Izhaja
vsak petek z datumom prihodnjega dneva.
Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica št. 7.
Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna.
Rokopisi se ne vračajo.
Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko.
Glasilo koroških Slooenceo
Velja
za celo leto 4 krone.
Denar naj se pošilja točno pod napisom :
Upravništvu lista „Mir“ v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št. 26.
Naročnina naj se plačuje naprej.
Za inserate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat.
Leto XXX.
Celovec, 15. malega srpana 1911.
St. 37.
Viljem Kramer — samomorilec ali ne?
Kakor je naš list že poročal, sta se ponesrečila v Žliea-Soteski pri Trbižu gimnazijca Viljem K r a m e r in J ožef M e s s n e r. ' javnosti se je o tej zadevi mnogo govorilo 111 se še govori, časniki pa so o zadevi pisali manj, kakor sc v enakih slučajih piše, in ti časniki, ki so se z zadevo pečali, so poročali enostransko, da ne rečemo — tendenciozno (s posebnim namenom). Javnost Je dandanes po prizadevanju gotovih ljudi Dr časnikov »prepričana«, da sta Viljem Kramer in Messner samomorilca. Resnici Da ljubo pa opozarjamo javnost na sledeče, vPoštevanja vredne momente:
Ravnatelj Flora in časnikarji.
Kakor malo se je brigal ^r. Anger er Za ponesrečena dijaka, preden se je o neteči izvedelo, tako zelo se je brigal zanja ravnatelj Flora potem, ko je bila nesreča Z.dana. Poklical je celo urednike nemških j s to v k sebi in jih prosil, v katerem zmislu aa naj o nesreči poročajo. Zakaj? Kar je |(is> to naj se piše! In res je zagledalo v Janških listih beli dan neko oficielno ,poro-j 0! v katerem se čisto nedoumno poroča, a sta nameravala Kramer in Messner phioumor! Številka 150. »Klagenfurter Zei-j^dg« z dne 2. julija je nato objavila resnič-
ii.tr
Vsebini poročila omenjali.
pficielno poročilo, ki ga pa drugi nemški 0 ti niso ponatisnili, pa tudi ne na splošno
Uradno poročilo.
j... Dotično poročilo se glasi: »Dne 25. ju-jda zvečer sta sinova posestnika Schul-d'erja, deset in štirinajst let stara, nazna-vl*a. c. kr. orožništvu v Trbižu, da je padel
Se
Žiica-Sotesko neki mož. Na to naznanilo le podal tja titulami postajni vodja Ja-
Cabalar, da bi poizvedoval, pa zaradi a\staie teme ni mogel nikogar videti. Tudi (j.lcev na pomoč se ni moglo slišati. Od pol-Setih ponoči je bila od žandarmerijskega
Podlistek.
Oglarjeva Ivanka.
(Spisal Ivan Sanjin.) j, jeseni je bilo —.
goZd apnelo je listje na drevju, umiral je Puste P00ash počasi, kakor da bi se bal ttied g.eSerD> ki je zlobno se smehljaje hitela ujPj .	z roso smrti v očeh, med trav-
o .
dih'iT lePetal je mogočen hrast v mrzlem
m0krotPOdrgetal na ve^ list in pal na kakor IrUil ^a- Zardela je jablana v vrtu, sredi r(*.ečelično dete ali deva, zalotena kostanj sv°je hrepeneče duše. Pal je divji skozi v raz.vej° na tla, hušknila je veverica v gOZ(1 0Jevje na orehu in odhitela splašena
helimfV^no^rah11 se je zasolzila jagoda, za-kmetičn'16 roPav nied trtami, ozrlo se je oko šunu'čemP,0 -epi braj'di’ P° pestrem žitu, je velik V Jesenskih sapicah. Zasolzilo se noni in °’ nio<P o °ko v oknu med rožmari-bok «kinla-fC^np nmahnila mehka roka ob srčece sr,!'J-a sa j® glava na prsi, nad. malo m njih, varana in brez ljubezni.. .
gaji
moštva trbiške postaje započeta rešilna akcija Delati so morali ob razsvetljavi ba-kelj. Najprej so z bližnje skalne stene klicali, nakar so iz Zlica-Soteske slišali slabe klice na pomoč. Kraj, odkoder so prihajali, so kmalu pogodili, toda bil je izredno težko pristopen. Zvezati so morali več lestev in v največji smrtni nevarnosti plezati od peči do peči. Na sredi potoka je bilo treba premagati z lestvami kakih deset metrov visoko skalo. Šele 26. junija, proti eni zjutraj, so mogli najti na levem bregu Žlica-Soteske nevarno ranjena ponesrečenca Jožefa Messnerja in Viljema Kramerja v bližini kraja, kjer se Bela izliva v Žlico. Po izpovedi Messnerja, ki je bil pri polni zavesti, sta se on in Kramer peljala z drugimi gimnazijci pod vodstvom profesorja dr. Angererja 25. junija zjutraj na Vrata in od tam sta šla ob laški državni cesti proti Trbižu. Nedaleč od Koko ve sta prekoračila obcestni zid, sta vsled ilovnatih tal izpodrsnila, zdrknila čez zelo strmi breg — približno 100 metrov — in konečno strmoglavila preko kakih 50 m visoko pečevje v Žlica-Sotesko. Nesreča se je pripetila bojda ob desetih dopoldne. Jožef Messner je imel zlomljeni obe nogi in desno roko in je dobil vrhtega nad desnim očesom zevajočo rano. Položili so ga na nosilnico in z največjo previdnostjo rešili. Nato so ga prepeljali v meščansko bolnišnico v Trbiž, kjer mu je izkazal prvo pomoč dr. Koban. Viljem Kramer je med rešilno akcijo umrl. Vsied padca se mu je preklala glava in zlomilo stegno. Mrliča so prepeljali v trbiško mrtvašnico. Rešilne akcije se je na odličen način udeležil c. in kr. major Karl Peschek z vojaškim oddelkom. Nadalje si je stekel posebne zasluge posestnik Janez Haring, deloma z osebnim sodelovanjem, deloma s praktičnimi, navodili pri reševanju ponesrečencev. Vse priznanje zaslužijo nadalje za svojo hrabrost in odločnost železnični uslužbenec Filip Tiefenbacher iz Grùnwalda, Jožef Mandl iz Rokovega, kleparski mojster Alojzij Capellaro ml. in dva lovca.«
Čudno poročilo v gimnazijskem programu.
V izvestju celovške gimnazije, o katerem, žal, ne vemo, kdaj da se je tiskalo, pa
Zankal je v gorici visok kmečki fant v dolino, pogladil si raz visoko čelo črne kodre, povlekel vase svež zrak in zapel v jesen popoldan:
»Daj mi rožmarina, deva, daj mi roženkravt, nagelj vtrgaj v oknu temnem in ga meni daj . . .«
Likala je stena v planini mladosti nasproti, ponavljal je pesem odmev v gozdu in umiral v tihih harmonijah ugašajočega življenja . . .
Nizko ob robu gore, ki zapira malo dolinico, je stalo solnce. Ob grebenu golega Nanosa so se trgale megle, sprijemale se v fantastične slike in zginjale za temnim Javornikom. Prikrožil je bistrooki sokol iz pečevja romantičnega Čavna, zakrožil nad vasjo in odletel. Šumel je bistri Hubelj med skalami, penil se, da 'so škropile srebrne kapljico na ozkoliste vrbe, in hitel v dolino.
IPo potu, ki pelje iz Fužin v Šturije, je šla vitka mladenka. Z malo košarico v roki je hitela po nekoliko blatni poti s podreca-nim vrhnjim krilom. Zamišljeno sanjave, velike oči uprte brez pravega cilja nekam med vitke breste, ki rastejo v veliki množini ob potu in jo krijejo v vročih dnevih poletja
čil amo o tej zadevi sledeče famozno poročilo: Žal je zaznamovati tudi strašna nesreča, dva učenca namreč — Kramer in Messner — sta na nekem mestu državne ceste na kokovski planjavi prekoračila 1 meter visoko obcestno zidovje in strmoglavila v Žlica-Sotesko, pri čemur je eden umrl, drugi pa dobil hude poškodbe. Kraj, kakor zapuščeni zapiski in druge pozneje znane razmere kažejo z gotovostjo, da se tukaj ne gre za slučajno nezgodo, ampak da je bilo strmoglavenje nameravano in namenoma izvršeno.
Dvojno je mogoče. Ali je to poročilo zagledalo luč sveta potem, ko je bilo že nasprotno se glaseče uradno poročilo v »Klagenfurter Zeitung« znano, ali pa pred njim. Če se je zgodilo prvo, zasluži poročevalec v gimnazijskem izvestju najhujšo obsodbo, če pa se je zgodilo drugo, je tako lahkomiselno poročanje neodpustno. Kako se more reveža, ki se ne more več braniti, tako hitro, brez uradnega potrdila obsoditi za — samomorilca. To menda v tolažbo obupane matere, ki je izgubila svojega edinca, ves svoj up! Zapiski, o katerih govori gimnazijsko izvestje, so zelo dvomljivega značaja. V poštev pride namreč listek, ki so ga baje našli pri ranjenemu Kramerju in na katerem je zapisano: Če me ti zapustiš, nimam nobenega veselja več do življenja. — Iz popolnoma zanesljivega vira smo pa izvedeli, da gosp. ravnatelj Flora, ki trdi, da je dotični listek napisal Kramer, ni hotel listka od blizu pokazati Kramerjev! materi, ki je trdila, da listka ni pisal — njen sin!
G. ravnatelj je pa le trdil, da je listek pisal Kramer. Dotični listek je bil zganjen in zalepljen z »Sudmarkino« obrambno znamko. Kramer pa sploh ni imel »Sud-markinih« obrambnih znamk, ker je bil načeloma nasprotnik »Sudmarke«. Nerazumljivo nam je tudi, zakaj je g. ravnatelj, ki je goreč Angererjev pristaš, namigaval, da bi bil Kramer vstopil v bogoslovnico le na pritisk svoje matere, kar pa ne odgovarja resnici. Te »pozneje znane razmere« nikakor niso dokaz za samoumor Kramerja. Pač pa govorijo okolnosti zoper nameravan samoumor.
s hladnim zelenim baldahinom, da ne prodre niti najmanjši solnčni pramen na peščena tla, je stopala v dolino.
Šumeli so nad njo vitki bresti in mogočni hrasti v bajni melanholiji.
Morda je poslušala ta tihi govor lističev, morda je razumela njena mehka, otročja duš?, bajni trepet njihov, tako mrzlični, kakor zadnji trepet telesa umirajočega človeka. Še enkrat vzvalovi v njem življenje, strto, z zadnjo silo, potem pa ugasne, kakor lučka pred znamenjem v viharni noči. Morda se je zatopila njena duša v njih pogovor, poslušala jih, šepetala ž njimi . . .
Prinesel je veter šumenje Hublja skozi gozd, kakor da bi pala s strunami napeta vijolina na tla, zazvenela in utihnila. Zmešali so sc trgajoči akordi šumenja s tiho poezijo gozda v diven spev v življenju, ki hira, umira, mre. Vlegel bi se človek na mehki mah in zasanjal s sanjami jesenskimi . . .
Zapela je šoja med potjo in zmotila sen tihote gozdne. Spustil se je pajek raz vejo na tla in se skril pod kamen v zidu.
Morda jo je prevladalo čustvo tihe sreče, morda je hotela njena duša sanj, morda je želela zasanjati z umirajočim življenjem.
Zakaj ta strah na gimnaziji?
Dr. Angerer, ki je vodil na izletu dijake, bi moral skrbeti, da se vsi dijaki pravočasno vrnejo. Zdi pa se, da je dr. Angerer na izletu imel drugo prepričanje. Že to, da so dijaki v Beljaku, kamor so prišli v soboto zvečer, popivali in vpili do dveh zjutraj in seveda v nedeljo niso šli k božji službi. Dr. Angerer-jeva dolžnost bi bila za to skrbeti. Dr. Angerer je pa le odredil, da so se odpeljali jze s šestim vlakom — seveda Imez službe božje.
Dr. Angerer se za zaostalega Kramerja in Messnerja sploh ni zmenil več, celo v ponedeljek zjutraj v šoli baje ni povpraševal po njiju in se je za zadevo začel zanimati šele, ko je došla v Celovec iz Trbiža brzojavka o nesreči. Celih 15 ur sta se ponesrečenca borila zaradi te malomarnosti s smrtjo. Dobili so ju še živa, toda vsa obne-mogla. Kramer je celo še govoril in če se nam iz Trbiža prav poroča, je baje še svoje veselje izrazil, ko so ga prinesli iz globočine, potem pa je revež izdihnil.
Samoumor je po našem mnenju izključen. Popolnoma verjetno je pa, kar je poročal Messner: Kramerju je veter odnesel klobuk, in ko ga je isti hotel ujeti, mu je iz-podrsnilo; Messner ga je hotel prijeti, pa mu je tudi zmanjkalo tal. Tla so namreč polžka in že pred leti se je pripetil tam slučaj, da je nekomu izpodrsnilo, ko je samo sladkor dal v usta. Da sta Messner in Kramer prekoračila zid, ni nič čudnega. Kramer je bil namreč občudovatelj narave in drzen v turistiki. Na izletu je pisal tudi razglednice in iz pisave ni povzeti niti najmanjšega suma, da bi bil nameraval samoumor; mlad človek pa bi kaj takega ne mogel prikriti.
Podtaknjeni samoumor je le prav nerodno opravičevanje dr. Angererjeve malomarnosti, obenem pa tudi grd napad na čast rajnega mladeniča, ki se ne more braniti. To pa ni ne junaško, pa tudi ne lepo!
„Korošec“ — po volitvah.
Gosp. dr. Mtiller in dr. Hudelist sta poklala sledeča dva popravka:
Celovec, 5. VII. 1911.
Na sl. Uredništvo lista »Mir« Celovec, Pauličeva ulica št. 7.
Sklicujoč se na § 19. t. z. z dne 17. decembra 1862 zahtevam, da natisnete v prihodnji številki ali v naslednji številki, in sicer na istem mestu, kakor tudi z istimi črkami, kakor je bil tiskan članek »Korošec« — po volitvah« v listu št. 35 z dne 3. julija 1911 sledeči
popravek,
ki se nanaša na trditve prej omenjenega članka.
Ni res, da bi bil jaz na shodu, katerega je baje imela »celovška dohtarija« tik pred volilnim dnem v mali dvorani hotela Trabesinger, usajal se čez »farje« in doktor Brejca.
