^^ te praznikov j^ued dsUj ««cop* Saturday», ^gundiyi and Hoiidaja „s."---' .TEAH XXXIX prosveta 1_GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški in upravnilkl prostori: 2887 South Lawndalo Ava. Offlco of Publication: 2667 South Lawndalo Ava. Telephon* Rockwall 4904 Cmi Kala je SLOO Cntercd u aecond ciua matter January la at th. nn*t --- «t Chicago, nunou. under the Act of con^re- of «..cH S? CHICAGO 23. ILL« TOREK. 23. DECEMBRA (DEC. 231 1M7 Subscription 99.00 Yearly &TEV.—NUMBER 250 Yr- larshallov načrt dobil v v zapadni Evropi Radio Moskva ponovno napadel ameriški imperializem. Londonski list Express izrazil dvom v koristnost načrta London. 22. dec— Marshallov crt, katerega je predsednik J n predložil kongresu zad-£ petek, je dobil zadovoljiv od-v v zapadni Evropi; izjema le komunistični tisk. Radio va ni omenil Trumanove ice kongresu, v kateri je pojasnil detajle in namene na-udaril pa je ponovno po riikem imperializmu. Besednik britskega zunanjega pada je dejal, da Trumanovo risanje načrta, ki predvideva lomsko okrevanje in reha-šestnajstih držav v za-padni Evropi, je važen dogodek t povojni dobi. Naglasli je, da je načrt v soglasju z zaključki, ki so bili sprejeti na konferenci v Parizu. Nemški listi, izhajajoči v okupacijskih conah zapadnih sil, so pozdravili načrt, ker uključuje zipadno Nemčijo. Poudarili so, d* nudi upanje za okrevanje in mir. Nemški listi v ruski okupacijski coni so zavzeli nasprotno stališče. Marshallov načrt to označili za potezo Wall Streeta, katere namen je zasuž-njenje zapadne Evrope. List Volkstimme, glasilo av-strijske komunistične stranke, piše, da Trumanov obris Mar-ihallovega načrta dokazuje kolo-nijalne pogoje. Države,, ki bodo deležne pomoči, bodo postale Jtdonije Amerike. ^Konservativni in desničarski isti v Italiji so pozdravili Marshallov načrt. II Tempo pravi, da bo rešil zapadno Evropo pred lakoto in tiranstvom. Londonski list Express je pojasnil, zakaj Velika Britanija ne bi smela biti deležna koristi od I Marshallovega načrta. Omenil 1 je «lavne razloge. Eden je, da Velika Britanija lahko dvigne Noje industrije brez zunanje pomoči, če bo demonstrirala odločnost in se lotila dela v zavedanju realnosti. Drugi razlog je. ker je bil načrt predložen kongresu kot sredstvo za ustavitev pohoda komunizma. Washington, D. C.. 22. dec.— kaže, da kongres ne bo o-dobril Marshallovega načrta, ki Predvideva potrošnjo sedemnajst milijard dolarjev za ekonomsko okrevanje in rehabilita-°jo zapadne Evrope v prihod- njih štirih letih, v predloženi obliki. Republikanci so se strnili okrog senatorja Tafta, svojega priznanega voditelja v višji zbornici, ki je predlagal, naj se formalna pomoč zapadni Evropi omeji na eno leto. Kongres naj bi ob zaključku vsakega leta odločil, ali naj se pomoč nadaljuje ali ne. Marshallov rtačrt bo prišel na dnevni red, ko se bo kongres sestal na rednem zasedanju po novem letu. Senator Vanden-berg, republikanec iz Michigana in načelnik odseka za zunanje zadeve, ni hotel komentirati ne Trumanove poslanice in ne Marshallovega načrta. Dejal je le, "da bo moral kongres odločiti, ali bo tretja svetovna vojna ali ne in ali naj se Amerika popolnoma izolira v ekonomskem svetu pod komunistično kontrolo." Dal je razumeti, da bo podpiral Trumanovo protikomu-nistične doktrino in Marshallov načrt. Domače vesti Nov grob v Mlnneeotl Eveleth,* Minn.—Naglo je u-mrl John Novljan, star 68 let, član KSK J. Zapušča bolno že no, sina. dve hčeri in štiri vnukinje. . „ —I* Clevelaada Cleveland.—Civilno sta se poročila Romaine Košir, hčerka družine Frank in Jennie Košir iz Collinwooda, in Charles E. Howard; Na poročno potovanje sta šla v Florido z letalom, dom pa si ustanovita tukaj. Nevesta je članica društva 142 SNPJ, kakor je pri jednoti tudi vsa Koširjeva družina.—V bolnišnici je umrl po dolgi bolezni Anton Za-krajšek, star 34 let. -Zapušča očeta Georgea, dva brata in tri sestre.—V bolnišnici University se nahaja Frank Kurent ml. iz Collinwooda, ki se je moral podvreči operaciji. Poroka Grass Valley, Cal.-V Renu, Nev., sta se poročila Dominik Pajnich in Jožefa Fon. Ženin je nekdanji prospektor in hotelir, zdaj pa dela pri železnici Southern Pacific. DELAVSTVO latinske amerike PROTI odpravi tarifnih mer Mexico city. Mehika—(ALN)—Vecente Lombardo Toledano, Predsednik delavske federacije latinske Amerike, je izjavil na mednarodni konferenci v Havanl, Kuba, da so delavci latinske Amerike proti nameravani! odpravi investicijskih in trgovinskih lolocb. 1 \ "• _ N« konferenci v Havanl so «orovalci razpravljali o pred-ki ga je predložil predstav-"k Zedlnjenih držav in ki je n«n kot Claytonov načrt. Or-•ni/irano delavstvo v Srednji 1 Južni Ameriki je brezpogoj-" pr ti ameriškemu načrtu za-ker bi ogrožal njihov zaalu- t k Claytonov načrt predvideva, ' enostavno odpre vrata rf*dnje jn Južne Amerike ame-«im produktom. To bi pome-llr). da bi bile domače industri-v državah latinske Amerike no prizadete, ker ne bi mo-1 konkurirati , z ameriškimi "dukti. Industrializacija v Tk'jtnjih državah bi bila u-«ena. Knostavno bi ae podvrgle """ poli stičnemu kolosu Sever-* Amerika. Prisiljene bi bile 'ill jati svoje surovine v A me ko po nizkih cenah. f,oleg tega Claytonov načrt H videva, da bi imeli ameriški 'Aticljski interesi proste roke z vlaganjem kapitala v latinski Ameriki, ne da bi bili podvrženi kontroli ali vezani na pogoje. Organiziranim delavcem latinske Amerike, ki se borijo pro ti sprejetju Claytonovega načrta, so se pridružili tudi nekateri latinsko-ameriški industrije«, ki so odprto izrazili bojazen, da ne morejo konkurirati z metodami masne ameriške produkcije. Profesor Manuel G. Parra, član mehiške vlade, je Izjavil, da si industrijske dežele prizadevajo najti trgov za izvoz svo jih odvišnih produktov "Ako jih ne dobe. se bodo eventualno znašle v krizi in brezposelnosti, ki bo hujša od zadnje," je poudaril Parra. Dalje je Parra rekel, da bi od prava trgovinskih tarif uničila njihove obstoječe industrije, kar bi povzročilo brezposelnost In znižanje kupne moči. Sledila bi velika depresija in brezdelje povsod. Wallace bo morda kandidat Odločitev bo padla v prihodnjih tednih New York, 22. dec.—Pričakuje se, da bo Henry A. Wallace, bivši podpredsednik, naznanil svojo kandidaturo za predsednika Združenih držav na listi tretje politične stranke. On ima oporo pri organizaciji progresivnih ameriških državljanov. Mnenje prevladuje med delavskimi in političnimi voditelji, da se bo odločil v prihodnjih štirih tednih. Ako bo Wallace naznanil kandidaturo, bo najbrže unija Amalgamated Clothing Workers CIO izstopila iz Ameriške delavske stranke v New Yorku. Uradniki te unije domnevajo, da se je Wallace že odločil. Zadevno naznanilo bo objavljeno kmalu po novem letu, če se ne bo opozicija s strani Kongresa industrijskih organizacij proti ustanovitvi tretje stranke povečala. Podporniki bivšega podpredsednika trdijo, da bi bilo u-mestno, ako bi Wallace odgovoril organizacijam, ki mu svetujejo, naj se prijavi kot predsedniški kandidat na listi tretje stranke, na konvenciji organizacije progresivnih ameriških državljanov, ki se bo pričela 17. januarja v Chicagu. Senatna preiskava špekulacij na borzah Washington, D. C., 22. dec.— Senator Ferguson, republikanec iz Michigana in načelnik pod-odseka za apropriacije, je naznanil preiskavo špekulacij na žitnih borzah. Pred člane pod-odseka je bil pozvan Edwin W. Pauley, pomožni vojni tajnik. Predložena evidenca dokazuje, da on grmadi profite s špekulacijami na borzah. Izgredi izbruhnili v Bombaju Bombaj, Indija, 22. dec.—Izgredi med Hinduti in muslimani so izbruhnili v tem mestu. Štiri osebe so bile ubite in dvanajst ranjenih. Policijske enote so bile mobilizirane za zatiranje izgredov. konec stavke živilskih delavcev v italiji Vlada premier ja De Ga-sperija zvišala plače NEMIRI V NEAPLU IN DRUGIH MESTIH Rim. 22. dec.—Splošna stavka 300,000 živilskih delavcev je bila sinoči končana. Trajala je 48 ur. Zastavkali so delavci v tovarnah testenin, trgovinah in v mlinih. Stavkarji so se Izrekli za vrnitev na delo, ko jim je vlada premierja Alcida de Gasperija zagotovila ^višanje plače. Stavka je bila nadaljnji pritisk na vlado za koncesije. De Gasperi je vodja stranke krščanskih demokratov. Nemiri so nastali v J^eaplu ln drugih mestih. Delavci so se zbrali pred poslopje«! v Neaplu, v katerem je urad sza pomoč brezposelnim. Protestirali so proti znižanju brecposelnostne podpore. Policaji in delavci so začeli streljati ln pet osq^ je bilo ranjenih. V izgredih in nemirih v zadnjih tednih je bilo 23 ljudi ubitih in več sto ranjenih. Dva demonstrdhta in trije policaji so bili ranjeni v Neaplu. Osem oseb, med temi dva policaja, je bilo ranjenih v Tra-montl v bližini Mazzarlna, Sicilija. Delavci so zgradili barikade na cestah v Tramontl ln pričeli streljati na B?Ucaje, ko so se približali barikadam. Okli-cana je bila splošna stavka v znak protesta proti zavrženju zahteve za zvišanje plače. Splošna stavka je bila okllca-na tudi v Trapani in Gejl, Sicilija, Živilski delavci so zastavkali v petek. Takoj po oklicu stavke se je delavski minister Amln-tore Fanfani sestal z voditelji unij in reprezentanti živilske industrije. Razgovori so rezul tirali v sklenitvi sporazuma, nakar je bila stavka preklicana. Delavci, uposlcni v pekarnah in mlekarnah, niso bili udeleženi v stavki. Demonstracije proti Ameriki v Panami Levičarji oklicali generalno stavko Panama City. Panama. 22. dec. —Levičarji so oklicali generalno stavko, kateri bodo sledile demonstracije in parada v znak protesta proti Ameriki, ker je izsilila sklenitev pakta glede odstopa baz v Panami. Demonstracije bodo pred poslopjem parlamenta, kjer bodo poslanci debatirali glede ratifikacije pakta. Amerika bo dobila, če bo pakt ratificiran, baze nn ozemlju ob Panamskem prekopu. Poslanec Gil B. Tejeira, podpredsednik parlamenta, je v listu La Nacion omenil več razlogov proti ratifikaciji sklenjenega pakta. On je ostro obsodil poteze ameriške diplomacije. "Stališče panamskega ljudstva je znano," pravi Tejeira. "Spor zaradi baz je le epizoda v dolgi zgodovini odpora ljudstva proti ameriški diplomaciji. Ono je že javno povedalo, da je proti odstopu baz Ameriki. Ameriški uradniki v coni Panamskega prekopa «o že večkrat demonstrirali rasne predsodke v 44 letih kontrole ozemlja ob prekopu. To nas boli. Storili bomo vse, da parlament ne bo potrdil sklenjenega pakta." Namerno "letenje" Taftovega zakona Washington.