The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium E N AKOPR AVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni VOLUME XXIII.—LETO XXIII. CLEVELAND, OHIO, MONDAY, (PONDELJEK) JUNE 24, 1940. ŠTEVILKA (NUMBER) 148 KONEC FRANCIJE KOI MOČNE SVETOVNE VELESILE Francoski voditelji so izjavili, da bodo sprejeli samo časten mir, toda so podpisali ponižujoče premirje. Angleška zračna sila bombardira ' nemška mesta mir je podpisala fronta izdajalcev, ki je igrala od nekdaj fašistom v roke LONDON, 23. junija. — An-* gleška vlada je objavila suma-riČno poročilo pogojev premirja, ki jih je podpisala francoska vlada. (Ker je celotno poročilo Zelo raztegnjena, bomo objavili Samo najvažnejše člene tega dokumenta. — Op. uredništva). ČLEN 1. Takojšnje prenehanje sovražnosti. Francoske čete, ki so obkoljene, imajo položiti orožje. ČLEN 2. navaja obseg ozemlja, katerega bo okupirala Nemčija. ČLEN 3. v okupiranih krajih '.ftia Nemčija vse pravice, iz-^Zemši lokalno administracijo. ČLEN 4. Francoske pomorske, kopne in zračne sile se mp-•"ajo razorožiti in demobilizirati ^ času, katerega bo določila Nemčija; od razorožitve so iz-^Zete samo one francoske čete. So potrebne za vzdrževanje ^^da. Oborožitev in moč teh čet 1'osta določili Nemčija in Itali- Vse francoska letališča pridejo pod kontrolo Nemčije in Italije. Vse tuja letala v neokupiranem ozemlju se morajo izročiti Nemčiji. Ostali člani določajo razne tehnikalije o francoskih utrdbah. Gorje Čehom in Poljakom ČLEN 19. Francija mora izpustiti vse nemške vojne ujetnike (toda ujeti Francoz je ostanejo še nadalje v nemškem vojnem ujetništvu). Francija ima izročiti Nemčiji vse nemške podanike, ki se nahajajo na francoskem ozemlju. (To pomeni, da pridejo v nemške kremplje vsi Poljaki in Čehi, ki so se borili proti Nemčiji. Da se bo na- Angleški letalci so uničili ali poškodovali mnogo nemških tovarn. — Bombardiranje nemške bojne ladje. LONDON, 22. junija. — Angleška vlada naznanja, da je angleška zračna sila bombardirala Kruppove tovarne za izdelavo o-rožja in municije v Essenu. V poletu, ki je trajal nad uro in pol, so angleški bombniki napadli važne nemške tovarne za j produkcijo letal, kakor tudi razna velika skladišča. Natančne zadetke so zaznamovali letalci na Focke-Wulf tovarno letal v Bremenu. Med Bremenom in Onasbruckom pa so angleški letalci poškodovali šest vlakov, ki so vozili munici-jo in druge potrebščine. LONDON, 22. junija. — Vlada Velike Britanije poroča, da so njene podmornice s pomočjo angleških bombnikov uspešno torpedirale nemško bojno ladjo iScharnhost, dalje neki nemški FRANCOSKA MORNARICA LONDON, 24. junija. — David Scott, bivši pariški poročevalec lista London News-Chronicle, poroča, da so bili oni poveljniki francoskih bojnih laflij, ki so bili poznani kot odločni nasprotniki naciznia in od katerih je bilo pričakovati, da bodo uničili svoje ladje ali pa jih pridružili angleškemu brodovju, odstavljeni ter nadomeščeni z drugimi poveljniki, glede katerih se ni bati, da bi se zoperstavili u-kazom vlade v Bordeauxu. cijski sadizem nad njimi neu- j rušilec in veliko nemško pomor smiljeno maščeval, ni dvoma. ^ko bazo v Willemsoordu na Ho- Op. uredništva). Vseh členov, ki so v tem dokumentu navedeni, je 24. Nemčija dobi vse orožje ČLEN 5. Kot jamstvo bo emčija zahtevala izročitev v obrem ^tanju francoske arti-krije, tankov, letal, orožja za "Ghoto, traktorjev in municije '^di v onem ozemlju, ki ne bo ^Sedeno. ČLEN 6. Vse orožje, ki je o-'*^lo v nezasedenem ozemlju, ^ spravljeno v skladišče pqd "^Oiškim in italijanskim nadzor-'Wom. Izdelovanje novega voj-''^ga materiala v nezasedenem '^Zemlju je prepovedano. ČLEN 7. Kopne in obrežne u-/^be v zasedenem ozemlju se ^ajo nepoškodovane izročiti '^Oičiji. Prav tako se imajo iz-^®žiti Nemčiji vsi načrti fran-"^skih utrdb, mostov itd. ČLEN 8. Francoska mornarici razen one, ki je potrebna za ^"^vanje francoskih interesov v '^lonijah, se mora zbrati, demo-^izirati in razorožiti v prista-li^čih, ki jih bosta določili Nem- , in Italija. , "Pečana"' izjava iiemSke vlade Nemška vlada svečano izjavi-' da nima namena izrabiti "^iicoske mornarice v svoje svrhe. (Ta obljuba je res ^fftozna, če pomislimo, da je ^ tista, ki je Nemčiji potrebna ^ Udar na Anglijo, in če dalje ^^islimo, koliko so vredne Hi-^Jeve obljube. — Op. uredniš-%). , ^LEN 9. Francija mora izro-Nemčiji vse informacije o /&Ribnih načrtih na kopnem morju. ^LEN 10. Francoska vlada ne ^ podvzeti nobenih sovražnih '^ij proti Nemčiji. Člani fran-oborožene sile ne smejo o-^ s francoskega ozemlja. Ve-Britaniji ne sme dati Fran-^ nobenega materiala, in p^cozje se ne smejo boriti Nemčiji v armadah drugih ^LEN 11. Nobena francoska ^^Vska ladja ne sme zapustiti Jj^ga pristanišča. Francoske v tujih pristaniščih mora pozvati domov, če pa to ni Soče, pa jim ukazati, da od-^^jo v nevtralna pristanišča. ^^EN 12. Nobeno francosko ■ 'O ne sme zapustiti Francije. Štiri milijarde dolarjev za ojačenje bojne mornarice landskem. Neka angleška ladja pa je pogreznila neko italijansko podmornico. Washington prizna francosko vlado v Angliji Po sprejemu predloge v zbornici poslancev, bo predložena zdaj predloga senatu. iti WASHINGTON, 22. junija. — Nocoj je bila v zbornici poslancev v rekordnem času sprejeta predloga, da se avtorizira ali o-dobri $4,000,000,000 za razširjenje in ojačenje mornarice. Predloga stremi za tem, da dobe Zedinjene države najsilnej-80 mornarico na svetu. Na podlagi te predloge bo avtorizira-na konstrukcija 200 nadaljnih bojnih ladij vseh tipov in kategorij, med njimi tudi novi tip križark, sposobnih za dolgotrajno križarenje. Demokrat Vinson iz Georgije, predsednik kongresnega mornariškega odbora, je izjavil, da i-mata Nemčija in Italija zdaj na razpolago vse ladjedelnice v Franciji, Poljski, Danski in Belgiji, kakor tudi svoje lastne. Nacijska penetracija v Južni Ameriki je že zelo občutna, je nadaljeval Vinson, kar ima za posledico, da so razmere "priki-pele do vretja." Izjavljajoč, da bi popolna zmaga Nemčije in Italije v Evropi omogočila diktatorjem, da se nato obrnejo drugam, je dejal Vinson, da mojajo imeti Zedinjene države na Atlantiku in Pacifiku "svobodo akcije", katero pa more zajamčitl samo o-jačenje ameriške mornarice. Predloga bo izročena zdaj senatu v presojo. Francoska vlada v Bordeauxu je odstavila generala de Gaulle-a, ki poziva Francoze k nadaljnemu boju. WASHINGTON, 23. junija. — Diplomatski krogi izjavljajo, da bo washingtonska vlada priznala francosko provizorično vlado, ako bo,slednja mobilizirala francosko bojno mornarico in francoski imperij za nadaljevanje vojne proti nacizmu in fašizmu ob strani Velike Britanije. Priznanje washingtonske vlade bi pomenilo, da bi bilo provi-zorični francoski vladi nemudoma na razpolago $1,250,000,000, kateri denar ima Francija v Ze-dinjenih državah in katerega je ameriška vlada proglasila za "zamrznjenega," da ji ga ni treba izročiti nacijski vladi. Maršal Petain pa je med tem odgovoril po radiu angleškemu premierju Churchillu, ki je pozval vse Francoze k nadaljni borbi zoper Nemčijo. Maršal Petain je dejal, da Francija najbolje ve, kaj je zanjo prav, kakor ve Churchill, kaj je dobro za Anglijo. Generalu Charlesu de Gaulle, ki se je postavil na čelo francoske provizorične vlade, je francoska vlada v Bordeauxu odvzela njegov vojaški čin ter izjavila, da nima nobene pravice, pozivati Francozov na boj. ZAGOTOVILO URUGVAJU MANTEVIDEO, 23. junija. — Edwin C. Wilson, poslanik Ze-dinjenih držav, je danes javno zagotovil urugvajski vladi, da bodo Zedinjene države kooperi-rale z vsemi državami zapadne hemisfere v njihovem prizade- Italija je izročila Franciji svoje pogoje Italijanske čete bodo naj-brže zasedle vso sredozemsko obalo Francije. — Razsulo francoskega imperija. FRANCIJA JE PODPISALA PREMIRJE Z NEMČIJO Angleški premier Churchill poziva Francoze, naj se dalje bore, kajti samo zmaga Anglije jim bo vrnila svobodo. POZIV FRANCOSKEGA GENERALA LJUDSTVU FRANCIJE