PROSVETA Uradaiškl la «prevaliti HIT t Lawa4ak Am OffkM af Publication: •M7 Boo* Lawadalo Am |10^EABXXVL^jajyt Komentani IVI^f ivt GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE_ ZSZ STc^J¿iTTSr Chlcafo. HI, četrtek, 7, septembra (September 7), 1933. 8ut>,cy^riy STEV.—NUMBBR 176 Aaoaftaaea for -Oiaa at .padal »ta oi pcUf prertdad fcr ft Mctio, nos» Aal al O*, i, IS1T, astkocto« «Jaas 14. l»li_ prosi* ve. — Svata j Kanadčan si je o- ^fej Rusijo delavska federacija \L imela svojo običajno |V0 na Labor day v naj-m prostoru svetovne raz-Glavni slavnostni govor-| je bil federalni administra . industrij Johnson, ki se j« ,vabilo federacije odkupil i da je pohvalil Greena p*» in nekatere druge unij , voditelje. Drugače ni bilo i mn govoru čisto nič deti drugače ni bilo nič ne-jnega. Godba je igrala a ¿0 himno in pevski zbor je "Beautiful Ireland". Po-»i go bili tudi vodilni či-K kapitalisti, ni pa znano, bo se jih je udeležilo, temu pravijo "delavska gn" .. • Great Scott! • * • ikcionarji, ki se še ne upanto napasti Roosevelta, zavijajo oči in namiguje-da je Nira protiustavna jmje sodišče bo moralo kma-likaj blekniti in nedvomno reklo, da je bila ustava poena. Ustava vendar jamči meznikom ekonomske svo-Kne! [o večno o|K)zarjanje na sve-latave je že ogabno. Kakor to ljudje v Združenih drža-aradi ustave tukaj — in ¿e bi jih ne bilo — ne pa «uradi ljudi! Sava se mora vedno izpre-kjati, da 1)0 prilagodena razliti in potrebam časa. Ame-i ustava je bila spisana pred liti, ko je bilo še 90% svo-«i prebivalstva individu-tiirmarjev. K> dana» ■Srn* razmere? Ustava je i dajala pravico farmarji, d« ao lahko kupili črno-Mra človeka in ga porabili tarorno živino. Te pravice ii v ustavi. ta* je potrebno, da ustava I nov amendment, ki bo doli, da «e nihče ne sme okori -i t delom drugega človeka. Wo naj živi le od svojega ki pa mora hiti koristno za ljudi! • « * r Mato Krpan, Lincoln, 111., fdtnwi ni odpustil Prosveti greha", ker je lani spi« Martina JudniČa biji, nam je poslal izrezek r*ilom Kanadčana Roberta ki je tudi obiskal Ru-' Cromie poroča, da je Ru-* premagala glavne težave W Je na potu uspeha. ¡¡M Pik, da razlika v Ru-f. najnižje plačanim de-J ln najvišjo plačanim u-J*' 1 —-'I0, dočim je ,v Ameriki med najnižje lim klavcem in največjim ma"ipuiatorjem 1— ^ pi* : "Med Kanado jwbi morali biti tesni trto *tiki Ne vidim razlo-n«; »»i Kanada zame-"""'t milijonov dolarjev iti trdega premoga za vednost ruske živine, ^vci v Kanadi se več-r ,J0 "u kako bi J', '»«tili kapitaliste, Jf'*,lt" n;, krmilo. Jaz pa svojih opazo-komuniati postrellli JgJ ' "'«Vv kakor ■ Krpanu MM u- S ' " <»" ne ^ r ' ' " m, da I,i ko- „ J* r' v«* imijakih kapitalistov i * "'Mehkem letalu *>.,» t r im bir.. ^HikopoC- '■'I 1'Mdlo na ^ 70 milj od Mo-ar, ., Ubitih. TF. ' tHjeoäM letalski slu- KliVSKI ODBOR IIOPERSAPM-SKEB0L0C8E Sklenil je, da ne bo odobri« nobe nega pravilnika s alično točko kakor je v avtnem pravilniku in Washington. — (FP) — Svetovalni delavski odbor Nire je revoltiral proti poskusom podjetnikov in administracije, ki skuiajo zvodeničiti delavsko določbo industrijskega zakona na sličen način kakor so jo avtni magnatje. Naznanil je, da ne bo odobril nobenega pravilnika s takozvano "efficiency" "meritorno" določbo. V par dneh po zmagi avtnih magnatov je bilo predloženih 29 pravilnikov s slično določbo. Sploh jo vsebuje sleherni pra vilnik, ki je bil vložen zadnje čase. V nekaterih slučajih je bila vrinjena zadnjo minuto pred izpočitvijo osnutka. To je bil prvi zaključek, katerega je odbor napravil brez po svetovanja z Johnsonom. Predsednik odbora dr. Leo Wolman, ki je prvotno odobril besedilo avtnega pravilnika na lastno odgovornost, ni bil navzoč na se ji. Slično stališče je pozneje zavzel tudi celokupni odbor. Izjavil je, da to ne pomeni precedent in tudi ne smatra, da je dodatek o "efficiency" in "meri-tornosti" spremenil namen delavske klavzule zakona. Takoj. pa je spoznal, da so podjetniki vrinjeno določbo smatrali za svojo zmago. Kaj pomeni in kakšne bodo njene posledice na prizadevanje avtnih delavcev, da se organizirajoč fe (times še HWnogidTO Vsekakor pa vidi delavski odbor v nji nove komplikacije, ki bodo delale Niri večje preglavice, Ae več pa delavcem. "Besedi "efficiency" in "merit" sta lepi," pravi svetovalni delavski odbor. "V tem slučaju se rabijo na ta način, Kakor da naša opozicija proti njih uklju-čitvi pomeni, da bomo protek-tirali slabe delavce. To je staro obrekovanje organiziranega delavstva. Tudi pomeni večjo važnost za Niro. S to klavzulo imamo dosti izkuAenj in nam je znano, kako se izrablja "efficiency" in "meritornost". "Za temi besedami se skrivajo podjetniki, ki so proti organiziranju delavcev in jim služijo za pretvezo, da se iznebe tistih, ki so naklonjeni organiziranju v delavske unije. Klavzula tudi prepušča podjetniku, da sam določa, kaj pomeni "efficiency" in "meritornost" za njega in odslovljeni delavec se nima kam pritožiti." Par ur pozneje je odstopil iz Nirine administracije openšapar Dudley Cates. Johnson je že tudi pokazal, da mu je veliko na tem, da ohrani dobro voljo in kooperacijo organiziranega delavstva, ni pa dal konkretne obljube, da je proti "efficiency" klavzulam v pravilnikih. Vlada spet grozt Fordu z bojkotom Magnat je dobil le en dan čaaa, da se oglasi, toda on molči ko grob Washington, D. C., 6. sept. — Največji problem za RooseveRa in njegovo industrijsko administracijo v tem momentu je Henry Ford, ki še vedno molči na poziv, naj podpiše avtni pravilnik. Ford je dobil še en dan "miloeti", to se pravi, da bo administracija počakala do danes, če pride kak glas od njega iz Detroita. Iz Detroita je prišla vest, da Ford in njegov