z nagradami in pohvalami bodo nagrajeni | sJPrizadevnejši tekmovalci. V okviru te akcije razpi- i " tudi hortikulturno društvo Kranj nagradno tekmo- [ ijeJ® na področju občine Kranj, v katerem bo pode- i 2000 nagrad in pismenih pohval v skupni vrednosti 1 cvet din- Nagrade bodo podeljene v raznih redkih | 'n ^bulicah P° izbiri nagrajencev, i nacia-,telcrnovanje v ureditvi šolskih vrtov so predvidene | ,lednje nagrade: , i- nagrada v višini 500 N din [ r nagrada v višini 200 N din i 2" ln nagrade po 100 N din ! «iih „Ureditev oken in vrtov pa je predvidenih nasled- j J'f °sem nagrad: i , JJagrada v višini 300 N din i 3 naSradi po 200 N din ; TekS, na«rad P« 60 N din i naš ča '°Yalno akcijo na Gorenjskem bo spremljal tudi ! PreJ nr°Pis-' Gabimo Pa vse, da se k tekmovanju čim- i na p0(iriJxVij° na hortikulturnem društvu v Kranju ali ! Vse ¥nih tur'stičnih društvih. i prešer' So Prejeli v Kranju na Titovem trgu in v ' Pa pr( ■Vl ulici zasajene cvetlične zabojčke v oskrbo, 1 s*u 1-pc lmo' da cvetje bolj pogosto zalivajo, da bo me- i 4CS v okras. Otrokova izbirčnost ali bolezen? Za otroke, ki ne jedo vsega, kar pride na mizo, starši pogosto mislijo, da so razvajeni in skušajo to popravljati z različnimi vzgojnimi ukrepi. Ti imajo bolj ali manj strašilen namen in se stopnjujejo od grožnje, da otrok ne bo dobil priboljška pri kosilu, da bo moral takoj spat itd., pa vse do telesne kazni. To je zgrešeno. Nihče se namreč ne pozanima, kaj je vzrok, da otrok nekatere jedi odklanja, posebno, ker matere mislijo, da izbirajo in pripravijo jedi vedno tako, kot je to za otroka potrebno. Pri vsem tem pa starši tudi ne opuste priložnosti, da se pohvalijo, kako so oni v otroških letih jedli vse lepo od kraja, čeprav verjetno še zdaj ne marajo nekaterih jedi. Vsakdo, posebno še otrok, se rad izogne manj priljubljenim jedem, zlasti če ga za konec čaka kaka zaželena slaščica. Ce se otrok dlje brani neke jedi, ima to brez dvoma globlje vzroke. Otrok pogosto nagonsko zavrača jedi, ki jih njegov organizem ne prenaša. Včasih neko tako jel odklanja mesece in mesece, toda pozneje jo ima posebno rad. V organizmu so tedaj verjetno že nastopile določene spremembe. Preden v podobnih primerih starši karkoli ukrepajo, naj se posvetujejo z zdravnikom in se ravnajo po njegovih navodilih. Predšolski otrok in televizija w 1 "leri J dneva i« v ve-S K;r, ^visen od tega, SaMlan *Cne- V^ojiteljice D.r">aJajo v vrtec SW,S**obnslabo vpliva v0 ' ter na Ure v sku-C'« da ,aa^jo ze,° P°zno od,. *0 g,edai° te- Z^TT tudi ie otr0ei,m; star- Hv^SOiain : "aj Pa" zdrav«0 Kvarn« za "o Sn ^M ril jC' * nje-'S^njam nepresta- l^nTl(Če «a* ™d *a otrou ustaljen in 1* u ' I? Počitek ni ^hii l zel ' ,ačna i" je S2 otrok c v prim«-at i-CJ ' ki P» so Peter in Pavel Dragi Pavel! Se vedno imam v spominu najino prvomajsko srečanje. Mislim, da sva praznike praznovala po vseh predpisih. Dva dni sva pila, jedla in vriskala in tako obnovila svoje delovne sposobnosti. Močno obsojam tiste, ki so prvomajski praznik dela spremenili v praznik »nedela«. Nekatere tovarne so bile zaprte kar ves teden. Seveda so razumeli pojasnilo zveznih organov, da tega ne smejo narediti, a kaj, ko so bila prav sedaj pri vseh nujna popravila strojev in tako niso bili obvezni spoštovati predpisov ... Mar mislijo, da sem jaz argo juha, da jim bom vse to verjel? Sicer pa to ni niti tako važno. Saj ni prvič in tudi ne zadnjič, da se izogibajo predpisom. Premišljeval sem o problemu krajevnih skupnosti. Čeprav Ti nisem mogel dati prav, ko si zagovarjal Zi-rovničane, sem se sedaj le malo premislil. Žirovničani so zahtevali od jeseniške občine, naj jim točno pove, koliko denarja gre iz njihovega kraja v občinsko blagajno in koliko se ga zopet vrne. Prepričani so, da so prikrajšani. Ob skupnem praznovanju sem dejal, da je tako pač prav, da se ne more ves denar vrniti. Sedaj sem malo premislil. Gotovo poznaš Savsko loko v Kranju. To je tistih nekaj hiš oziroma barak med Iskro in Planiko. V tem industrijskem bazenu je še vse polno tovarn. V Glasu je že večkrat pisalo o poplavah v Savski loki, o nemogočih stanovanjskih razmerah, v katerih žive ti ljudje. Vse pisanje in govorjenje je bob ob steno. Sedaj sem spoznal, da bi lahko ti ljudje z malo iznajdljivosti sami rešili svoje probleme. Naj ustanove svojo krajevno skupnost in zahtevajo, da dobijo ves denar, ki gre s tega področja nazaj v občinsko kaso! To bi bilo življenje. Mislim, da bi lahko potem imel vsak svoj nebotičnik, svojo šolo in svojo gostilno... Sicer še nisem popolnoma prepričan v pravilnost takšnega ukrepanja, a če bi bile žirovniške zahteve upravičene, res ne vem, zakaj si ne bi mogli tega privoščiti tudi ljudje v Savski loki? Saj smo enakopravni? če sem svoje pisanje že pričel s prvomajskim pisanjem, naj ga še končam. Tokrat bi rad javno pohvalil našo televizijo. Vse praznike je doslej nadvse uspešno spreminjala v praznike žalovanja. Ko sem gledal programe 29. novembra in ob drugih podobnih priložnostih, sem se vedno vpraševal, če slavimo dan mrtvih. Tokrat so le bili malo bolj živahni. Res škoda, da jim je slabo vreme pokvarilo vnaprej pripravljeno besedilo o gnečah in množičnem odhodu v naravo. K sreči so v zadnjem hipu izpustili govorjenje o »lepem sončnem vremenu, ki je privabljalo številne izletnike«. Televizija je torej praznovala prvi maj malo bolj živahno. Sicer pa jim tega ni bilo težko narediti. Malo so le morali program spremeniti in ker je vsakodnevni program primeren za praznovanje dneva mrtvih, so se tokrat samo izognili vsakdanjosti. Sedaj bomo verjetno zopet žalovali do naslednjega prvega maja. Lepo Te pozdravlja Peter Ocenjevanje radovljiških psov na Bledu Preteklo nedeljo se je na Bledu udeležilo pregleda zunanjosti pasemskih psov 24 vzrediteljev. Z odlično oceno je bilo ocenjenih šest psov, Gnojnica iz vodovodne pipe Pod majhno vasico Mev-kuš v okolici Gori j stoji tik ob Radovni hiša Jožeta Komarja. Nad hišo si je lastnik uredil zajetje za svoj vodovod. Še višje pa stoje hiše, katerih lastniki prav sedaj preurejajo kopalnice in stranišča. Ob tem pa večje količine fekalij pronicajo v zemljo, ker ni nobene kanalizacije do omenjenega vodovodnega zajetja. Vse skupaj si je ogledala že komisija, ki so jo sestavljali predsednik krajevne skupnosti, sanitarni inšpektor iz Radovljice in predstavnik zavoda za zdravstveno varstvo iz Kranja. Komisija se je strinjala, da je treba takoj urediti kanalizacijo v dolžini najmanj 400 metrov. S tem bi zajeli vse fekalije in jih speljali v reko Radovno. 