41. Številko.
V Uimilnl.«torek. ZS. februma 1901.
mleto.
Uhaja vsak dan zvečer izvzemal nedelje in praznike ter velja po potu prejeman za avatro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za; četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano s pošiljanjem na dom za vse leto 34:K, za polileta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za Mamćlfo celo leto 28 K. Za vsa drage delale in Ameriko iclo leto 30 K. — Na naročbo brez istodobne vpoiiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 14 h, če se oznanila tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat in po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat — Dopisi naj se izvoie frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvo je v Knaflovih ulicah št 5. — [UpravništvuJnaj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari
Uredništva telefon it 34.
Posamezne številke po 10 h.
Upravništva telefon št 85.
Slovenski napredni volilci!
Dne 28. t. m. Vam bo stopiti na volišče v mestni deželnozborski skupini. Ta dan pOSta&ie
Ishko usoden v zgodovini političnih pravic slovenskega meščanstva.  Za in zoper te
pravice se bo bila prva bitka v novem deželnem zboru! Bojna vrsta Vaših protivnikov bo močna, zakaj združeni bodo v njej Nemci, klerikalci in vladni pristaši. — Vaša skrb bodi zategadelj, da pošljete v ta boj same zanesljive Svoje može, ki so pripravljeni neustrašno in brezobzirno braniti Vaše pravice, može, ki so v resnici neodvisni navzgorej in navzdol, na levo in na desno.
In ti možje so po soglasnem sklepu Vaših zaupnikov:
1. Za mesto Ljubljana:
dr. Ivan Tavčar
odvetnik, deželni odbornik in občinski svetnik in
dr. Karel Triller
odvetnik in občinski svetnik, oba v Ljubljani.
■v
2. Za mestno skupino : Kranj-Skofja Loka :
Ciril Pire
posestnik in trgovec v Kranjn.
3. Za mestno skupino: Kamnik-Radovljica-Tržič:
dr. Janko Vilfan
odvetnik in žnpan v Radovljici.
4. Za mestno skupino: Postojna-Lož-Vrhnika:
Josip Lenarčič
tovarnar in predsednik trgovske in obrtne zbornice, na Vrhniki.
5. Za mesto Idrija:
Engelbert Gangl
nčitelj v Idriji.
6. Za mestno skupino: Novo mesto-Črnoinelj-Kostanjevica-Krsko-Metlika in Višnjo goro:
Ivan Plantan
c. kr. notar in predsednik notarske zbornice v Ljubljani.
Somišljeniki!   Kakor en mož združite v petek, dne 28. t. m. Svoje glasove na te naše zaupnike. Disciplina in zvestoba do stranke nad vse!
Izorftvolni odbor norodno-nopredne stranke.
V Ljubljani, dne 21. februarja 1908.
LISTEK.
ljubezen Koniuiove Klare.
XI. (Dalje.)
Markiza Helena je bila v svojem bistvu mehka žena. Dasi prava hči svojega časa, je vendar imela trenot-ke sanjavosti, ko so jo obšla romantična nagnenja. Sicer se ni mogla vdati Klaričnim nazorom, ker so se ji zdeli pretirani, a ugovarjati jim tudi ni hotela, ker je uvidevala, da je v njih mnogo resnice. To kar je markiza doživela, še ni zamoglo podreti tistih nazorov, ki so ji bili privzgojeni, nego jih je šele začelo potkopavati. Na tihem si je markiza rekla, da se je na plesu pri maršalu Mar montu vendar prenaglila. Postalo ji je žal, da se je tako zgodilo in nervozno so se igrali njeni prsti s pismom, namenjenim maršalu, kakor bi hoteli to pismo raztrgati.
»Denimo, Klarica,« je po dalj šem molku povzela markiza, »da bi se vam tako zgodilo kakor tisti ženi, o kateri sem vam pravila. Povejte mi Po pravici, kaj bi vi v takem sluča-in storili!«
To vprašanje je spravilo Klari -co v veliko zadrego. Nekaj trenotkov sploh ni vedela, kaj bi odgovorila. Spomnila se je, da se je poročila s svojim možem, ne da bi ga ljubila in ne da bi imela zanj količkaj nngne-nja. Njen mož je ni mogel ne varati ne smešiti, ker ni zanj čutila ničesar drugega, kakor nekoliko hvaležnega priznanja, da ravna lepo ž njo. Pač pa se je Klarica zavedala, da pravzaprav ona vara in smeši svojega moža, četudi samo v mislih in četudi razen njenega srca nihče niti ne sluti njene brezmejne ljubezni do marki j a d' Aurevilla.
Klarica se je tako zamislila v svoj lastni zakonski položaj, da je popolnoma pozabila na pogovor in sploh na navzočnost markize Helene.
»Zakaj mi ne odgovorite?« je markiza naposled vprašala. »Saj vas vendar nisem žalila s svojim vprašanjem, in menda vendar ne bodete mislili, da dvomim o zvestobi in o ljubezni vašega moža. Preprost človek je, a značajen in prepričana sem, da vas od srca ljubi.«
»Da, markiza, moj mož me ljubi, bolj kot jaz zaslužim in zvest mi je tudi,« je zdaj naglo rekla Klarica, tako naglo, kakor bi se bila prebudila iz sanj. »In vprašali ste me, kaj bi storila, če bi prišla v položaj tiste že-
ne, ki jo je njen mož prevaril in osmešil. Rekla sem vam že dovolj. Odpustila bi mu, iz vsega srca bi mu odpustila. Ne ene žal besede bi ne slišal iz mojih ust, ne enega očitka, vse bi prenesla in si prizadevala, da si zopet pridobim njegovo ljubezen in da ga z ljubeznijo privežem nase.«:
Klarica je čutila, da govoreč o sebi in svojem možu ni našla tako toplin besed kot poprej, ko je govorila o markizi in priznala si je, da vsled tega ne, ker svojega moža ne ljubi. Samo ko je mislila na markija, se je razvnela njena duša, a misel na lastnega moža jo je le potrla in uža-lostila. Spreletela jo je za trenotek celo zavest, da gra nevredno vlogo, da je vse, kar je govorila, sama hi-navščina, toda ugovarjala je takoj sama sebi. Rekla si je, da je svojemu možu dejanjsko zvesta, vdana in skrbna žena in da si ne more ničesar očitati. A rekla si je tudi, da niso bile njene besede hinavske, zakaj če bi bil marki njen mož, bi ravnala res tako, kakor je govorila markizi.
»Odpustili bi — molčali bi in si skušali pridobiti novic ljubezen svojega moža,« je kakor bi govorila sama s seboj ponavljala markiza Helena. »Da, lepo je to, plemenito je to — a človek ima vendar svoj ponos in se ne more tako poniževati.
Tudi najmanjša rami potrebuje nekaj časa, predno se zaceli . . .«
»Ali ste že bili pri gospodu soprogu f« je naenkrat vprašala Klarica, ki ji je bil postal ta pogovor nadvse mučen, kakor hitro se je bil zasukal tako, da je bila primorana misliti sama nase. »Cula sem, da je imel ponoči mrzlico in vedno po vas povpraševal.«
Prezirljiv posmeh se je za trenotek pojavil na ustnih markize Helen«1.
»Zaradi druge se je bojeval, zaradi druge je bil ranjen, jaz pa naj mu obvezujem rano in ga tolažim.« Tako si je na tihem rekla markiza Helena. Na usta so ji silile trpke besede. Le iz težka se je premagala, da ni zavpila na ves glas: »Nisem bila pri svojem možu in tudi ne pojdem; naj mu streže princezinja Dietrich-stein.« Toda vtisk, ki so ga bile napravile Klarične besede, je bil vendar tako velik, da ni mala markiza ničesar rekla, nego namesto odgovora le odkimala z glavo.
Klarica ji ni hotela prigovarjati. »Tudi najmanjša rana potrebuje nekaj časa, predno se zaceli.« Ta izrek markize Helene ji je šinil v spomin in zato je molčala. »Cez nekaj dni se umiri in potem se vse poravna,« si je rekla Klarica. »Da svojega
moža še vedno ljubi, četudi ni sposobna za strastno ljubezen, o tem ni nobenega dvoma.«
Klarica se je poslovila in je zapustila sobo. Čez trenotek pa je zopet odprla vrata in stoječ na pragu tiho vprašala:
»Gospa markiza — ali želite, da vam zdaj pošljem hišno f«
Nekaj sekund je markiza molčala, potem je glasno in odločno rekla:
»Ne, hvala vam Klarica.«
In v naslednjem trenotku, ko je Klarica zapirala za seboj vrata, je videla, da je markza Helena hitro raztrgala na drobne kosce maršalu Marmontu namenjeno pismo.
Klarica je obstala pred vratmi. Obe roki je stiskala k srcu, tako ji je srce utripalo, ne le od razburjenja, tudi od veselja, da je markiza strgala svoje pisemce na Marmonta. Bilo ji je prijetno zadoščenje, da je s svojim prigovarjanjem pripravila markizu do tega in jo takorekoč v zadnjem trenotku odvrnila od koraka, ki ga je bila že odločena storiti. Zavedala se je Klarica, da je s tem vsaj za nekaj časa rešila zakonski mir in zakonsko srečo markija d'Aurevilla in ta zavest je bila sladka, saj si je Klarica rekla, da se je zavzela zanj, ki ga ljubi iz vse svoje duše, da je
Stranko polltltnesfl nepoštenja
Pričakovali smo, tla si bodo pri deželnozborski volitvi v skupini mest stali nasproti kandidati obeh slovenskih strank z jasnim čelom in odkritim vezirjem. Boj bi bil ča-stnejši. Toda klerikalna stranka m ni upala očitno stopiti na plan. Zakaj ne? To je sobotni člankar v »Slovencu« dobro vedoč, da je materija silno delikatna, samo rahlo namignil. Zato bomo mi o vzrokih, ki so pro-vzročili ta korak, govorili malo določneje.
Od pamtiveka sem ni bilo akcije, uprizorjene v škodo mestnemu prebivalstvu, pri kateri ne bi bili slovenski klerikalci krepko in vneto pomagali. Spominjamo le, da so bili klerikalni poslanci tisti, ki so bili vedno pripravljeni, iti z naj besne j-širni agrarci čez drn in strn, kadar se je šlo za to, da se z zaprtjem državnih meja in z visoko carino naravnost neznosno podraže najpotrebnejša živila. Živo nam je še v zavesti, kako izdatno z besedo in dejanjem je podpirala klerikalna stranka pred dvema letoma namero brezvestnih oderuhov iz ljubljanske okolice, da se zviša cena mleku. In pri tem je ni motilo niti »ljudsko« njeno ime, niti njen demokratični program, niti ljubezen do bližnjega, s katero tako blasfemično »hauzira« ob vsaki priliki.
Z gnjevom v sreu se spominja t r g o v s t v o, kako so mu klerikalci s konsumnimi društvi stavili nož na vrat z namenom, da mu uničijo gmotno eksistenco.
In uradništvot Dokler bo v njem tlela iskrica samospoštovanja, mu bo zvenel v ušesih rek klerikalnega vodje o uradnikih, ki žro, Žrp in žro«. Tudi to ne bo pozabljeno, da so bili klerikalci tisti, ki so na brezmejno podel način vrgli slovenskim sodnikom v obraz krvavo žalitev o pristranosti.
Vse to zgolj iz nagiba, da te stanove, ki imajo po lastnih besedah dr. Kreka »veliko kulturno in politi-ško vlogo med našim narodom«, spravijo ob ves vpliv in veljavo in jih gmotno ubijejo.
Po vsem tem ni čuda, da je v meščanstvu vzklilo globoko nezaupanje do klerikalne stranke, nezaupanje, ki je dobilo svoj drastičen izraz v kolosalnem porazu Rfegarjevem, v porazu, ki je bil tem večji, ker <e je tedaj s klerikalci zvezalo — kakor danes — vse, kar je nasprotno slovenski napredni misli. Ta poraz sobotnemu »Slovenčevemu« elankarjn še danes v kosteh tiči, zato priznava sam, da je prapor S. L. S. v meščanstvu preklicano slabo priporočilo.
Te okolnosti se je v polni meri zavedela tudi klerikalna stranka. In tu se je nehalo njeno poštenje.
Ko Perzijanom ni bilo moč naravnost prodreti skozi grške vrste, poslužili so se Efi j alta. Ker si klerikalna stranka ni upala zmagati z lastnim programom, skrila se je za »neodvisne« kandidate, podala je roko zdajstvn, da prevara in preslepi napredno meščanstvo.
Krčevito s«1 branijo »neodvisni« kandidat je in njih klerikalno-nem-ški zavezniki očitka, da obstoja pod patronaneo vlade dogovor med njimi. Zato dajemo mislečemu slovenskemu meščanstvu samo ta dejstva v premislek:
V gorenjskih mestih, inače naj-sigurnejši posesti naše stranke, kandidira okrajni glavar pl. Detela, ki je kot politični uradnik moral dobiti v to privoljenje od c. kr. deželne vlade. Vodstvi klerikalne in nemške stranke obvezujeta    svoje pristaše.
branila njega in z vso svojo zgovornostjo reševala in rešila njegovo zakonsko srečo.
»Obvarovala sem ga, da se mu žena ni izneverila, obvarovala sem ga, da ga žena ne bo varala in smešila«, si je rekla Klarica »in zdaj čutim, kako blaženstvo je, če se človek žrtvuje za ljubljenega moža. V mojih rokah je bila njegova usoda. Lahko, igraje lahko bi pripravila markizo do tega, da se izneveri svojemu možu in mogla bi potem zavzeti njeno mesto v njegovem srcu. A ljubim ga preveč, da bi kaj takega storila. Ue sem jaz srečna ali nesrečna je vseeno; da je le on srečen in da mu nobena senca ne pade na njegov mir.«
Še tisti dan je markiza Helena s Klarico zapustila Ljubljano in se zopet preselila na Kušljanov grad, ho teč se umakniti obiskom maršala Marmonta. Šla je tudi zategadelj, ker je že vse mesto vedelo za razmerje njenega moža s princezinjo Dietrichstein in za njegov dvoboj z baronom Gallom, Klarica pa se je bala prezirljivih opazk in porogljivih pogledov svojih znancev in pnank.
(Dalje prihodnjič.)
da združijo ghisove na tega kandidata.
V petek, 21. t. m. izjavlja dr. Ravnikar v »Novi Dobi«, da ga bodo volili »vsi pristaši gospodarske stranke, slovenske ljudske in nemške stranke.«
In res poživljata v soboto, 22. .t in. vodstvo S. L. S. v nedeljo, 23. t. m. pa vodstvo nemške stranke svoje somišljenike, da pod strankino disciplino vsi do zadnjega oddajo svoje glasove »neodvisnima kandidatoma«. *
Deželna vlada je razpošiljanje glasovnic, ki je bilo doslej vedno v rokah nuigistrata, prevzela v lastno oskrbo, in kakor se čuje, mnogim našim somišljenikom niso bile dostavljene. Kot volilni lokal je izbrala poleg »Mestnega doma« hotel »Union«, glavno taborišče in sedež agitacije za neodvisna kandidata.
Nemška stranka se je v prilog klerikalnim kandidatom v kočevskih kmečkih občinah vzdržala volitev. Nato proglaša vodstvo klerikalne, stranke preteklo soboto, da so somišljeniki obvezani, da se volitve v skupini Kočevje-Ribnica ne udeleže. Kandidat je Proč - odrimovee dr. ftger,edinomoeni protikandidat, i u to ne brez šans, bi bil Slovenec. (Kadar se gre za kako kravjo kupčijo v politiki, gre torej pri klerikalcih tudi njih »katoliško« prepričanje v franže!)
