243. številka Ljubljana, v soboto 24. oktobra. XXIV. leto, 1891. SLOVENSKI NAROD. Uhaja vsak dan iveier, izim&i nedelje in praznike, ter velja po pofiti prejeraan za avstro- o g e r s k o dežela za vse Uto lf> gld., za pol leta 8 gld., za četrt lota 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vso leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje mi dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor poštnina znaš*. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po ♦> kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če Be dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat ti&ka. Dopisi naj se izvoli frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Ureduifitvo in npravnistvoje v Gospodskih ulicah št. 12. Upravnifitvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. T ^Zmotili so se!" Govorili smo že zadnjič o Čudnem in nečuvenom načinu, kako se je vršila volitev volilnih mož za državnozborako volitev istersko v okraji Poreškem. Naš dopisnik poBlal mun je danes tudi obširnejše poročilu o tej volitvi, ki je tak uni-kum italijanske predrznosti, da zasluži, da jo še jedenkrat ožigosamo na tem mestu. Doznali Bino za tako čudne utvari, da se nam zde nemogoče, a vender je žalostna resnica, da so se godile. Zares občudovanja vredna je potrpežljivost ubogih hrvatskih in slovenskih volilcev, katerim se je boriti za pošteno Btvar, za zajamčene svoje ustavne pravice proti nasprotniku, ki se ne straši nobenega nasilstva, kateremu ni preslabo nobeno sredstvo, naj bode še tako podlo, samo da vede do zrnate, ako se sploh more tako imenovati nadvladanje nepoštenosti in nasilstva nad poštenostjo. Nezakonitosti, ki so se godile pri volitvah v Poreču in v Milju, bile bo tolike, da je vlada sama morala obe razveljaviti in razpirati nove volitve. Ker ao vladni organi iz počitka mirno gledali drzovito počenjanje italijanske stranke, zagrizla se je bila le-ta tako daleč, da se je konečno ujela v lastno zanjko. V Poreču namreč gnali so stvar tako daleč ter klicali opetovauo celo nevolilce h glasovanji, da so konečno imeli več glasov oddanih, nego je sploh volilcev v volilnem zapisniku, da bi bili tudi vsi prišli in oddali svoj glas. Glasovalo je več dečakov izpod IG let, sedem nevolilcev pa je volilo trinajstkrat! So je li vladni komisar Gironcoli takoj oglasil proti tem nezakonitostim, ni nam znano. Na tak nečuven uačiu skrpali so navidezno večino treh glasov. Ker je pa na ta način nezakonito postopanje bilo s številkami očitno dokazano, moral je znani okrajni glavar Elluscheg sam poročati vladi v Tr.st, da se je komisija „zmotila* pri številjenji glasov in da bode torej treba voliti še jedenkrat. In vlada je res ovrgla to nezakonito volitev in raspisala novo. Blizu jednako godilo se je tudi v Milju. Tudi tam dokipela je italijanska drznost do vrhunca in so celo na ulicah napadali volilco in jih zasramo-vali kakor v dvorani, kjer so kričali ,Fuori i Crouti l" Vlada storila je pošteno svojo dolžnost, da ne potrdi tacega protizakonitega postopanja, kajti da LISTEK. Nedeljsko pismo. Ni ga menda naroda na svetu, ki bi na svojem narodnem rovaši imel zarezano tako narodno sramoto,-kakor ba8 mi Slovenci. Gospod Gorup je z darežljivo roko vrgel veliko število tisočakov na narodni žrtvenik in naposled num poklonil še kapital za višjo dekliško šolo. Kri nam mora siliti v glavo, da je veledušni naš meceuat za velikansko darilo žel le nehvaležuost, da bo višjo dekliško šolo gotovi gospodje prenašali, kakor mučka mlade, da bo naši klerikalni brezdomovinci bili dovolj brezvestni in nesramni trditi, da nam višje dekliške fiole niti treba ni, da se je v slovenskih listih kaj tacega javno pisalo. Moral je biti v dno Brca užaljen in ni čudo, marveč naravna posledica, ako je* svoj mandat odložil. Kakor nas je v srce zbodel Gorupov ta korak, tako amo pa na drugi strani tudi vzdihali: Prav se nam godi! Sami amo temu krivi I Ne sicer mi, a ravna drugače, spodkopala, bi sama vse zaupanje v narodu, ki je že itak dosti razburjen vsled nezaslišanega postopanja italijanske stranke. Z zadoščenjem beležimo nje odredbo, vender pa bi bila skrajna potreba, da slavna vlada energično pozove svoje podrejene organe, naj strogo pazijo na to, da se ne bode kršil zakon na tak način. Konečno se mora preveriti italijanska druhal, da mora zakon vsakdo »poštovati. Ako si z zakonitimi in poštenimi sredstvi ne more priboriti večine, jj baš to uajočitnejSt dokaz, da do take večine, do gospodstva nema potrebne podlage. Privaditi se bodo morali gospodje Italijani, da bode isterski Slovan odslej naprej tudi iam razsojal o Bvoji ouodi, da ga ne bodejo več vodili kakor malega, nezrelega otroka italijanski njegovi varuhi. Dolgo je spal, ni se zavedal svojih pravic narod slovanski v Istri, kakor tudi drugod, in lahko je bilo gospodovati nad tako mrtvo in nezavedno maso. AH v malo letih godili so se čudeži v nekdaj tužni Istri. Probudila se je in zastonj je ves gnev in srd nasprotnikov, probujenje naroda napreduje, sveti plamen narodne nauduaenosti in zavednosti zanetil se je tako močno, da ga ne uniči več nobena sila. Ako se bode povsod postopalo na zakoniti podlagi, ni dvomiti, da mora zmagati naravna večina, kakor seje to zgodilo v mnogih drugih krajih, iz katerih nam dohajajo ugodna poročila, kakor v Dolini, v Dekanih, v Kurtah, v Višnjanu in Mata-vunu. Isto tako je večina gotova Hrvatom v 15.ir-bavi, v Vodujanu, Buzetu, Roču itd., kjer italijansko nasprotstvo ni moglo doseči nobenega uspeha, ker je večina hrvatska tako ogromna, da na kako zmago italijanske stranke niti misliti ni. S tem večjo drzovitostjo in Bilo pa se je vrgla nasprotna stranka baš na one okraje, kjer ima nekoliko upauja, da bi dosegla s skrajno lokavostjo in nasilstvom svoj namen. Tu bode posebno treba paziti hrvatskim in slovenskim volilcem, da stopijo pri novi volitvi hrabro in neustrašeno na volišče ter zahtevajo energično od vladnih organov, da pazijo na to, da se volilna komisija ne bode več amotita*1 na tak način, kakor se je to godilo pri zadnji historično /.nameniti volitvi v Poreču. Volilcem hrvatskim in slovenskim želimo prav iz Brca, da si osvetlijo lice svoje pred svetom, kar ona brezdomoviuska klika, ki je to namenoma prouzročila. Tako sicer narodi ne postopajo, toda ako jih zaslepljenost res pritira tako daleč, izgubili so pravico do svojega obstanka. Narod, ki dostojno ne spoštuje svojih velmož, ni vreden da živi, teto velja pa tudi o narodu, ki neke vrste arogantnih in moraličuo propalih elementov ne more potisniti v stran, marveč gleda in gleda, da se šopirijo oni, ki so najslabeji, da ima prvo besedo oni, ki najbolj kriči. Dokler se ta zalega ne potrebi, mti misliti ni, da bi se razmere naše zboljšale. Narod mora v svoji hiši pokazati odločnost in trdno voljo izreči tako moško in krepko, da bode takoj vsakdo znal, kdo je hišni gospodar. Potem, kar se je vse godilo, gospod Gorup niti ponavljanim prošnjam ni mogel ustreči, da bi zopet prevzel mandat in imeli bodemo dopolnilno volitev. Notranjci, držeč se v poslednji čas praktičnega načela: „Notranjska Notranjcem !u določili so za svojega kandidata domačina, v vsacem oziru izvrstnega. Človek bi mislil, protikandidata niti ne bode. A pojavil se je in še kakšen! Pristaš je iste katoliške stranke, ki je s vsemi sredstvi in silami se bode tudi zgodilo, Če se bode volitev vršila na pošteni in. pravični podlagi in če se bode spoštoval zakon. Državni zbor. Na Dunaj i 23. oktobra. Ko se je predložilo v zbornici ukrajšanje obravnav o budgetu in so Mladočehi proti temu kar najodločnejše prosvedovali — izjavil je P 1 e-ner, da ostane vzlic okrajšanim obravnavam vse ostalo pri starem in da se bode vršila glavua in specijalna debata takisto, kakor doslej. Kartel je ta predlog odobril in zbornica ga je vsprejela. V včerajšnji sej i začela se je proračunska razprava, a brez pravega zanimanja, poslancev je bilo jedva toliko, da je bila zbornica sklepčna. Po prečitanji prošenj podpiral je posl. II a jek svoj predlog nujnosti o izpremembi §§ 75. in 92. obrt. reda in nasvetoval, da se ob praznikih in nedeljah obrtno delo nadaljuje le do poludneva. Vzlic temu, da je ta predlog toplo priporočal posl. KajzI, se odkloni nujnost po nasveta posl. Bilinskega iz meritoričnih uzrokov. („Oho! v Cehih). Po prehodu na dnevni red zagovarja poBl. Exuer svoj predlog o prenaredbi zakonskih določil o privilegijih oziraje *e na jednake postave v drugih državah in dokazuje, da bi se ob današnjem