PLANINSKI VESTNIK Zlato priznanje Člani vseh slovenskih alpinističnih od­ prav, ki so bili zadnjega pol desetletja v nepalski Himalaji, so se v Katmanduju, glavnem mestu države, gotovo ustavili pri Slovencu Sergeju Prešernu, ki so ga Združeni narodi poslali iz Londona, kjer je bil prej zaposlen, v Nepal za koordina­ torja projektov, ki jih financira OZN. »Na­ tančno enajst slovenskih odprav sem iz Katmanduja pospremil v himalajske go­ re,« nam je sredi letošnjega septembra dejal naš rojak med obiskom v svojem rojstnem mestu Ljubljani, ko mu je pred­ sednik Planinske zveze Slovenije Andrej Brvar v imenu krovne organizacije slo­ venskih planincev izročil zlati častni znak PZS v zahvalo za pomoč predvsem pri premagovanju administrativnih za­ prek v Nepalu. si k Večnemu plačniku še isti dan - 8. avgusta ob 14.35. Izpolnila se ti je davna želja, da bi delal do konca. Ljubil si delo in glasbo in nadvse si ljubil naše slovenske gore, ki si jih obiskoval dolga leta, včasih kot samohodec, zelo rad pa tudi v družbi prijateljev in zadnje čase tudi vnukov, ki si jih vse popeljal na Triglav. Čudovit pogled na vršace je bil vedno bogato plačilo za tvoje pridno delo v dolini, v Vipavski dolini. Tam v Mirnu te še kar čaka tvoj »latnik«, letos kot vedno obložen z grozdjem, čaka te tvoj obdelan vrt, ki si ga še na večer pred odhodom na Prisojnik skrbno žalil. Čaka te rojstni dom na Bregu, ki si ga imel tako rad. Vsi te še kar čakamo in si mislimo: kako lepo bi bilo, če bi nam še enkrat recitiral - tako čudovito, kot si znal - Slovensko pesem... L M In memoriam: Ivo Ott Številni sorodniki, prijateljki in znanci - planinci so se na karlovškem pokopališču Dubovac poslovili od preminulega in vsem dragega Iva Otta. Tako je odšel še zadnji iz »velike četveri­ ce« karlovškega planinstva, v kateri so bili prof. Zvonimir Keller, Zvonko Plevnik, Zlatko Sa- tler in Ivo Ott. Rodil se je leta 1914 v mestu ob štirih rekah, v Karlovcu, in že kot fant začel obiskovati kraje okoli mesta, tako Vinico, Vodenico, Gero, Žum- beračko goro, Martinščak, Gorski Kotar... Bil je pobudnik za gradnjo planinskega doma »Vodice« nad Sošicami, skupaj s prof. Zvoni- mirjem Kellerjem pa je trasiral in markiral Kar- lovško transverzalo »Po poteh 14. proletarske«, dolgo 72 kilometrov. Takrat je bila to druga planinska transverzala na Hrvaškem. - Je avtor številnih planinskih in jamarskih reportaž in potopisov ter knjig, med katerimi sta pomemb­ nejši »Karlovško planinstvo« ter »Žumberak in njegova okolica«. Vrsto let je bil tajnik PD Dubovac, načelnik markacijske sekcije, neu- 462 morni transverzalec, znan v vseh predelih drža­ ve in še marsikje po Evropi. Bil je znan kot planinec, ki si je brž oprtal nahrbtnik in šel na pot, ko je zvedel, da so kje »odprli« kakšno novo transverzalo. Za Ivom, ki je umrl 15. januarja 1991, ostajajo članki, tudi v Naših planinah, zgodovinsko lite­ rarni prispevki o rojstnem mestu, nagrade, pla­ kete, odličja, številne slike, ki jih je uokviril - in spomini na srečne dni, preživete z njim. Dr. Ante Starčevič Priprave na stoletnico PD Kamnik deluje že 98 let in se že pripravlja na stoletnico, ki jo bodo proslavljali leta 1993. Po številu članstva (lani je društvo štelo 3007 članov) je društvo na tretjem mestu v Sloveniji takoj za PD Velenje, ki ima le tri člane več. Kamniško društvo spada med redka PD, pri katerih se članstvo zadnji čas ni zmanjšalo. Vsekakor je zanimiv podatek, da je v občini Kamnik kar 11 odstotkov občanov včlanjenih v