—(FP — Tednik CIO News, glasilo Kongresa in dustrljskih organisai j, je v svo* ji izdaji 15. decembra razkrilo, da so agentje zveznega urada sa preiskave FBI izpraievall Philt pa Murraya, predsednika CIO, zaradi podpiranja kandidata v politični kampanji. Protldèlav ski Taft-Hartleyev zakon pre poveduje delavskim unijam politično vmešavanje v svojih glasilih. Murray pa je v ome njenem glasMu objavil uvodnik s svojim podpisom z namenom, da prelskusl veljavnost Taftovega zakona. Kandidat Edward Garmatz, ki ga je Murray podprl, je zmagal, poraženi kandidati pa niso do sedaj storili še nobenega koraka proti Murrayu. Fašizem spet dviga glavo v Italiji To dejstvo ne razburja ameriških diplomatov in državnega departmenta, ki vidijo le komunistično nevarnost New York. 22. dec.—Kakor ni nacizem v Nemčiji umrl s smrtjo diktatorja Hitlerja ln zrušitvijo nacljskega režima, je prav tako očitno v Italiji, da je fašizem preživel uničenje Musso linija in fašistične države. Opazovalci celo trdijo, da je fašizem spet na konju v Italiji. Ta razplet dogodkov v Italiji ne vznemirja ameriškega državnega departmenta, dlplomatl-čnih krogov ln tiska. Niti en član kongresnih grup, ki so zadnjo poletje obiskale Evropo, nI omenil tega dejstva. Izgleda, da Je mnogo Američanov zaaleplje-nih in se ne zavedajo fašistične nevarnosti, temveč samo pnlh, ki Izvirajo iz komunizma. To vedo nacisti v Nemčiji in Bitke v Palestini se nadaljujejo Uradnik vlade ustreljen v Jeruzalemu Jerusslem. Palestina. 22. dec. —Nadaljnjih deset oseb je bilo ubitih v spopadih med žldl in Arabci na cestah in na ozemlju v bližini Galilejskega jezera ln maja Sirije ter Lebanona. Poveljstvo Haganah, židovska milice, je apeliralo na Arsbce za sodelovanje in pomoč v prizadevanjih za vzpostavitev miru ln reda v Palestini. Izrazila je za eno dvom v trditve ArabceV, da se je več tisoč prostovoljcev pri javilo za borbo proti Židom. Iz javilo je, da prevladuje anarhl ja v arabskih pokrajinah Palestine. Žldje in Arabci so se spopadi v Safadu, Eden Arabec je bil ubit, trije Arabci ln dva Žida pa ranjeni. Grupa moških v unl formah začasnih policajev je streljala na arabski avtobus na cesti v bližini Jeruzalema. Tri je Arsbpr so bili ubiti. Robeft Htern, žld v služb brltske vlade v Palestini, je bi ustreljen v Jeruzalemu v bllžl ni poslopja, v katerem je britski Informacijski urad. Prej Je bil dopisnik lista Manchester Guar dlan. fttlrje mladi fantje so napadli brltskega poročnika In narednika v osrčju Jeruzalema, fašisti v Italiji. Oni ne izgubljajo časa, temveč kujejo kapital iz prilike v svoj prilog. Predsednik Truman in newyorški governor Thomas E. Dewey, vodilni republikanec, se strinjata, da mora Amerika podpirati vsakega, ki je proti Moskvi. Zakaj ne bi nemški nacisti ln Italijan* ski fašisti, ki so ostali zvesti Hl-tleiju in Mussolinlju, računali na eventualno ameriško pomoč? Oboji ao proti Moskvi. Očitno je, da nepokoj med lta-ijansklml masami je deloma posledica sumničenja in domneve, da moč fašistov narašča. Nezaupanje v Ameriko med večino italijanskega ljudstva se lah-(o pripisuje dejstvu, da Italijanska in ameriška vlada nista za zatiranje fašističnega gibanja. Fašistično gibanje v Italiji 1-ma tajne oborožene enote. Najmočnejši sta revolucionarna fašistična akcija in Mussolinljevl akcijski škadrl. ' Enote iščejo "posojila" za financiranja fašističnega gibanja. Preteča štavka telegrafištov odvrnjena Washington, D. C., 22. dec.* Vlada je naznanila, da so sa tri unije Ameriške delavske federacije, v ksterlh so včlanjeni telegrafisti, premislile In da na bodo okliesle stavke. Naznanilo je dtJJaVIl Cyrus 8. Chlnf, direktor federalne posredovalna službe. Dejal je, da so unija In Western Telegraph Cq. pristale na poziv, da se spor predloftl v rešitev posebnemu odboru. Unije so zapretile s oklicem stavke, ko je kompanija odbila zahtevo gleda zvišanja plače sa lft centov na uro. Parada britških vojakov v Indiji New Delhi, Indija, 22. dec.— V tem mestu, ki je bilo prestolnica bivše britske Indijo In ja sedaj prestolnica Indijskega dominions, se je včeraj vršila zadnja' parada brltsklh vojakov, Udeležili so se je člani britske vojaške posadke pred odhodom Iz Indije. Vojaki so paradlrall pred b r 11 s k i m guvernerjem Mountbattenom In člani vlade indijskega dominions, izprti delavci v kaliforniji upravičeni do državne podpore Sacramante, CaliL—(FP)— Državni odbor za brezposalnoetno podporo ja odločil, da so Iz^rtl delavci upravičeni do brespoeel-nostne podpore v Callfornljl, Delodajalci so pritiskali ns odbor, naj zavrže apel pekarske unije A D F, ki se je potegnila sa izprte delavce. __ Prizadetih je bilo 200 članov I te unije. Delodajalci so jih iz-1 lavnlcl te industrije okličejo prll preteklega maja potem, ko stavko Tega sistema so se v so dani unije v eni pekarni o-! preteklem maju poslužlll v Sa-klicali stavko Večina pekam I ciamentu v slučaju pekarske v Kar ramen tu je zaprla vrata ln stavke, pred par tedni pa v Oak Tak je program Narodno svese tovarnarjev (NAM). delavci so bili enostavno Izpiti Almin K Roth, lastnik ladjedelnice In predsednik sveta de-lodajalcev v Kan Franclacu, je ostro obsodil odlok odbora v prid irprtim delavcem. Dejal je, "da Je s tem odlokom odbor zasadil nož v stabilnost Industrijskih odnošajev v Callfornljl in dal unijam odprto pot, da U» do rabile bre/poeolnoetno podporo za financiranje stavko na račun vseh delavcev " Rothova jeza Izvira iz dejstva, ker Je odlok odvzel delodajalcev njihovo priljubljeno o-rožje, ki so ga doslej rabili za razbijanje stavk. Dalje je odlok ustavil naraščajoči sistem zapiranja vseh delavnic ene Industrije ako delavci v eni d« landu ob času stavke groearij-skih uslužbencev v neki depart • mentnt trgovini. Delavsko unije v Callfornljl In drugih državah so pozdravile odlok odbura, ki ima v svojem podiu^ju vprašanje brezposelnost ne podpore. Upanje poetojl, da bodo tudi druge države ale-dile /gledu tega odbora. Večina |*karskih delavcev v vseh državah Je orgahlzirana v mednarodni uniji Bakery Si Confectionery Workers In je včlanjena v Ameriški delavski federaciji Gornji odlok je važen in značilen zlasti sedaj, ko vidijo delodajalci v Taft-Hartleyevem protldelavskem /akonu orožje, s katerim pretijo uničiti moč delavskih unij. * PROSVETA THE EVUGHTEHMEHT GLASILO IM LASTNIMA SLOVENSKE NARODNE PODPORNI A8S0VB Co, llmi Otepi) m pol leta. M2JH sa ¿Mrl letaj aa Ckicago te okolico C M celo loto. $4.7» m pol letaj a» iaosamstvo Šil J* < for tke United Stala« (except Cblcapo) r rear. Chfcspo sad Cook Coun*y M M pet joot. IIIN pot JOOM pe dogatoru. Itokipid dopisav is asasfoč«mb mm i—tajo. Rokopisi lUsrsrne tmUm (Mm. pevssti, ■ Ud) ae vraejo pošiljatelju to e aluiaju. ie Je prilogi Advertising rate* os aad unsolicited a/tides will not be as stories, plsys. poems slc^ «III be by sell-sddxeased 2SS7 Naslov m vse, kar lase mi ■ PROSVETA 59 So. Liwndale Ara. Chicago 21 Illinois ua Fidsüro » Londonu—U Znani člankar Walter Lippmann Je mnenja, da je zadnja "mi-rovna" konferenca zunanjih ministrov tkrahirala vsled tega, ker so se diplomati preklali javno. Oa misli, da je pranje državnega perila pred svetovno javnostjo slaba diplomacija, posebno pa pri tako kočljivih vprašanjih in problemih kakor je sestavljanje mirovnih pogodb. In take javne razprave so slaba diplomacija vsled tega, ker nc vodijo drugam kot v povečevanje mednarodnih konfliktov in nesporazumov. In sicer vodijo po Llppmannovem miš 1 j en ju v to smer vsled tega, kajti kakor hitro predstavniki te ali druge države pred vso javnostjo razgalijo svoje načrte, argumente in izjave, jih potem ne morejo umakniti ali modificirati, ker bi pri tem trpela njih-"čast", kakor tudi "čast" njih države. Zato Lippmann priporoča razpust sveta zunanjih ministrov, ker se je ta ustanova izkazala kot kvarna na polju mednarodne diplomacije. On je mnenja, da bi Rusija in zapadne sile dalj prišle pri sestavljanju mirovnih pogodb, ako bi svoje diference najprvo skušale ugladiti in priti do kompromisov za zaprtimi vrati, to je skozi zaupna diplomatska pogajanja: skozi izmenjavanje pismenih načrtov in predlogov in tajnih razgovorih preko poslanikov in posebnih diplomatičnih zaupnikov. To bi diplomatom dalo več elastičnosti in jih protektiralo pred javnimi kritiki in "kiblcarji". On je mnenja, da dokler ne pride do tega, tudi ne bo prišlo do izravnanja diferenc med Rusijo in zapadnimi silami. ★ Do neke meje je Lippmann najbrže v pravem, ko misli, da je tudi javna diplomacija skrahirala. To je resnica vsaj, kar se tiče sveta zunanjih ministrov, ki ga je bila ustanovila velika trojica z namenom, da sestavi mirovne pogodbe. Ampak Lippmann je v zmoti, ako misli, da je krivda za skrahiranje sveta zunanjih ministrov in sploh zunanje politike prizadetih držav v metodah. Do tega skrahiranja je prišlo predvsem radi konfliktnih interesov velesil. Dokler bomo "mi" zasledovali politiko trde pesti proti Rusiji, podpirali ln finandrslTvsako vlado, ne glede kako je reakcionarna in korumpirana, samo da je proti Ruaiji, toliko časa ne morb priti do nobene sprave med Vzhodom in Zapadom. Prav tako tudi ne, ako bo ameriška politika težila za tem, da i»Nemčlje zopet napravi antirusko trdnjavo, kakor so prozorni cilji elementov, ki usmerjajo Trumanovo zunanjo politiko. Na drugi strani tudi ne bo prišlo do diplomatične in politične izmiritve, dokler bo Moskvs zssiedovsls sedanjo "ajzenponsrsko" politiko, katera zelo otežkoča pogajanja in tudi odbija zapadne prijatelje Rusije in jih potiska v defenzivo. S to svojo nespravljivo in provokativno politiko si je Moskva odbila že marsikakšnega simpatlka. Z drugo besedo: dokler ne pride do smernlčnega ln taktičnega preokrcta na obeh straneh, toliko čssa si bodo Washington, Moskva in London še v laseh. Dokler ne pride do tega preokreta, tudi ne bodo prišli do nobenega sporazuma glede nemške mirovne pogodbe, odnosno glede bodočnosti Nemčije in Evrope. In dokler ne pride do tega sporazuma, tudi Marshallov načrt ne bo Evropi niti Ameriki prinesel nobenih trajnih koristi—lahko več škode nego koristi. Lippmann js s svojim receptom le toliko v pravem, v kolikor ;e za temeljit preokret ameriške zunanje politike "trde pesti" napram Sovjetski Rusiji. Ta politika je glavni krivec velikega zastoja in prrpada med obema velesilama. Lippmann danes sicer kritizira to politiko—lani je bil njen glavni apostol!