7.a sedaj pa je ostale lepri obljubah. Vaščani Mev-kuša bi radi vsa fizična dela opravili sami, krajevna skupnost naj bi prispevala predvsem material — to je betonske cevi. Stvar je vsekakor nujna, saj rti vseeno, če teče iz pipe zdrava pitna voda ali pa voda pomešana Z gnojnico. J. Ambrožič Zadnjo gumo je razneslo Na cesti prvega reda na Polici je v četrtek popoldne nenadoma počila zadnja guma osebnemu avtomobilu CE 181-71, ki ga je vozil Franc Belak iz Zadobrove pri Celju. Avtomobil se je zaradi tega prevrnil. Pri nesreči so bili hudo ranjeni trije sopotniki v avtomobilu 'in so jih prepeljali na ljubljansko polikliniko. Skoda na avtomobilu je neznatna. L. M. med njimi dva škotska ovčarja. Prav dobro oceno pa sta dobila dva nemška ovčarja in en dalmatinec. Pet nemških in šest škotskih ovčarjev iz razreda mladih je bilo ocenjeno z oceno dobro. Na pregled so jih povabili spet v naslednjem letu. Za odlično oceno se pes lah^ poteguje le, če ima izpit službenega psa. ,fl Klub za vzrejo športnih.* službenih psov organi" tudi tečaje oziroma šolaI1j! psov. Prav tako klub P^f vsem, ki bi radi kupili r dovnižkega psa. Bralci nam pišejo Malomarnost, ki ji ni para To, kar se dogaja že tri leta v rojstni hiši Matija Copa v Žirovnici, presega že vse meje. Človek bi še razumel, če bi se vse to dogajalo zaradi prezaposlenosti, pomanjkanja denarja — ampak ne; kaže, da gre le za veliko malomarnost. Iz rojstne hiše Matija Copa so sedanji stanovalci namreč speljali odtok kar na cesto. Pozimi je voda na eesii zmrzovala, tako da jo je marsikateri mimoidoči odnesel z buškami. V deževnem vremenu pa se cesta tako Želite stanovanje? vam omogoča: s krediti GORENJSKA KREDITNA BANKA nakup, novogradnjo ali povečanje stanovanja OD 80 »/o do 300 »/o na privarčevane zneske. Zato se vključite med njen stanovanjske varčevalce. Tudi letos bo za vas NAGRADNO ŽREBANJE. Natančnejše informacije so razvidne v Pravilniku o namenskem varčevanju, ki vam je na razpolago, nudijo pa vam jih tudi * i POSLOVNE ENOTE: KRANJ, JESENICE, RADOVLJICA, ŠKOFJA LOKA in ^^ razmoči, da v blatu čevlji. Kadar pa je lep® v „ me, pa odplaka nezn°s smrdi. ^ Ce že volivci ne j doseči, da bi predscdniK^j tajnik krajevne sk«P ft napravila red, potem n*1^ za to stvar pobriga ^ Spomeniško varstvo, |j< ne bo sram, ko bodo ogledovali hišo. Pred n ^ leti so sedanji stanoval« ^ bili celo denar za ur' ^ hiše, vendar kaj dosti 6 ^ vo niso naredili z j še pročelja niso pobeli«1, J V nekaj stavkih 4 \ JESENICE — Letos je delavska univerza na | pripravila za krajevne skupnosti več predavanj. Najbolj ^ poslušalci so bili v Podkorenu, saj je bila na vseh tr,n" pff $ predavanjih vedno polna dvorana. Poleg Korencev so n< $ ^ davanja radi hodili tudi Ratečani, prebivalci Javorm ^ Breznice. — B. B. . $ e padli v noči 18. junija 1944 v Velesovem, bodo v dnei^ ^ ^n do 23. junija letos razna tekmovanja, slavnostna sej aj krajevne skupnosti in žalne komemoracije, -an _ ^ ^ CERKLJE — Avto-moto društvo v Cerkljah je v Sij prvega maja organiziralo po krajih v kranjski okolici F,^ vožnjo, v kateri je sodelovalo nad šestdeset avtom« | drugih vozil, -an „„deri t- * SO VODENJ - V nedeljo, 12. maja, bo KUD v štovalo z igro Frana S. Finžgarja Razvalina življenja Ijah v Poljanski dolini. Prejšnjo soboto so igrali na odru. Gledalci so igro lepo sprejeli. y . Zalog — Plesna šola, pionirska plesna šola n opo^j lj * športni klub iz Kranja bodo v nedeljo cb 17. un i ^ |jO ^ nastopili v dvorani KUD Zalog pri Cerkljah. PfesmV ^ prikazali vse standardne in modne plese ter četvorK f mladih plesnih mojstrov bo prav gotovo svojevr vetje za mladino iz Zaloga in okolice. . t^ ^šTl v *SOTA - 11. MATA 1968 GLAS * 19. STRAN , Program ^seljeniškega v piknika že izdelan Upravljalni odbor za pik-o^cljencov pri skupščini k^kLSk0fja L°ka je pred pj^^11 že izdelal program k^kam' ki bo 4. julija na da ^ Kradu. Predvideno je, »tov prillod rojakov in go-Od i0Pred skupščino občine f^ • do 11. ure. Dekleta in *V> Vs v narodnih nošah bo-r<5iJS,ern fjakom pripeli go-do ske ^g^lje, nato pa bo-U. odšli na grad. Ob 8a pr' bo Pričetek osrednje-dra^j 8l'ama Piknika s poz-otvori|ni1 govori. nato pa bo vCslik- razstave Groharje- arske kolonije in ogled • d 12" do 15- *><> rt Za razvedrilo in ^urni 15• do 16- ur® ^ P«>gram in nato niJ aVa s Peljem, glas. 2* iT?' družabnimi igra- ^andj^^rjentje kresa na Dri°Krtrmllrnern in zabavnem ^adin^ 1)0010 sodelovali: ^landa1 Pevski 'bor iz Cle-Zui^rnA.,nK>ški P®vski zbor žtVa s^^niškega dru-h Virmaše, in-Iaka Z p trio Lojzeta ^ruin^^je s PraproLna, 5°rfer ^taJni trio Rudi Bar-i o^čeic • Skalni kvartet j ' ^trunientalni trio S 12 2abnice ^ L ^kofje t ?ratJ^ PleSko ^etnL5kJ® ^k«. kultumo-Pblfi društvo Ivan Tav-^T^^onna skup:-> ^ar m recitator Jo N^m £ &kofjc Loke. ^ Zihen Sta Povezovala < nerl m Marjan Rob- ^odajaistvo vojaki ; ^-^So EJ? fa ^rebno h ne*rečah, J* zave?i P0" d»rj a ti. Te- ^ kkr J,° tUcU v "aši „ i e Postalo pro- 5 ^onu^Je krvi že kZ?1 Stancfa 2a K* Š^tSul 80 °dVZC,i Cneli,rOV te dra VRre v „J0 "»pela, za S • BOTA_- u. maja ~ Glasbena matineja — 6trf Radi^ska ^^ 23 nižj° wpnj0 — 9.25 Dvajset minut 1K mi ansambli - 9.45 Iz Duma skladb za mladino — ■j/15 Pri vas doma — 11.00 „J".lsti*ni napotki za tuje _ — 11.20 Kar po domaće 12 in Na današnJi dan — Car .nladosrti — suita 12 4n Kmetijski nasveti — 13 •in PoP€vke iz studia 14 — Q Priporočajo vam — 14.05 14 5 m£lodije do melodije — H« . kreditna banka in hra- Ljubljana - 15.20 Na« intermezzo — 15.45 dan podlist^k — 16.00 Vsak kJJj2® va« — 17-05 Gremo v l8.oo "Ti 17-35 IgraiTK> beat ~~ evetu Aktualnosti doma in v sp^i ~~ 18.15 Pravkar pri-trga 18-50 S knjižnega ej ^^n19 00 Lahko noč, otro-19.25 p15 Godala v ritmu — 20.00 q minut za EP — domo Spoznavajmo svet in *lasb« ~ 21.00 Lahka radiaV~~ 2130 Iz fon°teke 2a nV Per — 22.10 Oddaja Plesen6. i2seljence - 23.05 S den 1,1 Pesmijo v novi te- Dru*» Program 20 05 r-i 20.15 pjf^^ria pravljica — °^rnih mevi z baletnih in rovsk' °drov — 21^0 Zbo-mria _ Kkladbe Stanka Pre-n'h ^ 21-40 Junaki koncertno^ ,an - 22.00 Ples v Ura pri Camillu — 12. maja . 