planinsko organizacijo. PD Kamnik se aktivno vključuje v reševanje konkretnih ekoloških vprašanj. Tako na Kamni­ ški koči na Kamniškem sedlu kot na Zoisovi koči na Kokrskem sedlu so vgradili naprave za izkoriščanje sončne energije, s katerimi so pre­ cejšen del energije za razsvetljavo pokrili iz sončnega vira. Obnovljeni planinski koči Dne 14. septembra letos so na slovesnosti odprli prenovljeno planinsko kočo na Grohatu pod Raduho, ki jo upravlja PD Mežica, teden dni pozneje, 21. septembra, pa Frischaufov dom na Okrešlju, ki ga upravlja PD Celje. Obe prenovi so redno spremljali člani Gospo­ darske komisije pri Planinski zvezi Slovenije, ki so si v začetku septembra, skoraj dobesedno tik pred otvoritvijo, ogledali skoraj do konca obnovljena objekta. Ocenili so, da sta obe društvi opravili veliko delo, za kar zaslužita vso pohvalo. Svetovali so, naj bi pri obeh kočah prostor za smeti uredili ločeno za organske odpadke in za druge vrste smeti, ki jih je treba odvažati v dolino (kovine, plastika, steklo). Zato je v kuhinji treba odpadke zbirati ločeno. Obi­ skovalci morajo vse smeti, ki so jih prinesli s seboj, razen papirja odnašati s seboj v dolino. Svetovali so tudi, naj bi ključ zimske sobe za obe koči shranjevali pri Bukovniku oziroma pri nekom v Logarski dolini, da bi bila možna kontrola obiskovalcev in da bi preprečili slabo vzdrževanje sobe. Poleg tega so svetovali še nekatere izboljšave, ki bodo prispevale k še prijetnejšemu počutju obiskovalcev. Kar zadeva Frischaufov dom, so posebej pou­ darili, da ima največje zasluge pri prenovi pred­ sednik PD Celje Adi Vrečer, ki je bil vseskozi gonilna sila pri obnovitvenih delih. Obnovljena Kopinškova pot Letošnjega julija je 14 planincev pod vodstvom Florjana Nunčiča iz Celja temeljito obnovilo PLANINSKI VESTNIK znamenito grebensko pot na najvišjo goro vzhodnega dela osrednjih Kamniških in Savinj­ skih Alp Ojstrico (2349 m). Denar za ta dokaj velik poseg so dali Planinska zveza Slovenije, Savinjski meddmštveni odbor planinskih dru­ štev in njegova območna skupina za pota ter Zavarovalnica Triglav - enota Celje. Razmero­ ma zahtevno pot nad Robanovim kotom in Logarsko dolino, ki jo je leta 1940 zgradil znani celjski planinski in turistični delavec Andrej Kopinšek-Andrino, so popravili med 15. in 21. julijem letos. Dve ekipi s po sedem ljudmi sta trdo delali vse dni, saj helikopterja za prevoz iz znanih razlogov ni bilo mogoče dobiti, zato je bilo treba ves material s 40-kilogramskim agre­ gatom vred s tovorno žičnico pripeljati na Kle- menškovo planino, nato pa na hrbtih znositi pod steno in v steno skoraj do vrha gore. Tako bo zdaj varna ta pot, ki jo avtor planinskega vodnika Peter Ficko odsvetuje vrtoglavim, a zelo priporoča izkušenim planincem. Miroslav Žolnir 40 let PD Žiri Planinsko društvo Žiri je lani slavilo 40-letnico delovanja. V počastitev tega jubileja so izvedli več aktivnosti; med drugim so v telovadnici osnovne šole postavili umetno plezalno steno, pripravili fotografsko razstavo, na Radiu Žiri je bilo planinsko društvo predstavljeno z daljšo oddajo, učenci od 1. do 8. razreda pa so napisali ali narisali 180 spisov in risb. Omembe je vredno, da se krepijo vezi med planinskim društvom in osnovno šolo, kar se vidi v večjem zanimanju otrok za dejavnosti in akcije PD. Na petih izletih v gore je bilo 196 učencev, planinsko šolo je obiskovalo 17, ple­ zalni krožek v šoli pa 25 učencev. To je bilo med drugim slišati na letošnjem občnem zboru v lovski koči