—ker bi jo rsd zamenjal zs svojo politiko "strstežkega pritiska", to je s bolj ka-moflažiranimi manevri. To politiko "trde pesti" je v precejšnji meri sicer izzvala Moskva s svojo "ajzcnponarsko" diplomacijo in povojnim ekspanzionlzmom, s katerim je zastrašila Ameriko, odnosno je dala orožje v roko patentiranim rusofobom in reakciji. * To Lippmannovo najnovejšo "tezo" omenjamo vsled tega, ker je danes res najbolj pereče mednarodno vprašanje, kako prepre čiti totalen prelom med Vzhodom in Zapadom, odnosno kako normalizirati odnošaje med Ameriko in Rusijo. Ds dsnes niso n&r-mslni, marveč samo še formalni, lahko vidi vsakdo, kdor nI slep. Vsled tegs tudi londonsks konferenca ni mogla biti nič drugega kakor Izumetničena formalnost-ker so bili zunanji ministri rsdi svojih prejšnjih sklepov prisiljeni, ds se sestsncjo, Ns podlagi potsdamskega pakta bi se morali sestati vsaj štirikrat na leto. Ampak Lippmann je v pravem, ko pravi, da je ta ustanova sedaj ne samo mrtva, marveč je tudi postala boleči tvor na telesu mednarodne diplomacije. Ako se naj predstavniki prizadetih sil periodično sestajajo zato, da bodo drug drugega pred svetovno javnostjo žigosali in si očitali grehe, je bolje, da pozabijo na take konference in ostanejo doma. Danes je sigurno to. da na ta način ne bodo sestavili nobene mirovne pogodbe za Nemčijo niti zaključili avstrijske mirovne pogodbe ln sicer slednja ne bodo zaklju* čili toliko časa. dokler a« ne bodo aporazumeti o glavnih točkah tflede bodočnosti Nemčije. Našim čitateljem je znano, da mi nismo prijatelji tsjne diplomacije Toda z I.ippmannom ae strinjamo v tem. ds med Rusijo in zapadnimi silami tudi po sedanji metodi odprtega prektanja in javnega ktofutanja na mednarodnih konferencah ne more priti do sestave nemške mirovne pogodbe, od katere zavisi bodočnost Evrope, aploh v veliki meri tudi bodočnost avetovnegs miru. J. I.ippmannom se strinjamo v tem naj bi ae taks konference vršile šele tedaj, kadar ae prizadete sile. ki imajo nalogo aestsvtti to pogodbo, spoiazumejo *ko*| privatna, ali če hočete skoti tsjns diplomatične pogajanja in pridem do kompromisa vssj ns glsvnlh •^kah. Ta metoda bi morda normalizirala tudi odnošaje med A mori ko in Runi Jo, kajti za zaprtimi vrati se tudi diplomati laije popovore odkritosrčno vaaj do neke meje nekaj, kar je nemogote na ja%*nlh sejah, ko je vsnje uprt ves svet. Ampak kot >e rečeno, je predpogoj zs Uspeh tudi zsprte dlplo mecije preokret v Wsshingtonu in v Moskvi. Dokler bodo v .....I..............................................I ' , ' »Hi "Hi ......................ni ¡i lin i ........ $1OAOVJL A, na&itL na&sdbuL Diluček j« zazgal Ajdovo brdo Auburn. UL — Da bo malo spremembe v dopisih, sem se namenil opisati kratko zgodbico iz leta 1906. V to so me pripravile moja nekdanja soseda Mary Kaltinger, sedaj farmari-ca v Willard u, Wis., Mary Ma lover iz Cuddyja, Pa., in pa Sophie Koter iz Helperja, Utah. Vse tri so doma iz Gorenje vasi in so bila dekleta od fare in sem takorekoč vse zelo ljubil, seveda za to ljubezen niso nič vedele. Leu 1908. sem se vrnil v staro domovino. Takrat je bila velika brezposelnost v Združenih državah, tako da si delavec ni mogel zaslužiti niti za vsakdanji kruh. * Posebno rudarji smo bili zelo prizadeti, tako da se je marsikateri vrnil v rojstni kraj, seveda samo začasno. Med slednjimi sem bil tudi jaz. V domačem kraju sem se najprvo malo odpočil, nakar so me domačini pričeli nadlegovati, naj pridem pomagat pri raznih delih. Obljubil sem jim, da bom pomagal po možnosti. Med prosilci je bil tudi moj birmanski boter Franc Dolenc, po domače pri Fokcu v Žabji vasi. Njegova druga žena je bila moja teta. Imel je majhno posestvo in pečal se je tudi z lesno trgovino, tako da je imel veliko dela na domačiji in v gozdu ter s prepeljavanjem lesa na postajo pri Skofy Loki. Ker sva bila v sorodu, sem mu ustregel in pomagal največ pri lesni trgovini. Mož je bil zelo mirnega značaja in vse je vzel za šalo. Res blaga dušai To mi bo gotovo potrdila njegova hči, ki je žena urarja Johna Prostorja iz Clevelanda, O. Nekega spomladanskega dne sva merila smreke in hoje v Zali, toje je bilo na koncu hriba Žirovskega vrha nad Lučnam. Tam so bili» tedaj zelo bogati gozdovi, v katerih je bilo tudi precej divjačine. Ta kraj je lepo opisal dr. Ivan Tavčar v njegovih spisih, kateri so resnični in zelo zanimivi. Ko zaviješ od Škofje Loke v Poljansko dolino, te pozdravijo mali ln veliki hribi: Bukov vrh, GaberŠka gora, Malenski vrh, Ajdovo brdo, Koša kov grič, Ži-rovski vrh ln drugi majhni ln veliki hribi, ki s svojo krasoto obdajajo Poljansko dolino. Ble-gaŠ pa je vladar Poljanske in Selške doline. Na levi strani Sore nad Žabjo vasjo je hrib Ajdovo brdo. Ta hrib imam v živem spominu, kajti prepetila se ml 'je velika smola radi malenkostne neprevidnosti. Bilo je vroče poletje. Z bo-trojn sva se domenila, da poj-dem kosit praprot na Ajdovo brdo, dokler so še lepi dnevi. Rečeno, storjeno. Prihodnji dan mi je teta Micka zavezala v rdečo ruto liter vina. dve klobasi in pol hleba pšeničnega kruha. Čez kake pol ure sem bil že na vrhu brda in najprvo sem glasno zavriskal. Na vrisk sem dobil odgovor z vriski, kar je po menilo, da tudi drugi delajo v bližini Začel sem podirati res-je. praprot in majhno grmičevje, sonce pa je močno pripekalo, tako da mi je bilo vroče, kot da bi bil v pekarni. Ker je bila vročina le prehuda. sem se vlegel pod košate tmreke Mimo so hodili ljudje na Vin her in Bačen in skoraj t vsakim sem malo pokramljal. kajti malone sleherni je Imel kakšnega sorodnika v Ameriki in je hotel vedeti, kako mu godi. Neko dekle me je celo vprašalo, če vem. če njen fant piše kakšnemu drugemu dekletu. Ajdovo brdo je bilo last posestnikov is TVate. Dobrave. Srednje in Žabje vasi. To brdo je rešilo msrsiksteregs kmeta propada, kajti če nI imel denarja za davke, je šel v šumo In podrl neksj dreves In les spra vil v denar. Tretji dan sem prišel na brdo bolj pozno, kajti vsi so me u- Predsednik Truman odkriva spominsko ploščo, kž so Jo nabavila unija CIO v spomin pokojnega predsednika Roosevelis. Plošča Je stala $55,000 ln se nahaja v bolnišnici Georgetown universe v Waahingicnu. Poleg Trumama sta Filip Murray in Elliot Roosevelt. stavljali in spraševali: "Dilu-ček (tako so me klicali po domače), kje si pa .bil toliko časa, da te ni bilo na aelo? Ob zgodnjih jutrih je bilo vse tiho, ker ni nihče prepeval po našem br-du." Tisti dan sem tudi dobil sporočilo s pošte iz-Gorenje vasi, da irittm tam denar. Ameriko sem upustil 15. januarja 1908. Tedaj sem bil na stanovanju* pri Franku Vodniku v Irvvinu, Pa. To naselbino so tedaj klical "Bjula". Pred odhodom sem Franku izročil nekaj denarja z naročilom, da ga pozneje pošlje za menoj. Ta denar je torej tisti dan prišel za menoj. Pošta-rica gospa K[alan mi ga je izročila s pripombo, naj pazim nanj. In res sem denar spravil v jopič in odšel na Ajdovo brdo kosit praprot. Malico in pijačo sem odložil na malo smreko in vse skupaj pokril z jopičem, potem pa na delo. Popoldne, ko je bila huda vročina, sem šel po vodo v dolino. Petelinov France, ki je delal na daleč od mene, mi je dal tudi svojo posodo, naj še zanj prinesem vode. Predno pa sem šel po vodo, sem prižgal cigareto, nato pa stopil na vžigalico in odšel k studencu, kjer sem se najprvo odžejal, nato pa vsedel pod košatimi drevesi. Nenadoma pa sem zaslišal Francetovo vpitje: "Na pomoč! Na pomoč! Gori! Gori!" Skočil sem pokonci in že sem bil na prostoru, kjer je gorela Najprvo sem zgrabil jopič s smreke, okrog,katere je že sikal plamen. Tako sem rešil tisti denar, ki sem ga tisto jutro dvignil na pošti. Za tem pa sem pričel gaaiti. Vsa prapot, ki $em jo nakosil v treh dneh, je zgorela. Prihiteli so še drugI in končno smo z velikim naporom pogasili ogenj, škoda bi bila ogromna, če bi se ogenj razširil. £il sem ves prepaden ob sami misli, če bi zgorel moj denar. Seve, nikomur nisem po vedal, kaj sem imel v tistem jopiču. Botru sem povedal o nesreči, a mož se ni prsv nič Jezil, temveč dejal, da bom pa drugo štelo nakosil Tisti večer sem šel v družbi mladih fantov v Peršutnikovo gostilno. Kmslu nato me je poklical k sebi orožnik Franc K reč ln mi dejsl. da me bodo drugi dan orožniki aretirali, ker sem taigal Ajdovo brdo in povzročil velike škodo posestniku Francetu DoUncu. Drugi dsn sta res prišla dva orožnika in prečitala obtožnico ter napovedala mojo aretacijo, ker sem /ažgal 16. septembra ,1908 Ajdovo brdo Tedaj pa se je oglasil boter France in dijal "Gospoda orožnika, če bi zaprla tega fanta radi tiste malenkost ne škode, b* bil to grd čin zs vaju In zame.'* No, tako sta orožnika odšla brez plena. Čez nekaj mesecev sem se pa tudi jaz poslovil od botra Franceta. Tedaj sva se videla zadnjikrat. Bil je eden najiskrenejših mož, kar sem jih kdaj srečal v življenju. On počiva že mnogo let v domači grudi. Čitateljem -Prosvete želim vesele božične praznike in srečno novo leto. John Homes. Waahingtonu jshsli konjička poUtike "trde pesti", toliko Čass bo tudi Moskvs kazala zobe In bruhsls iz sebe ogenj ter skemarila. kako bi iz Marshallovega načrta napravila največji fiasko.