Št. 104. V Gorici, dne 6. septembra 1900. Tečaj XXX. Izhaja trikrat na teden * 4eatfh tsdanjlh, in sicer: vsak torek, četrtek in s o Šoto, sjatranje ls-dunje opoldne, vedemo tedanje p* ob 3. uri popoldne, in Btane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom" ob novem letu vred po poŠti pre-jpmana ali v Gorici, na dom poSiljana: Vse leto ¦'.*. ... .-*U3.X2a.MUWA5-6«>j. polleta . .k......'6 „ 60? ,' 7 3-5° četrt leta.......3 , 40 „ ; , 1-70 Posamične Številko stanejo 10 vin. Naročnino sprejema upravništve v Gosposki ulici Šiv. 9 v Gorici v cGoriSki Tiskarni« A. OabrScek vsak Jan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer: ob nedeljah pa oč 9. do 12. ure. N» naročilu brez doposltuie naročnin«' ¦in ne oziramo. • —----- —» „PK1 MOREČ" izhaja neodvisno od «Soče» vna* petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. cSoča» in »Primorec« se prodajata v Gorici v to-bakarni Šchvrarz v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni LavrenfiiČ na trgu della Caserma in Pipan v ulici Ponto della Fabbra. SOČA Večerno izdanje). Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici 5t 7 v Gorici t L nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od S. do 12. dopoludše ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 19. dop. Upravnifttvo se nahaja v Gosposki ulici it, 9. Dopisi naj se pošiljajo le ureduiStvu. Naročnina, reklamacije in droge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravnlStva. Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne upravnStvo.--------- Oglasi In poslanic« se računijo po potit-vrstah, če tiskano l«Jcrat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vBaka vrsta. Večkrat po pogodbi, -r- ... Večje črke po prostoru. ' Naročnino in oglase je plačati loeo Gorica. „GoriSka TIskarna" A. Gabrsček tista in zalaga razen ko spretno in odločno to razmerje, in Slovenci se morajo za to vedno podvreči. Kadar se gre za male podpore, za napravo kakega vodovoda, kake majhne ceste, alt za kako drugo majhno podporo, Lahi radi dajo kako miloščino, ko se pa gre za velike gospodarske naprave, za kako železnico, za kako veliko važno cesto ali mlekarsko Šolo, tedaj dežela nima denarja za nas Slovence- To pa delajo, ker menijo, da bodo vedno oni na krmilu. V našem deželnem zboru je 8 kmetskih zastopnikov, med temi 6 Slovencev, 6 veleposestnikov, med temi 3 Slovenci, a mesta in trgi imajo 5 zastopnikov, med temi je le 1 Slovenec, in trgovci in obrtniki imajo 2 Laha. Kakor se vidi iz tega razmerja, je jedina rešitev za nas, ako si priborimo v trgovinski in obrtni zbornici vsaj enega poslanca. Tu pa bi morala vlada, ako bi hotela biti pravična, priskočiti na pomoč. V deželi je namreč najmanj 1500 slovenskih trgovcev in obrtnikov, a največ 1200 laških; ker pa je krivičen volilni red, imajo Lahi tukaj večino. Volijo namreč le oni na deželi, ki plačujejo najmanj 310 gld. davka. Viada pa je odmerila onim trgovcem, ki bivajo v krajih, kjer biva nad 1000 prebivalcev, tako visok davek, a drugod ne, pri tem pa je štela za obrtne kraje v slovenskem delu dežele le katastri cie občine, v Furlaniji pa cela županstva, in tako imajo Furlani večino. Akc bi pa vlada vpeljala splošno volilno pravico, bi bilo pc-magano. Znano pa je tudi, da je državni zbor 1. 