svetovnem položaju glede iznajdeb pač morala skleniti že nova postava, kajti ona iz leta 1852. je Že popolnoma zastarela in ne zadostuje v uikakem oziru, žc radi varnosti iznajdeb ne. Posl. Pat ta i navaja posamezne slučaje ne-ugodnostij in omenja, da se v tem pač ni treba držati Ogerske, ki v tem obziru ni toii napredovala, slednjič pa zahteva, da se obrtni odsek poprime meritoricnega dela in so prično pogajanja z Ogersko. Minister Uacquehem naznani, da je dotični predlog že izdelan in tudi že izročen ogerskemu ministerstvu, ki v kratkem pojasni svoje BtaliSče z ozirom na novi načrt. Po tej izjavi se sklene, da se Exnerjev predlog izroči posebnemu odseku 24 poslancev. Posl. Kathrein poroča o predlogu nujnosti z Mirom na škodo, ki jo je prouzročila ploha na Braču, Lešinu, v Kanalski dolini in na spodnjem delala proti višji dekliški soli in proti go-spodu Gorunu v obče. Ce torej član te brezdomo-vinske svojati hoče poskusiti kandidaturo, se pravi z drugimi besedami to: „Notranjci! Gob po d Gorup je že užaljen. Ako hočete, da bode še bolj, volite mene poslancem na njegovo mesto." Na to grozno usiljivost bodo iz-vestno Notranjci pogodili pravi odgovor in kandidaturo Ljubljanskega Eskulapovca prav lahko umaknemo z dnevnega reda. Premišljevaje take dogodke, obhaja človeka prava jesenska žalost, katera je tem globočja, ker se neugodni slučaji množe, prijetnih pa nikjer ni. Kdo je še kdaj čul tako gorostasnost, kakor se je zgodila z neroškutarjem učiteljem Okornem, ki tiči v disciplinarni preiskavi, a je navzlic temu imenovan nadučiteljem v Hadovljici. Olanek „Škof M issia in učitelj O kom" priobčen pretekli teden, je zgodovinske važnosti, ker nam kfže klerikalno sisteme, kakor smo si jo že davno mislili in potrjuje vse, kar smo o brez-domovincih kdaj pisali. Da celo preskromni smo bili, kajti sedaj so pokazali svoje jezuitsko kopito. Na- Zilji in naBvetuje, da se vladi naroči, da stori v podporo potrebne korake kar se tudi vsprejme. Na to se začoe generalna debata o proračunu za 1. 1892. I. Proti so bo oglasili MladoČehi: dr. Dyk, Sokol in dr. Vašatv, pro: nikdo, poroča dr. 1; i I i; i h k v, zbornici predseduje Chlumeckv. Posl. Dyk označi Dunajske punktacije kot pričele k nove epohe državne politike, ki je kakor Čehom, tako.tudi celi državi nevarna. Notranja in vnanja politika avstrijska nam je neumevna in se nam vidi nesrečna. Čuditi se ni, če bi se morda ljudstvo ne upiralo vladi, ki se vodi v zmislu Ple-nerjevem in Chluraeckvjevem, sicer se pa češki narod ne boji niti skrajnosti. Vlada ne ugodi niti najmanjši zahtevi slovanskih uarodov in preganja slovanske rodoljube; vlada dopušča izgrede pri volitvah in nerednosti, ki izvirajo od vladnih organov, le da se varuje kartel, temu v dokaz: isterska Volitev. Pa kaj naj se zahteva od zbornice, kateri načeluje mož, kakor je Chlumeck^?! Dunajsko punktacije nametjaja razdelitev češke kraljevine — jmgibelj naroda češkega. Pravi patriotje tega ne sinejo dopustiti in radi tega glasovali bodo MladoČehi proti budgetu. Posl. Sokol se obrača proti dualizmu naše državo in izjavi, da žrtvam češkega naroda nikakor ne zadostujejo ugodnosti, katere vsprejema od države. Germanizacija je smoter vlade in njej služijo sosubno Dunajske punktacije. Kakor Madjurom, tako se tudi Nemcem ne bode posrečilo podjarmiti Slovanov in od rešitve češkega uprašan|a odvisna je tudi rešitev upraflaoja avstrijskega. Slednjič se dvigne še posl. Vašatv in dokazuje, da se bode po doslejšnjem razmerji iz prebitka v budgetu izcitnila v prihodnjem letu izguba 1,382.000 gld. in, kar finančni mintster ni mogel prikriti, ž njo splava po vodi naš zuuauji ugled, oslabla se naš kredit in onemogoči se ureditev naše valute. Tega vsega je kriva vnanja politika in vsled nje vojni budget. Zveza z Rusijo bi budget zmaujšala, k h j t i Rusija hočo miru. Ker nam denarja priinanj-kuie, ne moremo zadostuo odpomoči domačim nezgodom. Kako morajo torei kartelne stranke slovanske delovati z liberalci, ko vedo, da se ves silni denar le porabi, ker se Nemčija boji za Alzacijo in LotaringijOi Saj je Bismarck sam izjavil, da Rusija po neče pogina Avstrije, kar se je tudi že 1. 18-18 pokazalo. In v tem položaju govori vlada o miru in liberalna stranka nam predbaciva, da smo proti dualizmu, ko zagovarjamo češko državno pravo, proti dualizmu, ker plačujemo 70% a 'mamo ugleda za 30°/0. Grof Taaffe je prišel kot minister sprave in prvi sestavil zbornico v katri so bili zastopani vsi narodi avstrijski, a nemožno ni, da odide kot itpremenjen minister i/, te zbornice, ki bode tedaj morda le če „Ilumpi parlament". Ker se v generalni raspravi nihče več ne oglasi, predlaga poročevalec, tla se začue takoj specijalna obravnava, ko se vsprejme in se seju na to konča. Vso generalno razpravo o budgetu so torej vodili le Mladočehi, samo mladočeški poslanci so kritikovali občo upravo. Ali res drugi slovanski poslanci, zlasti jugoslovanski, nimajo uikake pritožbe, nimajo povoda protestirati zo|>er vladajoči sistem, rodnih načel ne poznajo, niti ne pripoznavajo svobode volitve,disciplinarno preikavo pa zmatrajo za p ri}> oročilo Te čudne svetnike bode treba še natančneje ogledati. Nevredni Okoru zlezel bode na svoje mesto, kakor učitel) petja in glasbe, organist Sokol iz Melka. Naša državnozborska delegacija molči tako dosledno, kakor da se je upisula mej trapiste in ne morejo se tolikanj ohrabriti, da bi spisali par interpelacij, zlasti zaradi glavarja Schvvarza. Šli so bili sicer k grofu Taatle-u, ali kaj pomaga par slovensko-pohlevnih besed in par dovtipov TaatVe-ovih. (ilavni efekt bil bi v zbornici poslancev, ko bi so spravilo na dau, iu pokazalo kako postopa mož, ki bi na Slovenskem rad igral ulogo turškega paše s tremi repi. Gradiva je veliko iu izrednega, zakaj bi poslauci ne izvedeli, kako se v uaa godi, tam doli ob hrvatski meji, koncem 19. stoletja. Prepričan sem, da bi niti visoka deželna vlada ne imela nič proti temu, ker je že storila svoje korake. Le naši poslanci še premišljajo in se kot globokimi-sleei „Cunetutores" stiskajo v kot, iz katerega se bodo nekegu lepega dne isto fako umaknili, kakor staročeški „puuctatorea". %% se zavijajo v plašče zoper sedanjega duha obče uprave? Imajo — tako odgovarjajo tudi drugi zatirani slovanski narodi. Ali tu se je morala izpolniti želja vlade, želja Plenerjeve stranke, Želja protislovenskih listov, da so namreč MladoČehi pokažejo osamljeni. In izpolnila se je povse, kajti niso le sami Mladočehi govorili, nego v zbornici so tudi skoro sami ostali, dokler so govorili. In da se je to vse tiko zvršiio, pomagali so tudi slovenski poslanci. Tudi oni so glasovali za skrajšanje budgetoe debate, tudi oni so Be ndali molčanju, tudi oni so tako demonstrirali proti Mladočeiiom. Kaj poreko njih volilci, da so se zatajili njih pritožbe, ki so pritožbe vsega slovenskega naroda ? Kaj si naj mislijo, ko zvedo, da so pač Mladočehi opozarjali na krivice, katere se Slovencem gode, da so pa slovenski poslanci molčali in se skrivali v tistih vrstah, katere so hotele izolirati mladočeške gla-Hove? Pa citirajmo! Prvi mladočeški poslanec, kise je oglasil v debati, dr. Dyk, rekel jo mej drugim: „Mi tega orožja (namreč pravice, svoboduo govoriti) ne damo iz rok, mi bodeme karali vse uepravilnosti in prestopke državne uprave. Cela vrsta jih je. Navesti hočem le'nekaj malega. Slovenski poslanec Einspieler postavljen je bil pod policijsko nadzorstvo, ker je poslal telegram lednemu cerkvenemu dostojanstveniku (Strossmayerju). Le s parlamentarnimi koraki je bilo zabranjeno, da ga niso še nadalje preganjali. Tako se je le tudi z ožjim parlamentarnim postopanjem doseglo, da je bil okrajni glavar Pfibyl zaradi svojega brutalnega ravnanja z županom Pospišiiom premeščen v drugi kraj. Ako bi parlament ne imel pravice, da taka dejanja upravnih oblastev spravi v razgovor, huda bi se godila županu Pospišilu. Ravnokar dobil sem dopis, kateri osvetljuje avstrijske razmere in našo svobode. Pišejo mi volilci iz Poroča o nezakonitostih in nepravilnostih, katere si tamkaj volilna komisija in vladni organi dovoljujejo proti slovanskim volilcem, samo da bi privrženci kar-telove večine, da bi prodrli s svojimi kandidati. Ta stvar se bode sicer Še pretresala." Tako so je torej moral Mlado-čeh oglasiti za nas, ker so naši poslanci člani kartela in ker jim je grof Hohenvvart zaprl usta. Ali niso to žalostuo-ironičue razmere? To si hočemo zapomniti, zlasti za tiste slučaje, ko si bode drznil poslanec