iy# I# # v • I z življenja na si h ljudi po Ameriki j RIM, 23. junija. — Isti francoski predstavniki, ki so se sno- či uklonili Hitlerjevim mirov- BERLIN, 22. junija. — Fran-nim pogojem, so sprejeli danes , cija se je nocoj definitivno uklo-pogoje Italije, ki pa morajo biti nila Nemčiji, ko so njeni pred-na. vsak način porazni, kajti fst-^stavniki v Compiegne gozdu šisti pravijo, da bo tekom štiri podpisali premirje, katero je in dvajsetih ur svet priča "raz-j narekoval Hitler. Toda to pre-sulu mogočnega francoskega im- j mirje je še vedno pogojno ter perija." |bo stopilo v veljavo šele nato, Francoski predstavniki so pri-1 ko bodo dosegli Francozi tudi z speli v Rim z velikim nemškim Italijo sporazum glede premirja grečil na roki pri delu in nahaja potniškim letalom, nakar so bili ■ ž njo. Bojevanje je prenehalo gg ^ zdravniški oskrbi._ z avtomobili prepeljani v neko | šele šest ur nato, ko bodo Fran-1 Francisco Cal. _ Pred vilo izven Rima, kjer so jim bili | cozje podpisali premirje tudi z dnevi je tu umrl Math Judnič, Chicago. — John Dolinšek iz South Chicaga se je težko pone- vanju, da se zatre v njihovi no tranjosti delovanje in rovarenje {predloženi mirovni pogoji Itali- Italijo. star 55 let in doma iz Mladice Utrujena. fnuMoska ddegwn- priSenučuv Zbpu. pete kolone. Francoski predstavniki so no-; ja je skoraj takoj po podpisu jg %gnQ tri hčere. CO j sporočili potom telefona ita-1 premirja z Nemčijo odletela z _ ilijanske pogoje francoski via-j letalom v neko neimenovano di. j mesto Italije. Podrobnosti pre- ŽENEVA, Švica, 23. junija. KANADA PROTI PETI KO LONI OTTAWA, Kanada. — Posest ............. in lastnino članov pete kolone ter drugih razdirajočih elemen- tov, ki so jih oblasti zaprle, bo prevzela v svojo administracijo kanadska vlada. ARETACIJA ZARADI NACIJ-SKEGA POZDRAVA RAWLINS, Wyo. — Tukajšnja policija je aretirala nekega W. C. Hyderja, katerega je množica povaljala v smoli in perju, ker je pozdravil ameriško zastavo z nacijskim pozdravom iztegnjene roke. Ijajo, da bodo italijanske čete v sporazumu z Nemčijo zasedle vse sredozemsko obalo Francije, nakar bo po vojni ustanovljena med Francijo in Italijo mirja se niso znane. Churchil roti Francijo, naj vztraja Dalje je umrl Marko Nemanič, star naseljenec, rojen v Dra-gomlji vasi pri Suhorju v Beli Krajini. Zapušča ženo in tri hčere. — V Rentony, Wash., je u-mrl 72-letni Valentin Majnik, LONDON, 23. junija. — An- doma iz Žirov, ki je zapustil že-gleški premier Churchil je govo- no, tri sinove in tri hčere. ril po radiu ter izjavil, da je Ve-1 Universal, Ind. — Katarina lika Britanija užaloščena in Šturm, članica društva 305 S. N. polodvisna država, obstoječa iz presenečena nad sprejemom P- J- se je morala podvreči tež- Nice in Savo je Asesment nemških pogojev od strani Fran- ki operaciji in se nahaja v bol-cije, nakar je apeliral na vse nišniči Clinton. — Julia Vrhov-Francoze, naj pomagajo Veliki »ik in Anton Godrič sta zadnje Jutri večer pobirajo druš^tve- {Britaniji v boju proti Nemčiji, dni prejela državljanske papirni tajniki asesment v S. N. Do-/kajti zmaga nad Hitlerjem nu- je. mu na St. Clair Ave. v spodnji i di edino janjstvo za eventuelno | Strabane, Pa. — John Nema-dvorani ob navadni uri. Pridite, restoracijo francoske svobode, nič ml. je bil te dni poročen s in poravnajte svoj asesment. "Sprejetje takih pogojev ne bi Connie Constantine iz Ben Avo- OTVORITEV REPUBLIKANSKE KONVENCIJE V PHILADELPHIJI Izgledi republikancev so vse prej kot ugodni, ker nimajo osebnosti, ki bi bila dovolj močna, da bi nastopila proti demokratom, če jim ostane na čelu predsednik Roosevelt. ZANIKANJE NOVE POGODBE MOSKVA. — Officijelni komunike zanikuje, da bi se med Moskvo in Ankaro sklepala nova trgovinska pogodba. Zadusnica V sredo ob 6. uri zjutraj se bo brala maša v cerkvi sv. Vida ob priliki 10. obletnice za pokojno Mirni Perme. Prijatelji in znanci so prijazno vabljeni, da se udeležijo. PHILADELPHIA, 24. junija. — Danes se je pričela tukaj konvencija republikanske stranke, ki bo izbrala svojega predsedniškega in podpredsedniškega kandidata. Pristaši ohijskega senatorja Tafta in E. Deweyja iz NewYorka, so si pričeli v zadnjem trenutku silno prizadevati, da zlomijo vedno bolj naraščajočo moč kandidata Wen-della L. Willke-a, ki je šele zadnji trenutek skočil v tekmo. Položaj Alfreda M. Landona, republikanskega predsedniškega kandidata leta 1936, ki kontrolira 18 glasov iz države Kansas, je bil silno oslabljen, ker je senator Arthur Capper pripi^av-Ijen, stopiti na stran Willkieja. Edwards Robins, delegat iz tako se je izrazil za Willkieja Oscar Stanffer, ki je bil leta 1936 predsednik "Landon-for-President" organizacije. Prav tako se bavi z idejo, da prestopi v Willkiejev tabor, senator Styles iz New Hampshire. V naprej je pričakovati, da ne bo harmonije na republikanski konvenciji, kjer bo najbrže prodrl Wilkie; toda naj bo že imenovan kdorKoli, republikanci nimajo pričakovati uspeha, in to zlasti ne, če se izjavi predsednik Roosevelt, da je pripršvljien sprejeti kandidaturo ;za tretji termin. Stranka, ki bi hotela po,-raziti predsednika Roosevelta, bi morala imeti res veliko in popularno osebnost za kandidata, Kansasa, je priredil v nedeljo na ki je pa v vrstah republikancev čast Willkieju zabavo, in prav} ni. postavilo samo Francije, temveč ves francoski imperij popolnoma pod peto nemškega in italijanskega diktatorja," je izjavil premier Churchill. | Brezpravnost francoskega naroda "Ne samo, da bi bilo francosko ljudstvo pritisnjeno ob tla in prisiljeno delovati proti svojim zaveznikom; ne samo, da bi se francosko ozemlje izrabljalo s privoljenjem vlade v Bordeauxu, za napade proti zaveznikom Francije, temveč bi tudi vsi pridobitveni viri Francije in vsa francoska mornarica naglo prešla v roke sovražnikov za izvršitev in uresničenje njihovih smotrov. Boj za svobodo se bo nadaljeval na. Pa. Mladi par se nastani v Musu, Pa. — Dalje sta bila poročena Jos. Česnik in Dorothy R. Vrček. francoske kolonijalne sile izjavile, da so ob strani britskega imperija pripravljene nadaljevati boj proti Nemčiji. Tozadevna poročila so dospela v London iz vseh krajev francoskega imperija. Administratorji francoskih kolonij in poveljniki francoskih kolonijalnih čet so sporočili v London, da nameravajo nadaljevati boj ne glede na to, kaj odloči francoska vlada. Izjava generala na bližnjem vzhodu LONDON, 22. junija. — Ge-Angleška vlada je trdno od- neral Mittelhauser, vrhovni po-ločena, nadaljevati boj na kop- veljnik zavezniških čet na. Bliž-nem, na morju in v zraku do u- |njem vzhodu, je brzojavno spo-spešnega zaključka. Hrabri mo-/očil, da bodo njegove oborože-žje drugih dežel, ki jih je pod- ne sile ostale v vojni, ne glede jarmil nacizem, se vztrajno bo- na to, da je francoska vlada re ob strani svobode. Zato an- podpisala kapitulacijo. — Fran-gleška vlada apelira na vse coska kolonija v Bejrutu, v Si-Francoze, pa naj se nahajajo nji. je sporočila francoski vla-kjer koli, da združijo svoje sile v di, naj nadaljuje v kolonijah voj-boju za svobodo, kajti te sile so no proti Nemčiji. ZA SEZNAM NARODNIH NOŠ SAMOMOR MLADIH ZALJUBLJENCEV CHICAGO. — Na neki poti, kjer se navadno shajajo zaljubljenci* so našli včeraj mrtva nekega mladega moža in mlado dekle. Bila sta ustreljena. Fant je ustrelil najprej dekle, potem pa še sebe. Mladenič je John R. Martin ter je bil star 22 let, mladenka pa je 19-letna Doris Edna Mason'. Trupli je našel v avtomobilu ubitega mladeniča neki čuvaj. « Danes vlada v Ameriki veliko zanimanje za naše narodne noše. Prirejajo se pogosto veliki festivali, pri katerih nastopajo skupine v narodnih nošah. Posebno slikovite so narodne noše južnih Slovanov: Slovencev, Srbov in Hrvatov, ki se morda odlikujejo od vseh drugih narodnih noš. Podpisani bi rad imel natančen spisek oseb in društev, njih imena in naslove, ki so v posesti kakega narodnega vzorca, bilo to slovenske, hrvatske ali srbske. Sledeči vzrok me sili k temu apelu; Na