Najdrznejša Špekulacija na razsodnost naprednega meščanstva je pa »neodvisna« kandidatura dr. Gre-goriea. Mož je bil do nedavna član S. L. S. Pred kratkim je izstopil. Navzlic temu sklene stranka, da tega »odpadnika« podpre z v s e m i močmi!!! Tako naivne stranke pač ni na svetu, pa tudi tako naivnih ljudi ne, ki bi tako očividno sleparijo verjeli. Stvar je enakostavno ta: Klerikalna stranka je naročila dr. Grego-rieu. da pod masko formalnega izstopa s firmo »neodvisnega kandidata« lovi nerazsodne kaline med volilei.
Ker se dandanašnji menda čudeži ne gode več, je na vse to možen le naslednji logičen zaključek. Vsa ta dejstva, ki jih zgoraj kronistieno navajamo, niso srečni slučaji, marveč sadovi dolgega dela, preračunje-ne posledice umstveno predelanih in dejansko uresničenih premis, da se poslužimo besed dr. Kreka. Iz njih sledi neovržno. da obstoja dogovor med klerikalci in Nemci in njih neodvisnimi kandidati pod patronaneo vlade.
Tega prepričanja nam ne vzame še tako krčevito tajenje nasprotnikov. Samo ob sebi je umevno, da tega dejstva, če jim je desetkrat dokažemo, sami od sebe ne bodo nikdar priznali. Spodkopali bi si tla in vsako delovanje med volilei onemogočili, kajti toliko je že zrastla slovenska zavednost, da takih izdajalskih zvez ne gutira.
Dr. Kreku, ki je zadnje čase tako radodaren z blagohotnimi nasveti da slovensko meščanstvo, pa razode-nemo še nekaj več. Dobro nam je znano, kdaj se je začelo vaše računanje na kožo napredne stranke. Vemo, da so se za zvezo z Nemci pričeli dogovori že v zadnjem deželnozborskem zasedanju in tudi to vemo, kdaj se je dr. Ravnihar po svojem duševnem kumu dr. Robidi začel bližati klerikalni stranki.
Odkritost za »odkritost«.
Končna beseda veljaj našemu meščanstvu:
Razkrili smo vam nakane in spletke vaših sovražnikov. Ne prepustite, da bi se klerikalni računa rji prehitro veselili prekanjeno sestavljenega svojega računa. Opravičite odkrito občudovanje dr. Kreka nad vašo »brezmejno zvestobo« do narodno-napredne stranke — ne sicer iz politične perverznosti .kakor vanj očita, temveč iz dobro umevanega lastnega interesa — s tem, da 28. t. m. vsi do zadnjega kakor en mož volite narodno-napredne kandidate.
Shod u Tržiču.
Zanimanje Tržičanov za dežel-nozborske volitve se je prav lepo pokazalo na nedeljskem shodu v Perne-tovi gostilni. Smelo trdimo, da takega shoda še ni bilo v Tržiču. Ta shod bo brez dvoma rodil za bodoče in kasnejše volitve najlepše sadove in živo priča, da so se razmere v Tržiču v kratkem znatno spremenile v korist Slovenstvu. Nastop kandidata dr. Vilfana in ljubljanskega župana Hribarja ostaue vsem udeležencem .v neizbrisnem spominu Posebno smo pa hvaležni županu Hribarju, da nas je počastil s svojo prisotnostjo in da je s svojo prepričevalno besedo marsikoga prepričal, da je le narodno-napredna stranka najboljša zašcitnica koristi vsega Slovenstva sploh in našega meščanstva in trštva še posebej.
Točno ob 11. uri je bil shod, na katerega je prišlo okrog 50 volilcev in nad 100 drugih, otvorjen. Za predsednika shoda je bil soglasno izvoljen Riho M a 1 1 y , posestnik v Tr-
žiču, ki je v izbranih besedah pozdravil vse došle, predstavil zboro-valcem dr. Vilfana in ljubljanskega župana Ivana Hribarja ter podelil besedo najprej dr. Vilfanu kot kandidatu narodno-napredne stranke, da razvije svoj program. Nato nariše dr. Vilfan v kratkem zgodovino svoje kandidature in nadaljuje:
Volilei, ako mi poverite svoje zaupanje in me izvolite za svojega poslanca za deželni zbor, potezati se hočem vedno za vaše koristi in da se dvigne slovenski narod kar najvišje politično, gospodarsko in kulturno. Prva skrb mi bo, da zadobi slovenski jezik veljavo, katero mu zagotavlja ustava povsodi, bodisi v šolah, bodisi pri raznih oblastvih v deželi, kakor tudi pri najvišjih uradih. Pravice slovenskega jezika bom čuval n varoval vedno in povsod kakor zenico svojega očesa, za to Vam je porok moje dosedanje delovanje v zasebnem, kakor v javnem življenju. Kakor župan mestne občine Radovljica sem upeljal samoslovensko uradova-nje z vsemi oblastmi v državi in preko njenih mej, tako da je občina radovljiška v tem oziru lahko vzor vsem drugim slovenskim občinam. Kot zvest pristaš narodno-napredne stranke se bom protivil vsem poskusom oropati mesta in trge njihovega dosedanjega zastopstva v deželnem zboru, kakor se je to zgodilo pri volitvah v državni zbor.
Kakor demokrat v najširšem pomenu besede se bom potezal za koristi vseh slojev v mestih i ji trgih. V kraju, kakor je Tržič, bi moralo biti šolstvo veliko bolj razvito kakor je. Samo štirirazredna ljudska šola za obrtni kraj nikakor ne zadostuje. Tržič je slovenski trg, po tem pa se mora tudi ravnati šolstvo, katero bo postaviti izključno na narodno-slo-vensko podlago.
Gotovi ljudje kateri vedno trdijo, da jim je blagor in napredek Tržiča nad vse, kar pa njihovo delovanje in ravnanje ravno nasprotno dokazuje zavlačujejo napravo dovozne poti do kolodvora železnice Kranj-Tržič z vsemi mogočimi sredstvi in zvijačami. Po zaslugi teh brezvest-nežev hoditi bodete morali namesto na svoj kolodvor, na kolodvor v Duplje eno in pol ure daleč. V tem oziru bo treba spregovoriti resno besedo takoj v začetku. Tako ravnajo ljudje ki jim je Detela nad vse. Dotakniti se pa moram osebe svojega protikandidata.
V preteklem tednu trdi „Slovenec", da je Detela vrl narodnjak — Slovenec. Kljub temu, da sin slovenskega očeta, je po zaslugi svoje nemške matere nemško vzgojen in se Čuti Nemca, kar trdno priča to, da se je pri zadnjem ljudskem štetju vpisal za Nemca. To je nepobitna resnica, ki se ne da ovreči Če se Še tako trudijo razni slovenski listi. Po mojem pa politični r radnik nikakor ne more zastopati koristi svojih volilcev tako kakor je treba, ker pride pri tem dostikrat v i uvakrižje s svojimi predstojniki, od katerih je popolnoma odvisen. On .»a tudi ne more biti zastopnik mest in trgov, ker je agrarec. Volilei! cela Slovenija gleda na Vas, kako boste volili 28. t. m. Vaša razsodnost in podtiČna zrelost mi je porok da pogodite pravo in da ostane Detela Še vedno okrajni glavar, za kar je morebiti edino sposoben. Voliloi, kateri so že med govorom glasno odobravali govornikova izvajanja so mu nakoncu navdušeno zaploskali.
Predsednik shoda je nato podelil besedo županu in poslanca Ivanu Hribarju. Ta je navdušeno pozdravljen govoril o velikem pomenu bodočih volitev za mesta in trge in za celo deželo. Na podlagi ustavnih določil je izvajal da politični uradnik sploh ne more biti poslanec kaj še dober zastopnik. Časi ko so bili zastopniki slovenskega ljudstva okrajni glavarji kakor DerbiČ in Vestenek so že zdavna hvala bogu minuli in se nikakor ne smejo vec povrniti, ker bi bilo to v nepopisno Škodo našega naroda. Zahteva ustave je, da je zakonodaja ločena od uprave ne pa da bi se to dvoje združilo v eni roki. Niti najbolj nazadnjaške dežele v političnem oziru ne pošiljajo več okrajne glavarje v svoje zakonodajne zastope. Nato je natančneje orisal nemškutarja Detelo in vrlega narodnjaka Vilfana in opozoril na pretečo nevarnost od strani nemškutarjev, ki dobivajo pod patronaneo Švarca čimdalje večji vpliv na vse javno življenje v deželi Čemur pa se bodo morali upreti zastopniki slovenskega naroda a vso Bilo. Radi tega Vam kličem voliloi, združite se in oddajte glasove Slovencu — dr. Vilfanu.
Po tem govoru se je oglasil k besedi duhovni svetnik Spendal. Rekel je, da se čuti poklicanega kakor učitelj vere ljubezni braniti odsotnega Detelo, da ni nemškutar kakor ga popisujeta oba govornika in listi. Rekel je da bo volil zato Detelo, ker ga je Šustešič zagotovil, da pakta z Nemci radi Detele ni.
Jjtborno sta zavračala njegove trditve oba govornika, nakar je izjavil, da on na nikogar ne pritiska, vsak naj voli po lastnem prepričanju.
Ker se ni nihče oglasil k besedi, zaključi predsednik R. Mali v shod z zahvalo obema govornikoma in s pozivom :
Volilei! Slovenci! Oddajte svoje
glasove dr. Janku Vilfana I
Avstrijska delegacija.
Dunaj, 24. februarja. Vojni minister Sohonaich je odgovarjal na razne interpelacije, med temi tudi na interpelacijo vit. V u k o v i ć a zaradi preziranja hrvaškega naroda in jezika v armadi. Minister se je skliceval na to, da delegacija nima pravice razpravljati o državnopravnih razmerah med Ogrsko in Hrvaško, v sled tega tudi ne more meritorno odgovoriti na to interpelacijo. — Na neko drugo interpelacijo glede polkovnega jezika je odgovarjal vojni minister, da je polkovni jezik vsak jezik, ki ga go vori vsaj 20% moštva, a tudi vojakom kake narodnosti, ako jih tudi ni 20%, se pri pouku mora pomagati v njihovem materinem jeziku. Da bi se združilo vojake iste narodnosti pri polku v 8totnijah, za to ni predpisov. Potem se je nadaljevala razprava o reduem vojnem proračunu. Del Klofač se je pritoževal, da je v armadi še vedno mnogo Častnikov, ki žalijo češko in sploh slovansko narodnost. Nato je bilo glasovanje ter je bil vojni proračun sprejet z resolucijo, naj se zboljŠa položaj vojaškim zdravnikom. — Na vrsto je prišel predlog za zboljšanje plač častnikom in vojakom Predlog je obširno utemeljeval grof Lat o ur. Delegat Sohraffl je poudarjal, da se mora Avstrija oboroževati že z ozi-rom na močno oboroževanje Italije. Potem je primerjal plače Častnikov s plačami uradnikov ter dokazoval, da so častniki mnogo slabše plačani kakor uradniki. Zahteval je tudi zboljšanje gmotnega položaja za podčastnike, zvišanje pokojnine častniškim vdovam in sirotam ter starim pen-zijonistom. Končno je dokazoval potrebo, da se tudi moštvu zvišajo prejemki. — Razprava se bo nadaljevala jutri. Zaključne seje delegacij bodo 2. in 3 marca.
Socijainopoliiična sekcija v ministe "stvu.
Dunaj, 24 februarja. Ministrski svet je že odobril organizacijo socialno politične sekcije v trgovinskem ministrstvu. Sekoija bo obsegala štiri p -polne skupine, in sicer vse zakonodajne zadeve glede industrije in obrti, o posedovanju dela, o varstvu delavcev, o ureditvi medsebojnega razmerja med delavci in delodajalci; drugi oddelek bo obsegal socialno-politiČna vprašanja; tretji oddelek statistične posle kot podlago za druga strokovna ministrstva; v četrti oddelek se uvrste vse zadeve obrtnega nadzorništva.
Zvišanje častniških plač in Madžari.
Budapešta24. februarja. Pred-sednik ogrske delegacije Barabas je toliko ozdravel, da gre dne 26. t. m. z ogrskimi delegati na Dunaj. Z njim gre tudi ministrski predsednik dr. ~Wekerle, ki ostane do konca tedna na Dunaju, da poizve natančno namere avstrijske delegacije glede zvišanja Častniških plač. Rarabas se zanaša, da v ogrski delegaciji tem povodom ne pride do javne debate, te-muč razpravljalo se bo o stvari v zaupni konferenci.
Terorizem na Hrvaškem.
Zagreb, 24. februarja. Kakor je bilo že sporočeno, so v Ludbregu na brzojavni ukaz deželne vlade aretirali znanega vodje kmečke stranke Stepana Radića ter ga privedli v Zagreb. Radič je obtožen veleizdaje, ker je v svojem listu „Domu pisal: „Med Hrvaško in Ogrsko ne more biti skupnosti". Edini povod pa je bil banu ta, ker je Radič neumoren in strasten agitator ter se ga hoče na ta način pri predstojećih saborskih volitvah odkrižati. Radič bo vkljub temu, oziroma baš zaradi tega, skoraj gotovo izvoljen.
Volilni boj je dosegel po celi deželi vrhunec. Zadnje dni je odšlo iz Zagreba kakih 200 vseučiliščnikov po deželi za agitatorje. Vlada je baje pokrajinske oblasti brzojavno pozvala, naj za branijo vseučiliščnikom bivanje po deželi.
Splošna volilna pravica na Ogrskem.
Budimpešta, 24. februarja. V današnji seji državnega zbora je posl. T o 1 n a y odkrito priznal, da se mora poslovnik poostriti le zategadelj, ker bo s splošno volilno pravico prišlo v parlament mnogo več poslancev ne-madiarskih narodnosti, ki bi lahko po zgledu Hrvatov z obstrukoijo ustrahovali parlament. Obstrukoija se mora vsled tega za večne čase one-
mogočiti. — Desidenti so pobijali nt. svetovano spremembo poslovnika, Češ, da se hoče s poostrenim poslovnikom doseči zvišanje rekrutne predloge.
Železniški projekti na Balkanu
Pariz, 24. februarja. Srbski po. slanik v Parizu je povedal nekemu dopisniku, da srbska vlada napravi že v prihodnjih dneh v Carigradu potrebne korake, da si izposluje do. voljenje za gradnjo železnice od srb ske meje po turških tleh. Projekte-vana železnica Donava Adrija se priču* pri Radujevcu na Donavi ter bo ŠU ob reki Tomoki do srbskega obmejnega kraja Madari. Avstro Ogrska je o tem že obveščena ter je obljubila svojo podporo pri turški vladi.
Bivši   italijanski minister Mas. obsojen.
Rim 24. febr. Po večmesečni obravnavi je danes državno sodišče izreklo obsodbo nad bivšim naučnim ministrom. Nasi je bil krivim spoznan poneverjenja uradnega denarja ter obsojen v ječo na 11 mesecev in 20 dni. Nadalje je izključeu za dobo Štirih let iz vseh javnih" uradov. Ob-sodba se ne da več spremeniti.
Francozi v Maroku.
Pariz 24 febr. Jaures piše v „Humamteu: Okar so francoske četa stopile v nepremišljeno ofenzivo, žanjejo same poraze* Ako francoska vlada vztraja na tej poti, mora priti do katastrofe. — Tudi v zbornici je danes Jaures interpeliral zaradi maroške politike. Minister P i oh on je odgovarjal, da so vse vesti o francoskih porazih močno pretirane. Francoske posadke v Meroku so imele vseh izgub do danes 57 mrtvih ia 217 renjenih. Med mrtvimi je 14 častuikov. — Končno je zbornica izrekla francoskim četam priznanje za hrabrost, vladi pa zaupanje.