6 °o rwT~--—---- *metii ^ ° Jutro — 7 30 23 7.5o t„5* Proizvajalce — »05 j^ativna oddaja — ^ 8 5o' ' j'ska igra za otroke 9-05 n Jj:'a^bena medigra — do,h P^lušalci čestitajo — L —r 10.00 tovariši - 10.25 fooldrwf reP°rtaža - 14.00 14.30 I,? °b Iahki glasbi -^ 15 05 ")>0reska tpga tpdna ^ o jo slavni operni ^ 16.48 t 00 RadUska igra ^ 17 os x So''s,ične glasbe Noidn NedeUsko športno 0,r0ei 19 00 Lahko noč, Sl^r 15 Glasbene raz-UCe - 20.00 V nedeljo zvečer — 22.15 Serenadni večer — 23.05 Literarni nokturno Drugi program 9.35 Igramo, kar ste izbrali — 13.35 Za prijetno popoldne — 14.15 Odmevi z gora — 14.35 Pilleas in Milisanda — opera — 17.15 Balada za klarinet in klavir — 17.35 Izložbeno okno — 19.00 Strani iz slovenske proze — 19.20 Lahka glasba današnjih dni — 20.05 Iskanja in dognanja — 20.20 Glasbena medigra — 20.30 Iz repertoarja Komornega zbora RT Zagreb — 21.20 Nedeljska reportaža — 21.30 Koncertni drobiž — 22.00 Glasbena skrinja — 23.00 Nočni koncert PONEDELJEK — 13. maja 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.10 Iz jugoslovanskih studiov — 9.45 Za mlada grla — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.20 Melodije za razvedrilo — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Chopino-ve mazurke — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Slovenske narodne ob spremljavi harmonike — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Razpoloženjska glasba z velikimi orkestri — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Poje zbor France Prešeren iz Kranja — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Odlomki iz opere Don Pasquale — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Signali — 18.35 Mladinska oddaja Interna 4C9 — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevko Marjano Deržaj — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Skupni program JRT — studio Beograd — 22.10 Radi ste jih poslušali — 23.05 Literarni nokturno DrugI program 20.05 Nadaljevalni tečaj nemškega jezika — 20.20 Izbrali smo vam — 21.20 Zabavni intermezzo — 21.30 Pol ure orgelske glasbe — 22.00 Večer umetniške besede — 22.43 Simfonija 23.00 Coctail jazza TOREK — 14. maja 8.08 Operna matineja — 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.25 Petnajst minut z Vaškim kvintetom in pevci — 9.40 Cicibanov svet in pesmica za najmlajše — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.20 V ritmu da-dašnjih dni — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Iz repertoarja ansambla »Rimski virtuozi« — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Majhen koncert pihalnih orkestrov — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Pet minut za novo pesmico — 14.25 Lahka glasba 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 1520 Glasbeni intermezzo — 15.40 V torek nasvidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Igra Simfonični orkester RTV Ljubljana — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Slovenska zborovska glasba — 18.45 Svet tehnike 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevko Lidijo Kodrič — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Radijska igra 20.56 Pesem godal — 21.15 Deset pevcev — deset popevk 22.10 Glasbena matineja — 22.15 Skflpni program JRT — 23.05 Literarni nokturno Drugi program 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Glasbene vinjete — 20.05 Svet in mi 20.20 Vedno lepe melodije — 21.20 Ruske noradne pesmi 21.40 Dva klavirska opusa — 22.00 Jugoslovanski zabavni ansambli in orkestri — 23.00 Dvesto let godalnega kvarteta SREDA — 15. maja 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Pisan svet pravljic ki zgodb — 9.10 Slovenski pevci in ansambli zabavne glasbe 9.45 Glasbena pravljica — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.20 Slovenske narodne in domače melodije za sredo dopoldne — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Druga simfonieta — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Operetni zvoki — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Igramo za razvedrilo — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.45 Naš podlistek 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Naši umetniki igrajo — 18.40 Naš razgovor 19.00 Lahko noč, otroci —• 19.15 Glasbene razglednice — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Requiem za soliste, zbor in orkester — 21.00 Nočni akordi — 22.10 Za ljubitelje jazza — 23.05 Literarni nokturno DrugI program 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 14.35 Veseli akordi — 20.05 Okno v svet 20.20 Radi jih poslušate — 21.20 Iz zapuščine Pavla Jo-sefa Vejvanovskega — 21.40 Od skladbe do skladbe — 22.15 Naj narodi pojo — 23.00 Razgledi po sodobni glasbi ČETRTEK — 16._maja 8.08 Operna matineja — 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.25 Pesmi in plesi iz Vojvodine — 9.40 Pet minut za novo pesmico — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 1120 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Dva fragmenta iz opere Lepa Vida — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Igrajo pihalni orkestri — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Izbrali smo vam — 14.35 Lirika za otroke — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Majhen recital violinista Slavka Zimska — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Četrtkov simfonični koncert — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.15 Turistična oddaja —■ 18.45 Jezikovni pogovori — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevko Eldo Viler — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.10 Komorno-glasbeni večer skladb Marjana Lipovška — 23.05 Literarni nokturno Drugi program 20.05 Nadaljevalni tečaj italijanskega jetzika — 20.20 Operni koncert — 21.20 Melodije po pošti — 2220 Med