1896. sklenil, da se odpravi patenta in vpelje nov obrtni davek. Sedaj namreč mora plačati celi okraj golov znesek obrtnega davka, kateri potem davčna komisija razdeli. Ako bodo naši zastopniki v teh komisijah previdno postopali, morejo spremeniti položaj tako, da bo Slovencem ugoden ter bodo mogli tudi nastopili pri volitvah v trgovinsko in obrtno zbornico. Zato ker vlada sedaj v tem oziru tako krivično razmerje, se je potegoval govornik vedno za organizacijo trgovskega in obrtnega stanu, ter je bil tudi deležen po svoji moči pri ustanovitvi in delovanju »Trgovskega in obrtnega društva". Govornik preide na domači razdor. Pred nedavnim časom so bili slovenski poslanci vsaj nasproti javnosti edini, a sedaj temu ni več tako. Duhovniki so začeli nastopati kot stan pri volitvah in hočejo imeti tu odločilno besedo. Kogar oni potrde za poslanca, ta je dober, če ne, pa ni za to. Ta položaj je pri nas od enega leta sem. Govornik pravi, da se je postavil na ono stališče, ki je bilo merodajno takrat, ko je bil izvoljen poslancem, Dr. A. Gregorčič je takrat trdil, da duhovnik nima v politiki nič več veljave kakor Vsakdo drugi. Duhovnik bodi neomejen gospodar v cerkvi, naj uči ljudstvo varčnosti in ga vspodbuja k delu, a v cerkvi nima pravice grajati kake druge stranke. Na tem stališču je tudi govornik. Dr. Gregorčič je 1, -iS, to svoje stališče bremenil, kajti takrat se je zvezal kar j na svojo roko s krščansko socijalno stranko. Ta stranka se je zanesla k nam s Kranjskega. Tako se jo postavila duhovščina na stališče, da ji tiče poleg gospodarstva v cerkvi tudi gospodarstvo v politiki in v gospodarskem Življenju. V to svrho jo jela delati proti velikemu kapitalu, oderuhom in zidom, katerih pa Slovenci nimamo, in ustanavljati gospodarske zadruge in konsumna društva, da bi, kakor pravijo, kmetu koristili, ;-ravi namen pa je političen. Težko je v tako kratkem času razložili vpliv konsumnih društev in klerikalnih zadrug na kmetih. Povem samo 2 slučaja. V naši vipavski dolini se je bila ustanovila posojilnica. Kmetje so mislili, da ne bo treba hoditi po denar v Gorico. Ker pa niso imeli denarja, so prosili za pomoč neki klerikalen zavod na Kranjskem, v katerem se je nakopičilo mnogo cerkvenega denarja iz raznih župnišč in klerikalnih občin. Zavod je dal 4000 gld. pod pogojem, da odborniki jamčijo s celim svojim premoženjem. Ti so denar izposodili, hranilnih vlog nimajo, in kakor hitro bi storili kak korak, ki ni po volji možem pri zavodu, pa bi morali denar izplačati odborniki sami, ker so vzeli denar brez pogodbe. Tako ima ta zavod one može v rokah. Drug slučaj, ki je še mnogo hujši, se je zgodil na Spodnjem Štajerskem. Tu je bil duhovnik, ki je rekel, da so trgovci oderuhi in brezverci ter pregovoril kmete, da so A napravili konsumno društvo. Vse je bilo, le denarja je manjkalo. Zato so prosili pomoči isto imenitno katoliško posojilnico v Ljubljani, ki pa je rekla, da za trgovino ne da denarja, pač pa da denar, če napravijo posojilnico, in sicer tako, da bodo kmetje jamčili s celim svojim premoženjem. Spravili so tudi kakih 6 takih, ki bi celo izgubo pokrili, in posojilnica jim je dala 30.000 gld. Domača posojilnica pa je dala denar konsumnemu društvu. Zdaj so imeli kmetje denar za blago, hoteli so pa imeti še hišo, katero so tudi kupili, a plačali za njo dvakrat toliko, kakor je bila vredna. Dobili so tudi trgovca, ki pa je doma na Vipavskem bil napovedal konkurz. Sam je zabredel, kako pa naj bi bil vodil tujo trgovino ? Prodajal je tako, da je trgovina zašla. Kdo pa je Škodo plačal? Oni, ki so jamčili za posojilnico; kajti tej ni nikdo nič vrnil. — Kmet ne more postati trgovec, ako pa najme trgovca za konsumno društvo, to stane. Dobiček naših trgovcev je le v njihovem