217. številka. Ljubljana, v soboto 21. septembra 1901. XXXIV. leto.
SLOVENSKI NAROD.
[shaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po post! prejeman aa avatro-ogrske dežele za vse leto 26 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 60 h, za jeden mesec a K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 6 K 60 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko veC, kolikor znaSa poStnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat aH večkrat tiska. — Dopisi naj se izvolć frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naroCnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12.
„Slovenski Narod" telefon št. 34. — „Narodna tiskarna" telefon št. 85.
Črno-rudeča žlindra.
Pravi značaj katoliško-politične stranke se ne spozna iz njenega programa, iz njenih teorij in iz njenih resolucij. Besede so po ceni! Pravi značaj vsake politične stranke se kaže v njenih dejanjih in le po dejanjih se sme soditi stranka.
Zveza, ki se je sklenila v Idriji mej škofovo stranko in mej socialno-demokratično stranko, je tako dejanje, in je kakor goreča baklja v temni noči osvetlila značaj in moralo teh dveh strank in tudi značaj in moralo njenih voditeljev.
V naši državi ne pomnimo slučaja, da bi se bili socialni demokratje kdaj tako daleč spozabili, da bi bili najhujšemu in najnevarnejšemu sovražniku ljudstva in proletarcev v političnem boju priskočili na pomoč. V Idriji se je to zgodilo! V Idriji so socialni demokratje odločili v prid klerikalcev. Rudeča žlindra se je pomešala s črno žlindro, da je zasmrdelo po celi državi . . .
Socialnodemokratična stranka je s to zvezo osramočena in kompromitirana, zakaj o tem ni nobenega dvoma, da se je ta sramotna zveza sklenila z vednostjo in z odobrenjem vodstva jugoslovanske socialne demokracije. »Rdeči prapor« je že mesece in mesece pripravljal teren za tako zvezo. To vodstvo je pozabilo na svoj program in zavrglo svoja načela. Volitev v Idriji je pokazala, kako prazne so bile vse socialnodemokratične deklamacije, da je v osvobojenje ljudstva treba streti duhovniško gospodstvo, da je kleri-kalizem največja pijavka in da ugonoblja vsako ljudstvo kulturelno, nravno in gospodarsko. Smrtno sovraštvo klerikalizmu oznanja socialnademokracija v teoriji, v Idriji pa je pomagala klerikalizmu do zmage, pomagala je povečati in utrditi itak velikansko moč in veljavo klerikalcev.
Že ko smo pred volitvijo dobili v roke zadnjo številko »Slovenskega Lista«, smo bili prepričani, da bodo socialni demokratje pri ožji volitvi glasovali s kleri-
LISTEK.
Sobotno pismo.
Minoli teden je bil poln dogodkov, ki so Ljubljani precej izpremenili lice. Vrnile so se trume dijakov in vojakov, za njimi pa so prišli kar naenkrat štirje veliki zeleni »lintverni«z odprtimi žreli, ki bodo stražili novi most, ki leži ljudem v »Katoliški Tiskarni«, kakor tudi onim v Jenklavškem farovžu, že zdaj na dnu želodca. Po treh glavnih progah je začela drveti električna železnica s svojimi elegantno in moderno opravljenimi pa razsvetljenimi vozovi, ki so vedno napolnjeni občinstva. Ta prometna naprava sicer voznikom, klerikalcem, Ižancem in — psom ne ugaja, ali »čas hiti in nič ne čaka«, zakaj bi se človek počasi vozil po kronci, če se človek hitro vozi po grošu ali dveh! . . . Samo nekaj mi pri tem podjetju ne ugaja — mej uslužbenci se je pričelo nemškutarjenje, ki spada mej švabske »purgarje«, ne pa v Ljubljano. Ker se je pa pri nas dalo že marsikaj »kurirati«, se bo moralo prej ko ne tudi to spakovanje!   Če je res, kakor trdi sv.
kalci, da je mej njimi zveza sklenjena, podpisana in s primerno valuto zapečatena. V poročilu »Slovenskega Lista« o shodu v Idriji je čitati, kako je socialni demokrat R i n a 1 d o hvalil in povzdigoval dr. Šusteršiča in oznanjal, kako mu je ta ožlindrani prorok simpatičen, socialni demokrat Jereb pa je klical: Čast klerikalcem, ki so si znali pridobiti v kmetskih občinah 15 mandatov. Torej čast stranki, ker je na nečuven način sleparila, ker je z grozovitim terorizmom, z zlorabo cerkve in spovednice, z zlorabo cerkvene avtoritete, s korupcijo in nasilstvom ljudstvo oropala pravice voliti svobodno in po lastnem prepričanju. Na tistem shodu v Idriji, kjer so se s o c i a 1 n o - d e m o -kratski voditelji objemali z dr. Šusteršičem, se je popolnoma očitno pokazalo, da je mej klerikalci in s o c i a 1 n o - d e m o k r a t s k i m i voditelji že vse dogovorjeno.Shod je bil sploh sklican v namen, da so s o c i a 1 n o-d e m o k r a t s k i v o d i t e 1 j i potom sugestije ulovili svoje pristaše za klerikalno stranko. Da so socialni demokratje pri prvi volitvi glasovali za svojega vodjo Rinalda, to je bila samo komedija, uprizorjena, da bi »so-drugi« ne postali nezaupni in ne sprevideli, da se je rudeča žlindra pomešala s črno žlindro.
Še sramotnejše, kakor postopanje socialnih demokratov, pa je bilo postopanje takoimenovane katoliške stranke, tiste stranke, ki jo katoliška cerkev po svojem škofu uradno in oficijalno priznava kot svojo.
Klerikalna stranka je doslej socialno demokracijo krvavo preganjala in jo predstavljala kot izvržek človeštva. Proglašala jo je kot ateistično stranko, kot najhujšo sovražnico vere sploh, zdaj kot republi-čansko, zdaj kot anarhistično, kot sovražnico Boga in cerkve. Škot ljubljanski je preklinjal to stranko pri vsaki priliki, v svojih pastirskih listih jo je fanatično pobijal in je izrecno prepove 1 al »Rdeči prapor«, kakor sploh vse socialno-demokra-tične liste. Sedaj pa je ljubljanski škof rimsko katoliške cerkve pil
pismo — bral ga nisem, pa bi ga tudi ne — smel! — če je torej res, da hodi hudič okoli po svetu, kakor rjoveč lev in išče , koga bi požrl, potem moram reči, da je imel zadnjih devet dni na Kranjskem dosti opraviti! 2784 volilcev je volilo po svoji vesti in brez strahu pred peklom — liberalce! Kolikor so kranjski klerikalni agitatorji dobili v roke značajnih in poštenih ljudi, vsakemu so žugali, če se ne uda, da ga bo vrag vzel in trgal. In ker vrag na tem svetu povsod preži na človeške duše, si je lahko imena volilcev liberalcev povsod notiral.
Hudič in peklenska žrjavica pa nista bila edino sredstvo za volitve, imeli so fajmoštri, kaplani, kuharice in ostali štab še ves drug materijal v rokah! Po deželi je dr. Šusteršič, vitez črne žlindre z zvezdo, zapodil cele kadre posojilničnih in pisarjev »Gospodarske svoje zveze« ter dva »revizorja«; po Dolenjskem je hodil eden, po Gorenjskem drugi in tako tudi po Notranjskem. Prijatelj, ki je takega »revizorja« opazoval po Notranjskem, mi je pravil, da se je plazil za ogli in se ogibal ljudem pri belem dnevu ter le ▼ mraku vtaknil svoj nosiček v kako konsumno
bratovščino s socialno demokracijo in dal svoj blagoslov zvezi, ki se je sklenila mej škofovo in socialno-demokratično stranko. Škof, njegovi kanoniki, župniki in kape-lanje so nekdaj rohneli, da je socialna demokracija židovska stranka, da so so cialni demokratje židovski hlapci, ki delajo z židovskim denarjem, sedaj pa so se ravno ta škof, ti kanoniki, župniki in kapelanje vrgli v naročje tem »židovskim hlapcem«, sklenili zvezo s to židovsko stranko, jo v sinočnem »Slovencu« slovesno proglasili za pošteno ljudsko stranko, ne meneč se za to, da sami sebe bijejo po zobeh, v »Katoliškem domu« pa so v četrtek navdušeno upili: »Živeli socialni demokratje!«
Klerikalna stranka zatrjuje leta in leta, da je vsaka zveza mej njo in kako drugo stranko ki ne stoji na krščanskem temelju, popolnoma nemogoča in nemoralna. V Idriji pa je škofova stranka vendar sklenila tako zvezo in sicer s stranko, ki odločno pobija krščanstvo kot tako, ne samo zlorabe vere v politične svrhe kakor mi, ampak s stranko, ki je v tem najdosled-nejša na svetu zavrgla krščanstvo kot temelj kulture in vsega javnega in zasebnega življenja — in rimsko katoliška morala ni bila temu na potu. Dr. Šusteršič, škofova desna roka, je celo na shodu v Idriji naravnost povedal, da se sicer v verskem vprašanju ločijo klerikalci od socijalnih demokratov, toda za vero da se bodo že tudi z g 1 i h a 1 i. Škofova stranka kupčuje torej z vero, kakor kak mešetar !
Zveza škofove stranke s socijalnimi demokrati nam kaže pravi značaj škofove stranke, kakor tudi socijalno-demokratičnih voditeljev, kaže nam pa tudi pravi značaj katoliške morale.
Domislimo se le vsega tega, kar so škof in njegovi duhovniki govorili in pisali o socijalni demokraciji! in vzlic temu jim je njihova morala, njihova kato-1 i š k a m o r a 1 a dopustila skleniti zvezo s soc.  demokrati.   Morala,  ki  se  zrcali v
društvo ali zadrugo, potem jo pa zopet pobral v drugo vas. Dr. Šusteršič in njegov »adjutant in politicis«, Anton Bona-ventura, sta pa komadirala tudi ženstvo v ljubljanskem uršulinskem samostanu v službo agitacije, in sicer vse tisto ženstvo, ki ima kaj sorodnikov. In to ženstvo je moralo svojim ljudem pisati pisma po tem-le »šimelnu«:
»Kdo je kot Bog? (»Quis ut Deus«, kakor ima na svojem ščitu sv. Miha, ki tišči pod seboj zmaja z jedno nogo, z roko pa mu tišči sulico v žrelo!) Kdor stanuje v zavetju Najvišjega, prebiva v varstvu Boga. Ako je Bog z nami, kdo bo zoper nas? Ti pa, dragi (oče, brat, strijc, prijatelj!), opravi ustno svojo dolžnost pri volitvi in sicer tako, da bo nekdaj sodbaBožja mila za Te, ne strašna! Prosim Te lepo, vplivaj tudi na one, ki so pod Tvojim poveljništvom! — Ostani zvest sin sveti katoliški cerkvi in njenim pravim služabnikom . . . ker ti so skala, na katero je Kristus zidal svojo cerkev. — Žal! — da se nahaja — kakor med pšenico ljulika, — tudi med pravimi in vrlimi duhovniki več takih, ki so v pohujšanje drugim. V tem oziru nam  ni treba zreti v daljavo,
zvezi škofove stranke s soc. - demokracijo, je morala ničvrednosti, je rufijanska morala.
Nam je le v korist, da se je na tako eklatanten način razkrinkal rufijanski značaj klerikalne stranke, kajti to zamore le dobro uplivati na razmere v deželi. Živela črno-rudeča žlindra!
Poparjenost vipavskih popov.
Poraz dne 12. t m. je naše namestnike božje kar omamil, kar ni čudo, kajti polna štiri leta pripravljali so z vsemi sredstvi in z žilavo vztrajnostjo Božiču padec; nekateri mirnejši zamenjali so se z možmi najostrejšega kalibra, in nobeno čudo ni, ako je na malem površju naše doline 16 duhovnikov, ki so jedva po 2 kilometra drug od druzega oddaljeni, s silo, terorizmom in zvijačo doseglo klaverno večino 25 glasov zoper Božiča. Zelo značilno je pa za to klerikalno večino, da so se prisiljeni k le r i k a 1 n i v o 1 i 1 c i pred nami in tudi pred kandidatom samim opravičevali že pred volitvijo in po volitvi; da so nam zatrjevali, da so v srcu z nami, in da nam zmago žele! Kaj ne, to so bili navdušeni »katoliški« možje! Taki so bili klerikalni volilci, in kjubu temu bi bil imel Božič tudi v Vipavi večino, da nam niso pobesneli klerikalci z največjo silo nad 100 nam zagotovljenih glasov zadnjo noč odvzeli. Obup in žalost polastila sta se zadnje dni naših klerikalcev še hujše kakor pred 4 leti, in stric Habe del je plešastega svojega Franceljna k sramotnemu stebru sredi kuhinje na poleno klečat, ker se je tudi kot kandidat tako slabo spo-nesel. Duševno razpoloženje naših popov je prav podobno onemu pred 4 leti, ko je Božič prvikrat zmagal, in najbolje je opišemo, ako objavimo pismo, katero je po prvi Božičevi zmagi pisal slapski župnik Klobovs svojemu tovarišu Mikšu na Trstenik. Vsebina te jeremijade je naslednja:
ker dokazuje bližina to prežalostno res nico! . . .«
Tu smo liberalci slikani kot zmaj, katerega tlači k tlom sv. Miha s klicem: »Quis ut Deus!« — Iz uršulinskega samostana so šla ta pobožna in deviška pisma na deželo v roke volilcev sorodnikov! če so imela kaj uspeha, to vesta že menda zdaj nunski spovednik in katehet Stroj.
Pamflet, ki so ga klerikalci izdali proti županu Hribarju in ravnatelju Gras-selliju, je nov dokaz, da so naši klerikalci ne le hudobni, nego tudi glupi, če Ljubljanica ne teče nazaj po strugi, ampak naprej, je župan Hribar tega kriv, da je potres Ljubljano udaril, da so se hiše iz nova zidati morale, da so se ulioe razširiti morale, času primerne in koristne naprave izvršile, temu je poslanec Hribar kriv, i. t d. To so vam tiči, ti kranjski klerikalci! Kakor je že Bismarck o klerikalcih rekel: »Ihr Programm ist nur Heu« chelei und Gauckelspiel! Sie leben nur von der Dummheit der Menschheit!« —
Na političnem travniku prikazal se je pa spet »upupa epops« — slovenska smrdokavra, o kateri smo zadnji četrtek izvedeli, da ima svoje gnezdo v — Idriji J
»Neljube posledice za marsikoga mojih tovarišev in tudi zame je porodil duh časa liberalizma, ki je vsled teh volitev silno zrastel v teh krajih. G. Hladniku iz Goč so okna z blatom človeškim namazali, pred volitvami okno ubili in prav te dni, t. j. po volitvah, pa zopet okna pobili, in najbrž zato, ker je to, kar so mu pred volitvami naredili, žandarmeriji naznanil, in se je za nekatere provzročitelje menda izvedelo, da bodo morebiti kaznovani. Mislim, vem ne, da si bo proč pomagal. Tudi g. dekan je rekel, da bo šel v počitek, kar sem mu pa odsvetoval, mislim, da mu še zdaj ni resna volja to storiti. G. Wartol je rekel, če se kaj tacega zgodi, kakor ob prihodu dr. Tavčarja v Št. Vid, streljanje, zastave itd., bo šel proč.
Po Božičevi izvolitvi v Trgu, sta ga Tavčar in Majer vzela med se v sredo in so šli po trgu gori in doli, in dobili so tudi voz in posadili Tavčarja in dr. Ro miha (!) na voz in ga peljali somišljeniki po trgu, prijemši sami za voz, t. j., ni bil konj vprežen.