Sedla je ob poti na mehki mah, košarico je postavila poleg sebe, roke so ji omahnile v naročaj in sklonila je nekoliko glavo, da so se vsuli na njeno čelo črni kodrčki.
Kam so zasanjale njene oči, kam njena duša? Morda je snivala o mehkem materinem naročju, morda se je sklanjala nad zibelko ljubega bratca? —
Morda tudi? —
Kolikrat se zgodi v življenju, da se zamislijo oči, zasanja duša o lepih očeh, močni, veliki postavi, črnih brčicah, o sladkih besedah. Vsak dan to, v borni koči med oknom sredi zelenega rožmarina, sredi rdečih nageljnov in v mehkem divanu, ob milo-zvenečem klavirju, na oknu ob dišečih ciklamnih, pod lovorom, ob palmi, pod hrastom in bukvo, ob reki in studencu, blišče-čem vodometu . . .
Ne poznajo teh sanj, ki ne poznajo ljubezni. — Zablišči se v gori srebrna kosa, pisan krivec za klobukom, sklone se močan fant, da zazveni kosa, zaječijo pisane cvetke, zelena trava. Zgane se za temnim oknom konec vasi šibka postava, zastre se veliko, sanjajoče oko. Strepeta rdeča roža v beli jopici med rožmarinom . . .
(Dalje.)
Res pa je, da se jaz nisem udeležil nobenega shoda, katerega bi bila napravila »celovška dohtarija« tik pred volilnim dnem v mali dvorani hotela Trabesinger; ravno tako je res, da jaz niti v mali dvorani, niti kje drugod v hotelu Trabesinger, posebno pa tudi ne tik pred volilnim dnem nisem zabavljal niti čez duhovnike sploh, posebno ne z izrazom »farji« in tudi ne čez dr. Brejca.
Dr. Ferdinand Mtiller, advokat v Celovcu.
Celovec, 7. julija 1911.
Slavno Upravništvo lista »M i r«
Celovec.
V smislu § 19. tisk. zak. z dne 17. decembra 1862 zahtevam, da natisnete v prihodnji ali prvi prihodnji številki, in sicer na istem mestu, kakor tudi z istimi črkami kakor je bil tiskan članek »Korošec« — po volitvah« v listu št. 35 z dne 3. julija 1911 sledeči
popravek:
Ni res, da sem se jaz na sestanku na shodu, katerega je baje imela »celovška dohtarija« tik pred volilnim dnem v hotelu Trabesinger vsajal čez »farje« in doktor Brejca.
Res pa je, da se jaz nisem udeležil nobenega shoda, katerega bi bila priredila »celovška dohtarija« tik pred volilnimi dnem v hotelu Trabesinger.
Resnica je nadalje, da jaz v hotelu Trabesinger tik pred volilnim dnem nisem napadal duhovnikov posebno ne z izrazom »farji«.
Dr. Vinko Hudelist, zdravnik v Velikovcu.
Iz teh-le dveh popravkov govori — slaba vest! Gospodje ise očividno sramujejo svojega »političnega delovanja« za časa najhujšega volilnega boja, ko se je slo koroškim Slovencem za življenje ali smrt. Očividno bi s takiimile popravki pred javnostjo rada utajila, da «sploh nista bila na nobenem shodu v mali dvorani hotela Trabesinger, na katerem bi se bilo udrihalo čez »farje« in dr. Brejca. Med štirimi stenami usajati se, potem pa tajiti, ni posebno moško. Res je namreč, da so imeli tik pred volitvami, to je v nedeljo, 11. junija, liberalci v hotelu Trabesinger shod, ki je trajal do pol 1. ure ponoči. Govorili so gg. dr. M ii 11 e r , dr. Gosak, dr. Hudelist in Šp i c a r iz Jesenic. Navzočih je bilo kakih 13 ljudi, med njimi dva znana liberalna kmeta; vsi drugi so bili iz dohtarije in fra-karije. Govorniki so tako vpili, da se je slišalo v tretjo sobo. Višek politične modrosti teh govorov je bil boj Slovenski Ljudski Stranki, proč s »farji«, proč s sedanjim političnim vodstvom, ki ga seveda niso izvolili ti možje, ampak slovenski kmetje! Če gospodom ni prav, da poročamo o njihovem »političnem delovanju«, potem pa naj ne govorijo političnih govorov in ne stiskajo brez povoda pesti proti tistim, ki delajo nad vse požrtvovalno! Je bil morda plod teh »narodnih posvetovanj« ta, da gotovi gospodje v Celovcu, ki imajo polna usta narodnosti, niso volili slovenskega kandidata gosp. Terčka, ampak socialnega demokrata? Ali jim je g. Terček tudi že preklerikalen? Ali ni bil postavljen za števnega kandidata od celovških Slovencev brez razlike mišljenja? S popravki ne boste spravili s sveta lastnih besed in dejanj!
Občni zbor podružnice ..Slov. Straže" v Celovcu
se vrši 23. julija popoldne ob treh v veliki dvorani hotela Trabesinger.
Po občnem zboru je šaljiva igra
Trije tički.
Potem se vrši vrtna veselica v prid „Slov. Straže". Sodeluje tudi tamburaški zbor „Bisernica“ in pevski zbor delavskega društva. Kdor želi prijetne zabave, naj ne izostane. Slovenci iz mesta in okolice, udeležite se v obilnem številu! V obrambo slovenske zemlje!
Dnevne novice in dopisi.
Slovenski klub bo štel v državnem zboru 24 članov, ker so pristopili h klubu 4 ■dalmatinski poslanci.
Državni zbor je sklican na 17. t. m.
Slovenski Dijaški dom. Dijaki, ki hočejo biti sprejeti v D i j a š k i d o m, morajo svoje prošnje za sprejem vsaj do 1. avgusta t. 1. poslati na naslov: prelat dr. Marti n Ehrlich, prof. b o g o s 1 o v j a, Celovec, A c h a t z e 1 g a s s e 5. Prošnji naj se priloži zadnje šolsko spričevalo. Za stanovanje, zajutrek in večerjo se bode plačevalo letnih 250 K. Sprejelo se bode letos le kakih 16 dijakov, zatorej svetujemo dijakom, naj se s prošnjami požurijo. Na zapoznele prošnje se ne bode oziralo.
Darovi za »Slovensko Siražo«. Za »Slovensko Stražo« je darovalo slovensko omizje v Zilski Bistrici 45 K 10 vin., in sicer so darovali: G. Warmuth 20 K, g. Koren 10 K, g. Kolbl 1 K, g. Simonove 1 K, g. Košč 1 K, Micika 10 vin., g. Kreut 2 K, g. Afernik 1 K, g. Galanz 1 K, Terezija Janach 1 K, ga. Bičar 5 K, g. Vinko Godec ml. 1 K, g. Čivknjak 1 K. Iskrena hvala!
Izobraževalna društva, pozor! Slovenska krščansko-socialna zveza se zaveda neizmerne važnosti dobrih knjižnic za mladino in odrasle. Te knjižnice morajo vendar biti naše male ljudske šole! — Zato pa je zveza napravila važen korak naprej v tem oziru. Zveza želi oskrbeti vsem društvom, posebno vsem mladinskim knjižnicam krasne Jurčičeve povesti. — Jurčič je naš najboljši ljudski pisatelj! Dajte vendar te zlata vredne knjige ljudstvu v roke! Poznamo faro, ki se je prebudila z branjem Jurčičevih povesti. — Zveza ima na razpolago sedem zvezkov, in sicer vse vezane. — »Deseti brat« izide zdaj itak med knjigami Mohorjeve družbe. — Pripravljene ima zveza Jurčičeve povesti za 40 krajev. Radi prevelikih stroškov naj vsako društvo ali posameznik, ki vodi mladinsko knjižnico, daruje zvezi 5 kron podpore. Zveza ne prodaja knjig, ampak želi nekako prostovoljno odškodnino! — Prijavite se pa takoj, da ne bo prepozno!
Pozor gg. organisti! Od 7. do 11. avgusta se vrši v Ljubljani poučni tečaj za organiste. Organisti, ki bi se radi udeležili tečaja, naj se obrnejo za podporo na knezoškofjiski crdinarijat v Celovcu.
Namesto venca na grob rajnega Šimna Lepušica, posestnika v Št. Janžu pri Št-Jakobu v Rožu so darovali po županu Rutarju občinski odborniki občine Rožek in drugi slovenski rodoljubi v Št. Jakobu za »Slovensko šolsko društvo« 25 K 20 vin.
Romarski vlak iz Sinčevasi na Svete Višarje, samo za ženske, priredi S. K. S. '/■ zo Koroško dne 2. septembra t. 1. Že sedaj opozarjamo tista dekleta in žene, ki so namenjene še letos na Višarje, da počakajo na ta vlak.
Slovenska krščansko-socialna zveza j1-
založila hranilne knjižice za »Čebelico«. ^ krajih, kjer se nahaja »Čebelica«, naj jih le naročajo. Cena 40 vinarjev za izvod.
Velikovec. (Strela je ubila) ^ nedeljo, dne 2. t. m. Šterlinkovega Pavleja v Narah. Napajal je zvečer konja, ko je pri' drvila nevihta. Konj je bil pri priči mrtev, 231etni mladenič je pa tudi kmalu nato izdihnil. Za starše je ta izguba pridnega sin# velik udarec.
O ustreljenem Kobenterju. Gozdarskeg# praktikanta Kobenterja iz znane Kobenter-jeve družine v Celovcu, so našli 3. t. h1; ustreljenega na samotnem kraju v občil11 Št. Jakob v Rožu. Nemški listi so namenom# poročali, da je bil ustreljen od divjih lovce') v »kranjskem revirju«. Ljudje so prejšnj1 večer proti 8. uri slišali zaporedoma dv# strela iz puške. Kobenter, ki je bil v služb1 kneza Liechtensteina, je šel z nekim tovarišem na ogled; določila sta vsak svojo pot i11 napravila tudi znamenje, kjer sta šla n#' razen, toda Kobenter se ni vrnil. Zato so S/1 šli drugi dan iskat in so na potu, ki ga \e imel storiti, našli njegov klobuk. Takoj ^ vedeli, da se je zgodila nesreča. Res so c11 našli potem na tleh — ustreljenega z neh#' basano in neizstreljeno puško pod nogam1' Očividno je koga zasledoval in držal puŠjv^ v rokah ter se, ustreljen v prsi, takoj zg1'^ dii na tla. Ustreljen je bil z zrnjem. Mrtve'j' so obducirali v mrtvašnici na šentjako skem pokopališču. Krste niso dobro zala
in je pri pogrebu padla gozdarjem, sicer čisto na ravnem, na tla in so kosci od zdravnikov razrezanega trupla padli iz krste. To je bilo res strašno za pričujočo mater in dve sestri rajnega, pa tudi za vse navzoče, in graje vredno! Grda in neutemeljena pa so poročila graških listov, ki za to delajo odgovorno šentjakobsko občino. Zvedeli smo, da občina o nesrečni smrti Kobenterja in o obdukciji mrliča sploh ni bila obveščena in torej ničesar ni mogla ukreniti. Toda nemški listi imajo pač navado, da vse slabo zvrnejo le na Slovence, da bi jih spravili ob kredit. Kdo je morilec Kobenterja, ni znano. Zaprli so sicer nekega domačina, toda brez pravega povoda, menda le zato, ker ga dolžijo, da je bil svoj čas divji lovec ih ker je njegova hiša blizu mesta, kjer so našli ustreljenega Kobenterja. Zelo čudno se nam zdi, da sodišče ni marljiveje zasledovalo ciganov, ki so bili tiste dni v dotič-nem kraju in so domačini videli par dni Prej v bližini neko ciganko s puško na rami.
Promocija. V soboto, dne 9. t. m. je bil Promoviran starejšina društva »Ilirije«, tov. Jožef W i e s e r doktorjem prava na staro-slavni češki univerzi v Pragi.
Čitalnica pri Sv. Jakobu v Trstu obhaja 13. avgusta t. 1. desetletnico svojega obstanka.
Velikovec. (Občni z bo r) podružnice »Slovenske Straže« se je vršil zadnjo nedeljo v »Narodnem domu«. Govorila sta čč.. gg. F/ T r e i b e r o Ciril-Metodovi ideji, ki je združitev vseh Slovanov v katoliški Cerkvi, in J. D o b r o v c o potrebi dobrega berila v katoliškem duhu. Odbor se je izvolil stari. Nabralo se je 70 K za družbo.
Na naslov c. kr. orožniškega zapoved-ništva. človek bi mislil, da je tak urad, kakor c. kr. orožniško zapovedništvo, v narod-hih zadevah vsaj kolikortoliko pravičen in da ne pospešuje vsenemške in proti-dvstri jske politike. Toda mi imamo Vzroke, da dvomimo o njega pravičnosti v imenovanih rečeh. Vprašajmo se, zakaj nastavlja slovenščine zmožne orožnike v čisto hemških krajih, med Slovence pa pošilja ljudi, ki večkrat besede ne razumejo med harni, zasmehujejo in preklinjajo naš mili slovenski jezik. Ali se hoče posnemati zloglasna metoda c. kr. deželnega šolskega sveta, ki par let sem tudi prakticira, da pošilja med nas najdrznejše nemške mlečno-zobe »učenike«? Tako postopanje mora v interesu miru in pravice, v interesu uspešnega službovanja in uradovanja in v interesu orožniškega stanu prej ko slej prenehati. Naj si c. kr. orožniško zapovedništvo Vsakokrat preden koga nastavi ali prestavi, malce glavo lomi, kam li po svojih zmožnostih spada in kje bi dotični svojemu poklicu najbolj mogel koristiti. Nemški orožniki se sami hudujejo, če pridejo med trde Slovence, ker se z ljudmi ne morejo dodobra sporazumeti, marsikaj ne morejo izprašati m izvedeti, kar bi bilo za ta ali oni slučaj zelo potrebno in koristno. — Neki opa-z ° v a 1 e c.