naš urad prihaja-je večkrat povpraševanja, kje odplačilu. Ako bi imel podpisani natančen invetar narodnih noš iz mesta Clevelanda, okolice ali če mogoče iz vse države Ohio, bi se lahko napravilo mnogo koristnega za same osebe ali društva, ki bi posodili proti odplačilu svoje narodne noše, a na drugi strani je to najpopularnejši, pošten in simpatičen način propagande v cilju, da nas s tem spoznajo drugi narodi, da spoznajo naše šege in tradicije, kar je posebno v današnjih časih velikega pomena za nas. Vsi tisti, ki imajo narodne noše se naprošajo, da javijo to na naslov. Dr. James W. Mally, I bi se mogle videti ali izposoditi j Royal Yugoslav Consul, 6411 'naše narodne noše, seveda proti 'St. Clair Ave., Cleveland Ohio. ogromne in bodo, pravilno izrabljene, izšle končno zmagovite iz tega boja." Poziv francoskega generala LONDON, 22. junija. — Ge- Uničenje oljnih rafinerij New York, 22. junija. — Na povelje francoskega vrhovnega poveljstva so bile porušene in u-ničene vse refinerije olja v neral Charles de Gaulle, vojni Franciji, ki bodo nerabne, do-podtajnik v bivšem kabinetu kler se jih ne bo zopet obnovilo, bivšega premierja Reynauda, se "Prav tako so bile premeščene ali je proglasil nocoj za voditelja Francozov, ki žive izven Francije, katere je pozval, naj nadaljujejo vojno proti Nemčiji. "Pozivam vse francosko ljudstvo, ki želi še nadalje ostati uničene vse zaloge olja, preden je Nemčija okupirala deželo. KRŠČANSKA FRONTA NEW YORK. — Zvezna porota, ki sodi 14 "krščanskih fron-svobodno, da me posluša in mi tarjev", obtoženih tatvine orož-sledi," je rekel general po radiu, ja in namena strmoglavljenja "Pozivam ves francoski narod,'ameriška vlade, se posvetuje o naj se nadalje bori z vsemi sred-, njihovi usodi že pet dni, pa se stvi, ki so mu na razpolago." še sedaj ni zedinila glede pravo-Francoske kolonije '/a nadalje- j reka. Porota je dobila slučaj v vanje boja , sredo, toda po posvetovanju, ki LONDON, 22. junija. — An-'traja že 35 ur, ni dosegla še no-gleški krogi izjavljajo, da so benega rezultata. IS-IHAN 2, ENAKOPRAVNOST 24. junija, 1940. UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI 99 r'^aasxxxsxxssssxxxs%%ssxssxas3taaex%x%x%xxxxxxx%xsxxxss3ex'^%3s%sas%xxsx9s^^ »ENAKOPRAVNOST« Owned and Published by m AMKKICAN JUGOSLAV PUINTINO AND PCBUSHINQ CO. 6331 ST. OLAm AVENUE — HENDERSON 5311-5312 iHued Every Day Except Sundays and Holidays fo runatalcu ▼ Clcvelandu, mm c«to leto....... .........................*5J50 la 6 mesecev....................M-OO; 1 T • ui- ,, I jem za vaso navzočnost. malo mestece Bela Ljubljana f Tu so lepi vrtovi, tam pa zapu- Mrs. J. Klein. Se vam že v naprej zahvalju- Problemi priseljenca Vprašanje: Prišel sem v Združene države 1. 1914 zakonitim potom. Ker pa nisem mogel tedaj dobiti potni list, vporabil sem potni list nekega prijatelja. Ali bo kaj sitnosti, ko zaprosim za ameriško državljanstvo? Pa kako ime naj navedem v svoji prošnji? Odgovor: Ker ste prišli v to deželo pred 1. 1918, ne bo ni-kake zapreke, ker ste vporabili potni list, ki ni bil vaš. Morete zaprositi za državljanstvo, pa navedite svoje pravo ime, kakor kogar, ki prihaja v svrho, da bi zaprosil za ameriško priseljeniško vizo. Ljudje, ki so prišli v Združene države na obisk in hočejo iti v Canado, niso po navadi pripuščeni v Canado s strani canadskih priseljeniških ob- ko, da je prav, ako se odnošaji dveh držav, kakršni sta naši, normalizirajo, Verjeriiite, da bomo vsi imeli velike koristi od tega. Gotovo ste že izvedeli, da med nami obstojajo simpatije za Jugoslavijo. Ni vam bilo težko opaziti tudi tega, koliko stori narodni komisar za zunanjo trgovino Mikojan, da bi pogajanja tekla gladko in da bi se izognili vsemu, kar bi lahko oviralo normalni potek razgovorov. S svoje strani vas bom tudi jaz z največjim veseljem in iskreno podprl v toku pogajanj, ako bi lasti. Izjema velja samo za one, ki so izven kvote ali pa v pred- bilo to potrebno in ako bi se slu- nostni kvoti (namreč žene-, soproge, otroke' oziroma starše ameriških državljanov ali dr- čajno pojavile težkoče." Molotovu gredo besede gladko od ust. Govori naravno, ne- žavljank). Za te velja poseben'prisiljeno in mirno. Vsa njegova dogovor med ameriško in ca- pojava nosi pečat dobrodušno-nadsko priseljeniško oblastjo; sti. Tak je, kakor si običajno ameriška ijriseljeniška oblast predstavljamo tipičnega ruske- mora potrditi vnaprej, da so taki priseljenci. Drugi inozemci v Združene države, tako da mo-1 v Alexico, da spremenijo svoj re oblast ugotoviti vaš postavni i "status." prihod. ki je cela leta napeljevalo vodo na Mussolinijev rhlin, tudi ime, jiod katerim ste prišli j gredo navadno v Gubo oziroma se zdaj ponaša, da je spravilo deželo na sled peti koloni, s čemer ima v mislih komuniste in samo komuniste. — Nato našteva članek razne osebnosti, ki so se proslavile s svojimi pogoni napram taki peti koloni, ki obstoja iz vseh newdealerjev in ostalih liberalno orientiranih ljudi. V tej deželi je dvoje velikih rezervoarjev anti-fašizma: organizirano delavstvo in veliko število inozem-cev, ki so zbežali pred fašističnim terorjem in ki so zelo blizu onim, ki so resnično trpeli pod njim. Vsak poizkus, da se onemogoči tem skupinam borbo proti fašizmu in peti koloni, je namenoma vprizorjena oslabitev te dežele pred njenimi resničnifni sovražniki. Pravih petih kolonar- ga človeka — tistega, brado. ki nosi Ali se Sovjetska unija zanima za Jugoslavijo? Večkrat smo skušali postaviti to vprašanje. In ali se Sovjetska unija zaradi svojega gospodarstva, ki vse bolj zadostuje samemu sebi, ne zapira tudi politično v svoje nepregledne ruske horizonte, Vprašanje: Moj mož, ki je bil Vprašanje: Prišel sem nepo- zavarovan pod socialno-varnost-stavnim potom 1. 1923. Najprej nim zakonom, je pred kratkim sem živel dve leti v New Yorku, umrl. Vložila sem prošnjo za potem osem let v Pennsylvaniji pokojnino kot vdova, pa so mi n sedaj živim v Clevelandu. Ker rekli, da pokažem poročni list.' P'^^ko katerih ne sega zanimanje hočem urediti zadevo svojega Poročena sva bila v starem kra- dogodke po svetu? jakojiitega bivanja, hočem za- ju pred 30 leti in uimava nika- Molotov, ki je obenem prositi za registracijo oziroma kega spričevala. Kaj naj sto-legalizacijo svojega bivanja. Ali rim? noram imeti priče za vse kraje,! Odgovor: Najprej se morate , v, ., ... 1 '-♦.11 i cjer som živel od 1. 1923 naprej? I potruditi, da si preskrbite po- jev m težko identlficuatl, ako Siecate kakega laboi- Odgovor: Vi morate nnkaznti' rnnni Hct C fnm rio baiterja," kakega razbijalca unij, kakega propagatorja plemenskega sovraštva ali kakega antisemita, sploh člo- veka, ki vam hoče natveziti, da tvorijo samo "rdečkarji" resnično in edino nevarnost dežele, tedaj bodite prepričani, da imate opravka z resničnim petim kolonirjem. S temi besedami nočemo braniti komunistov, kajti če že niso oni korenina pete kolone, so pa vsaj njeni sopotniki, zato morajo biti pripravljeni, nositi posledico. Toda v spomin si je treba poklicati, da«vse demokratične države, ki so bile v preteklih par letih izročene totalitarizmu, niso bile izdane po komunistih, temveč po fašistih. Odgovor: Vi morate pokazati: ročni list, s tem, da pišete na vsako dokazilo, ki ga imate, gle-, pristojno oblast v starem kraju. de vašega bivanja v Združenih^ Držite prepis pisma kot dokaz, trgovinska pogajanja zelo po-Jrzavjili: banoiiG kniizir.p. Twibnf- Hn ofo co vavoljno. Tudi to je ze normalizi- iržavah: bančne knjižice, pobot- ;da ste se zares potrudili za uradnice, potrdila delodajalcev itd. j ni poročni list. Ako ga ne dobi-Prav lahko je mogoče, da bodo, tc, potem dobite zaprisežene iz-zahtevali, da imenujete priče, ki j jave (affidavits) dveh ali več 30 vas poznale v vseh krajih,!"prič, ki so vas in moža poznali kjer ste živeli. Vaše priče v j vsa ta leta. — Za vse druge, ki Clevelandu bodo morale priti z j se nahajajo v istem položaju, je vami. Druge bodo kasneje vpra- j umestno, da si pravočasno