delu, kakor je kmetov dobiček tudi le v oranju, sejanju, kopanju itd. Govornik z veseljem pozdravlja gospodarske zadruge, mlekarnice itd. to je: na zdravi podlagi. Kmet naj se sam sebe zastopa, on bo tudi pazil, da pri svojih stvareh ne bo škode trpel. Naj 3e napravi gospodarsko društvo in naj kupuje gnojilo, stroje itd., ne pa siliti kmeta v trgovino. Vsaki stan naj se združuje zase in skrbi zase. Govornik preide na vprašanje: Kaj so prve potrebe za naš okraj ? Tu so potrebe vsem enake. To so namreč zboljšanje naše prometne zveze, zboljšanje cest, in zveza naše doline s Trstom. Toliko let se že govori o bohinjski in predelski železnici ali še danes nismo prišli do nobene. Dokler pa te nimamo, ni mogoče pomagati trgovini in obrtništvu, in dokler tema ni pomagano, tudi kmetu ni. Le, ako bomo izdelovali toliko blaga, da bomo lahko to blago izpeljavali v tuje kraje, le tedaj pride blagostanje v našo deželo. Tudi kmet potrebuje železnice za izvoz lesu in svojih pridelkov, drugače se kmet ne povzdigne nad sedanjo stopinjo. — Zato predlaga za današnji shod sledečo resolucijo : »Deležniki javnega shoda s Tolminskega in Kanalskega, zbrani v Tolminu dne 2. sept. 1900., se obračajo na visoko vlado s prošnjo, da nemudoma izdela in predloži načrte državne tekmice čez Predel in is Bohinja do 'IVsta državnemu zboru ter brez odloga prične z gradbo po sprejetju načrtov; ako bi pa radi posebnih razmer visoki vladi ne bilo mogoče, doseči sklep državnega zbora za gradbo državne železnice, se pozivlje visoka vlada, da predloži načrte krajevne železnice iz Gorice mimo Kanala, Sv. Lucije, Tolmina, Kobarida, Hovca do Logov, zagotovi državno garancijo za izdanje prednostnih obveznic ter po deželnem zboru goriško-gradiščanskem prispevek deželnega zaloga in nakup osnovnih delnic* Vitalnega interesa za tolminski okraj, pa je tudi živinoreja in mlekarstvo poleg gozdoreje. To daje kmetu največ dohodkov. Zato se pa mora skrbeti, da se bodo naši kmetje učili pravilnega mlekarstva. Dokler ne bomo imeli mlekarske šole, ni upanja, da bodo izdelovali naši kmetje blago tudi za drugod po pravi ceni in množini. Po mlekarski šoli bi se kmetje učili pravilnega mlekarstva, pa tudi knjigovodstva in trgovine. S to šolo bi bila združena vzorna mlekamica in živinorejski zavod. Za to predlagam drugo resolucijo: n Pozivlje se visoka vlada, da napravi v Tolminu mlekarsko šolo z vzorno mle-karnico in živinorejskim zavodom," Tretja resolucija se glasi: „ Pozivlje se visoka vlada, da pospešuje razvoj sadjarskih društev in mlekarskih zadrug z izdatnimi podporami in Upliva na deželni zbor goriški, da se zagotove tudi isr deželnega zaloga redni letni prispevki.'' S tem predlogom govornik končuje ter poživlja navzoče, naj ga vprašajo, kako stališče zavzema v tem aH onem vprašanju, ali kaj namerava storiti, aH kaka sredstva so zato, da se kaj stori na gospodarskem polju za tolminski okraj. Gosp. Vrtovec pravi, daje letos sadno drevje dobro obrodilo in daje posebno jabolk veliko ; ljudstvo pa ne ve, kara bi sadje prodalo. Prihajajo sicer prekupci po sadje, ali tega plačujejo po jako nizkih cenah, prodajajo ga pa z velikim dobičkom. Koliko dražje bi lahko kmetovalci prodali sadje, ako bi ga prodajali direktno brez prekupcev. Po mnenju g. govornika bi imelo »Trgovsko in obrtno društvo« nalogo, da bi skrbelo za to, ter se obrača s prošnjo do njega za pomoč v tem oziru. Dalje izraža g. govornik željo, da bi vlada in dežela podpirali gospodarska društva. V Tolminu je »Sadjarsko