Velikovec. (»Orel«) se je ustanovil zadnjo nedeljo. Že dolgo smo si želeli telo-Adnega odseka, sedaj pa so se vendar iz-Polnile naše želje. Slovenske mladeniče opo-:u-’jamo, da prav pridno pristopajo k »Orlu« j, ^ v tako Pospnšujejo katoliško in narodno
Požarna bramba v št. Jakobu v Rožu
obh
aJa v torek, 25. t. m., 25-letnico svojega
Stanka. To je ena najbolj discipliniranih jG z.ai’nih hramb na Koroškem. Njen poveljni sr- jo bil od njene ustanovitve sem sloven-da i ■ Vzorna požarna bramba pač zasluži, ski i Se Je °k ^letnici rodoljubi in sloven-denarni zavodi spominjali z darovi, v e „ azaze °b Žili. (Nekaj zanimi-Na j’ a -Z a prijatelje s a d j a r s t v a.) ki S °hče spoštovani kmet Florijan Urbanc, je J.e že dokaj let pečal s sadjerejstvom, . doživel na svoje stare dni lep dogodek. J}aSeca maja je cepil mladega divjaka tako, n’,"11 je nasadil jabolčno in hruškovo cep-p q v0' Obe sta se prijeli in te dni je j^gnaid hruškova cepljenka a sen cvet. Nehote se moraš diviti cli®Jnu prizoru narave, lika ravlšee ^°Plice »a Dolenjskem. Ve-Prihn •SezOa se. je Pričela. Vsak dan redno kniinJaj-0 ^os^je iz raznih krajev. Zdraviška Meo o lzhazuje v zadnjih dneh 270 gostov, bach VuSimi so došli: Baronica pl. Wurz-z Ljubljane, Gracijan Stepančič iz
/
Trsta, Govedič Ivan, župnik iz Šoštanja na Štajerskem, Dolinar Ivan, tovarnar iz Celja, Scheligo Karol, trgovec iz Celja, Kolenc Anton, trgovec iz Maribora, Matilda p L Rota z Dunaja, Karol pl. Hdger, višji računski svetnik iz Trsta z gospo soprogo, Kržišnik Emil restavrator iz Ljubljane, Gregorin Rozalija s hčerko iz Trsta, Jančar Fran, župnik z Dunaja, Rebay Marija iz Trsta, Glasces Egidij, župni upravitelj, z Ogrskega, Ramovec Andrej, župnik iz Dobrega polja.
Kako agitirajo na Koroškem šolski nadzorniki. Po drugih kronovinah se višji uradniki ne spuščajo naravnost v agitacijo pri volitvah, ampak prepuščajo to drugim. Toda na Koroškem, kjer mora že enkrat vse narobe biti, agitirajo tudi šolski nadzorniki. Ali so tudi ti za to plačani, kakor učitelji, ne vemo. Tako n. pr. je velikovški šolski nadzornik Socher v ponedeljek pred volitvami prišel v Mohljiče v šole in je ob tej priložnosti agitiral. Tudi v Št. Vidu, kjer je bil za volilnega komisarja, in v Kamenu je agitiral. [Pri volitvah je komisijo pravzaprav sam napravil, nekatere v komisijo izvoljene je zavrgel in sam druge v njo poklical. Najbolj pristranskega se je pa pokazal, ko so vrli Mokrijanci prišli na volišče in pozdravili svojega domačega dušnega pastirja; tedaj je Socher zavpil nad župnikom: »Icb verbiete Ihnen hier jede Anrede zu halten.« Poudariti je pa treba, da župnik na ljudi ni imel nobenega nagovora in sploh o volitvah na volišču niti besedice zinil ni. Pozdrav na volišču pa do danes še ni prepovedan, izvzemši če je nad vse modri in patentirani polnokrvni German Socher sam naredil kako novo postavo. Zato se je menda mož čutil tako povišanega, da se je na volišču hvalil, da so ga hoteli na treh krajih imeti za volilnega komisarja. No, za takega komisarja, ki vpije nad poštenimi volilci, če se pozdravijo, ni pa pustil protokolirati, da so nasprotniki delili na volišču »Štajerca« in ž njim agitirali, se pač ne bomo trgali in pričakujemo, da nam ga velikovško okrajno glavarstvo ne pošlje več. Kljub takemu čisto očitno strankarskemu postopanju volilnega komisarja, pravzaprav nem-škonacionalnega uradnega agitatorja, so pa vrli Št. Vidčani stali kakor skala. Čast jim! Od višje šolske oblasti pa pričakujemo, da bo Socherju za njegove slavne čine preskrbela vsaj ledrasto medaljo.
Iz dobrolske okolice. Gospod urednik, oprostite moji nadležnosti! Vabim vas, da bi prišli k nam z rešpetlinom, da bi bolj natanko opazovali našo Judeževino; potrebno in dobro bi pač bilo! Pa škatljico in tobaka ne pozabite, ker naši »najboljši prijatelji« potrebujejo kaj za pod nos! Sicer je sedaj pri nas prav imenitno in kratkočasno. Kolesa Fikeja vsak dan pojejo melanholično pesem: »Akcije, akcije, akcije!« Dim iz lokomotive pa poje bas: »So fuč, so fuč, so fuč!« Ta pesem velja tudi za naše Šumijeve prijatelje, ki bi bili radi politično bolni, libe-ralno-nemčurski stranki pomagali na noge.
Da se je mladi doktor na vse mogoče načine trudil, tega smo pri nas že vajeni; nobena hiša mu ni predaleč, nobena koča preborna, da bi kot agitator ne pokukal v njo! Bolj pa se čudimo, ko na tihem opazujemo, kako je neki p. d. »Birchauzar« zajahal politično mulo. Mož je na binkoštni ponedeljek predstavljal svojega kozla, ki ga je pustil okinčati kot kandidata, češ, tegale bodo volili ta črni, stranka farjev!
Pa kljub temu je imel ta posestnik kozjega kandidata povsod le smolo. Naši kmetje in mladeniči so večinoma ostali kakor skala. Naj tega nemškega »Gasthauserja« rudečica polije, da mu še bolj slabo ne postane, ko ne bo treba »ta črnih« pri vratih ven metati, kakor mu je postalo slabo drugi dan po volitvi, ko je začel naznanjati grom topičev izvolitev g. Grafenauerja. To je do-tičnega in njegove pristaše spravilo iz ravnotežja, da še sedaj ne morejo spati!
Brdo na Žili. (Podružnica »Slovenske Straže«) se je v nedeljo, dne 9. julija t. 1. ustanovila za občino Brdo (župnija Melviče in Brdo). Na stanovanju gosp. poslanca Grafenauerja so se zbrali najza-vednejši možje in mladeniči. Namesto zadržanega gospoda poslanca je govoril mel-viški provizor Urh Hafner, ki je razložil delovanje nemških bojnih društev (»Schul-verein«, »Sudmarka«, »Gustav-Adolf-Ver-ein«, »Alldeutscher Verband«) za ponemčevanje slovenskih krajev in nas opominjal
na našo dolžnost ljubiti mili naš materni jezik in našo domovino in jo braniti pred potujčevanjem. Nemški »Stidmarki« moramo postaviti nasproti »Slovensko Stražo «. Mi nočemo napadati, ampak le braniti, kar nam drugi hočejo ukrasti. — V odbor so bili izvoljeni: g. poslanec Grafenauer, Urh Hafner, Valentin Rauscher in Valentin Oswald. — Živio prva podružnica »Slovenske Straže« na Žili!
Velikovec. (Še nekaj o b a k 1 j a d i.) Govori se, da so dobili vsi otroci pri tistem od nas Slovencev imenovanem »Faken-cugu« vsak eno steklenico piva in tri žemlje. Gospod Nagele, dajte drugikrat raje takim otrokom mleka namesto piva. Ponosni pač ne morete biti na to bakljado šolskih otrok, ki ste jih morali še s pivom plačati.
Velikovec. Učitelja Hornbognerja s tem pozivamo, da svoje sinove vsaj toliko nauči, da ne bodo kričali na ulici »Heil!« za mirnimi Slovenci, kakor oblajajo psi vsakega mimogredočega.
Bikarjaves. (Volitve in n e m č u r -ska surovost.) Kakor drugod, so se nemčurji tudi pri nas lepo »odlikovali« s svojo razuzdanostjo in surovostjo ob priliki državnozborskih volitev. Pri tem sta igrala vlogo junaka p. d. Krop f na Brezi in neki Florijan, znani kamenski pretepač. Tulila sta svoj neizogibni »Hajl« in »Los von Rom«, da hi povzročila spopad in pretep. Toda naši vrli slovenski volilci so se držali trezno, se niso zmenili za te zapeljane, pomilovanja vredne izdajalske rodne brate. Prepričani smo, da kričača pomen teh besedi popolnoma ne umeta, saj komaj za silo nemški znata. A zakaj se potem delata nem-škonacionalna? Zato, ker vesta da je nemškim kričačem vse dovoljeno, vsaj veliko več kot miroljubnim Slovencem, ker smeta kot nacionalca uganjati vsakojako surovost in zato je umevno, da sirovine prestopajo v nemškonacionalni tabor. Naj jih Nemci le imajo, stranka, ki ima tako podivjane elemente, se ne more dolgo držati, to nas uči zgodovina; njeni uspehi so le začasni, terorizem ali strahovanje je le slaba vez, če se enkrat začne trgati, gre to naglo, kakor se razbline megla pred jutranjim solncem. In to prepričanje nas tolaži, kajti še pride dan, ko se bode strl nemški terorizem, ko se bode razpršila moralno propadajoča nemško-nacionalna stranka. In k temu pomozi Bog!
Prevalje. V nedeljo, 9. julija, je imela podružnica »Slovenske Straže« na Prevaljah svoj letni občni zbor. O podružničnem delovanju je poročal kaplan Vastel. Delovanje podružnice v preteklem letu je bilo zadovoljivo. (Podružnica šteje čez 80 članov in članic. — Po občnem zboru je govoril dr. Rožič o pomenu narodnoobrambnega dela v obmejnih krajih z narodnega in gospodarskega stališča. Govoru je sledilo burno odobravanje. Nato so fantje in dekleta predstavljali dvi igri: »Tri sestre« in »Pri sosedu«. Igralci in igralke so izborno rešile svoje uloge. Le naprej, v delu in vztrajnosti je moč! Na dnevnem redu je bil tudi srečelov. Mnogim je prinesel marsikaj zanimivega. Vrli prevaljski fantje in dekleta so na to prireditev lahko ponosni! Živeli!
Korte. (Kres in poprave k.) Lani je bilo zaradi vednega obilnega dežja nemogoče, letos smo pa sv. Cirilu in Metodu na čast zažgali mnogo kresov, pa tudi mož-narje zažigali. Kaj lepo se je z malega Grintovca videl veliki kres, pa slišalo streljanje in petje narodnih Jezerjanov. — Pri krajšanju zadnjega poročila se je zgodila napaka. Volilec Šumi je volil, samo da ni bil 25. volilec, ampak 24., ker je en drugi volilec delavec na Jezeru ostal.
Velikovec. (Velikovški Ribničani.) Znana je povest o Ribničanih — bilo jih je 9, — ko so plavali čez vodo in se potem šteli, če so vsi srečno preplavali in ni kateri utonil. Toda vedno so jih našteli samo 8, kljub temu, da so šteli vsi, ker števec nobeden ni samega sebe štel. Tako so pisale pred kratkim tudi slovite lutrovske »štimce«, in dopisnik je našel v družbi g. državnega poslanca Grafenauerja in deželnega poslanca Eicha (če kdo prosi za dovoljenje, da sme prisesti, mislimo, da tudi naceljni ne bodo rekli, da ne) dne 18. junija v »Narodnem domu« samo črne in nekatere obrtnike, katere je denunciral gotovo z namenom, da bi jim škodoval. Da so pa v tej družbi sedeli tudi beli, nam ne morejo in ne smejo zameriti, če sedaj tudi mi povemo
Zakaj ta strah na gimnaziji?
Dr. Angerer, ki je vodil na izletu dijake, bi moral skrbeti, da se vsi dijaki pravočasno vrnejo. Zdi pa se, da je dr. Angerer na izletu imel drugo prepričanje. Že to, da so dijaki v Beljaku, kamor so prišli v soboto zvečer, popivali in vpili do dveh zjutraj in seveda v nedeljo niso šli k božji službi. Dr. Angerer-jeva dolžnost bi bila za to skrbeti. Dr. Angerer je pa le odredil, da so se odpeljali £e s šestim vlakom — seveda brez službe božje.
Dr. Angerer se za zaostalega Kramerja in Messnerja sploh ni zmenil več, celo v ponedeljek zjutraj v šoli hajc ni povpraševal po njiju in se je za zadevo začel zanimati šele, ko je došla v Celovec iz Trbiža brzojavka o nesreči. Celih 15 ur sta se ponesrečenca borila zaradi te malomarnosti s smrtjo. Dobili so ju še živa, toda vsa obnemogla. Kramer je celo še govoril in če se nam iz Trbiža prav poroča, je baje še svoje veselje izrazil, ko so ga prinesli iz globočine, potem pa je revež izdihnil.
Samoumor je po našem mnenju izključen. Popolnoma verjetno je pa, kar je- poročal Messner: Kramerju je veter odnesel klobuk, in ko ga je isti hotel ujeti, mu je iz-podrsnilo; Messner ga je hotel prijeti, pa mu je tudi zmanjkalo tal. Tla so namreč polžka in že pred leti se je pripetil tam slučaj, da je nekomu izpodrsnilo, ko je samo sladkor dal v usta. Da sta Messner in Kramer prekoračila zid, ni nič čudnega. Kramer je bil namreč občudovatelj narave in drzen v turistiki. Na izletu je pisal tudi razglednice in iz pisave ni povzeti niti najmanjšega suma, da bi bil nameraval samoumor; mlad človek pa bi kaj takega ne mogel prikriti.
Podtaknjeni samoumor je le prav nerodno opravičevanje dr. Angererjeve malomarnosti, obenem pa tudi grd napad na čast rajnega mladeniča, ki se ne more braniti. To pa ni ne junaško, pa tudi ne lepo!
„Korošec“ — po volitvah.
Gosp. dr. Miiller in dr. Hudelist sta poslala tsledeča dva popravka:
Celovec, 5. VIL 1911.
Na sl. Uredništvo lista »Mir« Celovec, Pauličeva ulica št. 7.
Sklicujoč se na § 19. t. z. z dne 17. decembra 1862 zahtevam, da natisnete v prihodnji številki ali v naslednji številki, in sicer na istem mestu, kakor tudi z istimi črkami, kakor je bil tiskan članek »Korošec« — po volitvah« v listu št. 35 z dne 3. julija 1911 sledeči
popravek,
ki se nanaša na trditve prej omenjenega članka.
Ni res, da bi bil jaz na shodu, katerega je baje imela »celovška dohtarija« tik pred volilnim dnem v mali dvorani hotela Trabesinger, usajal se čez »farje« in doktor Brejca.