Harodnonaprsdnl volile! Iz dvorsbega okraja!
Narodnonapredni volilni odsek za dvorski okraj oriredi danes zvečer ob 9 v „Narodni kavarni11 shod volilcev. Na tem shoda se predstavita vo-lilcetn kandidata narodnonapredae stranke gg. dr. Ivan Tavčar in dr. Karel Triller. Narodnonapredni volilei, pridite na ta shod v čimnajvečjem številu, da pokažete, da le dvorski okraj kakor pri državnozborskih volitvah tudi sedaj najkrepkejsa trd njava narodaonapredoe stranke v Ljubljani. Vsak naš somišljenik na) smatra za svojo sveto strankarsko dolžnost, da pribiti na ta shod.
Volilni odsek.
Dopisi.
Iz Žirov. Zopet se je jasno po-kazalo, v kakšnih razmerah živini«) » Zireh, — to smo videli pri deželno zborskih volitvah 21. t. m. namreč, kar se tire značajnosti. Prigodi!o s€ je, da je mož ves ras gorel za kandidata Premerstrina, volil pa Lavren-čira. Ali ni to hinavščina in bre/ značajnost? Da je Lavreneir izvoljen, ni nič rudnega za tega, kdor razmere nekoliko pozna. To smo tudi mi pričakovali vkljub temu, da so iz Vipave vodno dobre vrsti za kandidata Premersteina prihajale. Sedaj pa nastane vprašanje, ali bode posl. Lavrenčič za našo žirovsko dolin« rr> kaj delal, ali bode le spal spanj« pravičnega? To bo pokazala prihod njost. Neopravičeno pa je, da so naši duhovščina tako poteguje pri volitvah ter da ljudstvu ne pusti pro>tt» volje pri takšnih priložnostih. To m v prid veri. Kristus tudi ni 1ako uril. Ali to ne briga kaplana lVrkoti niči Namen posvečuje sredstvo! Tu kaj povemo na uho tistim, katerim tiče, da je za nas doba b* silnih let ni stopila in bodo le tisti faktorji za to odgovorni, kateri so pripomogli »lo zmage Lavrenčiču. Ti kmetic pa m zapomni to prerokovanje in kadu bodeč zopet stopil na volišče, pa jh> plačaj v polni meri zasluge ti silnih let. Dani se in zagrinjalo teme mori pasti prej ali slej. to naj si zapomni posebno naša duhovščina.
Žiro vec.
SomiSllmiKi milici!
Kakor se le dognalo, mnoga volilcev naio stranko ni dobile ne legitimacije ne glasovnice za prihodnjo deieloozborske volitve, dasi so vpisani v volilni Imenik. Pozivllatno vso somisl enike-vo-lilce, ki niso šo dobili glasovnica ln legitimacije, da gredo takoi na deželno vlado, da dobe •bole.
(Dalje v prilogi.)
I i .......-n,........      u     i.. j . H LL. -UUIIICIBlipi! I «1.1 lil.
Priloga „Slovenstemn Harođn" it 47., dna 25. febrtarH 1908,
Pozor josp. volllcl u do-tenlskih mestih!
Da ms ne presenetilo nafti na« sprotniki s kako zvijačo na dan volitve, opozarjamo goap. meatne volilce narodnonapredao stranke, da so vsi dno 28. februarja polnofttevilno udeležijo volitve.
uodstuo nor.-nopredne __stranke.
Dnevne vesti*
V Ljubljani, 25. februarja.
— Dr. Ravnihar jeklen značaj!
Dr. Ravniharjevo glasilo piše: »Kdor dvomi o resničnosti dr. Ravniharje-vo izjave pa si ne upa v javnost s svojim pomislekom in skrivno spletkari med Sokoli, je navaden lopov, ki ima vse druge namene, kakor pa reševati narodno čast Sokolstvu . . .« To je že višek nesramnosti, s katero si upa dr. Ravnihar med svet. Ali ros mislite »dični, veleugledni brat fetarosta«, da je slovenska javnost še toli naivna, da ste jo kar čez noč z Vašo izjavo prepričali, da nimate pakta z Neinei in klerikalci. Naravnost v nečast bi si morali šteti, da se vodno in vedno sklicujete na to izjavo, na drugi strani pa delate ravno nasprotno, kar ste izjavili. Vprašamo Vas: Ali so mari Nemci sklenili Vas kandidirati radi tega, ker ste »neodvisen« kandidat*! Ali morebiti radi tega, ker ste starosta sokolske »Zveze«? Ali Vas bodo klerikalci podpirali morebiti radi vašega »ne-odvisnjaštva« ali celo ker jim je Vaša stranka v ribniškem okraju postavila protikandidata? Odgovor ni težak. Nemci in klerikalci spoznali so Vas kot človeka, ki nima trdnega prepričanja, spoznali so Vas kot človeka, ki obrača plašč po vetru, spoznali so Vas kot kandidata, ki bo} prisegal v doglednein času na zastavo klerikalcev. Ker pa dandanes kmalu ne bo razlike med tema dvema strankama, ste obema dobro došli!! Prepričani bodite, da se marsikateremu zavedno - narodnemu Slovencu krči pest, ko vidi take jeklene značaje. Nemci Vas bodo volili — to je dokazano. Klerikalcem pripravljate pot in jih vabite sami, ko imate zraven sebe sokondidata dr. Gregori-ča, ki se kot »neodvisen« kandidat razpostavlja na javni cesti v dolgih in zaupnih pogovorih z dr. Šusterši-čem, in se Vi poslužujete klerikalnih agitatorjev pri svojih zaupnih sestankih v Zajčevi gostilni. To je lepa »neodvisnost«! In potem si še upate vprašati: kdo še dvomi o resničnosti izjave in si ne upa v javnost s pomislekom. Dvom o resničnosti je torej v javnosti! Pričakujemo jasnega odgovora brez zavijanj, očitanj ali fraz! Protidokaz je sicer nemogoč, radovedni smo pa le na odgovor. Morebiti pa nam postrežete zopet s kako izjavo, pri katerih pa imate, kakor razvidite veliko smolo: Vaš jeklen značaj je v veliki nevarnosti in dne 28. t. m. Vam narodno-napredni volilei dokažejo, da Vam ne verjamejo in na Vasem čelu nosili bodete ime, katero edino pristoja človeku Vašega značaja! Na zdar!
— Šuklje deželni poslanec po milosti Nemcev! Svojočasno smo priobčili v našem listu sklep nemškega narodnega sveta za Kranjsko, s katerim se nemški volilei v črnomaljskem okraju, zlasti pa volilei v Planini (Stockendorf) pozivajo, naj kot en mož oddado svoje glasove klerikalnemu kandidatu dvornemu svetniku Šukljetu. Tej paroli so se pokorili vsi Nemci v črnomaljsko, metliškem okraju in kakor smo se informirali, je občina Planina, ki je popolnoma kočevarska, soglasno glasovala za Šukljeta. Ker je &uklje izvoljen samo z večino 228 glasov, je jasno, da so mu do zmage pripomogli samo nemški glasovi. Šuklje torej ni poslanec, ki si ga je svobodno izvolilo slovensko ljudstvo, ampak je dobil mandat samo po milosti Nemcev, Kočevarjev! Ce bi bil Šuklje mož in pošten narodnjak, bi mandata, ki so mu ga naklonili edino Nemci, ne sprejel. Seveda on tega ne bo storil, ker je že zdavna, odkar je prestopil v klerikalno službo, izgubil vsak narodni ponos in vsak čut za narodno čast. Vrhu vsega pa so mu še vezane roke vsled sklenjene nemško - klerikalne zveze. Da se bo za izkazano milost in uslugo skušal Nemcem oddolžiti, to je več nego gotovo. Pričakovati je torej treba, da se bode v bodoče v deželnem dvorcu plesalo tako, kakor bodo žvižgal gospodje nem-čurji. Lepa perspektiva!
— Ginljiva ljubezen ali komika nad komiko! Tak bi moral biti naslov političnemu romanu, katerega bi v mesečnih zvezkih izdala pobratima Ravnihar in Eger. Na eni strani res vzorna ljubezen, ki je pretresljiva! Da se ta dva politična bratca tako ljubita, izvedeli smo šele iz zad-
njih »Deutsche Stimmen«. Niti pričakovali nismo, da je trdo germansko srce gospoda dr. Egra take ljubezni sploh sposobno. Sedaj smo prepričani, da se je podoba dr. Ravnihar j a v to srce kakor v mehki vosek vtisnila. Nemškega moža pa pri vsem tem vendarle skrbi,da bi morda ljubljanski Nemci ne ljubili dr. Ravnihar j a s tisto iskreno vnemo, kakor ga on ljubi. Zategadelj svoje somišljenike roti v »Deutsche Stimmen«, in mi tudi slovenskim volilcem priporočamo, da naj vestno čitajo ta izbruh dr. Eger je ve ljubezni. Prepričani smo, da se bodo našim volilcem pri čitanju tega političnega poema še bolj oči odprle, nego Egerjevim Nemcem! Seve komika pa je tudi vmes! In sicer na strani ljubljanskih Nemcev. Te revčke je vzel sedaj dr. Eger v roko in podobni se nam vidijo tistemu, sedem let staremu »artistenkindu«, ki ga oče privleče v cirkus, da mora zavijati vrat tako, da pride z obrazom do hrbta in nogi tako, da si objame ž njima čez hrbet svoj vrat! Postali so naši Nemci politični akrobat ki in dr. Eger švrka s svojo šibo po njih, če svojih udov ne morejo kolikor najbolj proti naravi zafrkati! In če bi se našim klerikalcem zljubilo v deželni zbor kandidirati škofovega konjiča, bi ga morali naši Nemci tudi voliti! Tako izgleda sedanje politično prepričanje ljubljanskih »naprednih« Nemcev. Zato rej jih dr. Ravniharju iz srca privoščimo!
— Odbor drnfttva hišnik po SOStnikOV v Ljubljani, katerega Slani
so tudi naši somišljeniki, je s posebno kureudo stopil v agitacijo za dr. Gre-gorica. V doticnem odboru sedijo večinoma Nemoi in klerikalci, zategadelj se ne čudimo, če so ti gospodje svoje, že itak hirajoče društvo privlekli na politično polje. Konsekvenoe ne izostanejo! Sioer pa nimamo nič proti temu, če tak odbor hvali takega predsednika, samo to zahtevamo, da so gospodje pri tem pošteni tudi nasproti drugim ljudem, tukaj nasproti Človeku, kije tudi ustanovnik društva hišnih posestnikov. Ali odbor hišnih posestnikov je v svoji kurendi nalašč zagrešil malo peifidaost, ki že precej diši po lum-pariji, za kar je seve odgovoren ves odbor! V svoji kurendi pripoveduje namreč, da je za dr. Tavčarja, ki je bil tedaj tudi odbornik društva hiŠn h posestnikov, pustil natisniti brošuro, katero je spisal dr. Gregorič. Potem pa farizejsko dostavlja: „To brošuro smo poslali dr. Tavčarju v 400 izvodih v to svrho, da je porazdeli poslancem. Kje se nahajajo te brošure, o tem od dr. Tavčarja nismo Še nič izvedeli !u V tem zadnjem grmu pa tiči lumparija! Dr. Tavčar je dotično brošuro dal razdeliti v državni zbornici med vse poslance in ministre, plačal slugam za to razdelitev 20 K, ter vse tako uredil, kakor se je od njega zahtevalo. V prvi odborovi seji pa je o tem tudi društvu hišnih posestnikov poročal, a vzlic temu ima sedanji odbor železno Čelo, zapisati: Kje se nahajajo te brošure, o tem od dr. Tavčarja nismo še ničesar izvedeli. S takimi poštenjaki opraviti imeti je res težava! Na drugo stran mora pa s kandidaturo dr. Ceneta Gregoriča gotovo slabo stati, če jo mora odbor društva hišnih posestnikov s takimi sredstvi braniti!
— Dr. Bavnnikar — nemšku-tarsko klerikalni kandidati Dr. Vladimir Ravnihar, starosta „Slovenske sokolske zveze", je kandidat ljubljanskih nemčurjev in klerikalcev, to je dokazano in 0 tem je prepričana vsa poštena slovenska javnost. Vkljub temu mož skuša utajiti to, kar je očito vsemu svetu. Pravi, da ga Nemoi in klerikalci podpirajo same radi tega, ker jim je simpatičen, sicer pa se ni on vezal niti s to niti z ono stranko, kakor on vobče nima nobenega stika niti s klerikalci, še manj pa z Nemci. Toda dr. Vladimir Ravnihar ne govori resnioe, kar mu hočemo tudi dokazati. Najjasnejši dokaz, da nista niti dr. Ravnihar, niti dr. Gregorič „neodvisna, samostojna" kandidata, kakor bi rada natvezila javnosti, je to, da je klerikalna stranka v soboto izdala na svoje volil ce oficijalni poziv, v katerem zabiČnje, daje vsak klerikalni »somišljenik, ki ima v Ljubljani glas, obvezan voliti dr. Ravniharja in dr. Gregoriča". To dejstvo dokazuje dovolj, da nista takozvana „neodvisna" kandidata dr. Ravnihar in dr. Gregorič ničesar drugega, kakor slamorezoa klerikalne stranke, ki se jih poslužuje pod krinko „neodvisnih" kandidatov zgolj v svrho, da bi preslepila manj razsodne napredne voli lce in jih ujela na svoje limanioe. Drugi dokaz, da je dr. Ravnihar klerikalen kandidat, je to, da imajo v njegovem volilnem odboru glavno besedo najzagrizenejši klerikalci in da je sanj na delu ves štab klerikalnih agitatorjev. Postavite se pred Zajoa v Sodnijskih ulicah in videli boste,
kako se kakor dihurji plašijo klerikalci vseh vrst in barv skosi Zajčevo gostilno v dr. Ravniharjevo pisarno. Kaj pa imajo ti individuvi iskati pri dr. Ravniharju, ako je res nneodvisenu kandidat? Tretji dokas, da je dr. Ravnihar klerikalen kandidat
je, da neprestano koalerira s vrhovnim vedlo klerikalno stranko dr. Susteršlčem! Vemo, da bo Sokol dr. Ravnihar temu oporekal; da mu pa vnaprej onemogočimo, da bi tajil in se izgovarjal po svoji stari navadi, konstatujemo, da Je kil sir. Ivan Šnstoriič v potok. 21. t. m. popoldne v dr. Bavnikarjevl pisarni ln konferlral i dr. Ravnikarjem  izredno  dolgo  časa •
volitvah I Ali si upate to tajiti, g. dr. Vladimir Ravnihar? Ali naj navedemo priče, ki so opazovale ta dogodek? Ali boste tudi sedaj še zanikali, da nimate nobenega pakta s klerikaloi in da niste z njimi v nobenem stiku?! Kaj poreko k temu Sokoli, kaj gospoda Rus in Mer h ar, da se starosta „Slovenske sokolske zveze", predsednik protikle-rikalne „Gospodarske stranke" brati in rokuje s takšnim možem, kakor je dr. Ivan ŠusteršiČ?!