— (Pride še) Članstvu podružnice 2 SANSa Chicago, I1L—Redna seja podružnice 2 SANSa se bo vršila v soboto, 27. t. m., začetek ob osmi uri zvečer pri br. in ses. Sober, 1856 Fremont st. Ker je ta seja letna, moramo izvoliti uradnike za prihodnje leto. To je važno poleg drugih zadev, ki pridejo na dnevni red. Najvažnejša točka na tej seji bo pa gotovo razprava za ureditev vsega potrebnega za našo prireditev 1. februarja 1948. Kot že vsem znano, bomo na priredbi kazali slike iz naše stare domovine. Dvorana, dobra godba, filmi in vse drugo potrebno je že preskrbljeno, moramo si pa na tej seji porazdeliti delo za to priredbo, da bodo posetniki zadovoljni z vsem, ker po predva janju filmov bomo imeli doma čo zabavo. Zato ste vsi člani in članice naprošeni, da se te seje gotovo udeležite! Prijateljem, posetnikom te priredbe, pa za enkrat na kratko: rezervirajte si ta dan za nas in ne bo vam žal. Videli in slišali boste, kaj se je dogajalo v naši stari domovini, ko je bila okupirana od sovražnika, in kaj se tam dogaja danes. Videli boste prizore z Bleda, krasne gorenjske planine in gore, redke slike, snete na vrhu Triglava, vas Vrbo z rojstno hišo našega pesnika Prešerna, slike Iz Ljubljane. iz zelene Štajerske, lepe Dolenjske, slovenskega Primorja itd. Zelo važni pa so dokumentarni filmi, ki so bili sneti v Ljubljani ob času nemške oku pacije in ki so živa, neovrgljiva priča o narodnem izdajstvi Rup nlka, Rožmana ln drugih. Te filme so Nemci in belogardisti ob begu iz Ljubljane pozabili, al« niso imeli časa da bi jih uničili. Videli boste tudi silno manifestacijo mlajše generacije ob proslavi fizkultumega praznika v Ljubljani ter druge zanimive prizore. Nedelja. 1. februarja, bo kmalu tu, zato že sedaj pripravite za to redko priliko. S pripravami ln predvajanjem teh slik je in bo pre cej dela in stroškov. Da se bodo stroški pokrili in da se na pravi kak mal prebitek, je potrebno ds ste nsvzoči. Seveds boste zs malo vstopnino 60 centov bogato nagrajeni in imeli užitek gledati svoje rojstne kraje v lepi Sloveniji. Ves more bitni prebitek bo poslan Slovenskemu ameriškemu narodnemu svetu, da bodo mogli preskrbeti še več slik iz naše stare domovine Kupite vstopnice, katere dobite pri vseh članih in članicah. s imiiniiin Vse to se bo vršilo na "North Side" Chicaga v Aidine dvorani, 911 Ar mi tage a ve. Za podružnico 2 SANSa: John Tufk. tajnik. Iz Sacramenta, Sacrajnralo. Celil* — Poletna vročina je minila in cvetni kras prirode se iz dneva v dan poslavlja, Kakpr v naravi: tako v življenju Hst za listom pada. Prejela sem žalostno pismo iz Orovilla, Calif., v katerem mi moja dobra prijateljica sporoča, da se je njen sin Albin Repotoč-nik (Mikiich) smrtno ponesrečil s traktorjem. Albin je bil štiri leta v vojaški službi in se brez nezgod srečno vrnil domov, sedaj pa ga je doletela nesreča in smrt. Svoje življenje zaključil v najlepši moški dobi 35 let. Rojen je bil v tej deželi. Njegov oče Felix Repo-točnik je umrl pred leti v Red LfOdgeu, Mont. Albina se tudi jaz dobro spominjam, saj sem ga kot deteta večkrat pestovala. To je bilo na Subletu, Wyo. Usoda pač nikomur ne prizanaša. Zelo mi je ¿ki zanj kot za njegovo mater. Le materino srce ve, kaj pome-ry izguba dragega sina. Nad npater Louiso je prišlo vse naenkrat. Najprvo se je morala podvreči težki operaciji, nato se ji j? pridružila ¿e pljučnica, potem pa še najhujši udarec—Izguba sina. Želimo, draga Louise, da čim prej okrevaš in izražamo globoko sožalje! Pokojnik zapušča poleg užaloščerfe matere še očma v Orovillu in sestro v Los Angelesu. V bolnišnici v Sacramentu je 5. avgusta preminil Avgust Strojan. Pred 12 leti ga je zadel mrtvoud. Dolgo časa se je zdravil na domu, ko pa se je napad ponovil, so ga prepiestili v bolnišnico, kjer je trpel sedem mesecev, končno pa mu je trj> ljenje rešila smrt. , Pokojnik je bil star 75 let, rojen v Veliki Loki pri Višnji gori, Dolenjsko. V Hib bin g, Minn., je dospel že 1.1903, potem pa si je zgradil dom v Sacramentu, kjer je bival nad 20 let. Zapušča žalujočo soprogo, štiri hčere in štiri sineve, vsi odra-ščeni, ter nekaj vnukov in vnukinj. Prizadeti družini naše globoko sožalje! Za isto mučno boleznijo trpi tpdi rojak Marko Nemanček (ali Namanič). Mrtvoud ga je napadel tpred štirimi leti. Bil je dve leti v bolnišnici, sedaj pa se zdravi doma. želimo mu skorajšnjega ozdravljenja. Meseca decembra pa se je poročil v Grass Valleyju rojak Dominik Pajnich z vdovo Jose-phino FW Njen prvi mož je bil ubit v avtomobilski nezgodi leta 1931 na starega leta večer, drugi pa je umrl pred petimi leti. Josephini želimo, da bo sedaj srečnejša! Prosveta je priobčila že mnogo dopisov o počitnicah. Tudi a.sinom sva šla na potovanje, toda počitka v avtobusih in vlakih ravno ni, vendar pa na človeka dobro vpliva nekoliko spremembe. Sin Ed je v službi pri železnici, katera nama je podarila prosto vožnjo in tako sva se odpeljala proti Los Angelesu in Fontani. Do Los An-gelesa je od tu le 39U milj, a vlak je vozil do tja nič manj kot 13 ur. Vozil je prav po polžje in na vsaki postaji kaj odložil ali pa naložil. Obiskala sva nekaj prijateljev v Los Angelesu in Fontani. V tem mestu je precej velika slovenska naselbina in naši rojaki so na dobrem gospodarskem stališču, kar pričajo njih krasni domovi med lepimi oranžnimi nasadu Vsi so zelo gostoljubni. Najbolj poznana mi je družina Blažič. Anton BUžič in moj pokojni mož sta mnogokrat igrala karte na Subletu. Wvo. Leta 1914 pa smo se zopet sestali v Beaver Hillu, Oregon. Mrs. Blažk nama je pripravila okusen obed Pri njih sva se počutila kot doma. Biažičev sin Charels je ves čas delsl prijetno družbo mojemu ainu Ker še vedno čuti vojne posledice, je to dobro vplivslo nanj. Oba sta Časovni komentarji MOAN MEDVEŠEK Konferenca zunanjih ministrov se je zopet razbila Sedaj bodo leteli očitki na vse strani j toda bolje je, da se mir kuje v krčih kot pa čez noč, kakor sej je po prvi svetovni vojni; bolje je pogajati se deset let kot pa samo mesec dni vojne. V Jugoslaviji danes ni raja, ;a ni bilo v preteklosti in ga ne K) že jutri, kar je popolnoma razumljivo, vendar pa gospodarske in splošne razmere niso tako slabe kot v večini evropskih drfcav, katere niso bile še zda-leka tako ojjustošene kot Jugoslavija. To pomeni, da Um delajo, da njih družbeni red deluje za koristi vsega ljudstva, in če j^i ne bodo motili zunanji in nptranji sovražniki, potem se bodb tamkajšnje razmere zelo z boljšale v teku prihodnjih petih let. Do tedaj pa jim skušaj-mo pomagati po svojih močeh. Vzemimo Si zk zgled rojakinjo Kastelic iz.Clevelanda, ki je poslala v staro domovino že nad 400 paketov! A. D. se zmagoslavno napihuje ker se je kaplanu Gabrovšku posrečilo v teh časih protislo-vanske histerije najeti odvetnika, ki je vložil tožbo tudi proti Proletarcu in Prosveti. Seveda, vložiti tožbo je eno, dobiti jo pp drugo. Zanimivo je, kako si čisti svojo vpst A. D. in njeni pisuni, ker sp vložili to tožbo. Sklicujejo se, da niso imeli druge poti, češ da so napredni listi neprestana lagali in potvarjall resnico itd. Hm, pravi jezuiti se sklicujejo na resnico! Ali niso pri A. D še pred nedavnim falsificirali moje privatno pismo, ki sem ga pisal pred 14 leti Štautku v Milwaukee? Sicer pa naj omenim, d$ 90 dotični falsifikat nekateri s slastjo "pomalcali" ir tako je A. D. dosegla svoj na men, toda ne pri mojih prijateljih, ampak starih sovražnikih ki preže name že mnogo let. Kadar te neprijatelj prijatelj sko vodi pod pazduho, pričakuj zahrbten sunek. a Ljudje, ki samo slabo mislijo < drugih, so sami slabi. Tisti, k so nezaupljivi proti vsakemu ir vsemu, sami niso vredni zaupa nja. e Človek misli sam nase, da n tako slab kot so drugi, ljudje » pa drugega mnenja . . . e Gorki je zapisal: "Barvaj a zunaj kolikor hočeš, vse se odrg ne . . .n e Nekdo se je po dolgem časi ogipaH v nekem časopisu. Vw kaže, da išče neko kost. za ka tero še ne vemo .. . a . Mnogi naši ."eksperti" napo vedujejo skorajšnji konec vse ga slovenskega v tem veliken tujem svetu. Pet let, morda ne kaj več, bomo še poslovali v slo venŠčini pri naših društvih, pet rnorda šest, bodo obstajali slo venski časopisi. Tako dokazuje jo. Toda isti "poznavalci" na ših razmer so prav tako govori 11 že pred 15, 20 in celo 30 leti pa smo šn ae je vršil pogreb br. Flor katerega sva ss tudi mt<"< udeležila Poslovilni fovor J« br. Zajec zelo razločno Zaključujem in se lepo zshva družini Blažič L R* movšu In Mariji Balet* za _ in razvedrilo Vsem ve božične p—Piljf •j^>rccPC novo lelo!* " " " ~ in tani. j s na. či tal strežbo Razgledi po stari domovini (Poroča Franjo Aleš iz Ljubljane) ljudsko gospodarstvo Crtdnja proge n-Idrija-Sv. Lucija V petletnem gospodarim _črtu je predvidena tudi grad-[nia železniške proge, ki spaja Eofja Loko z Idrijo in Idrijo s C Lucijo. Proga bo grajena L glavna proga prvega reda L bo de Iga 66 kilometrov. Za-Lovljeno je, da bodo že leta izdelani vsi podrobni pro-Uti in da bo proga že izkoliče-¡2 na terenu, a leta 194$ bo pro-n izgrajena kot prvi del velike tansverzalne železnice, ki bo vezala Savinjsko dolino preko Domžal, Škofje Loke in Sv. Lu-Ljo z Novo Gorico. S priključitvijo osvobojene I Goriške je nastala nujna pptre-L tesneje povezati Goriško z o-| stalo Slovenijo. Ta proga ne bq Lpo pomembna za kraje, ki jih | bo neposredno povezovala, nego tudi bo nudila velike tranzitne možnosti. Goriški bo omogočila preusmeritev gospodarske poti ' na vzhod in jo bplje povezala z ostalo državo, kar bo velikega pomena za njen gospodarski | razvoj. Transportne potrebe Jugoela-rije se v0"jo s izgraditvijo ln mlizacijo petletnega goapodar- ikega načrta Iz dneva v dan. Zato j« ta nova iransversalna še-kpnica postala še pereče prometno vprašanje, sekaj ta že-lnnica bo povesala najsapad-oejši del jugoslovanske dršave nravnost s Celjem, odkoder grdo železniške proge preti ae-»tru v Avstrijo in vshodu na Madžarsko. V obratni smeri pa bo ta železnica važna za izvozno smer Cervinjan-Benečija, od-nosno TVžič-Italija. V vseh smereh pa se bodo znatno skrajšale transportne razdalje. Vzporedno z naglim povečanjem industrijske in kmetijske proizvodnje v petletki, bo naraščala tudi gostota prometa tako glede prevoza surovin, kakor tudi drugih izdelkov. Vse to so zahteve, da se ustvarijo nove prometne možnosti za razbremenitve in izpopolnitve. Zgraditev nove transverzalne železnice v Sloveniji je nujna, ker jo narekujejo važni gospodarski razlogi. Glavna šelesniika direkcija v Ljubljani se Je po are-km povdarku ie odločile sa to Piogo. ki Je bila sprejeta v pat-tari gospodarski načrt In Je se-d|j *• neposredno pred urfspl-etnjem. * Gradnja prekopa Su&k-Podsused prvi korak za podaljšanje Plovnosti Save do Ljubljane Stara Jugoslavija ni znala izkoristiti velikih možnosti, ki so' Jih nudile številne velike reke. J » 25 lotih stare države se je četo zmanjšala plovna