Ljubljana, četrtek 21 m« po a 1929
Gena 2 Din
NMro&UM anaia me*e6no 25 Dta. M taoiemsitvo 40 Din.
Uredništvo: Ljubljana, KitaiHeva ulica S. Telefon Ste*.
3122. 3123, 3124. 3125 in 3126. Marftmr: Aleksandrova cesta 13. Telefca it 440.
Cefls: Koceoovi nI. 2. Telefon ttev. 190. Roko p i* m m vračajo. - Ostaja po tarifa
Upravniitvai Lfutottuia, Preiemova ai 54 Telefon it. 3122. 3123, 1124. 3125. 312* laseratai oddelek: Ljubljana Prešernov
olica 4. Telefon it 2442 PodroŽDlca Maribor: Aleksandrova ccm
it. 13 Teleto« it 4.S5 Podružnica Celje: K^tcenova ulica it 1
Telefon it. l«U Računi pri .poŠt ček tavod'h. Ljubljana it. 11.842. Praha &sk> 78.1»0; VViea Nt 105241
Ljubljana, 20. marca.
Danes smo objavili načrt zakona, na-zvanega v javnosti »o pobijanju korupcije«, k. ima uradno drugačen naziv, namreč »o pobijanju zlorab v uradnem poslovanju«. Že ta naziv kaže, da zakon ni več »političen«, kakor so bili razni starejši osnutki, temveč da skuša zadeti vse one pojave gnilobe v administraciji. ki se pač sploh dajo z zakonom sploh zadeti. Za bolje razumevanje da-lekosežnosti novega zakona odnosno načrta pa treba poseči po primerjavi z dosedanjimi določbami.
Avstr. kazenski zakon, ki je doslej veljal v našem področju, je poznal pa-lagraf 101., zločin zlorabe uradne oblasti. Zagrešil je ta zločin vsak državni ali občinski uradnik, če je kakorkoli zlorabil zaupano mu oblast v poverjenem mu uradnem delokrogu, v namenu, da komurkoli stori škodo, bodisi državi ali občini ali drugi osebi, in neglede na to. ali je storil dejanje iz sebičnosti ali pristranosti ali drugega postranskega namena. Pod »uradnikom« se je pa razumela vsaka oseba, ki je imela nalogo izvršiti katerikoli posel »vlade.« t. j. uprave, po neposrednem ali posrednem javnem nalogu. Paragraf 102. k. z. je kot posebne slučaje tega kaznivega dejanja naštel še kot zločin zlorabe uradne oblasti, če bi se sodnik a!i državni pravdnik ali drug uradnik pustil odvrniti od zakonitega izvrševanja svoje uradne dolžnosti, ali če bi uradnik., ali notar v listini kai neresničnega potrdil, ali če bi na opasen način izdal zaupano mu uradno tajnost ali vsebino listine ali listino uničil: ali če bi odvetnik ali drug zaprisežen zastopnik nasorotnj stranki pomagal pri sestavi pravnih spisov ali sicer z dejanjem ali nasvetom. Paragraf
104.	je kot zločin sprejemanja mita naperjen proti uradniku, ki bi pri upravi pravice ali podelitvi službe ali odločanju o javnih zadevah sicer postopal po dolžnosti, zato pa sprejel kaj v dar. neposredno aH ne. ali si pustil nakloniti ali obljubiti kakšno korist ali se sploh dal zapeljati k pristranosti. Paragraf
105.	pa je naperjen zoper vsakogar, ki bi hotel kaj dati. nakloniti, obljub ti in s tem vplivati na vršenje uradnega posla. bilo zase ali v korist druge osebe in brez ozira na uspeh. Ako je obseg dejanja manjši, je podan prestopek paragrafa 311. k. z.