Upitje, pijančevanje, streljanje od jutra do večera v Trgu in po občinah po volitvah. Slišal sem, ali je res ali ne, da je Tavčar plačal za vsako občino po 3 kg. smodnika, koder so bili liberalni možje izvoljeni; za Podrago pa 16 kg, tudi pri nas so dolgo časa streljali. Pohujšanje je Tavčar veliko naredil. Kar je pa volitev hudega provzročila, je dekan v nedeljo v pridigi rekel, da se to leta in leta ne bo poravnalo. Pametni ljudje sami to spoznajo, stori se pa nič ne. Za Božiča je vendar skoraj vse. Pri nas mislijo bralno društvo vpeljati. »Narod« in tri »Rodoljube« že imamo, tako tudi »Edinost«, »Sočo« in »Primorca«. Po 3 ali 4 naročeni so na en in isti list, kedaj se je to začelo, ne vem, ali najbrž po bandimi ali to jesen. Jaz se upiram, govorim s pametnejšimi, da naj delujejo zoper to društvo, ker je večina za branje vnetih liberalna.
Reklo se je. da do društva ne pride, vedoč, kako pohujšanje je bilo, ko je bila ob času vinarske šole tukaj čitalnica, pozneje je to društvo razpalo. Tudi če bi se pri nas pod imenom »Katoliško bralno društvo« ustanovilo, česar pa ni upati, bi se hitro v liberalno spremenilo. Jest se bom upiral v cerkvi in zunaj, če tudi je v takih okolščinah mogoče največ storiti, je meni nemogoče, nisem zato in tudi okoliščine so slabe. Bom najbrž v teku enega leta Tvoj sosed in kopita poberem odtod. Pač žalostno, po sv. misijonu, pa tako hitra izprememba. Opomnil sem jih na sv. mi-sijon ob času volitev, pa bi bilo bolje molčati. Storil bom to tudi pozneje večkrat, zlasti ob obletnici itd. Pri nas bi se boj polegel, če bi ne bilo tega bralnga društva. Bojim se, da ne bi kaka tuja roka zalagala liberalnih časnikov, kajti če so za volitve stotake metali, bodo tudi za seme liberalizma vsaj enkrat desetake dali. Oni mož, ki je pri volitvi sebi dal glas, zdaj silno trpi. Po noči so mu že dvakrat pred hišo upili, ga zmerjali, tako sinoči, bil je semanji dan, on je majer g. dekana.
Ko so te dni pripeljali na novi most »lin-tverne« in enega izmed teh postavili na prvi steber, približata se mu počasi kmet in kmetica z Dolenjskega. — Nekaj časa ogledujeta to bakreno zeleno pošast, potem pa zaječi kmet: »Urša ! Lej, lej ! Do zdaj smo slišali le o črnem hudiču, tukaj le gori so pa še zelenega djali! Boga naj bi bili gori djali, Boga ! Viš, kako ima odprte čeljusti, kakor bi čakal na tiste liberalce !« — »Aha, aha«, mu pritrdi kmetica z odprtimi usti. —
Čevljarski vajenec, ki je ta dialog od blizu poslušal, pa stopi pred kmeta, rekoč: »Oče, ali veste, kakšna pošast je to? — Vidte, žrelo in sprednji del pomeni klerikalce, ta le martinčkov rep so pa idrijski socijaldemokrati«. — Kmet bi bil vajenca udaril, da mu je ta ni odkuril, šlapo v zrak metaje. — Jaz pa pravim: »SchOne Seelen fanden sich — in Idria !«
_ Ker sem že pri teh rotovških zmajih,
mi le ne gre v glavo, zakaj so lintverni, če imajo že predstavljati mestni grb, postavljeni brez — rotovža na most. Ali ni to le polovica grba? Ali bi se iz podstavka ne bil dal izklesati vsaj na videz rotovški stolp, kakor ga grb predstavlja?
Jaz sicer upam, gospod urednik, da bova tak grb še dočakala, kakor sva do-
Slišal sem, da so pristopili k posojilnici: Majer, Božič, Hrovatin. G. Texter mi je naročil, da naj poprašam, ali je to res, potem da odstopi. Jaz nisem načelnika vprašal in ga tudi ne bom. G. dekan je rekel, da so ti sprejeti. Načelnik je bil določno na liberalni strani in za njo delal skrivaj, da se mu ne more lahko do živega priti. Jaz sem »kurzsichtig« ž njim, le kar moram.
Deo gratias pro concursu, da se lahko umaknem. Potem se morda znajo vsaj pametnejši zavedati, kam smo z liberalnimi volitvami in njih posledicami^prišli. Glede na vse to tudi mora vse to priti, naj bo že potem kakor hoče. Po nedelji se je slišal ob 8. ali malo poprej in še naprej strel iz Podrage; izvoljen je bil Božič za župana. Po noči je slišalo saj pol naše doline strel, ljudje naj vedo za slavno zmago!
Sliši se, da se tudi sedaj ti onemogli gospodje iz obupa spravljajo v »penzijon«.
V LJubljani, 21. septembra. Sprava med Mlado- in Staročehi
se je torej sklenila in sicer za bodoče deželnozborske volitve. Staročehi dobe do 10 mandatov. Obe stranki bodeta delovali skupno in složno za postavljene kandidate, izdali vsaka svoj volilni oklic in vsaka svojo listo kandidatov. Ta sprava se je dognala radi agresivnega nastopanja nemških strank proti češkem narodu. Stranki bosta skupno branili interese dežele in naroda ter se podpirali v boju z Nemci in nasprotnimi češkimi strankami.
Car in carica na Francoskem.
Pri Dunkirchenu sta si car in carica ogledala krasno francosko ladijevje, pri Reimsu pa sta videla velik del francoske armado na vajah. Car si je ogledal posamezne kore na konju, carica pa se je vozila za njim ali pa ga je spremljala peš. Carica se jo vedla jako priprosto, ljubeznivo in pogumno ter jo svojega soproga carja celo fotografirala poleg novega francoskega topa. Po manevrih se je vršil v fortu Vilry-les Reims zopet de-jeuner, katerega so se udeležili car, carica z nrnistri in s spremstvom, Loubet z vsemi ministri, generali in razni odlič-njaki s soprogami. Loubet je imel prvi napitnico. Dejal je, da je armada ponosna in hvaležna, da si jo je ogledal car ter da vidi v njegovem posetu največje plačilo in najmočnejšo vspodbudo. Napil je carju in carici ter ruski armadi, naglašaje besede, katere je govoril car v Chalonsu, češ, da sta ruska in francoska armada združeni z globokim čustvom pobratimstva. Car je z najlaskavejšimi besedami pohvalil sijajno sposobnost francoske armade ter se izrazil, da ga to veseli tem bolj, ker je ta odlična armada last prijateljice Francije. In dejal je: Napijam vrli francoski armadi, njeni slavi, njenemu prospehu, ter vidim v njej mogočno podporo načel pravičnosti, na katerih sloni splošni red, mir in sreča narodov.  Car in carica sta bila menda včeraj
čakala novo gledališko sezono — kljub uživanju ponarejenega in ostrupljenega katoliškega mleka in pa laškega vina, ali če hodi vrag okolu po svetu, potem so v prvi vrsti potrebni razni kranjski derviši, da jih strese za ušesa, potem katoliške mlekarice, ki nam zastrupljajo mleko, ter slednjič tisti krogi slovenske inteligence, ki bi morali Boga hvaliti, da nam klerikalci v deželnem zboru še ne bodo mogli slov. gledališča vzeti, ki ga pa vkljub ugodnemu materijalnomu položaju ne podpirajo, kakor bi bila njih dolžnost! — Ker pa vem, da bodo te dni uganjali klerikalci v Ljubljani in drugod zunaj gledališča razne »komedije«, opozarjam na to javne organe, ker ima na tem svetu zoper goljufije govoriti tudi še kdo drug, kot božji namestniki. Hinavci so namreč vsega zmožni. Apelujem pa slednjič tudi na tiste davkoplačevalce, ki sicer vedno godrnjajo o previsokih pri-dobninskih in drugih davkih, ki pa se na povabilo, da bi izbrali in odposlali iz svoje srede v odmerjalno komisijo mero daj ne člane, ne brigajo, za shod, če ga kako društvo skliče, potem pa vpijejo, da se jim krivica godi! — če nočejo sami sebi pomagati, jim erar pa Bog tudi ne bosta. In s tem — basta!
že tudi v Parizu. Anarhisti so se oglasili s tem, da so streljali na ofieialni vlak, a kroglja ni zadela nikogar. Nekaj anarhističnih žurnalistov je bilo te dni zaprtih.
Vojna v Južni Afriki.
Buri so na grožnje in na širokoust-nost lorda Kitchenerja odgovorili pošteno in odločno: prizadeli so Angležem hude poraze in težke izgube! Lord Kitchener gotovo ne piše cele resnice, nego slika nesrečo kolikor možno milo in površno, a vendar je že iz njegovega poročila jasno, da so bili zopet enkrat Angleži korenito tepeni. Kitchener piše: Troje kompanij pešcev na konjih s tremi topovi pod vodstvom majorja Gougha je zapazilo južno Utrechta, pred Dejagersdriftem okoli 300 Burov, ki so stopali s konj. Angl»ži so naglo zasedli hribce, ki so bili ugodna pozicija, ali tedaj se je pokazalo, da so Buri s svojim vedenjem nastavili Angležem le past. Majorja Gougha oddelek so namreč zgrabili Buri nakrat od spredaj in z desne strani. Buri so bili skriti. Angleške čete so bile po hudem boju premagane ter so izgubile vse tri topove. 2 častnika in 14 mož je bilo ubitih, 5 častnikov in 25 mož ranjenih, 5 častnikov in 150 mož ujetih. Major Gough je s svojim adjutantom ušel proti Dejagersdriftu. Baje so bili Buri 1000 mož močni ter jih je komandiral Botha. Kitchener dostavlja: »Poslati hočem generalu Littletonu pomoč« Ta dogodek kaže zopet, kako slabe so pred-straže Angležev, kako lahko jih zvabijo Buri v past, in kako junaški so njih vojskovodje, ki pobegnejo, kadar se njih slabo peljani četi godi trda. Littleton je bržčas tudi v nevarnosti, sicer bi ne rabil pomoči. Dalje poroča Kitchener: General French javlja, da so Buri pod Smutsom zgrabili pri Elandsriverspoortu švad rono u 1 a n c e v. 3 častniki in 20 mož je padio na angleški strani, 1 častnik in 30 mož pa je bilo ranjenih. A tudi Buri so imeli baje težke izgube. Dalje poroča Kitchener: Patrulja gardnih grenadirjev, katero je vodil poročnik Rebow, je bila na neki farmi blizu Reitsidinga na progi Deaar-Naamopoort obkoljena in po hudem boju ujeta. Rebow in še 1 mož sta padla, 2 moža sta bila ranjena. Neki ser-geant je hotel preplavati vodo, da bi pripeljal pomoč, a je utonil. Angleži so dobili torej kar zapored tri hude udarce! A to še ni vse: General Louis Botha je začel s 1500 možmi vdirati v Natal. Seboj ima troje topov. Naskočil je železnico pri Belfastu, glavna četa pa je med tem odrinila proti jugu. Natalski guverner je že alarmiral vse čete, ki so mu na razpolago. V vsej Kaplandiji se proglasi obsedno stanje. Buri se hočejo za požgane svoje farme maščevati s tem, da bodo opustošili kolikor možno največ angleškega ozemlja. Tako so Buri pokazali mi-noli teden, da jih še ni volja udati se, nego da so še zelo močni.
Dopisi.
Iz Škofje Loke 18. septembra. V nedeljo napravila nam je tukajšna čitalnica zelo zabaven večer.
Proizvajala se je igra »Kateri bo«. Dasiravno ta igra nima nič posebnega na sebi, izvršili so naši mladi diletantje svoje uloge precizno in častno. Posebno doktor Bistroglav je občinstvu tako ugajal, da ga je pri vsakem nastopu podravljalo z navdušenjem.
Raznotrosti izvajala sta občeznana člana deželnega gledališča v Ljubljani, namreč gospod in gospa Danilo, katerih osebi sami garantujeta za izvrstno rešitev svojih nalog.
Pred igro razveselila nas je s nekolikimi komadi tukajšnja mlada godba na lok, ki je bila takoj po prvih glasovih pozdravljena z živahnostjo.
Tudi pri plesu, ki se je prav animirano razvil takoj po igri, odlikovala seje ravno imenovana godba, pod vodstvom gospoda Sadarja, s preciznim in neumornim igranjem tako, da se je čula o njej le obča pohvala in vsakdo je želel, da bi jo od vseh strani kolikor največ mogoče podpirali in jej s tem zagotovili obstanek.
Sploh je bil ta večer tako vesol, da je pri nas le malo takih.
Pa tudi ob delavnikih smo imeli tu vedno dovolj zabave, katero so nam na-pravljali zlasti Koblar iz Kranja in njegovi agitatorji.
V torek je prišel kranjski dekan osebno v Loko in letal od hiše do hiše z župnikom škofjeloškim, usiljeval vsakemu svojo kandidaturo in tako rekoč beračil za glasove, zraven pa lagal po svojej navadi, da mu manjka samo dvanajst glasov do večine, naj torej le njega volijo, ker Pire je tako izgubljen.
Koblar je dobil sicer več kot 1 dvanajst glasov od tukajšnjih klečeplazcev, a bil je kljub temu »fuč»!
Kako nepriljubljena oseba je Koblar, prepričal se je pač lahko sam na lastna ušesa pri marsikakem posestniku v Loki, nekateri so zapirali pred njim vrata, drugi pa so mu povedali, kar mu gre. Vspeh se je pa tudi pokazal, dne 19. t. m., ko je dobil kljub silnej agitaciji 59 glasov, med tem, ko jih je g. Pire dobil 34 skoro brez vsakega moledovanja.
Res mali razloček glasov, če se pomisli, kakih sredstev so se posluževali tukajšni duhovni. Peli so stare pesmi, da bo pogubljen, kdor Koblarja ne voli, da ima smrten greh, kdor ne gre volit na klerikalno stran, obrtnikom so pa grozili z bojkotom. Klerikalci so so čudili, od kod je g. Pire dobil toliko glasov? Pa ni mogoče polom v škofjeloški mlekarni kaj vplival ?
Celo tukajšnji očetje kapucini so so pustili vpreči v Koblarjev agitatorski voz in hodili po hišah.
Do nekega mesarja, ki že več let leži bolan na postelji, prišel je neki bedasti kapucinec in ga silil, da naj gre volit Koblarja. Mesar se mu jo vpiral nekoliko zaradi bolezni, še več pa radi liberalnega mišljenja. Ko pa rujavi kutar le ni hotel iti iz hiše, zapodil ga je mesarjev sin češ, da naj vendar že gre. Na to pa kapucin: »No vsaj grem, pa me nikdar več ne bo v to hišo, tudi takrat ne, kedar bodeto na smrtni postelji.« — Ali res mislite, da no bo prišel prosit za prešička?
Kakor znano, dobil je kaplan Petrič radi bolezni dopust. Pa temu človeku se ne vidi, da bi bil bolan, ker je vsled agitiranja po hribih in mestih več črevljev raztrgal, kakor jih je dosedaj v desetih letih.
Sveto leto se bliža h koncu. Na nogo tedaj, škofjeloški liberalci, delat pokoro, da se vas vsaj Bog usmili, ker pri duhovnih ste tako pogubljeni!
Občinski svet ljubljanski.
(Preložitev ljubljanskega trga z živili.)
V zadnji seji obč. sveta ljubljanskega se je razvnela jako živahna razprava glede preložitve trga z živili. To je vprašanje, ki je že več let na dnevnem redu, ki je pa z otvoritvijo električne železnice postalo posebno akutno. Vsled otvoritve električne železnice je namreč nastala neizogibna potreba, preložiti vsaj jeden del trga z živili izpred rotovža in njegovega obližja, ker bi sicer električna železnica ne mogla voziti po Mestnem trgu. To je dalo povod, da so se razni interesentje obrnili do obč. sveta, naj se trg z živili preloži v drug okraj.