pri- tudi minister za zunanje zadeve, zmerom ljubezniv in s smehom na ustih, pozna naše misli in pravi s svojim prijetnim glasom: "Kakor vidite, potekajo naša čeni, ko smo v gledališču videli komade z domoljubno tendenco. Na prvem mestu se nahaja vsekakor Solovjevljev "Feldmar-šal Kutuzov". Igrali so ga v Bahtangovem gledališču, ki je bilo postavljeno kot simbol novega reformiranega teatra. Igrali so ta komad tudi na predvečer 1. maja, na dan prvega maja pa so vprizo-rili ob navzočnosti vse vlade v Velikem gledališču opero "Ivan Susanin", pesem o borbi ruskega naroda z njegovimi sovražniki. Ruska dežela se brani. — In zmaguje. Rusija je svobodna. To je stara opera Glinke iz carskih časov. Danes jo izvajajo v novi opremi morda še z večjim sijajem, a sigurno s prav takšnim uspehom kakor neko^č. Velikokrat sem se spraševal, kako Rusi danes žive, kakšni so njihovi nazori in njihove težnje. Sovjetska unija ima mnogo projektov. To je dežela, kjer se mnogo dela, mnogo gradi. Ne nastajajo samo veliki kanali in ogromna električna podjetja, temveč tudi poslopja, ki po svoji veličini spominjajo na zamisli Američanov. O tem bi se dalo govoriti na drugem mestu. Danes je. gotovo, da v Sovjetski uniji teže k velikim uspehom, ki bodo pokazali vsemu svetu, kaj zmore Rusija, Življenje za ruskega človeka pa je sigurno težko. Raja na svetu pač ni nikjer. \ Zapustili smo Rusijo prepričani, da se kolo zgodovine nikoli ne vrača popolnoma, toda da tudi noben narod ne more prekiniti svoje zgodovine in začeti živeti znova. Tudi današnja Rusija je očuvala tiste ambicije, ki so nekoč tako plemenito težile Petra Velikega. Tudi danes spoznava ruska država stare razvojne črte svoje politike in je prav tako občutljiva na gotovih točkah svojega' življenskega prostora, kakor je bila nekoč. Ko smo na povratku pri Ti-raspolu zapuščali rusko ozemlje, je poslal predsednik naše delegacije dr. Milorad^ Djerdjevič ljudskemu komisarju Mikejanu sledečo brzojavko. "Odhajajoč z ozemlja Sovjetske zveze izražam v imenu ju-goslovenske gospodarske delegacijo našo .najglobljo zahvalo za izkazano nam gostoljubje in za vneto sodelovanje sovjetske vlade in vas samih pri uspešnem zaključku pogajanj za trgovinski sporazum med Sovjetsko u-nijo in Jugoslavijo. Izražam svoje trdno prepričanje, da bo vzpostavitev tesnega gospodarskega sodelovanja med našima> državama koristila delu za okrepitev prijateljstva med Sovjetsko unijo in Jugoslavijo v dobrobit njunih narodov." Kmalu nato je dr. Djordjevič ran je odnošajev in vzbuja v nas ' sprejel sledeči odgovor komisar veselje. Mi želimo, da bi bila Jugoslavija močna, njen narod zadovoljen in da bi imeli v naših nadaljnih pogajanjih obilo sreče." Poslovili smo se od Molotova, aano tam, kjer živijo. Vprašanje: Ali more oseba,! in poročni list. skrbijo iz starega kraja krstni [ zadovoljni s sprejemom z njego vo točno poučenostjo in ž Iju- . 1 . . ki je prišla začasno v Ameriko ! Vprašanje: Moj sin dela kot I beznivostjo, s katero nam je Mrzličnih naporov in krikov proti peti koloni ne ^----- ------ , - -- svetovne razstave, iti v!vajenec (apprentice) za veliko okušal povsod koristiti, kjer je smemo tolmačiti samo kot poizkus, da odvrnejo kričači Canado oziroma Bermudo in tam j podjetje, ki se peča z meddržav- n^ogel. Njegova želja, da bi pozornost od samih sebe. Njihovi poizkusi so globlji. To | i.aprositi pri ameriškem konzulu ^ no trgovino in zato spada pod pomagal pri pogajanjih, je je manevriranje ob bokih ali krilih, da .se odtuji anti-;^^ priseljeniško viao v svrho Wage and Hour Law. On pa do- resnično iskrena. fašistične sile od edine vrste vodštva, ki bi moglo postati, bivanja v Združenih biva manj kot določeni mezdni državah? 1 minimum. Ali ni to proti za- ima za-! konu ? Zapustili smo Kremelj, kjer nas je bil sprejel g. Molotov z največjim zadovoljstvom in se podali na razsvetljene ulice Mo- ja Mikojama: "Iskreno so vam, gospod predsednik zahvaljujem za vaš prijateljski pozdrav in za izražena čustva povodom zaključka trgovinske pogodbe med Jugoslavijo in Sovjetsko unijo." ŠKRAT Y 5 Profesor: "Na svetu so tudi ljudje, ki venomer govorijo," čeprav jih nihče ne posluša. Vi tam v tretji klopi, povejte mi kak primer!" Dijak: "Profesor." Windsor Heights, W. Va. — Pokojni Jakob Kenda je bil 32 let član SNPJ in ob času svoje smrti je bil bolniški nadzornik v društvu 407. Zapušča ženo, dva sinova in pet hčera. V avgustu minulega leta mu je bil ubit 22-letni sin. Kansas City, Kans. — Tu je pred dnevi umrla Mary Bende, učinkovito, od edine vrste vodstva, ki resnično sovražil odgovor- Bermuda fašizem in na katero vodstvo se more res računati, da.se'kon, ki prepoveduje'vstop" vša-T Odgovor: Podjetja morejo pla- bo borilo do konca. Anglija in Francija sta se morali, —^-——---- najprej osvoboditi kontrole Chamberlainov, Bonnetov in'spoprijeti z našo peto kolono. Mi uzakonimo lahko Drčar, stara 76 let in doma Daladierov, preden jima je bilo mogoče, postaviti se po kršne koli postave, toda te postave ne bodo močnejše od zive. Ne smemo pozabiti, da |iz Brezovce pn Mirni na Do-, • m 1- i 1 • 1 ^ 1 . \ . , , . „ V Rusiji hoduo pozno spat. Tu- lenjskem. V Ameriki robu Hitlerju. Tudi tukaj se bomo morah osvoboditi moz, ki jih izvajajo. Prvi princip borbe proti fašizmu je, di to je tragedija. let in tu zapušča tri raznih Fishev, Diesov in Heaistov, preden se bomo mogli da se izroči boj v roke antifašistov, ' Bili pa smo prijetno presene- hčeri in brata. Učitelj razlaga učencem, kako se morajo ravnati za primer letalskega napada. Ukazal je o-trokom, da se takoj poskrijejo pod klopi, čim zapiska na piščalko. Učitelj zapiska — in res, vsi. otroci izginejo pod klopi, le Janezek obsedi. Učitelj: "No, kaj pa ti? Ali si ti kaka izjema?" Janezek: "Ne, nisem, gospod učitelj, toda aH morda še nikdar niste slišali o — junakih?" Nadzornik: "Koliko otrok i" mate, gospa?" Učiteljica: "Triin dvajset, gO" spod nadzornik!" Nadzornik: "Tako, tako? koliko časa ste poročeni?" Učiteljica: "Oprostite, gospod nadzornik, sem še samska." Narednik: "Kaj boš storil, boš v borbi zadet v koleno ?" Rekrut: "Padel bom, gospod narednik. Zamorke si znajo po-; magati Ko so prod nekoliko leti žene belgijskih častnikov in raziskovalcev prvič prišle v Belgij^|^] Kongo, so nosile tudi pr^''^ kratke, bele hlače, ki so tako moderne. Te hlače so zamork^ takoj opazile in so se navdušii^^ zanje. Zamorke imajo, kakor znanO' veliko nagnjfenje do posnemaW^ vsake mode. Zato ni bilo n'® čudnega, da so se že po nekolj' ko dneh začele pojavljati stotine zamork v shortih. Ti so P® bili posebne vrste. Zamorke niso imele na razpolago belega blaga, da bi si jih izdelale, 'i* tako so si pomagale na dru^ način. Bele barve imajo zadost' v zalogi, torej so šle in so bele hlače enostavno — naslikale na kožo... Ti shorti zamorskih žen so bili izdelani t^' ko spretno, da si celo od menil, da vidiš njih robove šive. Na ta način modernizii"® ne so zamorke ponosno stopi ale skozi svoje goščave in so bHG prepričane, da bele hlače beli^ žensk nikakor ne morejo bit' lepše, nego so njihove... HIGHWAY ENEMY mi , , f THE STOP SIGN PASSER je bila 47 sinove, dve oglašajte v •»enakopravnosti'' 24. junija, 1940. STRAN 3. * / JANEZ JALEN: 17 CYETKOYA CILKA ZGODBA zamišljen nad črno knjigo latinskih molitev. Nikoli več ne bo vabil ne nje ne drugih dieklet na svetlo pot: "Po Mariji k Jezusu!" že tudi vedela, da Viktorja ne bo. Kakor bi jo bilo zaradi Viktorja sram za vso Cvetkovo hišo, je povesila oČi in gledala sa- Metuij je odletel. Minco pa so mo predse v tla: "Uboga Cil- "No ,ali pa fantka. Prav tako Rda ga bom pestovala." Minca 1'® prijela svojo omoženo sestro i roko. Oče je prisiljeno zakašljal, 'iktor je pa glasno roži j al z ve-. Cilka je dobro razumela, hočeta povedati. Minca pa nič posebnega slišala. Cilki je Wo nerodno, že dolgo ne tako. "Vroča si. Prehladila se boš. f^jdiva brž v kuhinjo." Cilka odpeljala Minco, ko da je fJfin otrok. Izpred okna je odletela