društvo*, ki je razdelilo iz svoje drevesnice že 12-44.000 dreves med kmetovalce, in letošnjo jesen ali prihodnjo spomlad jih tudi razdeli 4-5000. Vlada je dala dvakrat podporo, enkrat 200 gld. enkrat 150 gld., potem pa dolgo ni dala ničesar, in društvo se vsled tega ni moglo tako razvijati, kakor treba. Sedaj je zopet vlada priskočila na pomoč s 300 gld., in tudi tolminska posojilnica je dala 100 gld., s katerimi si zopet nekoliko opomorejo. Prosilo je društvo pa tudi deželni zbor za podporo, a ta ni ničesa dal. Nadalje omenja g. govornik, kako zelo potrebna je cesta ob levem bregu Soče, kjer mnogo vasi nima ni-kake prave ceste, katere bodo pa prebivalci sedaj, ko se namerava graditi bohinjska železnica toliko bolj potrebovali. Gosp. govornik predlaga, naj se prosi vlado, naj vendar enkrat pomaga našim krajem, kajti drugače ne bode imeli ljudje od česa živeti in ne bo dragega kazalo, kakor da se izselimo v Ameriko. Ob enem priporoča, da se prosi vlado, da bi se lotila regulacije Soče, ki odnaša leto vsa letom veliko rodovitne zemlje. Dr. Turna odgovarja, da »Trgovsko-obrtno društvo" nima one naloge, kakor meni g. Vrtovec. Posredovati med kmeti in trgovci je v prvi vrsti naloga »Sadjerejskega društva«, v drugi »c, kr. kmetijske družbe", v tretji pa zveze kmelskih sadjerejcev samih kot zadruge, katero bi bilo pa treba še le ustanoviti, a letos bi ta zadruga še ne mogla delovati, ker ne bi imela še izvežbanih raočij; ustanoviti tako zadrugo, pa je naloga »Trgovskega - obrtnega društva". To pa tudi ne more prevzeti trgovinskega posredovanja, ker nima uradnika zato. Za letos naj se obrnejo kmetovalci na c. kr. kmetijsko družbo, a tudi »Trgovsko društvo" in govornik sam se bo potrudil, kolikor bo v njih moči, da se napravi posredovalnica, in da se bo poizvedovalo, kam naj se obrnejo kmetje s svojim sadjem. Dalje odgovarja, da je deželni zbor letos dovolil podpore sadjerejskim in gospodarskim društvom 2000 gld. Treba je le počakati do oktobra zato, ker je dosedaj le malo takih društev prosilo podpore, a se želi, da bi se podpora primerno razdelila celi deželi. Sploh pa je odvisno od kmetovalcev samih, koliko skrbi dežela zanje. Ako si volijo poslance, ki se Italijanom slepo podajajo, tudi manj dobivajo. Morajo si voliti poslance, ki se Italijanom odločno postavijo po robu ter jim tako kaj izsilijo, drugače ne dobe ničesa. Tudi je potreba, da kmetovalci vsi pristopijo k sadjarskemu društvu; več članov, ko bo imelo društvo, in bolj ko bo društvo delovalo, bolj se bo deželni zbor na-nj oziral. — O potrebi regulacije Soče, o cesti na levem bregu Soče, o zajezevanju in pogozdovanju hudournikov, je govornik govoril že v Kobaridu v istem smislu. Ko to stvar razloži podrobneje, predlaga sledeči resoluciji: » Pozivlje se visoka vlada, da obrne svojo posebno pozornost na zanemarjene cestne zveze in poti po Tolminskem, in Kanalskem, ter da izdelati po svojih tehniških močeh potrebne načrte, v prvi vrsti za cesto ob levem bregu Soče od Sv. Lucije do Kobarida, da pridobi državno podporo, in upliva na to, da dežela primerno prispeva.'1 , Pozivlje se visoka vlada, da napravi na Tolminskem ekspozituro tehniškega urada za zajezevanje hudournikov, pogozdovanje bregov hudournikov ter za uravnavo vodotokov, da predloži deželnemu zboru goriškemu načrt zakona za deželni prispevek, ter upliva na to, da se ustanove Na to da g. predsednik vse resolucije na glasovanje, ki so bile vse brez prigovora sprejete. Po glasovanju povzame besedo g. predsednik in