— Odhod Jo denar?  Piše se
nam: Iz povsem zanesljivega vira smo zvedeli, da krožijo po mestu agitatorji za „neodvisna" kandidata dr. Gregoriča in dr. Ravniharja in se hvalijo, da dobe na roko po 100 K in poleg tega se jim plačajo stroški, katere imajo v gostilnah na jedi in pijači. Razjasnita nam ljuba „neodvisna" kandidata, odkod ta denar? Pa ne da bi tičali v ozadju „Ljudska posojilnica" in „Kranjska hranilnica"? Pri današnjih razmerah in za take kandidate neodvisne-gospodarske - klerik alne-nem-ške-vladne-nemčurske zveze popolnoma neverjetno! Dični starosta „Slovenske sokolsko zvezo" ali Vas no obliva rdečica sramu« ali ao sploh še upate prištevati Sokolom, aho si shnšate pridobiti volilce z denarjem naših nasprotnikov ln narednih sovragov. Izlovite! — Dostavljamo, da smo že v soboto zabeležili vest, da so dali dr. Ravniharju in dr. Grego-riču klerikaloi na razpolago potrebno vsoto denarja za volilne in agitacijske svrhe, ter pozvali gospoda „neodvisna" kandidata, naj pojasnita to stvar in povesta, ako je ta vest resnična. Na ta naš poziv sta dr. Ravnihar in dr. Gregorič molčala in nista črhnila besedioe v svojem glasilu, kar izpričuje dovolj jasno, da je vest o bogati denarni podpori, ki sta jo „neodvisna" kandidata dobila od klerikalcev popolnoma resnična. Če je priskočila na pomoč tudi „Kranjska hranilnica", ne vemo, mogoče pa je! če je o ficialno vodstvo nemške stranke tako navdušeno za starosto „Slovenske sokolske zveze" dr. Ravniharja in dr. Gregoriča, da z a bi čuje svojim volilcem, da morajo kot en mož iti v boj za ta dva kandidata, potem tudi ni izključeno, da bi „Kranjska hranilnica", v katere odboru sede voditelji nemške stranke, ne posegla globoko v žep in ne žrtvovala primerne svote za zmago ofi-oialnih nemških kandidatov dr. Ravniharja in dr. Gregoriča!
— Dr. Ravnihar razpošilja denar za agitacijo? Danes je poslal
dr. Vladimir Ravnihar 100 kron, beri sto kron nekemu klerikalnemu priganjaČu, čigar ime še za danes zamolčimo, da jih porabi za volilno agitaoijo v Trnovem in na Barju. Ali je teh sto kron žrtvoval dr. Ravuihar iz svojega žepa, ali iz fonda, ki mu ga je dala na razpolago klerikalna stranka? Naj nam pojasni g. dr. Vladimir Ravnihar! Taji pa naj nikar, da bi ne bil poslal onih sto kron, ker mu lahko, ako bi bilo treba, postrežemo s s v e d o k i !
— Slovenski voliloi I Ne dajte se več vleči za nos dr. Ravniharju, da je on neodvisen kandidat. To ni istina, marveč on je pristen klerikalni kandidat Dokaz temu je zborovanje, ki ga je priredil včeraj zvečer v restavraciji pri „Levu" na Marije Terezije cesti. Temu shodu na krmilu je bil klerikalec Petrič, zastopnik Pun ti gams ke pivovarne z nekaterimi svojimi privrženci. Voliloi, premislite dobro, koga bodete v petek volili! Ne dajte se več slepiti dr. Ravniharju, zavedajte se, da on ni neodvisen kandidat, ampak kandidat združenih nemčurjev in klerikalcev! Noben pošten Slovenec ne more dati svojega glasu nem-Čurskemu kandidatu, aato volimo vsi složno oba slovenska narodno-napredna kandidata dr. Ivana Tavčarja in dr. Karla Trillerja.
Slovenski obrtnik.
— Terorislranjo uradnikov.
Klerikalni listi so začeli strahovito
gonjo sa uradniškimi glasovi. Zdi se, kakor bi imeli v petek odločati zmago ravno uradniki, aato se zdaj pa vseh pisarnah kortešira vprav nesramno za klerikalno - nemško - vladne kandidate. Uradniki, ki klerikalno agitaoijo odbijajo, ki se upajo sa narodno-napredne kandidate celo agitirati, pa so v klerikalnih listih slikani kot lopovi in propalice, katerih ne pogleda noben pes več? Na Gorenjskem je vsa nemška birokraoija na nogah za nem-škutarja Detelo ter iskuša izlepa in z grožnjami prisiliti slovensko zavedno uradništvo, da glasuje za Detelo. Da bi jih zvabili v svoj tabor, so klerikalci naročili poslanou Žitniku, da je v proračunskem odseku te dni pogrel klavrne avanzmaske razmere pri ljubljanski finančni direkciji ter se je zavzel za to, da pride Ljubljana v II. aktivitetni razred. „Sioveneo" je prinesel v soboto z debelimi črkami poročilo, da se je prizadevanju poslancev dr. ŠušterŠiča in dr. Žitnika posrečilo, da pridejo ljubljanski uradniki skoraj [gotovo že do Velike noči v II. aktivitetni razred. S to veselo vestjo, mislijo klerikaloi, so docela navezali državno uradništvo na klerikalnonemškutarsko stranko. „Sioveneo" piše, kakor bi bil dr. Žitnik prvi sprožil to vprašanje in kakor bi imela vso zaslugo za premaknitev Ljubljane v II. aktiv, razred izključno klerikalna stranka. A zopet vidimo srako s pavjim perjem, kajti za pomaknite v Ljubljane v II. aktiv, razred je že lani opetovano prosil ljubljanski občinski svet ter je že lani v seji državnega zbora stavil enak predlog poslanec Ivan Hribar in vrhu tega še večkrat posredoval pri finančnem m i n i s t r s t vu. Narodaonapredna stranka se je torej prva s vso energijo zavzela za državno uradništvo, ter ;je skrajnje smešno in nesramno, ako si zdaj klerikalna stranka prilašča v tem oziru vse zasluge. Naše zavedno slovensko uradništvo se ne da ujeti na lepenke kakor glupi kalini, ker ve kje so njegovi pravi in resnični prijatelji. Narodnona-predno uraduištvo pa zavrača vse psovke in podla sumničenja z zaničevanjem. Mi sami vemo, da je ta ali oni uradnik v naši stranki nezadovoljen s to ali ono nebistveno stvarjo v stranki; toda vsi stoje kakor en mož sa načeli napredka in svobodomiselnosti, ki jih zastopajo le kandidati narodno napredne stranke. Danes pa ne gre boj za osebe, ne za različne nazore in mnenja, nego za čast naših slovenskih mest in za načela. Pa naj se ne da naše uradništvo terorizirati niti zaslepiti!
Ostudni bol proti osebni časti
uradnikov sta pričela v najlepši slogi Lampe bo va „N ova d o b a" in „Sioveneo". ^Katerikoli uradnik si upa javno pokazati svoje napredno mišljenje, ga ta dva lista zdaj polivata z gnojnico. Z zlobnim namiga-vanjem in prikritim sumničenjem iz-kušata ta dva poštena lista izpodko-pati osebno Čast neodvisnih volilcev uradnikov, da bi jim vzela pogum za nadaljnji boj. Tudi ta naklep se ne posreči! Ako bi hoteli mi posnemati „Slovenca" in njegovo po-sestrinjo „Novo dobo", bi nam vsak dan zmanjkalo prostora. Toda ne, mi ne pozabljamo, da so tudi klerikalni uradniki — Slovenci!
— Pravičnost našo vlade. V Kamniku se je priklopilo k mestu nekaj kmetov. Ugovori proti temu niso pomagali, ker so ti kmetje od nekdaj v deželni zbor z mestom volili. K mestni občini Lož spada neka mala kmečka vasica, katera pa do sedaj ni nikdar z mestom v deželni zbor volila. Pri ti volitvi so jo pa klerikaloi za mesto reklamirali, in glejte: baron Schwarz je v nasprotju z obstoječo razsodbo državnega sodišča ti reklamaciji ugodil. O stvari se še poučimo! Da je baronu Schwarzu ne bomo prizanesli, na to zastavi lahko svojo baronijo!
— Nemčurskl agitator za dr. Ravnikarja in dr Gregoriča Da bo zveza z Nemci, ki sta jo sklenila dr. Ravnihar in dr. Gregorič, popolna, so vzeli „needvisni meščani" v službo tudi nemške agitatorje. Glavni nemški agitator za starosto „Slovenske sokolske zveze" dr. Ravniharja in za predsednika „Društva hišnih posestnikov" dr. Gregoriča je kruljavi Rihard Miiller, pisar pri finančnem ravnateljstvu. Ta možiČek. ki bi pač imel drugega nujnejšega posla dovolj, lazi od hiše do hiše, obrekuje napredna kandidata dr. Tavčarja in dr. Trillerja ter nagovarja voliloe, naj volijo dr. Gregoriča in dr. Ravniharja. Ce nemČurski agitator ne bo miroval in puščal lepo v miru, kakor se spodobi, naših kandidatov, mu bomo pošteno navili ušesa, da bo pomnil. Gradiva v to imamo dovolj na razpolago. Sioer pa naj Miiller med Nemoi in nemčurji agitira za Ravniharja in Gregoriča, kolikor hoče, to veselje mu radi privoščimo, prepovedujemo pa si, da bi nadlegoval slovenske napredne voliloe. Svoje somišljenike pa pozivamo, naj sključeno
postavo nemČurja Riharda Mullerja takoj  vržejo  preko  praga,  Čim se
pojavi v hiši!
— Žensko telovadno društvo
nam piše, da obžaluje, da se je to društvo tudi zavleklo v volilno agitaoijo, in sioer v namenu, da se grdo napada g. Trstenjaka. Društvo s temi napadi ni v nikaki zvezi. Mi vzamemo ta dopis v vednost, ter smo vedeli Že poprej, da društvo ni provzroČilo omenjenega napada. Napad je pro-vzročila firma, katera nam je itak dobro znana, ker je v tesni svezi s tajnikom sokolske zvese. Take reči si zapomnimo!
— Sakor stekel ris je planil „Sioveneo" na kamniški „Naš listu, ker ga je „Slovenski Narod" priporočal somišljenikom narodnonapredne stranke. Prej pa je „Sioveneo" ošabno preziral „Naš list", ki je vendarle povsem neodvisen tednik. Namesto pa, da bi pobijal načela .Našega lista", se je skopal „Sioveneo" na urednikovo osebo, ker je slučajno uradnik. In ti ljudje se hlinijo da so vneti za svobodo in da so prijatelji uredništva!
— Volilei za VL volilni okraj
imajo jutri v sredo ob 8 zvečer zaupni sestanek v restavraciji pri Mraku „Novi svet" Marije Terezije cesta.
— Kandidat Detela v spominu
Novomeščanov. Piše se nam iz Novega mesta: Vse prebivalstvo našega mesta ne glede na stranke je ogorčeno na „Slovenca" zaradi njegovega pisarjenja v prilog kandidatu Deteli. Za list, ki je pisan v slovenskem jeziku in ki pravi, da stoji na narodnem stališču, je sramotno, da proglaša tako notoričnega nem-škutarja kakor je okrajni glavar Detela za narodnjaka. Sedanji kandidat Detela je nam Novomeščanom v „dobrem" spominu. Služboval je pri našem okrajnem glavarstvu in je bil ves čas svojega bivanja v našem kraju navdušen branitelj nemške ideje in močen steber nemške kazine. V slovenski dru t bi ga ni bilo videti, ker je vse slovensko zaničeval. Veljal je za ravno tako ošabnega kakor zagrizenega nem-škutarja in naši šaljivi meščani so ga imenovali „Luzerner" (po lu-cernski detelji) in ga s tem razlikovali od slovenske detelje namreč od tedanjega gimnazijskega ravnatelja dr. Detele. Tak je spomin, ki ga je zapustil okrajni glavar Detela pri nas v Novem mestu. Naši ljudje so kar ostrmeli, da se upa tak nemškutar, kakor je Detela, kandidirati v slovenskih mestih in trgih. Z napeto pozornostjo gleda Novo mesto na Kamnik, Radovljico in Tržič. Upamo, da se voliloi kamniški, radovljiški in tržiški ne bodo vdali nobenemu pritisku. Kdor voli nemškutarja Detelo, j e izdajalec svoje narodnosti in ni vreden druzega kakor zaničevanj a.
— Volilni shod v P o stol al. Sinoči se je vršil v notranjskem središču volilni shod, ki je bil jako mnogoštevilno obiskan. Shod je sklical na željo narodno-naprednega kandidata gosp. Josipa Lenarčiča g. Arko. Shod si je izbral z navdušenjem za predsednika vrlega župana postojnskega g. Pikelna, ki je poudarjal pomen predstoječe volitve in prosil narodne tržane, da stoje zvesto za načela, ki jih je Postojna vedno zastopala. Nato je poprijel za besedo g. Lenarčič in v 9/4 ure trajojočem izbornem govoru razvil svoj program. Njegova stvarna, vseskoz premišljena izvajanja so voliloi spremljali ves čas z živahnim odobravanjem. Vse je bilo edino t tem, da je to mož, kakor ga rabijo notranjska mesta za svojega poslanca. Nato je govoril g. dr. Fran Windisoher, ki je govoril o volilni reformi in nato navajal zahteve, kakor jih mora staviti narodno volil -stvo do mož svojega zaupanja, ter dokazal, da so v g. kandidatu srečno zbrane vse te zahteve. Razvila se je nato živahna debata, v katero so posegu: razni tržani, tako gg. Arko, Sever, Pikel, Juvano. Nato je dal predsednik shoda na glasovanje kandidaturo, ki je bila sprejeta ob velikem navdušenju. V sklepnih besedah je predsednik shoda poživljal volilce, da store svoje narodno in strankarsko do žnost na dan volitve.
— Volilno gibanje na Goriškem. Laški liberalci so postavili doslej tele kandidate: v velepose-stvu deželni glavar dr. Al. Pajer, inženir Jak. Antonelli v červinjanu in dr. Gvidon Bernadelli, odvetnik v Krminu; za splošno kurijo: dr. Jos. Fabbrovioh, odvetnik v Krminu in Jurij Bombig, veletrieo in podžupan v Gorici; tretjega še niso postavili. Kakor se vidi že iz tega, hočejo Lahi poslati v novi deželni zbor svoje najboljše može. — V nedeljo je bilo zopet živo po goriški deželi. Polno shodov vseh strank. Fonu so žvižgali v Brdih. Dr. Dermastia je vodil bovškega Jonkota, klerikalnega kandidata za trge, po Gorah. V Kobaridu so hoteli imeti zaupen shod. Županstvo je dovolilo prostor v „Občinskem domu" za javen shod.   Ker se
M klerikalci bojijo javnega shoda v Kobarida, so sklicevali zaupen shod; radi tega je bil „Občinski domu zaprt. Dermastia je potem nekaj koko-dakal v neki gostilni. GabrŠček je imel celo vrsto shodov; najlepši je bil V Tolminu, kjer je bilo navzočih 400 volilcev. Na Krasu so dosegli klerikalci veliko pridobitev: reveža Alojzija Večerina so pretvorili iz agraroa v klerikalca. Lani je bil Večerina pri državnozborskih volitvah agrarni kandidat na Krasu.
— Goriški narodno - napredni poslanec Štrekelj je predložil vladi temeljito sestavljeno spomenico, ki obsega najrazličnejše zahteve in potrebe is njegovega volilnega okraja, in to glede na vladno akcijo za gospodarsko povzdigo primorskih dežel. Nov dokaz, kako neumorno delaven je poslanec Štrekelj ! Zato pa ga bodo tudi volili v deželni zbor v splošni kuriji ne le napredni voliloi od Predela do Brkinov, ampak tudi drugi, katerim je mar resnična gospodarska povzdiga goriške dežele.