sin sta še vedno na počitnicah nekje v šumah in nemogoče ju je doseči z direktno zvezo, toda njegovi direktorji avtnih tovarn so prejeli navodilo, da zvišajo minimalno dnevno mezdo kakim 10,000 delavcem od štirih MIRA JE VEDNO vE6ia Faisa TIM V CHICAGO Podjetniki imajo rajii Htjunkci-jo ko Niro. Pipan prva dala v-ska žrtev v Chicagu po< "novim deakom" Chicago. — (FP) — Umor Johna Pipana, voditelja italijanskih pekarskih delavcev in par injunkcij proti stavkarjem je bil višek delavskih prizadevanj v zadnjem tednu, da si tudi v Chicagu pribore košček — novega deala. Nekaterim čikaiki podjetni-com pa so ljubše injunkclje ko Nira, is katere so Že mnogi na pravili Radikalni revolucionarji prevzeli vlado na Kubi Provisoričn* vlada predsednika De Caapedeaa, stara 22 dni, strmoglavljena v nekrvavi reroltl vojakov, po-morttakov, dijakov in delavcev. Na Mu republike Je komisija, ki predstavlja revolucionarne organisacije. Štiri ameriške bojne ladje of roiajo novo vlado Nira posli v v IIHaoita groteskno farso. Pri dolarjev na $4.80. To jailtem jim pomagajo tudi sodniki. menda Fordov "odgovor" Nirl, Med slednjimi je tudi sodnik ki je določila 43 centov minimalne mezde na uro v Detroitu. Ob plačuje 50 centov! Ampak vači-na njegovih delavcev ne prejema te mezde . .. Administrator Johnson'je ponovno zagrozil v Chicagu, ko so ga vprašali, kaj bo vlada storila s Fordom, da bo vlada ustavila vsa naročila za Fordova votila čim prejme pritožbe, da Ford krši Niro, to je, da noče primati delavcem pravice kolektivnega pogajanja. | Silen orkan divjal v JelM Rio Brande Dvaintrkleaet oseb ubitih stotine ranjenih in proti Profesor vložil tožbo "Tribuni" Chicago. — Maynard Krue-ger, profesor ekonomije ns Či-kaški univarzi In delegat ns izredni konvenciji socisllstične in delavske internarionalr, j< i/ Pariza brzojavno avtoriZJisI vložitev tožiie proti "Chicago Tribune". Tribuna je proti Kruegerju prinesla uvodnik, v katerem ur-gira vodstvo vseučiliščs. naj Kruegerjs odslovi, ker je Imje na pariški konferenci "propagiral oborožitev ameriških delaV-cev in delavcev v drugih državah proti fašizmu". Trlbuns je zaključila, da za takega profesorja, ki je po vrhu Še **jack-aas", ne sme hiti mests ns univerzi. Bronswille, Tex. — Tropičen vihar, kakršnega ne pomttijo že «0 let v teh krajih, Je pridrvel v torek, 5. septembra, po dolini Rio Grande noseč smrt in kaos. Kolikor je doslej znano, je 92 o-sob mrtvih in 1600 ranjenih; samo v Brownsvillu je 20 ubitih. Materialna škoda je ogromna. Nešteto hiš je porušenih in polj* na milje okpog so uničena. Na drugi strani reke, v Mehiki, je orkan porušil mnogo poslopij v Matamorasu in Tamaulipaau, med drugimi tudi starodavno cerkev v zadnje imenovanem stu. me- Vermont, 251 a država za preklic Montpelier, Vt. — Vermont, majhna in hribovska državica na vzhodu, ki ima za seboj dolgo dobo suhe zgodovine, Je v torek glasovala dva proti enemu za preklic 18. amendments Volitve delegatov zs ratifikacijsko konvencijo so izpsdle: mokra lista 41,279 in suha lista 20,ft72 glasov. Izvoljenih je bilo H mokrih delegatbv. (Vermont Je že petindvsji»ets država, ki so nepretrgoma glsso-vale za popolno odpravo prohibi-cije. fte je potrebnih 11 držav. V septembru voli delegate še pet držsv: Maine, Maryland, Minnesota. Idaho in Nep Mexico.) David, ki je izdal injunkcijo proti stavkarjem v industriji slamnikov in klobukov in na protest unijskega odvetnika rekel, da jo bo i veseljem uveljavil — prosokutiral vsakega kr-Ailcs. Stavkarji se na to injunkcijo ne ozirajo. Bolj stroga je sodnijska prepoved proti 850 delavcem, ki ao zastavkali pri Kimbal Piano kompaniji. To stavko vodi levičarska Furniture industrial u-nija. Stavko je izzvalo veliko znižanje mezd, ki znaša 60% od 1929. Prvih par dni se policija ni zmenila za kršenje te injunkclje, zadnji petek pa Je 'pretirala večje število plketov. Državna legislatura je pri zadnjem zasedanju vrgla v koš predlogo, ki je okrajnim in državnim sodiščam prepovedovala izdajanje injunkcij v delavskih sporih. In nameato federalnih sodišč, ki imajo vezane roke, so se podjetniki pričeli zatekati na državne in okrajne sodnike, ki so pripravljeni krotiti delavce z injunkcijami. Na Niro se tudi ti sodniki ne ozirajo. Organizatorka slanini-karskih in klofaučarskih delavcev Carolyn Wolfe pravi, da podjetniki kršijo pravilnike na debelo, kar je vzrok za revolto delavcev. Dasi so podpisali splošni pravilnik ii. munist, ki zahteva diktaturo delavcev In vojakov. Junta js sinoči objavila apal na delavoe, naj as vrnejo na dalo, kjerkoli stavkajo in naj gajo vladi, da ae čim prej mir in rad v republiki. Preobrat je prišel nenadoma ln mimo. Izvršile ao ga v glavnem vojaške enote, ki ao enoatavno odstavile in zaprle višje čaatnlfco in potem aporazumno z delavskimi In dijaškimi organizacijami zasedle Havano in ostala večja mosta; latočaano ao bili v akciji |K»morščakl, ki ao zaprli svoja poveljnike in osvojili vse topni-Čsrbs. Voditelji puča so pojaanlli, ds ljudatvo ni bilo zadovoljno a pro-vizorična vlado, ki Je dekrstlrar la volitve (na podlagi atara ustave in Imenovsls v važne slutbe pristaše prsjšnjth roftimov. Nova vlada ima v programu takojšnjo ustavodajno skupščino, ki aeetavl popolnoma novo In današnjim razmeram prikladno u-stavo. Ameriški poslanik Velles js ia-javil, da nlms kaj reči, ko je bil obveščen o spremembi vlade. Nepristranski Kubanci so v skrbeh, kaj narod I Jo Združene države. Ali bodo Intervenirale? V havanaki luki »ta že dva ameriške rušllra in drugI dvs amorU ki bojni ladji prihajsta v kuhan-ake vode ns r»>ve!Je Iz Waahing-Uma. Wa«h»ngton. II. C., 6. sept. — V krogih ameriške vlade je veliko presenečenje zaradi naglega preobrata rui Kubi. Državni tajnik ffutt Js dejal, ds smeriške bojne ladje, ki ao bile poslana v pristanišča Kulis, še ne pomenijo Intervencije, odposlsne so bile v "varstvo ameriških državljanov", Hpel železniška aesreča; IS SMtvib Binghamton. N. V, — Vlak Atlantic ekapres Erie železnice, ki voai is Cbicaga v New Jersey City, je v torek zvečer trčil a to-vormm vlakom In 16 potnikov js Mlo ubitih Ur 18 ranjenih. Dva vagona sta bils uničena. Potniki ao bili večinoma Izletniki, ki ao st vračali a člkaškt razstave. > Ii .