Sedla je ob poti na mehki mah, košarico je postavila poleg sebe, roke so ji omahnile v naročaj in sklonila je nekoliko glavo, da so se vsuli na njeno čelo črni kodrčki.
Kam so zasanjale njene oči, kam njena duša? Morda je snivala o mehkem materinem naročju, morda se je sklanjala nad zibelko ljubega bratca? —
Morda tudi? —
Kolikrat se zgodi v življenju, da se zamislijo oči, zasanja duša o lepih očeh, močni, veliki postavi, črnih brčicah, o sladkih besedah. Vsak dan to, v borni koči med oknom sredi zelenega rožmarina, sredi rdečih nageljnov in v mehkem divanu, ob milo-zvenečem klavirju, na oknu ob dišečih ciklamnih, pod lovorom, ob palmi, pod hrastom in bukvo, ob reki in studencu, blišče-čem vodometu . . .
Ne poznajo teh sanj, ki ne poznajo ljubezni. — Zablišči se v gori srebrna kosa, pisan krivec za klobukom, sklone se močan fant, da zazveni kosa, zaječijo pisane cvetke, zelena trava. Zgane se za temnim oknom konec vasi šibka postava, zastre se veliko, sanjajoče oko. Strepeta rdeča roža v beli jopici med rožmarinom . . .
(Dalje.)
Res pa je, da se jaz nisem udeležil nobenega shoda, katerega bi bila napravila »celovška dohtarija« tik pred volilnim dnem v mali dvorani hotela Trabesinger; ravno tako je res, da jaz niti v mali dvorani, niti kje drugod v hotelu Trabesinger, posebno pa tudi ne tik pred volilnim dnem nisem zabavljal niti čez duhovnike sploh, posebno ne z izrazom »farji« in tudi ne čez dr. Brejca.
Dr. Ferdinand Miiller, advokat v Celovcu.
Celovec, 7. julija 1911.
Slavno Upravništvo lista »M i r«
Celovec.
V smislu § 19. tisk. zak. z dne 17. decembra 1862 zahtevam, da natisnete v prihodnji ali prvi prihodnji številki, in sicer na istem mestu, kakor tudi z istimi črkami kakor je bil tiskan članek »Korošec« — po volitvah« v listu št. 35 z dne 3. julija 1911 sledeči
popravek:
Ni res, da sem se jaz na sestanku na shodu, katerega je baje imela »celovška dohtarija« tik pred volilnim dnem v hotelu Trabesinger vsajal čez »farje« in doktor Brejca.
Res pa je, da se jaz nisem udeležil nobenega shoda, katerega bi bila priredila »celovška dohtarija« tik pred volilnimi dnem v hotelu Trabesinger.
Resnica je nadalje, da jaz v hotelu Trabesinger tik pred volilnim dnem nisem napadal duhovnikov posebno ne z izrazom »farji«.
Dr. Vinko Hudelist, zdravnik v Velikovcu.
Iz teh-le dveh popravkov govori — slaba vest! Gospodje ise očividno sramujejo svojega »političnega delovanja« za časa najhujšega volilnega boja, ko se je išlo koroškim Slovencem za življenje ali smrt. Očividno bi s takimile popravki pred javnostjo rada utajila, da 'Sploh nista bila na nobenem shodu v mali dvorani hotela Trabesinger, na katerem bi se bilo udrihalo čez »farje« in dr. Brejca. Med štirimi stenami usajati se, potem pa tajiti, ni posebno moško. Res je namreč, da so imeli tik pred volitvami, to je v nedeljo, 11. junija, liberalci v hotelu Trabesinger shod, ki je trajal do pol 1. ure ponoči. Govorili so gg. dr. M ù 11 e r, dr. Gosak, dr. Hudelist in Š p i c a r iz Jesenic. Navzočih je bilo kakih 13 ljudi, med njimi dva znana liberalna kmeta; vsi drugi so bili iz dohtarije in fra-karije. Govorniki so tako vpili, da se je slišalo v tretjo sobo. Višek politične modrosti teh govorov je bil boj Slovenski Ljudski Stranki, proč s »farji«, proč s sedanjim političnim vodstvom, ki ga seveda niso izvolili ti možje, ampak slovenski kmetje! Če gospodom ni prav, da poročamo o njihovem »političnem delovanju«, potem pa naj ne govorijo političnih govorov in ne stiskajo brez povoda pesti proti tistim, ki delajo nad vse požrtvovalno! Je bil morda plod teh »narodnih posvetovanj« ta, da gotovi gospodje v Celovcu, ki imajo polna usta narodnosti, niso volili slovenskega kandidata gosp. Terčka, ampak socialnega demokrata? Ali jim je g. Terček tudi že preklerikalen? Ali ni bil postavljen za števnega kandidata od celovških Slovencev brez razlike mišljenja? S popravki ne boste spravili s sveta lastnih besed in dejanj!
Občni zbor podružnice »Slov. Straže" v Celovcu
se vrši 23. julija popoldne ob treh v veliki dvorani hotela Trabesinger.
Po občnem zboru je šaljiva igra
Trije tički.
Potem se vrši vrtna veselica v prid „Slov. Straže". Sodeluje tudi tamburaški zbor »Bisernica" in pevski zbor delavskega društva. Kdor želi prijetne zabave, naj ne izostane. Slovenci iz mesta in okolice, udeležite se v obilnem številu! V obrambo slovenske zemlje!
Dnevne novice in dopisi.
Slovenski klub bo štel v državnem zboru 24 članov, ker so pristopili h klubu 4 dalmatinski poslanci.
Državni zbor je sklican na 17. t. m.
Slovenski Dijaški dom. Dijaki, ki hočejo biti sprejeti v D i j a š k i d o m, morajo svoje prošnje za sprejem vsaj do 1. avgusta t. 1. poslati na naslov : prelat d r. M a r -t i n Ehrlich, pr o f. h o g o s 1 o v j a, Celovec, A c h a t z e 1 g a s s e 5. Prošnji naj se priloži zadnje šolsko spričevalo. Za stanovanje, zajutrek in večerjo se bode plačevalo letnih 250 K. Sprejelo se bode. letos le kakih 16 dijakov, zatorej svetujemo dijakom, naj se s prošnjami požurijo. Na zapoznele prošnje se ne bode oziralo.
Darovi za »Slovensko Stražo«. Za »Slovensko Stražo« je darovalo slovensko omizje v Zilski Bistrici 45 K 10 vin., in sicer so darovali: G. Warmuth 20 K, g. Koren 10 K, g. Kolbl 1 K, g. Simonove 1 K, g. Košč 1 K, Micika 10 vin., g. Kreut 2 K, g. Afernik 1 K, g. Galanz 1 K, Terezija Janach 1 K, ga. Bičar 5 K, g. Vinko Godec ml. 1 K, g. Čivknjak 1 K. Iskrena hvala !
Izobraževalna društva, pozor! Slovenska krščansko-socialna zveza se zaveda neizmerne važnosti dobrih knjižnic za mladino in odrasle. Te knjižnice morajo vendar biti naše male ljudske šole! — Zato pa je zveza napravila važen korak naprej v tem oziru. Zveza želi oskrbeti vsem društvom, posebno vsem mladinskim knjižnicam krasne Jurčičeve povesti. — Jurčič je naš najboljši ljudski pisatelj! Dajte vendar te zlata vredne knjige ljudstvu v roke! Poznamo faro, ki se je prebudila z branjem Jurčičevih povesti. — Zveza ima na razpolago sedem zvezkov, in sicer vse v e z a n e. — »Deseti brat« izide zdaj itak med knjigami Mohorjeve družbe. — Pripravljene ima zveza Jurčičeve povesti za 40 krajev. Radi prevelikih stroškov naj vsako društvo ali posameznik, ki vodi mladinsko knjižnico, daruje zvezi 5 kron podpore. Zveza ne prodaja knjig, ampak želi nekako prostovoljno odškodnino! — Prijavite se pa takoj, da ne bo prepozno!
Pozor gg. organisti! Od 7. do 11. avgusta se vrši v Ljubljani poučni tečaj za organiste. Organisti, ki bi se radi udeležili tečaja, naj se obrnejo za podporo na knezoškofjiski ordinarijat v Celovcu.
Namesto venca na grob rajnega Šimna L e p u š i c a, posestnika v Št. Janžu pri Št-Jakobu v Rožu so darovali po županu Rutarju občinski odborniki občine Rožek in drugi slovenski rodoljubi v Št. Jakobu za »Slovensko šolsko društvo« 25 K 20 vin.
Romarski vlak iz Sinčevasi na Svete Višarje, samo za ženske, priredi S. K. S. Z-zo Koroško dne 2. septembra t. 1. Že sedaj opozarjamo tista dekleta in žene, ki so namenjene še letos na Višarje, da počakajo na ta vlak.
Slovenska krščansko-socialna zveza je
založila hranilne knjižice za »Čebelico«. V krajih, kjer se nahaja »Čebelica«, naj jih le naročajo. Cena 40 vinarjev za izvod.
Velikovec. (Strela je ubila) v nedeljo, dne 2. t. m. Šterlinkovega Pavleja v Narah. Napajal je zvečer konja, ko je pri-drvila nevihta. Konj je bil pri priči mrtev, 231etni mladenič je pa tudi kmalu nato izdihnil. Za starše je ta izguba pridnega sin» velik udarec.
O ustreljenem Kobenterju. Gozdarskega praktikanta Kobenterja iz znane Kobenter-jeve družine v Celovcu, so našli 3. t. m; ustreljenega na samotnem kraju v občini Št. Jakob v Rožu. Nemški listi so namenom» poročali, da je bil ustreljen od divjih lovce') v »kranjskem revirju«. Ljudje so prejšnji večer proti 8. uri slišali zaporedoma dv» strela iz puške. Kobenter, ki je bil v službi kneza Liechtensteina, je šel z nekim tovai’i' šem na ogled; določila sta vsak svojo pot i11 napravila tudi znamenje, kjer sta' šla n»' razen, toda Kobenter se ni vrnil. Zato so g» šli drugi dan iskat in so na potu, ki ga )e imel storiti, našli njegov klobuk. Takoj *0 vedeli, da se je zgodila nesreča. Res so našli potem na tleh — ustreljenega z nen»/ basano in neizstreljeno puško pod nogam1-Očividno je koga zasledoval in držal pušk0 v rokah ter se, ustreljen v prsi, takoj zgi'u' dii na tla. Ustreljen je bil z zrnjem. Mrtvec’» so obducirali v mrtvašnici na Šentjakob; skem pokopališču. Krste niso dobro zabm

in je pri pogrebu padla gozdarjem, sicer čisto na ravnem, na tla in so kosci od zdravnikov razrezanega trupla padli iz krste. To je bilo res strašno za pričujočo mater in dve sestri rajnega, pa tudi za vse navzoče, in graje vredno! Grda in neutemeljena pa so poročila graških listov, ki za to delajo odgovorno šentjakobsko občino. Zvedeli smo, da občina o nesrečni smrti Kobenterja in o obdukciji mrliča sploh ni bila obveščena in torej ničesar ni mogla ukreniti. Toda nemški listi imajo pač navado, da vse slabo zvrnejo le na Slovence, da bi jih spravili ob kredit. Kdo je morilec Kobenterja, ni znano. Zaprli so sicer nekega domačina, toda brez pravega povoda, menda le zato, ker ga dolžijo, da je bil svoj čas divji lovec in ker je njegova hiša blizu mesta, kjer so našli ustreljenega Kobenterja. Zelo čudno se nam zdi, da sodišče ni marljiveje zasledovalo ciganov, ki so bili tiste dni v dotič-bem kraju in so domačini videli par dni Prej v bližini neko ciganko s puško na rami.
Promocija. V soboto, dne 9. t. m. je bil promoviran starejšina društva »Ilirije«, tov. Jožef Wieser doktorjem prava na staro-slavni češki univerzi v Pragi.
Čitalnica pri Sv. Jakobu v Trstu obhaja 13. avgusta t. 1. desetletnico svojega obstanka.
Velikovec. (Občni zbor) podružnice »Slovenske Straže« se je vršil zadnjo nedeljo v »Narodnem domu«. Govorila sta čč.. gg. F/ T r e i b e r o Ciril-Metodovi ideji, ki je združitev vseh Slovanov v katoliški Cerkvi, in J. D o b r o v c o potrebi dobrega berila v katoliškem duhu. Odbor se je izvolil stari. Nabralo se je 70 K za družbo.
Na naslov c. kr. orožniškega zapoved-ništva. Človek bi mislil, da je tak urad, kakor c. kr. orožniško zapovedništvo, v narodnih zadevah vsaj kolikortoliko pravičen in da ne pospešuje vsenemške in proti-a v s t ri j ske politike. Toda mi imamo vzroke, da dvomimo o njega pravičnosti v imenovanih rečeh. Vprašajmo, se, zakaj nastavlja slovenščine zmožne orožnike v čisto nemških krajih, med Slovence pa pošilja ljudi, ki večkrat besede ne razumejo med nami, zasmehujejo in preklinjajo naš mili slovenski jezik. Ali se hoče posnemati zloglasna metoda c. kr. deželnega šolskega sveta, ki par let sem tudi prakticira, da pošilja med nas najdrznejše nemške mlečno-zobe »učenike«? Tako postopanje mora v interesu miru in pravice, v interesu uspešnega službovanja in uradovanja in v inte-vesu orožniškega stanu prej ko slej prenehati. Naj si c. kr. orožniško zapovedništvo Vsakokrat preden koga nastavi ali prestavi, malce glavo lomi, kam li po svojih zmožnostih spada in kje bi dotični svojemu poklicu najbolj mogel koristiti. Nemški orožniki se sami hudujejo, če pridejo med trde Slovence, ker se z ljudmi ne morejo dodobra sporazumeti, marsikaj ne morejo izprašati 111 izvedeti, kar hi bilo za ta ali oni slučaj zelo potrebno in koristno. — Neki opa-
z o v a 1 e c.
Velikovec. (»Orel«) se je ustanovil Za-dnjo nedeljo. Že dolgo smo si želeli telo-Vulnega odseka, sedaj pa so se vendar iz-Poliiiie naše želje. Slovenske mladeniče opo-.'u'jamo, da prav pridno pristopajo k »Orlu« r/l lako pospešujejo katoliško in narodno
zavest!