— Shod v Žalcu, ki ga je sklicala »Narodna stranka« v nedeljo, dne 23. t. m., se je, kakor se nam poroča, izborno obnesel ter bil mnogoštevilno poseČen. — Govorila sta gospoda dr. Kalan iz Celja in državni poslanec R o b 1 e k. Opisala sta krivice, ki se gode nam Slovencem sploh, govorila o sedanji sestavi štajerskega deželnega zbora ter o zapostavljanju Slovencev v tej zbornici, poudarjala nujno potrebo nove volilne reforme na podlagi enake in splošne volilne pravice i. dr. Njuna govora sta vzbudila navdušeno priznanje. K besedi se je oglasil tudi g. nadučitelj F. Bri-nar iz Gotovelj. Tudi njegova izvajanja so našla glasno odobravanje. Stavljene resolucije so bile enoglasno sprejete. — Škoda, da je bila sobana, kjer se je zborovalo, prcmala. Mnogo ljudi je radi nedostajanja prostora moralo oditi.
— Cujte, kaj pa to?! Iz Celja se nam piše: Naš mestni odbor je v svoji seji dne 21. februarja t. 1. enoglasno sklenil, na vse kriplje delati na to, da se »studentenheim«, Jar-merjevo posestvo in cerkveno zemljišče pri Sv. Maksimiljanu, — tu ima prvo besedo opat Ogradi! — ki spadajo dozdaj k Gabrjem, torej k okolici celjski, inkorporirajo mestni občini! Mesto je pripravljeno za ta slučaj okoliško občino oškodovati za doklade ,ob katere bi prišla. Ali mislimo, da so to danes le pobožne želje. Škandal brezmeren bi pač bil, če bi celjska okoliška občina privolila v to priklopitev. Vemo, da je občinski odbor celjske okoliške občine v pretežni večini klerikalen, a da bi bil tako brezdomovinski, da bi mogel pritrditi temu sklepu mestne občine: tega vendar ne verjamemo!
— V Gornjem Logatcu so dobili: dr. Žitnik 43 glasov, Drobnič 42, Martinčič 25 in Čuček 24 glasov.
— Nečuveno 1 V včerajšnjem „Slovencu" se strašansko korači pod tem zaglavjem radovljiški obč. odbornik Vari nad tajnikom Pohlinom, ker je ta pustil odstraniti plakate S. L. S. Dragi Poldek! Zakaj tako hud? Raje bi bil preje prosil policaja PeterČka, da bi ti bil — odborniku — raztol-mačil zakon, da se mora imeti za plakatiranje županskega dovoljenja. Kaplanu Erjavcu pa, ki je pomagal skovati to strašno notico, svetujemo, naj pusti politiko, ampak naj proste ure raje posveti pedagogičnim študijam, da mu ne bode zopet treba tako tajinstveno padati na Laneovem, ko se bo vračal iz Kamne gorice!
— Kamniški kaplan Jovan je
že na delu. Cel dan hodi krog volilcev, da, revež Še celo na svoje šolske ure pozablja. Naj se nikar tako ne trudi za Detelo, saj nima ta nikjer patronata, da bi mu naklonil kako dobro faro!
— Srednješolska vest. Poduči tel j na državni ljudski deški šoli v Trstu, Alojzij Petsohe, je dodeljen v službovanje na pripravnico na kočevski gimnaziji.
— Iz Železniške službe. Maksimilijan Madlsperger, oficijal pri železniškem stavbnem vodstvu v Špi-talu na Dravi je premeščen k oddelku za trasiranje v Novo mesto. Prav same Nemce nameščajo pri tem trasiranju!
— Iz rudniško službo. Rudniški eleve Jernej Graunig v Idriji je imenovan za rudniškega mojstra.
Is gledališke pisarno. Nocoj (nepar) se uprizori prvič na slovenskem odru melodijozna angleška opereta   „Geisha".    Naslovno vlogo
Soje goa. Groszova, Miss Molly eamore goa. Škrdlikova, Julietto ga. Kreisova, Fairfaxa g. Povhe, mar kij a Imarija g. Kratochwil, Kitajca Wunhija g. Vaverka, Ka-tano g. Sulikowski. Opereta se je kar najskrbnejše pripravila ter so se omislili zanjo novi kostumi in nove dekoracije.
Slovensko gledališče. V nedeljo se je prvič vprizorila Moliereova farsa ^Namišljeni bolnik"; dasi Še pokriva to delo historična patina, dasi je mogočna njegova tendenca
„in medioos" v moderni kulturi postala preoej problematičnega značaja, vendar je duhovito zasnovana igra učinkovala „prekrasno, kakor prvi dan". Ne častimo sicer veča Mo-hereovim sodobnikom Boileauom, ki ga je neposredno navdušil prvi veliki uspeh njegovih dramatskih del, v Moliereu „največjega posnika francoskega kraljestva", priznati pa moramo vselej, da je tako enotno in živo dejanje mogla zgraditi samo te-atralsko skrajno izvežbana roka, da je tako markantne in ostrokonturirane tipe mogel orisati samo veliki opazovalec in analizator ljudi Moliere, da je toliko pristnega, nebanalnega humorja mogel v svojih delih koncentrirati samo isti igralecumetnik Moliere, ki je vsemu dovtipnemu in smešnemu na ljudeh svoje okolice vedel takoj primernega mimičnega izraza. Ako se morda ta ali oni spod-takne nad kakim nekoliko preplastič-nim dovtipom, tedaj naj ne zabi, da so družabna forma jako relativna stvar, ki jo zaČasa Molierea še niso odeli z vso hinavšČino naše dobe. Cela farsa je izvrstno učinkujoča do v tipu a invektiva proti zdravnikom Moliere, ki mu zdravniki niso mogli izlečiti bolezni na pljučih, je postal skrajno nezaupen proti njim in proti medioinski znanosti sploh, in znano je, da so slične in enake muhe bile lastne mnogim velikim možem, tako n. pr. tudi pesniku Petrarki. Tej svoji nezaupnosti napram zdravnikom je dal duška v farsi »Namišljeni bolnik", in priznati mu moramo, da se mu je posrečilo izsluškniti in iztak-niti najbolj komične strani njihovega poklica. Največji humorist, usoda, pa je hotela, da je Molierea ravno ko je sam igral naslovno vlogo tega v zasmeh vsemu zdravilstvu spisanega dela, sredi med igro prehitela smrt, ulila se mu je kri — in v pol ure je preminul. Zanimivo je, da je Moliere ova komedija vplivala tudi na slovensko dramatsko literaturo, v De-tele vem „Učenjaku" se jako hvalevredno prezentira ravno Moliereova šola. Vprizoritvi nimamo česa oporekati, bila je prva predstava na slovenskem odru, ki je bila v dekoracijah in v igri dosledno stilizirana. Vsa nagajivost, koketna formalnost umetno stilizirana okretnost v občevanju za časa Ludvika XIV. se je igralcem neprisiljeno posrečila, omenim naj samo srČkano sceno med Beline (g. Borštnikova) in Angelique (gdč. Kreisova) v drugem dejanju, polno ljubkega francoskega paČenja. Lepi, stilu primerni kostumi in izker, farsi primeren tempo so pripomogli vsem nijansam igre do polne veljave. V Arganu g. Dragutinovi ca smo občudovali veliko prilagodnost tega talentiranega igralca, ki mu je uspela predsnočnja vloga preko vsega pričakovanja lepo. Prehodi iz temperamentnega vzkipenja, ki ga za treno-tek odtegne neprestani misli na sugerirano mu bolezeh, do bolestne depresije in onemoglosti so se mu posrečili nad vse komično, pohvaliti moramo tudi njegovo lepo mimiko. Gdč. Kreisova kot Angelique se je hitro vživela v stil igre in bila je v govoru in gestah kot pravcata ljubka rokoko - igračica iz porcelana. Ga. Borštnikova (Beline) se je početkom čutila v nekam tuji atmosferi, njeni v globokih psiholoških vlogah izšolani umetnosti ni hotel prijati brezbrižno lahki milje, toda njen umetniški instinkt jo je kmalu prive-del na pravi pot in v lepo harmonijo z ostalim ensemblom. Tudi vsi drugi akterji so se odlikovali s primerno, priznanja vredno igro. Diafoirus g. Povheta je bil v maski in kretnjah izvrsten, ga. Danilova je igrala z vervo brho in poredno hišno, g. Molek je podal dobro smešnega notarja in ga. Danilova je iznova dokumentirala svojo prirojeno nadarjenost za gledališče. G. Nučič je iz svoje ne ravno hvaležne vloge ustvaril kolikor je bilo sploh mogoče, tudi gg. Toplak, Bukšek in Habič so .storili svojo dolžnost. Srednje številu a publika je prišla popolnoma na svoj račun, zdravega smeha in aplavza seveda ni primanjkovalo.   Dr. P. G.
Povabilo slovenskoga gledališta na Dunaj O priliki šestdeset-letnice oesarjevega vladanja prirede se na Dunaju gledališke predstave v jezikih vseh avstrijskih narodnosti. Vodstvu slovenskega gledališča v Ljubljani je došlo povabilo, da priredi spomladi nekaj opernih in dramskih predstav v o. kr. priv. gledališču ob Danajščici (Theater an der Wien).
Izredni občni ljubljanskega
„Sokola" se na zahtevo Članstva v kratkem skliče v zadevi dr. V. Ravnih ar j a. Odbor nas prosi objaviti, da se ne more vršiti pred maškara do radi mnogih priprav zanjo. Dan se pravočasno naznani.
Sokolova maskarada. Z današnjim dnem so se začela razpošiljati vabila. Kdor pomotoma ni dobil vabila, kar se lahko pripeti ob tako ogromni množini vabljenih, naj je reklamira pri bratu JoSku Mešku v Prešernovih ulicah (Mestna hranil-nioa) ali pa pri društvenem tajniku
Leo Roglu na Kongresnem trgu štev. 16 (Glavna posojilnica). Predpro-dajo vstopnic je is prijaznosti prevzela tvrdka Gričar in Mejač v Prešernovih ulioah, kjer se bodo vstopnice dobivale le proti izkazu vabila od Četrka naprej.
Ljobljsnzkl „Sokol11 naznanja, da radi priprav za društveno mi-skarado ne bo redne telovadbe do petka, dne 6. marca. Vešbanje za spremstvo Napoleonovo na maskaradi se vrši ob navadnih telovadnih urah.
Meščanski ples »lsia kon gresaM» 31avno občinstvo opozarjamo de enkrat na ta vzorni Čitalnični ples, ki bode jutri v sredo 26. t. m. v veliki dvorani „Narodnega doma", člani Čitalnice so vstopnine prosti. Nečlani plačajo eno krono za osebo, ter dve kroni za rodbino, obstoječo iz treh oseb. Ker prevzame Čitalnica vse stroške za prireditev tega plesnega večera, more nakloniti mnogobrojni obisk tem večje zneske v prid „Glasbene Matice" ter „Gledi-šča". Zato naj vsakdo, kdor umeva Živo potrebo napredka in proovita teh naših važnih kulturnih zavodov, agitira po svojih močeh za tem mno-gobrojnejŠi poset meščanskega plesa „izza kongresa". Začetek točno ob 9. uri zvečer.
Za družbo sv. Cirila in Metoda je daroval g. A nt. Poljšak, pos. v Zapužah pri Ajdovščini 5 K kot odkupnino, ker se ni mogel udeležiti pogreba svojega prijatelja Fr. Šap le. Hvala!
Zaključni plesni venček »Slavcev11 je v soboto zvečer v mah dvorani „Narodnega doma" prav lepo uspel. Obisk je bil velik, plesali so se pa najraznovrstuejši elegantni plesi s preciznostjo, ki se je občudovala. Plesni učitelj je lahko ponosen na svoje učence zlasti pa gojenke. Četvorko je plesalo 32 parov. Animirani ples je trajal do jutra in so zadnji najnavduŠenejŠi plesalci še plesali ob 6.
Obrtno podporno društvo v
Ljubljani je poslalo „Glasbeni Matici" 20 K podpore.
Ljubljansko učiteljsko društvo
naznanja tem potem, da se za sredo, dne 26. t. m. napovedano predavanje „0 šolskohigijenski razstavi v Londonu" zaradi bolezni g. predavatelja preloži na prihod ji mesec.
Telovadno društvo Sokol v
Zagorju Ob Savi z ženskim oddelkom ima svoj izredni občni zbor v sredo, dne 26. t. m. ob 8. zvečer v prostorih gospe Marije Weinberger-jeve z naslednjim dnevnim redom: 1. Razgovor o položaju društva proti „Slovenski sokolski zvezi" v Ljubljani. 2. Slučajnosti. Odbor.
Pomiloščenje kaznjencev. Cesar je pomilostil 29 kaznjencev in kaznjenk. Dve pomiloščeni kaznjenki sta iz kaznilnice v Begunjah.
Neka tvrdka Msrtner a Dunaja razpošilja po celi Kranjski ne-broj letakov, in zraven vsakega letaka tudi kupon, za katerega napravi omenjena tvrdka „popolnoma zastonj" po vsaki ji poslani sliki, eno 35krat povečano „prekrasno da človeka pre-seneČi" lepo sliko. Za to ne zahteva drugega, kakor le 95 vin. stroškov za zavijanje in poštnino, ter da se tvrdko v krogu svojih znancev priporoči prav toplo. Resnično je poslala zmazek papirja, na katerem se jedva razloči, da je posnetek človeškemu telesu podobne stvari, obenem pa zahteva Še nadaljnih — 4 K 90 vin., da pošlje pravo lepo čisto sliko. Občinstvu naj se torej ne usede na limanioe premetenemu sleparju.
Poneveril jO zastopnik Singer-jev v Celju Ivan Maj h os 560 kron in pobegnil.
Rop V cerkvi« Zadnjo sredo so neznani tatovi odprli v cerkvi pri Veliki Nedelji nabiralnik za milodare in odnesli denar.
Mrtvega so našli y Savi pri Sevnici voznika Kosančiča, ki je izginil novembra meseca. Bil je stisnjen med dvema skalama.
Beljaško slovensko društvo „Drava y ki je bilo '^ustanovljeno, oziroma postavljeno na noge vsled požrtvovalnosti našega ljubljanskega „Sokola" in našega požrtvovalnega narodno-naprednega občinstva ljubljanskega, je imelo, kakor poroča zadnji „Korošeo", letošnji redni občni zbor v vrli slovenski vasi pri Beljaku na Brnoi. Gospod predsednik T r u n k je poročal o delovanju tega imenitnega društva, ki je gotovo eno najvažnejših društev slovenskih sploh in ima posebno važnost za Slovence v beljaškem okraju, kateri se od iz-vestne strani v Celovcu, rekli bi, sistematično zanemarja. Vrli novi slovenski list koroški „Korošeo" poroča o tem važnem društvu in njegovem zborovanju sledeče: Najvažnejše delo, ki se je storilo, je pač narodni kolek, za katerega si je pridobil posebnih zaslug g. Lampreht. Narodnega koleka se je razpečalo toliko, dz se lahko računa na dobiček okroglo 800 K. Sploh je finančno stanje društva jako ugodno, seveda po zaslugi vrlih ljub; ljanskih narodnjakov, predvsem pa .Sokola", ki je priredil slavnoznano
kresno veselico. Slovenoi iz beljaškega okraja, ki so se udeležili te veselice v največjem številu, se je še sedaj z navdušenjem spominjajo. Gotovina društvena znaša 1719 K. Nekaj se je dalo za Šentjakobsko narodno šolo (2' 0 K), nekaj za učiteljski dom (100 K), podpiralo se je dijake, kolikor se je moglo, ter dalo par brezobrestnih posojil. Poročilo se je z odobravanjem vzelo na znanje; izrekla se je posebna zahvala g. Lam-prehtu. Pri slučajnostih je g. predsednik spravil na razgovor, kako naj bi se društveni denar Še bolje obrnil koroškemu slovenskemu narodu v prid. Oglasil se je k besedi g. dr. Oblak iz Celovca, ki je poudarjal, da ima društvo „Drava" poseben pomen za Slovence beljaškega okraja; za ta okraj se najmarjj stori in prav po mačehovsko ž njim ravna, bel jaški Slovenoi se morajo sami postaviti na svoje noge in si ustvariti svojo centralo, v Celovcu se zanje premalo brigajo, „Drava" naj jim bo pri tem glavna zaslomba, saj ima to društvo ie po svojih pravilih najširši delokrog. Zato naj denar, ki ga ima „Drava", predvsem obrnejo v prid svojemu okrožju. Predsednik je vzel z zadovoljstvom in zahvalo nasvete na znanje in vsi so bili edini v tem, da naj „Drava" zbira in ščiti predvsem Slovence beljaškega okraja. „Mir" seveda nima časa in prostora, da bi poročal o „Dravi", ker smatra za važnejše na najostudnejši način napadati vrU narodni list — „Korošca". Tako vrši „Mir" narodno dolžnost na Koroškem. Značilno za Črno njegovo gardo!