Davkoplačevalci šentjakobskega okraja so se zavzeli za to, da se trg z živili razdeli tako, da pride polovica na Sv. Jakoba trg, polovica pa na Cesarja Jožefa trg, mej tem ko so prebivalci levega brega Ljubljanice prosili, naj se trg za živila premesti k Zvezdi.
Ne da se tajiti, da se je v tej zadevi težko odločiti, kajti tu ne gre samo za vprašanje, ali je centralizacija ali decentralizacija kupčije z živili umestnejša, nego vpoštevati je tudi vso polno drugih momentov.
Mestni magistrat je stvar, kakor je razvidno iz njegovih obširnih pojasnil, ki so bila prečitana v obč. svetu vsestransko razmotrival in preštudiral ter končno prišel do spoznanja, da razdelitve trga z živili ne more priporočati. Sv. Jakoba trg, Cesarja Jožefa trg in Kongresni trg že zategadelj niso pripravni za trg z živili, ker tam ni sence in bi se poleti živila  od  vse   zgodaj  v jutro  parila na
*
OjST Da|je v prilogi. TfcJi
Priloga »Slovenskemu Naroau" št 217, dne 21. septembra 1901.
solncu, kar se nikakor ne more dopustiti. Pa tudi iz ozirov na kupujoče občinstvo je bolje, da ostane trg z živili nerazdeljen. Samo če je vsa kupčija z živili osredotočena, je mogoče, da upliva konkurenca na cene. Naravno je tudi, da bi se prodajalke z vsemi dopustnimi sredstvi branile zoper premestitev, kajti bile bi v opravičenem strahu, da jim bo v občutno škcdo. Premestitev bi se dala izvršiti le šiloma. Sicer pa je jako dvomljivo, če bi se kupujoče občinstvo držalo malih lokalnih trgov z živili in ne bi rajše hodilo na glavni trg v mnenju, da bo tam večja izbera in ugodnejše cene.
Z ozirom na te okolnosti je mestni magistrat sicer odredil nekatere spremembe, ki so se izkazale kot potrebne z ozirom na električno železnico, ohranil pa je trg z živili v centru mesta. Stolni in Mestni trg sta za sedaj določena za trg z zelenjavo, prodajalke sadja pa so se premestile na Pogačarjev trg, ki bo v prihodnje služil izključno kot sadni trg. Kmetske prodajalke, katerim je sedaj provizorično odkazan prostor za staro gimnazijo, se premeste na senčnato obrežje, prodajalke jajc in perutnine pa ostanejo, kjer so zdaj.
Županovo in referentovo poročilo omenja pri ti priliki tudi tržnic, ki so nujno potrebne zlasti z ozirom na kupčijo z mesom. Ako se napravi tržnica, v kateri bi se namestili vsi mesarji, ki zdaj na štantih svoje blago prodajajo, dalje prodajalci rib, sadja in zelenjave, bi bila odpravljena velika kalamiteta.
To so glavne misli, ki sta jih razvili županovo in referentovo poročilo. O debati, ki se je o tej stvari vnela, smo že zadnjič poročali. Kar smo danes navedli, naj služi kot popolnilo našega poročila, da bo občinstvo vedelo, kaki nagibi so vodili občinski svet pri tozadevnem njegovem sklepu.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 21. septembra.
— Iz trgovske in obrtniške zbornice. Namesto umrlega g. Antona Kleina bil je g. Franc Kollmann so glasno izvoljen podpredsednikom trgovske in obrtniške zbornice za Kranjsko.
— Reakcija   in   — vodstvo jugoslovanskh socijalnih demokratov. Zmaga klerikalcev v Idriji — s pomočjo socijalnih demokratov je presenetila vsacega svobodoumnega človeka. Vse drugo smo že doživeli v Avsriji, le tega še ne, da bi v zakonodajni skupščini far zastopal — socijalne demokrate. Ta slavna naloga je ostala idrijskim socijalnim demokratom v izvršitev. No, in izvršili so jo   in   s  tem blamirali, krvavo blamirali ne samo jugoslovansko, nego celokupno avstrijsko socijalno demokracijo pred vsakim razsodnim človekom in — pred klerikalci samimi. Ako stvar trezno prevdarimo, ni se nam jeziti toliko  nad zapeljanimi delavci, ki so se morali ravnati po navodilih »od zgoraj«. Ves škandal gre le na   rovaš   strankinega vodstva! Voditelj stranke  je  Etbin   Kristan, katerega izvrstnih moči se ne da tajiti. Mož je sposoben za vse drugo — le za politiko ne. Za to mu manjka potrebne energije in pa — zmožnosti. Največja njegova napaka pa je, da se v svojem javnem delovanju da popolnoma voditi   od svojih osebnih motivov in da  mu  ni  prav nič za stranko, da, javna tajnost  je,  da on zanika, da bi sploh bil socijalni demokrat, kar je tudi že v dejanju pokazal.   Ko je J. 1898 moral  izvrševalni odbor stranko takratnemu  uredniku »Delavca«, Zavert-niku in administratorju Kopaču znižati za njune zmožnosti prevelike plače, ustanovila sta ta dva s Kristanovo pomočjo list »Rdeči Prapor« in  s  tem  se je zadal »Delavcu« zadnji udarec. »Rdeči Prapor« bil je tedaj ustanovljen proti socijalno demokratični stranki in ljudje, ki so sedaj okolo tega lista, s o t ed a j s Kristanom vred  strahovito  zabavljali proti socijalnim   demokratom.   Vse razsodno delavstvo je tedaj obsojalo to nelojalno in nesocijalistično početje tržaške klike.   Nastal je bil razkol   in mnogo sodrugov   je  izstopilo   iz   stranke. Že je »R.  P.«   prav   trda   šla,  a Kristan si je znal pomagati. Pridobil je zase nekaj marijonet v izvrševalnem   odboru —
mož je dober govornik — in tako se je zgodilo, kar bi si nikdo ne bil prej mislil: List »Rdeči Prapor«, ki je bil ustanovljen proti jugoslovanski socijalni demokraciji in ki je njeno glasilo »Delavca« uničil, ta list je bil nakrat proglašen za glasilo ravno iste stranke in Kristan in Kopač, — Zavertnik je bil že prej izstopil iz stranke — sta zopet sedela pri polni skledi. Kakor je ta »vodja« osramotil svojo stranko takrat le radi osebnih svojih motivov, ravno tako jo je osramotil tudi sedaj pri volitvah v Idriji. Znano je, da se je Etbin Kristan nekaj časa zelo usi-Ijeval v meščanske kroge in pisal v različne »kapitalistične« liste pod črto in nad črto. Imenitno je bilo to, da, dokler je bil on sotrudnik dotičnega lista, je v svojem listu istega ali njegovo stranko lepo pri miru puščal. Tako je n. pr. o »tetki« »Edinosti« lepo molčal, dokler je od nje honorar prejemal. Sedaj jo imenuje »umazano cunjo«. V »Slovenko« je sam sodeloval in napisal za njo mnogo dobrega. Kakor hitro pa se uredništvo tega lista ni hotelo popolnoma in v vsem vklanjati njemu, zapustil je list in — pre govoril tudi druge sotrudnike, da so odklonili svoje sodelovanje. Sedaj mu je »Slovenka« nakrat »naivna«, »otročja« in ne vem, kaj še vse. Etbin Kristan je tudi v izobraženih krogih v Ljubljani hotel veliko ulogo igrati. Silil se je v narodne kroge in takrat nismo čitali v »R. P.«, da so liberalci takšni nazadnjaki, kakor jih sedaj tpisuje. Sodrugi so sicer mrmrali, da je njihov vodja postal že cel »bour-geois« in da vse, kar je boljega, pošilja drugim listom — za plačilo seveda, do čim krmi »R. P.« le z ostanki, a nič ni pomagalo. Prišlo je zopet drugače. Etbinu Kristanu nakrat niso več ugajali ljubljanski »liberalci« in začel je silno rovati proti narodno-napredni stranki. Izdala se je parola: Raje klerikalca kakor liberalca in eto: plod te agitacije je klerikalna zmaga v Idriji, Že nekaj mesecev sem se je časih že naravnost podlo pisalo o kranj skih naprednjakih, dočim ni imel »R. P.« za klerikalce nobene žale besede, naj so slednji še take kozolce prevračali. »Ru-deči Prapor« meni v svoji naivnosti, da pomaga svoji stranki, ako podpira — klerikalce in pobija stranko, v katerih je vendar mnogo visoko izobraženih mož, ki imajo z našim narodom gotovo poštene namene, ako se jim tudi vsakokrat ne posreči, da bi jih popolnoma izvedli. Klerikalna zmaga v Idriji s pomočjo socijalnih demokratov bodi slednjim glasen opomin, naj vendar enkrat odpro oči in naj si dobro ogledajo ljudi, za katerimi drvijo čez drn in strn. Jugoslovanska socijalna demokracija je mala strančica, ki se mora hudo boriti za svoj obstanek. Tembolj potrebuje zase podpore in pomoči. Vitalna potreba vsake stranke je, da si pridobiva čimveč pristašev ter simpatij in vpliva tudi pri drugih strankah. Kdo pa bode simpatizoval s stranko, ki se vsak hip smrtno blamira? Strankarskemu vodstvu pa bodi tukaj na vsa usta povedano, da se z ljudmi nikakor ne kaže na tako malovreden način igrati in da je voditeljem političnih strank treba največ pameti, n e pa samo časti- in maščevanja -ž eljnosti!
Socijalist.
— V Idriji so liberalci strašno pogoreli. Tako piše včerajšnji »Slovenec«; na drugo stran pa je imenoval Pir-čevo večino v Kranju »neznatno«. Pire je zmagal z 38 glasovi, Arko pa s 44 glasovi. Zadnjemu pa je pomagal še poštenjak Rinaldi, ki je pri ožji volitvi na oslu sedeč in oslovski rep v rokah držeč, po Idriji jahal in svoje rudečkarje za katoliškega popa v boj klical. Vse to imenuje »Slovenec« strašno pogorišče, mej tem ko imenuje našo zmago v Kranju, kjer so konjsko glavo, kranjskega dekana, v beg pognali, neznatno. Res, čudna matematika!
— Premehki smo! Iz Škofjeloke se nam poroča, da ondotni lekarnar, po mišljenju »Mladočeh«, ni hotel na noben način k volitvi, dasi so ga odlični napred-njaki prav lepo prosili, da naj gre. Mož pa je ribal svoj možnar, a k volitvi ni hotel iti, če tudi pri loških nunah ničesar ne zasluži, ker imajo svojo hišno apoteko. Mi ta »značaj« priporočamo gospodom zdravnikom in somišljenikom v mestu in okolici, kojim je v Kranju lepa in veliko boljša lekarna na razpolago.   Naj gospod
Burdik riba svoj možnar, kolikor časa se mu zljubi, to pa vemo, da nam v bodoče svojih strupov ne bode prodajal. Ravno tako se nam s Kranja poroča, da je glavni ondotni kavarnar gospod P., ki tako rekoč od samih liberalcev živi, na dan volitve v Ljubljano pobegnil. Kakor po znamo kranjske somišljenike, si takih šal ne bodo pustili servirati ter bodo gosp. P. dali toliko časa, da bode sedaj črno kavo kuhal samo še za kranjsko konjsko glavo! Take »grešnike« je treba do cela spokoriti!
— Prošnja. Da se poznemu rodu ohrani spomin na letošnje deželnozborske volitve — s kakimi sredstvi so klerikalni agitatorji probujali »zavedno« ljudstvo za volitev, »vera je v nevarnosti«, prosim vse liberalne kroniste po širni kranjski deželi, da poročajo o vseh agitacijskih sredstvih v »Slovenski Narod«, v dokaz, »da je zavedno kmetako ljudstvo« govorilo. Ti spomini bodo gotovo daleč prekašali znano »Tisoč in ena noč«. Na noge tedaj kronisti! Kronist I.
— škof v Šmartnem. Prijazno Šmartno pri Litiji je imelo te dni izredno čast, videti od obličja, do obličja ljubljanskega škofa in ga slišati z lece. Slišali so ga vsi, a razumeli niso dosti, kar pa sicer ni nikogar presenetilo, saj je znano, da je škof najslabši pridigar v deželi. Hud je pa bil prevzvišeni, tako hud, da so se ga ljudje resno zbali. Nekateri so mislili, da je hud na tiste črnosuknježe, ki Šmar-čane tako derejo za denar, kakor je kak turški paša drl nekoč kristjane na Balkanu. A motili so se. Škof je bil hud na liberalce. Škofova kapa je bila v vedni nevarnosti, s škofovsko palico je pa škof tako tolkel ob tla, da so se nekateri Otročiči začeli jokati. Tako je tolkel, da se je jeden del palice odvil in začel bingljati. Ko je škof to zapazil, je pretrgal pridigo, je odviti del palice na prižnici nazaj »zašrau-fal« in potem z novo silo tolkel s palico, kar se je dalo. Kdor v Šmartnem vpraša, k a j je škof propovedoval, dobi odgovor : »Ne vemo, ker jih nismo razumeli: nekaj je bilo o liberalcih«. In če se vpraša, kako je bilo, se dobi odgovor: »Fletno, ko so se škof tako razburjali, da se jim je palica odšraufala«.
— Vselej zasluži! »Znat' se mora« je svoj čas rekel sedaj v Gradiški spravljeni Ravnik. Kako resnično je to načelo, vidimo na pr. pri dr. ŠusteršiČu. Ta zna res zaslužiti. Le poglejmo, kako. Kjer se dobi kak kalin ali kak spekulativen kaplan, ki hoče ustanoviti konsumno društvo, takoj mu priskoči na pomoč dr. Šusteršič. Konsum se ustanovi, ker pri ustanovitvi dr. Šusteršič zasluži. Potem začne konsum delovati. Pri preskrbljevanju blaga potom »Gospodarske zveze« zasluži dr. Šusteršič kot načelnik te zveze. Konsumu pridobiva klijentov in dr. Šusteršič zopet zasluži. Konsum mora dolgove iztirje-vati in dr. Šusteršič zopet zasluži. Konsum potrebuje kredita. Šusteršič mu ga preskrbi pri »Ljudski posojilnici«, in pri tem zopet zasluži. Naposled pride konsum v stiske in ne more ne naprej ne nazaj. Zateče se k dr. ŠusteršiČu in ta posreduje pri upnikih da počakajo, on pa zopet zasluži. Končno pogine konsum in dr. Šusteršič postane likvidator-pogrebec ter zopet zasluži. Naj se zgodi s kon-sumom kakorkoli — dr. Susteršiču nese vse dobiček, konsumska sreča in konsum-ska nesreča. Kdor ne verjame, naj gre vprašat v K aš e 1 j. Ondotni klerikalni konsum je bil že pred dvema letoma prišel na kant, a dr. Šusteršič je tedaj »interveniral« in stvar do sedaj z veliko spretnostjo zavlačeval. Končno je kašeljski konsum, kakor smo že pred nekaj dnevi poročali, likvidiral. Konsumarji kolnejo in sakra-mentirajo, da se kar kadi, kajti treba bo poseči v žep. Po 30 gld. bodo morali plačati kmetje, da se pokrije izguba, dr. Šusteršič pa se lahko smeje, saj je likvidator in bo torej zaslužil še pri pokopu klerikalnega kašeljskega konsuma. Pač res: Znat' se mora!