mojstri lahke glasbe — 23.00 Za ljubitelje in poznavaice PE ITEK 17. maja 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Anica Cer ne poje slovenske narodne 9.40 Iz glasbenih šol — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 1120 Igramo za vas — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Nekaj glasbe po špansko — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Iz kraja v kraj — 13.30 Piporočajo vam 14.05 Iz arhiva lahke glasbe 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Turistični napotki — 15.25 Glasbeni intermezzo — 15.45 Kulturni globus — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Človek in zdravje 17.15 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Zvočni razgledi po zabavni glasbi — 18.45 Na mednarodnih križpotjih — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevko Ivanko Kraševec — 1925 Pet minuta za EP — 20.00 Glasbeni cocktail — 20.30 Pogovori o glasbi — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.10 Iz sodobne mehiške in argentinske glasbe — 23.05 Literarni nokturno DrugI program 14.05 Radi jska šola za nižjo stopnjo — 14.35 Z melodijami križesmsvet — 20.05 Radijska igra — 21.20 Koroški ljudski napevi — 21.40 Sedem skladb za klavir — 22.00 S kolnskih koncertnih odrov — 23.40 Godala za lahko noč Kino Kranj CENTER 11. maja amer. barv. VV film DESET ZAPOVEDI, II. DEL ob 16., 18. in 20. uri, premiera amer. barv. CS filma ZLATA MRZLICA ob 22. uri 12. maja amer. barv. CS film ZLATA MRZLICA ob 13. uri, amer. barv. VV film DESET ZAPOVEDI, II. DEL ob 15., 17. in 19. uri, premie- ra franc. barv. CS filma CARSKA VENERA ob 21. uri 13. maja amer. barv. CS film ZLATA MRZLICA ob 16., 18. in 20. uri 14. maja amer. barv. CS film ZLATA MRZLICA ob 16., 18. in 20. uri. Kranj STORZlC 11. maja meh. italij. barv. film OBRAČUN NA PECO-SU ob 16. in 20. uri, franc. film M AN ON — kinoteka ob 18. uri 12. maja meh. italij. barv. film OBRAČUN NA PECO-SU ob 14. in 20. uri, amer. barv. VV film DESET ZAPOVEDI, II. DEL ob 16. uri, amer. barv. film MAČEK DETEKTIV ob 18. uri 13. maja premiera zap. nem. filma CRNI OPAT ob 16. in 20. uri, amer. barv. VV film DESET ZAPOVEDI, IL DEL ob 18. uri 14. maja zap. nem. film CRNI OPAT ob 16. in 20. uri, amer. barv. VV film DESET ZAPOVEDI, II. DEL ob 18. uri Stražišče SVOBODA 11. maja franc. film MA-NON ob 20. uri 12. maja amer. barv. C9 film ZLATA MRZLICA ob 17. in 19. uri Cerklje KRVAVEC 11. maja franc. barv. C9 film OROŽNIK V NEW YORKU ob 20. uri 12. maja franc. barv. CS film OROŽNIK V NEW YORKU ob 19. uri 13. maja amer. barv. VV film DESET ZAPOVEDI, II. DEL ob 20. uri Kamnik DOM 11. maja amer. barv. film PAST ZA STARSE ob 17.30 in 20. uri 12. maja amer. barv. film PAST ZA STARSE ob 15., 17.30 in 20. uri Kamnik DUPLICA 11. maja franc. barv. CS film NUNA ob 20. uri 12. maja franc. barv. CS film NUNA ob 15., 17. in 19. uri Zirovnira 12. maja amer. barv. CS film BITKA V ARDENIH Dovje-Mojstrana 11. maja češki CS film KDO BO UBIL JESSI? 12. maja italijanski film ZAPELJIVKE Kranjska gora 11. maja amer. barv. CS film BITKA V ARDENIH Skofja Loka SORA 11. maja amer. barv. CS film PROFESIONALCI ob 17.30 in 20. uri 12. maja amer. barv. CS film PROFESIONALCI ob 15., 17.30 in 20. uri 13. maja amer. film DE-1 ZEVJE PRIHAJA ob 19. uri 14. maja angleški film RA-I FALI OB ZORI ob 20. uri L Televizija SOBOTA — 11. maja 9.40 TV v šoli, 14.50 TV v šoli (RTV Zagrob) — 18.05 TV kažipot, 18.30 Popotovanje Jamesa Coocka, 19.20 Konec vojne pri nas, 19.45 Vija-vaja, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.35 Mirno spite — humoristična oddaja (RTV Beograd) — 21.30 Tek prijateljstva, 22.00 Bonanza — film, 22.50 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 18.00 Včeraj, danes, jutri, (RTV Zagreb) — 18.20 Oddaja za otroke, 19.20 Sprehod skoči čas (RTV Beograd) — 19.45 T V prospekt (RTV Zagreb) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 21.00 Spored italijanske TV NEDELJA — 12. maja 9.10 Kmetijska oddaja v madžarščini (RTV Beograd) — 9.30 Dobro nedeljo vam voščimo z ansamblom Pavla Kosca in Toneta Kmetca (RTV Ljubljana) — 10.00 Kmetijska oddaja (RTV Beo. grad) — 11.00 Proslava z pro-letarske brigade (RTV Zagreb) — 12.00 Nosorog pripoveduje (RTV Ljubljana) — 14.20 Boks, 15.20 Glasbena medigra (RTV Beograd) — 15.30 Moto kros v Zaboku, 18.20 Osa — humoristična oddaja (RTV Zagreb) — 18.50 TV kažipot, 19.15 Dokaz — film iz serije Gora skrivnosti, 19.45 Filmska burleska (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik,, 20.50 Zlati zadetek (RTV Beograd) — 21.50 Športni pregled (JRT) — 22.20 TV dnevnik (RTV Beograd) — Drugi spored: 21.00 Spored italijanske TV PONEDELJEK — 13. maja 9.45 TV v šoli, 10.35 Ruščina (RTV Zagrob) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 14.50 T V v šoli, 15.45 Ruščina (RTV Zagreb) — 16.10 Angleščina, 16.45 Madžarski kulturni pregled (RTV Beograd) — 17.00 Poročila, 17.05 Mali svet (RTV Zagreb) — 18.25 Poklici v industriji gradbenega materiala (RTV Ljubljana) — 18.50 Reportaža (RTV Zagreb) — 19.20 Znanost in mi, 19.40 Vokalno instrumentalni solisti — Lidija Kodrič, 20.00 TV dnevnik (RTV Ljubljana) — 20.35 Beg — TV drama (RTV Beograd) — 20.30 Cik cak (RTV Ljubljana) — 21.35 Teme Z varijacijami (RTV Beo grad) — 22.05 Šahovski komentar (RTV Zagreb) — 22.20 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 21.00 Spored italijanske T V TOREK — 14. maja 9.40 TV v šoli, 10.35 Angleščina (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 14.50 TV v šoli, 15.40 Angleščina (RTV Zagreb) — 16.10 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 18.15 Telesna rekreacija, 18.35 Film za otroke, 18.50 Torkov večer, 19.05 Sudan, Uganda, 19.55 Vijavaja, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Cik cak, 20.40 Okus po medu — angleški film, 22.20 Mednarodni atletski miting Alpe Adria, 22.50 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske T V SREDA — 15. maja 16.55 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.10 Poročila, 17.05 Kljukec kot pestunja (RTV Ljubljana) — 17.45 Kje je, kaj je (RTV Beograd) — 18.00 Po Sloveniji, 18.15 Vijavaja (RTV Lju. bljana) — 