Občni zbor koroško podružnico „Slov planinskega društva11
se je vršil v Celovcu dne 14. t. m. Ker je bil načelnik zadržan, je o tvoril zborovanje njegov namestnik g. dr. Jos. C. Oblak, ki je pozdravil navzoče zborovalce in potem takoj prešel k tajniškemu in blagajniškemu poročilu za preteklo društveno leto 1907. Obe poročili ste za društvo jako ugodni. Iz tajniškega poročila je posneti, da je društvo pred vsem obračalo pozornost našemu krasnemu Rožu in Selam, kjer so se postavili kovi kažipoti in izvršile potrebne markacije. Tudi v okolici vrb s ki, okoli Strmca se je precej storilo, za kar ima posebne zasluge g. Lavrinc. Število članov je zadnje leto doseglo vsoj višek; bilo jih je 64. Nekaj starih je odpadlo, z asti v beljaškem okraju; zato pa je pristopilo 18 novih, — vsekako lepo Število. Dohodkov je bilo 408 K 40 v, razven tega ima društvo Se terjati 100 K; stroškov je bilo 306 K 14 v, društveno premoženje se torej množi, — torej je imel tudi kot blagajnik gospod poročevalec le ugodno poročati. Po odobrenju poročila so razni člani stavili kaj koristno nasvete. Gosp. dr. Ferdo Miiller je izrazil željo, da bi podružnica prevzela tisto nalogo, ki jo imajo drugje društva za povzdigo prometa s tujci, da bi vabilo tujce v krasni slovenski del Koroške ; naj bi se izdala mala brošurioa ali ročni kažipot z zaznamkom slovenskih in sploh priporočljivih gostiln in prenočišč. Nasvet se je soglasno odobraval. G. dr. Brence je želel, da bi se priredili zopet skupni izleti, gosp. Jug se je spominjal v toplih besedah umrlega prijatelja slovenskih planincev v Sel ah Janeza Ogrisa po domače Trkla. Končno je g. ravnatelj dr. FerjančiČ predlagal, da se iz reče zahvala g. dr. Oblaku za nje gov trud in delovanje v prospeh podružnice in planinstva na slov. Koroškem. Ko se je tudi ta predlog z odobravanjem sprejel, je g. dr. Oblak zaključil redni občni zbor ter v svojem sklepnem govoru, zahvaljujoč zborovalce za živo zanimanje in udeležbo, poudarjal, kako velik pomen imajo v narodnostnem oziru planinska društva, ki davno niso več zgolj Športna društva, nego gojijo v vsem svojem delovanju naoijonalno idejo; tako bodi tudi slovensko planinsko društvo in pred vsem v tem oziru ena najvažnejših njegovih podružnio — koroška podružnica!
Ogenj. V Velikih Zabijah na Goriškem je pogorelo skupno poslopje Andreja Slej na in Emila Tro h a. Škode je 1600 K.
Vlak jO povozil v predoru pred Gorico nekega vojaka 29. lovskega bataljona ter mu odtrgal levo nogo pri Členku in vse prste na desni roki. Prepeljali so ga v bolnico v Gorico.
PuatolOVOO. Umberto Diminich, risar v tržaški ladjedelnici, je bil leta 1903 radi tega, ker je tujim državam prodal načrte nekaterih bojnih ladij, obsojen na 18 mesecev težke ječe. Predao je prišel v Trst, je bil nekaj let risar v puljskem arzenalu, kjer pa so ga zapodili, ker je is revnega delavca izvabil svoto 3000 kron, ki jih je leta podedoval od svojih staršev, pod pretvezo, da bo to vsoto plodonosno naložil na ta način, da bo iz nje na obresti posojeval potrebnim, toda poštenim delavcem. Seveda je vso svoto v malo meseoih pognal sam, ogoljufani delavec pa je iz obupe končal.  Zaradi  te lopovščine
spoden je po prestani kazni dobil službo pri državni Železnici in tam j« ubogega rokodelca odri na isti način, kakor preje delavca v Pulju. Zapravil je v kratkem času izvabljeno mu premoženje in bil \sled goljufije zo« pet iz službe spoden. In stradali so on in njegova rodbina: žena in štirje nedoletni otroci. Našlo se je plemenito sroe, ki se mu je beda Dimi-nioheve rodbine smilila, in dasi je vedel za Diminich ove lopovščine, ga je dotičnik, upajoč, da se resnično poboljša, sprejel v svojo službo kot potnika. Poslal ga je v Celoveo, kjer naj bi v njegovem imenu nabavil različnega blaga in ga odposlal na dotične osebe. Dajal mu je 70 K na teden, s katerimi bi mogel Diminich prav prijetno izhajati. Ali Diminich je bil preveč lahkomiseln, da bi se poprijel ponuđene mu sreče. Imel je v svojem novem poslu mnogo uspeha — toda naročil svojim strankam ni poslal, marveč je za prejete vsote živel lahkomiselno in potratno. Držal si je ljubico, ložo v gledališču. Njegovega zaščitnika je celovška policija na to opozorila. In Diminich jo je še pravočasno popihal iz Celovoa, ko je poneveril svojemu zaščitniku preko 5000 K, ponarejajoč menice. Vrhu vsega je zapeljal 18 letno deklico.' Ujeli so ga končno v Zagrebu in ga zaprli. Bil je čisto brez sredstev, svojega zaščitnika pa je brzojavno naprosil, da naj se ga usmili in ga reši iz zapora.
Slov. akad. društvo „Adrija" V Pragi je priredilo 21. t. m. slavnostni večer v proslavo 400 letnice rojstva Primoža Trubarja. Ob obilni udeležbi najodličnejšega občinstva otvori iur. Lev BrunČko slavnostni večer, pozdravi navzoče slovanske goste, zastopnike čeških, poljskega in jugoslovanskih akad. društev in oriše v kratkem nagovoru pomen večera in važnosti Trubarjevega vprašanja za nas Slovence. Fil. Ivan Lah očrta v markartnih potezah življenje in delovanje Primoža Trubarja kot prvega slovenskega književnika in boritelja za svobodo vesti. V govoru poudarja posebno, da je Primož Trubar za naš narod problem, ki se mora rešiti in na podlagi katerega naj se zida življenski program našega naroda. Nato nastopi burno pozdravljena ga. M. Taborska, članica mestnega vinogradskoga gledišča — Slovencem že znana izza časa njenega umetniškega delovanja na slovevskih odrih —, ki je iz posebne laskavosti in naklonjenosti napram Slovenoem sodelovala pri prireditvi tega slavnostnega večera. S svojo recitacijo Aškerčeve „Slovanske legenge" in „Prologa" k »Primožu Trubarju" pokazala se je na višini svoje umetnosti in nudila poslušalcem izreden umetniški užitek. V znak hvaležnosti se ji je izročil skromen Šopek s slovenskimi trakovi. Kot zadnja točka na dnevnem redu je bilo predavanje teh. Kubeša, ki je v čtškem jeziku primerjal slovenskega Trubarja češkemu Hu3U in poudarjal pomen versko reformacijskega gibanja v življenju posameznih narodov. Končno se podpredsednik „Adrije" zahvali v imenu društva g. Taborski kot so-prirediteljioi slavnostnega večera za njeno prijazno požrtvovalnost, referentoma in vsem gostom za njihovo častno udeležbo z željo, da bo Trubarjev problem do tistih dob, ko se bo obhajala njegova 500 letnica za nas že rešen in prešel v kri in meso slovenskega naroda.
Veliko nesreća na železnici.
Blizu Selzthala je padel včeraj vlak v osem metrov globok jarek. Kurjač Lehner je bil na mestu ubit, 15 cseb pa je bilo ranjenih, med temi so štiri osebe nevarno ranjene. Promet je pretrgan.
Proračun tobačne režije znaša
za leto 1908 243,957.800 K dohod? kov, stroškov pa 92,766 400 K, prebitek znaša torej nad 151 milijonov kron. — Tobačnih tovarn je v Avstriji 29.
Junaško deklo. V Kalj pri Samoboru na Hrvaškem sta prišla v samotno gostilno Janka Severoviča Franc Lukanec in Franc SokoliČ ter naroČila liter vina. 18 letna domača hči Anica, ki je bila sama doma, ga jima je prinesla. Ker nista imela več denarja kot za en liter, jima dekle ni hotelo dati več pijače. SokoliČ je nato zastavil uro, na kar sta popila z Lukancem še tri litre vina. Ker nista dobila več božje kapljioe, začela sta suvati punico in zahtevala uro nazaj. Dekle je zbežalo iz hiše, onadva za njo. Posrečilo se ji je priti zopet v hišo in zakleniti vrata za seboj, predno sta se vrnila pijanca. Vsa divja sta razbila okno in hotela skozenj priti v hišo, a dekle je pograbilo samokres in ustrelilo skozi drugo okno. Nasilneža se pa tega oplašila nista ustrašila, ampak rinila še nadalje skozi okno. Tu je dekle vzelo sekirico in v skrajni sili udarila z njenim ušesom Sokoliča po glavi, da se je zgradil na tla. Se le ko je prišel Aničin brat Miloš, sta divjaka odšla. Enega so zaprli, drugega pa odpeljali v bolnišnico.
Roparski umor. V Sisku je ne-,oan sloeinec ubil in oropal Jova Petroviča v njegovi hiši. S sekiro mu je glavo vso razsekal.
Mednarodna panorama pod
franČO razkazuje ta teden eksotične zanimivosti otoka Cipra in v stari zgodovini sloveče dežele Sirije z mesti Damask, Bejrut itd Serija je posebno priporočljiva srednješolski mladini.
Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva „Merkur" v Ljubljani, V službo se sprejmejo: 4 poslovodji za na deželo, 4 knjigovodji in korespondenti, Ž potnika, 1 kontorist, 6 pomočnikov mešane stroke, 4 pomočnikov Špecerijske stroke, 3 pomočniki železninske stroke, 2 kontoristinji z daljšo prakso, 1 star. blagajničarka, 3 prodajalke, 7 učencev. — Službe iščejo: 3 kontoristi, 2 knjigovodja, 1 potnik, 16 pomočnikov mešane stroke, 5 pomočnikov špecerijske stroke, 3 pomočniki manufakturne stroke, 2 pomočnika železninske stroke, 2 pomočnika modne in galanterijske stroke, 16 kontoristiuj, 6 biagajnicark, 6 prodajalk. Posredovalnica posluje za delodajalce popolnoma brezplačno, za delojemalce proti maj oni odškodnini.
Stara navada železna srajca.
policiji dobro zuani, zaradi nepoštenosti že predkaznovani, delomržni Avgust Novak, rojen 1887 v Ljubljani in pristojen v Gradišče pri Litiji, kateremu manjka desna roka, si je zopet pridobil zaslugo, da so se začela zanj zanimati varnostna ob* lastva. To je tisti Novak, o katerem smo svoj čas poročali, da je v rNa-rodnem domuu pokradel mnogo tro-bojnic m drugih veseličnih objektov ter potem najel v neki gostilni na Tržaški cesti salon, katerega je prav okusno olepšal, potem pa z lepaki občinstvu naznanil, da se vrši ustanovna veselica pevskega društva ^Morjea, kjer bi imela svirati godba na lok. Policija pa je bila veselico zgodaj posetila, konfiskovala vse ukradene reči, Novaka pa potopila v ^Morjuu. Ko je fant to kazen odsedel, je kmalu zopet ukradel konja in voz, oboje prodal v Šiški, ter skupi-eek potem s prijateljem zaluksal. Ko je pa sedaj to afero dokončal, ga je privedla pot v Šiško, kjer je usnjarskemu pomočniku Alojziju Glavaču ukradel 65 K vredno suknjo, ter se za kratek Čas neznano kam baje v Trst poslovil. Ker ima pa prebrisani fant nesrečo, da ga je vsied njegove telesne hibe zelo lahko spoznati, imajo upanje, da ga kmalu dobe.
Mlad beguncek. Danes ponoči se je v Ljubljano pripeljal mlad fant, katerega so na južnem kolodvoru prijeli, kjer je izpovedal, da je šolski učenec Julij Philippek, rojen L 1891. v Gradcu, in je tam včeraj staršem ušel. Beguna je policija vzeia v varstvo in obvestila o tem njegove roditelje.
Delavsko gibanje. Včeraj se je
odpeljalo z južnega kolodvora 56 Hrvatov v Heb, 18 se jih je pa vrnilo s Koroškega in se odpeljalo v Zagreb.
Izgubljene in najdene reči
Šolska učenka Franti Krisperjeva je je izgubila ročno torbico, v kateri je imela denarnico z manjšo vsoto denarja. — Šolski učenec Fran Bregar je našel žepno uro z verižico. Ernest -Banovec pa zlato zapestnico Oboje se dobi pri magistratu.
„Društvena godba ljubljanska11 koncertuje danes popoldne v kinematografu „Edison", Dunajska cesta, nasproti kavarne „Evropaa in sicer pri predstavah ob 4., 5., 6., 7. in 8
Ljubljanski   sekstet   na lok
Igra danes zvečer v kavarni nAv-3trijau. Začetek ob 9. Vstop prost.
Somišljeniki po mehih In trsih.
Vljudno prosimo somišljenike, naj nam v petek nemudjma brzojavno sporoče razmerje oddanih glasov v posameznih krajih.
Uredništvo.
Drobne novice.
— Strašna rodbinska drama. V
Kalksburgu je trgovec Kubišta ustrelil svojo ženo, njeno mater in sebe, ker se je hotela žena sodno ločiti od njega.
— Prevarani belgijski kralj. Stari kralj Leopold II. je zelo čemeren ter ne hodi več obiskovat svoje ljubice baronice Vaughan. K baronici je namreč prišel na obisk mlad mož, ki ga je predstavila kralju za svojega ožjega sorodnika. Pozneje pa je kralj zalotil oba v intimnem objemu.
— Nemoralnost v boljših nemških družbah. V Duisburgu je policija zalotila nad 40 gospodov iz boljših slojev iz Essena in Bona, ki so obhajali ob godbi homoseksualne orgije. Nekateri gospodje so prihajali na sestanke v ženskih oblekah.