K 1 u n v svojem listu napadati Mladočehe, naše jedine zagovornike, kadar nas zapuste celo naši poslanci. Boj za ravnopravnost. Kako težavno je našim slovenskim bratom po sosednih kronovinab, vidimo vsak dan in mnogokrat oglašajo se o tem slovenski časopisi. Tako čitamo v „Slov. Gospodarji" pod naslovom: „Naša ravnopravnost", kako se bori občina Šinarije za ravnopravnost ter bi jo stavili v vzgled drugim občinam, kako je treba postopati. Omenjeni članek se glasi : „Začeti dobro, jo dobro a bolje je, dobro končati. Že je precej let, kar imamo v državi našo ustavo, ali še doslej je v nekaterih rečeh samo na papirji in tu najbolj v članku, ki zagotavlja vsem ljudstvom, da so jednakopravna. Kar bo tiče slovenskega ljudstva, je ta članek Še samo na papirji, in drug druzemu šepečejo : „Ich vvittere Mor-geuluft". Danes teden rekel sem bil dve tri o dveh tonzuriranib gospodih, katerih nobeden ni bil imenovan, niti kraj tako določen, da bi se moglo reči: tu je bilo In čujte, na te besede došel je listu popravek. Poslal ga je duhovnik, ki kakor rečeno, niti imenovan ni bi), in katerega, kakor Bam trdi, isti dan v d etične m kraji uiti bilo u i. Ker sum nanj leti in je tudi, kakor sam piše, dobil od višje strani ukaz, da se opraviči, hoče od nas imeti popravek. Tega pa ne bode dobil, ker je njegova želja naravnost smešna. Mi ga imenovali ueBino, on lahko dokaže svoj „alibi", pa mirna Bosna! Tudi poslednji želji njegovi, da se imeni istih dveh gospodov s tonzuro objavita, ne bodemo ustregli, ker gospoda župnika Btvar prav nič ne briga in je jako nckolegijalno od njega, da hoče svoja stanovska tovariša tako hudobno škodovati. Gospod župnik, Vi Bte pač predmet, na katerem „Sloveučev" dopisnik lahko študira nravnost v zaBebuem in javnem življenji, ob jeduem pa tudi naivnost, kakoršue še neseni našel v slovanskem Izraelu. s. v življenji ga mi čutimo še baš le malo, le redko kje. O tem se nam piše iz Šmarija in mi sodimo, da se godi po večjem jednako po celem slovenskem delu štajerske dežele, Če še ne slabše. Zato pa velja, kar se priporoča za Šmarije, več ali manj tudi za druge kraje. Tudi gg. županom je v tem mogoče storiti veliko, zato glejmo pa vselej, da pride povsod pravi mož na županji stol. Pismo iz Šmarija pa se glasi tako-le: Že 1888. leta prosili smo pri visokem c. kr. justičnem ininisteratvu, da blagovoli ukazati naši c. kr. okrajni sodniji, da si ta omisli slovenski uradni pečat in slovenske tiskovne napise. Odgovor na našo prošnjo za svoje pravice prejeli smo dne 11. februvarja 1889. pod štev. 16 res potom c. kr. okrajne sodnije v Šmariji. V odgovoru Be nam je naznanilo, „da so so po dognani preiskavi o predmetu potrebne naprave naročile". Teh prepotrebndi naprav pa še do danes noben človek ni videl, o njih ni duhu, ni sluha! Dve leti je minulo, pa uradni pečat je Še vedno samo nemški, napis pod cesarskim orlom na steni sodnije je jedino nemški. Nad 18.000 sloven-slcih prebivalcev v našem okraji ne velja to, kar velja 45 Nemcev in nemčurjev, ker teh jezik se spoštuje pri sodniji, oni ogromne večine se prezira in potiska v kot!! Ali naj to mirno prenašamo? Ne, taka popustljivost bila bi za nas na veliko sramoto. Ako smo so začeli za sajs pravice potegovati, moramo vstrajati, ne smemo odstopiti, dokler se nam ne da to, kar nam gru. Mi hočemo biti pred nušo sodnijo jednakopravni glede jezika v vsakem oziru. Če se justičui erar boji stroškov, katere bi povzročila prenareditev uradnega pečata iu napisov, izjavimo, da smo pripravljeui vse stroške plačati, oziroma erarju povrniti ko nam predloži račuue. Gospoda poslanca M. Vošnjaka pa proBimo, da to na primeren način naznani gospodu cesar, justičnemu ministru! Če bi se zahtevalo, položimo potrebno svoto takoj iu preden se delo izvrši, pri c. kr. davkariji v Šoiariji, ali jo pošljemo na svoje stroške naravnost visokemu rainisterstvu na Dunaj. To storimo tudi radi tega, ker vemo, da se pečati iu napisi, dokler bodo samo nemški, r i ko 1 i ne bodo obrabili, da se ne bodo novi naročili na državno stroške". Tako se morajo slovenske občine boriti za vsuko mrvico ravnopravnosti, in le s težkim trudom pribore si kako malenkost. Le takrat bode Be o-brnllo na bolje, ko bodo povsod odločni in energični župani, ki bodo strogo varovali pravice naroda in se potezali zanje, kjer bi se utegnile kršiti. Naj bi se povsod gledalo na to, da se volijo taki možje, potem doseglo se bode marsikaj, kar je danes Še tako rekoč videti nemogoče. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 24 oktobra. Z* državnega xbora. V včerajšnji seji, ki je bila prav zanimiva, govoril je v proračunski debati odločni mladočeški poBlanec dr. Vašaty in tudi naše poslance malo po-tipal, kajti norčeval se je iz njih, ker mislijo, da bodo, ako sestavljajo s Plenerjeni državnozborsko večino, res priborili si jednakopravnost. Tudi o tein se je pritožil Vašaty, da cesar na svojem potovanji v Libercah ni i/.pregovoril niti jedne češke besede in dolžil ministra Taaffea, da je to zakrivil. Razen Vušatyja govorila sta tudi posl. l)yk in Sokol |>rav dobro v občnem položaji. Drugih poslancev ni nihče govoril! (Ješ fco-ne Hiška sprava. Na Dunaj i ima do zopet nekakšne konferencije o zloglasni češko-nemški spravi, kajti namestnik češki grof Thun, deželni maršal knez Lobkovic in dr. Rieger gotovo niso prišli brez posebnega uzreka na Dunaj in se izvestno ne mudo veliko ur v hotelu ministerskega predsednika, da ni v to primernega j>ovoda. In o čem bi mogli ti poštenjaki posvetovati se z grofom Taaffeotn, ako ne o Dunajskih punktacijah. Vlada baje neče ničesar slišati o kaki konferenciji, katere bi se udeležili tudi Mladočehi, iu ki bi se imela baviti z revizijo sprave. Ker pa vlada ve, du sedaj ni nade, da bi deželni zbor češki vsprejel Dunajsko punktacije, zadovoljila se bode samo, ako se' vaprejmo nekatere menj važne* določbe te sprave. Z onimi predlogi, ki so prav za prav jed»o tej »spravi", ki je toliko zla prouzročila, se deželni zbor češki na bode bavil in tudi o predlogu glede volilue reforme na bode go- gpV" Dalje v prilogi. 1 VM Priloga „Slovenskema Narodu" St. 243, dne 24. oktobra 1891. vora. — Da bi staročeški poslanci, ki že oiso drugo nego politični harlekini, katere vodi grof Taatle za nos kakor nedoletne dečake, odložili svoje mandate, potem bi se vlada kmalu prepričala, da „spravaa, kakor jo ona in Nemci u mejo, de ni tako hitro gotova, iu prepričali bi se tudi, da Cehi niso — Slovenci. Nezadovoljni JPoljakl. V poljskom klubu zavladala je velika nezadovoljnost, in sicer iz raznovrstnih uzrokov. Poljaki se boje volilne reforme, to je neposrednih volitev v kmetskih občinah, za katere se seveda maloruski poslanci močno ogrevajo Tudi decentralizacija državnih železnic dela Poljakom neprilike, ker še vedno ne vedo, kako sodi vlada v tej za deželo Galicijo kakor za vso državo velevažni zadevi. Poljaki so pač zelo praktični ljudje: za gmotni dobi' ček na troške drugih deželi so vedno pripravljeni žrtvovati, kar kdo želi, Če jih — nič ne stane. Je li realna ta politika tudi dostojna, za to se le malo briniju. Tudi glede tega, da bi Poljaki prestopili v opozicijo, ako bi grof Taaffe se upiral decentralizaciji železnic, so si mnenja zelo nasprotujoča in je vsako ugibanje kolikor toliko iluzorično. Naše puške. Iz Budimpešte, kjer so o vojaških rečeh navadno ti os; i bolje poučeni nego pri nas, poroča se nam, da bodo pri naših novih puškah repetirkah, ki so požrle toliko milijonov, potrebne nekake poprave, ki bodo seveda novih troškov prouzročile. Ta potreba je nastala, ker se je upeljal skoro brezdimni smodnik. Sicer so pa naše puške prav izvrstne in nosijo na 3000 korakov. \ nanje države. Rttshi car ne pojde v lierolin. Pred kratkim javili so nemški listi z velikim zadoščenjem, da bode ruski car koncem meseca oktobra gotovo posetil nemškega cesarja, in sicer v Burolinu, a zdaj priznavajo skesanega srca, da tudi iz te moke ne bode nič. Ruski car praznoval bode petiudvajsetletnico svoje poroke v Livadiji in zgol v krogu svoje obitelji. Udeležili se bodo te slav-noati tudi kralj in kratica danska in vsa kraljevska obitelj, a potovanje v Livadijo vršilo se bode po najkrajšem potu Poročila Berolinska, da bode car, kadar se vrne na Ilusko, obiskal nemškega cesarja Viljema, so torei povsem izmišljena, kajti ruski car neče o tem vedeti ničesar. Hušket oboroževanja. BeroliuBkega lista „Kreuzzeitung" Londonski dopisnik poroča zanimive podrobnosti o ruskem oboroževanji, ter