— SI avnost v ^Katoliškem domu". V četrtek zvečer so v »Katoliškem domu« slovesno praznovali idrijsko »zmago«. Pilo in pelo se je do pozne noči, vmes pa je svirala meščanska godba. Pogoreli katoliški kandidat Kregar je bil tako navdušen in ginjen, da je ob viharnem pritrjevanju najvnetejših katoliča-
nov nazdravljal socialni demokraciji, kličoč: »Živio socialni demokratje!« In hrupno je odmevala ta ova* ci ja po »Katoliškem domu«. Ali se je tudi klicalo: »živela prosta ljubezen«, »živela konfiskacija cerkvenih milijard«, »živio ateizem«, »proč z vero«, »proč s papežem«
— tega ne vemo. Po naukih katoliške cerkve deluje socialna demokracija na to. Sicer pa tega ni bilo treba posebe klicati, kajti to je že vse obseženo v klicu »Živio socialna demokracija«. Da namerava škofova stranka v teh zadevah storiti koncesije, to priča Šusteršičeva izjava v Idriji: Za vero se bomo že zglihali. Tudi mi radi verjamemo, da se bodo zglihali.  Mar je tudi škofovi stranki za vero
— če ji le ostaneta moč in denar. V tem, ko so na tak način v »Katoliškem domu« častili judovskega boga — škof in njegovi listi vedno uče, da so socialni demokratje v judovski službi — 6o vstopili v gostilno nekateri prostovoljci. Koncert je bil že precej pri kraji, klerikalci pa so bili menda še silno žejni. Komaj so vstopili rečeni prostovoljci, je dihurjev »urednik« Štefe popadel neki krožnik in šel k prostovoljcem pobirat, kakor navadno delajo potujoči muzikantje. Zajedno se je reklo: Če nič ne daste, pa pojdite ven. Ali so prostovoljci Šte-fetu kaj vrgli na krožnik, nam ni znano, kakor se tudi nismo zanimali, na čegave stroške so zbrani klerikalci naprej pijan-čevali.
— Shod davkoplačevalcev in svojih članov sklicuje z nova »Trgovsko in obrtno društvo za^Kranjsko« na pondeljek, 2 3. t. m. ob osmih zvečer v gostilno »M i ram ar«, na kar do-tičnike še enkrat opozarjamo, da se ga v svrho izvolitve članov v komisije za odmero p r i d o b n i n s k e g a davka udeleže.
— Lože v slov. gledališči. Ker je še nekaj lož na razpolago, prosimo tiste, ki žele prevzeti še kako ložo v najem, naj se oglase v Šešarkovi trafiki v belenburgovih ulicah.
— Sedeži v slov. gledališči.
Ker se je od več stranij povpraševalo, ali veljajo abonirani sedeži že za jutrišnjo predstavo, naznanimo, da abonement na sedeže prične že jutri s prvo predstavo in da so za dosedaj oglašene sedeže legitimacije že pripravljene v Šešarkovi trafiki v Šelenburgovih ulicah.
— Quousque tandem... Iz Kranja se nam piše: Pričeli smo novo šolsko leto, tako, da je Ilubad zopet v svojem elementu. Že sama setev nam obeta obilo žetev. Kdo pa bo kosil, tega ne pove nobena pratka. — Pri vsprejemu dijakov k preskušnji za prvi gimnazijski razred so se baje dogodile nekatere netočnosti s tem, da je g. ravnatelj pustil k izpitu učence, ki so dobili dvojko v zaunjem četrtletju četrtega razreda. Ne vemo sicer, ako je to postopanje popolnoma korektno ali ne, vendar se pa obračamo v tem oziru do v tem kompetentnih krogov, tembolj, ker se je jednak slučaj pripetil tudi lansko leto. — O Hu-badovi pravicoljubnosti in o njegovi sodbi o jednakopravnosti nam priča še bolj eminentno sledeči slučaj : Osmošolec P. je bil lansko leto koncem prvega tečaja vsled hude bolezni primoran izstopiti iz zavoda, dobil pa je semestralno spričevalo prvega tečaja z jedno dvojko. Dijak I), pa, ki je dob 1 koncem prvega tečaja odlično trojko, je bil tudi vsled kronične apatije do učenja po prvi konferenci dru-zega tečaja primoran zapustiti zavod. Ko pa sta ta dva dijaka letos priglasila svoj zopetni vstop v zavod, je g. ravnatelj vsprejel dijaka D., ki je že izza prejšnih let patentovan »Herzpunka« Hubadov, brez vseh pomislekov v osmi razred, dijak P., pa se je moral podvreči preskušnji črez sedmi razred, potem šele mu je bil dovoljen vstop v osmo. G. ravnatelj se jo gotovo bal, da je revež P. morda tekom svoje bolezni vse pozabil, v tem ko se pri D. pri njegovih nihilističnih nazorih o klasični filologiji in druzih predmetih ni bilo treba tega bati. Pa naj reče še jeden, da je Hubad ni pogodil. Vendar pa je nam znano, da se mora vsak dijak, kateri koncem prvega tečaja, ali pa tekom prvih dveh konferenc druzega tečaja popolnoma zavod zapusti (posebno pa še vsled splošne lenobe), podvreči jednaki preskušnji kakoršni se je podvrgel v na-
veđenem slučaju samo dijak P. Opozarjamo na to dejstvo deželni šolski svet, posebno pa g. nadzornika P. Končnika, kateri v kratkem poseti Kranj. Suum cuique! Pa ne preveč dobesedno, gospod ravnatelj!
— Škandal v Šentjanžu. Neko nedeljo — ne dolgo tega — bilo je videti okoli podružne cerkve Gaberjeje in zraven stoje Dolenšekove gostilne na stotine mladega in odraslega ljudstva. Na pokopališču takoj zraven je bilo mnogo žensk, deklet in otrok. Pri gostilniškem oknu v prvem nadstropju stala je neka gospa z litrom vina v roki, ter merila, kam ga doli pod okno vrže. Pod oknom pa je razsajal njen mož, delovodje namestnik šentjan-škega premogokopa. Poleg njega je stal kaplan svetotrojiški ter pogovarjal in miril razsajajočega moža, a brezuspešno. Bilo je upitja, da se je daleč na okoli razlegalo. Že in že se je mislilo, da pade po črni suknji, toda treznomisle-Čemu osobju premogokopa se je zahvaliti, da do tega ni prišlo. Slišale so se naj-grje in najostudneje psovke, katerih se tudi najmanjši del tu ne da navesti, ker so preveč nespodobne. Vse to je moral kaplan mirno in kot na sodbo čakaje požreti. Le sem in tje pra-šal je delovodjo z jako tresočim se glasom, »koga so pa vendar naš župnik Vaši ženi naredili, koga so ji poškodovali ali kaj?« kaj pa je to, če so jo na kozarec vina povabili? Odgovora delovodje zopet iz ozirov na spodobnost ne moremo navesti. Kaplan je bil tudi obdolžen, da je pri omenjeni stvari bil sokrivec sveto-trojiškega župnika vpričo stotine ljudstva se mu je to reklo v obraz. Šele, ko se je zmračilo, se je ljudstvo razšlo in so pre-mogarji odpeljali saboj svojega razburjenega delovodjo, šele potem upal se je kaplan iti domov. In uzrok tega pohujš-ljivega škandala je: Pri šentjanskem pre-mogokopu živel je v mirnem zakonu tehničnega delovodje namestnik K. Njegova soproga je neki praznik šla baje iskat takozvanega »duševnega miru« k župniku pri Sv. Trojici pri Šentjanžu. Župnik je ženo po spovedi povabil v žup-nišče. Reva se je tudi udala in ostala v farovžu v pozno popoldne. Pozabila je celo napraviti kosilo in večerjo svojim otrokom in možu, tako goreče sta z župnikom molila roženkranc. Seveda je bil potem doma strahovit škandal! Drugi dan bila je nedelja. V bližini Šentjanža pri podružnici Gaberjela je bil pogreb nekega otroka. Ta posel je hotel župnik sam izvršiti, da bi se sešel s spovedovanko, pa njen mož je izvedel za to in že dopolu-dne alarmiral po bližnjih vaseh, da gre popoludne župnika, ki pride k pogrebu v Gaberjele, ubit, ker je njegovo ženo zapeljal. Takoj se je zbralo v Gaberjelah mnogo radovednega ljudstva. Tudi razburjeni K. je že zgodaj prišel, da bo župniku kosti zrahljal. Ključar, to opazivši, je tekel k Sv. Trojici povedat župniku, kaj ga čaka v Gaberjelah. Mej krščanskim naukom, ko je župnik bil na leci, ga je ključar od-zadaj za sukno pocukal in mu to povedal. Župnik je odredil, da naj gre kaplan pokopavat v Gaberjele. Tako se je tudi zgodilo, in ta revež kaplan, ali kaj sokriv ali ne, moral je prestati zgoraj navedeno vojsko s K. in požreti najgrše psovke, nad katerimi so se stari ljudje zgražali rekoč, da kaj enacega tudi še niso slišali. Ali naj še vprašamo, v kake namene se spoved izkorišča?
— Žegnan svinjar. Te dni je prišel mlad duhovnik v stanovanje nečega javnega paznika v Ljubljani. Zahteval je od dotičnega paznika take svinjarije, daje mož tega duhovnika kakor psa z najgršimi psovkami nagnal in vrgel iz hiše. Gosp. škof, ukažite svojim gospodarskim organizatorjem, naj ustanove kako posebno »hišo« za Vaše duhovnike, da bodo poštene žene in pošteni možje ter otroci varni pred žegnanimi svinjarji take vrste, kakor je zgoraj omenjeni Vaš duhovnik.
— Mačjo godbo so napravili v četrtek zvečer propadlemu kandidatu Koblarju.
— Deželna blaznica Kranjska je res nad vse srečen zavod. O kvalifikaciji g. dr. Robide smo precej poučeni, njegov »tekmec« pa ga, kakor trdi včerajšnji »Slovenec«, še »v vsakem oziru prekaša«. Mi »Slovencu« to vest kar na
besedo verjamemo, samo oprosti naj nam ponižno pripomnjo, da se sicer ljudi sodi in »spoznava po njihovih delih«, katero načelo pa iz dobro poznatih uzrokov seveda za klerikalce ne velja. Kar se pa tiče tiste konkurence, katera je uzrok, da »Slovenec« — pardon: mi provociramo!
— smo povedali že enkrat, kako stvar stoji. V svetosti liberalci ne morejo tekmovati s klerikalci, to stoji — prav tako, kakor ne lajiki v psihijatriji s psihijatri.
— Glede »mrzlih rjuh« (to je 18— 22° C) pa bodi »Slovencu« povedano, da je njih uporaba priporočena  kot leči 1 o
— (in n e kot kazen za osebne razžalitve, kakor so jih rabili svoj čas klerikalni dušeslovci) — v raznih strokovnih knjigah; o »roženkrancih» pa doslej ni bilo čitati nič podobnega; kedar pa dokaže kak katoliški psihijater — brezdvomno velikan učenosti! — Korist takega zdrav ljenja, morda z zvezi s sredstvi, kakor so »žegnane svetince«, ali še korenitejšimi, dasi nekoliko zastarelimi n. pr. z eksor-cizmi, sveto inkvizicijo in plapolajočimi grmadami — tedaj se brezpogojno uda tudi liberalna psihijatrija in pripozna skesano svojo omejenost in nadutost. Dotlej pa naj ji ne zameri pošteni »Slovenec«, ako se njeni zastopniki vesele svojega sicer neznatnega, a jim popolnem zado-ščujočega razuma.
— Podpore za obrtno šolstvo.
Trgovska in obrtniška zbornica dovolila je v poslednji seji za obrtno šolstvo naslednje podpore: Za obrtno pripravljalnico združeno s III. mestno deško petrazred-nico v Ljubljani, 300 kron; za obrtni nadaljevalni šoli v Jesenicah in na Bledu pa po 100 kron na leto. Tehnologičnemu obrtnemu muzeju na Dunaju, kjer se izobražuje tudi mnogo kranjskih obrtnikov, pa se je dovolila jedenkratna podpora v v znesku 300 kron.
— Nakup plemenskih bikov.
Dodatno k notici o nakupu plemenih bikov po deželnem odboru prijavljamo dotične dneve, in sicer: v Ljubljani dne 8. oktobra t. 1., ob 9. zjutraj na dvorišči c. kr. kmetijske družbe na Poljanski cesti; v Jeličnem vrhu pri Idriji dne 14. obtobra t. 1., ob 11. pred-poldne (na živinskem trgu); v Mokronogu dne 16. oktobra t. L, ob 11. pred-poldne (na živinskem trgu); v Kranju dne 17. oktobra t. 1., ob 9. zjutraj (na živinskem trgu).
— Cestne dirke kolesarskega društva »Ilirija«, ki se vrši jutri popoldne ob dveh iz Kranja v Ljubljano udeleže se naslednji gg. dirkači: A c c e 11 o, Curnik, Gotthard, Hermens, Kolar (urar), Mavsar, Oblak, Petek, Speil Arnošt, Speil Slav. in Zdrav k o. Maksimalni čas je določen na 48 minut. Dobitki v vrednosti 80, 50 in 30 kron, razdele se pri veselici vršeči se po dirki pri »Novem svetu«. Tudi tukaj nastopijo vozači na okrašenih kolesih pri umetni vožnji in vožnji v redah na kar se prične »Coriandoli-Cors 6«. «■
— Slikarska dela v Trnovski cerkvi naglo napredujejo, in bodo, po sedanjem izvršetku soditi, v 14 dneh do cela dovršena. Slike, kot ostala slikarska dela hvalijo mojstra g. Sternena. Več o tem bo pač kak strokovnjak moral iz-pregovoriti.
— Ljubljansko učiteljišče. Za vsprejem v prvi letnik moškega učiteljišča se je letos oglasilo 59 učencev, za prvi letnik ženskega učiteljišča pa 82 učenk.
— Telovadni tečaj za dečke
začne s prvim oktobrom c. kr. telovadni učitelj na realki g. Fran Brunet. Telovadne ure bodo ob torkih in petkih od 5. do 6. ure.
— Iz vinarske in sadjarske šole v Kremsu došlo je včeraj pod vodstvom jednega uslužbenca 11 učencev v Ljubljano, da si ogledajo mesto, zatem pa se podado na Grm in od tam v Trst.
— Nezgoda. Danes dopoldne je je Pod Trančo hotel vstopiti v električni voz posestnik parnega mlina v Jaršah g. Majdič v trenotku, ko se je voz že premaknil naprej. Gosp. Majdič se je prijel za voz in ta ga je potegnil za seboj in vlekel nekaj korakov naprej.
— Papigo je ujel na svojem posestvu v Šiški g. I. Krisper. Papiga zna izgovarjati nekatere nemške besede.
— Pobegnil je prisiljenec Jožef Aichholzer, ki je delal pri zgradbi novega deželnega dvorca.
— S knjigami po glavi udaril
je Šolski učenec L. P. svojega součenca T. K. in ga poškodoval na glavi.
— Dve svetilki je ukradel neznan sovražnik električne cestne železnice na Dunajski cesti. Svetilki sta bili postavljeni v razsvetljavo prostora, kjer se popravlja železnica.
— Na tla podrl je neki kolesar danes dopoludne Pod Trančo neko žensko, ki se mu vzlic zvonenju ni hotela izogniti.
— Dolga zlata verižica je bila ukradena hišni posestnici J. H. Ulice na Grad št. 1.
— Brzojavni in telefonski promet meseca avgusta 1901. Na c. kr. brzojavnih postajah tržaškega pošt nega ravnateljstva bilo je meseca julija 1901, in sicer na Primorskem oddanih 49.141, došlih 57.382, transitujočih 156.748, skupaj 263 271 brzojavk; od teh jih odpada na Trst sam: oddanih 33 006, došlih 37.399, transitujočih 143.328, skupaj 213.733 brzojavk; na Kranjskem oddanih 11.850, došlih 13 933, transitujočih 26072, skupaj 51.855 brzojavk. V interurbanem telefonskem prometu bilo je v isti dobi: v Trstu 1.559, v Opatiji 436, v Pulju 112, v Ljubljani 210 pogovorov. V lokalnem prometu govorilo seje: v Trstu 320.000krat, v Pulju 6.953krat, v Gorici 5.487krat, v Opatiji 3.476krat in v Ljubljani 22 347krat.