18.20 Ne črno, ne belo (RTV Beograd) — 19.05 TV robot (RTV Skopje) — 19.45 Vijavaja, 20.00 T V dnevnik, 20.30 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.35 Besede, ki spreminjajo svet (RTV Zagreb) — 20.55 Nogomet Juven-tus:Benfica (Evrovizija) — 22.50 šahovski komentar (RTV Zagreb) — 23.05 Belfe-gor — film, 23.50 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — DrugI spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 21.00 Spored italijanske T V ČETRTEK — 16. maja 9.40 TV v šoli, 10.35 Nemščina (RTV Zagreb) — 11.00 Angleščina (RTV Beograd) — 14.50 TV v šoli, 15.45 Nemščina (RTV Zagreb) — 16.10 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 17.10 Poročila, 17.15 Tiik tak (RTV Ljubljana) — 17.30 Daljnogled (RTV Beograd) — 18.00 Po Sloveniji, 18.15 Propagandna medigra, 18.20 Nastop moškega zbora Lira iz Kamnika, 18.45 Kaleidoskop (RTV Ljubljana) — 19.05 Samci — humoreska (RTV Beograd) — 19.45 Vijavaja, 20.00 T V dnevnik, 20.30 Cik cak, 20.35 Med Sočo iin Dravo, 21.00 Biseri glasbene literature, 22.15 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 2035 Aktualni razgovori (RTV | Beograd) — 21.35 Maratonci —TV igra, 22.35 Včeraj, danes, jutri (RTV Zagreb) PETEK — 17. maja 9.40 TV v šoli, 14.50 TV v šoli (RTV Zagreb) — 16.10 Filmi iz produkcije Zastava filma (RTV Beograd) — 17.50 Potovanje po reki (RTV Ljubljana) — 18.20 Glasbeni zaslon (RTV Beograd) — 19.05 Učni programi srednjih šol, 19.35 Niso samo rože rdeče — Ati Soss — 19.55 Vijavaja, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Cik cak, 20.35 Sovražnik — film (RTV Ljubljana) — 22.05 šahovski komentar (RTV Zagreb) — 22.20 Zadnja poročila, 22.40 I. simfonija (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 21.00 Spored italijanske T V Prodam Srečke s so zadele končnicami N din 50 10 69740 400 81730 400 329930 2000 617480 2000 01 8 51 8 631 100 44151 508 54151 1008 829721 30.000 02 20 46632 500 69482 1000 73902 520 174122 2000 3 4 11653 504 25443 404 93343 1004 150593 100.000 281053 2004 04 8 54 8 75394 400 173954 2008 215974 2000 342304 50.008 1685 200 05385 500 55725 400 57165 500 61295 500 06 10 23126 400 44276 400 240746 2000 970516 2000 7 4 16887 1004 72957 404 83137 504 147067 2004 8 4 05678 504 15788 404 84438 404 245318 2004 59 8 989 50 66269 500 424459 10.008 825559 10.008 Prodam ČOLN - gliser za vodno smučanje in PRIKOLICO za prevoz. Vidic, Kranj, St. Rozmana 4/priitličje 2326 Prodam gmajniško SENO. Svetina Julka, Koritno, Bled 2351 Prodam več čebelnih družin na AŽ satju, plemenske ZAJKLJE in ZAJČKE, KOKOŠI nesnice (leghorn) in PIŠČANCE, čepon, Zg. Plavž, Jesenice 2353 Prodam PRAŠIČE. Kodras, Selo 33, Žirovnica 2361 Prodam zazidljivo PARCE-CELO v Lescah. Poizve se v trafiki avtobusne postaje v Radovljici. 2365 Prodam malo rabljen GUMI VOZ, 3 t. Strahinj 82, Naklo 2367 Prodam SADJEVEC. Zalog 17, Cerklje 2384 ELEKTROMOTOR 4,2 KM skoraj nov, prodam. Čema-žar Stane, Potok 10, Železniki 2385 Prodam vprežne G RABLJE, potrebne malega popravila. Jama 27, Kranj 2386 Prodam nov, lepo rezljan macesnov BALKON, višina 1,18 m, dolžina 9,36 m. Vrhunec Francka, Hrib 3, Preddvor r 2387 Prodam strešno OPEKO — bob novec, ELEKTROMOTOR 6 KM in CEVI — 25 cm za puhalnik ali slamoreznico. Suha 15, Kranj 2388 Prodam dobro ohranjeno KOSILNICO — alpina. Lesce, Gorenjska cesta 44 2389 Prodam dobro ohranjen pogrezljiv singer ŠIVALNI STROJ in ženske črne obleke za močnejšo postavo. Naslov v oglasnem oddelku 2390 Prodam strešno OPEKO — bobrovec. Kranj, škofjeloška 33 2391 Ugodno prodam 5000 kosov strešne OPEKE — bobrovec. Žumer Jože, Poljane 12, šent. vid 2392 Prodam nov električni BOJLER — 30 litrski, cena 340 N din. Žumer, Benediko-va 11 Kranj, Stražišče 2393 IIIBIIIIIIIIIIIIIIflltlltllfIIIVVIIIfllIIRIIIlfIflflllllll Prešernovo gledališče v Kranju SOBOTA — 11. maja, ob 16. uri lutkovna predstava N. Simončič: ZMEŠNJAVA PONEDELJEK — 13. maja, ob 15.30 lutkovna predstava A. Papler: HUDOBNI GRA-SCAK, gostovanje v Predo-sljah TOREK — 14. maja, ob 19.30 za abonma PREMIER-SKI in IZVEN Duras: CELE DNEVE V KROŠNJAH DHo-VES, gostuje SNG Drama iz Ljubljane Prodam kompletno SPALNICO — orehov furnir, če-hovin, Kranj, Kidričeva 30/1 2394 Prodam dobro ohranjen električni LONEC za kuhanje perila in KUHALNIK na tri plošče (Elra). Kranj, Ljubljanska c. 18 2395 Proč. ;im nova GARAŽNA VRATA. Hafner, Godešič 25, Šk. Loka 2395 Prodam LES za ostrešje, suh in tesan. Naslov v oglasnem oddelku 2397 Prodam KRAVO z drugi« teletom ali brez. Povije 5, Golnik 2398 Prodam 1300 GRANITNIH KOCK — 13 ml Rebernik. Šenčur 119 2399 Ugodno prodam ŠTEDILNIK gorenje. Voglje 107, Šenčur 2400 Prodam konzolno gradbeno DVIGALO. Cof Jan*?.' Šutna 70, Žabnica 2jr Prodam nov MAGNETU' FON. Naslov v oglasnem oddelku 2402 Poceni prodam Htoželezn0 BANJO, kombinirano PEpJ električni ŠTEDILNIK Aj^j plošče, kuhinjslko POHIšTV" s pomivalnim KORITOM & samsko SPALNICO. Krag' Hrastje 1 Prodam 600 kg težkega v^ LA, vajen dela. Bela 4, PJJJ Prodam smrekove fižoli ke. C. talcev 14/a, Skgg Loka Prodam minerva avtomat' ni ŠIVALNI STROJ, šiiva cak in veze. Jerala San' Kebetova 16, Kranj, tele^ 21-147 Prodam eno leto « Ž.REBICO — pramo, VjJ1^' 3 leta, plemensko KRAVO P izbiri s teletom in VOZ „ PRAVLJIVČEK. Nomenj Jj Bohinj . m. Prodam nerjaveč desni v ljiv ŠTEDILNIK na dve P , šči. Tavčar, Kajuhova ^ Kranj ^ Prodam KRAVO po Kuhar Janez, Pivka °Prodam 300 litrov MO^Jjj Babni vrt 6, Golnik Prodam dve krušni P ^ — 115x120 cm z okovje^ kupim kuhinjsko krt\aK® do 150 cm dolgo. Stara AJJjj 27, šk. Loka i^ro Ugodno prodam . gffj-ohranjen vzidi j iv desnu ^ DILNIK. Šenčur 113 ^ Prodam PRAŠIČKE, i afc nov stare, SVINJO po P1 „u< kih, KRAVO po .izbiri i* jjf kova DRVA. Žablje h Prodam skoraj novo ' ^ SILNICO, alpina ah njam za goved. Mrak. ljanska 23, Radovljica ' PRAŠIČKE, stare 6 prodam. Povije 6, jjp Prodam KRAVO * teletom, šušteršič, Medvode Prodam nov MESAj- ^ malto in beton-l^^lj« Praprotna polica 13. 241' Prodam 5000 kosov * OPEKE bobrovec. 