mreža, namesto da bi se povečala. To j &1abo gospodarstvo je imelo za ; Medico, da je danes plovba P«i nizki vodi otežkočena ali četo onemogočena, kar je neprecenljiva škoda, ako pomislimo, Je šlo pred vojno žito iz Jugoslavije v zapadno Evropo po 0'*avi do Črnega morja, tu so bl*i!o naložili na morske ladje, so tovor peljale skozi Darda-Sredozemsko morje, Gibraltar in okrog Španije na Francosko, Belgijo in Nizozem Navzlic dolgi poti so bili Prevozni stroški po vodi cenej-k-kor po železnici. p«*letnl gospodarski načrt ( Ju9oslavi)e pomeni tudi ss «Je-, B® notranjo plovbo revoluclone-r,n Prelom. Medtem, ko se bo c*'otna industrijska proizvodnja P°v*čala skoraj na petkratni Predvojni obMq. bo s tem v sve-r c^romao n»restel promet, te-, *r. k«h proa bo sgrejenlh 1.900 "^metrov, podvojen bo Ur ne 177 km. alf celotni učinek se be pcvečati na šelesnlcab le 250% t oslrpm na predvojni r<*n| učinek. Is tek ras logov »Hvldeea petletni gospodarski »•črt regulacijo te IsgrsdnJo Stranje plovne mrefte. Irt }«domeetltl s. mojnoiil trsnepor- A a j prej bo urejena plovna pot na Savi od -Beograda do Siska, zatem gradnja melioracijsko-pl^vnega kanala Donava Sava-Dqnava, regulacija Drine za plovbo v prvi etapi in gradnja plovno-melioracijskega prekopa Sisak-Zagreb-Podsused. To so največja dela v prvi jugoslovanski petletki Plovna mreža bo s tem povečana za 200 kilometrov ali za okrog 10%. Prekop Sisak-Zagreb-Podsu-sed se bo odcepil od Save nad Podsusedom, nakar bo v loku obšel področje južno in južno-zapadno od Zagreba. Struga prekopa bo zgrajena za plovbo velikih tovornjakov do 1000 ton nosilnosti pri najnižjem vodnem stanju. Gradnja zemeljskih del tega prekopa bo zahtevala še enkrat toliko zemeljskih del kakor mladinska proga Šamac-Sarajevo. Prekop od Zagreba do Siska mora biti zgrajen že v prvi petletki, z deli pa so pričeli že letos, to je z določevanjem terena in trase. Gradnja nove industrije na področju hrvaškega glavnega mesta je že upoštevana z gradnjo prekopa. . Drugi dal prekopa bo zgrajen vsporedno s kanalizacijo % Save do Krškega ln s gradnjo dolin-sklh pregrad oziroma električnih central na Savi od Krškega do Ljubljane. Te dolinake pregrada bodo sgrtjene^isko. ds bo omogočeno dvlgsnje ali spuščanje ladij v posebnih bazenih. Tako bo v zvezi s izkoriščanjem vodnih sil Save omogočena tudi plovnost gornjega toka Save ln podaljšana plovna pot do Ljubljane. Sava bo vezala tri najvažnejša jugoslovanska središča: Beograd, Zagreb in Ljubljano. Ljubljana bo s tem dobila plovno pot do Črnega morja, kar bo poaebno vašno s oslrom na rastočo blagovno Ismenjavo s Sovjetsko sveso. * Proizvodnja jekla v smislu načrta še Ispolnjena. Državni načrt proizvodnje jekla je bil izpolnjen za leto 1947 43 dni pred rokom. JugOiloVknske jeklar ne so s tem še letos v selo velikem odstotku prekoračile proizvodnjo Jekla po stanju leta 1939. • LJUDSKO ZADRU2NISTVO Nekaj podatkov iz zadružnega gibanja nfa Slovenskem Z nastopom ljudske oblasti je dobilo zadružno gibanje, ki je imelo na Slovenskem že velike tradicije, pravi smisel in polet. Načelo samopomoči je prišlo tolikanj do izraza, da je popolnoma obvladalo delovnega Človeka v mestu in na deželi. Od osvoboditve 1. 1945 dalje je zaznamovalo zadružno giba nje velikanski porast. Dvighilo se je število zadrug, poskočilo je število zadružnikov, povečal se je blagovni promet, poslovni prebitek je narastel na težke milijone, lastna sredstva zadrug kakor so to zadružni * deleži in rezervni skladi so na-rastli pravtako na ogromne vso te. Število potrošnikov pa se je povzpelo na skoraj tričetrt milijonov prebivalcev. Po stanju od 31. decembra j 1946 je bilo v Ljudski republiki Sloveniji 853 zadrug. Od tega je bilo takozvanih "naproz" (na- bavno-prodajnih-konzumnih za drug) 114, obrtno-produktivnih zadrug 33, živinorejskih 1441. strojno-kmetijskih 70, obnovitvenih 177, vinarskih 14. lesno produktivnih 35 itd. Število zs-dfcižnikov je bilo 276,105. Od tega največ pri "naprozah", kjer je bilo 147.355 članov, dalje je bilo v živinorejskih preko 20,000, obnovitvenih okrog 20.000 itd Blagovni promet ljudskega za družništva po stanju 31. decem bra 1946 je znašal dve milijsrdi devetstosedemdeset milijonov, vendar v to število niso prišli podatki od vseh zadrug, tako da je stvarna višina blagovnega prometa mnogo preko treh ml Ml srd dteerlov. Temu primeren je tudi poslovni prebitek slovenskih zadrug. ki znaša M milijonov dinarjev. Lastna sredstvs zsdrug ns Slovenskem so ogromns. Tsko n. pr. so imele 31. decembra 1946 "naproze" preko 12 milijonov 800 tisoč dinarjev zadružnih deležev ter nad 19 milijonov dinarjev rezervnega sklada. Živinorejske zadruge so imele pre ko milijona zadružnih deležev in skoro poldrug milijon rezervnega kapitala. Obrtno-produk-tivne zadruge so imele nad 3 milijone dinarjev zadružnih de- gimnazijo. Če so Logatčani ho-lezev in skoraj 7 milijonov re- teli solati svoje otroke so lih zervnega kapitala. Tudi obno moiali pošiljati v Ljubljano. Po vttvene zadruge so zaznamova- osvoboditvi se je spremenilo le skoraj dva milijona dinarjev marsikaj in se je tudi to. Zra- Kako so v Logatcu uredili dijaški internat Logatec.—Dolnji Logatec nikoli prej niti misliti ni smel na zadružnih deležev. Postavke zadružnih deležev in rezervnega stle so nove gimnazije, ponekod nižje, štirirazredne, mnogokje sklada pri vinarskih, kmetijsko Pa tudi popolne. Prejšnje me strojnih, ribarskih in raznih danske šole. ki so v stari Jugo-drugih kmetijskih zadrugah so slaviii marsikateremu nadarje- pravtako velike. Ljudsko zadružništvo pa je v tej poslovni dobi delalo tudi s tujini sredstvi. Ta sredstva so dosegla 500 milijonov ali pol milijarde dinarjev. Število potrošnikov (konzumentov) se je povečalo s stanjem 31. decembra 1946 na 715,843. Ljudsko zadružništvo ima danes vse predpogoje, da se dobro razvije in da koristi posamezniku kakor tudi družbi. Velike so naloge ljudskega zadružništva tudi na kulturno prosvet-nem polj u. Zlasti na podeželju. Kmečke obdelovalne zadruge postajajo vsorne s svojim modernim tehničnim načinom dela ln obdelovanja semlje. s pravilno uporabo umetnih gnojil, s napredno živinorejo, ki Je vesa-na na vsorno urejene hleve itd. Kmečke obdelovalne zadruge na Slovenskem postajajo poleg državnih posestev — učitelj vseh kmetov. V teh zadrugah slovenski kmetje sposnavajo v praksi vse prednosti velike kmetijske prolsvodje. Iniciativni odbor (IZOS) rešuje tekoče nalo ge slovenskega zadružništva z ministrstvom za kmetijstvo, ki daje na razpolago številne pre-davatelje-strokovnjake. Ljudske oblasti so ponovno sagotovlle zadružništvu čim več tehničnih sredstev s čemer dobivajo Jamstvo sa polno ekonomsko moč ln sa hiter rasvoj. Zadruge pa še uspešno posegajo v gospodarski nsčrt slasti pri lsvajanju načrta setve ln šeive. pri ilvlnorejl. odkupu, distribuciji kmetijskih pridelkov ln ln dustrljsklh prolsvodov itd. Tako je ljudsko zadružništvo v kratki dobi dveh let in pol napravili velik korak naprej v svojem razvoju. nemu otroku zaprle pot do nadaljnjega šolanja, so spremenjene v gimnazije. Močna ljudska volja je ustvarila tako rekoč iz nič gimnazijo v Ravnah. Danes se s svojo gimnazijo ponaša tudi Dolnji Logatec. Šolo obiskuje tudi mnogo delnih ali popolnih sirot, ki so svoje loditelje izgubili v osvobodilni vojni. Predvsem zanje je bil ustanovljen dijaški internat. Na zunaj je to povsem preprosto, vsem drugim mestnim hišam podobno poslopje. Ko pa stopiš vanj, si prijetno presenečen ob pogledu na čiste, vzorno urejene hodnike, sobe in ostale prostore, na stopnicah in na hodniku srečuješ vesele in nasmejane dijake. Kdo skrbi za ta dom, kdo ga vodi? Tovariš upravnik je sicer starejši šolski upravitelj, meij, svojimi gojenci pa se počuti Še vedno mladega. Dela se je o-prijel prostovoljno i^i lahko rečemo, da se ima dotpi za svojo prijetnost in domačpopt največ zahvaliti prav njegovemu skrbnemu vodsivu. Med počitnicami se je tov. Štraus povezal z množičnimi organizacijami v o-koliških vaseh, to se pravi, pomenil se je s člani Osvobodilne fronte, AFŽ in LMS in jim razložil, da potrebuje dom njihove pomoči. Saj je skrb /a mlade dijake, ki nimajo nikogar, ne le skrb naše ljudske oblasti, ampak nas vseh. Posledice teh njegovih razlag so bile kaj kmalu vidne. Dom ni nikoli pogrešal niti zelenjave, niti sadja. Samo Begunje so zbrale in poslale 1900 kg krompirja in'kmetje ho še vprašali upravnika, ali morda ne potrebuje kaj jabolk? Lahko si mislimo, da je hrana v domu dobra in tudi zadostna. Organizacija AFŽ v Dolnjem Logatcu je prevzela nad domom patronat ln ženam ni žal prostega časa, ki ga žrtvujejo za ureditev in polepša-nje doma. vera v jugoslaviji To poročilo o verski svobodi je sestavilo sedenj ameriških protestantskih duhovnikov in urednikov verskih listov, ki so obiskali Jugoslavijo poleti 1947 Prev. Mirko G. Kuhel, tajnik SAN$ IV Ko smo bili v Zagrebu nastanjeni v hotelu Esplanade- ki ga lastuje in obratuje država—smo govorili z nekaterimi izmed 70 ali več srbskih pravoslavnih duhovnov iz vseh krajev hrvaške republike, ki so prišli tja na svojo cerkveno konvencijo. Virske vodje smo izpraševall o mnogih točkah in se zadovoljili, da so sodne obravnave proti posameznim duhovnikom ali menihom, ki so se vršile, bili le posamezni slučaji, ki so se ti- Zboljšanje zdravstvenih razmer v cementarni v Anhovem Anhovo.