S. kz. ima manj določna pravila. § 99. kaznuje n. pr. vsakogar, ki bi izpustil jetnika nalašč ali po nebrižnosti. paragraf 104. v pa vsakogar, ki bi uničil ali. odstranil listine iz uradnega čuvanja. Glavne določbe so pa bile v XI. glavi skz. Kaznuje se činovnik, ki vza-; me ali zahteva darilo ali drugo korist za dejanje iz svojega uradnega delokroga aH če stori, česar bi sicer v uradu storiti ne smel; ali činovnik, ki sprejme mito, ali si da obljubiti katerokoli korist. Različno od avstr. zakonodaje, ki je prepustila judikaturi tolmačenje slučajev ob glavnem pravilu, je srbska zakonodaja kazuistična in našteva v paragrafih 105—134 celo vrsto raznih možnosti utaje, tolčenja, poneverbe, mita, prevare, ponarejanja listin, izdajstva in sličnih dejanj, ne kazni-je pa onega, ki mito daje ali korist obljubi in uradnika zapelje.
Novi načrt zakona o pobi'anju zlorab v uradnem poslovanju določa najpreje, da stopijo takoj v veljavo sledeče določbe novega kazenskega zakona od 27. januarja 1929.: Cl. 133. — Z zaporom in globo se kaznuje, kdor napelje uradnika, sodnika, razsodnika, člana mednarodne komisije, z darom ali obljubo koristi, da stori nekaj, kar je zakonu protivno. ali da to trpi ali pa da nekaj po zakonu potrebnega opusti. Darovano ali obljubljeno obenem zapade. Cl. 133. — državni uradnik, skrbn k. vzgojitelj, ki zagreši utajo, (poneverbo). — ali po čl. 371 odvetnik, notar, državni pravozastupnik (pravdnik ali fin. prokurator in njega uradništvo), ki izda tovarniško ali trgovsko tajnost, za katere je izvedel v svoji službi, — ali po čl. 379. drž. uradnik, ki se posluži (četudi začasno) službeno poverjenega mu denarja, vrednostnih papirjev ali drugih stvari (n. pr. knjige, ki je corpus delieti!), — ali po čl. 384—390 drž. služ-benik. ki kakorkoli sprejme nagrado, mito, podkupnino ali korist za svo:e delo. ali po čl. 395. uradnik, ki z zlorabo svoje službe ali položaja koga. prisili, da trpi ali stori proti svoji prav ci. — ali po čl. 397 za falzifikat ali odtujitev dokumentov ali izda tajnost — so krivi zločina zlorabe v uradnem poslovanju m se kaznujeio zelo strogo. Kaz. s+avk so razni, večinoma poostreni z globo kumulativne, t. j. poleg in povrh zapora.
V stvari sami pa pomeni načrt zakona o pobijanju zlorab ne samo določbo, da nekatere zgoraj naštete določbe novega kazenskega zakona takoj stopijo v veljavo, pred ostalimi, marveč pomeni ta načrt že zelo dalekosežno novelo k novemu kazenskemu zakonu, ne samo k starim teritorijalnim Ta novela posega obenem v novi še ne uveljavljen kazenskopravdni red. Povsem nova je n. pr. določba paragrafa 3. na-
Reforma našega šolstva in verouk
Kaj bo s privatnimi in konfesijonalnimi šolami - Intervencija zagrebškega nadškofa v Beogradu - Vprašanje duhovniških draginjskih doklad
Dr. Stresemann na delu za veliko koalicijo
Dr. Stresemann ne misli izstopiti iz nemške ljudske stranke — Pogajanja finančnega ministra Hilierdinga za osnovanje velike
koalicije
Zagreb, 20. marca r. Današnja »Narodna Politika«, ki ima tesne stike s cerkvenimi kregi. objavlja iz Beograda poročilo o intervencijah zagrebškega nadškofa dr. Bauerja pri ministru ver glede raznh aktualnih vprašanj, ki se tičejo katoliške cerkve. List poroča, da je dr. Bauer pred vsem obrazložil ministru ver stališče katoliške cerkve v vprašanju konfesijonalnih šo! ter giede verskega pouka v skednjih in strokovnih šolah. Ker je to vprašanje že v zadnjem stadiju proučevanja pred definitivno redakcijo zakona, pripisujejo v cerkvenih krogih temu posetu nadškofa dr. Baoierja pri ministru ver veliko važnost.