«= PR08VCTA Glasovi iz naselbin THE ENLIGHTENMENT lastnima su»ve*siB podpobxrs jsdkots 8LASIU» IV nasodnk Orr» <* •»* fcr nekaj Žrl»"^ PoMembmvn for t h« UaNai IUI« fWHM«l •rrn«t>« I'/». gjfcirr1!-) " rsu* „.«»t Cbto««.) « rblcw* »4 cu«r* IUI p« Mtt.lrM pa» N» r«*» po iui'j'uru.—* M nitji A4,«rtUUi r»U- »-o «CH»U will wH '•turn—* N^ - k« »« ' PR08VETA Mil it g«. Uw»aH A»*, ChUM*. s*ttskm or th* > fcdzbatbp fw- itM Domač drobiž Obiskovalci razstave Chicago. — Svetovno razstavo in urad SNPJ «o obiekali: Martin Frank z ženo, Kari Frank, Cleveland, 0.; J. Orlica, North Perry, O.; Frank J. Kos in njegova nevesta Mary na medenem potovanju, Cleveland, O. fte eden pionir odšel itoslyn, Wash. — Tu je umri pionir Anton Janaček, star 06 let in doma iz Otoka pri Podzemlju v Beli Krajini, član društva st. 75 SNPJ. V Ameriki je bil 34 let, in sicer prva tri leta v Ca-lumetu, Mich., nakar se je odse lil na za|*d. Bil je vedno v naprednih delavskih vrstah in naročnik dnevnika Prosvete od začetka. Zapušča ženo, dva sinova in dve hčeri. Poroka Mlhvaukie. — Dne 2. septem-, bra stu se tu poročila John Butcher in Ada Pittelkow. Ženin je aln znanega rojaka in dolgoletnega mesarja AnU>na Bučarja. UMiaroifot delavska akcija poA failxm« Socialistične internackmala za ekonomski bojkot proti Nemčiji. Vprašanje enotne ukelje prepuščeno eksekutlvl Parls. — Izredna konvencija socialistične in delavske inter-nacionale je sprejela dalekosež-ne načrte za svetovno akcijo proti fašizmu. Boj se bo vršil na ekonomskem in političnem J Milj U. Socialistična internaclonala se je pridružila strokovni interna-cionali in urgira deluvce vseh dežel na ekonomski bojkot Nemčije. Po vseh deželah bodo socialistične stranke pričele s kampanjo proti kupovanju nem-Akega blaga. V Angliji se ta kampanja že vrši. Prvi teden v novembru je proglašen za protifašistični teden. Pridružene stranke vseh dežel so pozvane, naj v omenjenem tednu prirede velike anti-fnAistične demonstracije. O vprašanju enotne fronte komunisti so bili delegatje razdvojeni. Manjšina, v kateri so t>ift tudi Atirje od šestih amert Aklh delegatov, je priporočala, naj ur konvencija izreče za ta kojšnje Mtike h tretjo interna cfronalo. Večina pa je «prejela resolucijo, ki to vpraAanie pre puAčn eksekuttvi. , Film iz Slovenije l>orain, OMo.-AJco bi prezrU tako sensacionainega in za nas Slovonee v Ameriki kot je film -TiHtovahe strmine" ter bi ne spregovorili o taki redkosti besede, bi ne bilo taktno, obenem bi ps značllo, da naš okus za naravne krasele peša ali pa, da sploh ne znamo ceniti naravnih krasot, katerih i-ma obilo naša stara domovina. Velik del teh redkih kraaot na tem milem in ubogem svetu j« dalo* stvarstvo naši rojstni domovini Sloveniji, katerih precej-šnji del smo videli v soboto, 3* avgusta na platnu v Slovenskem-narodnem domu. FIlm "Triglavske strmine nam je oskrbela ga. Taucharje-va, ki »e je mudile s tem namenom več časa v stari domovin» in vse tudi sama financirala. Ta film razpolaga s tolikimi krasota-mi, da ne odmakneš očesa do konca. Je čist in miren. Oglejmo si nekoliko ta film, ki je poleg filma "V kraljestvu zlatoroga" edini, ki se Je kdaj snemal v Sloveniji. Film "Triglavske strmine" ni navaden sestav premikajočih slik. To je film mojstrskega in krasnega dela. To ni delo filmske družbe, ki si pomaga na razne umetne načine, je film, ki je posnet naravi in je tudi vse v bistvu naravno. Saj se je mudila cela skupina okoli 25 po številu več mesecev v Triglavskem skalovju, med ,katerimi so bili tehniki, tu risti, igralci in drugi. Film nas najprej seznani z o-kolico. Pokaže nam mesta: Ljubljano, Novo mesto, 'Kranj itd. Nato nas seznani z načinom živ Ijenja ondotnega ljudstva Potem nas povede v podnožje očaka Triglava—in tam se začne ljubezenski roman, s katerim je idilično prepleten ve» film z romantično naravno krasoto tako pri prosto kot so priprosta naša dekleta in fantje na deželi. Poljub na vrhu Triglava med fantom in dekletom, s katerima se je A mor dolgo igral, zaključuje roman. Film nas spominja in predočuje naše Življenje prav po h rečeno. S kakšnimi napori in nevarnostmi se plezalci vzpenjajo do cilja, človeku, ki gleda, kar sapa zastaja in končno so na cilju. Tam dekle podpiše, da se strinja s točkami, v katerih si fant pridržuje gotove pravice za poznejši čas, ko bo že v zakonu. V filmu ves Čas nastopa sta rosta (ljubljanskih dramskih I gralcev A. Danilo (Cefar), kar ae mi še posebno dopade, ■ kajti tu bomo imeli trajen spomin nanj, kar si je Čaatno zaslužil nk dramatičnem polju. Film ae zaključuje a h umori stično sceno in nam pokaže, na kako priproet način si ljudstvo uredi zabavo in zdravo šalo, česar nam že nekoliko primanjkuje. Ge. Taucharjevl pa čestitam na uspehu, kar je docela dosegla s terti filmom. Naj ji ne bo žal za trud in finančne žrtve, saj je vsem Slovencem v čaat in ponoa. C> je kaj, je to delo za narod. Lovla Seme. so jim v duševno hrano. Njih miselno znanje je silno revno. S takimi se morajo boriti misleči ljudje. Odtod tako počasen napredek v čtoveltvu. V vsaki dobi socialnih preobratov v zgodovini «Človeštva (in te so trajale stoletja) so bili, ali je bil del ljudi, ki so učili, organizirali