—Bivša u p r a v'a cementarne v Anhovem pred priključitvijo Primorske k Jugoslaviji ni prav ničesar napravila, da bi se slabe higienske razmere izboljšale. Zaradi slabe in nezadostne hrane je tedaj obolelo veliko število delavcev. Sedanja uprava pa zboljšuje delovne pogoje delavstva. Pripravljajo prostore za ambulan-. to, diagnostično slanico in zobno ambulanto. V kratkem bo prišel v tovarno tudi stalni zobozdravnik, ki bo ordinlral večkrat tedensko. Preteklo nedeljo je zdravstvena ekipa vipavske in ajdovske podružnice ES zdravstvene stroke, sestavljena iz fl zdravnikov in 5 bolničarjev obiskula tovarno, kjer je klinič- Do danes se je na prešolanje ja no in rentgensko pregLnJala c*e- vilo M civilnih invalidov, ki bo-lavce cementarne. do posečall razne administrativ- kali sodelovanja s sovražnikom ali činov sabotaže. Na noben način ne predstavljajo preganjanje verskih skupin. Nasprotno—srečali smo duhovnike, ki so med nemško in italijansko okupacijo vršili svoje dolžnosti in bi se lahko smatrali za "manjše kolaboratoi jeM. Toda zadela jih ni nikakšna kazen. Katoliške oblasti same so to odprto potrdile. Monsignor Kitig je povedal naravnost, da je . . vlada nastopila le proti glavnim sodelovalccm." (Opomba:. Z ozira na čine sabotaže je treba povedati, da se sporadična nasilja še vedno dogajajo, in to deloma pojasnuje previdnost s policijo, ki smo jo videli. Precej hrupa so dvignili v gotovih sovražnih krogih tujezemski časopisi in tudi nekateri ameriški listi ob času našega potovanja po Jugoslaviji— nad smrtno obsodbo dveh menihov od javne sodnije. Rečeno je bilo, da so bili obsojeni na smrt le zaradi tega, "ker so kritizirali Titovo vlado." Ker so nekateri listi v zvezi s to trditvijo pisali tudi o našem poto vanju, podajamo sledečo izjavo: Neki ameriški novinar, ki je sledil obravnavi, nam je povedal, da sta oba obtoženca bila spoznana krivim soudeležbe bombardiranja tekstilne tovarne v Zagrebu, kjer so bili trije delavci ubiti in veliko dragocenih strojev uničenih, (Tekstilni izdelki so Se vedno velika potreba.) Povedal je, da je d^et so-obtožencev zatožilo eden druge ga ter da so dokazi, ki jih je predložil javni tožilec, poka/.all, da so deli bombe bili utihotap ljenl iz inozemstva ter da so pri transakciji igrali vlogo tudi ame rlškl dolarji. Dodal je, da so pri devetih obtoženih zločincih našli iztise nekega hrvaškega časopl sa, ki se tiska v Chicagu, v ka terih je bil med drugim prlob čen tudi članek Izpod peresa Gojenci imajo vzorno mladin- Stepinčevega tajnika dr. Stjepa sko organizacijo. Po sobah skr be desetarji za red in disciplino in vsak prekršek, obravnava takoj mladinski aktiv. Upravniku ni treba posebej skrbeti, kako «je z učenjem. Prešolanje civilnih invalidov Ljubljana.—Ministrstvo za socialno skrbstvo LRS Je okrajnim in krajevnim socialno-zdravstve-nim svetom pred nedavnim izdalo nalogo, da organizirajo šola nje za civilne invalide, ki »o bili do sedaj navezani le na pod-|K)to. S prešolanjem pa se bodo lahko vključili v skupno borbo za izvedbo petletnega plana na Lackoviča, ki sedaj biva v Združenih državah. Ta Je tu di Izdal časopisno Izjavo, v kateri je obsojal nsšo Izjavo o ver ski svobodi, ki smo jo nspravili i javljen v glavnih časopisih po vsej državi, v največ slučajih na sprednji strani. V vseh delil) dežele so nas vodilni predstavniki vseh veroizpovedi sprejeli z resnično in prijateljsko vljudnostjo. Mor da smo imeli najbolj veselo izkušnjo v Zagrebu, ko smo se sestali z monslgnorom dr, Sveto-zarjem Ritigom, papeževim ko-mornikom in ministrom brez portfelja v vladi hrvaške republike. V svojih mladih letih je bil tajnik slovitega katoliškega vodje nadškofa St rosama ver ja. Ob času avstro ogrskegu cesarstva je bil med prvimi ognjevitimi zagovorniki jugoslovanske države. Mnogo lat je župniko-val na farl sv. Msiks v Zagrebu; val se strinjamo, da je ta ena izmed najkrasnejših cerkva, kar smo Jih sploh še kje na svetu videli. Kiparska dela na oltarju so umetnina Mestrovlča, slikarska pa umetnina Kljako-vlča. Ko so Italijani in Nemci postavili kvlzlinško 'Nezavisno državo Hrvatsko", je 70-letnl Kitig zapustil Zagreb in od tedaj naprej služIl v partizanskem gibanju. Jasno je, zakaj je danes štet med prvake nove. Jugoslavije. ' Po našem razgovoru nas je ljubeznivo povabil na večerjo drugi večer na svoj dom. Govoreč o verskem položaju, je de tal: "Reči niso res take kot jih opisujejo nekateri deli katoliškega čusoplsja v inozemstvu. Ločitev cerkve in država je povzročile precej občutka. Tods država dsje cerkvi ns razpolsK» velike zneske za pbnovo ln tudi pomaga teološkim semeniščem. Resnično Življenje zbližuje vse verske skupine. Resl-nost se kaž« močnejša od teorije. Ljudski duhovniki bi ne smeli zapustiti svojega ljudstva, temveč ostati z nJim." Na koncu' je prinesel veliko, dragoceno knjigo Iz šestnajstega stoletja, katero namerava zapustiti z drugimi zgodovinskimi dokumenti vred zagrebški univerzi. Prosil nas je, da se v knjigo podpišemo pod naslednjim posvetilom, ki ga Je po dol gern premiŠljanju sestavil: " "Ta knjiga bo šls od rok do rok skozi mnoga pokoljettjs. Po- Evropo tsko dobro pozna, ta atmosfera verske tolerance in kooperacije na Balkanu je np-kaj novega in nenavadna novO-tarlja, ki se je ne sme zavreči kot nevažna. Taki in mnogi drugi doživljaji na našem dvotedenskem postaji. Mi d hrupom in v prahu mi nas formalno pozdrsvll! ln ensfco formalen je bil tudi naš od/drsv. V Msisjevu je fiaiuiškan p. liono Ustojič s svojo tu Javo metliško kuto povečal plasnoet teh nsših doživljajev, kskor Je vodjs muslimanov v tem 4U''i mohsmedanskem mestu. Čutili so močno vez medeeliojiiegs vetekegs razume Vanja in juičutje v teh sestankih n>ed kiajevmmi verskimi «ttfbfioftimi Mi napram ameii-škim pioU-slentskim obiskovalcem pfM*bno je to bilo resnično v botri u Evropa v Sam je vu. kjer so med foimelno večerjo Imeli nagovore ne le vladni piedstavnikl. temveč tudi pater frančiškan, vodja muslimanov Mohamed Hidranovič, pravoslavni pop dr. Jsnkovtč in predsednik židovske kotigre&a cije dr Kamliv. Kot Je pripomnil dr. Jean Nuasbauin, ki Uspehi trgatve na državnem posestvu nu Bizeljskem Utihnili so klopotci vinskih goric v Posavju. Utihnila Je prelepa pesem trgačev in brentkr-jev, ki je bila najlepša v trenutku, ko Je bil spravljen vinski pridelek. Po končani trgatvi ja priredila uprava blseljskaga dr-Žavnegs posestva skupno s sindikalno podružnico v Stari vssi dne 20. oktobra v Orešjem proslavo uspešno opravljene tria-tve. Zbrali so se vlničarji, vino-grsdnl delsvci in nameščene! uprave, ds dostojno proslavijo zaključek najvažnejšega dala. Spored prireditve Ja obsegal poleg jMigostitve poročilo o doseženih rezultstih, ki so v glavnafn naslednji: vinograd Zg. Dreno-vec (ki meri H 43 hs) Ja dsl 180 hI. pridelka ali 22 hI ns ha, vf-nogrud Jsn. gores (2 77 hs) je dsl 24« hI ali 90 hI na hs, vjno-grsd Žslce (2.18 hs) je dsl 202 hI sli 95 hI na ha, vinograd Sp Drenovi*- (3,03 ha) je dal 326 hI ull 107 hI na hs Povprečni pridelek ns ha je lani znslsl 37 hI, letos ps 55 hI in Je tsko zs 49% višji, Slsdkorjs, je vsebovslo grozdje pri belih sortsh nsjveč 25'i, najmanj pa 19%. Kisline pa Je Imelo 11—14 pro mile. Skromen pridelek v Zg Drenovim Je pripisati dejstvu, da Je lam nekaj mladega nasada, ki še ne rodi, kakor tudi okolnosti, da je vinograd med okupacijo sejo o|**š*l. Najsvečancjšl trenutek prireditve je bil, ko je upravnik posestva razdelil nagrade vlničsr-jein, ki so dosegli nsjboljše uspehe v pridelovanju viimkega mošta Nsgrsjeni so bili tovsriši Htermerkl, llrlberski ln Brstu!. Vmes p« je igrala domača godba, vi stile mi se recitacije In pesmi. # Zaslo|Niik sindikalne podružnice se je rahvalil upravtiv imenu nagrajencev in obljubil, da bodo člani podružnice v bodoča zastavili še več sil za izvfdbo nalog, ki jih stavljs petletks posestvu V Preeve41 se ne la dolevske veelL ¿líete vaak d»af Ali ee* TOVARIŠI TONE 8KU&KAR (Kadaljmajt) Na Francetovo vzpodbudo se je zakopalo nekaj partizanov v te vinograde in kmalu so bili >* t rokovnjaško prekopani, pognojeni, kolje na novo postavljeno, trsje obrezano. Da, pol pridelka bo pripadlo jeseni četi, pol pa vaščanom! France je spet oživel. Ponosno je hodil med trs jem, neizmerno je bil srečen, ko se je tako povezal z živo zemljo, s prstjo, po kateri je ves čas hrepenel. Prst je bila rdečkasta, težka. Jemal jo je v roko, stiskal in gnetel. Kolikšna «ila^je v grudici prsti! Na dlani je občutil, kako sleherni drobec prsti živi, kali in se razrašča v tisočero življenj. France je bil kmet. Stopal je v hleve, pogovarjal se je z živino in ko je bil spet ves prepojen duha po kravah in gnoju ter duha po zemlji, je zavriskal kakor kmet na gori sredi svojih njiv in travnikov. Črt je pisaril spet novo številko 'Tovariša". Hodil je včasih zamišljeno sem in tja, grizel svinčnik in si zapisoval na papir svoje misli. Sonja se je sončila in učila vaško mladino igro na miting. Pavlek pa se je rad klatil po hosti. Ptice so gnezdile; našel je gnezdo drozga in ga je hodil vsako jutro gledat, da se ga je samica že kar privsidila in ni zletela iz gnezda, le samec je nemirno preletaval nad njegovo glavo. Nekoč je s puško prežal na kragulja, ki je neusmiljeno kraljeval nad gozdom. Veličastno je plaval po zraku, se spuščal in dvigal, ne da bi zamahnil s krili, toda že prenekatero pišče je odnesel iz vasi, pa so ga ženske na vso moč prosile, da bi na kak način ugonobil razbojnika krvoločnega. Toda ptico v zraku je bilo težko zadeti. Nekajkrat jo je prepodil prav, ko se je spustil nad pišče in potlej ga nekaj dni ni bilo nad vas. Toda koncem tedna se je spet pojavil in je odnesel kar dve piščeti hkrati. "Čakaj, mrcina, mi boš že prišel v roke!" je zaklical za njim Pavlek in mu žugal s pestjo. "Saj si slabši od fašista!" Poiskal si je močno žico in napravil zanjko. Mladega kunca je odri, mu kožo natlačil s slamo, da je bil kakor živ ni ga je postavil na koncu vasi v zasedo. Kunček je bil pritrjen ob zanjko in ko je Pavlek, skrit v grmu, potegoval za žico, je bil zares videti, kakor da je kunček živ in da se mirno pase po travi. Čakal je presneto dolgo, vse dopoldne, vse popoldne, ampak ni omagal. Niti k obedu ni šel. Kragulj je plaval nad njim, da ti je šment spet na drugem koncu vasi pobral pišče. Proti večeru pa ga je kunec le premotil. Nekaj časa je krožil visoko, visoko nad njim, potem pa sf je kakor vihar spustil nadenj in kragulju se je zanka zapletla okoli krempljev. Ali Je bil velik! Srdito je opletal s perotmi in odpiral svoi kljun, da se mu Pavlek ni mogel približati. Šele na njegovo kričanje so pritekli tovariši in so ga ugonobili. Vaški otroci so ga zmagoslavno nesli v vas in potem so ga r razpetimi krili pribili pod sleme najvišjega skednja v strah in trepet vseh strahovalcev kokoši. "Kaj boš, ko bo minula vojna?" ga je nekoč vprašal komandant, ko sta sedela pod cvetočo češnjo. "Kmet. Vrnil se bom nazaj na svoj dom. Očeta ni ,. . dom pa kliče po goapodarju. Čakajo me zemlja, njive, travniki, gozd In živina!" "Pa se tako rad boriš? Mislil sem, da boš kar vojščak