seni-Bučno pečko je nesla v klju-Minca je zgodaj začela va-ptiče na potreseno hrano, bi si v snegu in mrazu koj pomagati. Tako dobro se ji zdelo, če je pomladi veliko 'fev gnezdilo blizu hiše. I^ilka je v kuhinji obstala in 'esila glavo, kakor bi jo ho-'5 napasti slabost. Zunaj pa je zaropotal voz. Viktor je z pognal kobilo z dvora. Do r%a dne ga Minca še nikoli [videla, da bi bil udaril rjav-Začudila se je "Cilka, kaj je ''tor ju?" rilka je skomizgnila z rameni. . Cilkaaa?" I iinci je šlo na jok. košti ne bil smel več maševati, na binkoštni ponedeljek pa celo ne, ko niti zapovedan praznik ni več. Bi že ljudje kako potrpeli. Kako so pa takrat, ko na Ko-privniku še ni bilo župnije! Tako bi bil zdravnik gospoda vsaj potem takoj poslal v bolnišnico. živo se je spomnila voza, ki je stal pred župniščem; spremenjen je bil v posteljo. Kako so gospodu pomagali na voz. Preden je legel na pripravljene blazine, je z velikimi, sanjavimi pa razbeljenimi očmi objel cerkev in župnišče in vso pokrajino naokrog. Minco je kar zbodlo pri srcu in nekaj ji je reklo, da gospod za vedno jemlje slovo. Pogledal je mater in nase kar pozabil. Z zaskrbljenim obrazom ji je dal roko. časa ni več ostajalo. Pognati je bilo treba. Minca je bila prepričana, da bi nihče drugi ne vozil gospoda v bolnišnico kakor oče, če bi še stala Lisca v hlevu. Rjavke pa oče kar nič več ne mara zapreči. Viktor je pa zadnje časa skoraj vedno zdoma. No, pa saj on za take stvari ni. Bolečine so morale biti obupne, ko gospod kljub vsej potrpežljivosti ni mogel več preata- Venci sinarmc ■ j.. . . . . , , TI- 1 jati tresenja na vozu m je pod pureke na Jelju so na široko , , . „ „ . v , Vodnikovim razglednikom za-ri'^ostrle veje. Bozaioc veter' , .. , Ue nil z iglic zadnie kanlie ® postavijo s poste- Rhi J rr f jI jo vred na tla in naj kdo stopi [■^"Jega de^ja. Temnozelene' "6 so narahlo podrhtevale. i videti je bilo, kako jim na Bistrico po gospoda kaplana, i po prijatelja Jožeta, naj pride 0- Hi ic ko Ic'e lie lO. ijfl [lic )li-)ti-pa iii' in )Sti I si isli' tr . in ;ira' pal'' bi# ,elik biti ?^ljajo rast sončni žarki. Nato, kakor se razgleduje ^avna gospodinja s praga p%a trdnega doma po otro-I'l poslih in vreščeči perja-dvoru, je stala komaj za daleč od stana skoraj do, Porasla Cvetkova brina.' r®ke so bile proti njej kakor r^ajoče hčere proti mate-polnih letih. iVJasi med staro smreko in ^%i je cvelo vse belo šmar-iDrav pravih bohinjsikh, ta-imajo rdečkaste prašni-GVerica je skakljala okoli, in privihavala košati re-M si nosila s tačicama oreš-®torže h gobčku. V vrhovih ^preletavali ptiči. Iz grli^ Pa sta strnada sprevaja-Ijani mladi rod v samo-življenje. r^rica je prisluhnila, se po- in ga previdi. Možaki so se spogledali, spregovorili med seboj nekaj besed in že so bili domenjeni. Posekali so dvie mladi bukvi, s trtami zvezali zasilno nosilnico in dvignili mladega, nevarno' bolnega župnika s posteljnino vred na ramena. Menjavati se niso mogli, so bili samo štirje. S krvavimi rameni so pMnesli Koprivnikarji svojega gospoda do postaje na Bistrici. Vlak je pravkar potegnil. Zakričali so, dvignili vsak sVojo prosto roko in jih zmedeno vihteli nad sklonjenimi glavami. Vlak se je ustavil in počakal. V Kranju, kjer je gospod Janez kaplanoval, preden je prišel na Koprivnik duše past, so bolečine nenadoma ponehale. Kar vrnil bi se bil rad nazaj v Bohinjske gore, pa njegov oblile solze. Z vlakom pripeljejo jutri gospoda Janeza mrtvega iz Ljubljane. Venec iz samih šmarnic mu splete in mu ga ponese prav na Bistrico naproti. Minca si je obrisala solze kar s predpasnikom. Počasi je vstala, nataknila košaro na roKb in odšla proti domu. Vrhove smrek je zamajal hladen veter. Iznad Bukovskih gora je silila huda ura. Po strmem in kamnitem ovinku je pritolkla na Jerekarsko plan jo rjavordečkasta težka kobila in sama od sebe obstala, da se oddahne. Vprežena je bila v voz, kakršnega še nikdar konj ni vozil na Koprivnik. Na deske, ki so bile poprek pribite na zgornje lestvenike, je bila z močno vrvjo privezana in priraj-tljana temna krsta«. Na njej je blestel venec iz samih šmamic. In ves voz je bil ovit v cvetje. "Kije za nas krvavi pot potil," je začel moliti pi^ed vozom vrstnik in prijatelj pokojnega in popravil črno štolo, ki se mu je bila premaknila preveč za vrat. Voznik in možaki okrog voza, ki so pazili, da bi se krsta kaj ne premaknila, in vsi spremljevalci za vozom so* glasno odgovarjali in prosili za večni pokoj svojega nenadno umrlega župnika. Cvetkova Minca je hodila med zadnjimi. Sredi svetamarije se je naglo ozrla. Zaslišala je za seboj trdo in urno moško hojo. Za kratek hip je upala, da bo zagledala Viktorja, ki naj bi se bil po njenem pripeljal s kolesom do Jereke in jih vsaj sedaj dohitel. Pa je morala le še bolj občutiti, kako dela Viktor narobe. Po klancu navzgor je pri-hitel popolnoma tuj mesten človek, na pol oblečen za v gore. Obstal je tik poleg nje in začel z drugimi vred glasno moliti. Kobila je spet potegnila in sprevod se je premaknil. Kakor ves čas je Minca tudi sedaj še vedno glasno molila. Misli so ji pa ušle nazaj na Bistrjco: Viktor je dokaj pred njo odšel v dolino. Še mar ji ni bilo, da bi ne bil na postaji pri prevzemu krste. Kar razumeti ni mogla, zakaj ga ni. Le kakšni opravki so ga mogli zadržati, je premišljala. Pa je prej zvedela, preden je pričakovala. Vsi žalostni so Koprivnikarji peljali svojega mrtvega gospoda skozi Bistrico. Kogar koli so srečali in kdor koli jih je videl, vsakemu si na obrazu bral, da miluje pokojnega župnika in župljane. Natakarica Tinca pa je malomarno slonela na oknu v gostil- ka!" Minca se je zdrznila in naglo odskočila. Ni dosti manjkalo, pa bi bila zakričala. Skoraj bi bila stopUa na gada. Nerodno ji je bilo, ko ni koj opazila, da ima kača glavo strto. Nepoznani spremljevalec jo je prijel za roko in s konico palice brsnil ga- da v praprot pod potjo. Privozili so pod Vodnikov razglednik, prav na kraj, kjer so pred nekaj dnevi možaki zadeli gospoda na ramena. V parih so stali šolski otroci, mrko so gledali moški, temno oblečene ženske so si pa že brisale solze. Tudi Cilka je bila med njimi. Prav pri kraju je stala in z očmi iskala med spremljevalci Viktorja. Vprašujoče je pogledala Minco. Minca ji je narahlo odkimala. CUka je zardela in stopila za žene. Društveni ^ydolgih skokih proti bri- spiemljevalec tokrat ni hotel Zginila v gostem vejevju.Iposlušati svojega župnika. ' je preplašeno zaščebetal 1 Lepo, zelb lepo so naredili. rčal prav v vrh. Strnadi so i Od Cvetkove hiše pa ni bilo ni-®'eteli in utihnili. |kogar zraven. Pa sosedje smo z , stezi iz goščave je prišla župniščem. Da Viktorja le sram |ni, kjer služi. Ni čutila z drugi-ova Minca. Prinesla je "i! Ge bi se bila Blaž in, Andrej j polno košaro lepo zlbže-. vrnila z vojske, gotovo bi go-&rnic. Da bi ji preveč ne,spod% vozila in nosila. ,jih je postavila v senco | Tolažila se je Minca s tem, da Sama se je pa začela j® Ftobar, Cvetkove Rozalke sklanjati" in nabirati,mož, hodil z obvezano ramo. Iz-Pek opojno dehtečega cve- med vseh, ki so nosili gospoda, je Martina najbolj ogulilo. lie Str se je pomirila in zvi-^čila v nižji vrh. Ptiči v So se spet og^^sili. Min-molčala, čeprav je ime-vselej peti, kadar je 1'ože. žalosten ji je bil ^ na jok ji je šlo. ^no cvetje je Minca spro-pestjo, odnašala v ko-•^klcr je ni tesno napol-rujena od hoje in več-^ sklanjanja je sedla. Des kar sama obvisela se odpočije, se spreletavali Minci Slavo, veverica se je ko-seženj pred njo vzpela ' in jo gledala. Minca se ranila. r^lgo, da bi bila medtem i,\niolila rožni venec, je p.