in vodili boje. Njih samozavest je zmagala, zmaguje danes in zmago-valš bo v bodoče. Tak ¿e) ljudi, ali tak človek je vedno pripravljen, da etapi korak naprej v znanju, nikdar nazaj. Tak Človek govori» kadar govori, zato, ker bi rad» da bi vsi, ki ga po-»idšajo, prišli do spoznanja ali znanja kot ga ima sam. In taki ljudje se ne rode vsak dan. Človeštvo dela» ker mora, ako hoče obrano, ker to je evolucijski zakon. Toda misleči človek je, ki v»e to nadzira, usmerja in preobrazuje ter vodi mase od boja do boja; od prve da sedanje civilizacije je bil misleči Človek, ki je pisal zgodovino Človeštva. • Kaktus. to in aamo v ta namen so sedaj govorniki po deželi, da zdrutijo vse delavske grupe v eno aamo delavsko organizacijo. Vsak govornik, doeedaj, katerega sem, slišal, je priporočal MM kajti le izobražen narod ve in hI tro presodi položaj in stori vse, da ae prepreči nered. Tj govorniki in voditelji ao člani konti-FH-ntalnega kongresa, ki zbiips vse delavske in farmarske organizacije v eno organizacijo, je socialistična. Zakaj ravno pod soc. progra* mam, zakaj ne pod katero drugo delavsko znamko, se bo niogoče marsikateri delavec vprašal. Zato, feer socializem sloni na znan stveni, ekonomski podlagi, je te- že tudi sam doživel. Delal sem pri, velik i komjianiji, kjer smo izdelovali traktorje. Nekega dne pride k meni neki delavec in me izprašuje o socializmu. Takoj gem vedel, da imam špijona pred seboj. Ker. «fl* ae zavedal, da zgubim delo, ako mu izble^>ečem mojo pripadnost in mišljenje, viti, Jtendaj s«hi mepda m kaic-6en način pri daljšem nadlego v a ki njn iedai mojo vednost o- eecia Jizmu, kajti kmalu potem "inteiv vjuvu" s kompanijskim Špijonom 'sem bil nekega so se razšle u Prišlo do sporazuma i* s akcijo na ekonomike« ptf Konfeoenca, ki je tnuJ se je udeležilo m a mkov organizacij, v kateri vkduje vpliv teh dveh f, Trade Union Unity ligt / »wtiina) je imela 242 , tov, Unemployed Councik lemunistišm) i46, UaemJ ige (Mustejeve oziroma ference za progresivno del akego), 82, neodvisa« Uffl ADF unije 30, železni bratovščin« 6 in mladina Člani UMW, NMW i treh rudarskih unij, «o 1-urni konferenci zediui )odo pričeli med rudarji tacijo za zvišanje plač na dan, pet dni dela v tedau, ralno 'brezpoaelnostno zav nje rudarjev in za svobode Sorialixtifnl alderman umrl Milwaukee, Wis. — William Coleman, eden od najbolj pri ljub'jenih si»claltstičnih vodite lie\ \ Wisconsinu in rm>stni od Inirnik v Milwaukee ju, je po vo-i re Imeje. Vsi M radi naenkrat govorili, dasl jih nihče ne posle-»a Val bi radi pove#iH s par lH»serl»m1. kaj t? namhe na fetn svetu. TakMi je ogromna vet ina. Njih razgovori so camo poslušanje drugih, enakih. Uatna izroči-Is iz dneva V dan, njih sosedov delavc po človeško, ker bo delavce Ščitil» njih unija. Delavci, ako se nočete organi zirati v še obstoječih unijah, u-stanovite si svoje organizacije katere pridružite h kakšni močni delavski organizaciji, tako boste lahko zahtevali svoje pravice. Joasph Ufc. Vabilo na domaČo zab«m| Girard, O. — Sezona piknikov se naglo bliža koncu, tako da človek nerad vabi na izlete, posebno radi ttladnih večerov. Zato pa priredi naš goepodinjsk klub svoj zabavni večer v Slovenskem narodnem domu v soboto, dne 9. septembra, v domovih spodnjih prostorih. Obeta ae n»m obilo zabave in razvedrila tako da ee bo vsakdo imenitno zabaval. Na raspolag* bo brezplačen prigrizek in pa dobro p vo. Uljudno vabimo vse rojalce in rojakinje od tu in is okolice od blizu in ed daleč. Tudi dobro godbo za ples bomo imeli, da se bomo mal' zavrteli. Ne pozabite v soboto, 9. septembra, na domačo zabavo gospodinjskega kluba, ki ee bo vr šila v spodnjih pr6storih Sloven skega narodnega doma. Tam se bomo lahko vsi zabavali pozno-noč. Na veselo svidenje! Kedi Anaieek. Kapitan Crespo, eden voditeljev Machsdovt policije "Perra." ki je odgovoren za umore mnogih dijakov in delavcev na Kubi. Išedn» i» la^edhfli nawfi ^ Farrel-Sharon, Pa. — O požar jam člane društva Slovenec št 262 SNPJ, da se gototo udeležijo seje v nedelj», dne tO. septembra. Na dnevnem redu bo vprašanje kako pomagati društveni blagaj ni, kajti kmalu aaatopi zadnje če-trtietje, blagajna pa je isšrpana Poleg tega bo več drugih važnih stvari, katere je treba rešit Obenem opozarjam člane Slovenskega delavskega doma, da se udeležijo izredne domove je v soboto, dne d. septembra, ob 7. zvečer. Obe ti dve seji sta va žni, zato se jih udeležite v vel kem številu.—Tilnik. Večerni Izlet društva «t. 600 Johnatovrn. Ph. — Žensko društvo št. 000 SNPJ priredi večer no zabavo v soboto, dne 0. septembra, v Highland parku na Moxhamu. Vabimo vse rotjake in rojakinje iz bližnje in daljne kolloe. Zabave bo dovolj. Pek bomo koruzo, krompir, "viner cen itd. Za ples bo igrala domača harmonika. Torej na sviden Je v soboto večer! » R. Giavarh. K ATOMSKI DCHOtlrtlt PO-veUfUJE HITIJHCJA ^ Na zborovanju narodnih soc aUalov v Wur*bwr*u je goveni 1 tudi Član stranke župnik dr Kleia. ki je ktjavU med dragim "Hitlerjevo božansko pes Is n stvo se mi je še davno ratodelo Hitler sliči Devici orkanski, h so jo škofje pred pet ste leti pre kleli, pozneje pa so jo |>rog!ae za svetnico!" ^nptn program ao , f t I. j® w krta«« in Ji- Cleveland. — (FP) pravi govora po ru< revirjih. , Izven rudarjev so ostali pine porabile konferen debato med Mustejevo in nistično skupino. Šlo je za sanje, kakšno unijako t naj zasledujejo levičarski pine. Razšli pa so sei nazori kakor so prišli «ki Muste je rekel, da je n skupina za organiziranje visnih unij le v krajih, k organizacije, kjer pa obst za sodelovanje v obstoječi j ah. Za nove unije je tik kjer so obstoječe napol ali pa če jih ni mogoče ii iz rok korumpiranim i ljem. Hathaway