ostal vse dni." "Zdaj sem vojščak za svobodo in pravico! Zdaj sem zato vojščak, da bom potem lahko v miru kmetoval, mar ne, tovariš komandant? Zdaj sem vojščak, ker me kliče domovina na borbo, zdaj sem vojščak, ker moram maščevati Maričkino in očetovo smrt ter materino ječo, ter gorje naše vasi, ter požgane zidove, grobove talcev ..." "Pametno govoriš, Pavlek, prav tako, kakor je danes vsem nam v srce užgano. Da, kmetovanje je lepa stvar! Vidiš, jaz pa sem mizar. Zame je mizarstvo najlepše na svetu. Imel sem svojo hišico, nekaj malega polja, ženo in dva sina ... In lepo delavnico! Ti ne veš, kako uživam, kadar z obličjem lesu dajem obliko. Ko se ti trda, čvrsta gmota lesa počasi spreminja v prstih tvojih rok v mizo, omaro, v okvir . . . O tudi jaz se bom vrnil k svojemu skobelniku! Zdaj sem borec, ker je bil tudi moj oblič v nevarnosti in ker so bili v nevarnosti obliči vse naše domovine! * Da, da, zdaj sem borec . . . Tudi Sonja se bo vrnila nazaj k svojim knjigam in zvezkom in Črt tudi, Boštjan k šivanki in Dimež k svojemu nakovalu . . . Zdaj pa je puška naše edino oro-kje. Mar nI to prekletstvo, da mora orožje človeka do pameti pripraviti? Toda druge poti ni. Ubijam zato, ker se branim! Ubijam zato, ker hočem iztrebiti zver v človeku, ki neprestano hlasta po tvoji zemlji, po tvoji svobodi. O, da, potem si bom opral kri s svojih rok in zavihtel svoj oblič!" Potem sta se zatopila spet vsak v svoje misli. Vrabci so živžavkali po strehah, sinjina neba je bila čista kakor neizmerno jezero. Nikjer ni bilo čuti vojne. Spodaj na njivi so ženske koruzo sadile, nekje v vasi je nekdo obroče nabijal na sode, iz hiše je tiho donela partizanska pesem o svobodi In novem človeku. Niti grmenja iz daljav^ ni bilo slišati. "Tako bo prijetno po vsej naši zemlji, ko bomo zmagali!" de komandant in oba zajame silno hrepenenje po miru in domačnosti. Nikdo pa ni videl, da se je ponoči plazil iz vasi nekdo, ki je imel povsod svoja ušesa in svoje oči. Bil je cerkovnik, star, grbast, čmerav vdovec, ki ni nikdar kazal prijaznega lica partizanom. Svojega edinega sina je imel pri beli gardi v Novem mestu. Bil je silno nepriljubljen tudi pri vaščaiuh. Partizanom je tajil o svojem sinu, pripovedoval jim je, da so ga fašisti odpeljali v internacijo, toda vaščani so pravico govorili, saj je poprej,-ko ni bilo partizanov v vasi, vsak teden obiskoval svojega sina. Zdaj pa ni smel nikamor iz vasi, ker mu partizani niso dali propustnice. Pa se je neke noči izmuznil. Nihče ga ni videl, kako je hitel po najbližji gozdni stezi naravnost v dolino in v Novo mesto. Nihče ga ni slišal, kako je tamkaj govoril s poveljnikom izdajalcev. Nihče ni slutil, da je takrat stopil komandant fašistov k telefonu in pozval armadno poveljstvo v Ljubljani. Da, nihče ni mogel vedeti, da je tamkaj sedel oficir v avto in se odpeljal na letališče. In nihče ni mogel videti, kako so se tamkaj sklanjali piloti nad velikim podrobnim zemljevidom in kako je oficir z rdečm svinčnikom podčrtal ime vasice Zavrh ... (Dalja prihodnjič.) Voda! Voda! Stari Matija je dejal: "Že osemdeset let živim, ne spominjam se pa, da bi studenci vsah-nili, kakor se je to zgodilo letos. Po vodo moramo hoditi po več ur daleč. Če kmalu ne bo dežja, bodo vsahnill vsi studenci, ljudje in živina bodo ostali brez vode ali pa bomo prlmo-rani hoditi v doline in od tam vodo voziti v planine." Tisoč in še nekaj metrov nad Končno Gorico, na planoti sredi Trnovskega gozda, je pred drugo svetovno vojno stala prijazna gorska vasics Lokve. Do nje te vodi lepa. a strma bela cesta iz Solkana, mimo Grgarja-Rav-niče, čez Trnovo in Nemce. Od druge, strani prideš tja iz če-|M)vana, od tretje strani pa iz Ajdovščine; po aerpcntinah In hkozi predore čez Čavn in mimo Predmcje. Na naaprotnt «trani I/jkev— preko Čepovanake doline- ae dvigne* po piav tako »trmi cesti do spodnjega, srednjega in gornjega Lokovca. Pri tem moram povdariti, da ao bili prebivalci neštetih vani, * malimi izjemami, vsi aktu m aode-lavci v Osvobodilni fronti In borci za ivobod«) Temu pričajo njihovi domovi, katere ao faši-■ti požgali do tal Prebivalci teh vaai ne poznajo razkošja, «iromašni ao* O kmetijstvu tu ni govora Silna burja tu atalno grehe po malih ploščinah trga zemljo ter jo odnaša neznano kam ter odkriva kamenje in trdo kraško skalo Njivice in paftniki so skromni in skromno je njihovo življenje. Žulji na rokah pričajo o trdem delu, ki ga opravljajo kot gozdni delavci, kot tesarji ali drvarji v trnovskem gozdu ali pa kot težaki v oddaljenih tovarnah. V prvi »vctovni vojni so se bile po teh gorskih predelih hude bitke med Avstrijo in Italijo za Soško dolino. V prvi svetovni vojni so avstrijske vojne oblasti napeljale v te kraje vodovod iz Ajdovščine in to ne morebiti zaradi ljubezni tukajšnjih prebivalcev - Slovencev, ampak iz vojno strategičnih ozirov. Po razNulu Avstrije in "zmagovitem pohodu kobarid-skih junskov" pa so italijanski okupatorji ta vodovod odstranili. In to Iz istih vzrokov, iz katerih Je bil postavljen. Vodovod je bil razdejan, vodovodne cevi in druge naprave pa je okupator odpeljal v avoja hn-dustrij&ka podjetja. Domačini so oatali brez vode in vrniti so se morali nazaj v primitivnost. Obnoviti ao morali v živo skalo izdolbene vodnjake, s streh so v te naiteljall cevi (korita) ter čakali dežja, da jih jim je napolnilo. Naj krutejši aovražnik delovne«« I j ud nt Vii V drugi avetovni vojni je dobro vedel, da v teh krajih ni »tudencev, da Je ljud-«tvo navezano le na vodo kap-nico, zato je unitVval z minami tudi vodnjake in a tem ho-tel celo preprečiti bojne akcije borcev IX korpus, ki je imel svoje središče na svobodnem ozemlju trnovskega gozda in tam bil okupatorja. Minula je vojna in potihnilo Je brnenje jeklenih ptičev, potihnilo je regljanje brzostrelk in težkih bred, grmenje topov in treskanje min. Prišel je 18. september 1947, zgodovinski dan, dan areče za oni del slovenskega naroda v Slovenskem Pri-morju, ki se je po večstoletnem suženjstvu končno združil s svojo domovino. Četrt milijona in še več slovenskega naroda se Je zgrnilo na prostrani livadi v Lijaku, da da duška svoji sreči. Istočasno pa je tisočem rodnih bratov onkraj začasne meje krvavelo srce. Že v poznem poletju so se odigrali zgodovinski trenutki, vendar sončni žarki niso popustili, bičali so kraško zemljo, prizanašali niso človeku, živalim, rastlinam Žgall so neusmiljeno ter iz zemlje, zlantl v gorskih predelih, izpili poslednjo kapljo rose Poljaki pridelki so ove-nell in gozd je porumenel, studenci ao vsahnili in potoki so kazali svoja Kuha rebra Vodo-stav rek je padel globoko pod normalo. Nastopila Je rioba občutnega pomanjkanja vode in prebivslci gorskih predelov so bili zaradi tega re*no ogroženi. Prebivalci Lokev. Nemcev, Za-vrha, v*eh treh Lokovcev so v zimskem času. iz previdnosti, nametal i »nega v glrtboke gorske jame V dnevih uničujoče KUŠe so p« ta »neg iemali iz jam in ga tajali. Ni bilo ps te vode dovolj niti za ljudi in živali, kaj šele za gašenje apna, za pripra- vo ometa pri obnovi porušenih in požganih domov. Zaradi dolgotrajne suše je pošel tudi sneg po jamah, edini vir za pridobivanje vode. Pomoč je bila nujno potrebna. Predsedstvo vlade LRS je odredilo mobilizacijo vseh primernih sredstev za pomoč. Zabrneli so motorji ljubljanskih škropilnih avtomobilov in se zaprašili skozi ljubljanske ulice proti Ajdovščini, kjer so marljivi vosači napolnili tanke z dobro pitno vodo ter z njo odrinili preko Čavna in Predmeje skozi Trnovski gozd v Lokve. Tu ao se ustavili pred zasilno popravljenim vodnjakom in napeljali vanj cevi iz vodnega tanka. Motorji so ponovno zabrneli, iz tankov pa je bruhnila voda v vodnjak. Iz vasi so pritekli skupaj ljudje, veseli in zadovoljni ob tem dogodku. Ne samo zato, da so dobili vodo, ampak tudi zato, da je Ljubljana mislila nanje in jim poslala pomoč. Ko se je tank izpraznil, je bilo treba po novo vodo. Le kje jo dobiti? Avtomobili so krenili v dolino proti Čepovanu, a tu ni bilo niti priprav za točenje vode, niti vode dovolj. Zato so morali dalje proti Sv. Luciji, pa tudi tu so naleteli na ovire in treba je bilo voziti do Volč. Šele v Volčah so lahko zopet napolnili tahke s pitno vodo ter jo odpeljali v Spodnji Lokovc. Kakor v Lokvah, so bili vozniki pitne vode tudi tu sprejeti z navdušenjem in hvaležnostjo. Iz Lokovca so krenili avtomobili po nasvetu domačinov v Solkan po vodo. Toda v Solkanu vode niš6 mogli zajeti, ker so goriški hidranti manjšega obsega kot ljubljanski in ni bilo mogoče nanje pritrditi cevi. Vse primerne naprave, ki bi kljub temu omogočile zajemanje vode, pa so bili Italijani odpeljali v Gorico, ko so morali iz Solkana. Vozniki so tu pokazali vso svojo požrtvovalnost. Takoj so odpeljali cUlje ob bodeči žici, ki je začasna meja med Jugoslavijo in Italijo, zato so se v naslednjih sedmih dnevih vračali podnevi in )tonoči, po strmi cesti, da so oskrbeli z vodo Trno«-vo, Nemce, Lokve in vse tri Lo-kovce. " K 1 V Trnoverh So vozniki izpraznili tanke v vaški vodnjak. Ker pa je ta nekoliko oddaljen, so nameravali natočiti vode tudi v manjši vodnjak pred gostilno. Že so vse pripravili, ko se prikaže gostilničar, lastnik vodnjaka, in nahruli požrtvovalne voznike. Vodnjak je moj in ne dovoljujem, da bi kdo vozil vanj vodo, da bi potem vsa vas hodila ponjo! Nastop starega "birta" je vznevoljil vse ljudi. Vozniki so mimo obrnili avto in zapeljali še ostalo vodo v vaški vodnjak, nato pa so s4 vrnili spet k Mrz-leku, da bi vozili vodo še dru-gam. Tedaj pa so nebo zastrli gosti oblaki, ki so obetali dež. Res so se proti jutro nebesne zatvorni-ce odprle in vlil se Je dež, ki so ga zemlja in ljudje že tako željno pričakovali. Se enkrat so se o-glasili motorji ljubljanskih škro-pilnikov po strmini proti Lokvam', nato pa so se vrnili v Ljubljano. Svojo nalogo so opravili, milijon litrov vode v izsušenih vodnjakih pa je v ljudstvu okrepilo hvaležno zavest, da je Titova Jugoslavija res prava mati vsem svojim otrokom. Trnovec. Mall Terry Tallos Is Laurela. Mlaa.. šrtev otroške parallae. le postal slaven valed tega. kar le postal vaorec na sliki plakata. Id bo slušll v kampanji prt sbi zanju fonda sa pobijanje te otroške bolesnl. Bratstvo narodov Vanda Wasilewska