pravi, da je povdarjal že na shodu veleposestnikov, da mora imeti poslanec svoje volilce izvežbane kakor oficir svoje vojake, da mu stoje na strani ne le zoper sovražnika, ampak tudi ko zastopa njihove koristi. Le ko bo ljudstvo poslanca podpiralo, bo mogel delovati vspešno. Z veseljem konštatuje, da se je toliko občinstva odzvalo vabilu, akoravno ni navada pri nas, da bi se prirejali shodi. Kdo je temu kriv, ve vsakdo sam. Ako pa si volimo poslance, ki se nam predstavljajo le pri volitvah, ko potrebujejo glasov, ni jim treba izrekati zaupanja (klic: Prihodnje leto že pridejo!). Gosp. govornik pravi, da zanimanje raste, ako se ljudstvo^ pouči o vseh vprašanjih, in prav je, da se tildi opozicija sliši. Dolžnost je vsakega poslanca, da pove svojim volilcem, kako stališče zavzema napram cesti na ie»em bregu Soče ali napram uravnavi Soče. Tega pa niso volilci ne čitali ne slišali iz ust kakega poslanca. Prosilo se je za več stvari, kakor za ceste in uravnavo Soče ali vedno so se izgovarjali na eden ali drug .način in kazali na disciplino. Ali kdor danes ne napreduje, nazaduje. Furlani so dosegli ogromne svote^od vlade za zajezevanje Soče, za »Agro monfalconese" i. dr. nam so se pa dajale le miloščine, kakor n. pr. za uravnavo Soče pri Iderskem 1200 gld. in, ko je povodenj poškodovala vozno cesto 2000 gld. Vlada da ima voljo pomagati, ali ona je slabo infor* movana od dotičnih organov. Gb&»'f. govornik pravi, da bi vlada dala napraviti načrte za regulacijo Soče, a oni, ki so imeli to nalogo, so rekli, da tega ni potreba, ako so imeli določiti samo, koliko delo stane. To je treba, da volilci vejo, in za to je treba shodov, da spoznajo osebe, ki le vsled njihove velike potrpežljivosti zavzemajo važna mesta. Shodi so tedaj neobhodno potrebni za ljudstvo. Nato g. predsednik zahvaljuje še enkrat udeležence shoda ter jih poživlja, da izrečejo zahvalo g. poslancu dr. H. Turni s tem, da mu zakličejo trikrat: Živio ! (Burni-»živio* klici!). Nato je zaključil shod. DOPISI. V Gorici, 5. sept. (Tutli frutti). — Tisto jutro po znani zadnji veselici v kraju, ki nosi svoje ime po akacijah, je vstal v R. neki gospodar zjutraj zgodaj ter šel na svisli, da vrže živini krme v jasli. Zagrabil je krmo z vilami, ali kako je bil presenečen, ko se je odkrilo pod krmo tik koncev vil telo nekega nepoznanega Človeka v črni suknji. Vprašal je, koliko je ura, potem pa se z nova zaril v krmo. Gospodar je mislil, da je !rak domačin ter ga pustil spati naprej. Ko pa je stopil s svislij doli, ga je podučil hlapec, da je neki »f . ." na svislih. Gospodar ni hotel verjeti in zgražal se je pri misli, da bi bil zabodel z vilami kmalu posvečeno telo, katero si je bilo našlo odpočitfca po truda-polnem pretakanju trtinega soka na svislih, ker vsled pozne ure je bilo že povsodi zaprto. »Gospod" so bili prišli od nekod daleč na veselico, na kateri so si dovolili pokazati se celo brez kolarja z nekako privzdignjenim ovratnikom suknje. Baš prav so bili prišli na veselico, da so jo poveličevali s svojo prisotnostjo ter dali povoda grehu, kateri so storili nekateri, preklinjaje: prokleti »f... .1* Neki tretjerednici je šinila v glavo gO-tovoda hudobna misel, da bi ne bilo napačno, ako se omeži. Poznala je čvrstega mladeniča, kateri je bil pripravljen, vzeti jo, kar jej je bil povedal nekoč na štiri oči ter jej ob jednem ovil roke okoli pasu, prav tam, kjer se je vila okrog telesa tista vrvica tretjega reda. Dekle ni reklo takrat ne da in tudi ne, da ne, ali misel, da bi le ne