* Kubelik odlikovan. Slavno-znani češki glasbeni izvrstnik Kubelik odlikovan je bil od papeža s komar.derskirn križcem redu sv. Gregorija ter je ob enem dobil dva rožna venca. Samoumevno je, da bodo to papeževo priznanje izkoristili klerikalci s hvalisanjem, kako podpira Rim umetnosti. Saj nam je dovolj znano, da cerkev ne stori ne enega »dobrega« dela, pri katerem bi ne znala levica, kar dela desnica
* Kraljica Natalija proti Dragi. Nedavno je pisala kraljica Natalija nekemu svojemu prijatelju v Belgrad pismo, v katerem da e duška svojemu ogorčenju proti kraljici Dragi. Vse nesreče in propasti v Srbiji je kriva žena, ki sedi na srbskem prestolu. Zato hoče vse poskusiti, — pravi Natalija, — da dvigne zastor s predživljenja Drage ter onemogoči sprejem srbskega kraljevskega para na ruskem dvoru. Nadalje piše Natalija, da je hotela prisiliti Draga že kot dvorna dama nekega francoskega inženerja, in sicer na isti način kakor kralja Aleksandra, da jo vzame za ženo, kar se jej pa ni posrečilo. Natalija hoče baje Nikoli II. pojasniti razmere v Srbiji, katerih je kriva nesrečna ženitev kralja Aleksandra. Bivša kraljica meni, da si šteje v sveto dolžnost slediti glasu materinskega srca ter rešiti zemljo, v kateri je nekdaj ona kra ljevala.
* Idealen duhovnik. Na Nizozemskem je že dalje časa smrtna kazen odpravljena. S tem pa župnik Rudolf v Knvperju ni zadovoljen, zato agitira z besedo in spisi za to, da se vpeljejo vislice iznova. Ko ga je nekdo opozoril, da bi na vsem Nizozemskem ne našel človeka, ki bi hotel biti morilec iz poklica, je izjavil župnik, da — če treba — obeša sam. Idealen duhovnik!
* Spiritistična osmrtnica. V »Bad. Presse« je natisnjena sledeča osmrtnica : »Letos v januvarju sem dobil spiritističnim potom žalostno vest, da je našel moj brat, Emil VVeber, koncem preteklega leta na bojišču v Južni Afriki svojo smrt. Službeno raziskavanje je dognalo, da brata res že dolgo časa ne morejo nikjer najti, o čemer obveščam vse svoje prijatelje in znance. Karlsruhe, september 1901. — VVilim \Veber, blagajnik«.
* Cigan odvedel tujo ženo. V
Ždali je začel 34 letni cigan Franjo Vendel ljubavno razmerje z ženo kmeta Antona Kovača. Zaljubljeni parček je sklenil, da ubeži na Ogrsko. Žena je bila pri volji, ostaviti moža, zato pa si je moral cigan njej na ljubo odrezati svoje dolge lase. To je bila seveda velika žrtev za cigana, toda za svojo ljubico je storil tudi to. Zaljubljenca sta pobegnila, žena pa je vzela seboj tudi svoja 2 otroka. Prevarjeni Kovač ni tožil toliko za ženo kot za svojima otrokoma, zato ju je zahteval nazaj.
Žena mu ju je poslala po ciganovi materi, sama pa je ostala pri svojem ljubimcu. Toda mož je poslal orožnike po nezvesto soprogo, cigana pa je dal zapreti.
* Ljubezenska tragedija v vojašnici. V Budimpešti je imel neki nadporočnik ljubezensko razmerje z ženo, katera je radi njega ostavila svojega so proga, objednem pa je imel znanje tudi s hčerjo bogatega fabrikanta na Dunaju. Obljubil jej je celo, da jo zasnubi pri očetu, kakor hitro bode plačal svoj dolg 3000 gld. Da bi so to prej zgodilo, je vzelo dekle svojemu očetu 3 tisočake ter jih je poslalo svojemu ljubimcu. Denarno pismo pa je dobila v roko druga nadpo-ročnikova ljubica, katera je pisala seveda svoji tekmovalki, da je ne bo nadporočnik nikdar poročil itd. Dekle se je takoj odpeljalo v Budimpešto v vojašnico k nadporočniku, da izve resnico. Ker ni hotel Don Juan ničesar vedeti o njej, je spila steklenico konjaka, v katerem je bil namešan strup ter se onesvestila prav pred nadporočnikovimi vrati. Zdravnikom se morda posreči oteti dekletu življenje.
' Zarubljena veselica. Iz državice nadvojvode Saksonsko - Meiningen-skega se naznanja : Pri veselici strelcev v Ileildeburgu prikazal se je nakrat sodni eksekutor in je hotel zarubiti celo pripravljeno pojedino, g09i, pečene race, izvrstne ribe, torte itd. Pripetilo se je namreč, da pivni zalagalec, od katerega si je omenjeno streliško društvo naroče-valo pivo v veliki množini, ni dobil do zadnjega trenotka plačano, kakor so mu to obljubili veseljaki, zato si je izsilil pri sodniji pravico, da sme zarubiti pripravljene jestvine in slaščice. V skrajni stiski je rešil društveni načelnik veselico, pla-atil je sam sitnemu upniku.
' Človekoljubna Američanka. Gospića Alix M., katero slove američanski listi kot jako človekoljubno damo in pisateljico, je hodila vsaki dan v prisilno delavnico v št. Pavlu, svojem rojstnem mestu, posečat kaznjence. Tam se je seznanila z Jamesom Jongersem, glasovitim banditom iz Minnesotte, kateri je bil obsojen radi ropanja in plenenja vlakov in pošt na 25 let v kaznilnico. Iz golega usmiljenja, kali, je podarila gospica M. kaznjencu svoje srce; izposlovala mu je, da je bil pomiloščen, ter se je — poročila ž njim. Veliko srečo!
Telefonska in brzojavna poročila.
Litija 21. septembra Slava zavednemu svobodomiselnemu meščanstvu! Večna sramota pa ožlindranim klerikalcem, ki so v svoji brezmejni podlosti celo najsvetejše zlorabljali za njih umazane namene. Fej! Gromovita slava novoizvoljenim naprednim poslancem.
Šmartinski liberalci in liberalke Dol. Logatec 21. septembra. Za klerikalce je  nastopilo  sedem suhih egiptovskih let. Živeli narodno napredni poslanci in njih hetman: dr. Tavčar. Dol. Logaški naprednjak i. Dol   Logatec   21. septembra Idrijski sociji so si deli „vrv za vrat". Nad njih glavami vihra mesto rude-čega črni prapor z geslom: nmračnjaštvo in nazadnjaštvo".   Kot društveni znak so si omislili „tonzuro".   — Pe-reat taki socijalisti; za nje ni več prostora v čistih socijalnih demokratih. Bivši Kopačevi volile i brez „tonzure". Škof ja Loka 20. septembra Svojemu kmetskemu poslancu Brejcu izrekamo popolno nezaupanje, dečim se ve selimo zmage Cirila Pirca.
Napredni Žabničanje. Celje 21. septembra. Čestitamo krščansko - socialno - demokratski zvezi!
Gaberski liberalci. Celovec 21.septembra (Nemško:' Zjedinjeni slovenski in nemški socialni demokrati v Celovcu kličejo šuftom v Idriji, ki so črnemu nasprotniku proti pričakovanju pri deželnozborski volitvi pripomogli do zmage, krepak: Pfui Teufel! (Slovensko:) Proč z izdajalci iz poštene organizacije socialne demokracije!   Sram  Vas  bodi  na veke!
OSf Dalje v prilogi. ~"fc-ti
Priloga »Slovenskemu Narodu" St. 217, dn6 21 septembra 1901.
(Nemško:) Vaša volitev ostane za vso socialno demokracijo sramoten madež XX. veka!
Dunaj 21. septembra Poslanec Biankini se je prišel k ministrskemu predsedniku in k justićnemu ministru pritožt zaradi sistematičnega k. nfis-kovanja hrvatskih listov, ki pišejo v zadevi zavoda sv. Jeronima.
Dunaj 21. septembra. Nemški nacionalci imeli bodo v kratkem v Radgoni shod, na katerem bo Der-schatta govoril o notranjem položaju.
Praga 21. septemcra. Princ Schwarcenberg razglaša, da obsoja v velodosestvu sklenjeni kompromis in da vsled tega sploh ne sprejme nobenega mandata za dež. zbor.
London 21. septembra. Angleže je zadel nov poraz v Južni A fri k i. Buri so pri Vlakfontainu blizu Preto-rije ujeli celo kompanijo Angležev in dva topova.
Zahvala.
Velecenjenim naprednim voiilcem v Kamniku, Tržiču in Kranju
se za izkazano zaupanje ter za trud in požrtvovalnost o priliki deželnozbor-ske volitve iskreno zahvaljujem. Uver-jeni naj bodo, da si bodem prizadeval to zaupanje opravičiti.
Ljubljana, 21. septembra 1901.
Dr. A. Ferjančič,
deželni poslanec.
Zahvala.
Prijetna dolžnost me veže, da izrekam tem potom najtoplejšo zahvalo p. n. kranjskim in škofjeloškim voiilcem, ki so mi pri deželnozborski volitvi dne 19. t. m izkazali svoje zaupanje in me izvolili svojim poslancem, nadalje vsem somišljenikom v Kranju in Skofji Loki, ki so se tako uspešno trudili za častno izvolitev, kakor tudi vsem cenjenim prijateljem, ki so mi povodom izvolitve poslali brzojavne in pismene čestitke.
V Kranju, dne 20 sept. 1901.
Ciril Pire.
Narodno gospodarstvo.
Spominski dan naše industrije.
Danes je deset let, odkar se je oživotvorila nova industrija, ki jo bila poklicana na uvaže-vanja vreden način spešiti našo telesno blaginjo in ekonomijo našega gospodinjstva. Znano je, kolika važnost gre v družini rednemu uživanju kavne pijače, kako so se je čimdalje bolj navadili tako v palači kakor v najmanjši koči, kako važno je torej bilo, to vsakdanje živilo urediti tako, da je tudi prikladno našemu zdravju. Izvestno se še vsakdo spominja, kako živo se je pokojni župnik Kneinpp v svojih predavanjih in spisih potezal za domačo in zdravo sladno kavo. Pačje bilo ljndstvo v vedno pravem zmislu že davno spoznalo, da je ječmen najbolji kavni sarogat, ali samo opraženi ječmen ima zoprno grenak okus, in tudi samo opraženi slad se hitro upre zaradi zoprno sladkega okusa. Treba je bilo torej odpraviti te nedostatke. To se je naposled posrečilo dragemu, v največjem obsegu izvedenemu prizadevanju firme Kathreinorjeve, ki jo je bil župnik Kneipp izpodbudil na izdelovanje slastne sladne kave in ki so jo podpirali najizkušenejši strokovnjaki. Vzorni izdelek, ki so ga vsi sloviti zvedenci preizkusili za nedosežnega in izvrstnega, se je potem ped imenom „Kathreinerjeva Kneippova sladna kava" prvič uvedel pred desetimi leti in se odslej brezprimerno hitro in uspešno razširil po vsem. svetu. Za ta veliki vspeh zahvalja Kathreinerjeva Kneippova sladna kava najprej izredno prednost, da ima priljubljeni okus zrnate kave. Izvestno je zanimivo , kako se mu podel uje ta okus. Kava raste, kakor znano, na grmičastih drevesih, katerih sad je podoben naši črešnji. V teh črešnjah tiče kavna zrna kot seme. Iz mesnatega ovoja pa prirejajo Arabci sok, takozvani „gišr", ki se, kakor poročajo potniki, odlikuje z izredno finim vonjem po kavi. Iz tega sadnega mesa dado Kathreinerji na otoku Reunionu, slovečem po izvrstni kavi, na
način, ki je patentiran skoro po vseh omikanih državah, napravljati izdeček, s katerim se sladna zrna ob izdelovanju prepoji na jako bistroumen način. Tako dobi Kathreinerjeva sladna kava vonj in okus kave, kar spoznaš, ako pregrizneS le nekaj zrn Jasno je, da si je morala taka slađna kava, ki se odlikuje s prijetnim okusom in priznano zdravstvenimi avojstvi sladovimi, hitro pridobiti ves svet, zlasti v širših slojih ljudstva, ker se je kava v nekakšnem zmislu vtihotapila kot živilo, kar pa nikakor ni bila. Zato je morala biti primes, ki je sama na sebi redilna in zdrava, ki jo je moči zrnati kavi pridajati do polovice in Se več, s katero se torej tako priljubljena kavna pijača napravlja še prijetnejša po okusu in primerna zJravju, izredno dobrodošla povsod Največja, brez-primerna prednost Kathreinerje Kneippove sladne kave pa je ta, da je jo moči piti „čisto" in da na nepresežen način nadomešča zrnato kavo onim, katerim jo je zdravnik popolnoma prepovedal. Otroke je sploh treba navaditi zgolj sladne kave; očvrščeno zdravje in cvetoča zunanjost je posledica temu. Takisto se Kathreinerjeva Kneippova sladna kava ne more dovolj 2ivo priporočati ženskam, onim, ki okrevajo, in onim, ki bolehajo na želodcu, srcu in živcih. Po dolgi, izpričani izkušnji je lahko prebavna, krvotvorna krepilna, in tekne vzpričo prijetnega okusa tem bulje, čim dalje jo piješ. To novo industrijsko stroko, praznujočo svoj desetletni obstanek, je treba torej smatrati za resnično dobrodelno pridobitev, ki je ni dovoj ceniti na polju priporočn-h živil in redil. Najboljši ve-ščaki so"jo označili;za »rodbinsko kavo" v najboljšem zmislu te besede; zato pa je Kathreinerjeva Kneippova sladna kava seveda našla precej posnemalcev, ki zopet dobivajo svoje naslednike, dasi so bili že večinoma sodno kaznovani Ali občinstvo ve že večinomd natanko razločevati in jemlje v svoj prid že davno pri nakupovanju le znane izvirne zavoje s sliko župnika Kneippa kot varstveno znamko in z imenom Kathreiner. Zakaj kjer pristni Kathreiner rabijo tudi le malo časa, tam ga Ž3 ne morejo več pogrešati. Zato lahko firma po vsej pravici pravi v svojih naznanilih, „da je moči čestitati vsaki gospodinji in materi, ki glede na zdravje, prihranek, čistost in dobri oku8 rabi Kathreinerjevo Kneippovo slađno kavo".2059
Darila.
Upravnlštvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila In Metoda. Gospod Ferdo Poljšak, Zagorje ob Savi 6 kron 50 vin. nabrane v gostilni pri Iv. Korbarju. — Bralno društvo v Radomljah 4 krone ob odhodnici gosp. učitelja Paternostra iz Radomelj v Šmartno pri Kranji, pri kitajski popevki „Kinka-rongu. — Iz nabiralnika v gostilni „pri Juriju", Poljanska cesta v Ljubljani 8 kron. — Skupaj 18 kron 50 vin. — Živeli!
Za učiteljski konvikt. Znesek licitacije 3 K 62 vin. za 67 dek težko hruško ia Sol. vrta na Breznici. (Licitirali gg. čop, Baraga, Pogačnik ter mala Ivanka Jeglič). Svoto smo izročili g. Dimniku, ki s tem hvaležno potrjuje prejem.
Razširjeno domače zdravilo. Vedno večja povpraševanja po „Moli ovem francoskem žganja in soli" dokazujejo uspešni vpliv tega zdravila, zlasti koristnega kot bolesti utešujoče, dobro znano antirevmatićno mazilo. V steklenicah po K 190. Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik na DUNAJL Tuchlauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 4  (2—13)
Mali«' posledice In bolezni, ki se
izcimijo iz navidezno docela ničevnih želodčnih težav, se morejo zabraniti s porabo znanega zdravila : tir. Kose bniznma za želodee. Pristen se dobi v tukajšnjih lekarnah in v glavnem skladišču B. Fragnerja, c. kr. dvornega založnika v Pragi, 203—ni. Več glej v inaeratu!     a I (12)
Franc Jožef ova
grenčica
(Franz Josef Hitlervrasser)
je že nad 25 let priznana za najboljšo svoje vrste.