trdi, da zmatrajo politični krogi angleški evropsko vojno kot gotovo, tem bolj, ker bode pomanjkanje živeža prisililo rusko vlado, da mi začne, da se tako ubrani domačim bomatijam. Tudi ruski vojaški krogi se pripravljajo na boj in delajo se zlasti ob rumunski meji velikanske pri* prave. Ob tej in ob gališki meji nastanjenih je več stotisoč vojakov v posebnih barakah, da bi bili pripravljeni za vsak slučaj. — Taisti poročevalec pravi tudi, da je glavni namen Rusiji, razgnati Turčijo iu da se bode torej vojna začela proti uje j naj -prej, toda ta trditev je kaj malo verojetua. K udi ni, katerega so vabili že večkrat v Milan, prišel bode dne 8. novembra in na banketu, ki ga bodo priredili njemu na čast, razložil svoj politični program. Govoril bode v prvi vrsti o gospodarskih reformah, katere so neobhodno potrebne, a bavil se bode tudi z uprašanjem, :u zlasti sedaj zanima vse politične kroge italijanske, namreč o razmerji mej vlado in Vatikanom Da se je odločil Rudini govoriti v Milanu, ki je zavotišče italijanskih radikalcev, jo vse-kako zanimivo ali ne važno, kajti gotovo bode govoril Rudini tako, kakor treba, da Be radikalcem preveč ne zameri. Francoska vojaška organizacija. Francoz je se vedno in neutrudno pripravljajo na bodočo vojno, ki bode odločila o njih prihod-njosti in ne štedijo nikdar, kadar je treba Žrtvovati v vojaške namene. Zdaj ho osnovali neko novo vrBto pešpolkov, namreč mešane polke, seBtoječe iz jed-nega batalijona aktivne vojske in dveh batalijouov teritorijalne vojske. Vsled tega iroado zdaj Francozi 72 novih polkov pešcev, kar bode vojno moč Francije skoro podvojilo. Dopisi. Ia InAre 22. oktobra. [Izv. dop.] Ta teden vrše se v zapadnem delu Istre prvotne volitve za mandat državnega poslanca kmetskih občin. Ze pred volitvijo doznalo se je, da bodo La-honi upotrebili vbr dovoljena in nedovoljena sredstva, da zadobi večino njihov kandidat baron Pole-Bini ali, kakor ga kmetje tukaj splošno zovejo, Kamalic. Slovenci in Hrvatje so torej dobro vedeli, da jih čaka težka borba, da imajo pred seboj nasprotnika, kateri je že večkrat dokazal, da se ne sramuje v dosego svojih ciljev posluževati se najpod-lejfiib, zakon in moralo žalečih pripomočkov. In res, Lahoni so zopet pokazati, da jih ni streznila ona moralična zaušnica, katero so morali utakniti, ko je bil njihov prejšnji kandidat dr. Ver-gottini prisiljen odreči se mandatu, da s tem prepreči, da ga državni zbor ne postavi na slaven način pred vrata. Pri prvotni volitvi, katera se je v ponedeljek vršila v Poreču, storili so Lahoni zopet take nezakonitosti in nasilja, da se hrvatski volilci obupno uprašujejo, pripada-li Istra pravni državi, veljajo-li avstrijski zakoni tudi za to nesrečno deželo in je-ti politični komisar samo za to navzočeu pri volitvah, da mirnim očesom gleda vsa ta nasilja in da svojim molčanjem potuho daje zaničevalcem vseh obstoječih zakonov. Cela volitev se je tajno vrnila; pustili so vo-lilce samo jednega po jednega v volilno dvorano iu oddavši svoj glas, moral Be je vsak volilec takoj odstraniti. Akopram je komisija brez vsakega razloga mnogo hrvatskih volilcev odbila, akopram mnogo drugih ni moglo glasovati, ker niso bili njihove reklamicije do dneva volitve rešene, imela je vender hrvatska lista ob 2\, uri popoludne 56 glasov večine. Lahoni videči, da je Hrvatom gotova zmaga, poslali so sedaj občinske redarje v gostilne in privatne hiše po hlapce, fakine, sploh po ljudi, kateri kot ntanujoči v mestu nemajo volilne pravice v kmečkih občinah, poslali bo kočije in vozove v okolico po delavce in vai ti, \ kateri niso imeli najmanjše volilne pravice, oddali ho svoje glasove za laško listo. Ker pa v ho to ni zadostovalo, poklicali bo jih še jedenkrat, da glasujejo, in tako bili bo laški volilci do štirikrat pozvani, da oddajo svoj glas. Na ta nezaslišani način doBegla se je za laške volil De može večina treh glasov * Hrvatski volilci so bili vsled tacih ueverojet-uih nezakonitosti j strašno razburjeni. Državni posl. Spio&ić, kateri je bil v neki vasi ldi/.u Poreča, pritožil se je takoj drugo jutro brzojavno pri grofn Taatteu. Nerednosti, ki bo se zgodile pri tej volitvi, bile so tako očividne in gorostasne, da se niti zloglasni okrajni glavar Elluscheg ni upal proglasiti za izvoljene laške kandidate; da se pa ne zameri šiorom Poreškiin, izjavil je, da je samo toliko ne-voliicev nezakonito oddalo svoje glasove, kolikor je bilo potrebno, da se doseže jednakost glasov ^ako-ravno se je konštatovalo, da je najmanie 7 nevo-lilcev Ktkrat glasovalo) tn razpisal j» ožjo volitev na prihodnji ponedeljek. Slične in se hujše nerednosti in nezakonitosti zgodile so se v občini Vrsar (Vršera) Tam so bili hrvatski volilci; ki ho proti nezakonitemu postopanju posredovah, celo iz dvorane zapodeni in na odhajajoče metala je laška druhal iz mesta kamenje. Tudi tukaj glasovali so oevolilci, da celo meščani in Poreča, tako, da je morala laška lista zmagati iu tudi tukaj gledal je politi> ni komisar vse to mirno iu zadovoljno. Imenik podružnic družbe sv. Cirila in Metoda. (Daljo.) II. Staj.m nkci 1 Ooljska : 1. Dr. Ivan Dečko, odvetn kandidat 3. Krao Kajdor, odvetn. uradnik , 3 Andrej Pere, not. uradnik Namestniki: 1. Fran lrgol, vikar; 2. dr. Urb. I ..-m.-.', odvetn. kandidat; 3. —. Pokrovitelji 4, ustanovnikov 8, letnikov 4f>, skupaj f>7. Old 131 —. 2. Mariborska: l. Ant. Borsečnik, stolni vikar; 8. Pavel Simon, hiftni posestnik; 3. dr. Alojzij Mcskn, profesor bogoslovju. Pokrovitelja .ustanovnikov 11, letnikov 1H, Skupaj 31. Old 28-30. 3 Oraika akademlftka: 1. Janko Žolgar, dni lat , 2. France Mohorič, cand inr ; 3 Franc Krufiič, c»nd rued. Namofitniki: 1. M. Doreani, cand. med.; 2. Jaroft Žitok, drd. mod.) 3. Fran Maver, drd. iur Ostanov-niki 4, letnikov 48, ikapaj 59 Old. 40- —. 4. Ptujska: 1. O. Beoko Hrtis, župnik v št. Vidn; 2 O. Komad Stazinski; 3. Anton Gregonč. Pokrovitelja S, ustnuovnikov 17, letnikov 1*. podpornikov 7, aknpaj 44. Old 23—. 5. Šaleika dolina v Bostanjl: 1 Ivan Govedic, Hranil v ŠoStanji, 2. JoSef Skaza, posestnik v Vclenji ; 8. Iv;in Kačič, c. kr. notar. Namestniki: 1. Ivan Vodnjak, veleposestnik; 2. Ivan Kramar, 8 Vinko Jeiovnik. Outa-uovnikov ti, letnikov 22, podpornikov 30, skupaj 58. Gld. 561K) 6. Vuhred - marnberikl okraj: l. Mari Kocbek, o kr, beležnik v Marnbergu, 2. Anton Jazbec, dekan v M»ni bergu; 3. Josip Černko, župnik v Vuhrodu. Namestniki: 1. Tom. Mraz, nadžupnik; 2. Jurij Žmavec, župnik v Itominiku ; 3 Jos. Lederhas. Ustanovnikov 9, letnikov 9, podpornikov 16, skupaj 34. Old 10-—. 7. Oraika livonakademlaka 1. Fr. Bradaaka, .•■•n: ravnatelj v p.; 2. Monsgr. Ivan Tomfte, o, m. kr. vojaAki župnik v p; 3 Fran Hraftovec, c. kr. okr. sodnik v n Dstanovnikov 11, letnikov 2y, podpornika 2, skupaj 42. Old. 43 36. *) Zaradi pomanjkanja prostora zakannjono. • 8. Braalovče: 1. Fran Prislan, posestnik, 2. Ivan Kač, okrajni tajnik; 3. Florjan Rak. Namestniki: 1. Lovro Potočnik, dekan; 2. France Rojnik, žnpan; 3. Jakob Škorlok, nadnćitolj. Ustanovnikov 13, lotnikov 31, podpornikov 1»>, skupaj 60. Gld. 81—. 0. Gornji grad: 1. Franc Dovnik, dekan, 2. —. 3. Fr Šarh, trgovec. Namestniki: 1. M. Strnad, žnpnik na Ljubnem; 2. Fran Petek, trgovec. Ustanovnik 19, letnikov 30, podpornikov 58, skupaj 107. Gld. 44'21. 10. Konjloe: 1. —, 2. Anton Sattler-Margnf, posoj. uradnik; 3. Janez Šepec, trgovec. Namestniki: 1, Fr. Mikufi, nadžupnik ; 2. Janez Rudolf, kmet v Dobrnežu ; 3. Jan. PospiSil, lekarnar. Ustanovnikov lf>, letnikov 34, podpornikov 36, skupaj 85. Gld. 25*—. 11. Bevniaka : 1. Fr. VrSec, c. kr. notar, 2. J. Ktintič; 3. Fran Hraste], kapelan. Ustanovniki 4, letnikov 34, podpornikov 7, sknpaj 45. Gld. 15'—. 12. Žaleo pri Coljl 1 Dragotin Žuža; 2. Fran Koblok v Žalcu; 3. Josip Sirca. Namestniki : 1. Adam GruSovnik, kapolan v Žalcu; 2. Fran Dolinar, v Gri>ah ; 3, L. Antloga, v Gotovljah. Pokrovitelj 1, ustanovnikov 13, letnikov 33, podpornikov 9, skupaj 56. Gld. '—. 13. dmarljeko - Blatlnaka: 1. Martin Ivane, kanonik v Dinarji pri Jelšah; 2. Ivan Rotner, kapelan v Smarji; 3, Fran Zupančič, sedlar v Smarji Namestniki: 1. Ant. Frohlieh. uadžnpnik pri sv. Križu ; 2. Vok. Strmflok učitelj pri sv. Potru: 3. Josip Cerjok, kapelan pri sv. Križu. Ustanovnikov f>, lotnikov 51, podpornikov 17, skupaj 73. Gld. 42*—. 14. Zidani moat in okolloa 1 Karol Gmciner, topnik; 2. —, 3. Janoz Mlinar, organist v Loki pri Zidanem mostu. Namestnik: 1 Ferdo Ro8, veleposestnik v Hrastniku Ustanovnikov 14, letnikov 101, podpornikov 1, skupaj 111*. Gld.