., , Požarna bramba v št. Jakobu v Rožu
^jhaja v torek, 25. t. m., 25-letnico svojega bo^nka. To je ena najbolj discipliniranih io Zfrrhh hramb na Koroškem. Njen poveljni g.Jh je bil od njene ustanovitve sem sloven-^ Ta vzorna požarna bramba pač zasluži, sj) • ki se je ob 251etnici rodoljubi in sloven-u denarni zavodi spominjali z darovi, v e ^azaze °h Žili. (Nekaj zanimi-\t j? a z a prijatelje s a d j a r s t v a.) j.. s obče spoštovani kmet Florijan Urbanc, je S,e J.e ze dokaj let pečal s sadjerejstvom, .doživel na svoje stare dni lep dogodek, da SeCa .maJa Je cepil mladega divjaka tako, lip T111 ie nasadil jabolčno in hruškovo cep-j, nh°- Obe sta se prijeli in te dni je . gnala, hruškova cepljenka
a sen cvet. Nehote se moraš diviti C1i,emu prizoru narave, im ^“I'ayJšče Toplice na Dolenjskem, Veprih se.zlla se. je pričela. Vsak dan redno kniiajaj-° goslje iz raznih krajev. Zdraviška iderl8o lzk.azaje v zadnjih dneh 270 gostov, bacii < rugimi so došli: Baronica pl. Wurz-12 Ljubljane, Gracijan Stepančič iz
Trsta, Govedič Ivan, župnik iz Šoštanja na Štajerskem, Dolinar Ivan, tovarnar iz Celja, Scheligo Karol, trgovec iz Celja, Kolenc Anton, trgovec iz Maribora, Matilda pl. Rota z Dunaja, Karol pl. Hdger, višji računski svetnik iz Trsta z gospo soprogo, Kržišnik Emil restavrater iz Ljubljane, Gregorin Rozalija ■s hčerko iz Trsta, Jančar Fran, župnik z Dunaja, Rebay Marija iz Trsta, Glasces Egidij, župni upravitelj, z Ogrskega, Ramovec Andrej, župnik iz Dobrega polja.
Kako agitirajo na Koroškem šolski nadzorniki. Po drugih kronovinah se višji uradniki ne spuščajo naravnost v agitacijo pri volitvah, ampak prepuščajo to drugim. Toda na Koroškem, kjer mora že enkrat vse narobe hiti, agitirajo tudi šolski nadzorniki. Ali so tudi: ti za to plačani, kakor učitelji, ne vemo. Tako n. pr. je velikovški šolski nadzornik Socher v ponedeljek pred volitvami prišel v Mohljiče v šole in je ob tej priložnosti agitiral. Tudi v Št. Vidu, kjer je bil za volilnega komisarja, in v Kamenu je agitiral. -Pri volitvah je komisijo pravzaprav sam napravil, nekatere v komisijo izvoljene je zavrgel in sam druge v njo poklical. Najbolj pristranskega se je pa pokazal, ko so vrli Mokrijanci prišli na volišče in pozdravili svojega domačega dušnega pastirja; tedaj je Socher zavpil nad župnikom: »Ich verbiete Ihnen hier jede Anrede zu halten.« Poudariti je pa treba, da župnik na ljudi ni imel nobenega nagovora in sploh o volitvah na volišču niti besedice zinil ni. Pozdrav na volišču pa do danes še ni prepovedan, izvzemši če je nad vse modri in patentirani polnokrvni German Socher sam naredil kako novo postavo. Zato se je menda mož čutil tako povišanega, da se je na volišču hvalil, da so ga hoteli na treh krajih imeti za volilnega komisarja. No, za takega komisarja, ki vpije nad poštenimi volilci, če se pozdravijo, ni pa pustil protokolirati, da so nasprotniki delili na volišču »Štajerca« in ž njim agitirali, se pač ne bomo trgali in pričakujemo, da nam ga velikovško okrajno glavarstvo ne pošlje več. Kljub takemu čisto očitno strankarskemu postopanju volilnega komisarja, pravzaprav nem-škonacionalnega uradnega agitatorja, so pa vrli Št. Vidčani stali kakor skala. Čast jim! Od višje šolske oblasti pa pričakujemo, da bo Socherju za njegove slavne čine preskrbela vsaj ledrasto medaljo.
Iz dobrolske okolice. Gospod urednik, oprostite moji nadležnosti! Vabim vas, da bi prišli k nam z rešpetlinom, da bi bolj natanko opazovali našo Judeževino; potrebno in dobro bi pač bilo! Pa škatljico in tobaka ne pozabite, ker naši »najboljši prijatelji« potrebujejo kaj za pod nos! Sicer je sedaj pri nas prav imenitno in kratkočasno. Kolesa Fikeja vsak dan pojejo melanholično pesem: »Akcije, akcije, akcije!« Dim iz lokomotive pa poje bas: »So fuč, so fuč, so fuč!« Ta pesem velja tudi za naše Šumijeve prijatelje, ki bi bili radi politično bolni, libe-ralno-nemčurski stranki pomagali na noge.
Da se je mladi doktor na vse mogoče načine trudil, tega smo pri nas že vajeni; nobena hiša mu ni predaleč, nobena koča preborna, da bi kot agitator ne • pokukal v njo! Bolj pa se čudimo, ko na tihem opazujemo, kako je neki p. d. »Birchauzar« zajahal politično mulo. Mož je na binkoštni ponedeljek predstavljal svojega kozla, ki ga je pustil okinčati kot kandidata, češ, tegale bodo volili ta črni, stranka farjev!
Pa kljub temu je imel ta posestnik kozjega kandidata povsod le smolo. Naši kmetje in mladeniči so večinoma ostali kakor skala. Naj tega nemškega »Gasthauserja« rudečica polije, da mu še bolj slabo ne postane, ko ne bo treba »ta črnih« pri vratih ven metati, kakor mu je postalo slabo drugi dan po volitvi, ko je začel naznanjati grom topičev izvolitev g. Grafenauerja. To je do-tičnega in njegove pristaše spravilo iz ravnotežja, da še sedaj ne morejo spati!
Brdo na Žili. (Podružnica »Slovenske Straže«) se je v nedeljo, dne 9. julija t. 1. ustanovila za občino Brdo (župnija Melviče in Brdo). Na stanovanju gosp. poslanca Grafenauerja so se zbrali najza-vednejši možje in mladeniči. Namesto zadržanega gospoda, poslanca je govoril mel-viški provizor Urh Hafner, ki je razložil delovanje nemških bojnih društev (»Schul-verein«, »Stidmarka«, »Gustav-Adolf-Ver-ein«, »Alldeutscher Verband«) ;za ponemčevanje slovenskih krajev in nas opominjal
na našo dolžnost ljubiti mili naš materni jezik in našo domovino in jo braniti pred potujčevanjem. Nemški »Stidmarki« moramo postaviti nasproti »Slovensko Stražo «. Mi nočemo napadati, ampak le braniti, kar nam drugi hočejo ukrasti. — V odbor so bili izvoljeni: g. poslanec Grafenauer, Urh Hafner, Valentin Rauscher in Valentin Oswald. — Živio prva podružnica »Slovenske Straže« na Žili!
Velikovec. (Še n e k a j o b a k 1 j a d i.) Govori se, da so dobili vsi otroci pri tistem od nas Slovencev imenovanem »Faken-cugu« vsak eno steklenico piva in tri žemlje. Gospod Nagele, dajte drugikrat raje takim otrokom mleka namesto piva. Ponosni pač ne morete biti na to bakljado šolskih otrok, ki ste jih morali še s pivom plačati.
Velikovec. Učitelja Hornbognerja s tem pozivamo, da svoje sinove vsaj toliko nauči, da ne bodo kričali na ulici »Heil!« za mirnimi Slovenci, kakor oblajajo psi vsakega mimogredočega.
Rikarjaves. (Volitve in n e m č u r -s k a s u r o v o s t.) Kakor drugod, so se nemčurji tudi pri nas lepo »odlikovali« s svojo razuzdanostjo in surovostjo ob priliki državnozborskih volitev. Pri tem sta igrala vlogo junaka p. d. K r o p f na Brezi in neki Florijan, znani kamenski pretepač. Tulila sta svoj neizogibni »Hajl« in »Los von Rom«, da hi povzročila spopad in pretep. Toda naši vrli slovenski volilci so se držali trezno, se niso zmenili za te zapeljane, pomilovanja vredne izdajalske rodne brate. Prepričani smo, da kričača pomen teh besedi popolnoma ne umeta, saj komaj za silo nemški znata. A zakaj se potem delata nem-škonacionalna? Zato, ker vesta da je nemškim kričačem vse dovoljeno, vsaj veliko več kot miroljubnim Slovencem, ker smeta kot nacionalca uganjati vsako jako surovost in zato je umevno, da sirovine prestopajo v nemškonacionalni tabor. Naj jih Nemci le imajo, stranka, ki ima tako podivjane elemente, se ne more dolgo držati, to nas uči zgodovina; njeni uspehi so le začasni, terorizem ali strahovanje je le slaba vez, če se enkrat začne trgati, gre to naglo, kakor se razbline megla pred jutranjim solncem. In to prepričanje nas tolaži, kajti še pride dan, ko se bode strl nemški terorizem, ko se bode razpršila moralno propadajoča nemško-nacionalna stranka. In k temu pomozi Bog!
Prevalje. V nedeljo, 9. julija, je imela podružnica »Slovenske Straže« na Prevaljah svoj letni občni zbor. O podružničnem delovanju je poročal kaplan Vastel. Delovanje podružnice v preteklem letu je bilo zadovoljivo. {Podružnica šteje čez 80 članov in članic. — Po občnem zboru je govoril dr. Rožiču pomenu narodnoobrambnega dela v obmejnih krajih z narodnega in gospodarskega stališča. Govoru je sledilo burno odobravanje. Nato so fantje in dekleta predstavljali dvi igri: »Tri sestre« in »Pri sosedu«. Igralci in igralke so izborno rešile svoje uloge. Le naprej, v delu in vztrajnosti je moč! Na dnevnem redu je bil tudi srečolov. Mnogim je prinesel marsikaj zanimivega. Vrli prevaljski fantje in dekleta so na to prireditev lahko ponosni! Živeli!
Korte. (Kres in poprave k.) Lani je bilo zaradi vednega obilnega dežja nemogoče, letos smo pa sv. Cirilu in Metodu na čast zažgali mnogo kresov, pa tudi mož-narje zažigali. Kaj lepo se je z malega Grintovca videl veliki kres, pa slišalo streljanje in petje narodnih Jezerjanov. — Pri krajšanju zadnjega poročila se je zgodila napaka. Volilec Šumi je volil, samo da ni bil 25. volilec, ampak 24., ker je en drugi volilec delavec na Jezeru ostal.
Velikovec. (Velikovški Ribničani.) Znana je povest o Ribničanih — bilo jih je 9, — ko so plavali čez vodo in se potem šteli, če so vsi srečno preplavali in ni kateri utonil. Toda vedno so jih našteli samo 8, kljub temu, da so šteli vsi, ker števec nobeden ni samega sebe štel. Tako so pisale pred kratkim tudi slovite lutrovske »štimce«, in dopisnik je našel v družbi g. državnega poslanca Grafenauerja in deželnega poslanca Eicha (če kdo prosi za dovoljenje, da sme prisesti, mislimo, da tudi naceljni ne bodo rekli, da ne) dne 18. junija v »Narodnem domu« samo črne in nekatere obrtnike, katere je denunciral gotovo z namenom, da bi jim škodoval. Da so pa v tej družbi sedeli tudi beli, nam ne morejo in ne smejo zameriti, če sedaj tudi mi povemo
ki je edino slovenska ter najboljša zdravilna in namizna kisla voda.	Naroča se: Tolsti vrh, p. Guštanj, Koroško.
Od vsakega zaboja plača podjetje 20 v. v društvene narodne namene, kamor naročnik določi.
njih imena. Ti so bili: brivec S. Wernig s svojim pragermanskim imenom in ki tudi črne rad brije, če pridejo k njemu; nemško-nacionalni agitator sedlarski mojster Ale-man; pivovarnar Kolloros, ki je češkega po-kolenja, in še dva druga, katerih imeni pa za danes zamolčimo. Dopisnik farbarskih »štimc« je videl sedeti v tej družbi tudi socialnodemokraškega kandidata Sitarja; ta pa je isto nedeljo, kakor poroča »Arbei-terwille«, ležal v Trbovljah bolan. Naš »Narodni dom« ga ni videl. »Štimce« so zopet za eno blamažo bogatejše.
Društveno gibanje.
Vogrče. V nedeljo, dne 16. julija, se vrši popoldne po blagoslovu pri Škofu ustanovni shod podružnice »Slovenske Straže«. Govori dr. Jesenko. Slovenci, narodnjaki! Ne ostanite doma! Narodne žene in dekleta! Pridite v najobilnejšem številu, Vabi pri-pravljavni odbor.
Gospodarske stvari.
Nekaj o zeleni krmi.
A. Fritz.
V	letih, kadar krme primanjkuje, je
kmetovalcu prav važno vedeti, na kakšen način bi si prihranil na krmi, ne da bi živina kaj čutila o tem. S krmo je mogoče varčevati samo, ako -se jo reže. Pri pokla-danju cele (dolge) krme pade veliko iz jasli na tla, živina pohodi in tako pride tretjina dobre krme v gnoj. Važno je zeleno krmo rezati tudi raditega, ker se ji lahko primeša slame. Vsak kmetovalec vé, da ima vsaka rastlina večalimanj teh ali onih redilnih snovij, katere rabi žival za življenje; rdeča, domača in nemška detelja, so bogate beljakovin, če se krmi torej deteljo samo, gre veliko teh snovij brez koristi skoz žival, medtem ko primanjkuje drugih snovij. Temu se izognemo, ako se meša med zeleno krmo slam o. Slama se reže z zeleno krmo skupno in pri tem je tudi to dobro, da slama posrka iztisnjeni sok zelene krme in s tem precej pridobi na okusu ter postane tudi mehkeja. Vsakemu živinorejcu je tudi znano, da se po mladi zeleni krmi žival jako rada napne, kar postane včasih tudi usodepolno. Že samo iz tega vzroka bi bilo jako dobro, primešavati slamo, ker vse tiste škodljive pline, ki nastajajo pri prebavi, oslabi. Nadalje se krma meša s slamo tudi iz tega vzroka, da se napravi primerni prehod od -suhe na zeleno krmo ali obratno. Množina slame je odvisna od starosti do-tične krme. Mladi detelji se doda: 1 del slame, 3—4 dele detelje, čim starejša je krma, tem manj se doda, cvetoči krmi se slama ne dodaje več. Dobro je tudi, dodati 1—2kg močnih krmil. Zrezana krma ne sme biti čez 5 cm dolga in se ima kmalu po-krmiti, ker se v kupih ležeča segreje in oveni ter izgubi veliko na dobrem okusu. Jako priporočljivo je, mešati zeleno turščico -s strniščno deteljo, s tem se dà živini pravo razmerje in povzdigne vrednost redilnih snovij.________________________________
SUBSKRIPCIJA
7500 delnic »Ljubljanske kreditne banke« V. emisije v znesku 3,000.000 K nominale.