— Umrl je v Kielu Friderik pl. Esmarcb, ki je 60 let poučeval na medicinski fakulteti ter zaslovel po svojih naukih, kako se more človeštvo ubraniti smrti. Sedaj pa je vendar tudi njega pobrala smrt v 85. letu starosti.
— Generala Stossla bo car potni lostil v kratko ječo ter mu tudi odmeril pokojnino.
— Portugalski kralj Manuel je odslovil vseh 240 dvornih uradnikov svojega očeta, ker so podpiral! diktatorja Franka.
— Crnogorski prestolonaslednik Danilo je prišel s soprogo Milico na Dunaj ter sta povabljena k cesarju na obed.
— Snežni plaz je zasul v italijanskih Alpah pri La Sallu stotnijo 4. lovskega polka. Trije vojaki so bili ubiti, mnogo pa je ranjenih.
— 10 milijonov posojila si je najela mestna občina v Inomostu.
— Hrvaški   ban demisijoniral?
V parlamentu se je včeraj popoldne razširila vest, da je ban R a u c h ponudil ministrskemu predsedniku svojo demisijo, ker dr. Wekerle ni sprejel njegovih načrtov.
Razne stvari.
* Natančni Kitajci. V Ameriki so se priljubili kitajski rokodelci in strežaji, ker izvrše vse, kar se jim naroči liki avtomat z nenavadno natančnostjo in snago, a navadno se sploh ne zavedajo, kaj delajo. Kitajski kuhar je pri pripravljanju neke jedi le ta in leta razbijai in proč metal tretje jajce, ker je prvič pripravljala isto jed njegova gospodinja ter zavrgla tretje jajce, seveda zato, ker je bilo pokvarjeno. Kitajskemu krojaču je naročil evropski ataše, da mu napravi novo uniformo, ker je dobil v prejšnjo madež. 'An vzorec mu je poslal omadeževano uniformo. Kitajec je izvršil narejeno delo tako natanko, da je napravil na novi suknji ravno tam in ravno tak madež, kakor ga je imela stara suknja ter se je zelo čudil, da ^o ga zaradi tega kregali, ko mu vse šivanje ni provzročalo toliko truda kakor kopiranje tega madeža. Bret Harte v Kaliforniji se je hotel prepričati, ali je mogoče spraviti svojega kitajskega služabnika i/, ravnodušnosti in brez-primerne poslušnosti. Izmislil si je strašno zločinstvo ter ga pripovedoval Kitajcu, češ, da je zločinstvo sam izvršil. Kitajec ga je mimo poslušal, potem pa nadaljeval svoje delo, kakor da ni ničesar izvedel. Ko je začel nato gospodar nalašč obupano zdihovati, da mu ne preostane drugega, kakor da se usmrti, odšel je takoj verni sluga iz sobe ter prinesel — ostro nabrušeno britev.
* Zakaj propadajo trgovci? Neki angleški list je vprašal najvažnejše angleške zavode za informacijo, kakšni vzroki so bili, da je okoli 1000 različnih trgovskih tvrdk propadlo zadnji dve leti. Odgovor je bil sledeči: od 100% propada radi nedostatka kapitala 31.5%, radi nesposobnosti 25.5(( . iz posebnih ali krajevnih vzrokov 15.5%, radi poneverjenja 10.5%, radi neizkušenosti 4.1%, radi lahkoumnega dajanja kredita 3.2%, radi zanikarnosti 'J.7%, radi konkurza poslovnih prijateljev 2.1%, radi konkurence 1.4%, ra<li potratnosti 1.3% in radi špekulacije 1.2%.
* Petnajstletno potovanje pisma.
V Jarmouthu živeči mornar Juri Davev je dobi te dni pismo od svoje matere, ki je je oddala na pošto 2. januarja 1893. Mornar je bil takrat na parobrodu »Folka« ter potoval v St. Nazaire na Francosko. Pismo je šlo za njim. Predno je pa tja dospel, odpotoval je Davev z drugo ladjo v Avstralijo. Pismo je potovalo od ladje do ladje, od enega pristaniškega urada do drugega, ne da bi se moglo vročiti naslovniku. Zdaj ga je k sreči ujelo v Jarmonthu. Davev je v resnici vesel pisma, v katerem mu je zdaj že umrla mati voščila veselo in srečno novo leto 1893.
* Da se hitro ogreješ, stori takole: Z zaprtimi ostmi dihaj globoko, dihaj torej samo skozi nos. Takega dihanja ti ni treba dolgo ponavljati, ker se gorkota vzbudi že po par krepkih (lihljajih. Poveča se tok krvi in to dihanje dovaja krvi svežega kisika. Kri plove prosto v vse razrastke žil in žilic in s tem se vzbudi večja gorkota. Prehlajenja in druge slične bolezni se preprečijo z globokim dihanjem.
* Loterija za ogrevalnice. Iz prekrasnih dragih kamenov, zlatnine in srebrnine obstoječi glavni dobitki te loterije v vrednosti 30.000, 5000, 1000 kron so že nekaj časa izloženi v izložnem oknu c. kr. dvornih drago-tinarjev naDunajul.Stock in Eisen-platz7.Tudi ostalih 1497 dobitkov obsega vseskozi zlate in srebrne predmete. Srečka stane 1 krono in se dobivajo po vseh menjalnicah, trafikah, loterijah in v loterijski pisarni L, Spiegelgasse 15.
Književnost*
— Ročni kažipot po Ljubljani in Kranjskih mestih za 1. 1908 je izšel v »Goriški tiskarni« A. Gabrščka v Gorici. Cena mu je 2 K, po pošti 10 vin. več. Ker je ta kažipot zelo natančen in važen za vsakega zlasti za trgovce in obrtnike, ga je priporočati najtopleje. Obsega 316 strani. Vanj so povzeti tudi nekateri trgi po Kranjskem. — Istotani je izšel Ročni kažipot po Goriškem in Gradiščan-skem za 1. 1908. ter stane 1 K 20 v.
t eiefonsk* m orzoiavn*
aoroflta
Napredna zmaga na Gorenjskem.
Javornik 25 februarja. Na Koroški B eli so pri občinskih volitvah sijajno zmagali slovenski naprednjak i. Tudi na Gorenjskem se že dela dan !
Konec loto igre.
Dnnaj 25. februarja. Proračunski odsek je danes sprejel predlog posl. Malika s 17 proti 15 glasovom, naj se od 1909. naprej vsako leto odpravi 10. del lotokolektur. Vsled tega sklepa preneha 1. 1920. loto igra.
Poljedelski minister na SemernUu.
Dunaj 25 februarja. Poljedelski minister dr. Ebenhooh ss je danes odpeljal na Semernik, da obišče svojega ministrskega kolego dr. G e s s -mann a.
Ogrsko-hrvaški r;a*iament.
Budimpešta« 25. februarja. V današnji seji poslanske zbornice je izjavil minister notranjih poslov grof Andrassv, da je pripravljen izvajati konsekvence in odstopiti, ako bi zbornica odklonila revizijo poslovnika. Ta izjava je napravila velik vtisk na poslanca, zlasti ker je tudi ministrski predsednik dr. Wekerle v kuluarju poudarjal, da se čuti v tem oziru popolnoma solidarnega z grofom Andrassv je m. Andrassv je nadalje izjavil, da vlada ne bo brez narodnih koncesij v armadi nikdar dovolila, da bi se zvišalo število novincev. Poslanec Zoltan Len-gyel je zaklical Andrassvju: „Zakaj potem vlada ne zahteva naravnost uvedbe madžarskega povelj-nega jezika?44
Pogreb pesnika Svatopluka Čecha.
Praga 25. februarja. Pesnik Sva-topluk čech bo pokopan s kraljevskimi častmi. Pogreb bo šele v nedeljo ob 10 dopoldne. Pokojnika je balzami riti član gosposke zbornice in vseučiliški profesor dr. Hl a v a. V petek in soboto polože mrtvo truplo na mrtvaški oder v Panteonu ^e-eha polože k večnemu počitku v mavsoleju naVišehradu. Pogrebne stroške je prevzela nase mestna občina praska. Nagrobne govore bodo imeli župan praški dr. Groš, pesnik Vrhlickv in urednik „Narodnih Listov" poslanec Anyž
Stavka tramvajski* uslužbencev. Praga 25. februarja. Danes zjutraj so stopili v stavko uslužbenci tukajšnje cestne železnice. Samo na glavni progi je še v prometu nekaj vozov. Vsled Štrajka najbolj trpe delavski sloji.
Umor bratov Novakovićev pred sodiščem.
Belffrad 25. februarja. O umoru bratov Novakovi 6, ki so jih pred meseci ustrelili orniniki v policijskem zaporu, je danes razpravljalo sodišče 1. instance. Sodišče je izreklo, da je umor posredno zakrivil minister M. Petrovič Vendar pa Petroviča ni moči pozvati na odgovor pred sodišče, ker ga ščiti zakon o imuniteti. Proti orožniku Ješiću, ki je ustrelil oba Novakovića, je sodišče izdalo t ralnico. Ješić biva po eni verziji na Turškem, po drugi verziji pa je bil ustreljen, ko je prekoračil turško mejo.
Afera Nasi na Laškem.
Rim 25. februarja. Nunoio N a si je bil prepričan, da ga bo državno sodišče oprostilo. Obsodba ga je vsled tega seveda ljuto zadela. Ko se mu je čitala razsodba, je bil bled kakor stena in tresel se je po vsem životu. Napram prijateljem se je izrazil, da je obsodba v zapor plod maščevanja njegovih nasprotnikov, da bi ga oropali za vedno vseh političnih pravio.
Rim 25. februarja. V Siciliji je zavladala radi obsodbe Na sij a med prebivalstvom velika nevolja. Po raznih mestih so priredili Nasijevi pristaši hrupne demonstracije. Posebno burne demonstracije so bile v Pa-lermu, kjer je množica razbila šipe gledališča, ker intendanca ni hotela odpovedati predstave. Ob 3. zjutraj je na trgu eksplodirala bomba, ki pa ni provzročila nobene škode.
Bombo v Baroeloni.
Baroelona 25. februarja. Na trgu Cortes se je razpočila bomba, ki je težko ranila 3 osebe in povzročila mnogo gmotne Škode.
odlična naravno
ODVAJAJOČE SREDSTVO
Umrli so v Ljubljani.
Dne 18. februarja: Matilda Gobec, hišni-kova hči. 1 leto. Pokopališka cesta 4.
Dne 20. februarja: Josip Mikota, sprevod, sin. 51 let. Radeckega cesta 11. — Ida Ma-renče, posestnikova hči. 17 mes. Dolenjska cesta 6. — Antonija Bregant, uradnikova hči. 9 mes. Knaflove nlice 15.
Dne 21. februarja: Jakob Cotman, hlapec. 68 let. Radeckega cesta 11.
Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka v Ljubljani'.
Urad ji kurzt dan. borze 2b. februarja 1908.
naioioetti papu*. D*n»r BUgo
*T80 Vt 10 99-86. J« C-8 t
:T.t majska renta. . . . #4% srebrna renta   .  . .
avstr. kronska renta . . ¥h    m    zlata „ •V:'« ogrska kronska renta .
„ zlata W% posojilo dež. Kranjske §*/•*£ posojilo mesta Spljet
IV/«      -        » Zadar 4*///« boa.-herc. železniško posojilo 1902 .  . . &it Češka dež. banka k. o.
K   -    .    » *•
#*/t*/« zast. pisma gal. dež.
hipotečne banke . .
Pest kom.  k. o> z
fir>/, pr......
IV,*/, zast.  pisma Innersi.
hranilnice.....
Pffft zast* P*sma °ST- centr.
dež. hranilnice .   . . ?V/U 2. pis. ogr. hip. ban. ob I. ogr. loKalnth že-
,7 80, H675! 91 4 »ISfftj 5
KO lu 998
98
»6 9* 916 1124. 98 7 i 101 1 1 0*85
98 8'v «98^ 97 '5 I 875 97 7b    98-75
93 50! 10 50
lesnic & dr.
obl. češke ind. banke I* prior. lok. želez. Trst-
Poreč......
prior, dolenjskih žel. . ¥ * prior. juž. žel. kup. »/»Vi iVt,/e avstr. pos. za zaL p. •.
Srečke.
&*čke od L 1800*/,  .  . . ,    od i. 1864 ....
9 tizske......
m    zem. kred. I. emisije
■ n »11* n
ogrske hip. banke m    srbske a frs. 100"— m turške......
Sasilika srečke .  . .
kreditne •    .  . .
jparaoške        ,    • • *
Krakovske        »    . . .
ljubljanske        9     .  . .
Avstr. rdeč. križa B ...
Ogr.     *      ■ m • • •
^itdolfove „ . . .
Salcburške , . . .
Dunajske kom. „ , .
PuTnl—.
jjtine železnice.....
Lhiavne železnice. . . ■ Avscr.-ogrske bančne deln. Avstr. kreditne banke . . Odrske „ » . . Zivnostenske . . . Prernogokop v Mostu (Brux) Alpinske montan . . . . Vraške žel. ind. dr.   .  . .
gima-Muranyi.....
Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe
Valut«.
C. kr. cekin......
%) franki .......
Rmarke....... vereigns...... .
Marke ........
L&ški bankovci .....
i K 2 60
fc9 -
iS -9 25
98 60
103 f.0
1(0 -
99 — 1 U 25
96 f 0 £9 75j 100 76
i t t i
99 90
98 75
*99 eo
99 5C
5 75 I k6i j!   49 — I HBt i! *6 i 50 I 248-100 7 i
i 185*0 I Z? 20 I 453 -
j 111 1 J04'0
!; 65--
I 61'-: 3<>60
ii « 110-
[aoe-i, »44 —
p 67a-75 11718 ;; c4lla
I 777-~ !: 240 j: 74« — «536 25 SJ667 — Ii 633 76 ji 2**8 -I i 28*-
i; 154 -i
I
19*3! Ji 23 51! i' 24 08! j; 117 b0 ! 95 60 251 i    4 84
»9*7-30 €0 100'—
15475
266 -XbS 2 9 6'3 27?» f.U 2:4 10B'5 186 10 r4 2J 463 -
n -m
69 — 65 -3260 7 * -
518 -
145 6"3 7b
1728 — 6*210 778 -241 — 4S -637 25
2677 -634 75 i72 — f3i— 556 —
1138
19 i6 28-66 24 i -i 117 70 96 83
2 52
6
Žitne cene v Budimpeitl.
Dae 26. februarja 19,8. TernilD
fietuea za april      .   .   .   n 60 kg K 11 '5 ?3auioa za oktober .   .   .   sa oO kg K   9 82 5«       sa april ....   sa 60 kg K 10 4i .jrnia *ea maj 1908
sa f* i kg K 6'51
sa april .  .  .  .  sa 6U kg K 7e3 5 vin. višje.
Meteorolosično porodilo.
/'nad morjem 206. Sradaji zračni tla 733-9 mm ■»<T>» »*^^*' ■ ■*1 •*mm^mmsmmt^^ammm*m^mi^^mm*mwmm^mmwm~
g jopaso-
x> j yaoja
•s i
Stanje baro metra t mm
Vetrovi
Nebo
24. 9. sv. 2 . j 7. sj.
n  |2. POP.
725 7
726 2 7*6 5
U'7 si. szahod , sueg
— 1 0 I al. vzjvz. oblačno 11 I slab jug
Srednja včerajšnja temperatura: 3 7° nor« malna G 7°. — Padavina v mm 17 7.