bilo napačno, imeti moža, si jej je ucepila v možgane. Odločila se je in šla povedat varuhu tretje-rednic, da se onioži. Huj, ta je bil po konci! Kaj možiti se hočeš? Akc to ctoriš, te moram izbrisati iz tretjega reda. Pomisli: otroke boš imela, mož bo malopriden itd. No, nato pa se je malce potolažil ter jej rekel, naj rajši še malce počaka, pa pride k njemu za kuharico! — »Das also \var des Pudels Kern I" — Dekle pa je ostalo trdovratno, in niti »imenitna-* služba nunčevske kuharice mu ni imponovala, marveč podalo se je v naročje ljubljenega moža, ko je seveda poprej izginila z golega teiesa tretjeredniška vrvica ter je isto nadomeščal krepak moški objem. No, pa ne le to, še nekaj drugega je zanimivega pri tem. Žena je potem pripovedovala, kako izsesavajo tretjerednice z mesečnimi kroni-cami, o katerih seveda se ne sme povedati nikomur, ker leva ne sme vedeti, kaj desna da. Oba dr. Pavlica sta vsegavedna, morda bi vedela tudi povedati, kam cika ta del ,Tutti frutti I" Prestavili so ga, č. g. Jožefa Ličana, iz St. Petra pri Gorici v Gorico, in sicer v na poi slovensko, na pol italijansko predmestje Plačuta. Prav:jo, da na Plačati je slabo za kapelana, da ni dohodkov, kar pač ima več vzrokov. Prestavili so ga torej v Gorico. Eni pravijo, da je bila želja nekoga, da je šei iz St. Petra, drugi trde, da je poklican v Gorico, da bo tu odslej »narodno gospodaril", nihfie pa ne trdi, da je šel rad iz Št. Petra, kjer sta mu k srcu prirasla posojilnica in kmetijsko društvo in kjer je bilo vsekakor boljši zanj nego bo na Plačuti. Ali šel je, in kmetijsko društvo je ob svojo glavo! Na Plačuti pa mu ne bo kazalo, snovati kmetijska društva. Hm, hm, zakaj neki se je zgodilo vse to ? I Vendar ne radi »narodnega gospodaistva" kapelana Ličana v Št. Petru ? I Prav rad bi bil prepeval v Nabrežini črni kos. Sel je bil že na oglede. Lepo je v Nabrežini, tudi zaslužiti bi se dalo več nego v Opatjemselu, ali, ali, ljudje so drugačni tam I Opajske lakajske ponižnosti manjka, brez take pa kos ne more peti, kakor bi hotel. In še celo mežnarju ni imponovai, ko se je prikazal v Nabrežini v svoji obilnosti. Vprašal ga je, kako je to in to. Mežnar je odgovoril, da tako in tako. Kosu to ni ugajalo, in rekel je baje, d? on bi ne trpel kaj takega. Ali glej sedaj mežnarja, kako se je odrezal: Pa bi morali! Odžvižgal je kos ter šel prepevat nazaj v svoje selo lepo na varno, na Nabre-žino pa pride za dušnega pastirja drugi, to je Angel Čargo z Gorenjegapolja. Is Vrtojbe. (V odgovor zadnji »Gorici*, ki ni nič vedela, kaj se je godilo v Vrtojbi, marveč me je smešila, da se mi takorekoč sanja, in gosp. Ličanu v St. Petru.) — No, »Gorica" prečista (kajti »Sočo" zove umazano), vendar »Soča" pere .Gorico", in ne obratno, če ji pred ni bilo znano c aferi v Vrtojbi toliko kot puranom štandrežkim, ji je pa zdaj posvetil g. Ličan, a njej je posvetil, meni pa trdovratnežu, in sploh količkaj razumnemu človeku ni pojasnil čisto nič, ampak še huje je zagazil. 1. Mi nimamo pridelkov, da bi kateri zavzemal vlogo v borznih špekulacijah ; to je edino pšenica, koje pa tu ne sejemo; 2. pravi gosp. Ličan, da bodo kmetu, oziroma udom, kupovali njih potrebščine. Moj Bogi — Vi, oziroma vsa trojica, ki se drug drugega hvalite in si kadite, boste kupovali kmetu svoje potrebščine! Joj — joj — to je bela vrana, le poglejte kmeta, kako si sam zna presneto izbrati, preceniti in »zgli-hati* pri kupovanju stvari, koje so mu neobhodno potrebne. — Stroji itd. iz inozemstva pa tako nič ne ve,!