V	zadnji seji upravnega sveta »Ljubljanske kreditne banke« se je sklenilo, raz-
pisati v smislu sklepa rednega občnega zbora z dne 7. marca 1911 subskripcijo 7500 delnic V. emisije v znesku 3,000.000 K nominale, v času od 10. do 31. julija 1911.
Pravico do novih delnic imajo v prvi vrsti lastniki starih delnic po 420 K za komad v razmerju na vsakih 5 starih 3 nove delnice.
Za nove -subškribente se je določil kurz 445 K za komad.
Kot -prvi obrok je plačati pri subskrip-ciji 120 K, oziroma 145 K za vsako delnico, ostanek 300 K najpozneje do 30. septembra t. 1. Plača se lahko tudi ves znesek naenkrat.
Nove delnice bodo imele kupon za leto 1912., vsled česar se subskribentom povrnejo od vplačanih zneskov 4^%ne obresti do 31. decembra 1911. Vpisovanje se bode vršilo pri centrali v Ljubljani in njenih podružnicah v Spljitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu in Gorici; nadalje pri »Živnostenski banki« v Pragi, njeni podružnici na Dunaju in vseh ostalih podružnicah; pri »Prvi hr-vatski štedionici« v Zagrebu in vseh njenih podružnicah; pri »Jadranski banki« v Trstu in podružnici v Opatiji; pri »Banki i šte-dioni za Primorje« na Sušaku in Reki; pri »Češki industrijalni banki«, podružnici na Dunaju.
Opozarjamo vse interesente že danes na to subskripcijo naše največje jugoslovanske banke in na tozadevni prospekt na zadnji strani današnjega našega lista.
Delnice Jadranske banke na dunajski borzi. Z dnem 5. julija t. 1. je pričelo noti-ranje delnic Jadranske banke na dunajski borzi. Že prvi dan se je pokazalo živahno zanimanje za ta papir in se je napravilo več zaključkov. — Poročamo obenem, da je z istim dnevom pričel izhajati oficielni kurzni list dunajske borze v novi, bolj pregledni obliki.
Raznoterosti.
Nova Edisonova dela. Tomaž Edison se bavi sedai j z dvema novima iznajdbama: z iznajdbo akumulatorja, ki se more porabiti za kakoršenkoli voz, oiziroma tramvaj, in s slikami, ki govore. Obe iznajdbi ste že tudi v financielnem pogledu pokazali uspehe. Akumulator za tramvaje je v rabi že v Južni Karolini, kjer z novo iznajdbo prihranijo toliko električne sile, da se lahko smejejo drugim zaostalim državam v Ameriki, ki imajo še stari tramvajski sistem. Aparat je zelo priprost. Akumulator se mora, ko dospe tramvaj na skrajno postajo na progi, vedno iznova napolniti. Akumulator za navadne vozove, ki je zelo mal aparat, se pritrdi pod kočijažev sedež in treba je le malenkostnih priprav, pa se ima svoj avtomobil. Iznajdba govorečih kinematografskih slik še ni trgovsko eksploatirana, a Edison ji prorokuje veliko bodočnost. Sedaj se vrše poizkusi s temi slikami v nekem velikem newyorskem gledališču. 60 gledaliških igralcev igra v tem gledališču pred fonografom drame, ki so- določene za predstavljanje. Kot se poroča, se kinematografski in fonografski posnetki popolnoma zlagajo.
Loterijske številke.
Praga, 5. julija:	16	39	61	79	56
Dunaj, 8. julija:	26	4	28	58	67
Gradec, 8. julija:	83	31	70	25	78
Dobro računale !
in prav izvolile so one gospodinje, ki uporabljajo kot pridatek za kavo v svojem gospodinjstvu
pravega : Francka: s kavnim mlinčkom” iz zagrebške tovarne. — Kakovost „pravega : Francka:” se je mnoga desetletja kot najbolj ugajajoča, njegova izdatnost kot najkrepkejša izkazala.
neokuženo
ostane ono dvorišče, v katerem se uporablja pri pokladanju	Do danes le prvo in
razne krme	edino dr. pl. Trnkó-
czy-ja varstveno sredstvo pri pitanju; pospešuje zdravje in težo klavne živine. — Dobiva se pri trgovcu ali pa potom pošte iz tovarniške zaloge lekarnarja Trnkóczy-ja v Ljubljani (Kranjsko). — 5 zavojev stane K 3-50 franko.
Minica in posojilnica v Borovljah
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
vabi na
izredni obilni zbor
v nedeljo 16. julija 1911 ob 4. uri popoldne pri Cinglcu na Trati.
Dnevni red :
L Prememba § 16. zadružnih pravil.
2. Razno.	» j m ™	«.
Ludovik Borovnik.
načelnik.
1 Zahvala. I
Vsem, ki so se udeležili pogreba moje drage, nepozabne, prerano umrle žene, posebno čast. g. župniku za nagrobni govor,
I kakor tudi cerkvenim pevcem, izrekam svojo prisrčno zahvalo. Prosim, spominjajte I se je tudi še nadalje v molitvi.
V Tucah, 3. julija 1911.
Šimen Ogris, pd. Sopajnik.
Lepa hmetija
v Vinarjih nad Vrbo ob Vrbskem jezeru se
vsled bolezni proda po nizki ceni. Hiša in hlev sta obokana in v dobrem stanju; vrt in sadovnjak je poleg hiše. 30 oralov je arondiranega polja in travnikov ter lepega mladega gozda. Redi se lahko približno 16 glav živine. Več pove gosp. Juri Santer, pd. Bajs v Vinarjih, pošta Vrba.
Namesto 40 kron, samo 6 kron.
Priložnostni nakup.
Gamsova brada
podobna jelenovi bradi, pristna, zelo lepa, 16 cm dolga dlaka, s starosrebrno Hubert-cevko, s premikajočim oklepom in vijakom, skupaj samo 6 kron. Dlaka in obroč pod jamstvom pristna. Razpošilja po povzetju in colnine prosto izdelovalec gamsovih brad
L. Fenichel, Dunaj, IX., Alt-Mnoflo nriznalnih pisem.	muttergasse 3/VII.
Lekar-
narja
A nitnpa balzam.
Edino pristen z zeleno redovnico kot varstveno znamko.
Postavno zavarovano.
Vsaka ponaredba, posnemanje in razprodaja drugih balzamov z znamko, ki lahko moti, se bo sodnijskim potom zasledovalo in kaznovalo. —Nedosegljivo zdravilno sredstvo proti vsem boleznim dihal, pri kašlju, zasliženju, hripavosti, olajša katar, prsne in pljučne bolezni, posebno dobro sredstvo pri influenci, želodčnim boleznim, vnetju jeter in slezene. netečnosti, slabi prebavi, zapeki, proti zobobolu in ustnim boleznim, trganju v udih. opeklinami, prišču itd. 12/2 ali 6/1 ali 1 velika specialna steklenica K 5*60.
liamrja 1 lierry-ja
Mišin echter Balsam
ius der Schubengel-Apothekcdu
A.Thierry in Pregrada
Lei Reialuh-SaKerBninib
edino pristno
centifoiijsko mazilo
zanesljivo in sigurno učinkujoče proti vsem še tako starim ranam, tvorom, ranitvam, vnetjem, uljesom, odstrani vse tuje reči iz telesa in prihrani marsikatero bolestno operacijo. Zdravilno sredstvo proti še tako starim ranam itd. 2 lončka staneta K 3‘60.
Izdelovatelj : Adolf THIERRY, lekarna PRI ANGELU VARIHU v Pregradi pri Rogatcu.
Dobiva so skoro po vseh lekarnah. Na debelo v medioinaldrogerijah.
in je pri pogrebu padla gozdarjem, sicer Cisto na ravnem, na tla in so kosci od zdravnikov razrezanega trupla padli iz krste. To je bilo res strašno za pričujočo mater in dve sestri rajnega, pa tudi za vse navzoče, in graje vredno! Grda in neutemeljena pa so poročila graških listov, ki za to delajo odgovorno šentjakobsko občino. Zvedeli smo, da občina o nesrečni smrti Kobenterja in o obdukciji mrliča sploh ni bila obveščena in torej ničesar ni mogla ukreniti. Toda nemški listi imajo pač navado, da vse slabo zvrnejo le na Slovence, da bi jih spravili ob kredit. Kdo je morilec Kobenterja, hi znano. Zaprli so sicer nekega domačina, toda brez pravega povoda, menda le zato, ker ga dolžijo, da je bil svoj čas divji lovec in ker je njegova hiša blizu mesta, kjer so našli ustreljenega Kobenterja. Zelo čudno se nam zdi, da sodišče ni marljiveje zasledovalo ciganov, ki so bili tiste dni v dotič-D.em kraju in so domačini videli par dni Prej v bližini neko ciganko s puško na rami.
Promocija. V soboto, dne 9. t. m. je bil Promoviran starejšina društva »Ilirije«, tov. Jožef W i e s e r doktorjem prava na staro-slavni češki univerzi v Pragi.
Čitalnica pri Sv. Jakobu v Trstu obhaja 13. avgusta t. 1. desetletnico svojega obstanka.
Velikovec. (Občni z b o r) podružnice »Slovenske Straže« se je vršil zadnjo nedeljo v »Narodnem domu«. Govorila sta čč.. gg. F. T r e i b e r o Ciril-Metodovi ideji, ki je združitev vseh Slovanov v katoliški Cerkvi, in J. D o b r o v c o potrebi dobrega berila v .katoliškem duhu. Odbor se je izvolil stari. Nabralo se je 70 K za družbo.
Zaplenjeno!
— Neki opa-
1 0 v alee.
Velikovec. (»Orel«) se je ustanovil zadnjo nedeljo. Že dolgo smo si želeli telovadnega odseka, sedaj pa so se vendar izpolnile naše želje. Slovenske mladeniče opozarjamo, da prav pridno pristopajo k »Orlu« tako pospešujejo katoliško in narodno
zavest!
Požarna bramba v št. Jakobu v Božu
aaja v torek, 25. t. m., 25-letnico svojega Stanka. To je ena najbolj discipliniranih jejf.^’hih branih na Koroškem. Njen poveljni sk'1 Ve kil 0C1 njene ustanovitve sem sloven-j1, Ta vzorna požarna bramba pač zasluži, ni se je ob 251etnici rodoljubi in sloven-1 denarni zavodi spominjali z darovi, v e ^azaze Žili. (Nekaj zanimi-vr a z a prijatelje sadjarstva.)
s obče spoštovani kmet Florijan Urbanc, je ^e^-e dokaj let pečal s sadjerejstvom, doživel na svoje stare dni lep dogodek, seca maja je cepil mladega divjaka tako, lievm11 Je nasadil jabolčno in hruškovo cep-b o £r Obe sta se prijeli in te dni je k r f n a ^a hruškova cepljenka im- Sen c v e t- Nehote se moraš divi ti neinu prizoru narave.
im rayišče Toplice na Dolenjskem. Ve-
Drihn-Se-Z1Ja se ie Pričela. Vsak dan redno kni1via-°,gostje iz raznih krajev. Zdraviška Meri o lz.zuje v zadnjih dneh 270 gostov, bacii .rngirni so došli: Baronica pl. Wurz-Ujubljane, Gracijan Stepančič iz
Trsta, Govedič Ivan, župnik iz Šoštanja na Štajerskem, Dolinar Ivan, tovarnar iz Celja, Scheligo Karol, trgovec iz Celja, Kolenc Anton, trgovec iz Maribora, Matilda pl. Rota z Dunaja, Karol pl. Hòger, višji računski svetnik iz Trsta z gospo soprogo, Kržišnik Emil restavrator iz Ljubljane, Gregorin Rozalija s hčerko iz Trsta, Jančar Fran, župnik z Dunaja, Rebay Marija iz Trsta, Glasces Egidij, župni upravitelj, z Ogrskega, Ramovec Andrej, župnik iz Dobrega polja.
Kako agitirajo na Koroškem šolski nadzorniki. Po drugih kronovinah se višji uradniki ne spuščajo naravnost v agitacijo pri volitvah, ampak prepuščajo to drugim. Toda na Koroškem, kjer mora že enkrat vse narobe biti, agitirajo tudi šolski nadzorniki. Ali so tudi ti za. to plačani, kakor učitelji, ne vemo. Tako n. pr. je velikovški šolski nadzornik Socher v ponedeljek pred volitvami prišel v Mohljiče v šole in je ob tej priložnosti agitiral. Tudi v Št. Vidu, kjer je bil za volilnega komisarja, in v Kamenu je agitiral. Pri volitvah je komisijo pravzaprav sam napravil, nekatere v komisijo izvoljene je zavrgel in sam druge v njo poklical. Najbolj pristranskega se je pa pokazal, ko so vrli Mokrijanci prišli na volišče in pozdravili svojega domačega dušnega pastirja; tedaj je Socher zavpil nad župnikom: »leh verbiete Umen hier jede Anrede zu halten.« Poudariti je pa treba, da župnik na ljudi ni imel nobenega nagovora in sploh o volitvah na volišču niti besedice zinil ni. Pozdrav na volišču pa do danes še ni prepovedan, izvzemši če je nad vse modri in patentirani polnokrvni German Socher sam naredil kako novo postavo. Zato se je menda mož čutil tako povišanega, da se je na volišču hvalil, da so ga hoteli na treh krajih imeti za volilnega komisarja. No, za takega komisarja, ki vpije nad poštenimi volilci, če se pozdravijo, ni pa pustil protokolirati, da so nasprotniki delili na volišču »Štajerca« in ž njim agitirali, se pač ne bomo trgali in pričakujemo, da nam ga velikovško okrajno glavarstvo ne pošlje več. Kljub takemu čisto očitno strankarskemu postopanju volilnega komisarja, pravzaprav nem-škonacionalnega uradnega agitatorja, so pa vrli Št. Vidčani stali kakor skala. Čast jim! Od višje šolske oblasti pa pričakujemo, da bo Socherju za njegove slavne čine preskrbela vsaj ledrasto medaljo.