in Stachei naglašala in zagovarjala nistično taktiko v unijh, direktno dualna, »lična ki je propagirala DeLeonovi cija pred 30 leti v soeia stranki ali IWW-i«ti. Ki sti so za organiziranje i cionarnih unij povsod r čas. Kjer ni te možrnat dijo svoje bloke v ob«t»> nijah z namenom, da pritegnejo v revoluckaai nije potom razdvojit»», trebno, je poudarjal Hat Največji boj se j« bi Steel & Metal Industrisl o kateri je Muste rekel, š rektno pod komunistični troto, kar so komunisti i U. Mustejevo skupim šali pridobiti za sodek" to unijo, ki ima baje 1M nov, največ v jeklsrstt striji, kar ps §o progr« nikali. Po dvodnevni ae Obe skupini razšli i ferencami kakor sU pri paj. OhNdio sfaij* «Mm fjN Stavko vodi Nstiosal unij« Gstlop. M. - (FH sedno stanje in bsjoMji drobtinaPodNin)»^ ve Mehike. S tem jf J* blagodaril goverwr, * stavkali ts |witnsnje . Miners unij«* i« Pri glasovanj«i • ^ jt z ve«ko ve«*» U M W. mm vlh. Vojaštvo Js m nad nje. ko Je tissM^ rak» Gomerce m^m večji v tem kr^a ^ HUntne so^ ^ če jo obls-t. pn^ n. « bo ekktrsrji kinsl» « MMmntr* Ce V te» * Etr-c* fod ftgrfefl Klfob vojsJJTJ n»h ŠT*****01* tat t smtMöÄA. PROSVETA Jugoslavije p^sana znova Jpr m#°v zmJV »rja ^ no-«vejo rat (litina porstOs ia JagoalavlJe.) k8jvda d6- zbrali črni oblaki in okivg 10. zvečer ae je začelo bliskati in treskati ko za atavo. Takrat ae je vrača] na kolesu domov Grečjo vas 20 letni kmečki sin Lovrenc Svenšek, zaposlen v Mariboru. Bil je že blizu doma, ko se je zabljakalo in treščilo vanj. Obležal ja mrtev in šele naslednji dan, dne 13. avgusta, so ga našli na cesti. Pod vlak je skočil. — V nedeljo 13. t. m. je skočil v Storah pod vlak 19 letni kolaraki pomočnik Lovro Jeretin, doma s Polul ,p*i Celju, Mudil ae je a tovariši v Storah v neki gostilni, ko pa je opazil, da prihaja vlak, je planil iz gostilne ter se vrgel rta tračnice tik prod vlakom, tako da ga njegovi tovariši niso mogli ^vu-or P bralci se gotovo spomi-¿¡fcgg procesa proti Jo--s»** obtožen j^ien uradi umora bosan- t^^vaka Vojnikoviča. [ jena Večni poti za Rož-Kosezah ter njegovo ffvriel v zapuščen vodnjak. ¡1 j, bil dvakrat prekinjen m» iete vtretjič končali z raz-i po kateri io spoznal Ox>m-kkriv*ga ter ga obsodili na „bije. Lombar jo krivdo , tajil in se kljub nekate- ni udal. Njegovi ao- reAiti. Lokomotiva je zadela Je- io delo govorili, da bo že ksjen aa tiste, ki ao ga inem obsodili. Lombarja so odvedli v ma--fco kaznilnico, kje» j« ml ¿ua miren, kmalu pa so uuimati za svoje aojet-m jih skušal izrabiti v ovoj V mariborski kaznilnici seji mladi roparski morilo« i-¿jkoer. ki je leta 1931 z luklal mengeškega župni-tfarja, ko ga je hotel okra^ fudi ta je bil obsojen na 20 p*di V mariborski kaznih Tzmkaj sta so tadva kaz-aipocnala — in Lombar je pridobiti Laknerja za na-'ii ga je bil izmislil za svo-|»v. Oklenil se je Lakner-•Ut postala prijatelja, na-[> Lombar razložil svoj na-ndlagal je Laknerju, naj m svojo dušo še uboj VoJ-riča, ¿e*, saj ti več od 20 let gtjo dati. Lakner je nam-i ia ¿asa svojega zločin» fedoleten in ga zaradi tog» •baodili na več kot 20 let, >v bi bil izvršil celo kopi-»v. Zaradi tega je Lak-I takoj pristaf na tor šel priznal sodnikom, da je on ,ki jf ubil Vojnikoviča, Lom» da je nedolžen. Seveda :ner ne bi storil zaatonj; mu je tudi obljubil, dR pošiljal denar, ko bo zu-bo skrbel zanj in da mu drugi oče. to ivoje priznanje umora, «izvršil, pa je potreboval informacij od Lonvbarjft, «je uboj izvršil, da ne bi »protislovja in da ne m dognale laž. Lombar j* na listu opisal vse po-kako je iavriii uboj*, «j« tega naučil na pa-to pa ae je javil k rapor-i|l»vedal, da je on razen Kušarja ubil tudi Voj-• Upravnik kaznilnice je verjeli pa Laknerju *i-ali so razmerje med in Lombarjem, pri » »segli njuna pisma, » o tej potegavščini do- V Kolpi utonil. — V Kolpi pri Petrinji je utonil sedlar Anton Medved. Hotel je prebroditi reko, čeprav ni bil plavač. Zašel pa je v neko kotanjo ter izginil v valovih. Ko so ga potegnili ia Kolpe, je bil že mrtev. Medved oe je v Petrinjo šele v kratkem prceehl, poprej je bil v Ljublja- retina v glavo. Fant je obležal ob progi nezavesten, prepeljali so ga v celjsko bolnišnico. . Požar, r- v Sovjaku v ptujski okolici ja pred nekaj dnevi zgorelo gospodarsko poslopje posestniku Janezu Stebihu. Ogenj je bil podtaknjen, kar dokazuje dejstvo, da so bila hišna vrata od zunaj zavezana. Ko se je gospodar prebudil in hotel iti gaait, je moral napraviti s silo izhod iz hiše. Škode je okrog 25,000 Din. uam* ao: v Mariboru mestni usiužbenec Jernej Pirnat, v celjski bolnišnici 34-letni posestnik Ivan Drofenik iz Krtine pri Sladki gori, m-letni železniški pisarniški sluga Matija Vidma-jer iz Celja, v Ljubljani Alojzij Ljubič, v Mariboru v bolnišnici Ivan CUiha, upokojenec. tudi grad. Prihiteli so gaailci it okoliških krajev» pihitii ao kmetje, začeli reševati Živino ter polivati grad z vodo. Tako so grad in dve gospodarski poslopji rušili, kar pa je pogor^o gospodarskih poslopij, znaša škoda 250,000 Din. Letalska nesreča. ~ v mo- starju sta pri Vojaškem letalstvu služila kamniški rojak, pod narednik Alojzij Lipicar in mehanik Anton Domnik iz Radovljice. Dne 9. t m. sta ae dvignila zadnjič v zrak, kajti Že v okolici Mostarja sta trešČBa oba n» zemljo ter obležala mrtva sredi razbitega letala. Za dogodek je zvedela javnost šele qb pogrebu Lipicarja, ki so ga propeljafi iz Mostarja v Kamnik ter ga tu 15. avg. pokopali. Star je bfl Lipi car komaj 2$ let, sin železničarja in posestnika na ZapricaR nad kamniškim kolodvorom. bff je najstarejši sin. Strela ubila mater petih otrok Nekatere predele Slovenije je sredi te suše zdaj pa zdaj obi skala kratka nevihta sicer s maj hnim