Visoko pod nebom so brnela letala. Ozračje je pretresalo zamolklo bobnenje daljnjega artilerijskega ognja, podobno stokanju orjaške zveri, pritajenemu levjemu tuljenju v tihi noči. Na obzorju so se prižigali plamenčki daljnjih eksplozij, podobni odsevu požara. Tanki so se valili po gozdni poti v temo. Daleč naokrog ^e je razlegalo bobnenje tankovskega kolesja, strašno škrtanje železa. Smrekove veje so visele nizko na pot, v temi so frfotale prestrašene ptice in onemoglo mahale s peruti v gozdni temi. Kolona se je pomikala napfej, drug za drugim so se valili v škripajoči jekleni kači tanko ko neme, slepe pošasti. Bitka se je začela zjutraj. Bobneče in škrtajoče so se valili težki tanki naprej, podirajoč drevesa in gazeč debla. Brezova gošča je poslušno legla pred njimi, kakor poleti rž pod kosami koscev. Rosa na listju se še ni . bila posušila in zdaj je kapljala kakor dež na jekleni oklep naprej valečih se tankov. Nad belino brezovih debel so se majale kakor nad mlečnimi strdki megle krhke zelene vejice. In v to mlečno meglo, v to valoveče zelenje brez, v goščo praproti, ki je pokrivala zemljo s širokimi listi, so se valile vse gazeče pošasti. V velikem loku so padale granate minomatov in žvižgajoče, bučeče brizgale kvišku ogenj svojih eksplozij. Zamolklo so bobneli topovski streli, kratko so lajali mitraljezi. Risakov je nenehoma držal roko na svojem mitraljezu. Smrt je brizgala v struji krogel, smrt se je nezmotljivo bližala z divjim neartikuliranim krikom nemškim vrstam, ki bo pritiskale v strnjeni množici naprej. V tanku je od neprestanega ognja vse bobnelo in drhtelo, jeklene plošče so bile razbeljene. Pod njimi je bilo vroče in zadušno, smrdelo je po smodniku. Tank se je počasi privalil na grič in se z vso težo zavalil z njega. Gosenice so legale na suho zemljo, po njih so se premikala kolesa. Brezhibno je deloval precizno preračunani mehanizem. Skupina brez. V naslednjem trenutku so zahreščala prelomljena debla in pred tankom se je odprl prazen prostor. Zahreščalo je. Risakov je čutil, da tank ne gazi samo brezovih debel. Pod tankovskim kolesjem so se lomile in hreščale človeške kosti, človeške lobanje in telesa. "Kakor ščurki"—je pomislil Risakov z gnusom. In v naslednjem trenutku je nekaj počilo, jeklena pošast je zadrhtela. Zasopihala je, se pomaknila še malo naprej in obstala. "Kolesje!" je poskušal Mikola prekričati divji hrup bitke. Risakov je prikimal z glavo. Njegova tovariša sta stala na drugi strani pri mitraljezu. Nepremični tank je stal ko mračna gora med pregaženimi belimi brezovimi debli in prepletenimi dolgimi zelenimi brezovimi vejami, ki se jih še ni bila dotaknila zlateča roka jeseni. "0-oooh!" Risakov je takoj zaslišal ta stok in zdelo se mu je, da je zastokal sam. Naravnost nasproti njemu so šli Nemci na juriš. Skoraj razločno je videl njihove rdeče, raz vnete obraze in v kriku odprta usta. Bili so pijani—kakor vedno vsi Iz sebe in v pijani pobesnelosti so rinili naprej v neogibno smrt. Ozrl se Je. Ozrl se Je. Oba tovariša sta se držala z rokami za oči. Njun mitraljez je bil umolknil. Finkelsteinu je curljala izpod prstov kri. "Oči v oči ... v oči ..." je ponovil Miha večkrat z zamolklim glasom. Risakov je začutil, kako ga je spreletela hladna zona Obrnil se je "k ranjencema, Toda v naslednjem trenutku Je med Nemci še bolj završalo, Risakov Je skočil k svojemu mitraljezu. Da, Nemci so se bližali, ne glede na nevarnost so rinili naprej. "Naboje! Ali bi mi lahko podajala naboje?" Tipaje Je Finkelstein prilezel do njega. Z drhtečimi prsti Je Mikola otipal mitraljeske šar-žerje "Podajajte mi Jih, podajajte, ali mi jih moreta podajati?" "Počakaj, takoj, takoj . . » Ni gledal njunih okrvavljenih obrazov. Za hrbtom je čutil njuno globoko dihanje in mehanično je jemal naboje. Srdito je streljal v razločno vidni cilj, v Nemce, ki ko se prikazovali izza grička. "Podajajte, podajajta!" "Podajajta, podajajta." Podajala sta. Finkelstein je globoko dihal, pri vsakem dihu se mu je izvil iz prsi zamolkel stok. Mikola je stokal s tankim, otroškim glasom. Trah!—Tank se je že drugič stresel. Risakov je zaklel. "Skočimo ven! Skočimo ven! Zdaj bomo streljali izza tanka." "Počakaj, da . . ." Seveda. Onadva nista videla. Bila sta slepa, slepa. Risakov tisti hip ni čutil sočutja, marveč samo divji bes. Prav v tem trenutku si dasta izbiti oči! Le kam sta gledala, kam sta gledala, zijali? Prav zdaj, ko so bile potrebne vse sile . . . , Zlezel je iz tanka in potegnil Mikolo za roko. • "Semle!" Semle!" "Tu, tu ležita!" "Kje so Nemci?" je vprašal Finkelstein zamolklo. "Naravnost pred nami, kaj ne vidiš?" "Ne, ne vidim," je odgovoril Finkelstein s strtim glasom. "Naravnost pred teboj, naravnost pred nosom," je zaklical Risakov in ustrelil. Zakrivala sta jih, kupček prsti in razbiti tank. Položaj je bil dober. Leže je Risakov kar naprej streljal s puško. Zrak je žvižgal in tulil, pokali so streli, bobneli in škrtali tankir Nemški pritisk je popustil. V hipu je Risakov opazil, kako se je ob strani, tam, kjer je stala skupina brez, nenadoma privalil tank. Sivkasto-zeleni trup pošasti se je prikazal tik ob nemški skupini. "Za hrbet so jim prišli! Za hrbet jim prišli!" je zaklical radostno. Nemci niso vzdržali, i V paničnem begu so se pognali nazaj, tja, od koder so prišli. Risakov je planil pokonci. "Beže! Beže! Beže!" -Bil je ves črn od saj, ves umazan od prsti in krvi, pijan od izčrpanosti in nenadne prekipevajoče radosti. Zadaj, od strani so se yalili tanki in tekli borci. Nemci niti streljali niso več. Sivkastozelene pošasti so se valile naprej, jih neizprosno dohitevale in gazile z jeklenim kolesjem. Plamenčki min so ugasnili. Hrup je ponehal. "Hej, bratstvo narodov, kje pa Iste? Kaj pa je z vami, vašo kočo so vam razbili?" K njim je prihajal komandir. Presenečeno je gledal majhno skupino. "Finkelstein, kaj si znorel? Kaj pa pbčenjaš?" Risakov se je ozrl. Za kupčkom prsti, od koder se je bil pravkar dvignil; sta ležala onadva, Mikola in Finkelstein. Podpirajoč drug drugega za ramo, sta si pomagala s tipanjem, polnila vsak svoj revolver in streljala kar na slepo tja, kjer se je še malo prej zaganjala naprej nemška enota. Iz krvavih očesnih duplin je curljala kri. Iz njunih dvignjenih, a nevidni cilj zročih oslepljenih oči in obrazov se je odsevala silna napetost, nečloveški napor. Rezko, kratko sta pokazala revolverja. Po všakem strelu se je izvil Finkelsteinu iz prsi zamolkel stok. Mikola je streljal molče in beli zobje so se mu bili tako krepko zagrizli v spodnjo ustnico, da je pritekla iz nje kri. "Kaj pa »počenjata? Mar sta znorela?" "Slepa sta," je pojasnil Risakov z zamolklim, tihim glasom. DOPISNIKOM IN ČLANOM JEDNOTE Kadar pišete Proevetl ali ▼ glavni «rad 8NPJ. ae poeablte ▼ naslovu napraviti poštne številke 23 aa bas a do "Chlcago". za ea MLO Ljutomer se je boril za zboljšanje mestnega gospodarstva Ljutomer—Gospodaiv. o Liu tomera se dviga in zboljšuje veliki meri tudi po prizadeva nju mestnega ljudskega ouborai Danes ima Ljutomer svoja po djetja: krojaško, mizarsko, ^aci beno, čevljarsko podjetje in Ce mentarno. Mestna jJodjetja Lju tomera so edina v okraju, ki s< se izkazala, d očim se p^d.etj vseh ostalih krajevnih od bor o. še vedno borijo z začetnimi te-žavami Pri plačevanju davkov so s« prebivalci mesta doslej zavedali svoje dolžnosti, vendar je bila v finančnem oddelku nedavno še precejšnja zmeda. Drugo 2 drugo so prejemali davkopUč., valci položnice za plačilo davka čeprav so ga mnogi plačali žc pred tedni in meseci. Šele kon-trolna komisija je uredila ljuto merske finance. Ljutomerske gradnje sta pre vzeli gradbeni podjetji okraja inj mesta. — Okrajno podjetje je zgradilo sodobno šeststanovanj sko hišo. Grade tudi dijaškiL dom, ki so ga doslej gradili le prostovoljci, kopališče, dirkališče in športno igrišče. V načrtu je gradnja stanovanjskih hiš, avtogaraže, dovršitev že pričetih gradenj ter povečanje in re-noviranje Turist-hotela. Od a-prila letos je ljutomerski mestni odbor obnovil 12 doslej neuporabnih stanovanj ter dom onemoglih, kjer so našli dobro preskrbo ljutomerski reveži. Za red in preskrbo v zavetišču je odgovorna odbornica MLO. Ljutomerski mestni odbor sodeluje tesno z odborom Osvobodilne fronte in z žensko ter mladinsko organizacijo. Težave pa so v Ljutomeru in v vsem ljutomerskem okraju s preskrbo obleke in obutve. O volitvah razpravljajo v Ljutomeru na množičnih sestankih. Na enemu izmed teh sestankov so člani dosedanjega odbora opozarjali volivce, naj pri volitvah novega odbora upoštevajo tudi zaposlenost onih, ki so jih izbrali v odbor. Naj se ne ponaylja, kar se je že zgodilo, da so najbolj predanim aktivistom Osvobodilne fronte naložili tudi po pet različnih funkcij, dočim so drugi zavedni in sposotvu tovariši ostali brez odgovornih nalog. Dosedanji ljutomerski mestni ljudski odbor želi, da bi se volivci pripravljali za bližnje volitve z geslom: "Predano in požrtvovalno sodelujemo vsi, ki hočemo delati za skupnost. / Sedež okraja preseljen iz Preval j v Dravograd Geografske razmere prevalj-skega okraja so narekovale preselitev sedeža okraja iz Prevalj v Dravograd, ki je prirodno središče. S tem je bilo ustreženo večini prebivalstva, z izjemo industrijskih krajov Mežiške doline, ki so imeli neugodne prometne zveze z Dravogradom. Na pobudo OLO in ob podpori sindikatov je bil 3. novembra uveden nov vlak, ki odhaja iz Prevalj ob 7. uri 47 min. in se po enournem postanku v Dravogradu vrača v Prevalje. V stari Jugoslaviji bi taka želja ljudstva naletela na gluha ušesa, danes pa. ima ljudska oblast polno razumevanje za potrebe delovnega Človeka. lotjC stavbiAče l na prodaj Prodam loto na voialu. pločnik in aewer plačan. Cena je »900 00. 5800 South New Caatle, blizo Archer Ave.. Phone Michigan 2334 Na kuverti vaeUI aapUUet Ch» cago 23. OL To bo olajšalo d.lo na ftkeju pošti nam pa P» epelllo dostavljanje pošte. "Mir na zemlji— ljudem, hi so dobre volje" Vam šell ln vošči VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE in SREČNO NOVO LETO vsem našim odjemalcem ln prijateljem * lurie brothers 2STH STREET'S MOST POPULAR DEPARTMENT STORE 3S39 - 41 - 43 W. 2Sth Street - at Clifton Park Avenue CHICAGO 23. ILLINOIS