Dobiva se povsod. (1016—12)
Dež. gledališče v Ljubljani.
Stev. 1. Dr. pr. 1110.
V nedeljo, 22. septembra 1901.
Otvoritvena predstava. \o«ilrlu! Hoviteta!
i godec.
(Strakonickv dudak.)
Narodna čarobna pravljica s petjem v 3 dejanjih. Češki spisal Jos. Kaj. Tyl. Poslovenil V. Benkovič Godba M. Angerja in Bogomila Tomaša. Režiser Adolf Dobrovolnv.  Kapelnik Andro Mitrović.
3 i vsi-i!-'« te odpre ob 7. sri. — Začetak ob ' ,v uri. — Kome ib 10. an.
Pri prtdstsvi sodeluje orkester si. c. in kr. pen. polka Leopold II. St. 27. Prihodnja predstava bo v sredo, 25. t. m.
Kufeke-jeva
»NAJBOLJŠA HRANA ZA ZDRAVE IN v crevih bolne orroke
moka za otroke
L 1268
Meteorologi6no poročilo.
VUioa aad morjem 806-S d. Sradnjl ir*eal tisk 7S6-0 mm.
G. o
^Stanje Čas opa- baro-zovanja j metra
v mm
	
iTempe tura v	Vetrovi
	
Nebo
al
k
20 j 9. zvečer
21 17. zjutraj .2. popol.
735 9
7351 7331
142 sr. sever | jasno
10 5 si. s vzhod j megla 20 9 b! jvzhod   jasno \
Srednja včerajšnja temperatura 16 0°, nor-male: 14 2°.
Dunajska borza
dne 21. septembra 1900.
Skupni državni dolg v notah   .... 98'4 5
ikapni državui dolg v srebra   .... 98"35
avstrijska zlata renta....... 118 85
Avstrijska kronska renta 44/„   .   .   * . 9556
Ogrska zlata renta 4°/0 .  -  .  .   ,   .  . 118 40
Ogrska kronska renta 4* „    ..... 9245
avstro-ogrske bančne delnice   .... 1622 —
Kreditne delnice   ......... 617 —
London vista.......... 239 20
Nemški državni bankovci za 100 mark. 117*15
20 mark   .  ,.......... 2342
80 frankov.........,  . 19 01
Italijanski bankovci........ 916)
0. kr. cekini........... 1132
tenogra
išče službe.
Ponudbe pod „Stenograf" poste re-stante Ljubljana. (2C46—2)
Ces. kr. avstrijska gđjj držama železnice.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. junija 1901. leta.
Odhod i% ?ij'j33Jai.o j-2. kol. Proga cea Txbti. Ob 12. ari 24 m po noči osobni vlak v Trbiž, Seljak, Celovec, Franzensieste, Inomost, Monakovo, Ljubno; tez JS&lzthal v Aausee, Solnograd, če« Klein Reifling v Stevr, v Line, na Dnnai čez Amstetten. — Ob 7. uri 5 m zjutraj oaobni vlak v Trbiž, Pon-tabel, Beljak, Celovec, Franzcnsfeste, Ljubno Dunaj; čez Selzthal v Solnograd, Iuomost, 3es Klein -Reifling v Line, Badejevice, Plzen, Marijine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko; čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Tt-bii, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 6 m popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, od 15. junija do 15. septembra v Pontabel, Celovec, Fran-zensfeste, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Solnc-grad. Lttnd-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenr, Curib, Genevo, Pariz; čez Klein-Reiding v Stevr, Line, Badejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove 7are, Karlove vare, Prago, Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. Ob nedeljah in praznikih ob 5. uri 41 m popoldne vPodnart-Kropo. Ob 10. uri po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. — Proga t Novcaaaeto to v Kočevje, Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto-Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m popoludne istotako, ob ti. uri 55 m zvečer v Novomesto, Kočevje. — Prihod ▼ LJubljano juž. kol. Proga ls Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, iz Monakova, Inomosta, Franzensfeste, Solnograda, Linca, Stevra, Aasseea, Ljubna, Celovca, Beljaka. Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak is Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoldne osobni vlak s Dunaja čez Amstetten, iz Lipska, Karlovih vara v, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, tieneve, Curiha, Bregenca, Inomosta, <£ella ob jezeru, Lcnd-Qaste.ua, Ljubaa, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 38 m popoludne osobni vlak c Dunaja, iz Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakova, Inomosta, Frcnzensfcate, Pontabla. Ob nedeljah in praznikih ob. 8 uri 38 m zvečer iz Podnarta-Krope. — — Ob b. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, iz Lipskega, Prage. Franccvih vaiov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Poutabia., Proga la Novega mesta in Koievja, Ooobni vlaki: Ob 8. uri in 44 m zjutraj, iz Novega mesta in Kočevja, ob i. uri i'2 m popoludne iz Straže Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob
5. uri 48 m zvečer, istotako. Odeod iz Izubijane drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri iia m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob ti, uri 50 m in ob 10 uri 25 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah ia praznikih — Prihod, v Izubijano drž. kol. is Kamnika.   Mešani vlaki: Ob
6. uri 4y m ijulraj, ob 11. uri ti m dupoindne, ob ti. uri 10 m in ob 9. uri 55 m zvečer, poslednji vlak ie ob nedeljah in praznikih. 11393)
Izjava.
Izjavljam, da Emil Pirnat
ni več opravičen zame sprejemati naročila, sploh ga nisem pooblastil, da bi smel zame prejemati denar.
V Kranju, dne 18. septembra 1901.
Ivan Pr. Lampret
(2060—1) tiskarn^, Kranj.
luss-Staufer-jev klej
v toboltlh In Meklenlrah
večkrat odlikovan z zlatimi in srebrnimi svetinjami, s katerim se lahko zlepijo zlomljene stvari, ima na prodaj Fran Hollmann f IJiihlJmil. (511-16)
0 matematiki
in geometriji
poučuje vesten inštruktor, absolv. tehnik. — Naslov v upr. „S1. Naroda".
Notarskega kandidata
vz prejme notar v Idriji.
Plača po dogovoru — služba prijetna — vstop takoj, eventualno črez nekaj časa. (2063—1)
Hotel Elefant
(pri slonu). Danes v soboto 21. in nedeljo 22. septembra
Dunajska družba ljudskih pevcev
Jansky
specijalitete I. vrste. Začetek ob 8. uri. Vstopnina 30 kr.
Za prav mnogobrojen obisk vabita najuljudneje
G. Frdlich      Fr. Jausky
revstarater.      dunajski ljudski pevec.
C-lej plakute. (2052)
L. LuseF obiti za turista
Priznano najboljše sredstvo proti kurjim oče-===== som, žuljem Itd. itd. -
Glavna zaloga;
L. Schwenk-ova lekarna
Dunaj -Meldling-.
ssr Luser-jeY~
Dobiva se v vseh lekarnah. V Ljubljani: M. Mardetschlager, J. Mayr, O. Piccoll. V Kranju: K. Savnik. (627—25)
Kdor potrebuje
šaluzij, lesenih in pletenih rolet, železnih in lesenih 073)  štacunskih kapk, m
naj se obrne naravnost na
prvo hrvatsko tovarno šaluzij, rolet, lesenih in železnih kapk in kartonaže
G. Skrbić
v Zagrebu
Ilica štev 40.
Ceniki brezplačno in franko. Varovati  se je popotnikov, ki denar zahtevajo naprej!
flGBT Pod Trančo št. 2.
39 Veliko zalogo
^   % Q ^^^f^^ priporoča
lfr-^^^J. Soklič.
KS- 'Z '»? oou»jj. pod •
7Jt
Dragotin Košak
39 Ljubljana, Prešernove ulice št. 5,
Velika zaloga
razne zlatnine
ln prstanov.
Popravila in vsa v mojo stroko spadajoča dela se ceno in točno izvršć.
^itttm t^ž*   2!^r c3
Ljubljana, Židovske ulice štev. 4.
Velika zaloga obuval
lastnega Izdelka za dame, gospode In otroke je vedno na Izbero.
V8akeršna naročila izvršujejo se točno in po nizki ceni.  Vse mere se shranjujejo in zaznamenujejo.   Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vposlati. 39
^k. a rf-a. j.6. ^a«k .rffc. ^a*. >w «i a 'J*. 4w m
i
Josip Reich *
i likanje subna, barvarija in p i kemična spiralnica ► 4   Poljanski nasip — Ozke ulice št, 4 l
i
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča k 39 dela. f
Postreiba točna. — Oene nlike
Fran Detter
LJUBLJANA, Stavi trg £t. 1.
39 Prva in najstarejša zaloga
šivalnih strojev.
Tu se dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno priporočam svoje izvrstne »lamoreznlce in mlatilnlc«, katere se dobivajo vzlic njih izbornosti ceno. — Ceniki zastonj In poštnine prosti.
Avgust Repič, sodar
Ljubljana, Kollzejske ulice štev. 16
(tt Trnove in) izdeluje, prodaja in popravka vsakovrstne
Pag" ssocle
po najnižjih cenah. 39
Kupnje ln prodaja staro vinsko posodo. |
39
Ign. Fasching-a vdove
ključavničarstvo
Poljanski nasip št. 8 (Relchova hlia)
priporoča svojo bogato zalogo
štedllnih ognjišč
najpriprostejšlh kakor tudi najfinejših, z žolto medjo ali mesingom montiranih za obklade z pečnicami ah' kahlami. Popravljanja hitro in po ceni. Vnanja naročila se hitro izvrsd.
Mlad trpki pomoćnik
veSČ slovenskega in nemškega jezika v besedi in pisavi,v ki je dovršil tudi trgovsko šolo v Ljubljani, želi službo spremeniti.
Ponudbe se prosi pod »irgovalil pomočnik" upravniStvu „Slov. Naroda". (2048-3)
Dva trojasta pomočniia
ki sta dobro izurjena v svoji stroki, sprejme
J. Kertel v Ajdovščini. 2041
Sprejmejo se le taki, ki že vsaj dve leti delajo kot pomočniki. Delo le stalno.
Čisto nov
žitni mlin
se da takoj v najem v Hrusci pri
Ljubljani poleg tovarne za vato. Ogleda se lahko istotam.
Povpraša naj se pri Val. Zeschko, Ljubljana, Šellenburgove ulice št. 6, mej 8.—10. uro zjutraj. (2066—1)
sprejme (2015—2)
A« Šarabon
špecerijska trgovina v Ljubljani.
Jos. Leuz
trgovina z deželnimi pridelki na debelo (2067-1) Reseljeva cesta, št. 1.
Kupujem po najvišjih cenah sulie Jedilne gobe, sejalnl želod, posušen želod In divji kostanj.
Sode - na prodaj
raznovrstne, velike in male, stare in nove
9. gnggeaig, sodar
Ljubljana, Cesta na Rudolfovo železnico (državni kolodvor). (1932—3)
I
Priznano naravna
istrska vina B
pošiljata po nizki ceni      (2010—3) H
Rebec & Zalaznik, Pulj.
me se z dnem 1. oktobra t. 1.
*prej
v Novem mestu v veliko manufakturno trgovino
trgovski pomočnik
dober prodajalec. — Ravno tam se sprejme tudi
učenec.
Ponudbe naj se pošiljajo s priloženo sliko na tvrdko: Franc Wokač, Dvor, Dolenjsko. (2042-2)
rimski vrelec
najfinejša planinska kisla voda,
Izkušena pri vsakem nahodu, posebno otroškem, ob slabem probavljanju, pri boleznih na mehurju in ledvicah. (573-44)
Zastopstvo In zaloga za Kranjsko In Primorsko :
Anton Dltrlch LJubljana, Marije Terezije eeata *.
100
do 300 goldinarjev na mesec
lahko zasluzijo osobe vsacega stanu v vseh krajih gotovo in pošteno brez kapitala in rizike s prodajo zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk. — Ponudbe na: Ludwlg Osterreloher, Vili., Deutsche gasse 8, Budapest (1634-7)
Učenca
vsprejme  takoj  v trgovino z železnino
Franc Golob v Ljubljani
VVolfove ulice. (2020—3)
Uradno dovoljena
(2003)
posredovalnica stanovanj in služeb
Gospodske ulice št. 6
l««e nnfiiot
vec prodajalk (s »pričevali) za Ljubljano in zunaj, nekoliko pestem 7 do 15 gld. plače v dobre hiSe za 1 do 2 otroka, dekle za kuhinjo* kuharlee, fetobarlee, služkinje za vae za Opatijo, meiiruiiNke kuharice za Ljubljano, Gorico, Gradec, Trat itd.
I elteljske In odfujetalne mori, z državnimi izpričevali Gospodinjam priporočamo Izborne pomaaralke, ki znajo šivati In kukati za Ljubljano in za zunaj.
(1912-5)
C. kr. koncesijonirani zasebni učni zavod
za
risanje krojev in izdelovanje oblek
Eme Schlehan
v Cjubljatti, Židovska ulica št. 1.
Vpisuje se od 16. septembra vsaki dan od 9. do 12. ure zjutraj in od 2. do 5. ure popoludne. (1999—3)
Holandsko-ameriška proga Rotterdam-New-York-
Prihodnje odplutbet
26. sept. Amsterdam  12-00 opoldne. 3. okt.   Statendam    500 popoldne. 10. okt.   Rijndam      12 00 popoldne. 17. ok*.   Potsdam      4*oo popoldne. Nov parniki na 2 vijaka 12.500 ton.
Rotterdam 8302 ton, Statendam 10.320 ton, Potsdam 12.600 ton. (1472-11) Cene v prvi kajiti od 360 K naprej \ izprista-drugi kajiti od 240 K    B    J niSča m. razred 107 K 40 h z Dunaja. Pisarne na Dunaji: Za kajite: I., Kolowratrlng 10;
za m. razred: IV., Weyrlngergasse 7 A. Avstr. podružnice v Brnu, Inomostu in Trstu.
Ljudevit Borovnik
puškar v Borovljah (Ferlaeh) na Koroškem
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih puiek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, vsprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c kr. preskufie-valnici in od mene preskusene. — Zlaitro-(2692) vasi ceniki lastonj. (37)
i
(571-28)
Kdor trpi na padavi bolezni, krču ali drugih nervoznih bolestih, naj zahteva brošuro o tem. Dobiva se brezplačno in poštnine prosto v 8ehwanen-Apotheke, Frankfurt a./JH.
Učenec
(2064—1)
s primerno šolsko izobrazbo sprejme se takoj pri Albinu Kantu v Kranju.
Zlat cviker
izgubil je nekdo včeraj zvečer v bližini topničarske vojašnice na državni cesti.
Odda se naj proti dobri nagradi v Gosposkih ulicah »t. 5, I. (pisarna dr. Schoeppla). (2C61)
RONCEGNO
najmočnejša naravna, arsen in železo sodržujoča mineralna voda
priporoCana po prvih medicinskih avtoritetah pri
anemiji, klorosi, poltnih, živčnih in ženskih boleznih, mal-ariji itd.
Pitno zdravljenje uporablja se celo leto.
Zaloga v vseh trgovinah z mineralno vodo in v lekarnah. (1906—3)
Red Star Line, Antvverpen
v Ameriko.
Prve vrste parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v New York in v Philadel-phijo. — Dobra hrana. — izborna oprava na ladiji. — Nizke vozne cene.
Pojasnila dajejo:
Red Star Line, 20, Wiedener Gurtei, na Dnnaji
ali (1115-13)
Ani. Rebek, konc. agent
v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 34.
Najboljša uporaba
Kar največ in najfinejšega
surovega *
* * masla!