1 241» 53, Medvode SOBOTA — M. MAJA 1968 MACI OGLASI GLAS * 23. STRAN E. PeLko Lojze, Visdko 8, Šenčur 2441 Prodam skoraj nov MOPED. Eržen, Koroška c. 57, Kranj 2442 Poceni prodam MOTOR-SAXS-125 ccm. Strahinj 61, Naklo 2443 Prodam MOPED colibri. Dvorje 28, Cerklje 2444 Prodam PRIM0150 ccm. Kranj, Drulovka 20 2445 FIAT.1100, letnik 1963, prodam. Ogled od 15. — 17. ure in nedeljo od 9. — 11. ure. Ančik, Kranj, Kebetova 16/1, telefon 22-541 2446 Prodam MOPED kolibri in NSU-PRIMO. Pretnar Pod brezje 87, Duplje ' 2447 Prodam VW KOMBI, — odprt — ali zamenjam za FIAT. Kranj, Škofjeloška 7 (Gaštej) 2448 Poceni prodam MOTOR puch-250ccm. Ogled, gasilski dom, Škof j a Loka 2449 Ugodno prodam motor TO-MOS pii c h-250 ccm, temno rdeče barve, odlično ohranjen. Ponudbe poslati Košir, Mojstrana 6 2450 Prodam AVTO DKW, JUNIOR v odličnem stanju. Marim, Bistrica 93, Tržič 2451 Prodam PRIMO-150ccm ali zamenjam za MOPED. To-man Marko, Podnart n. h. 2452 Prodam dobro ohranjen VW, letnik 1954 s prikolico, Kranj, Krožna 13 2453 Dobro ohranjen OPEL — KADET, letnik 1964 prodam. Skofja Loka, Novi svet 14 (Seljak) 2454 Prodam ŠIVALNI STROJ veritas (cik-cak). Kranj, Tomšičeva 9 2455 Prodam 7 tednov stare PRAŠIČKE. Zalog 11, Cerklje 2456 Prodam pritlično HISO sredi mesta Jesenic. Sončna stran. Pšenična polica 19, Cerklje 2457 Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE in KOSILNICO bauz. Zalog 8, Cerklje 2458 Prodam KRAVO, ki bo junija telet tla, ali po teletu. Golmajer Vinko, Kovor 20, Tržič 2459 Prodam KRAVO, 8 mesecev brejo. Predoslje 1, Kranj 2460 ' Prodam GOZD pod Stefa-no goro pri Cerkljah. Dostop z vsakim vozilom. Naslov v oglasnem oddelku 2461 Prodam kmečki MLIN, širina kamnov 80 cm, dobro ohranjen. Snedic, Orehovlje 1, Kranj 2462 Prodam nov TRAKTOR ze-tor, prevoženih 40 ur. Naslov v oglasnem oddelku 2463 Prodam žlindri ne ZIDAKE (bloke). Britof 52, Kranj 2464 Prodam enoosno PRIKOLI CO za traktor. Višeljnica 4, Zg. Gorje 2465 Prodam skoraj nov globok OTROŠKI VOZIČEK (nemški). C. kokrškega odreda 22, Kranj 2466 Prodam nov MOPED-T 12, neregistriran za 250.000 S din. Kranj, Partizanska 31 2467 Prodam OTROŠKI športni VOZIČEK. Jug Marija, C. talcev 14, Kranj 2468 Prodam kombiniran OTRO- ŠKI VOZIČEK. C. kokrškega odreda 42, Kranj 2469 Prodam KRAVO s teletom po izbiri. Traven, Valburga 23, Smlednik 2495 Prodam 2500 kosov OPEKE BH/4, 5000 kvisov navadnih ZIDAKOV in nainovejši plinski ŠTEDILNIK. — kombiniran — zoppas. Košir Jože, St. Loka pri Aradjrejšarju, Sk. Loka 2496 Prodam KRAVO po izbiri, ki bo v kratkem teletila. Legat Ivan, Pristava 2, Križe 2497 Prodam PLETILNI STROJ. Haim Marija, S. Rozmana 5, Kranj 2498 Prodam SPAČEK furgon iin MOPED tomos-como na nožne prestave. 2eje 16, Duplje 2357 Kupim Kupimo enoosno PRIKOLICO za osebni avto, dobro ohranjeno. Ponudbe poslati na gasilsko društvo Bukovica, Selca nad S k. Loko 2470 Kupim dobro ohranjeno motorno vodno ČRPALKO za hišni vodovod. Žabnica 39 2471 Kupim otroški športni VOZIČEK. Savernik, Cadovlje 1, Golnik 2472 Kupim HTSO ali stanovanje v okolici Stražišča. Cinko, Virmaše 44, Škof j a Loka 2473 V Preddvoru ali Britofu kupim PARCELO, 500 m2. Ponudbe poslati pod »Zazidljivo« 2474 Kupim SLAMOREZNICO s puhalnikom. Kranj, Jezerska c. 92 2475 Ostalo MODNO KROJASTVO VIDMAR FRANC obvešča svoje cenjene stranke, da je glavni vhod iz Tomšičeve ulice. Zahvaljuje se za dosedanji obisk in se priporoča v bodoče 2380 KOTLE za žganjekuho vseh vrst izdeluje kvalitetno KAPELJ V., BAKROKOTLAR STVO Ljubljana, Aljaževa c. 4 — Šiška 1620 Oddam, stanovanje dekletoma, ki bi po službi pomagali v gostinstvu. Mihelič, Golnik 25 2481 t Iščem INŠTRUKTORJA angleščine. Naslov v oglasnem oddelku 2482 Iščemo bas KITARISTA z lastno opremo. Naslov v oglasnem oddelku 2483 Iščem pridno in poštervo dekle k tričlanski družini v Novem mestu Pogoj je, da ima rada otroke. Vse informacije dobite vsak dan od 14. — 17. ure. Remic-Rebol. Ul. St. Rozmana 1/IV Kranj 2484 Slovenska družina na Koroškem išče KUHARICO, naj. raje mlajšo upokojenko. Naslov v oglasnem oddelku 2485 SOBO ob Škofjeloški cesti oddam. Ponudbe poslati pod »Opremljena« 2486 Sprejmem VAJENCA za pe-čarska dela. Jenkole Stane, Valburga 46, Smlednik 2487 Iščemo PASTIRJA za planino na Vel. Poljani. Zupan Vopolje 6, Golnik 2438 Opoearjam dobavitelje nakupa na naročilnice brez osebne izkaznice. Marjan Za-lazniik, kamnoseštvo, Kranj, Jelenčova 7, Primskovo 2489 Našla sem OČALA v Prešernovem gaju. Dobijo se pri Celik, Kebetova 35, Kranj 2490 Iščem mlado DEKLE :z okolice Kranja za varstvo dveh otrok v dopoldanskem času. Naslov v oglasnem oddelku 2491 Iščem DEKLE ali U PO KOJENKO za varstvo otroka in pomoč v gospodinjstvu v dopoldanskem času. Pugelj Anica, C. talcev 19/B, Kranj 2493 Oddam opremljeno SOBO v središču mesta Kranja. Ponudbe poslati pod »Soliden« 2493 MIZAR dobi takoj stalno zaposlitev. Svetel j Jože, mizar, Šenčur 5 2494 Prireditve GOSTILNA ZARJA v TR-BOJAH PRIREDI V NEDELJO, 12. 5. 1968, ZABAVO S PLESOM. IGRAL BO TRIO IVANA RUPARJA. VABLJENI! 2476 Gostilna pri MILHARJU v SMARTNEM prireja v nedeljo, 12. 5. 1968, zabavo s plesom. Igral bo TRIO FREN-KY. Vabljeni! 2477 GOSTILNA ALES NA BREGU PRIREJA VSAKO NEDELJO V MAJU VRTNO ZABAVO S PLESOM. IGRA TRIO SOSEDOV JAKA 2478 Gostišče pri JANCETU priredi v soboto in nedeljo zabavo s plesom. V soboto igra TRIO FRENKY v nedelja pa TRIO METODA. Vab-ljeni 2479 Ko se boste odločili za izlet v naravo, obiščite GO-ST1SCE NA BRDU, tam vas bo zabaval ansambel Planinskih gadov 2480 DOM ODDIHA ZVEZE SLEPIH NA OKROGLEM PRI KRANJU, ISCE KUHARICO Od 15. 5. do 30. septembra 1968. INTERESENTKB NAJ SE ZGLASIJO PRI ZVE-ZT SLEPIH,"Kranj, St. Za-garja 27 Obletnica Boleč in nepozaben je dan 15. 5. 1967, ko si nas za vedno zapustil tako ljubljen Jakob Likozar Pomlad in cvetje se je zopet povrnilo, le tebe ni nazaj v naš prazen in dolgočasen dom. Zelo te pogrešamo in ostal nam boš v trajnem spominu. Ob tvojem grobu na Kokrici se bomo zopet poklonili 15. maja 1968. žalujoči: žena in hčerka Angelca Zahvala Ob prerani izgubi naše drage Anice Sever rojene Bajželj se iskreno zahvaljujemo za trud in pomoč zdravnikom in zdravstvenemu osebju bolnišnic iz Pirana in Ljubljane, posebno dr. Cernetu, doc. dr. Hribarjevi in dr. Klunu. Iskrena hvala tudi dr. Janezu Bajžlju za skrb, ki jo je posvečal bolnici na domu. Zahvaljujemo se gospodu župniku, govornikoma, pevcem, darovalcem cvetja, sosedom in vsem, ki so karkoli pomagali in sočustvovali z nami. Hvala vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Se posebej se zahvaljujemo članom kolektiva SDK iz Kranja, ki so še v času njene bolezni tako sočustvovali z njo m jo bodrili, ob njeni smrti pa pokazali toliko globokega tovarištva in ljubezni do svoje sodelavke. Za njihovo ljubezen, prizadevnost, skrb in pomoč prisrčna hvala. Žalujoči sorodniki Kranj, 9. 