na Javorču, na katerem je bilo 148 članov. Izvolili so nove organe, Janeza Primožiča pa za novega pred­ sednika. Planinska predavanja Od letošnjega novega leta so vsak četrtek z začetkom ob 20. uri v prostorih Hrvaškega planinskega društva Dubovac na Strossmaver- jevem trgu 2 v Karlovcu planinska predavanja, ki jih spremljajo barvni diapozitivi ali filmi. Pre­ davatelji so društveni člani, obiskovalci pa uži­ vajo v lepih planinskih motivih in hkrati obnavlja­ jo znanja iz prve pomoči, planinske prehrane in ekologije ter se kaj naučijo o nalezljivih in zajedalskih boleznih in o tem, kako se nudi prva pomoč pri pikih kač in žuželk. Ante startev,č Zahvala za pomoč Dne 5. avgusta letos sem na poti prek Prisojnika do Pogačnikovega doma pri izviru Mlinarice doživel tragičen dogodek: prijatelja in planinske­ ga tovariša je popoldne zadela srčna kap. Po tem tragičnem dogodku bi se rad javno zahvalil za nesebično pomoč planincem, ki so mi v trenutku žalosti pomagali, med njimi Zvonku Pristavcu iz Maribora, oskrbniku v Pogačniko- vem domu, za hitro posredovanje. Še posebna zahvala velja Gorski reševalni službi iz Bovca in njenim požrtvovalnim članom, ki so prijatelja karseda skrbno spravili v dolino in mi nudili vso pomoč in uteho v tistih težkih trenutkih. V imenu družne Marčič iz Maribora in v svojem imenu vsem še enkrat iskrena hvala. Božo P|avčaki Štantetova 26, Maribor Urejeno zavetišče v Račji vasi Na Istrski planinski poti (IPP) je v Račji vasi skupina petih planincev - članov Hrvaškega planinskega društva Željezničar iz Zagreba ure­ dila planinsko zavetišče, last tega društva. Po dogovoru z lastnikom hiše Stjepanom Živkovi- čem je ta skupina planincev od 16. do 18. avgusta uredila jedilnico in eno dvoposteljno sobo, da bi bilo vse popolnoma v skladu s higienskimi predpisi. Tako bodo lahko planinci, predvsem iz Hrvaške in Slovenije, ki najpogo­ steje hodijo po tej planinski poti, pa tudi iz Italije, saj so tudi ti kar precej pogosti gostje, lahko udobneje prenočevali in obedovali v pri­ jetnejšem Okolju. Josip sakoman Mali oglasi Mladinska komisija pri Planinski zvezi Slovenije prodaja stare številke Planinskega vestnika, ki jih je pri zbiralni akciji za svojo knjižnico v Vzgojnoizobraževalnem centru Bavšica zbrala v dvojniku. Po ceni 10 DEM za letnik prodamo naslednje letnike Planinskega vestnika: 1927,1928,1929, 1930, 1931, 1935, 1936, 1951, 1952, 1953 in 1954. Brezplačno oddamo 16 nepopolnih letni­ kov, in sicer 1926, 1933, 1940, 1941, 1942, 1946, 1947, 1948, 1949, 1950, 1952, 1971, 1974, 1975, 1976 in 1977. če želite s temi manjkajočimi številkami izpo­ polniti svojo planinsko knjižnico, nas pokličite na telefon 061/312553 ali 315493. Mladinska komisija pri PZS je v nekaj letih zbrala že lepo število letnikov PV, manjkajo pa nam še letniki od 1895 do 1923, za katere se priporočamo pri bralcih, ki bi se jim bili priprav­ ljeni odpovedati. Hrvatski športski muzej iz Zagreba (llica 7/I) prosi slovenske planince, ki imajo stare letnike in številke Planinskega vestnika, pa jih ne potre­ bujejo več, naj jih odstopijo muzeju, ki mu manjkajo letniki od 1895 do 1944 ter naslednje posamezne številke: 1976/4, 7, 1977/7,1984/8, 1986/4 in 1989/2, 3, 6, 7, 8. Kompletne letnike je muzej pripravljen tudi odkupiti. Ponudniki naj se oglasijo na telefon 041/423900, da bi usluž­ benci muzeja prišli po revije. Gospa Kosirnik, ki jo je mogoče dobiti na telefonski številki 061/222916, proda Planinski vestnik letnika 1932 in 1933. 463