Iz dobrolske okolice. Gospod urednik, oprostite moji nadležnosti! Vabim vas, da bi prišli k nam z rešpetlinom, da bi bolj natanko opazovali našo Judeževino; potrebno in dobro bi pač bilo! Pa škatljico in tobaka ne pozabite, ker naši »najboljši prijatelji« potrebujejo kaj za pod nos! Sicer je sedaj pri nas prav imenitno in kratkočasno. Kolesa Fikeja vsak dan pojejo melanholično pesem: »Akcije, akcije, akcije!« Dim iz lokomotive pa poje bas: »So fuč, so fuč, so fuč!« Ta pesem velja tudi za naše Šumijeve prijatelje, ki bi bili radi politično bolni, libe-ralno-nemčurski stranki pomagali na noge.
Da se je mladi doktor na vse mogoče načine trudil, tega smo pri nas že vajeni; nobena hiša mu ni predaleč, nobena koča preborna, da bi kot agitator ne pokukal v njo ! Bolj pa se čudimo, ko na tihem opazujemo, kako je neki p. d. »Birchauzar« zajahal politično mulo. Mož je na binkoštni ponedeljek predstavljal svojega kozla, ki ga je pustil okinčati kot kandidata, češ, tegale bodo volili ta črni, stranka farjev!
Pa kljub temu je imel ta posestnik kozjega kandidata povsod le smolo. Naši kmetje in mladeniči so večinoma ostali kakor skala. Naj tega nemškega »Gasthauserja« rudečica polije, da mu še bolj slabo ne postane, ko ne bo treba »ta črnih« pri vratih ven metati, kakor mu je postalo slabo drugi dan po volitvi, ko je začel naznanjati grom topičev izvolitev g. Grafenauerja. To je do-tičnega in njegove pristaše spravilo iz ravnotežja, da še sedaj ne morejo spati!
Brdo na Žili. (Podružnica » S love n s k e Straže«) se je v nedeljo, dne 9. julija t. 1. ustanovila za občino Brdo (župnija Melviče in Brdo). Na stanovanju gosp. poslanca Grafenauerja so se zbrali najza-vednejši možje in mladeniči. Namesto zadržanega gospoda poslanca je govoril mel-viški provizor Urh Hafner, ki je razložil delovanje nemških bojnih društev (»Schul-verein«, »Slidmarka«, »Gustav-Adolf-Ver-ein«, »Alldeutscher Verband«) za ponemčevanje slovenskih krajev in nas opominjal
na našo dolžnost ljubiti mili naš materni jezik in našo domovino in jo braniti pred potujčevanjem. Nemški »Stidmarki« moramo postaviti nasproti » S 1 o v e n s k o Stražo «. Mi nočemo napadati, ampak le braniti, kar nam drugi hočejo ukrasti. — V odbor so bili izvoljeni: g. poslanec Grafenauer, Urh Hafner, Valentin Rauscher in Valentin Oswald. — Živio prva podružnica »Slovenske Straže« na Žili!
Velikovec. (Še n e k a j o b a k 1 j a d i.) Govori se, da so dobili vsi otroci pri tistem od nas Slovencev imenovanem »Faken-cugu« vsak eno steklenico piva in tri žemlje. Gospod Nagele, dajte drugikrat raje takim otrokom mleka namesto piva. Ponosni pač ne morete biti na to bakljado šolskih otrok, ki ste jih morali še s pivom plačati.
Velikovec. Učitelja Hornbognerja s tem pozivamo, da svoje sinove vsaj toliko nauči, da ne bodo kričali na ulici »Heil!« za mirnimi Slovenci, kakor oblajajo psi vsakega mimogredočega.
Bikarjaves. (Volitve in nemčur-s k a s u r o v o s t.) Kakor drugod, so se nemčurji tudi pri nas lepo »odlikovali« s svojo razuzdanostjo in surovostjo ob priliki državnozborskih volitev. Pri tem sta igrala vlogo junaka p. d. K r o p f na Brezi in neki Florijan, znani kamenski pretepač. Tulila sta svoj neizogibni »Hajl« in »Los von Rom«, da bi povzročila spopad in pretep. Toda naši vrli slovenski volilci so se držali trezno, se niso zmenili za te zapeljane, pomilovanja vredne izdajalske rodne brate. Prepričani smo, da kričača pomen teh besedi popolnoma ne umeta, saj komaj za silo nemški znata. A zakaj se potem delata nem-škonacionalna? Zato, ker vesta da je nemškim. kričačem vse dovoljeno, vsaj veliko več kot miroljubnim Slovencem, ker smeta kot nacionalca uganjati vsakojako surovost in zato je umevno, da sirovine prestopajo v nemškonacionalni tabor. Naj jih Nemci le imajo, stranka, ki ima tako podivjane elemente, se ne more dolgo držati, to nas uči zgodovina; njeni uspehi so le začasni, terorizem ali strahovanje je le slaba vez, če se enkrat začne trgati, gre to naglo, kakor se razbline megla pred jutranjim solncem. In to prepričanje nas tolaži, kajti še pride dan, ko se bode strl nemški terorizem, ko se bode razpršila moralno propadajoča nemško-nacionalna stranka. In k temu pomozi Bog!
Prevalje. V nedeljo, 9. julija, je imela podružnica »Slovenske Straže« na Prevaljah svoj letni občni zbor. O podružničnem delovanju je poročal kaplan Vastel. Delovanje podružnice v preteklem letu je bilo zadovoljivo. Podružnica šteje čez 80 članov in članic. — Po občnem zboru je govoril dr. R o ž i č o pomenu narodnoobrambnega dela v obmejnih krajih z narodnega in gospodarskega stališča. Govoru je sledilo burno odobravanje. Nato so fantje in dekleta predstavljali dvi igri: »Tri sestre« in »Pri sosedu«. Igralci in igralke so izborno rešile svoje uloge. Le naprej, v delu in vztrajnosti je moč! Na dnevnem redu je bil tudi srečelov. Mnogim je prinesel marsikaj zanimivega. Vrli prevaljski fantje in dekleta so na to prireditev lahko ponosni! Živeli!
Korte. (Kres in popravek.) Lani je bilo zaradi vednega obilnega dežja nemogoče, letos smo pa sv. Cirilu in Metodu na čast zažgali mnogo kresov, pa tudi mož-nar j e zažigali. Kaj lepo se je z malega Grintovca videl veliki kres, pa slišalo streljanje in petje narodnih Jezerjanov. — Pri krajšanju zadnjega poročila se je zgodila napaka. Volilec Šumi je volil, samo da ni bil 25. volilec, ampak 24., ker je en drugi voii-lec delavec na Jezeru ostal.
Velikovec. (Velikovški Ribničan i.) Znana je povest o Ribničanih — bilo jih je 9, — ko so plavali čez vodo in se potem šteli, če so vsi srečno preplavali in ni kateri utonil. Toda vedno so jih našteli samo 8, kljub temu, da so šteli vsi, ker števec nobeden ni samega sebe štel. Tako so pisale pred kratkim tudi slovite lutrovske »štimce«, in dopisnik je našel v družbi g. državnega poslanca Grafenauerja in deželnega poslanca Eicha (če kdo prosi za dovoljenje, da sme prisesti, mislimo, da tudi naceljni ne bodo rekli, da ne) dne 18. junija v »Narodnem domu« samo črne in nekatere obrtnike, katere je denunciral gotovo z namenom, da bi jim škodoval. Da so pa v tej družbi sedeli tudi beli, nam ne morejo in ne smejo zameriti, če sedaj tudi mi povemo
»
ki je edino slovenska ter najboljša zdravilna in namizna kisla voda.	Naroča se: Tolsti vrh, p. Gustanj, Koroško.
Od vsakega zaboja plača podjetje 20 v. v društvene narodne namene, kamor naročnik določi.
njih imena. Ti so bili: brivec S. Wernig s svojim pragermanskim imenom in ki tudi črne rad brije, če pridejo k njemu; nemško-nacionalni agitator sedlarski mojster Ale-man; pivovarnar Kolloros, ki je češkega po-kolenja, in še dva druga, katerih imeni pa za danes zamolčimo. Dopisnik farbarskih »štimc« je videl sedeti v tej družbi tudi socialnodemokraškega kandidata Sitarja; ta pa je isto nedeljo, kakor poroča. »Arbei-tervville«, ležal v Trbovljah bolan. Naš »Narodni dom« ga ni videl. »Štimce« so zopet za eno blamažo bogatejše.
Društveno gibanje.
Vogrče. V nedeljo, dne 16. julija, se vrši popoldne po blagoslovu pri Škofu ustanovni shod podružnice »Slovenske Straže«. Govori dr. J e s e n k o. Slovenci, narodnjaki ! Ne ostanite doma! Narodne žene in dekleta! Pridite v najobilnejšem številu, Vabi pri-pravljavni odbor.
Gospodarske stvari.
Nekaj o zeleni krmi.
A. Fritz.
V	letih, kadar krme primanjkuje, je
kmetovalcu prav važno vedeti, na kakšen način bi si prihranil na krmi, ne da bi živina kaj čutila o tem. S krmo je mogoče varčevati samo, ako se jo reže. Pri pokla-danju cele (dolge) krme pade veliko iz jasli na tla, živina pohodi in tako pride tretjina dobre krme v gnoj. Važno je zeleno krmo rezati tudi raditega, ker se ji lahko primeša slame. Vsak kmetovalec vé, da ima vsaka rastlina večalimanj teh ali onih redilnih snovij, katere rabi žival za življenje; rdeča, domača in nemška detelja, so bogate beljakovin, če se krmi torej deteljo samo, gre veliko teh snovij brez koristi skoz žival, medtem ko primanjkuje drugih snovij. Temu se izognemo, ako se meša med zeleno krmo s 1 a m o. Slama se reže z zeleno krmo skupno' in pri tem je tudi to dobro, da slama posrka iztisnjeni sok zelene krme in s tem precej pridobi na okusu ter postane tudi mehkeja. Vsakemu živinorejcu je tudi znano, da se po mladi zeleni krmi žival jako rada napne, kar postane včasih tudi usodepolno. Že samo iz tega vzroka bi bilo jako dobro, primešavati slamo, ker vse tiste škodljive pline, ki nastajajo pri prebavi, oslabi. .Nadalje se krma meša s slamo tudi iz tega vzroka, da se napravi primerni prehod od -suhe na zeleno krmo ali obratno. Množina slame je odvisna od starosti do-tične krme. Mladi detelji se doda: 1 del slame, 3—4 dele detelje, čim starejša je krma, tem manj se doda, cvetoči krmi se slama ne dodaje več. Dobro je tudi, dodati 1—2kg močnih krmil. Zrezana krma ne sme biti čez 5 cm dolga in se ima kmalu po-krmiti, ker se v kupih ležeča segreje in oveni ter izgubi veliko na dobrem okusu. Jako priporočljivo je, mešati zeleno turščico s strniščno deteljo, s tem se dà živini pravo razmerje in povzdigne vrednost redilnih snovij._________
SUB ŠKRIPCI JA
7500 delnic »Ljubljanske kreditne banke« V. emisije v znesku 3,000.000 K nominale.
V	zadnji seji upravnega sveta »Ljubljanske kreditne banke« se je sklenilo, raz-
pisati v smislu sklepa rednega občnega zbora z dne 7. marca 1911 subskripcijo 7500 delnic V. emisije v znesku 3,000.000 K nominale, v času od 10. do 31. julija 1911.
Pravico do novih delnic imajo v prvi vrsti lastniki starih delnic po 420 K za komad v razmerju na vsakih 5 starih 3 nove delnice.
Za nove -subskribente se je določil kurz 445 K za komad.
Kot prvi obrok je plačati pri subskrip-ciji 120 K, oziroma 145 K za vsako delnico, ostanek 300 K najpozneje do 30. septembra t. 1. Plača se lahko tudi ves znesek na-! enkrat.
Nove delnice bodo imele kupon za leto 1912., vsled česar se subskribentom povr-i ne j o od vplačanih zneskov 41/2%ne obresti do 31. decembra 1911. Vpisovanje se bode vršilo pri centrali v Ljubljani in njenih podružnicah v Spljitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu in Gorici; nadalje pri »Živnostenski banki« v Pragi, njeni podružnici na Dunaju in vseh ostalih podružnicah; pri »Prvi hr-vatski štedionici« v Zagrebu in vseh njenih podružnicah; pri »Jadranski banki« v Trstu in podružnici v Opatiji; pri »Banki i šte-dioni za Primorje« na Sušaku in Reki; pri »Češki industrij alni banki«, podružnici na Dunaju.
Opozarjamo vse interesente že danes na to subskripcijo naše največje jugoslovanske banke in na tozadevni prospekt na zadnji strani današnjega našega lista.
Delnice Jadranske banke na dunajski borzi. Z dnem 5. jnlija t. 1. je pričelo noti-ranje delnic Jadranske banke na dunajski borzi. Že prvi dan se je pokazalo živahno zanimanje za ta papir in se je napravilo več zaključkov. — Poročamo obenem, da je z istim dnevom pričel izhajati oficielni kurzni list dunajske borze v novi, bolj pregledni obliki.
Raznoterosti.
Nova Edisonova dela. Tomaž Edison se bavi sedaj z dvema novima iznajdbama: z iznajdbo akumulatorja, ki se more porabiti za kakoršenkoli voz, oziroma tramvaj, in s slikami, ki govore. Obe iznajdbi ste že tudi v financielnem pogledu pokazal i uspehe. Akumulator za tramvaje je v rabi že v Južni Karolini, kjer z novo iznajdbo prihranijo toliko električne sile, da se lahko ismejejo drugim zaostalim državam v Ameriki, ki imajo še stari tramvajski sistem. Aparat je zelo priprost. Akumulator se mora, ko dospe tramvaj na skrajno postajo na progi, vedno iznova napolniti. Akumulator za navadne vozove, ki je zelo mal aparat, se pritrdi pod kočijažev sedež in treba, je le malenkostnih priprav, pa se ima svoj avtomobil. Iznajdba govorečih kinematografskih slik še ni trgovsko eksploatirana, a Edison ji prorokuje veliko bodočnost. Sedaj se vrše poizkusi s temi slikami v nekem velikem newyorškem gle-.dališču. 60 gledaliških igralcev igra v tem gledališču pred fonografom drame, ki so določene iza predstavljanje. Kot se poroča, se kinematografski in fonografski posnetki popolnoma zlagajo.