Kakor znano, so bile doslei zasebne šole dovoljene na podlagi vidovdanske ustave, ki ie predvidevala poseben zakon o šolah. Po suspenzijj vidovdanske ustave se mca sedaj to vprašanje na novo rešiti. Ministru prosvete je bilo predloženih več načrtov. Eden Izmed predlogov gre za tem, da se sploh ukinejo vse privatne šole ter da se tudi verouk na državnih šolah poveri la-jlkom. Drugi predlog gre za tem, da se odvzame zasebnim šolam znača) javnih šol, v kolikor ga Imajo doslei, obenem pa, da se število učnih ur iz verouka na srednjih in ostalih š^lah znatno zniža. Končno obstoja predlog škofov, da se prizna katoliškim konfe-sijonalnim šolam popolna svoboda, ve-
rouk pa nai na vseh ostalih šolah ostane vsaj na sedanil višini slede tedenskih ur in vrhutega nai se uvede verouk tudi na vseh strokovnih in obrtno-nadaljevalnih šolah, na katerih ]e bil deloma že ukinjen.
Ministrstvo prosvete še ni sprejelo končnih sklepov in odločitev, ki so vsekakor velike važnosti, ker ie v zvezi s temi vprašanji tudi vprašanje kon-ko-data z Va^kanom.
Beograd, 20. marca, p. Zagrebški nadškof dr. Bauer je povodom svojega današnjega poseta pri ministru ver opozoril ministra tudi na vprašanja draginjskih do-klad za duhovščino Obenem ie interveniral, nai bi vlada dovolila večjo subvencijo katoliškim semeniščem in drugim cerkvenim ustanovam. Izvršila naj bi se revizija draginjskih razredov za duhovščino z'asti v tem pogledu, da bi se ne delala razlika med duhovščino posameznih veroizpoved'. Sedaj je mnogo primerov, da so v enem in istem kraju duhovniki raznih veroizpovedi razdeljeni v docela različne draginjske razrede. Na ugovore da bi mogle škofije iz dohodkov svojih ve-leposestev podpirati siromašne'še duhovnike, odgovariajo cerkveni krogi s tem, da so prišla cerkvena velepose-stva pod udar agrarne reforme in da škofije zaradi tega nimajo več tako velikih dohodkov, da bi mogle podpirati še duhovnike.
Vprašanje naših predvojnih dolgov v Franciji
pred odločitvi jo
Francoski predlog naši vladi - Konferenca ministrov zaradi instrukcij za pogajanj?
Beograd, 20. marca p. Po poročilu Iz Pariza je stavila francoska vlada naši vladi konkretne predloge za ureditev srbskih predvojnih dolgov v Franciji. Odplačilo teh dolgov naj bi se zvršilo na sličen način, kakor se je izvršilo izplačilo dolgov bivše Avstro-Ogrske s strani nasledstvenih držav. Nasledstvene države so izplačale 25 % dolžne glavnice v zlatu, dočim je ostanek odpisan. Na sličen način naj bi se uredilo sedaj tudi vprašanje srbskih predvojnih dolgov. Francoska vlada je obenem izrazila željo, naj bi se ta zadeva sporazumno rešila prej. preden bi prišla v razDravo pred mednarodnim sodiščem v Haagu, ki se sestane meseca maja.
V zvezi z vprašanjem likvidacije predvojnih dolgov v Franciji se je vršila v ministrstvu financ konferenca vseh ministrov gospodarskih resorov. Navzoči so bili tudi ministrski predsednik general Zivkovič, minister brez portfelja Uzunovič ter guverner Narodne banke Bajloni. Na podlagi rezultata te konference bodo dobili sedaj člani delegacije, ki bo odpotovala v kratkem v Pariz, da tam nadaljuje pogajanja za likvidacijo tega vprašanja, definitivne instrukcije. Čaka se samo še na povratek zastopnika zunanjega ministra dr. Kumanudija. da ga obve-ste o trenutnem stanju stvari in zaslišijo njegovo mnenje.