5. 1968 Prodam dvosobno komfortno STANOVANJE v bloku lKranj). Ponudbe poslati pod **>U>vina« 2419 Prodam malo rabljeno račjo motorno KOSILNICO na Prestave, primerno za vse •erene, širina 140 cm. Puša-v<*, Hudo 1, Kovor, Križe 2420 Ugodno prodam TRAVNIK Pri letališču v Lescah. Hri-Dar Franc, šobčeva ulica 14, **sce 2421 Prodam TELEVIZOR orion T^novirn ekranom. Furlan J<*e. Suha 98, Sk. Loka 2422 SLAMOREZNICO s puhal-J1*0® in REGULATOR za S^no prodam. Aljančič, »strica, Duplje 2423 Ugodno prodam 700 kosov "al'h SALONITNIH PLOSC. "jaše 30 pri Lescah 2424 Najboljšemu ponudniku Prodam 1 ha GOZDA med *°Kljami in letališčem. Po-"Udlbe poslati po »košnja« 2425 30 — 40 ton 2LIN-,, • Naslov v oglasnem odbiju, 2426 dr* ^ «arejšo KOBILO, r*?0 voznico. Sr. vas 55, SenCUr 2427 p^am KRAVO s teletom. ogačn,ik Vinko, Zaloše, p. ^ounart 2428 Prodani nov ČOLN elan " z lepo PRIKOLICO in «*orček LAMO-06. Stingl auvester, Kranj, Kajuhova 28 p 2429 rtt*lam CEBEUNAK, pri-Ka 23 uto. 1000 k« dobre-Mrur,NA in italijansko HAR-ij^o-bam 7 regi-ysJv dobro ohranjeno. v ..P0 ugodni ceni. Naslov basnom oddelku 2430 STo?cam »ostilniške MIZE' nj Lt in aparat za, kuhari exspres kave. Mihelič, ^^ 25 2431 lirnCeni prodam malo rab-v£ve posteljne VLOŽKE. nter- M. Pijade. 7, Kranj Por 2432 r*** prodam malo ka- ran FIAT' 3 trodelna Co Trv priirierT,a za delavni- Is^t AK SOD z* r™^1- Pungert, Sk. Loka p 2433 Vo.rc*Um NSU-MAXS s pre-nat mi 5000 km. Interesenti Ccrvve glasijo v trafiki ^Jf- 2434 c^dam MOTOR-BMW-250 pr;M ,>ranj, Zupančičeva 33, pC1*Je desno 2435 ^ožn' PRIMO-150ccm z 19^ 1111 zagain jačem, letnik 0&u,v 2610 dobrem stanju. nre VSak dan od 17. — 20. 8, "edeljo, 12. 5. 1968, od c. 5, 5- ure Kranj, Zasavska fcL 2436 ižVe F1AT — 600 D. Po-^ran-C v °Winskih garažah, "J 2437 Caosebni AVTO-SIM. 8 p,/0' l«tnik 1962. Poljšica •j^đnart 2438 <*m ,am NSU - PRIMO-150 ^Ln« pn^ ohranjeno in do-^li ,, "a drva tobi. Pre-uiL128' 2439 Po^T00 Prodam FIAT-1100 I959 |lCralni 10.000 km letnik Ce ' ^akelj, Sobčeva 11, Les-p 2440 ^eni prodam FIAT-1100 Telesna kultura v občini Jesenice Zapis z letne konference ObZTK Jesenice Pred nedavnim je bila delovna konferenca občinske zveze za telesno kulturo Jesenice, V jeseniški občini je razvitih 15 športnih panog, največji uspehi pa so v smučanju in hokeju, kar je tudi razumljivo glede na dobre prirodne razmere. Manjši pa so uspehi' v društvih in organizacijah, ki se bavijo s temeljno telesno vzgojo. Večina organizacij pa je tudi preveč prežeta s težnjo po vrhunskih dosežkih, premalo pa skrbe za razvoj množične telesne vzgoje. Uspehi v športu pa so zelo odvisni tudi od materialnih možnosti. V preteklem letu je sklad za telesno kulturo formiral komaj 1/4 vsega denarja, ki je bil dan za telesno vzgojo in šport. Preostala sredstva so se formirala največ po zaslugi osnovnih organizacij samih jn v zadnjem času prek patronata Železarne Jesenice za vrhunski šport. Telesna kultura v naši občini je bila lani deležna okoli 1.200.000 Ndin, vključno z izredno plačanimi dopusti in vzdrževanjem objektov oz. tudi gradnjo novih. Denarja ni bilo torej tako malo, dejstvo pa je, da je osnovnih organizacij vedno več in da so tudi tekmovanja vedno dražja. Pri OZTK je registriranih 42 osnovnih organizacij oz. klubov, ki vključujejo 4700 članov, vendar vsi člani niso registrirani, torej je dejansko število še večje. Člani pa iso izvedli oz, sodelovali pri približno 800 tekmovanjih (SD Jesenice — 385). V rokah jeseniških športnih delavcev pa je bila izvedba še 22 važnejših tekmovanj kot Memo-rial J. Polde, FIS A, Rožičev memorial, državno prvenstvo v alpskih disciplinah itd. V razpravi, ki je sledila poročilu in predloženemu gradivo, je bilo nanizanih mnogo problemov. Predsednik sklada za telesno kulturo Pavel Lotrič je povedal, da po po vsej verjetnosti vsota denarja za telesno kulturo letos še zmanjšana. Organizacije naj si zato še bolj same pomagajo pri pridobivanju lastnih sredstev^ Nekatere organizacije so odvisne izključno od OZTK. Predstavnik TVD Partizan Jesenice je opozoril na kritično stanje strokovnega kadra, ki bi bil pripravljen žrtvovati svoj prosti čas za telesno vzgojo v društvih Partizan. Nujno je treba urediti stimuliranje vodniškega in trenerskega kadra, kot je to urejeno v tekmovalnih športnih panogah. TVD Partizan Jesenice je o tem že pripravilo svoj predlog. Organiziral naj bi se tudi posvet, na katerem bi se dogovorili, kako poživiti dejavnost v društvih Partizan. Omenjeno je bilo tudi, da je vzdrževanje športnih ob- jektov v jeseniški občini le delno urejeno. Vprašanje denarja za vzdrževanje športnih objektov še ni rešeno in bodo zato seznanili skupščino občine Jesenice. OZTK vsega vzdrževanja ne more financirati, lahko mu odmerja le del sredstev. Potrebno je najti denar za popravilo objektov, ki so v najbolj kritičnem stanju. O zdravniških pregledih športnikov je spregovoril Viktor Brun. Te zdravstvene usluge so zelo drage in po predvidevanjih bodo letos zahtevale približno 20.000 Ndin, za kar bo prikrajšana osnovna dejavnost. Nerazum- ljivo je, da morajo osnovne organizacije plačevati za preglede svojih športnikov, čeprav so vsi aktivni zavarovanci. S tem problemom naj se v prihodnje ukvarjajo vsi zainteresirani v občini pa tudi zunaj nje. Predlagal je še, naj se zaslužnim športnim delavcem v okviru občine podeli posebna družbena priznanja. Odslej dalje se bo vsako leto športnim delavcem podelilo najvišja občinska priznanja za zasluge na področju telesne kulture — plaketo po narodnem heroju in športniku Jožetu Gregorčiču. Z. Pavlic Prvomajska tekmovanja Športno društvo