^^jela sapo in zavzdih-I bogi gospod župnik!" Sovorov, ki jih je ujela, L^nih misli je Minca vede M&nc--J T---- s____ Na jaso je prifrfotal rumenkasto pisan metulj. Krila je imel podobno priostrena kakor lastovica rep. Minca ga je spoznala za škarjevca. Nasrkal se je iz šmarničnih čašic v košari medu in sedel Minci na razgaljeno roko. Metulj je Minco zmotil samo za hip. Ni mogla odtrgati svojih misli od gospoda župnika, ki je operacijo slepiča zamudil. Minna I ca kar verjeti ni mogla, da res mrtev leži v ljubljanski bolnišnici na mrtvaškem odru. | Še kot šolarici ji je napisal prelepo pese/n^ da je z njo pozdravila škofa ob birmi. In sedaj sta njegova roka in misel za' vedno zastali. Nikoli več je ne bo ustavil, kadar bo hitela mimo župnišča; "Hudimana, Minca, kam se ti pa tako mudi?" Nikoli več ga ne bo videla hoditi po vrtu. Nikoli več se ne bo Sospod Janez že na bin-[sklanjal njegov obraz pobožno mi. Samo zijala je pasla. Tik nje pa se je za zastorom skrival Viktor in gledal sprevod , samo z enim očesom. Kako je bilo Minco sram! Želela si je samo, da bi ga vsaj še kdo drugi ne spoznal. Pa ga skoraj gotovo kdo je. Kaj bodo rekli ljudje? Spet so obstali, Minca se je nehote ozrla po poti nazaj in še na stezo, ki seka ovinek: "Da bi vsaj zdaj prihitel za nami!" se je lovila za zadnji up in obenem JUNE Sa. junija, nedelja — Mlad. pev. zbor Slovenskega doma na Holmes Ave., priredi piknik na Stuškovi farmi. , 30. junija, nedelja. — Piknik dr. Naprej št. 5 ^PJ na izletniških prostorih društev SNPJ. 30. junija, needlja. — Velika vrtna veselica Samostojnega zbora "Zarja" v Domu Za-palnih Slovencev na 6818 De-nison Ave. JULY 4. julija, četrteč. — Piknik društva "Loyalites" št. 590 S, N. P. J. na izletniških prostorih društev SNPJ. 7. julija, nedelja; Društvo Dela- . vec, .št 257 SNPJ priredi svoj letni piknik v Domu Zapadnih Slovencev na 6818 Denison Ave. 7. julija, neueija. — Piknik pevskega zbora "Slovan" na Mo-čilnikarjevi farmi. 7. julija, nedelja. — Piknik Socialističnega pevskega zbora "Zarja" na izletniških prostorih društev SNPJ. 14. julija, v nedeljo. — Piknik Slovenske Zadružne zveze na Močilnikarjevi farmi. 14. julija, nedelja. — Predstava v prosti naravi, in piknik Dramatičnega dr. "Ivan Cankar", na izletniških prostorih društev SNPJ. 14. julija, nedelja. — Društvo "Nanos", št. 264 SNPJ priredi piknik na vrtu Doma Zapadnih Slovencev na 6818 Denison Ave. 21. julija, nedelja. — Klub Slovenskih groceristov in mesarjev v Collinwoodu priredi običajni piknik na Pintarjevi farmi, 21. julija, nedelja. — Piknik društva "Cvetoči Noble" št. 450j SNPJ na izletniških prostorih društev SNPJ. 21. julija, nedelja. — Dručtvo Brooklynski Slovenci, št. 48 S. D. Z. priredi piknik nap ro-storih Doma Zapadnih Slovencev na 6818 Denison Ave. 28. julija, nedelja, — Progresivne Slovenke, krožek št. 3 priredijo balincarsko tekmo v S. D. Domu na Recher Ave. 28. julija, nedelja. — S. N. P. J. dan članstva države Ohio, katerega'prirede skupne Ohijske federacije SNPJ na izletniških prostorih društev SNPJ. 28. julija, nedelja. -— Piknik mlad.' pev. zbora "Kanarčki" na prostorih Slovenskega doma na 6818 Denison Ave. AUGUST piknik vseh podružnic Slov. Moške Zveze v Barberton, O. na Novakovih prostorih. 4. avgusta, nedelja: Pevski zbor "Sloga" priredi piknik na Stuškovi farmi. 11. avgusta, nedelja. — Piknik Cankarjeve ustanove, na izletniških prostorih društev S. N. P. J. 17. avgusta, sobota/. — Društvo Složne Sestre, priredi ples na Glenridge Farm na Green Rd. 18. avgusta, nedelja. — Federacija jugoslovanskih narodnih domov v Ohio priredi "Slovenski dan" v Gordon park shell. 25. avgusta, nedelja. — Piknik Socialističnega kluba št. 49, na izletniških prostorih društev SNPJ. 25. avgusta, nedelja. — Piknik društva "Soča", št. 26 SDZ v Domu Zapadnih Slovencev na 6818 Denison Ave. letnice društva Mir št. 142 SNPJ s programom v Slov. domu na Holmes Ave. 6. oktobra, nedelja. — Prireditev mlad. pev. zbora "Slavčki" v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 13. oktobra, nedelja. — Dramatično društvo "Anton Verov-šek" priredi igro in ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 19. oktobra, sobota. — Podružnica št. 3 S. mT Z. priredi plesno veselico v Slovenskem domu na Holmes Ave. 26. oktobra, sobota. — Društvo Commodores, štev. 742 S. N. P. J. priredi ples v Domu Zapadnih Slovencev na 6818 Denison Ave. 26. oktobra, sobota, — Zabaven večer Slovenske Zadružne Zveze v Slovenskem domu na Holmes Ave. 26. oktobra, sobota. — Modern Knights, 57 SDZ priredi ples v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. NOVEMBER 9. novembra, sobota. — Pev. ski zbor "Adrija" priredi koncert in ples v Slov. društ. domu na Recher Ave. 9. novembra, sobota, — Društvo Hrvatske Sestare, priredi ples v Hrvatskem domu. Kupil Naprodaj Rad bi kupil lot v okolici E. 185th St. — Kdor ima kaj primernega naj pusti naslov v uradu tega lista. Slovensko Katoliško Podporno društvo PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA —Samostojno— Imenik društvenih uradnikov za leto 1940. Preds. John Levstik, 646 East 115th St., pod-^ , . , preds. Anton Hlapše, 1082 East Proda se psolmsko pos^jojyg tajnik Albert Novak, m restavracijo na najboljsemLgiQ Lockyear Ave.; blag. An-vogalu na Route 20, 3 milje za- ^ekavc 1023 E. 72nd Place; padno od Geneve. Ima tudi kabine. Vsaka kabina ima vročo ia mrzlo vodo, avtomatični grelci in kopalnico. — Pripravno za 30 ljudi. Za več pojasnila se vpraša pri Modern Shoe Shop, 18 East Main St., Geneva, Ohio. IŠČE SE Išče moža za prodajati premog. Visoka provizija. Stalno delo za pravega moža. Vpraša se pri VULKAN GOAL, 1900 Seranton Road. zapisnikar Matija OlUak; vratar Matevž Debevc; nadzorniki Frank A. Turek, Frank Petkov-šek, Steve Pirnat. Zastopnika za Klub društev S. N. Doma na St. Clair Ave Andrej Tekavc in Matevž Debevc; zastopnika za Klub društev Sv. Vida, Andrej Tekavc in Frank Arko; zdravniki so vsi slovenski zdravniki. Dr'u-štvene seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 1. uri popodne v Slov. nar domu na St. Clair Ave. V društvo se sprejema člane od 16. do 45. leta. SEPTEMBER 7. septembra, sobota.—Društvo Comrades, štev. 566 S. N. P. J. priredi ples v avditoriju S. N. Doma. na St. Clair Ave. 14. septembra, sobota. —Društvo sv. Cirila in Metoda, št. 18 S. D. Z. priredi ples v avditoriju Slovenskega narodne-doma. 15. septembra, nedelja. — Društvo Croatian Pioneers priredi ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma. 21. septembra, sobota. — Društvo Spartans, štev. 198 S. S. P. Z. priredi plesno veselico v avditoriju Slovenskega narodnega doma. na St. Clair Ave. 22. septembra, nedelja — Dram. zbor "Ivan Cankar", predstava in ples v anvditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave. 22. septembra, sobota. — Društvo Clevelandski Slovenci št. 14 S. D. Z. priredi plesno veselico v avtotoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 22. septembra, nedelja: Prosla va 30-letnice društva Tabor, št. 139 SNPJ in razvitje zastave v ,S. D. Dvorani na Prince Ave. 29. septembra, nedelja. — Združene Slovenke S. D. Z. priredijo ples v S. D. D. na Water loo Rd. OCTOBER 5. oktobra, sobota. — Društvo "Svoboda", številka 748 S. N. P. J., priredi ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 1940 FRIGIOIE LEDENICA Vsa porcelanasta, se je prej prodajala najnižje za $204.50, sedaj samo M 57 al Nikdar niste imeli prilike kupiti vso porcelanasto Frigidaire za tako nizko ceno. Dobite jo na-laiika mesečna odplačila ali Ha brezplačno preizkušnjo. Drugi modeli družinske velikosti $11^.75 in več Norwood Appliance & Furniture 6104 ST. CLAIR AVE. 819 E. 185th STREET BE 4. avgusta, nedelja, — Skupni 6. oktobra, nedelja: Proslava 30- C o o ix>oč>oi>r>oinonrinr>'!iii m n a t pf G-1 Ta kupon z ostalimi za ta teden, s 99c opravičijo osebo do skupine, katero lahko vidite v izložbenem oknu našega lista, obstoječo iz 2 velikih žlic, 2 malih dolgih žličk in dveh malih nožičev. Zamenjate lahko te kupone v našem uradu. Ako živite izven Clevelanda, in ne morate priti v urad, priložite lOc, za kritje stroškov pošiljatve, skupaj toraj $1.09. Ime NAJLEPŠI VRTOVI so TISTI, KI SO OBDELANI Z NAJBOUSIH OSODJEM Naslov ------------------------------------ Naročite tudi lahko malo, v notranjosti z baržunom preoblečeno skri- ^ njico za pribor (Silver chest) za 6 all 13 oseb. Cena prvi $1.75 In drugi $2.25. Ako želite imeti ta pribor ali enega prejšnih pohitite in pridite ponj, kajti v zalogi bo samo še štiri tedne, potem se oddaja zaključi. V trgovini Superior Home Supply, 6401 Superior Ave., Cleveland, O., dobite najboljše orodje za obdelovanje vrtov, kakor vsakovrstne grablje, vile, motike, ogrebalnike, stroje za rezanje trave, škarje za prirezavanje žive meje ter sploh vse orodje, ki se ga potrebuje za hišo in vrt. Velika zaloga raznega semena. TH E HANDLE THAT WONT BREAK o RAY view SHOWING THE STEEL BEAMS INSIDE THE . SOLID ASH HANDLE/. SUPERIOR HOME SUPPLY 6401 Superior Ave. Frank Oglar, lastnik IS SE I ENAKOPRAVNOST • 8231 St. Clair Atmim HEnderson 5311 - 6312 ENGLISH SECTION Carries AO Official Nem of Inter-liodre Leap:« • JUNE 24, 1940 aamm aammaa Mrs. Roosevelt Dedicates American Common Yes, We Need a cede its failure to adequately provide for the needs of the American people, increasingly j more, people are thinking in ^ terms of what the Socialist program advocates. They are beginning to realize the Socialists, that tremen-rvdUlCal iTlUVcineill dous steps forward could be tak- --en toward alleviating the unem- By Joseph Drasler ployment situation through a It is not necessary to peruse plan of housing and public the platform 'of the SocialistAlmost too big to esti-party very closely to detect the, ^^te, is the vast program of similarity between New Deal, building roads, bridges, parks, legislation of recent times and homes, schools, and other insti-that which the Socialist party ;t"tions, this country needs. Al-has had in its platform ever though the New Deal has found since the existence of the party. work for many discarded by Take any one of the New Deal ,P"vate industry, it has never innovations—government hous- done much more than dilly-dally ing projects, public works, old-age pensions, unemployment insurance, wage and hour laws— to mention the major New Deal with public works. The very fact that the Socialist program would go far beyond anything the New Deal has social legislation, and you will j^ver aspired to, substantiates find them in the Socialist plat-i^hat I have said before—our form. They differ in only onep^rty is the only party with a respect: the Socialist proposals I P^-og^am that would put the un- are broader, much more ad- employed to work at useful la-vanced, and would more ade- quately cover the needs of the I truly said American people. | that radicals are needed "to Having pioneered in these Point out the! defects of our fields for many years before Present-day society and suggest the Roosevelt administration, This has been out of sheer necessity, began en-1 throughout history. In , forcing social legislation, j" literature, in education, ]cialists had the foresight to pro- politics, the radical ele Mrs. Franklin D. Roosevelt emphasized the contributions made by all nationality groups in the building of America, as she accepted the American Common, in the name of the American people from Edward J. Codon of Sears, Roebuck and Co., sponsors of this project at the New York World's Fair. The common bond of freedom which unites all in America was pose and work for such laws even before we nose-dived into a depression now over a decade old and still appearing hail and j hearty. Time after time we have pointed out the need, the tre-"Each nationality," he con-'mendous need for decent hous-tinued, "brought gifts which ing; for wiping out germ-breed- I. the theme key noted at the dedi- were to become priceless heir-'ing, rat-infested slum areas in cation of the American Common at the Nev(r York World's Fair, when a distinguished roster of speakers, including Mrs. Franklin D. Roosevelt, Mayor F. H. LaGuardia, Lieutenant Governor Charles Poletti, Harvey D. Gibson and others, spoke strongly of the contributions made by all immigrant groups to the greatness of this country, "I have always liked the word 'common' ", said Mrs. Roospvelt in receiving the American Common from Edward J. Condon, assistant to the President of Sears, Roebuck and Co., the sponsors. "We are thinking now," Mrs. Roosevelt continued, "of what we have in common and what wo are greatful for—tolerance of each other's differences and an appreciation of the gifts which have come to us in this country from all those who make up our country—all the things of which each and every one of us can bo proud; and all things which. looms of the new race that lived 1 which millions of people in in the new world." every large city live. He felt that, today, we should \ Through a sensible analysis do more than examine the {we have realized the terrible achievements of the 36,000,000 ^ loss of man power in the horde Immigrants to this country. We ^of sickly weaklings growing up should re-examine the courage, i in the unhealthy atmosphere of the will, the vision of these men j the slums, and we have pro-and women who were glad to posed to do something about it. Something that would go much further than the mere scratch the surface of America's on risk anything they owned, including life ,for life in America, !he said. Emphasis was placed, during I genomic ills made by the New the ceremonies, on the harmonious relationships between the sons and daughters of foreign nations here. Deal. Old-age pension laws, with payments at a much earlier period than those in force at present, have been advocated by the Socialists for a good many years. Unemployment insurance is , , . . an old story with the party. We 1 native Indian j advocated its enforcement in every campaign, and through ment has always been the first to propose new changes, suggest new ideas, and carry them out. When once tried and proven, they invariably were hailed as a great improvement over the old conservative way. But casually passing light comment of the fact that a radical element is a good thing to have in our scene of life, is not enough. That is only the least, or the easiest thing one can do. It is infinitely more important to get into the swing of that movement and help build it to the point where its influence and leadership will be felt in building a better system of life. This is written not to apply to any individual, but to all in general. record of the party in the past is' proof of this. Debs went to prison rather than aim a machine gun at this fellow men, at a time when the threat of Kaiserism overrunning the world was just as fierce at Hitlerism is today. And if we are going to quote the words of our beloved Gene Debs, let's not forget this bit of history recalled in a speech Debs delivered in Canton, Ohio on June 16, 1918. "In 1869 that grand old warrior of the Social revolution, the elder Liebknecht, was arrested and sentenced to prison for 3 months, because of his war, as a Socialist, on the Kaiser and on the junkers that ruled Germany. In the meantime the Franco-Prussian war broke out. Liebknecht and Bebel were the Socialist members in the Reichstag. They were the only two who had the courage to protest against taking Alsac-Lorraine from France and annexing it to Germany. And for this they were sentenced two years to a prison fortress charged with high treason; because, even in that early day, these leaders, there forerunners of the international Socialist movement were fighting the Kaiser, and fighting the junkers of Germany. Multiplied thousands of Socialists have languished in the jails of Germany because of their heroic warfare upon the despotic ruling class of that country." To misinterpret this heroic stand of the German Socialists and accuse them of voting for war is entirely wrong and contrary to all facts of history. To say, .after reading Deb's own statement, that Liebnecht was murdered at a time when Socialists in Germany had the reigns of government in their hands (?), implying that it can be layed on their doorstep, can not possibly.be described