—'—. l.> Slovenjlgradeo in okolloa 1. Anton Ostro .'.ni k, župnik: 9 Fran Vidmajor, kapelan; 3. Josip Stauonik, poslovodja. Namestniki: Josip Farskv, tovarnar v Slov. Gradcu; 2. Matija Šmit, učitelj; 3. Fran lUjtiiiK, obrtnik. Ustanovnikov 18, lotnikov 118, podpornikov 300, skupaj 436. Gld 25—. 16 Lohon: 1, Jernej Pavlic, posestnik; 2. J. Oavald, posestnik; 3. Radoslav Kopic, nadučitoij v Lebnu Ustanovniki 4, letniko 54, podpornikov 14, skupaj 72. Gld. 10—. 17. 8t. Jurij ob Juinl ielozniol 1, Fran Pisanoc, veleposestnik v Bozovji, 2. Jakob Maatnak, veleposestnik; 3 Janez Hren. Namestniki: 1. Josip Podgoršek. gOstiK ničar; 2. Matija Kavčič, trgovec; 8, Anton Kalaj, posestnik. Ustanovnikov f>, letnikov 26, podpornikov 2, nk.-ipaj 88. Gld. 82-—. 18. Ponikva: 1 Fran Podgoršek, posestnik; 2. Fr*n Šetince, ufiitelj; 3. Josip Dobnik, nadučitoij. Namestniki 1 Ga&par Sonica, 2. Ant.m Goljuf, 3. Miha Zdolsuk. Ustanovnikov 5, letnikov 17, podpornikov 19, skupaj II, Gld 15—. 11*. Be61oa v Bavinakl dolini: i. Matija Krtna, lapnik na Rfčici, 2. Fran Kocbek, učitelj; 3. J. TrsaU H 'il nI čar Namestniki 1. P. Viktor Jeranči<\ gvardijan v Nazaretn; 2. Fran Lorher, 3. Anton Jeraj, ■ ilničar. Ustunovulka 2, letnikov 88, skupaj 85. Old. 92 — J<» Ormolkl okraj: 1 Dr. J Orlak, o, kr. notar; 2. dr, A. Žižek, zdravnik: 3. Alojzij Miki. fcrgOVM Namestniki; l Albin Bvinger, dekan; 9. Ivan Vrtnik, uradnik Pokrovitelj 1, oitanovnikov 19, letnikov 80, Bknpa, 18 01,1 r.o_. 21. Velika Plrelioa: 1. Ivan Ko&ar, župnik v Galiciji; 9 Ivan Kač, občinski uradnik; 8. Jos. Klenienčič. nad-nčitelj v Galiciji. Namestuiki : 1. Mart PodpeSan '■ \ian 2, Josip Celina, orglar v Galiciji: i. Martin Ledni k, po sestnik. Ustanovnik 1, letniAov 34, podpornikov -lh. ikapaj 83. Gld. 26-50. 89 Sv. Lenart v elov. gorloah 1 —, 9. dr. .1 LeMnik, odvetnik;.'i Matija šnman. Namestniki: 1. Pet Bfeeareo. Ustanovnikov 6, letnikov 34, podpornikov 174, skupaj 211 Old. — —. j 98. Vransko: 1. Anton Svetina, c. kr. notar, 9 Lavoilav Apet. sattopnik ,slavijo" pri sv Juriju ;nl. Namestniki • l M. Hikovsek. 2 Anton Brezovuik , 3. Josip Kompollek titnovniki 4, letnikov 43, podpornikov 23. Hkupaj 10 Gld . (Osnovana 1891.) 1 35. Broški okraj v Breiioah : 1. Dr Matej Sc lun.nnaul, sdravnik v del bolnišnici, 2. Jos. Stanič, notar koncl-pijent; 8. Andrej Levak, volepoBestnik. Namestniki: i dr Fran Firbas, e. kr. notar; 2. Josip Kost:mjovo<;, kapelan; 8. Jos. Šetina, odvok konoipijent, Ustanovnikov 11, letnikov 4'.», podpornikov 46. skupaj 106. Old. - 'Osnovana 189L) iHalie prih.) Domače stvari. (.Imenovanja.) C. kr. gozdarska pristava gospoda Fr Donner v Novem meatu, in K. S c h wa be v Postojim imenovana sta na uvojih sedanjih Bluzbenih niestah komini rjoma gozdarskega infipek-torata v IX dijetnom razredu. - (Slovenskt* p le da lisce.) Opozarjamo na jutrajŠojo predstavo „DramatiCnopa * -.r>0 gld. Državne srećku iz I. 1HH4 100 , Ogerska zlata renta 4'/........ Ogerska papirna renta fi( „...... Dunava reg. srečko 5° e . . . 100 gld. Zemli. obfi. avatr. 4V',•/, zlati **it. listi . . Kredituo srećko......100 gld. Eudolfove srečke..... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . . l"M „ Tramway-dmit. velj. 170 gld. a. v. . . . - gld. 134 Kld 181 , 103 . 100 , 120 , 115 , 184 , H , 149 . 223 . finimi 91-50 91 25 10» 10 101 90 1012 — 279-75 117 30 932 .s 58 b7-72'/, . 75 k.. 60 . 85 . 95 . 25 . 50 76 . 60 , 10 . nejčlstlje !u2ne KISELICE kateri Jo kot zdravilni vrelec So već sto let na dobrem glasu v vseh boloznih dihal il prebavil, pri protlnu, želodčnem in me-hurnem kataru. Isvrstvu jo za otroke, pro-(5-8) bolele in moj nosečnostjo. Najboljh dijclelicna in oiTofetalna pijaca. Henrik Mattoni, Karlsbad in Dunaj. Milejske ustanove. Povodom praznovanjn 401etnic« vladnnja Nj. Veličanstva cesarja Frančiška Jožefa I, ustanovila je trgovska in obrtniška zbornica H uHlanov po 25 {(Id. mu onemogle obrtnike vojvodine Kranjske. To ustanove se b tem za leto 1891 razpisujejo. ProSnjo naj se podpisani zbornici do 20. novembra t. 1. dopoSljejo, priloži naj bo jim pa od župnijskega in občinskega urada potrjeno dokazilo, da je pro-Bitelj bil obrtnik, da zdaj zaradi onemoglosti ne more več delati in da je ubog. (911—1) V Ljubljani dne 32. oktobra 1891. Trgovska In obrtniška zbornica za Kranjsko. Učenca z dežele, pridnega in čvrstega, veSčega tudi nemščine, vsprejmo v trgovino z mešanim blagom. — Kdo? pove iz prijaznosti upravniStvo ,,Slov. Naroda". (912—1) Išče se ključarica za gospoda-saraca. Dobra stalna služba, 8—10 gld. — Več jo izvedeti v pisarnici Flux (v Iraliki na H rogu št. 6. (909) Nagrobne svetilnice iiHjiioveftic vrste, dalje z lojem napolnjeno svetilke za gomile raznovrstnih barv priporoča po najnižji ceni z odličnim spoštovanjem (895-3) Peregrin Kajzel j Ljubljana, Stari trg št. 13—15. 1 P i •■j ■*> h I e k ^vjip^P^Po p ra v i I a. i" toi E' i inhliam Mikusch tovarna dsžnikov z lepimi izpričevali priporoča in namešča v mosta in na deželo (910) pisarnica Flux, na Bregu št. 6 (trafika). vsprejmo so takoj za nabiranje naročil na tovarniško izdelke, ki so raogo povsod prodajati. — nudbe vsprejeuia F. Ilniiiačetc* l*rngn9 105O/II. ; Visoko provizijo, £ stalno plačo, li r e d p 1 a č 6 dam vNakomar, ki se hoče baviti s prodajo «reclt in srećklnlh knjižio na obroke. Menjalnica II. FiicIin Posta, Fran Ecakovo ulice 12. ******************* Kuverte uradne in trgovske (846 priporoča .Narodna Tiskarna' ■k. Praktikant za neko Graško pisarnico vsprejme se takoj z mesečno plačo 20 gld. Pogoji: Zahteva se, da je do-tičnik popolnoma vešč nemškega in slovenskega jezika v besedi in pisavi, da piše gladko, da jo brez dolgov, vojaščine oproščen, samec, neomadeževane preteklosti, zdrav in bistroumen. — Prošnjo, pisane nemški in slovenski, s svedočbami v prepisu, poslati je pod „L. 1871" poste restante v Gradec (901*9) V AMERIKO. VOŽNJI LISTKI (186—87) pri lilzozeuiMko - ani< liski parobrodu! družbi. I Kolowratring 9 IV Weyringergasse 7' DUNAJ. Prospekti in pojatmiln točno in zastonj. Najkrajšo, najoenojo ln najhitreje potovanje. I r>> II i i I rV (872—3) „pri Maliću", II. nadstropje, št. 25-26. Ordiuujo vsak »lan od 9.—12. ure dopoludue in od 2-—5. uro popoludne. Ob nedeljah in praznikih od 9.—1. ure popoludne. Xajti«»ve|Ht» Iu najboljše vrtite uuietnlli sobot i | iu zob. — \it|bol|*t' iu trpežne plombe v Klatil Iu platinu sa Mpre«ln|« sobe, poHt«'kleu j vin- plouib« povtteui In iieraslofno take, kakor mo aobje. /i» vsa tlela iti operacije w<« Karantlra. 1 i i i i l J. s. y Ljubljani na Starem trgu ima i največji in najlepši izberi vence za grobove iu (915-1) 63 4E Najlepši in najceneji otročji vozički pri Antonu Obrezi, tapecirarjt (454-23) v Ljubljani, Šelenburgove ulice, 4. Noto, fino In moćno blago. ~^oY Trgovsk pomočnik vešč trgovine z manufakturnim in meSanim blagom, '28 lot star, tedaj poslovodja trgovino mešanega blaga, — žoll t*ln£b» priiniiild. — Več povo iz prijaznosti upravni-Stvo »Slovenskoga Naroda". (898—3) J. Giontinij-u v Ljubljani trgovina h knjigami In m papirjem je dobiti: Siegmund Oemelnnutz, Thtorarzneibuoh. Vez. 3 gld. Bligmand Oemelnntitz, Krauterbuoh. BroS. 2 gld. Hana* ona Famlllenaohatz. Nasveti in 1400 preizsku- Senih sredstev za kuhinjo in klet, dom in polje. Cena 1 gld. 20 kr. Hellnng der Bobwlndsuoht. Cena 30 kr. Knelppovl vltvl ln nalivi, kopanje in umivanje, kako Jo pravo porabljati. Cena 45 kr., po poeti r>0 kr. Tagrebnoh za komptoire, tovarne in pisarnice za 1. 1892. Cena 1 gld. 20 kr,, po pošti 1 gld. 35 kr. (884—3) Kwizde izključno pri v. resiitncijska tekočina umivalna voda za konje rabi se nad so let z iciiornlin aiipehsm v mnogih dvornih lilevlli, v veli«*lli hlevih vojaSkih in zasebnih kot krepcllo pred in po težkih delih, proti porivit|»i!u Imvlnenjam, otrp- neajl kit itd., ter daje konjem posebno moč za bral tek. - Cena steklenici 1 orla. 40 kr. - Pristno blago z gorenjo varstveno znamko dobi se v vseh lekarnah in Špecerijskih trgovinah avatro-ogerskih. (163—9) S pošto razpošilja so vsak dan z glavne zaloge: Franc J. Kwizda ees. in kr. avstrijski in kr. rnmnnski založnik, okrožni lekar v Kornenbnrgn pri Dtinaji. Miss Henderson (rojena Angležkinja) poučuje v svojem materinem jeziku. ■ 11. Oo* (891—3) poučuje v svojem materinem jeziku. Već je izvedeti pri gospoda žalni trakovi iz krepa. Napili sa vendne trake, lopi in trpet ni, dobivajo so samo pri ERNESTU STČCKL-nu v Ljubljani. BfrM-M i-; Zobni zdravnik iz Berolina I UNIV. MED. s- IR. JACOBI Stari trg št. 4 Ljub lana I. nadstropje ordinuje od 9.