nalivom, a tem večjim tre-skanjem. Pri Ptuju je ubila otre« la nekega kolesarja, v Dolnjih Kamencah pri Novem meetu pa je strela ubila mater petih otrok. V soboto 12. avg. s večer je po silni vročini in soparlci prihrumela kratka nevihta nad novomeško okolico. Treskalo In grmelo je kakor za stavo. Ljudje so sredi noči vstajali ter čakali, kaj bo. "Drgančeva mati" v omenjeni vasi Je prav tako predramila vso družino, da so molili. Nenadoma pa je treščilo naravnost v njih hišo. Strela je predrla streho in strop ter treščila v gospodinjo, ki je obležala nezavestna. Otroci in njen moš so jo skušali 1 obuditi, u ves trud je bil zaman. PošrofcaftN • poii|« MÜtUnzUritfi Nemški fašisti skušajo omrežiti štiri komun late. Paralelna "obravnava" v Hi««. Svetovnof zanimanje za pisem je Lakner se-kako ga je Loto* VJal k priznanju ter W nagrado, i p°*esrečenim načrtom «>ar izrekel priznanje, »odniki ni maral da-on sam in nihče »n oropal bednega bo-P1 ,kuplje\alca VojnOco- 1 f Ljubljanico m utanU ijj: avgusta zjutraj okrog f"5 Ljubljane omahnil v trgovski sotrudnik »Banda.. Vračal se je z M "»botnega zabava Mja, P>ko vinjl.ni pa je ob Su-*stu, ko je a topil za "'1 «ran, omahnil na me-"Kraje, čez nasip v P*®- družba je nearečo *"*hcal« stražnika. 7 P rt 11 do Kanti e. ' ""J* zanesla precej Prispela sta še JSr n M^m so Ci'111 Vf>de BU je že i-lumim tm-" ''i k življenja, avto >r*. RSristi« «o u. M«, notranje po-k šet IriT- »♦Rit* » ie ubila m traja «e ^uj/anf ven-z nevm- j^Hnevi. Nad IHu-' hjem eo ne mai, Aretirani napadalci. — Poročali smo, da so trije maskirani moški vlomili v hišo poseetnika Mihaela Svetlina, odnesli več stvari ter posilili pooeotnikovo hčer in še vnukinjo. Orožniki so kmalu vae tri aretirali. 20-letne-ga Pavla Ovčaka so aretirali o-rožniki v Kamniku in ko ao ga konirontiraii a Svetlinom in o-bema ženskama, so vai spoznali v njem enega od trojice. Ta je kmalu nato priznal ter izdal še druga dva pajdaša. To sta 21-letni Lojze KraJj, pekovski pomočnik iz Kamnika ter Stanko Pančur, star 20 let, doma iz Jesenic pfi Nevljah. Ovčak sam je kleparski pomočnik is Preserja pri Mengšu. Vse tri ao aretirali ter odvedli v ljubljanske zapore. Načrt za vlom so skovali v neki gostilni, ker ao slišali da >e prejel Svetlin 16,000 Din iz Amerike. Te ao hoteli dobiti. ▼eMk peftar r mirenafci (Mini Na Dobu na pristavi grofa in grafcčgifca Barba so že 14 dni mlatil! žito. v soboto 12. avg., ko Vnela se je tudi streha, kar pa so hitro pogasili. Poskusen umor in te vršen umor V St Rupertu na Dolenjskem ae je dogodila nenavadna drama, ki jo je povzročila ljubosumna ženska. V Češnjicah pri Skrije-vem je živela 344etna vdova Angela GelTart, rojena Kovačič. Ta je bila zelo ljubosumna na 20-letno Danico Mlkec, deklo pri posestniku Urbancu na Ostrošu pri St Rupertu, Slo je ?a nekega fanta, ki Je menda obe rad videl. V soboto 12. avg. ponoči je ljubosumna Gelfartova odila z velikim kuhinjskim nožem na Ostrož, da bi se maščevala nad Danico, ki ji groti valiti fanta. Stopila je v Urbančevo hišo ter nameotu dekle, zabodla — gospodinjo, Urbairtevo ženo. Ta se je, zadeta v jetra, zgrudila v nezavest. Gelfartova je »bežala na vrt, Urbane pa za njo ter Je u-strelil petkrat ia revolverja v Angelo. Trije streli so jo smrtno zadeli in je Gelfartova takoj obležala mrtva. Urbanea ao oicer aretirali, a ao ga že naslednji dan i Spustili, šoš, da je ravnal v hip-ai razburjenosti, ko Je človek ne preračunljiv, kar je posebno še verjetno pri osožu, ki mu je nekdo zabodel ženo. Urbančeva je zelo slaba in oo je ne upajo prepeljati v bolnišnico, ker ae boje, da bi vožnje ne preneala. H Ubil se Je. — I* Maribora pe so «e vsi mlati« odšli domov, je ročajo, da oe je v Počehovi ubil nenadoma izbruhnil ogenj v šu- W-letni delavec Tomaž Rath. O- pi, v kateri je bila natlačena sla- blral je sadje, pa jo padel z vi- ma. Ogenj se je zaradi silne ooke hruško tako nesrečno na tla, mnotine slame razširil naglo še da si je zlomil tUnik ter obležal na ne 21. septembra pridejo N*d sodišče v Leipzigu štirje komunisti, ki ao obtoženi tega po-Jiija. Vlada je že naznanila, da iaka krivce smrt Obravnave Ča-«ajo Ernest Torglef, vodja ko-muniatičnUo poslancev v parla-mentu, trije bolgaraki komuni-ati po imenu Dmitrov, Popov in Tanev ter Van der Lubbe. Slednji je bil prijet v parlamentu ob izbruhu ognja in ao akrat poročali, da je ta človek, lolandet po narodnoatl, član comunističns stranke in bil na» jet po nemških komuniatih požig parlamenta. Dokazi oo pa tukaj, da je Lubbe fašistični pion in je bil nastavljen in pri-et le radi pretveze, da so fašisti lahko navalili na markai-ste. O ostalih štirih obtožencih ni nobenega dvoma, da bo nemška vladu skušala storiti slično ka» kor je drŽava MassachusatU napravila a Saccom in Vaniet-lijem. Niti ni nobenega dvomu. da so hitlerjenci požgali parlament sami. Evidenca po-kazuje, da so požigaici rabili stanovanje glavnega Hitlerjevega pobočnika Goeringa, ki se nahuja poleg parlamenta. Iz tega stanovanja so Imeli dostop do parlamenta skoei podzemni hodnik, katerega oo vabili tudi aa predpripravo: aa donos velike količino gorljivega materiala. Tega materiala oo še po požaru odpeljali s par votovl iz kleti parlamenta. In Čuv^j, ki je to nekje povedal, jo bil takoj ob olužbo, par drugih faši stov, ki niso znali molčati, je pa bilo umorjenih na misterioaen način. Torgler se je takoj drugi dan po požaru sam izročil oblastem, ker se mu je preveč absurdne zdelo, da bi ga mogli držati. Ima tudi dokaze, da Je bil ob 4 požara v restavraciji daleč od parlamenta. Tudi ootali komu-nisti Imajo dokaze, da so bili iatem času drugje, ampak jim to najbrž ne bo dosti pomagalo Dmitrov je bil v Munfchu. Vsi ti