as anything but sheer misinformation. Louis Adamic To Edit New Magazine Beginning in the Autumn, 1940, the recently formed Common Council for American Unity will begin to issue a quarterly called Common 'Ground with Louis Adamic as its editor. The magazine has received a partial subsidy from one of the foundations. The plan is to make it into a monthly in October 1941. The function and aim of this new publication will be to explore fradually, from various angles, through short story, article, poem, editorial, biographical sketch, autobiographical narrative, essay, book reveiw, etc., the racial-cultural situation and its problems that have developed and exist today in the United States. The new magazine's aim will be to begin to tell one of the greatest stories under the sun, which has hardly been touched —the story of the coming and the meeting on this continent of peoples belonging to about 60 different national backgrounds, speaking as many languages, and adhering to numerous religions. This story now is not being covered by any other magazine. The magazine will not be a house organ of the Common Council but a general periodi- li _ cal. Starting with a circulation; of about 5,000, which is ex-, pected to be doubled by the: end 01 the first year, it will g"' to people rfow working in, oT}. touching this field, including i teachers, social workers, libra^^' » / ^ 'J ries, editors, etc. It will be" ®.i * substantial publication of between fifty and sixty thousand^ words. Some of the material' will be reprints. Common Ground wants to develop gradually bit is eager j at once to begin considering j scripts and outlines of ideas* for possible pieces, both by; established and new writers. Alh material should be focused; from one angle or another, ""j the above-mentioned situatio"'. No serials. The ideal length prose pieces will be betwe^^i 11,500 and 5,000 words but long'. I er or shorter material will i be barred. Editorial decision® j will be as prompt as possiW-! Payment on publication, ff""". ^ cent to 2 cents a word. editorial office will not be r®®'. ponsible for scripts going tray in the mails. Scripts shou'; be accompanied by self-addresSj^^ ed, stamped envelopes. ^ . should be directed to Editor®! lA Common Ground, 222 Four^ Avenue, New York City. Many on the stage were dressed in colorful costumes of forty different countries. One large group was in kilts, and another dress. During the ceremonies, there were dances of many lands by dancers whose fathers and mothers had come to this country. The session was under Chairmanship of Robert the D. when banded together, make U'^ [Kohn, Vice-President of the a strong nation." | Fair and Chairman of the Com- Symbolizing the unity and ,mittee on Theme. The program strength of America, there was included an invocation by Dr. B. a touching ceremony at which Benedict Glazier, associate rab-forty-four children dressed in bi of Temple Emanuel; a pray- the party's press we have carried that message to the American people from one decade to another. In this day and age, when an ever larger number of people are rapidly becoming thoroughly disgusted with the manner in which the capitalist system has administered the affairs of the country, and are willing to con- folk-costumes of all nations, passed slowly before Mrs. Roosevelt. As an announcer called the name of her country of origin, the child would drop a flower typical of her country into a basket guarded by a Boy Scout. Every nation's name was called . . . from Albania to Yugoslavia. When the basket was filled, it was presented to Mrs. Roosevelt by a little Indian girl named Tachwain, great granddaughter oj^ Sitting Bull, of the Souix tribe. Mr. Condon, in his talk, stressed the fact that, in the last century and a half, over 36,000^-000 men and women left their native lands to come to this country. "These immigrants came from every station in life, and in their various ranks were represented all the races and nationalities tjiat inhabited the earth," he said. "By the strange alchemy of democracy, the many converging streams of race and nationality were transmuted into one race— a new race, the like of which had never been known on this planet before. er by Dr. Louis Pitt, rector of the Grace Episcopal Church; and a benediction by Dr. Edward Robert Moore, leader of the Catholic Youth Movement of New York. Lieutenant Governor Charles Poletti, representing the State of New York said, "In these dark days, it must always be recalled that all of us stem from immigrant stock and each and every racial strain we represent has contributed much to the American standard of living. Into the bloodstream of this nation have gone the hopes, the dreams and the loyalty of millions of men and women of every nationality. No American is a better American than any other." Governor Polletti commented on the fact that he is the son of an immigrant from the old country. Mayor LaGuardia, speaking directly to Mrs. Roosevelt and Mr. Polletti, asked if any gathering could be more typically American than this, when "the "distinguished and lovable First Lady of the land" whose family had been in this country for many generations, was greeted by a "son of the steerage." The present administration with its meager attempts at solving the ills of the country through social legislation has been a momentous, yes, almost fatal, blow to the Socialist party. Many people who were once in the pa,rty swarmed to the New Deal as being just the thing they wanted. Nevertheless, this is not the first time the party has experienced a large sudden exodus of members from its ranks, and just as sure as the world moves on the time will come again when conditions will be favorable to its growth. The Socialist program will never lose its value. On the issue of war, it would certainly be the height of folly to accuse the party of clamoring for war, either at present or in the past. War mongering is one term that cannot be pinned to sincere Socialists. The "ENAKOPRAVNOSTI" OGLAŠAJTE V- KRAFT -PlMeNTO. The 7 Kraft Clieese Spreads now in new-design Swankyswig glasses! • Sparkling glasses strewn with bright stars.., the new Swanky-swigs. You'll want to collect a whole set And while you're doing it, get acquainted with all seven of the delicious Kraft Cheese Spreads. They're marvelous for sandwiches, salads and appetizers. SEZNANITE JAVNOST Z VAŠO TRGOVINO POTOM... 'Enakopravnosti' OH, JOY! What a joy to get relief from a cough due to a cold. Get it with Smith Bros. Cough Drops. Black or Menthol, 5^. Both taste delicious. Smith Bros. Cough Drops are the only drops containing VITAMIN A Vitamin A (Carotene) raises the resistance of mucous membranes of nose and throat to cold infections, yhen lack of resistance is due to Vitamin A deficiency. -AN URGENT MESSAGE^ to women who suffer FEMALE WEAKNESS Few women today are free from some sign of functional trouble. Maybe you've noticed YOURSELF getting reatlcss, moody, nervous, depressed lately—your work too much for you — Then why not take Lydia E. Pinkham's Vegetable Compound to help quiot weary, hysterical nerves, relieve monthly pain (cramps, backache, headache) and weak dizzy fainting spells due to functional irregularities. For over 60 years Pinkham's Compound has helped hundreds of thousands of weak run-down, nervous "ailing" women to go smiling thru "difficult days." Why not give this wonderful "woman's friend" a chance ^ help YOU? Try it I Kampanja za "Cankarjev glasnik'' sedaj v teku... CANKARJEV GLASNIK mesečnik za leposlovje in pouk ima sedaj kampanjo za nove naročnike! AKO ŠE NISTE NAROČNIK TE VAŽNE REVIJE POSTANITE ŠE DANES I naročnina je: . za celo leto $3 — za pol leta $1:50 — za 4 mesece $1 Kdor tekom kampanja pošlje en dolar dirck^® na urad Cankarjevega glasnika mu bo naroČn>i*' kreditirana za pet mesecev. CANKARJEV GLASNIK 6411 s t. Clair Ave. Cleveland, Ohio bi he h; be l&i k