Le mogoče, če se mleku odvzame smetana po
Alfa-Separator-ju.
500 prvih priznanj;
v Parizu 1900 „Grand-Prix".
v* milijona tacih strojev v rabi!
Uravnnjejo se pasterizerske naprave za transport mleka.
?q lahko prenaša na planino.
Vsi drugi stroji za mlekarstvo*
Popolne oprave za dobivanje sirotke na roko in parno moč.
Načrti   proračuni.   ■ e>
(470)    Akcijska d užba («»
Alf a-Separator
Dunaj, XVI. Ganglbauergasse 29.
Ceniki, poučne brošure brezplačno.
Postranski zaslužek
trajen In rastoč, ponuja se spoštovanim, deloljub-nim in stalno naseljenim osebam s prevzetjem zastopa domače zavarovalne dražbe prve vrste. — Ponudbe pod „1.999" Gradec, poste restante. (766—24)
Absolvirani šestošolec
se sprejme pod ugodnimi pogoji za lc-karskega vcžbcnlka.
Ponudbe   se   prosi   na lekarno Marije Pospišilove v Konjicah na
Spodnjem Štajerskem. (2012—3)
Prav zmožen
(2055-1)
kupčeva lec
v najboljših letih želi službo kot kompto-arist, poslovodja (opravnik) ali tudi po-potovalec proti stalni plači prevzeti.
Poizve se pod šifro „ugodno 35" Ljubljana, poste restante.
Nova prodajalnica
s stanovanjem se odda s 1. novembrom na Krakovskem nasipu št. 26.
Ker je stavba ravno v delu, se najemniku labko po njegovi volji zida.
Več se izve istotam. (2004—2)
Viljemina Pressl
državno   preizkušena učiteljica francoskega jezika
prične poučevati s prvim oktobrom. —
Plača jako zmerna.
Vprašati je: Sv. Petra cesta fit. 12 v pritličju. (2053-1)
ki je izveden v trgovini s kolonijalnim blagom in je tudi za potovanje poraben,
se išče.
Ponudbe z dobrimi priporočili, s prepisi spričeval in s fotografijo pod D. W. na upravništvo »Slov. Naroda«. (2010—2)
Dobre cenene ure
s 31etnim pismenim jamstvom razpošilja zasebnikom
HANNS KONRAD _
tovarna za ure In eksportna hiša zlatnln JI o* t (BrQx) 1'filtii.
Dobra nikelnasta remontoarka . . gld. 3 75 Prava srebrna remontoarka. ...   „ 680
Prava srebrna verižica....... ,   1 20
Nikelnasti budilec.......... „  195
Moja tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom, ima zlate in srebrne medalje razstav ter tisoč in tisoC priznalnih pisem. (2611—80)
JEST  IhtaUrovatti katalog *i**roi»/ in potttUmm promUi.
Čudovita novost!
325 kcmado- za 1 gld. 95 kr-
Krasna ura z jako lepo verižico, točno idoča, za katero se daje dve letna garancija. Vo-likolepa Laterna maglca s 25 krasnimi podobami. 1 jako fina kravatna igla s simili bn-ljantom, 1 krasen kolije" iz orient-biserov, patentni zaklep, najmodernejši nakit za dame, 1 fin usnjati mošnji ček, jako elegantni nastavek za smotkt 1 garnitura ff. double-zlatih manSetnih in sraj-čnih gumbov, 1 ff. žepni nožec, 1 ff. toaletn zrcalo, belg. steklo v etuiju, 20 predmetov za dopisovanje in 5e 200 raznih komadov, vse, kar bo potrebuje v hiši. Krasnih 325 komadov z uro, ki je sama tega denarja vredna, poSilja proti poŠt nemu povzetju za 1 gld. 95 kr. razpo&Ujalnica
S. Kohane, Krakovo,
poMlno predalo
(2057 — 1) Ako ne ugaja, se denar vrne.
Mezna svetlita.
Ljubljana
Dunajska cesta
št. 13.
Velika zaloga
steklenihe, porcelana, svetilk, zrcalov, šip itd. itd. po najnižjih cenah. 38
Lekarna #„pri orlu"
v Ljubljani, Jurčičev trg št. 2
•**> priporoča: Povsod znane „Donajske želodrne
kapljlre", 1 stekl. 20 h, 6 stekl. 1 K.
Babv-puder, priljubljen in jako cenen trosilni prašek za otroke, 1 majhna Skat-Ijica 30 h. 1 večja škatljica 50 h.
jnrnlhol-praHPk za zone, jako dober in neškodljiv, v plehastih Skatljicah a 60 h.
K temu Tirnih»I zobna In UHtna voda (tudi zoper zobobol), uničuje slab duh po kadenju in jedilih. 1 v. stekl. 1 K.
Tudi se v lekarničnem laboratoriju izdelujejo zanesl|tvo moena. elata kemična
sodovica in pokalice.
S cenami lahko konkuriram e vsako tvrdko.
Z-iaavrrMar: 38
Mr. Pb. Mardetschlaeger, lekarnar in kemik.
Blaž Jesenko
Ioubljana, Stari trg št 11
Zaloga vsakovrstnih
klobukov in čepic
perila, kravat itd. 38
po nam |nlz |tlm c-«wa
Mehanik
lm M
stanuje samo
Opekarska cesta št 16.
Šivalni stroji po najnižjih cenah. Blelkle in v to stroko spadajoča popravila izvrSuje dobro In eeno._38
■aV* Vnanja naročila ae točno izvrta. *W
Kdor kupuje
sukneno blago
ogleda naj si novo urejeno sukneno skladišče tvrdke
R. Miklauc
Ljubljana, Špitalske ulice št. 5
kjer se lahko prepriča o eenah brca primer«'.
Glavno skladišče
Loškega ševiota (sukna)
katero blage je znano dobro in se prodaja po tovarniških eenab.
Sukneni ostanki 38
razllrnlh « rat za polowleo eene.
Vzorce pošilja na zahtevanje poštnine prosto.
27
^Priporočam svojo veliko s,
jesenskega in zimskega blaga
vsake orste.
Q)&ozci na zafitcva nje poSt-
(2015-2)   ****** ptooti.
7 &' #y
Cene brez konkurence. Velika zaloga
jopic, ovratnikov in plašče v
za gospe in deklice. (9kas no nare je ne blaze. «3*-
Pod najugodnejšimi pogoji oddam 13 metrov dolgo in 7 metrov široko klet v svoji, na novo zgrajeni hiši v Zgornji
SMski.      igrnacij neršič.
Dogovor: V hiši „Bitenc" št. 20 (1973—3) v Zgornji Šiški.
Čokolada	m
	1       ParlM 1900.
	1       Grand Prlx.
SlICHARD
J
(23-36)
Povsod na prodaj.
Cacao
J
Mesečno sobo
išče mlad samski gospod. Soba naj je prijazna, svitla  in  elegantna, ter v obližji Frančiškanskega mostu. (2058) Ponudbe na upravništvo »SI. Naroda«.
S. Goldschmidt & sin
tovarna štedilnih ognjišč
Wels, Gornje Avstrijsko.
PrrnoHllnit stedllna ognjišča v navadni opremi, kakor tudi s emajlom, porcelanom, z ma-jolično opaSbo, za hiSna gospodinjstva, ekonomije, gostilne in zavode. — Dobivajo se lahko po vsaki
renomirani trgovini z železnino. — Kjer ni zastopa, se naravnost posipa. (923—21)
Trgovsko in obrtno društvo za Kranjsko
vabi svoje člane, kakor tudi davkoplačevalce ljubljanske sploh, na
S i!L o d,
katerega priredi v ponedeljek. 93. septembra t. 1.9 ob 8. url zvečer
v gostilni ..Miraniar", (Stari trg št. 19), in na katerem se bodejo postavili kandi-uatje v komisije za odmero pridobninskega davka.
Radi važnosti dnevnega reda pričakuje se mnogobrojne udeležbe. V Ljubljani, dne 20. septembra 1901.
Fr. Terdina,
(2062) predsednik.
Mlad, vojaščine prost
ključar za strojno orodje,
ki je dovršil šestmesečni elektrotehnični tečaj z dobrim vspehom, slovenščine vešč, išče službe kakor monter, obratni vodja ali kaj enakega. (2056—1) Ponudbe na upravništvo »SI. Naroda«.
Glasbeno orodje
priporoča
^<RTJ7 tli 1
Velika zaloga pohištva
temnega in pol ranega v različnih slogih, dobro sušenega lesa po prav nizkih cenah
priporoča (1922—5)
tovarna pohištva
v Spodnji Šiški.
wwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwww
w
Največja in najstarejša zaloga
glasovirjev.
Usojam si cenjenemu p. n. občinstvu v Ljubljani in okolici naj-uljudneje naznaniti, da sem bil radi nakupa glasovirjev in pijanin osebno na Dunaju pri najzanesljivejših tvrdkah; blago dojde v kratkih dneh.
Priporočam svojo veliko izbero glasovirjev k nakupu in izposo" jilu. Dalje se priporočam kar najbolj kakor izveden strokovnjak k ubiranju in k popravljanju glasovirjev.
S spoštovanjem (1954—3)
Ferd. IDraigrsttlzi.
ubiralec glasovirjev, zapriseženi cenitelj c. kr. okrajne soinije v Ljubljani. Postajališče cestne železnice.     Florijanske ulice 50.     Postajališče cestne železnice.
Adolf Stowasser & sin v Gradcu.
Trobila in godala
Izpričane dobrote /» nizko ceno.
Popravlja se hitro, dobro in cen<5.
Novi ceniki brezplačno. (1995—2)
Hiša
v Vel. Mengšu št. 28 obstoječa iz štirih sob z vsemi pritiklinami, z gospodarskim poslopjem in bližnjimi 4 orale merečimi njivami, vsled ugodne lege pripravna za prodajalno ali gostilno se pod ugodnimi pogoji proda oziroma odda v najem. Natančneje pri lastniku A. Kor* barju istotam. (2044—1)
Sloveči profesorji zdravilstva in
zdravniki priporočajo
kot želodee
pr«Je pospe-
lekarnarja Piccoli
v Ljubljani dvornega založnika Nj. Svetosti papeža
Sujoče sredstvo posebno onim, ki trpe" na navadnem telesnem
zoprtjn.
Razpošilja se proti povzetju v Bkatljicah po IL 12 in več stekleničic. (1368-44)
^9"
Najboljše črnilo sveta!
Kdor hoče obutalo ohraniti lepo bleščeče in trpežno, naj kupuje nanio
Fernolendt čreveljsko črnilo
za svetla obutala samo (24—33)
Fernolendt creme za naravno usnje.
Dobiva se c. kr.  jŽK   priv. povaodl.
tovarna ustanovljena 1832. leta na Dunaji. Tovarniška zaloga: Dunaj, I., Schulerstrasse št. 21.
Radi mnogih posnemanj brez vredno- |f*       T?flvm «1 mmM
stl pazi naj se natančno na moje Ime ga9"~ WW. £ crUUlcUUb. ~«sj
•s «•
$
Si
•a
Si •S
m
Mizarska zadruga f?, v Gorici (Solkan)
*> na Primorskom <*
naznanja  slavnemu občinstvu,  gospodom trgovcem in založnikom pohištva, da ima
veliko zalogo
(1269-8)
veliko zalogo
^ izgotovljenega pohištva vseh slogov
v Solkanu pri Gorici
Naznanjamo, da smo prevzeli dosedanjo trgovino pohištva tvrdko Ant. Černigoja v Trstu, Via Piazza vecchia štev. 1, katero bodemo vodili pod jednakim imenom.
na Primorskem.
\/   Kar ni v  zalogi, se izvrši točno P°  naro^ilu v najkrajšem času. ©•> ^> j ****
= Cene zmerne. = to    „ —
Delo je lično ter dobro osušeno.
£ £ £
Važno!   Za Važno! gospodinje, trgovce, živinorejce-
Najboljša in najcenejša postrežba
za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine Itd. tudi po Knelppu, ustne vode In zobni prašek, ribje olje, redilne In poslpalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, lotojtraflene aparate in potrebščine, klrurglčna obvezlla vsake vrste, sredstva za desinfekcijo, vosek In paste za tla itd. — Velika zaloga najfinejšega ruma in kenjaka. — Zaloga svežih mineralnih vod in solij za kopel. 39
Oblastv. konces. oddaja strupov.
Za afeivinoi*e|ee
posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol, soliter, enejan, kolmož, krmilno apno I. t. d.
Vnanja naročila izvršuje o se točno in solidno.
Drogerija Alton Kane
Ljubljana, Selen trgove ulice št. 3
urar, trgovina z zlatnino in srebrnino
Ljubljana, Stari trg št. 28
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih švicarskih žepnih ln atenskih ar. Nikelnasta remontoar ura. ... od gld. ••»©. Srebrna cilinder remontoar ara „ „ 4»—• Trgovina vseh optičnih predmetov t očal, barometrov, termometrov, daljnogledov. Popravila m izvršujejo natančno in s jamstvom.
I Anton Presker
krojač in dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov
Ljubljana, Sv.Petra cesta 16
priporoča svojo veliko zalogo
gotovih oblek za gospode in dečke, 39 jopic in plaščev
za gospe, uepremočljivih havelokov itd.
Obisk« po meri se po
najnovejeih uzorcih in po najnižjih cenah solidno in najhitreje izgotovljajo.
Prodaja na drobno in debelo. Ceniki brezplačno.
Klobuke
najnovejši facone
priporočam p<
J. S. Benedikt
39
Ljubljana, Stari trg, tik moje glavne prodajalne na voglu.
1
82
9412
FRAN CHRISTOPH-ov
svetli lak za tla
je brez duha, se hitro suši in dolgo traja.
Christoph-ovo zrcalno svetlo voščilo
za trde parkete, najboljši vpušcevalni izdelek, se ne prileplja po vporabi, ne diši neprijetno; doseže se z njim lepa zrcalnosvetla tla. (656—12)
V L.jul>ljnni: .A.. SŠta.oul, v Karanji: JF*. I>ol«*iiz.
K sezoni
K sezoni
°- o
-* o
51
o V
23
So • •
< 3 n „
s s
f-o 3. o
priporočam svojo bogato zalogo pušk najnovejših sistemov in najnovejše vrste, revolverjev itd., vseh pripadajočih rekvizitov in municije, posebno pa oposarjam na
03T trocevne puške
katere izdelujem v svoji deiavnici, in katere se zaradi svoje lahkote in priročnoeti vsakemu
priporočajo najbolje.
Ker se pečam samo z izdelovanjem orožja, se priporočam p. n. občinstvu za mnogobrojna naročila ter izvršujem tudi v svojo stroko spadajoče naročbe in poprave točno, solidno in najceneje.
Z velespoStovanjem (1E96 — 9)
Fran Sevčik, puškar v Ljubljani, v Židovskih ulicah.
Pozoi I
Pozor! neg
Podružnica R. A. Smekal, Zagreb
priporoča od svoje najstarejše in najzmožnejše
tovarna za gasilno orodje
slavnim gasilnim društvom, občinam in zasebnikom sledeče predmete:
Brl/.galnirr najnovejše sestave, kakor s patentom proti /.mr/.-linl, s priredbo, da brizgalnica na obe strani Jemlje In meee vodo; „unlverzalko(>, prikladno za male občine, ista se nosi ali vozi; parnebrlzavalnlee, a odonoie, seeallte vsake vrste, vozove za polivanje ulic in prevažanje gnojnice itd., ee* i iz posebne tkanine najboljše srste; dalje čelade, pa*«-, seki-/iee, lestve ter sploh vse za ga-rilna društva prikladno orodje, trpežno in lepo izdelano. Motor-vozove in priprave za aeet; len-lue. Dalje kmetij oko orodje vsdke vrste — Gasilna društva, občine in pošteni kmetovalci-gospodarji plačujejo tudi na obroke po dogovoru. Naročila franko na vsak kolodvor. (213—17) Oezcilse ^cšilja-aan.© Torezplačno ln poštnine presto. ~35S
Podružnica H.. JL. SMliKAIi v Zagrebu.
s*
Zastopnik za Kranjsko:
Mihael Kastner
V I^jlll>ljnili.   (714 33)
Beli vinski mošt
za 10 gld. hektoliter od stiskalnice
prodaja
Anton Cerovaz
v Buzetu (Pinguente) v Istri
zaradi prevelike vinske letine, za katero primanjkuje sodov.