—12. nre dopoludne in od 2.—5. ure popoludne; ob nedeljah od 9.—11. ure dopoludne; za siromake ob petkih od 9. do 10. ure dopoludne. (852—4) I II 1 i rijp-*rt& Lepo in bogato s pristnim zlatom pozlačene nagrobne križe priporoča po nlaklh cenah ANDREJ 0RUŠK0VIĆ trgovce z železnino || v TJ-viTolJami, Mestni trgr lO. in t*'ni k /t 41 rt ki*. ^894- S) nraisaisaisaBaisaisasMisaiaMizaizaBanBaffpf; Priporočilo. Usojam se p. n. častitemu občinstvu priporočati svojo, ■tarom trgu na novo odprto v hlil It. 4 na nufaktiirao zalogo. Blago dobivam od najboljših tvrdk ceneno ter ne gledam na velik dobiček. V zalogi imam lino perilo za gospode in gospe ter ohladila za otroke. Kdor želi dobiti dobro in po ceni blagč, naj knpi pri (883—2) Francetu Terlep-u "V X*3"«."fc>13aaa.i, n.a. Stccreim. trgrvu št«TT. Zaloznljg toTrairrLes za platno. Viljem Sattner v Ljubljani, na Mestnem trgu št. 20 (757-ia> priporoča za bodočo sezono po znanih nizkih oenah dobrosortovano zalogo prtenega, modnega in manufakturnoga blaga od priproste do najfinejše vrsto. Lepe novosti Jesenskega in zimskega blaga za obleke, črno in v vseh drugih modnih barvah; posebnosti pristno angleškega in brnskega modnega blaga za oblačila za gospode, flanelno odejo, predlagaei, navadni in salonski proatiraol, preproge, an-gora-koaloe, tkani in natlsnenl perllnt barhantl i. t. d. i. t. d. Novosti kupujejo se vsak dan. Najnovejši modni časniki so na razpolaganje. Blago ta obleko, dvoj nato široko, meter po 50 kr. in ved. Ur. Rose motni balsaai je nad BO let znano, prebavljanje in slast pospešujoče in napenjanja odstranjujoče ter milo raztapljajoče domače sredstvo, C»8i—8|) Velika steklenica 1 gld., mula 50 kr., po potiti 20 kr. već. Na vseh delih zavojnine je moja. tu dodana, zakonito varovana i Vantvena znamka. Zaloge »koro v vseh lekarnah Avstro* Ogrske. Tam sc tudi dobi P rasko Mivirulio domače mazilo To sredstvo pospeSujo prav i/.rtorno, kakor svo-iločijo mnoge skušnje, čistmje. zrnjonje in lečenje ran ter polog tega tudi blaži bolečine. V Nkatljituh DO 86 kr. in «is^™aanaa^ 25 kr. Ps pošti 0 kr. vee. Na vseh delih zavojnine je mnja tu dodana zako-ii i in varstvena znamka. O-leu-vzs.a. zaloga B. FRAGNER, Praga, It. 203-201, Mala »Irana, lekarna „pri (rum orlu". 'Postna r a z p ■ j h i 1 j a t e v vsak dan. KAROLTILL, Ljubljana, Špitalske ulice 10. Svinčniki iz tovarnic: L. C. Hardmuth & Comp. v Budejovicah; A. W. Faber v Parizu, za dijake, risarje, arhitekte, stenografe, mizarje, gozdarje in za urade; svinčniki za kopiranje in za umetnike; pastelni svinčniki in taki za skladišča, železnice in uredništva. Svinčniki za listnice. Peresa iz tovarnic: Karol Kuhn & Comp. na Dunaji; D. Llonhardt & Comp. v Birming-hamu; F. Soennecken v Bonnu; potem Klapsova, Grainerjeva, Rasnerjeva, av-strija, knjižna, kurespond., konkordija, Št. Jurij, ženska, stenografska, risalna, ničla, Dunav in aluminijska peresa. Vse šolske potrebščine za pisanje, risanje in slikanje, za vse Sole, po naročilu gg. profesorjev. Velika I/liera risalnih skladnikov, risal itd. Frirodopis v podoba li. Živalstvo v 250 podobah v porabo (456—21) pri nazornem pouku. 23 slik v krasnem bojnem tisku na karton«. Cena vezanemu izvodu gld. 100. 094100^0 C. in kr. državno vojno ministerstvo. K oddelka 13., št. 1919 iz 1891 Državno vojno ministerstvo namerava zagotoviti si potom splošne konkurence predmete imenovane v pridejanem seznamu in vabi zatorej na ulaganje pismenih ponudeb. Ponudniki si morajo nastopno zapomniti: I. Oziralo se bode le na avstrijske in ogerske državljane, o katerih zaupnosti in zalagalni sposobnosti ni nobene dvojbe in kateri morejo izdelati predmete, katere bodo ponudili, v svojih etablisementih, nahajajočih se v kraljevinah in v deželah zastopanih v državnem zboru ali v dežolah kraljeve krone ogerske in to iz tuzemskega materijala. IJ. Ponudniki imajo . dokazati s spričevali svojo solidnost in zala-galno zmožnost. Taka spričevala napravljajo: 1. Za tvrdke, upisane v trgovski seznam, trgovske in obrtne zbornice, v katerih okrajih se nahaja tvrdka. 2. Za take ponudnike, ki niso trgovskosodnij.ski protokolirani: a) v kraljevinah in deželah zastopanih v državnem zboru politične oblasti prve stopinje, v katerih okoliši je bivališče ponudnikovo; b) v deželah krone ogerske po bivališči podjetnikovem pristojno okrajno kmetijsko društvo. Spričevala, ko jih napravijo organi za to poklicani, se ne uroče strankam, temveč pošljejo se naravnost državnomu vojnemu ministerstvu. Ponudniki morajo zatorej za napravo tacega dokumenta pravočasno uložiti prošnjo pri pristojni trgovski in obrtni zbornici (ali političnem oblastvu prve stopinje, kmetijskem okrajnem društvu) in v prošnji morajo* točno navesti: 1. Ime in priimek (besedilo tvrdke), 2. obrtna stroka in bivališče, 8i za izvršitev obravnave poklicano vojaško oblastvo, 4. dan obravnave in 5. količino in kakovost predmetov, katero mislijo oddati. Odlok, ki ga na to prošnjo dobi podjetnik, priložiti se mora ponudbi. III. Ponudba om» juje se lo na predmete, navedene v seznamu in se moro glasiti na vso množino ali le na kak kolikeršen si bodi del. IV. Vsi predmeti morajo se zalagati po pečatenih uzorcih, ki so na ogled razpoloženi pri monturnih skladiščih v Brnu. Budimpešti, GradcJ in Kaiser-Kbersdorm ter pri monturni podružnični zalogi v Krdeljskem Belem-gradu, katerih kakovost zmatrati se ima za najmanjšino tega, kar se zahteva. Podjetniku je vender prosto obrniti se na imenovane monturno-upravne zavode; da mu proti plačilu prepuste uzorce. V plačilu, ki se zahteva od podjetnikov za te uzorce, obseženi so poleg cen, katere prav za prav stane njih naprava, tudi stranskih stroškov 15% ki jjh ima vojaška uprava. V. Oddaja ima se zvršiti vsaj do konca septembra 1892 v štirih jednacih obrokih tako, da se izroči po jedna četrtina naročene množine do konca marca, maja, julija in septembra 1892. Državno vojno ministerstvo si izrecno pridržuje pravico, oddajno množino eventuelno pomanjšati ali pa eventuelno za polovico naročene oddajne množine povišati in v tem poslednjem slučaji je ponuduik zavezan večjo potrebščino oddati vsaj v štirih mesecih po naročilu. Taka večja potrebščina predmetov se lahko kadar si bodi leta 1M*2. naroči in za tako naročbo veljajo iste cene in pogodbeni pogoji, kakor za prvotno naročbo. VI. Ponudbe imajo se napraviti po fornmlarji, ki je naveden v tem razglasu, v njih se mora točno in jasno navesti monturno skladišče, v katero Be hoče oddajati, množino in nazvanje ponujanili predmetov, cena povedana v številkah in pismenih za vsak predmet in obrok oddaje. Ko bi se vojna uprava ne mogla ozirati na oddajni kraj, katerega si je izbral ponudnik, zavezan je na lastne stroške in nevarnost odpošiljatev v drugo ali tudi več monturno-upravnih zavodov preskrbeti. Zalagatoljem more se pa sicer dovoliti, da oddajo predmete, katerih zalaganja so dobili, v monturno skadišče, ki je njih etabliseinentn najbližje, da se ondu pregledajo iu potem na njih stroške in nevarnost, če bi bilo treba, pošljejo v druge monturne zavode. VII. Če pa več podjetnikov skupno stavi ponudbo, imajo v ponudbi izrecno izjaviti: 1. Da se zavezujejo solidaričuo jamčiti za točno izpolnitev zala-galniji pogojev. 2. Kdo je v njih imenu pooblaščen v toj zalagalni zadevi občevati Z državnim vojnim mini.sterstvom. Ponudbe imajo podpisati vsi podjetniki in povedati njih značaj in bivališče, ime in priimek. VIII. Za zagotovljeuja ponudbe je uložiti varščino v znesku petih (5) odstotkov vrednosti, ki odpade za pouujane predmete po zahtevanih cenah, pri kaki vojaški blagajnici (plačevaluici). Varščina ima se uložiti v gotovini, hipotekah ali papirjih pripravnih za ulaganje kavcije. Zastavljalne in poroštvene listine se pa morejo vender le v tem slučaji vsprejeti za varščino, če so zakonito zagotovljene z uknjiženjem na neprcmakljine in je jim pridejnno glede ponudnikov iz Avstrije potrjenje dotične finančne prokurature glede njih porabljivosti, dočim se imajo ponudniki iz dežel krone ogerske obrniti za potrjenje tacih pisem na pravnega zastopnika vojaškega erara, postavljenega od dotičnoga kornega poveljništva. IX. V ponudbi je navesti uložitev varščine in povedati, koliko da znaša in kakšna da je (gotovina, vrednostni papirji, listine). Depozitni listi so tudi hkratu z zapečateno ponudbo, vender v posebnem kuvertu (po formularji navedenem na konci razglasa) doposlatj. Opaža se, da se kuvertovane ponudbe in depozitni listi ne smejo deti vkupe v jeden kuvert, temveč so morajo posobe, pa vender istočasno doposlati. Zastran ulaganja varščine imajo se ponudniki pravačasno — in ne pa še le poslednje dni, predao preteče obrok za ulaganje ponudeb — obrniti na dotično vojaško blagajnico ('plačeval n i co). X. Prošnje s pridejanirai uradnimi odloki o prošnjah za pridobitev spričeval o eolidnosti in zalagalni zmožnosti in depozitni listi o uloženji varščine, ki se morajo hkratu pa vender posebi izročiti, morajo neposredno in vsaj do 15. dne novembra 1891 ob dvanajstih opoludne doiti pri uložnem zapisniku državnega vojuega ministerstva. XI. V obliki pogodbenega načrta spisani podrobni pogoji ogledajo se lahko pri kornih intendancijah, pri monturuo-upravnih zavodih, navedenih v točki IV., pri trgovskih in obrtnih zbornicah avstro - ogerske države, pri trgovskem muzeji v Budimpešti in pri deželnem industrijelnem društvu v Budimpešti. XII. Podjetniki imajo izjaviti v ponudbah. 