Borec je organiziralo na kegljišču Triglava tradicionalno mednarodno tekmovanje invalidov v borbenih partijah. Nastopile so štiri ekipe. Gostje iz Koroške se niso mogli resneje upirati domačinom. Končni vrstni red: Borec B 440 kegljev, Borec A 418, Celovec 355, Beljak 258. Sindikalna podružnica PTT Kranj je v čast 1. maja priredila tekmovanje v strelja- nju in šahu. Strelci so dosegli naslednje rezultate: Jenko 75 krogov (od 100 možnih), Omerza 75, Žagar 73, Stagar 71, Vončina, Pivk, Rupnik in Momčilovič 67, Fojkar 54 in Podvratnik 39. Šahovski turnir pa se je končal z zmago Vinklerja, ki je zbral 6,5 točke. Sledijo: Stagar 5,5, Rupnik 4, Omerza 3,5, Žagar in Podvratnik 3, Momčilovič 1,5 in Fižgar 1. V. B. Prvenstvo Kranja za mladince in pionirje v streljanju Občinska prvenstva v streljanju z zračno puško so bila končana preteklo nedeljo, ko je bilo na sporedu še zadnje tekmovanje. Nastopali so mladi člani strelskih družin. Udeležba je bila velika, saj je nastopilo skupno 92 mladincev in pionirjev, med njimi tudi sedem deklet. Pri mladincih so bili najuspešnejši strelci SD Iskra, pa tudi mladinke te družine so dosegle dobre uvrstitve. Zlasti lep je rezultat Branka Lozarja — Iskra (354 krogov od 400 možnih) in mladinke Vere Slibar (330) prav tako iz Iskre. Pionirji in pionirke pa so bili bolj izenačeni, tako da so si razdelili ekipne in posamične zmage zastopniki dveh družin. REZULTATI: mladinci (50 nastopajočih) — ekipno: 1. SD Iskra I 1018 krogov od 1200, 2. SD Tone Nadižar 978, 3. SD Iskra II 964; posamezno—l. Branko Lozar (Iskra) 354 krogov od 400, 2. Bošiko Marič (Br. Enot.) 345, 3. Ivan Kobal (V. Srečnik) 341; mladinke — (9 nastopajočih): "1. Vera Slibar (Iskra) 330 krogov od 400, 2. Dobrila Radoj-čič (Br. Enot.) 314, 3. Dragica Mohor (Iskra) 282, 4. Ksenija Cerin (Iskra) 217, 5. Irena Puklavec (T. Nadižar) 183. B. Malovrh Vinko Freiih - republiški prvak Preteklo nedelj« je bilo v Ljubljani na sporedu 14. republiško prvenstvo za Zlato puščico. Udeležilo se ga je 42 najboljših slovenski! strelcev z zračno puško. M ;d njimi je bilo kar 9 Kranjčanov. Vinko Frelih iz SD Bratstvo-Enotnost, ki je zmagal na občinskem prvenstvu za Zlato puščico v Kranju, je imel tudi na nedeljskem prvenstvu svoj veliki dan. Kljub slabim tekmovalnim pogojem je dosegel dokaj visok rezultat, ki mu je prinesel visoko odlikovanje in naslftv naj- boljšega strelca z zračno puško za leto 1968. Omeniti pa velja tudi odlično 5. mesto Franca Naglica iz SD Stane Kovačič, ki je le za 3 kroge zaostal za zmagovalcem, in dobre uvrstitve drugih kranjskih strelcev. REZULTATI: 1. Frelih (Br. Enot.) 530 od 600 možnih krogov, 2. Krošelj (Ljubljana) 528, 3. Vesclko (Središče-Ormož) 527, 4. Dečman (Store) 527, 5. Naglič (Kranj) 527 ... 11. Kern (Kranj) 517, ... 14. Toplišek (Kranj) 517 itd. B. Malovrh Velikanka gotova že do 1. julija Propagandist Planiškega komiteja Voje šerbec je Pred dnevi dejal novinarjem, da bodo v teh dneh nadaljevali t gradnjo planiške velikanke in je prepričan, da bodo vsa dela na novi 160-metrski skakalnici v Planici gotova že do 1. j"1^3, J. J. Gorenjska rokometna liga Izvrstna igra Kamnika Lestvica: «/. Radovljica 13 11 0 0 300:186 »» Kr. gora 13 8 2 3 254:208 1J Sk. Loka 13 8 1 4 256:189 i' Selca 13 7 0 6 174:155 J« Kamnik 13 6 2 5 251:2» 1 Kranj B 13 6 1 6 184:118 g Zabnica 13 6 0 7 262:247 1» Jesenice 13 4 1 8 250:250 Krvavec 13 2 011 161:313 Križe B 13 1 1 11 160:278 * Jutri je prost termin i« * bo tekmovanje nadalje^ šele v nedeljo, 19. maja, * se bodo pomerili nasledil pari: Skofja Loka : Kranj?*1 gora, Kamnik : Radovlj«*; Jesenice : Kranj B, Selca ' Krvavec in Zabnica : že B. p. Didič V nedeljskem kolu gorenjske lige so bili v glavnem doseženi pričakovani rezultati. Čeprav so Selca v prvem kolu krepko vodila, pa sb ob koncu pustila v Kranju ves izkupiček. Najzanimivejša je bila vsekakor tekma v Kranjski gori.Jkjer je Kamnik, čeprav novinec v ligi, izbojeval eno točko. Rezultati: Križe B : Skofja Loka 6:30 (4:f0), Krvavec : Zabnica 16:31 (9:15), Kranj B : Selca 15:13 (3:8), Radovljica : Jesenice 35:26 (19:14), Kranjska gora : Kamnik 23:23 (11:10). Gorenjska nogometna liga Uspeh Svobode v Škofji Loki V nedeljskem kolu gorenjske nogometne lige sta bili odigrani le dve tekmi. Vodeči Ločan je igral neodločeno s Svobodo na domačem terenu in s tem izgubil dragoceno točko v borbi za prvaka Gorenjske. Remi v tem srečanju predstavlja velik uspeh Svobode. Tekma Kranj : Naklo je bila po krivdi Naklega predčasno končana pri stanju 1:0 za Kranj. O dogodkih na tej tekmi pa smo že poročali v sredo v našem komentarju. Rezultat: Kranj : Naklo 1:0, Ločan Svoboda 5:5 (3:2). Lestvica: Ločan 11 8 1 2 34:15 jj Kranj 10 8 T 1 28:13 j Svoboda 9 5 2 2 29:1» Tržič 9 3 2 4 17:J» g Lesce 10 3 2 5 13:1» g Železniki 10 1 3 6 J5*» „ Naklo 11 1 1 9 12:40 Izven konkurence: g Triglav B 10 4 1 5 25:3» V drugih ligah so bih seženi naslednji rezultati- B-liga: Borac : P°dbre?!l 4:1, Predoslje : Preddvor , Mladinska liga: Lo軫 Kranj 2:2, Pionirska liga: K^anj ^ Naklo 1:1, Ločan : SV°J?° * 3:2. P- Vi Ljubljanska conska rokometna liga Derbi Kranju V 17. kolu ljubljanske conske rokometne lige so imeli gorenjski predstavnika po. polen uspeh. V derbi srečanju kola so rokometaši Kranja ma svojem igrišču katastrofalno odpravili ekipo Grosupelj z 32:19. Kranjčani imajo sedaj točko manj kot vodeča ekipa — Medvode. Zmagovalec ljubljanske conske rokometne lige se namreč brez kvalifikacij uvrsti v republiško rokometno liigo. Največ zadetkov za Kranj sita dtosegla Bašar 7. in Gros 6. Rotkiometašii Dupelj so gostovali v Ljubljani in se? pomerili z ekipo Slovana B, ki nastopa izven konkurence iin dobili srečanje 8 26:20, Ima- jo veliko možnost, da jo v vrhu tablice. Največ detkov sta dosegla vec 13 in E. Rakovec 6- „renflP Rokiometaši Križ so v1^ gali na svojem igrišči* ^ metaše Krškega s 24:1 ^ napravili presenečenje- ^f več golov sta dosegla 5, 10 ter Perme in Jazbec ™ Rezultati: Kranj — Grosuplje 4.jf (16:9), Križe - Krško jđ (12:10), Slovan B 20:26 (13:10). p V vodstvu so Medvo<^j imajo točko prednosti^ 4, Kranjem, Duplje so mestu, Križe pa 90 enajste. ^gpt