Gospode vinotržce in gostilničarje, ki se žele poslužiti te ugodne prilike pa prosim, naj odpošljejo svoje sode na železniško postajo Buzet (Pinguente? in naj osebno pridejo, da sami polnijo pri preši svoje sode z moštom. (2001-2)
Grozdje ima kacih 14 °/0 cukrovine, daje potemtakem dobro in zdrave pitno vino.
S trgatvijo se prične 17. t m. in bere se do začetka oktobra.
to
Stanje hranilnih vlog:
15 milijonov kron,
Rezervni zaklad
nad 300.000 kron.
Mestna hranilnica ljubljanska
na Mestnem trgu
zraven rotovža
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoludne in jih obrestuje po 4 od sto ter pripisuje nevzdig-njene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zara-čunila vlagateljem.
(1856 -4)
IfegT Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice. Poštno-hranilnične sprejemnice se dobivajo brezplačno.
K m m m. m m m
pOZOf«      Zaradi preselitve pozor«
se bode prodajalo do 25. oktobra
v trgovini .pri sv. Cirilu in Metodu'
Cingerjeve ulice, zraven loterije
vs
akturn
(2050-2)
po tovarniških cenah.
Nihče naj ne zamudi ugodne prilike za cenen
SX
GB
Žrebanje 1. oktobra 1901.
(2031-2) Glavni dobitek
Promese k Tiskim srečkam a K T- K 180.000
priporoča
Cjubljanska kreditna banka v tjubljani.
• <
Zopetno prevzetje gostilne.
Čast mi je velecenjenemu občinstvu naznaniti, da sem vrlo dobro znano gostilnico (2054)
„pri ^amničanu"
ob Karlovski cesti štev. 2
zopet sam prevzel, jo opremil  z Auerjevimi svetilkami   in sploh
preuredil.
Ker bom točil jedino le pristna dolenjska in istrska vina ter priljubljeno Puntigamsko pivo in bo preskrbljeno z dobro kuhinjo, se velecenjenemu občinstvu za mnogobrojen obisk kar najiskre-
nejše priporočam z velespoštovanjem
S- -Cš- -2S      -Ž& ^5 4
*****
TTtT
„Andropogon'
(iznajditej P. Herrmann, Zgornja Poljska va)
je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo za rast las, katero ni nikako sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi vspehi izkušena i'„ zajamčeno neškodljiva tekočina, kl zabrani Izpadanje las In odstrani prahaje. Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barvo. (2011—62)
Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 3 K. f Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele. 9 Glavna zaloga in razpošiljate v v Ljubljani pri gospodu
Vaso Petrlčić-u.
V /h I oni imata tuđi gg. E. Tlalir in U. pl. Trn-»ioc/.j v "LJubljani in g. A. Kant \ Kranjl.
^reprcđ-ćijstlcl popust
veliki In nt a 119 moderno Isgotovljcnl, v dobrem stanu, potem tudi razne ekvlpaže, konjska oprava in druge konjušne potrebe
prodajo se za sila nizko ceno. (1991—3)
Dunaj, XVII. Comeniusgasse 3.
Gričar o Jttejač
£jubljana9 Prešernove ulice 9
priporočata svojo popolnoma novo oskrbljeno zalogo
obtoke za gospode, dečke in otroke
v najboljšem znano solidnem kroju po najugodnejši ceni.
Posebno praktične (1923—5)
obleke za šolarje, haveloke in površnike.
Kot posebno špecijaliteto:
Obleke iz najbolj trpežnega angleškega Sevijota v različnih barvah in desenih.
Založena 1847.Založena 1847. \&
Tovarna pohištva J. J. NAGLAS
v Ljubljani 39
Zaloga in pisarna: Tovarna s stroji:
Turjaški trg št. 7        Trnovski pristan it. 8-10
priporoča po najnižji oeni:
oprave za spalne sobe, oprave za jedilne r sobe, oprave za salone, žimnate mo- { droce, modroce na peresih, otroške vozičke, zastore, preproge itd.
i
i
Od srede 18. septembra prodajalo se bo sledeče blago:
Rižast barhant....... meter prej   18 krajcarjev zdaj 10 krajcarjev
Modni       » ....... »
Flanelen barhant v ostankih    . »
Roba za damska oblačila     .   . »
Damski loden....... »
Damska volnina 120 cm široka »
Cotton.......... »
Voile Ia Ia........ »
Bombažasto platno..... »
Polplatno......... »
»      brez leska..... »
Blago za otirače, ubeleno ... »
Zefir.......... »
Oxfort Ia Ia brez leska    ... »
Svila za bluze....... »
Damski dežniki......komad
Čipkaste zavese, najkrasnejših in najnovejših vzorcev, orientalske zavese, namizna oprava, svilnati in volneni šali 40 odst. pod normalno ceno.
Angleške volnene preproge 3 metre dolge 2 metra široke prej 35 gld. zdaj le 23 gld. Manjše primerno ceneje, ravno tako predloge k posteljam.
Flanelove bluze...........prej gld. 150 zdaj samo 85 kr.
Vijagasti prami od 4 krajcarjev višje.
Za opremo za neveste, za gostilničarje in za domačo porabo izvanredna prilika k nakupu in to po najnižji ceni.
Cisti platneni namizni prti »      »      prtiči Za zelo znižane cene! ! !
»        » otirači
28		» 18
45	»	» 25
32		» 19
OD 110	»	rt O.) » 48
25	»	» 17
38	»	» 24
25	»	» 16
38	»	» 24
38	»	» 25
28	»	» 20
2G		» 18
38	»	» 25
160	»	» 95
350		» 190
Čiste platnene plahte
Čisti platneni prtiči za steklenice »        »       prtiči za kuhinjo »        )>       žepni robci
Čista platnena oprava za kavo
('isto platno za perilo
Za zelo znižane cene ! ! !
Za damske šivilje:
Vrvice za krila Ia kvalitete v vseh barvah .   .   . prej
Sivkasto volneno platno.......... »
Ia Ia podšivni Croise...........»
Ia listrov obšiv v vseh barvah........»
6 16
32 32
kr. zdaj le
3 kr. 12 » 24 » 26 »
Za gospode;
Dežniki polsvilnati .   i.....komad prej gld.
Zavratniki in petlje...... »        » »
Ovratniki.......... »
Manšete........... za par
Naprsniki (FMastrons)...... komad
Srajce za gospode Ia Ia..... »
Nogavice za gospode Ia Ia    ... par
Kammgarn-volna za gospode .   .   . meter
Loden za haveloke...... »
Gradi za hlače........ »
350 zdaj le gld. 190
—•28 » » » —-19
—•50 » » » —29
— 18 » » » —08 —*25 » » » —'18
— 25 » » » —"15 1-50 » » » —"98
—-50 » » » —20
2 50 » » ■ 1*80
1-80 » » » ! —
—•50 » » ■ —"35
Ako bi komu kupljeno blago ne ugajalo, se denar takoj vrne.
Ozrite se v razstavna okna in požurite se nakupiti si, česar potrebujete.
S spoštovanjem
Konrad Schumi
Cjubljana
Prešernove ulice štev. 1.
Varorri   se  pošiljajo  le  nam  dedfcelo  m prvo poito.
(2026- 4)'
Proda se po nizki ceni 137 oralov (skupaj)
blizu Ljubljane. (2039-2)
Kje? pove upravništvo »Slov. Nar.«.
Trgovskega pomočnika
ob enem potnika in (2016—3)
učenca
vsprejme   trgovina   z  mešanim blagom
Oton Homann v Radovljici.
Tovarna pečij
in raznih prstenih izdelkov
Alojzij Večaj
v Ljubljani, Trnovo, Opekarska cesta, Veliki Stradon št. 9
priporoča vsem zidarskim mojstrom   in stavbenikom svojo veliko zalogo
najmodernejših prešanih ter barvanih prstenih
l>o<Mj
in najtrpoznejših
štedilnih ognjišč
lastnega izdelka, in sicer ru-javib, zelenih, modrih, sivih, belih, ramenih i. t. d., po nitjnlzj lh rrnah.
Ceniki brezplačno in post-(1260)   nine prosto. (15)
Umetniški zavod I. vrste.
V poslopju meščanske bolnice.
Vstop s sadjarskega trga. — (Pogačarjev trg.)
Od nedelje 22. do 28. t. m.:
Potovanje po severnih deželah od Stawanger-ja v Hammerfest in k severnemu rtu.
Otvorjeno lusk dan, tudi ob nedeljah In  pru/.nl klli,  od  O), ure  zjutraj do
tt. ure zveeer. (2043J
Vtitopnlna za odrasle 40 h, za otroke, dijake in vojake do narednika SO h.
k
' - Svjetlaj \ samo s a
Globus-
Exhrakh>fn
zaSvjeHinj-
(2065)        Odllikovan z zlato svetinjo I. (1)
svetovna razstava v Parizu 1900.
Dobiva se v vseh iz lepakov razvidnih trgovinah. Puščice po tO, tO in SO vinarjev.
Vsak dan
»veže  pravo bohinjsko
surovo maslo
(Theebutter) priporoča (2047—2)
3?1. ZMIeri.cin-grer
trgovina s Špecerijskim hladom
Sv. Petra cesta št. 44.
Velika avstr. zavarovalna družba
išče
i:
(
za Ljubljano in okolico; za sedaj proti proviziji. (2037—2) Ponudbe   pod   „Ljubljana" do
22. t. m. na upravništvo »Slov. Nar«.
KADILCI!
ZAHTEVAJTE POVSOD
OGflRETNE PAPIRČKE kv korist orožbi sv (Tri ia i n Metoda
k       Ri SO NAJBOLJŠI OD VSfn DRUGIM GLAVNA ^ALOGA
».Stoka
,KAT|
jos.
Trst,
Glavno zastopstvo za Ljubljano in okolico
ima tvrdka (1929—5)
ijalna trgovina za lm
Edmund Kavčič
▼ Ljubljani, Prešernove ulico, nasproti pošto
priporoča
kavo NttiiluM dobrega ukusa po gld. 1— kilo I%>iljcli«»rry aromatično-
krepkega okusa.....,,   140 „
l*iralil> najfinejega okusa   „   160 „
PoStne poslatve po 6 kil franko. Vsakovrstno fepcreriJisUo lilnjrn v najboljši kakovosti. U2-178) Glavna  zaloga J. Klauer-jevega „Trl*-lnvi»".
Dr. Rose babam
A     1 «» «fl «- «-
iz lekarne
B.FRAG\f:il-jH v Praffl
je že več kakor 30 let občno znano domače zdravilo slast vzbujajočega, pre-bavljanje pospeSujočega in milo odvaja-jočega učinka. Prebavljanje so pri rednem uporabljanju istega sredstva okrep-čuje in obdržuje v pravem teku.
VARILO!
Vsi deli anbalaže imajo zraven stoječo postavno deponovano varstveno znamko.
i' In » m« zaloga i
ekama B. Fragnerja v Prag,0
-•■>■-i friicni orlu
Praga, Mala Strana, ogel Nerudove ulice. Velika steklenica 2 K, mala 1 K. Po pošti razpo-ilja ae vsak dan. = Proti vpošiljatvi K 2 56 se pošlje velika steklenica in za K 1 50 mala steklenica na vse postaje avstro-ogerske monarhije poStnine prosto. Zaloge v lekarnah Avstro-Ogerske. V Ljubljani se dobiva pri gg. lekarjih: G. Piccoli, U. pl. Trnkoczv, M. Mardet-a schlager, J. Mayr. (1742-23)
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
obrestuje hranilne vloge po
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Knezovi hiši, na Marije Terezije cesti št. 1
VI«
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama ca vložnike plačuje.
Uradne ure: razun nedelj ln praznikov vsak dan od
8.—12. ure dopolndne. (2683—38)
Postnega hranilnicnega urada štev. 828.406. Telefon štev. 57.
m
m m
Preselitev obrti.
Uljudno javim svojim odjemalcem in p. n. občinstvu, da sem se s svojim
uijuano javim svojim oajemaicem in p. n. ODcmsivu, ua sem se h svojim
zavodom za uniforme i
preselil Iz Slomškovih ulic v lastno novo hišo
m
na voglu Resljeva ceste št. 7. ||
Zahvaljujoč spoštovane odjemalce za dosed^j izkazano mi zaupanje, jih prosim IS za nadaljno blagohotnost in beležim z velespoštovanjem * *
Anton Reisner i*
zavod za uniforme. 1^
(1847—4)
SJSX~ ©* jedrnem se priporočam gg. tovljenje  uniform po najnovejših
Pranja Meršol SS
priporoča svojo bogato zalogo pričetih in izvršenih ženskih ročnih Izdelkov, vsakovrstnih, jako ličnih vezenin, krojaških potrebščin, ter
raznega drobnega blaga — vse po zelo zmernih cenah. (1331-14) Monogrami ln ris arije se v poljubnih bojah in slogih vvezujejo na vsa-keršno blago. — Zunanja naročila se izvršujejo točno in ceno.
▼▼i
Za letošnjo šolsko sezijo
priporoča svojo bogato zalogo
pisalnih in šolskih potrebščin
za vse šole
kakor tudi (1993—2)
vsakovrstne tiskovine
kš~ po nizkih cenah.
Akcidenčna tiskarna in trgovina s papirjem
Karol TiH. Ljubljana-
Vl» «4. .4* .A. »X. »X. »4»  »1» «±» »4p »4f* »1» »4-.  »Jr. •i*'
F. Gassermann
krojač za oivilne In raznovrstne uradniške uniforme
In poverjeni zalagateij oos. kr. unlf. blagajne dri. ieleznlo uradnikov
Ljubljana, Šelenburgove ulice št. 4
ae priporoča slavnemu občinstvu za izdelovanje civilnih "oblak in nepre-močljlvlh havelokov po najnovejši fa-ooni in najpovoljnejših cenah. Angleško, firancosko in tuzemsko robo ima na skladišču.
Oospodom uradnikom se priporoča za izdelovanje vsakovrstnih uniform ter preskrbuje vse zraven spadajoče predmete, kakor: sablje, meče, klobuke itd., gospodom c. kr. justič-tiim uradnikom pa za izdelavanje
talarjev in baratov. 38
Darila za vsako priliko! Frid. Hoffmann
■arar
v LJubljani, Dunajska cesta
priporoča svojo največjo zalogo vseh vrst
žepnih ur
zlatih, srebrnih, iz tule, jekla in nikla, kakor tudi stenskih ur, budilk in salonskih ur, vse samo dobro do najflnejio kvalitete po nizkih oenah. iToTrosrtl v žepnih in stenskih urah ao vedno v zalogi. 38 Izvršujejo najtočneje.
Optični zavod
J. P. GOLDSTEIN
Ljubljana, Pod trančo 1
priporoča svojo veliko zalogo
vsakovrstnih očal, lovskih in potnih daljnogledov, kakor tudi vseh optičnih predmetov.
Zaloga fotografičnih aparatov.
Vsa v to stroko spadajoča poprsvlls In vnanjs naročila točno In ceno.
Pri nakupovanju
suknenega in manu-fakturnega blaga
se opozarja na tvrdko
HUGOIHL
v Ljubljani v Špitalskih ulicah štev. 4.
38
Velika zaloga
suknenih ostankov. L______J
***x*xx***xx****xx*xx*xx*x*****"
jriMajisM in odgovorili urednik; Josip Noili
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
^28585
63
83