Ravnateljstvo trgovskega bolniškega In podpornega društva
V Llnblfani naznanja tužno vest, da je njegov mnogoletni častni član, gospod 715
Jol Bine. Rrlsper
zasebnik In posestnik
včeraj ob 4. zjutraj po dolgi mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče v 93. letu starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb bo v sredo, dne 26. februarja ob 4. popoldne iz hiše žalosti, Mestni trg št 19 na pokopališče k Sv. Krištofu. »a
Blagega rajnika priporočamo v blag spomin.
Ljubljana, 25. februarja 1908.
Zahvala.
V dnevih neizmerne bridkosti vsled dolgotrajne bolezni in bridke izgube nepozahne soproge, oziroma matere, hčere, gospe
Frančiške Damjan
soproge posestnika In župana
nam je bilo v veliko tolažbo nebroj dokazov srčnega sočutja od vseh strani.
Ginjeni smatramo za svojo dolžnost da se kar najiskreneje zahvalimo za obilne izraze tolažbe in srčno zahvalimo vse litijsko uradni&tvo za korporativno udeležbo pri pogrebu. Pred vsem globoka zahvala gospodom pevcem iz Litije in Šmartna za res ganljivo petje, srčna hvala požarni hrambi litijski, vsem ljubim znancem in prijateljem, vsem trža-nom litijskim, častečemu spremstvu iz litijske okolice in Ljubljane in sploh vsem udeležnikom, ki so drago spremili do kraja tihega miru.
V Litiji, dne 24. svečana 1908.
711
Žalujoči ostali
Gospodična
iz dobre hiše, vajena gospodinjstva, bi rada Čimprej prišla na Italijansko v kako lino meščansko hišo. 710
Naslov: E. G., Gledališke ulica it. 3, III.
Lep lokal
pripraven za vsako trgovino, 86 odda na Mestnem trgu
Ponudbe naj se pošljejo poste reatante, Ljubljana št 20. 680—a
Pekarija
s prodajalnico in stanovanjem se
daje v zakup.
Vprašanja na g Antona Bizjaka,
o. kr. paznika v Idriji. 7 7-1
- 40 let star, sprejme
1 ■^■^■■IbO^     opustivši trgovino
1   i   ^ulJI le      a*  kako   zaupno mesto
&     W bodisi kot blagajni-
čar pri kakem večjem podjetju ali poslo-VOdfa pri trgovini. Govori poleg nemščine tudi italijansko. Lahko tudi položi kavcijo. Razume tudi kletarstvo. Dopisi pod „Trgovec" na upravništvo „Slov. Naroda".
Vajenca
poštenih staršev ali srednje sposobnega
trgovskega pomočnika
sprejme Karel Šiškovič, trgovina z mešanim blagom, prodaja tobaka in gostilna v Černikalu, Istra, vu-i
ODuejtilo.
Oziraje se na najine objave v listih „Slov. Narod" in Slovenec" od 13. odnosno 14. in 15. janaarja t. L naznanjava podpisana, da sva vse najine spore v zakonskem sporazuma poravnala. 712
Domžale, 22. februarja 1908.
Josip Krat] Josiptaa 3Cralj roj. Dale 41 sčč.
Zenitna ponudba.
27letni jre/ejnzčn/ uradni^, lepe zunanjosti, srednje postave, s 37.000 kronami premo^eija, yeli ^nanja j izobraženo in premočno gosoico.
Le resne ponudbe s slik° JQ P°-slati do 20. marca na naslov:
„2oran 155, Ljubljana, poste-restante proti inseratnemu i^a^u"
Stroga tajnost je zajamčena
6» —1
Danes, v torek, 25. t. m.
KONCERT
seksteta na lok. ZoCetek ob devetih.    Vstop prost
Za obilen obisk se priporoča
7i6 Ivan Stritar.
BlMnjne, ?!
proti uoiaru in *loma, ,Foxfc pisalni str< ; i, .MUrn^M pohištvo za pisarnice ceneje nego kjerkoli. — Bečko skladište blagajna, delničarsko društvo Zagreb, Ilica 22. 34*4—60
podružnico o spueto. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani podružnico o ceioocn.
Stritarjeve ulice ftt* 2»     neserimi rond m* 200.0100.
Del. gla
MII hm« a pa  mm  If AMOUMmIma AMaIIva k žrebanju S. marca  i>o K IS1/*
proiticse no noniunoine srecKC m dobitek k 300.000 promese no Tiske sretke
Obe
1800C0 mi.
vloge na knjižice in na tekoči račun
proti 4^ °J0 nim obrestim.
21—53
Zajamčero nepremcčo^o maziio za usnje
HEVEAX! i
dela u h nje mebko, trduo in zajamčeno nepreir očijivo. iModevinanta skatlja s čopičem stane 3 K, 10 skatelj 25 K. Na strokovnih razstavah samo na jvisie odlike. *mjm)
Zaloga za Kranjsko: FR. SZANTNER
%  » jiitojHiil, ^flenhuric<>v^ u Ur«* Air v. 4.
Velika zaloga za pivo na Kranjskem išče sa-
mostojnega, spretnega
razvaževalca piva
Z večjo kavcijo. Znati mora oba deželna jezika in mora biti popolnoma vešč običnim zaračunavanjem in poslovanja z odjemalci, ^ 2
Svojerocno pisane ponudbe do 1, marca pod ,a, b. IOO*
Ha upr&viiištvo rt Slovenskega Naroda".
ZELEZNATO VINO
lekarnarja
Gabrijela Piccoli ^
[v Ljubljani
c. in kr dvorni zalaga tel i ia papeiev zalagatelj
izvrstno učinkujoče, ima v sebi železov preparat, kateri lahno prebavljanje pospešuje, priporočljivo je posebno slabotnim, na pomanjkanju krvi trpečim in tudi nervoznim osebam, bledic nim
in slabotnim otrokom. Ena pollitrska stekl. K 2*—. Poštni zavoj s 3 stekl. K 6*60 franko zaboj in poštnina.
JfaroSila se točno izvrše proti povzetju.
H S Vllfflilinff zdravstveni svetnik in Ul. uUpriVII mestni lizik v Ljubljani je zapisoval okrevajočim in malokrvnim vedno z najboljšim uspehom zeleznato vino lekarnarja Piccolija ▼ Ljubljani.
Ilr*  V   rtOPADP c' ^r< okraJm zdravnik
Uit a« ijlvijvr v Ljubljani, je v slučajih bledice in pri okrevajočih otrocih z najboljšim uspehom uporabljal zeleznato Vino lekarnarja Piccolija V Liublianl.
Dr. L. Ffirber
štabni zdravnik v Gorici zapisoval je osebam, ki ki so že delj časa bile nervozne, zeleznato Vino lekarnarja Piccolija v Ljubljani in
sicer vedno z najboljšim uspehom.
H" P IvOlAOV Praktični zdravnik v Lju-III* I - UCI3CI bljani, dosegel je z železna tim vinom lekarnarja Piccolija v Ljubljani izvrstne uspehe. li 43—'6*
fefcllMaMa^b^
Kandiji pri Novem mestu izjavlja, da je z uspehom zeleznetega vina lek. Piccolija v Ljubljani zelo zadovoljen.
St. 2889
Razpis.
706 1
V škofjeloškem cestnem okraju je oddati aloibo
s katero službo je združena letna plača 960 kron.
Prosilci za to službo naj pošljejo svoje prošnje
do 1. aprila 1908
podpisanemu deželnemu odboru.
Prošnjam je priložiti krstni in domovinski list, izpričevala o šolski naobrazbi, izpričevalo o neomadeževanem življenju ter zdravniško izpričevalo o fizični sposobnosti.
Prednost imajo tisti prosilci, ki dokažejo, da imajo praktične izkušnje v cestnih poslih.
Deželni odbor vojvodinje kranjske
v Ljubljani, dne 24 februarja 1908.
ITsojam bi p. n. občinstvu vljudno naznanjati, da sem prevzela režijo :::::::::::
restavracije „pri Roži"
ji.
Odslej bo vsak večer tudi salon
v I. nadstr. kurjen in p. n. gostom na razpolago.
v Ljubljani, Židovska ulica štev. 6.
Točila se bo slej ko prej priznano izvrstna pijača. Najboljša dolenjska in druga pri vinogradnikih naravnost dobavljena vina.
Opozarja se slavno občinstvo posebno na dejstvo, da je to edina restavracija v LJubljani, kjer se :
vse leto toči izključno le
■w plzenski „prazdroj" (zimsko pivo) mwm
na leseno pipo (brez presi je).
PopOlnlla bom restavracijo tudi z opoldansko s*0»
ŠČanskO hrano in opozarjam zlasti prejšnje obiskovalce restavracije Fantini v Gradišču na svojo kuhinjo, obljubljajoč le-tem, kakor tudi drugim Čestitim gostom, da se bom potrudila vsem željsm po možnosti ustreči. Pričakujoč obilnega obiska se priporočam :
z odličnim spoštovanjem       dat M ,l  « .] oi-[.1709^1
oooooooooooooo]     HAJ)!! FflRtlllL
Ve«
sprejme JOSIP KOLMAN na Bleda
(Gorenjsko). 668—ž
poučuje s 1. marcem t. 1. vsak dan
obe stenografiji.
Ponudbe pod ,8 KM na uprav. „Slov. Naroda" do 28 t. m.     6 8 3
Večletni dobro vpeljani"
7 2
potnik
želi službo premeniti
Ponudbe pod MVpelJan 1585", poete restante, Ljutljana I
izučen železninar
z večjo glavnico
Želi  vstopiti  v  kako  podjetje za
družabnika.
Ponudbe Kranj, poste restante 1.
Prijazno
stanovanje
2 sobi, kuhinja, drvarnica se takoj Odda. 69s 2
Več pri hišnici v Florijsnskih.
Ulicah 24 ali pa rav notam v L nadstropju.
najboljši
in najmodernejši /
KLOBUKI /
vseh vrst v naf bogate Jši izberi po gL 1-20 In vise I   v LJubljani pri
9-j.hamanh
Klobuki m spr«|enalo t popravo.
Jfajem
Zaradi obiteljskih odnošajev se daje v najem na pet ali več let
enonadstropna hiša
v Fniinl z izvrstnimi obokanimi prostranimi pivnicami in s potrebnimi gospodarskimi zgradbami, vrlo sposobna za vsako trgovino, prodajalnico, hotel z gostilno in stanovanjem; istotako se daje v najem za isti čas rudi več njiv in travnikov. Hiša je novozgrajena, leži na dobrem kraja ob glavni cesti ter ima zadaj prostran travnik, jako ploden, pa se eventualno tudi lahko porabi za prirejanje raznih zabav. — Železniški kolodvor blizo, Živa voda v neposredni bližini.
Pojasnila daje lastnik Jakov Pleše, Lokve na Hrvaškem. 153-8
MERKUR
vsako sredo, soboto in nedeljo
oso noč odprto
Okoti 250 hektolitrov
beleaa vina
Je naprodaj y grđih pri GortCt po Jako ugodn! ceni.
Vež pove upravništvo „Sloverjskega Naroda".
sac
p|  ■  H V restavraciji
" m~ „pri Novem svetu"
na Marije Tertzije cesti 11 ®
* * *
G bo .    , ,........
no debeli Četrtek, 21. februarja -g 0 ©
domači ples.
Točil se bo Gombačev rizling (Krška gora) in Lenarčiče? rizling iz Turnske graftčine (Le-skovce), druga dolenjska vina in lini Štajerski ljntomerec ter istrski teran ::
Vabim vse oenjene goste, prijatelje in znance najprisrčneje na obisk.        ::   ::   :: :: ::
Z odličnim spoštovanjem
-9   UALEHTin MRAK.
\±/ SA^ "^t/
,/v\       /*v       /▼v /v\
Q«&*. kr. avstrijske
državne železnice.
Izvod iz voznega reda.
Veljaven od dne 1, Odbod ls Ljubljene Ivi, isLt
7 oo zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica, <L ž., Trst, c. kr. drž. žel., Beljak čez Podrožčico, Celovec, Prago.
f*Q7 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
3-oe predpoidne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Prago.
!-40 predpoidne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel.. Gorico drž. žel., Trs drž. žel. Beljak, (čez Podrožčico) Celovec.
oe popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
s.40 popoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel. Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga.
"io zveoer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
} 35 z veder. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec,
0'40*fpono6l. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica drž. žel., Trst drž. žel„ Beljak juž. žel, (čez Podrožčico).
Odhod ls LJubljane ari. kolodvori
r-28 xjutraj. Osebni vlak v Kamnik. »OB popoldne, Osebni vlak v Kamnik ?• IO zveoer. Osebni vlak v Kamnik |Q 00 ponool. Osebni vlak v Kamnik. (Sami ob nedeljah bi praznikih v oktobru.)
oktobra 1907. leta.
Dohod v Lfubljano jni. ZaL.
a-58 zjutraj. Osebni vlak iz Beljaka jul
žel., Trbiža, Jesenic, Gcrice, Trsta. 8-34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Straže-
Toplic, Rudoltovega, Grosuplja. 11'ta predpoidne.  Osebni vlak   iz Prage
Celovca, Beljaka juž. žel., čez Podrožčic
in Trbiž, Gorice drž. žel., Jesenic. 2-32 popoldne.   Osebni vlak  iz Kočevja,
Straže Toplic, Rudoltovega, Grosuplja. 4-38 popoldne. Osebni vlak is Beljak*
juž. žel., Trbiž*   Celovca, Beljaka (če;
Podrožčico) Gorice drž. žeU Trsti dri.
žel. Jesenic. 8*50 zvečer. Oseb. vlak iz Prage, Celovca
Beljaka (čez Podrožčico) Jesenic 8.37 zveder. Osebni vlak iz Kočevja, Straže-
Toplic, Rudoltovega. Grosuplja. 8-48 zveoer. Osebni vlak iz Beljaka juž.
žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Pod
rožčico) Trsti drž. žel. Gorice drž. žel.
Jesenic.
1100 ponoči. Osebni vlak iz Trbiža, Ce> lovca, Beljaka (čez Podrožčico) Tr>» drž. žel. Gorice drž. žel., Jesenic
Dohod v Ljubljano
fcolodvor
«46 zjutraj. Osebni vlak iz Kamnika. lO-OO predpoidne. Osebni vlak iz Kamnika 8" o zveoer. Osebni vlak iz Kamnika. 9-69 peneol. Osebni vlak iz Kamnika. (Save ob nedeljah in praznikih meseca oktobra.,
(Odhodi in dohodi so naznačeni v srednjt evropejskem času.)
C. kr, ranateljstvo drtanlb zelenic t Trata.
Ponudbeni razpis.
V svrho oddaje stavbiuskih del novega dvorazrednega šolskega pOSlepJa V fanksl se bode vršila
dne 22. marca 1908 popoldne ob 3. uri
v šolskem poslopju
zmonjšeuolna dražbo.
Stavbna dela so sledeče proračun j ena :
Zidarska dela......... 15 799 K H h
Kamnoseška dela........ 1.714
Tesarska dela......... 4.757
Mizarska dela......... 1.733
Ključavničarska dela....... 3 167
Kleparska dela Pleskarska dela Slikarska dela Steklarska dela PeCarska dela Šolska oprava
n n n n n a n n 1» n
02 79
750 439 90 371 498 1.471 _
30?f92 K 32 h
12 91 12 49 55
Skopaj
Varščina znaša 10% in se mora vložiti pred dražbo. Načrti, stroškovnik in stavbni pogoji so razgrnem v šolskem poslopju podjetnikom v vpogled.
Krajni šolski svet v Žalni
dne 22. svečana 1908. w
Izdajatelj in odgovorni urednik: Basto Pustoslemiek.
Lastnina in tisk .Narodne tiskarne".
UK
15^749
64