1. da so zalagalne in pogodbene pogoje pregledali in tudi razumeli in da se jim popolnoma podvržejo, 2. da so uzorce razpisanih predmetov natančno ogledali in tudi glede materijala, iz katerega so narejeni, in o tem, kako so narejeni, se natančno poučili. XII. Ponudba pravno veže podjetnika od tistega časa, ko jo je ulo-žil, vojaško upravo pa še le od tistega časa, ko je onemu, ki dobi zalaganje, naznanilo vojno ministerstvo, da jo njegovo ponudbo vsprejelo. Ponudnik odreka se pravici, odstopiti od ponudbe, in v § 8t>2 občnega državljanskega zakonika in v članih 318 in 319 avstrijskega in 314 in 315 ogerskega trgovskega zakona nahajočim se obrokom za vzprejetjo obljube njegove. XIV. Će bi so kaka ponudba no vsprejela v vsem obsegu, temveč le z restringovanjem ponujene množine, ima dotični ponudnik v petih (5) dneh, ko dobi dotično obveščenje, pri državnem vojnem ministerstvu uložiti pismeno izjavo, če vsprejme spremembo njegove ponudbe ali ne. Ce podjetnik v petih dneh nič ali pa nedoločno izjavi, se bode zma-tralo, da ▼Sprejme premembo. Ce bi se pa od v Kaki ponudbi skupno obseženih ponudkov vspre.jel le jeden ali drugi, to takoj veže ponudnika. XV. Ponudniki so zavezani, ko so se njih ponudbo povsem ali deloma vsprejele ali tudi uo njih pritrjenji .spremenile, nanje odpadajočo varščino dopolniti do zneska desetodstotne kavcije in skleniti pogodbo, katere jednemu izvodu se na stroške ponudnikove pritisne kolek po lestvici. Ko bi so kak podjetnik, ko je dobil zalaganje, branil podpisati pogodbo — ali pa ne prišel k podpisu te pogodbe — če tudi se je pozval, tedaj namestuj« pogodbo zavzem, deloma vsprejeta ali ž njegovim pritijeiijem spremenjena ponudba v zvezi s pogoji, katere je pregledal podjetnik. Na ponudbe predstoječim pogojem na kak način ne ustrezajoče ali prepozno uložene ali brzojavno stavljene ponudbo se ne bodo oziralo. !*u Duuafi v oktobru 1891. Formular za ponudbo. (50 kr. kolek.) Na c. in kr. državno vojno ministerstvo. Ponudba« Jaz N. N. stanujoč v...........v . . ........... izjavljam s tem, da hočem po pogodbi oddajati niže navedene predmete c. kr. monturnemu skladišču v......v spodaj navedenih množinah po pride« janih cenah in obrokih. Množina 1 Nazvanje Cena Oddajni obrok za i ftte-vilkuli v pismenih ponujanili predmetov kr. gld. kr. koma-dov jeden komad 11 li V* 1/ u n o a o M O marca maja julija septembra 1392 garnitur jednu garnituro j itd. itd. itd. i Jaz potrjujem : 1. ) Da sem ogledal zalagalno in pogodbene pogoje in jih tudi razumel, ter se jim popolnoma podvrženi; na dalje 2. ) Da sem uzorci* ra/.pisanih predmetov natančno ogledal in so natančno poučil, iz kakega materijala in kako so narejeni. Za natančno izpolnitev obljubo svoje jamčim s petodstotno varščino ......goldinarjev obstoječo iz.......(gotovine, vrednostnih papirjev, listin), ki odgovarja zalagalnej vrednosti......gld.....kr., kateri Me je, kakor potrjuje v posebnem kuvertu hkrati doposlani depozitni list, upla-•čala pri vojaški blagajnici (plačevalnici) v.......... Priložen je uradni odlok s prošnjo za pridobitev spričevala o solid-nosti in zalagalni zmožnosti. I....., dne..........1891. I. I. (Lastnoročni podpis [ime in priimek) ponudnika z dostav kom njegovega značaja in bivališča.) Formular za kuvert ponudbe. Na c. in kr. državno vojno ministerstvo na Dunajl Ponudba L L za zalaganje oblačilnih in opravilih potrebščin. Formular za kuvert za varščino. Na c. in kr. državno vojno ministerstvo na Dunaj l Depozitni list o.....gld.....kr. (gotovine, vrednostnih papirjev, listin,) k ponudbi 1. I. glede zalaganja oblačilnih in opravilnih potrebščin. 6 z jj a Bft o5!5S< > predmetov, kateri se imajo zagotoviti. Množina Nazvanje Cene so ponuditi za Množina N az va nj e Cene so po- , nuditi za 30 330 20 80 570 190 400 2190 16100 890 3000 200 170 00 20 40 050 580 80 230 200 420 B 1' 100 330 290 380 740 'J 10 200 1130 12200 2300 2800 2090 770 100 2 IrOO 2900 17000 2900 10( 4400 70 1700 20 400 7 50 7 ;,0()0 33000 89500 38500 2 r.000 10000 3000 400 2500 3000 2800 1060 219000 i 50 19000 2300 3500 350 5000 5800 2000 800 5O0 1000 3200 parni t. komadov parov komadov parov komadov dvanajsteri« ducatov parov komadov parov metrov garuit- komadov metrov ulanskih čapk brez orla, z luski-nastimi trakovi, brez čopa iz konjske žime adjustovanih bu-sarskih čak brez orla, brez rože, brez čopa iz konjske žime in brez vrvičnega okrasa kožušnih ovratnikov in rokavnih obšivov za kožušne ulanke....... kožušnih ovratnikov za dragonske ko žuhe............. • « » i, ,,, j i dragonske kožuhe kožušnih podklad za , , , ., ■ v j kozusno ulanke kožušnih okrajkov za atile \ v kožah „ podklad B „ j sestavljene žepnih robcev iz morlrotiskanega pavol- natega blaga za kaznjence po ječah . neadjustovanih podlog za sedla .... adjustovanih čak za pešce brez orla in brez rože ............ adjustovanih klobukov za lovce brez glavne vrvice, brez emblema, brez peresnega čopka......... fezov s čopki........... cesarsko- rumenih temno- zelenih broščevo rudečih svetlo- modrih temno- modrih broščevo- rudečih belih temno- modrih svetlo- modrih pepel nato sivih čelad z Iuskiuastimi trakovi za dragonce obrobkov nbodčevih grebenskih pokrovov grebenskih šin orlov stranskih vilic adjustovanih luskiuastih trakov konjskožinmatočopnih ve- j rilic orlov brez številke orlov s številko za husarske rož za čake za peice ....... „ „ p 9 husarje . številk ah pismenk od paklonga . . . oklepnik verižir z levovirai glavicami emblemov za lovske klobuke h številko \ t, „ z orli topničarskih merilnih počastil .... konjiških strelskih počastil...... zaponk za pasove ......... rt O ~o O a 53 KJ rt C za dragonske fielađe za u lanske čake 'ake mM Q- ar. - g z rožami za topm-fiarje za husarje z rožami za ulain e čopov fese za lovske klobuke ih I \ i V rumenih belih medena.stih novodobnih gumb zu pešpe gumb B številkami r za ulance gumb za ulane rni h rmiečih črnih rudečih črnih rudečih peresnih čopov za velikih 1 malih velikih malih velikih malih velikili malih I velikih kositarnastih medenastih 1 kositarnih / krilatih koles........... rumenih } ovrat.ii« brez sukničev usnjenih rokavic.......... port za čake naddesetnikov..... ,, r » desetuikov....... naddssetnifikih ločilnih 1 z napuščem portic iz svile j brez napušca svilnatih pramov za prostovoljce , . . vrvic za obešanje k atilam . . . . kožušnimi čt nosilk nam I rumenih kožušniml svetlo-ulankam I modrih uaramnim petelj za kožušne suknje . .i vrvic za čake razvodiiikov......j oliv 1 garnit. 1 komad 1 par 1 komad 1 par 1 komad| } 1 dvanajaterica 1 ducat n 1 par 1 komad n 1 par l meter 1 garnit 1 komad. 1 meter 17200 20100 300 1900 2000 59000 2700 800 2550 740 500 4500 900 15700 7500 26000 500 350 250 200 200 2050 4800 31800 0700 3000 355 20700 . 100 25O0O 90 1000 100 4400 450 2200 440 160 100 750 90 240 000 7500 1000 4800 000 2300 8300 1800 420 000 1130 f>60 320 2400 2000000 1300 1 500 looo 2500 2300 1000 looo 190 90 240 530 94000 52000 0000 07000 50 52 102 700 150 metrov komadov dvanajetoric komadov parov komadov parov komadov garnit komadov kilogram komadov vrvic za ogerske suknene hlače . . . štirioglatih vrvic za atile...... razdvojenih platnenih trakov za hlačne podpone ............ podvez za čižme.......... vrvic za obešanje signalnih rogov . . škrlat.astorudečih strelskih počastil . . travnozelenih „ » . . temnozelenih znamenj za krmilarje . . češnjevorudečih delavskih počastil . . . rožic za atile........... pramov za kožušne ulanke..... vrvičnih okrasov za husarske čake . . vrvic za lovske klobuke....... portepeejev za pešce........ „ z us n jati mi obrobki za konjike starovrstnih podkovic z žeblji .... 8tremenov.......... i r9 ž val brez podbradic in kaveljev . o .2, ,podbradic brez kaveljev . . . . desno- \ stranskih podbradičnih levo- f kaveljev...... nepokositerjenih klještic -a ■ - —l C H CD n O C hlevnih podvodcev brez podpon ............. lopat za pešce 8 toporiščem..... česal brez ročnih jermenov..... čaš s pokrovi k kuhalni posodi za pešce ............. kuhal nega posodja s karserolami a 2 moža za konjike .... kuhalnega orodja a 2 moža zapešće in lovce .......... kasarol za kuhalno orodje za inženirski oddelek....... vojaških čutar iz posteklenjene železne ploščevine s probkovim zumnškom in vrvico............: adjustovanih mesingastih bobnov z vijaki brez kičkov........... obkovanih bobenskih kičkov..... zapon za puškina jermena...... kož . . . . •......... kotnih obročev ........ strun............ liapelnjalnih palčic z vijaki . . . dvojnih tulov za kičke iz mesinga . obešalnih kaveljčkov...... kompanijskih signalnih rogov z ustnikom bataljonskih „ „ „ „ ustnikov za signalne rogove..... prtovnic za kuhalno orodje a G mož . vrvi za vožnjo.......... bmceljev............. veder za napajanje......... okovanih konjskih količev...... konjskih krtač z ročnimi jermeni . . . „ „ brez ročnih jermenov . . sedlinega sedalnega usnja v surovih govejih kožah izrisanega...... sedel z jeklenimi kobalji 1. velikosti . Q » m »i n *" n • ti n n g 3. „ I » n r i i " 5 r n n S ** - S • lesenih pvekov za čevlje...... železnih n., .....• fimolakovanih vrtilnih zaponk brez jezička k telečnjaku uz. 188K .... pokositrenih igel.......... črnola- | podoigastih zaponk 1 za nosila kov^mh f' dvojnih gumb i uz. 1888 firnolakovanih dvojnih gumb za zanetanje nosila uz. 1888 ......... j iiolakovanih nategač . . • 1 zatorni-p nadomestnih stre za kaveljev........| patrone -g i kap......j iz sivo me- § I kapucnih sukenj. | I'»-ane haline £* j jopieev z rokavi. j za kaznjence a I zimskih hlač . . I brez želeeja inesingast'h škatljic za legitiraacijske listke............. o k ril j za roke........... pletenih joničev ) • , n hlač } u PavoI° belo i montiranih palic za batalijon-rumeno f ske bobnarje vrvic za palico batalijonskega bobnarja vojnih svetilk z nosačem k 8. m puški repetirki ...... . . - 8 svitkom...... 1 meter 1 komad 1 dvanajstor. 1 komad 1 par n l komad 1 par 1 komad 1 garnit. 1 komad 1 kilogram 1 komad ! Novosti! Klobuki za dame in dekleta po pristni Pariški in Dunajski modi. Ernst Stbck Konfekcijsko blago za dame in dekleta. Aovc, t^iog-jiiitiio mode. Nizke cene. (878—2> (8S9-3) Veletrgovina z vinom v Pulji. Podpisauec prodaja iz avojo zalogo i»vr»tn» *rn» intrMiiMkn vin« znamenitih kietarjev, zlnnti vr*«*r»U», HUiol|nn»*kn iu »novinii«>n*!t« po nizkih cenah in v vsaki meri, a ne izpod f><> litrov. Konkurencijo ho ni bati! Blagovoljna naročila pošljejo naj ac Vekoslavu Dejaku vdetržca z viuoui v ■•ulji. Nepremočne ~"9(S vozne plahte različne velikosti in kakovosti ima vedno v zalogi in jih daje pO ceni (860—I) •*pe «U*er c. lir. priv. jllŽim /.«'!«■ r.n !«•«'. v I. j 111»! j 1111 i. u u I>iiiinjMlil <;t>Nli hI,. 15. Blizu 5 oral in zagrajen. dober, I oral velik vrt za zelenjavo (so porabi lahko kot zidališčo, ker le/i baš ob cesti) j c dobrovoljno na »ro-.iva z mlekom ali sladkorjem, zlasti km k »nI jnjoče otrok«, — zdravi&ća za bolnik.«* 11» s.-lo.l.i in uielinrjl trpeče, km kntnritlidie iu malolirvur i j mil. O-la-v-iiat zaloga v X_ij-Lx"lolja.iii pri H* B. SI l\lflf-u. [849-8J K mam —8) M'VllliOOaBJ'-jO'Vfl, hmeljna sladna kava z dobrim ukusom in lepo dišavo. Zavitek s •/« kg. ralja 30 kr. — Jako vetio pridejo zavitki 4 kg. Dobiva se po poltnl »dresi pri 1 Imltlii pl. Trn-koezy.ju, Ukariu v Ljubljani; na lhmaji imajo MlogU lekarji; Viktor pl. Trukovav, V. okraj, lIundHthurimtrasse ll.'l; . lekar; nadalje v vseh Ickmiah, produ; alnicali cii^av, kupcih itd. Ud. t*i'VkuiM*i imajo *»ttilvn fntutt. HHMmmu VABILO OBČNI okrajne bolniške blagajnice na Vrhniki kateri bodo v nedeljo dne 25. oktobra 1891. I. ob 3. uri popoludne v Vrhniški občinski pisarni. l. 2. 3. 4. 5. 6. (880—8 Vspored: Poročilo predsednikovo. Volitev predsednistva. Volitev nadtorovalnega odbora. Volitev razsodnega odbora. Določilo plače blagajniku. Posamezni nasveti. Ivan Tomšič, predsednik. Tinktura za želodec. (Tinctura Rhei Comp.) lekurja Piccolija v Ljubljani, narejena l večin« iz ilamcga pristnega kineskoga revuja, jo ukusno in izdatno zdravilo, katero ureja funkciji- prebavnih urbanov. Raspoinla je izdelovatclj v zahojčkih po 12 steklenic. Jedna steklenica velja 10 kr. (7»J—r. i) Odvetnik D* IVAN DEĆKO deželni poslanec, ud ravnateljstva Južnostajerske hranilnice in načelstva posojilnice v Celji itd. odprl Je (878—8) pisarno v Celji v hiši gospe Neti i (Rotovške ulice, poleg nemške cerkve). ,,The Mutual*4 društvo za zgol mejsobuo zavarovanje na življenje. Osnovano leta 1842. Garancijski zaklad iznaša 7G2?/3 milijonov frankov. Dr, M. Chaufton, odvetnik pri državnem so veta in najvišjem sodišči v Parizu, pravi v svojom, po programa francosko ...Inolemte «li"m Htieure« iuoniI<>h vt politlqu«'n*> sestavljenom in od le:;.i zavoda pr<>iiiiritnrui spisu .,Zitvaruvaiij«* ■m ltvll«Ble**l • „Pravi napredek v zavarovanji na življonjo fiteti je, odkar ao jo ustanovil „The Mutual", dmStvo za zavarovanje na življenje. To društvo je x«ol mejsoliu«. in je daudunoH uti}*«-« j.- društvo -'u Z>ivoro%uiije uit /i\4 j«>m i<- un MVt'tu. Ob času ustanovitve bilo je zavarovanje na življenje So v zaCctku iu zgodovina „Mutual-a" je zgodovina napredka in končne zmago te institucijo. ltl«»JN dvajset dnij. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane v 3. dan oktobra 1891. t CHOCOLAT MENIER ! Največja tovarna na svetu ! Vsak dan se proda: (902-1) 50.000 kilo. Dobiva se v vseh špecerijskih, dellkates* prodajalnloah in kondltorljah. puškar v Borovljah (Ferlaeh) nit Koroškem izdeluje in prodaja vsakovrstne nov« patike in revolverje ter vse lovske priprave, patrone ter drutco streljivo po najnižjih cenah. — Puško so vae pr«»-skusene na cos. kr. izknsavalidoi ter zazuauienovaue z znamko tega zavoda. (175—t>5) Za izbornost blaga jamči izdelovatelj. Stara puško popravljajo se ceno Ceniki pošiljajo se brezplačno. I^r=^=T Pri KarolH Till-u v Ljubljani, v Spitalskih ulicah št. 10. Vso (456—30) šolske potrebščine za pisanje, risanje in slikanje, za vse sole po naročilu gg. profesorjev. Velika izbera risalnih skladnikov, risal itd. Gostilnica „Pri Škerjanci" tik mesarskega mostu. Kdor hoče res izvrstne kranjske klobase iz zgolj svinjskega mesa, domačega pridelka, jesti in dobro, zdravo vino piti, temu priporočam gostilnico ,,l*ri Škerjanci*?. (918) Jeilen za mnogo drugih, kateri so se okoristili. ANDR. DRUSKOVIG trgovec z železnino Mestni trg 10 LJUBLJANA Mestni trg 10 priporoča svojo "toogfSitO zalogo štedilnikov, nagrobnih križev, kuhinjskega in vsakovrstnega poljedelskega orodja, kovanje za okna in vrata, cementa i. t. d., Nploli vMfgn v fo stroko spadajorc^i blagu. Fine (416-25) vodne pile in žage ^ za kojih izbornost se jamči, po najnižji ceni. -^|if^- **\f» itr-i*^ aajc Gestilfiica „Pri Virante". Sv. Jakoba trg. I šojam se p, n. častitim stalnim gostom, prečastiti duhovščini in vsem častitim obiskovalcem z dežele uljudno naznaniti, da sem po svojem ranjkem očetu, gospod!) Antonu JI ieu i i ii i«*-u. prevzela gostilnico „Pri VirantiT in da jo bodem vodila kakor do sedaj. — Skrbela bodem za «lol»ro pij.no in nUusuu jedilu, tudi so čedno opravljene «■«-■■«'!■«* sobe /u prt'iiori'vniije na razpolaganje. Za mnogobrojni obisk se priporoča z odličnim spoštovanjem (014 — 1) Helena Miculinić. ■T) Novo racijonalno zdravljenje mm m N mm Vsem bolnim na živcih se najtoploje priporoma 21. izdaja izšlo brošure Romana Welssiiinuu-u Ssf Ueber Nervenkrankheiten, Vorbeugung und Heilung. 5 Dobiva so zastonj —14) v lekarni J. Svobode, v Ljubljani. JEZI aH d e Spričevala znanih zdravnikov. K Ueumann priporoča za gospode mW M~m MmMmM *Jt M Cuevlot-onleko, dvovrstno, plavo in JKjMm J5r mv9mWW &E*dMr črno, izborne kakovosti; £*tfm fJ/Mftm dobro vrlin)« suknjo v modernih barvah ; m»-fm mw M mM 2) izboren luentlkuv, podSit s finim suknom mrmM WJMWMm ^m* *M v vseh barvah, elegantno izdelan. Za dečke: rM