dokazi so v rokah posebnega mednarodnega odbora juristov, ki bo imel svojo "o-bravnuvo" istočasno, če mogoče, Iiagu. V tem odboru so pro- on). Ne ve se pa koliko se mu bo to potrečijp, ker se lahko igodi, da aodišao v. Uipiigu odkloni "mnenje" Maie. Za ta ohišaj vlada posebno v i k! v ropi veliko sani man j a, pa tudi v drugih deželah, lu kakor je bila Maasachuaetts gluha za voe proteste proti «ksekuciji Sacca in Vanzettija, lahko zadene alična usoda tudi Torgler-¿a in tri bolgarske komuniste. Edin<; svetovno javno mnenje lahko to prepreči. civKinvarji proranir8|0 Naznanili so, «a bedo vodili opoalcUo proti defetbam pred. pravilnika minentni odvetniki raznih držav ter druge alovite oeebnooti. Odboru načelujo profesor Einstein. Odbor Je izvršil obsežno prelekavo in te dni izdal v Londonu knjigo o tej aferi. Namen ta "obravnave" v Ha-gu Je, preprečiti omreženjo nedolžnih ljudi — štirih prej njenih komunistov (o Lubbe ju ni dvoma, da je faAietttai špi- Washiagtun. D. C. — Uradniki Mednarodne bratovščine e-lektrlčarjov oe pripravljajo na odločno borbo proti določbam pravilnika za induatrijo elek trike, ki predviduje minimalno mezdo 60 oeatov na uro ga delavce a tremi leti izkušnje. Po navodilu kongresa je namroč administracija za federalna de-la določila 91 plačo na uro za elcktrlčarje, ki so uposleni pri federalnih projektih. Njihova organizacija Je v zvezi s tem izjavila, da ne bo dopustila zniža nja plače akoro za polovioo. Ameriška delavska federaci? ja preko ovojega stavbinakeg* departmenta proučuje sapoale-noat, mezdno vprašanje In ras ne druge probleme delavcev v ndustriji elektriko. (Ona hoče meti potrebne podatke pri rokah, ko ae otvori zaslišanje o pravilnikih aa rasne divizij« gradbene industrije. Studijo vodi fi. Shushkin, znan ekonom, katerega je federacija najola na željo M. J. McPonougha, pred sednika sUvbinskoga dopart menU. Unija električarjev vztraja, da morajo olektričarjl ki so uposlen! pri privatno ti nanciranlh projektih, prejema i prav tako vlaoke plače ko oni, ki ao upoaleni pri vladnih d« lih. MltšLBTE ZlVAJJ Krottnerus . Meyer imvaj« številne primere, da so živali ravnale zelo smotrno v položaji, ko bi Jim ne pomagal no bon "naravni instinkt". Očltn« je, da so te živali ovoja ravnanje premislile, čeprav jim neka zastarela ideologija noč« priznati pod nobenim pogojem razuma in misolnih aposobnosti lfeki konj, ki Je svojemu vozniku dhigače voljno sledil, si Ji pri nekem križišču trmasto la bral daljšo, a udobnejšo pet dr istega cilja, čeprav jo voznik hotel grugače. Papiga, ki Jo rada jedla sladkor, a zelo nerada borovnice, je sprejela posladko rjene borovnice, a Je po)Jzals samo sladkor, d oči m Je borovni ce v neopaženem trenutku zme tala stran. Nekf šlmpsnz j« U šopa kfjučev nalel tistega, ki J« odpiral njegovo kletko, neki slon ps je uporsbll pozdbljaa odvija/, da jo odvil (t rilcem) vijake svojih verig; ko Je te dosegel, Je orodje dal drugim slonom za isti namen! Neki leo-pnrH je speenel svojega streže!» ka po petih In pol leže, čeprav jehil vtetn času videl tiso«» drugih ljudi. AH se dado taktni primeri odpraviti a preprosto beaedo "In-stinkt", ki pa še davno nI tako preprosta zadeva, kakor al Jo predstavljajo njeni Jahači? Orgaaizitorji m )«gi oproiini Nakana proeekutorja ispodlete- hi In je mhKiHi oprontll vae MHrh P«»lnt, K C. — M, me«Ni*e is |iriial Pegrrk m Je vrtfl pm kltuHtkrm m H H» r pmkrnprntm* m Ne fferk« Ml b 'Um 4rm*k»m H. SS *»¥i im #ašl»e H. 10 aarz v K«*« Im, l'a., k»i*fi •*» mm ftdmrm »*im v aašafl gaadroe, as kae »ttm M a IM* k»ale- Meie« k»ale kl ale 4a rot «k »mm is r»eiU~ h m aiaOe. ke(#r10 i»*« m mu pre»a# sa priaWili. fofe h» »le »aea». M eSe ga akSaOaN ak mrivitkvm mir m le *mm ki s« ge «ftnilli k »o0b)imq pa^Hke m pni nOii i *mm, m ele iell t, riifaia«« In ki «i Krehe odpusti! P0 2L - hu*>va! nad Jem. Saj ni tako «lab k «a jasUodil. Kako*. b^jentiin vsoKa imam ^vljenje «em apa) v «edaj pa .spim kakor KOi Postelji v hiši. Kako j, mladi gospodar, gotovo j videl, kako skrbno sem J njegovemu očetu mM sedaj mi poplacuje mojo to. Bog mu plačaj tinočk • Minuli sta dve leti, po karenčna doba, odkar je pec Jernej zavarovan. A je tudi za Jerneja najk njegovega življenja. G« jeva dobrota je postaji lje bolj majhna. Natad prišli dnevi, ko je Jern^ dec celi dajp prepeval žab sem gladu. Tudi pomi prostora v hiši je porinik ga Jerneja nazaj v hlev, na slami počaka zaieljen čitka, gospodar pa zažel. sočakov. Iz otroških ust Štiriletna Vida j?re 11 iaprehod. Nasproti jin majhen otrok. "Poglej, mamica, kako dre ima! Zakaj nimam takšnih?" "To je prirojeno!" je mati. "Mamica, ali jih ne b tudi meni priroditi?" * Rog ne daj! "Slišite, gospod Pon je res, da ste rekli, hnjen idiot?" "Bo ne daj," odgovoi ogovorjenec, "besede 'ni vobče nikoli ne rabim!" ZaMtk Ir kom mli Kozmoloiko razmišljanj*. Aristotel ima prav, ko trdi v svoji metafiziki: "Človek Ima po naravi strast do spoznanja." in tako spada tudi vprašanje o začetku in koncu sveta, vprašanje, da-li se vse vočno ponavlja, med naj starše miselne probleme. Ideje, kakor o večnem ponavljanju, najdemo že v rellgi Jah starih lndov, srečavamo Jih pri Heraklidu, Anaksimadru, .Empedoklu in pri stoikih; to je j tudi Vergilova misel, ko pravi v četrti e k logi svoje "Bukolike". da bo "veliki Ahil znova poslan proti Troji." A tudi v novejši filozofiji naletimo na misel o večnem povratku vseh utvari, nje najpomembnejši zastopnik pa je nedvomno Nietzsche. Ta Ideja mu je bila temelj njegovega filosofakega sistema, čeprav je priznal nsdpkaznoat svoje toorije, ko Je v lfayerjevem nauku o ohranitvi aile in drugod šaman iakal fizikalnih podatavk zanjo. Poskusili bomn na podlagi dejstev, Iti no