Loterijske številke.
Praga, 5. julija:	16	39	61	79	56
Dunaj, 8. julija:	26	4	28	58	67
Gradec, 8. julija:	83	31	70	25	78
Dobro računale !
in prav izvolile so one gospodinje, ki uporabljajo kot pridatek za kavo v svojem gospodinjstvu
m
pravega : Francka: s kavnim mlinčkom" iz zagrebške tovarne. - Kakovost „pravega : Francka:" se je mnoga desetletja kot lajbolj ugajajoča, njegova izdatnost kot najkrepkejša izkazala.
neokuženo
ostane ono dvorišče, v katerem se uporablja pri pokladanju	Do danes je prvo in
razne krme mBImABIIì® edino dr. pl. Trnkó-czy-ja varstveno sredstvo pri pitanju; pospešuje zdravje in težo klavne živine. — Dobiva se pri trgovcu ali pa potom pošte iz tovarniške zaloge lekarnarja Trnkóczy-ja v Ljubljani (Kranjsko). — 5 zavojev stane K 3'50 franko.
Hranilnica in posojilnica v Borovljah
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
vabi na
izredni občni zbor
v nedeljo 16. julija 1911 ob 4. uri popoldne pri Cinglcu na Trati.
Dnevni red:
,1. Prememba § 16. zadružnih pravil.
2 Razno Ludovik Borovnik.
načelnik.
Zahvala.
Vsem, ki so se udeležili pogreba moje drage, nepozabne, prerano umrle žene, posebno čast. g. župniku za nagrobni govor, kakor tudi cerkvenim pevcem, izrekam svojo prisrčno zahvalo. Prosim, spominjajte se je tudi še nadalje v molitvi.
V Tu cab, 3. julija 1911.
Šimen Ogris, pd. Kopajnik.
Lepa hmetija
v Vinarjih nad Vrbo ob Vrbskem jezeru se
vsled bolezni proda po nizki ceni. Hiša in hlev sta obokana in v dobrem stanju; vrt in sadovnjak je poleg hiše. 30 oralov je arondiranega polja in travnikov ter lepega mladega gozda. Redi se lahko približno 16 glav živine. Več pove gosp. Juri Santer, pd. Bajs v Vinarjih, pošta Vrba.
Namesto 40 kron, samo 6 kron.
Priložnostni nakup.
Gamsova brada
podobna jelenovi bradi, pristna, zelo lepa, 16 cm dolga dlaka, s starosrebrno Hubert-cevko, s premikajočim oklepom in vijakom, skupaj samo 6 kron. Dlaka in obroč pod jamstvom pristna. Razpošilja po povzetju in colnine prosto izdelovalec gamsovih brad
L. Feniche!, Dunaj, IX., Alt-Mnogo griznalnih pisem.	muttergasse 3/VII.
iltiTi-ia balzam.
Lekarnarja
Edino pristen z zeleno redovnico kot varstveno znamko.
Postavno zavarovano.
Vsaka ponaredba, posnemanje in razprodaja drugih balzamov z znamko, ki lahko moti, se bo sodnijskim potom zasledovalo in kaznovalo. —Nedosegljivo zdravilno sredstvo proti vsem boleznim dihal, pri kašlju, zasliženju, hripavosti, olajša katar, prsne in Spljučne bolezni, posebno dobro sred-Ipstvo pri influenci, želodčnimboleznim, jvnetgn jeter in slezene. netečnosti.
1 velika specialna steklenica K* 5-60.
LGlmaria il. Ilarry-ja
sSHH^ edino pristno
Icentlfolljsko mazilo
zanesljivo in sigurno učinkujoče proti vsem še tako .starim ranam, tvorom, ranitvam, vnetjem, uljesom, odstrani vse tuje reči iz telesa in prihrani marsikatero bolestno operacijo. Zdravilno sredstvo proti še tako starim ranam itd. 2 lončka staneta K 3*60.
Meiovatelj : Adolf THIERRY, lekarna PRI ANGELU VARIHU v Pregradi pri Rogatcu.
Dobiva se skoro po vseh lekarnah. Na debelo v medicinaldrogerijah-
VŽIGALICE družbe sv. Cirila in Metoda. Zaloga pri Jv. Perdanu vLjubjiam.
i\OMU NflALtflo,
Zahtevajte in kupujte pri vseh trgovcih slovenske
CMl in Metodove vžisolite
ki so priznano najboljše.
F
VŽIGALICE družbe sv. Cirila in Metoda. Zaloga pri Jv. Perdanu v Ljubija m.

^gv/pnidrdMžbrsKEiMBMetoaal
Glavna zaloga pri tvrdki Ivan Perdan v Ljubljani.

je nanovo izšla knjiga:
Poleg Gašparja Erliarda za Slovence priredil Štefan Kociančič.
Dva dela, druga izdaja.
Cena: Mehko vez. K 6‘—, za družnike K 4‘40, po pošti franko KI-— več. — V dva dela trdo vez. z usnjatim hrbtom K 9‘20, za družnike K 6'80, po pošti franko KI’— več.
□Pnr-ir « ir—it—ir ir irir-ananaPPa
Lovske puške
Prva OorovsKa orožnotovar-nilka družba
Ceniki brezplačno in poštnine prosto.
vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom, priporoča
družba z omej. zavezo
: v Borovljah na Koroškem.
Zdravilišče Toplice
na Kranjskem, postaja Straža-Tonlice na dojenj, železnici.
Toplice z indiferentnimi snovmi z 38° C, zdravljenje s pitjem in kopelmi. Posebno učinkujejo pri Protinu in skrnini, ischias, neuralgiji, kožnih in ženskih boleznih. Veliki kopalni bazeni, ločene kopeli in močvirnate kopeli. Zložno urejene sobe za tujce, igralne in družabne sobe. Zdravo podnebje. Dobro Pogozdena okolica. Dobra in poceni restavracija. --Sezona od 1. majnika do 1. oktobra. Prospekti in Pojasnila brezplačno pri upravi kopališča.
1000
družin se oblači s tkalnimi izdelki
iz Spajal
Pošiljateu za poskušnjo po po-uzetju:
23 metrov zihenkanafasa »Rekordia«, rdeČe ali modro prižastega, K 10’60. 2^ metrov belega platna za srajce »Iris« samo K 11'—.
Vzorce brokata, damasta, oksiorda in Larinega modnega blaga razpošilja radevolje zastonj
Starek & Machané
Spy št. 59, Češko.


»V**.
Jožef Božičy Ms
Beljaška cesta štev. 14
trgovec z mešanim blagom
kupuje in prodaja vsakovrstne deželne pridelke,
kakor žita, maslo, sir, jajca, mleko itd. Zlasti priporoča
patentirano olje za večno luč in oglje za kadilnice
vsjikovrstno kadilo, francoski in navadni stenj, voščene in druge cerkvene sveče itd.


Zaradi bodočega novozidanja
:: hiše je krojno blago po ::
znižanih cenah
naprodaj.
Za prekupce posebne cene.
Z velespoštovanjem
MlTOn REHKO, Celovec,
vogel Novi trg in Kramerjeve ulice.
CROHTIII
zavarovalna zadruga == v ZHGREBU. =
Edini domači zavarov. zavod. J
Centrala:
Ustanovi]. 1884._ g|auna zastopstua:
Ljubljana, Novisad, Osjek, Reka, Sarajevo.
ZAGREB, v lastni hiši, vogal Marovske in Preradovičeve ulice.
Podružnica: Trst. Via del Lavatoio št. 1, II. nadstr. 25.«.)
Ta zadruga prevzema pod ugodnimi pogoji sledeča zavarovanja:
I Na ŽiUljenje " '■ Zavarovanje glavnic za slučaj doživljenja in smrti.
3. Zavarovanje živi jenske rente.
2.	Proti škodi po požara:
gospodarskih strojev, blaga itd.).
3. Zavarovanje poljskih pridelkov (žita, sena itd.).
3.	Zauarouanje steklenih šip.
Zadružno imetje v vseh delih znaša..............................K 2,319.068-21
Od tega temeljna glavnica................................................. 800.000-—
Letni dohodek premije s pristojbinami...................................... 1,221.748-41
Izplačane škode.........................................................„ 4,323.268-44
Sposobni posredovalci in akviziterji se sprejmejo pod jako ugodnimi pogoji.
Natančnejše informacije daje Glavno zastopstvo „Croatiae“ v LjiiMjaiii (ivrilka KiiieI & Slivar).
Okrajni zastopnik za Celovec in okolico je g. JOŽEF ŠTUHEC, solicitator v pisarni dr. Miillerja. — Obenem sprejemata ponudbe imenom okrajnega zastopnika gosp. ALOJZIJ TERČEK, knjigovez v tiskarni družbe sv. Mohorja v Celovcu, in g. MILOŠ SVANJAK, učitelj v Strojni, pošta Prevalje.
Hotel Trahesinger u Celoucu
Na kolodvoru pričakuje gostov domači omnibus.
Uelikouška cesta št. 5
se priporoča
potnikom, ki prenočujejo v Celovcu.
Tukaj najdejo lepe, snažne in pozimi zakurjene sobe po 1 K do 5 K, okusne jedi, dobro pijačo poceni.
Veliko dvorišče za vozove in trije hlevi za konje.
Za zabavo	, pozimi
služi	zakurjeno.
fedifna senčnatem vrtu.
V tem hotelu najdeš vsak dan prijetno slovensko družbo, posebno ob sredah zvečer.
Velike duorane za shode in ueselice.
Lastnik: IVAN MILLONIG.
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu
Delniška glavnica K 5,000.000. Rezervni fond čez K 600.000.
Kolodvorska cesta št. 27.
Zamenjuje in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapadle kupone.
Daje predujme na vrednostne papirje — Zavaruje srečke proti kurzni izgubi.
Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in incasso menic	Borzna naročila.
Centrala v tiliani. Pnilružnice v Splielu, Jrslu, Sarajevo in Cerici.
Turške srečke. Šest žrebanj na leto. Glavni dobitek. 300.000 frankov. Na mesečno vplačev. po K 8-— za komad. Tiske srečke s 4 0/0 obrestmi. Dve žrebanji na leto. Glavni dobitek K 180.000. Na mesečno vplačevanje po K 10-— za komad.
Prodaja vseh vrst vred. papirjev proti gotovioi po dnevnem kurzu.
s
5
od K 5,000.000 na K 8,000.000
z izdajo 7500 novih delnic po K 400 - nominale v skupnem
=^= znesku K 3,000.000.	-------
------------
Prospekt.
Stalni razvoj bančnega poslovanja, ki se že razteza po vsem slovanskem jugu, osnovanje novih podružnic, naraščanje vlog in drugega banki poverjenega denarja zahteva, da skrbi banka za primerno okrepljenje svojih lastnih sredstev, to je torej delniške glavnice in rezervnih zakladov.
Ravno v zadnjih mesecih smo imeli priliko, biti zanesljiva opora zadružništvu na Kranjskem in Štajerskem, kar nam je pa omogočilo edino le to, da smo vselej razpolagali čez potrebna sredstva.
Bilančni razvoj našega zavoda se najbolje kaže v sledečih številkah:
Delniški kapital Rezervni zaklad Vloge .... Čisti dobiček . Skupni promet Dividenda . .
v letu 1907.
2,000.000 235.449 7,240.002 182.906 613,000.000 6 o/o
v letu 1910.
5,000.000 493.464 11,064.138 358.273 1.033,000.000 7 0/o
Gori navedeni vzroki so bili povod, da je sklenil občni zbor delničarjev dne 7. marca t. 1. zvišati delniško glavnico banke od K 5,000.000 na K 8,000.000, in sicer z izdajo 7500 novih delnic à K 400’— nom.
Ker je bil ta sklep z odlokom c. kr. ministrstva za notranje zadeve št. 15.955 z dne 9. junija t. 1. odobren, je sklenil upravni svèt v svoji seji dne 22. junija t. 1. razpisati to zvišanje delniške glavnice pod sledečimi pogoji:
1.	Subskripcija se vrši v času od 10. do 31. julija 1.1. pri centrali Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani in njenih podružnicah v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu in Gorici,
pri Živnostenski banki v Pragi in njenih podružnicah,
pri Jadranski banki v Trstu in podružnicah,
pri Prvi hrvatski štedionici v Zagrebu in njenih podružnicah,
pri Banki in štedioni na Sušaku in Reki in
pri podružnici Češke industrijalne banke na Dunaju.
Pri teh subskripcijskih mestih so tudi na razpolago potrebne tiskovine.
2.	Pravico, subskribovati nove delnice, imajo predvsem lastniki starih delnic po kurzu K 420-— za komad, in sicer pripadejo na 5 starih delnic 3 nove.
3.	Ostale delnice se ponudijo novim subskribentom in starim delničarjem (ako bi isti zahtevali razmerno večje število delnic) po kurzu K 445-— za vsako delnico. Pravico reparticije si pridržuje upravni svèt.
4.	Kot kavcijo oziroma kot prvi obrok je plačati takoj pri subskripciji K 120-— ozir. K 145'— za vsako delnico, ostanek K 300'— pa najpozneje do 30. septembra 1.1.
Radi enostavnosti je pa tudi mogoče vplačati ves znesek takoj pri subskripciji.
5.	Nove delnice imajo kupon za leto 1912. in so deležne dobička za poslovno leto 1912. Zaradi tega se povrnejo subskribentom od vplačanih vsot 4 1/2 % tekoče obresti do 31. decembra 1911.
Lastniki starih delnic morajo predložiti pri subskripciji tudi plašče svojih starih delnic v prekolekovanje.
Nove delnice bodo enako starim notirane na dunajski in praški borzi in se bodo izročile subskribentom proti vrnitvi potrdil začetkom leta 1912.
Sedanji kurz delnic Ljubljanske kreditne banke na dunajski ozir. praški borzi ca. K 472'— pomeni pri 7o/0ni dividendi leta 1910. v znesku K 28'— skoraj 6%no obrestovanje in priporočamo torej zlasti denarnim zavodom, kapitalistom itd., da se udeležujejo v največjem obsegu te subskripcije.
V Ljubljani, dne 10. julija 1911.
Ljubljanska kreditna banka.
Lastnik in izdajatelj: Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik: Mihael Moškerc v Ljubljani. — Tiska Katoliška tiskarna v Ljubljani.