jih ugotovile moderne naravoslovne znanosti (a-stronomija, astrofizika, fizika, kemija), podati aliko o vesolj-atvu. v katero imo postavljeni s * svojim življenjem. Številčne vrednosti, ki Jih bomo navedli, ustrezajo najnovejAlm dognanjem navedenih inanoati; časovne navedbe o starosti zemlje, ^sonc« ali «»tava Rimske cest« je smatrati za srednje vrednosti, tako n. pr. navedbo zemeljske starosti s 2000 milijoni let. Po razmerju med «vincem in uranom v radioaktivnem kamenju te starosti natnreč ne moremo smatrati za nitjo nego 1400 milijonov let, po relativni često-stl urana v njegovem iztopu aktino-uranu pa sa nižjo nego 3400 milijonov let. Srednja vrednost je potem nekako 2000 milijonov let. Trdno dognanje moderne e-lektromagnetske teorije je to, da Ima vsaka vrsta žarenja neko telo, ki je prav tako realna kakor teta 1 t železa. Pritisk, ki ga izvršuje svetloba na kakšno ploščino, naj si bo še tako ne-znaten, so izmerili eksperimentalno. Iz tega sledi, da mora vsako telo. ki Url, Izgubljati teto, Tako izgubi solnce z izžarevanjem vsakih 24 ur 360,000 milijonov ton. To spreminjanje materialne teše v tarenje se dogaja na vseh zveadah, tudi na zemlji, kjer se elementi kakor uran neprestano spreminjajo v preprostejše atome svinca in helija. Izguba tete na zemlji po iztarevanju pa snaša le r>o kg v 24 urah. Današnja sončna gmoto tehta 2000 kvadrilijonov ton. Preprost račun nam pokaže, da bi moglo sonce tedaj oddajati svojo substanco še 16 bilijonov let v prostornino, preden hi *e njegova energija po stolnem Izgubljanju teše izčrpal« To obdobje pa bo še večje. Znani angleški Mtronom Cd da sedanja vesoljna snov ni obstajala večno. Z neko verjetnostjo moremo trditi, da je gornja meja njene starosti 200 bilijonov let. Pred časom, ki ni neomejeno dolg, se je tedaj izvršila ustvaritev materije. Kako pe je izvršila ta ustvaritev, nam današnja znanost še ne ve odgovoriti in nporda nam niti dington je 1. 1924. namreč po-1 nikoli odgovoriti ne bo mogla, kazal, da zavisi svetilna moč Povrnimo se k naši zemlji, ki kakšne zvezde od njene teže. nim je vendar najbližja. Naše Tako imajo zvezde, ki so po te- ŽIvyenje je odvisno od sončne ži enake soncu, približno isto 8Vetlobe in toplote. Da to dvo-svetilno moč. Zvezda pa, ki je he nl večno, smo že videli. Po polovico lažja od sonca, ne izža- bilijonu let bo znašala razdalja reva polovice njegove energij* icmlje od sonca 164 milijonov temveč samo osmimo. Cim sta- kilometrov in temperatura na rejša postaja zvezda, tem manj-L^miji bo tedaj, če upoštevamo ša je sicer njena teža zaradi Iz- neisogibno zmanjšanje sončne te-žarevanja, a tem manjša je tudi fe in njene energije, padla za oddaja njene energije. Potem- 80 stopinj Celzija. Verjetno je, takem bi se tedaj bodoče življe- da more življenje zaradi svoje nje našega sonca raztegnilo sko- ogromne prilagodljivosti vztra- raj brezmejno preko navedenih hati še pri nižjih temperaturah, 15 bilijonov let. nadaljnja domnevanja o tem pa Pri tem bi opozorili še na ne-1 so odveč. ko drugo dejstvo. Razdalja med eemljo in soncem znaša danes 140 milijonov kilometrov in u-streza po znanem Newtonovem zakonu o privlačnosti natančno današnjemu razmerju v teti. Ker se teta sonca, kakor smo videli, stolno manjša (v 4 minutah za cel bilijon ton), »e njegova privlačna moč tudi manjša in premer zemeljske krožne poti veča. V stoletju se zemlja oddalji od sonca približno za meter, V bilijonu let s«« bo razdalja povečala približno za 10 odst. Zdaj nastane veliko vprašanje, da-II se te izgube energije po izžarevanju kako nadomestijo. Na to vprašanje nam odgovarja novodobna toplotna teorija s obema svojima glavnima stavkom*. Prvi zakon, zakon o ohranitvi energije, pravi, da se energija ne raorc unWtf; spre- Kaj pa če nastopijo malo verjetni dogodki, ki bi zemeljsko življenje končali že dolgo pred potekom bilijona let? Sonce bi utegnilo n. pr. trčiti z drugo svezdo, kakšna zvezda bi mogla priromati v planetni sestav in vplivati na njegove poti tako, da bi življenje na zemlji umrlo. Toda verjetnost takšnih dogodkov je silno majhna. t)ruga nevarnost je nadalje: Sonce je pred nekim nevarnim stanjem, ko kažejo zvezde nagnjenost k temu, da se stisnejo in zmanjšajo svoje žarenje na majhen del svojega dotedanjega žarenja. Morja in reke bi tedaj zaledenele, zrak bi se spremenil v tekočino, zemeljsko življenje bi morslo izgubiti ssmo odstotke svoje tarilne sile. da do-seže to nevarno stanje, za to pa potrebuje kakšnih 160 tisoč let. A to je še zmerom dosti pod nos. — Tu čitaj, France! Kako e vendarle koristno, če človek včasih čita. — Kaj pa ti spet hočeš. Kaj naj prečKam? — Tu,,poslušaj, pa ti bom preči tala: "Zadružna samopomoč nudi vsakemu človeku ugodno priliko, da se zasigura za slučaj smrti. Ker je dandanes težko zs denar, posebno v slučaju smrti pri hiši, sato zavarujte svojce pri Zadružni samopomoči. — Ha, ti, baba robata, kaj pa naj' to pomeni? Kaj misli, da bom že skoraj umrl, bi rada dobila denar, kaaaj? — Ti bedak bedasti, kaj pa DAJE NOVO 2IVIJENJE SLABOfl Ljudje, ki *« »UfcHnl -r>M drugih vsrokm. «lob* pmiwlj*» pntbiiicj» motni. Ur NUGA-TONK. NUOA-TONK i» iu*»*» »k* *n foMkr irrt«* tUrtM. mo¿n«já« In arfwrjl* t«, nmtl «Uj n« nozahit* nmki»HI NUCA- NUGA-TONK m rmd«)» » N« junljlt* p«n«r»dk Nt*«r tolik« kot NUGA.TONK. aa. «m. wees iS Mr».—» ¡M A. M. t* «:» P. H T* SAa trn (oniiBtrntlr L— SPREJEMA V8A ▼ftfariko obrtj^Hj Tisks vabila za veselice In shode, knjige, koledarje, letake itd. v ilovanakr«. ^ slovaškem, češkem, nemškem, sn*le*ke® )ni CV VODSTVO TISKARNE APBMRA NA & N. P. U DA TISKOVINE NAE0TŠ V SVOJI TISKARNI Vas ix>J»»nfla šaja unifikoé+f""" Pütts f ** m S.N.P.J. PRINIM r J 2657-ftt fto. Trfafse