Ministrski svet nod krabVvim nredsedstvom
bo danes določil vladni delovni program
Beograd, 20. marca. č. Za jutri ob 15.30 je sklicana seia ministrskega svetai Kakor doznava vaš dopisnik, se bo ta seja vršila na dvoru pod kraljevim predsedstvom. V razpravi bo pred vsem delovni program vlade, ki bo na jutrišnjem kronskem svetu definitivno odobren. Program se nanaša na delo posameznih ministrstev, kakor tu« di .na delo celokupne vlade. Celokupni pro« gram bo v organični zvezi z državnim pro» računom in bo objavljen istočasno z njim.
K^alievo bivanle v Zagrebu
Zngreb. 30. marca. »Jutranji list« poroča, da ie o priliki avdiience zagrebški nadškof dr. Bauer kraliu ponudil za čas niegovega bivanja v Zap-ebu nadškofijski dvorec v Brezove«. V Zagreb pride kralj koncem aprila ali začetkom maja.
Odhod poslanika Stražniclkega v Buenos Aires
Beograd, 20. marca. č. Novo imenovani poslanik v Buenosu Airesu dr. Milorad Stražnicki je danes pred svojim odhodom na službeno mesto posetil ministrskega predsednika generala Pero Zivkoviča.
Prijateljski pakt med Jugoslavijo in Grško bo podpisan 27. t. m.
Beograd, 20. marca p. Dne 27. t. m. prispe na povratku z Pariza odnosno iz Ženeve v Beograd grški zunanji minister Karapanos. Spremljal ga bo grški poslanik v Parizu, bivši poslanik v Beogradu dr. Politis. Grški zunanji minister bo za časa svojega bivanja v Beogradu gost naše vlade. Pri tej priliki bo svečano podpisan prijateljski pakt med našo državo hi Grčijo.
Dr. Kumanudi posetil mons. Seipla
Punal. 20. marca s. Na svojem poratku iz Ženeve je danes ob 10. dopoldne prisnel semkaj zastopnik jugoslovenskega zunanjega ministra dr. Kumanudi. Na kolodvoru sta ga pozdravila v imenu zvezne vlade sen. tajnik dr. Peter in poslanik v zunanjem ministrstvu dr. Junkar. Dr. Kumanudija je pričakoval na kolodvoru tudi jugoslovenski poslani kdr. Milojevič s člani poslaništva .Ob 11. je dr. Kumanudi v spremstvu dr. Milojevida posetil v parlamentu zveznega kancelarja dr. Seipla. popoldne pa je nadaljeval svojo pot v Beograd.
črta. ki kaznuje zlorabo pri državnih pogodbah. Obenem bi po načrtu stopili v veljavo mnogi drugi splošni, predpisi noveea kaz. zakona od 27. januarja, seveda le za dejanja iz tega področja. Za postopek po »antikorupcijskem« zakonu se tudi določa vpogled v sicer tajne uradne spise (t. j. da odpade posebna prošnja za odvezo od uradne molčečnosti in tajnost aktov), dodane so tehtne civilnopravne določbe o odškodnini in neveljavnosti na kazniv način sklenijenih pravnih poslov, uvedba ooizvedb o sumljivem premoženju uradnika, določiba o izgubi službe in določba, da veljajo ia odredbe tudi.za nar a i.
Kljub kazn:stiki v do'očhah k. z., uveljavljenih z načrtom novele, pogre-
šamo izprva nadomestek za zakon o ministrski in poslanski odgovornosti. Ker pa poslancev več ni. a funkcija ministra je docela uradniškega karakterja. ie treba smatrati, da se nove določbe tičejo i ministrov kot uradnikov. Pod »službenid* se razumejo seveda tudi javni funikcijonarji v šrokem pomenu te besede.
Priznati ie treba, da ima načrt tega zakona najboliši namen, in če upoštevamo razne pojave Širom naše države, je strogost nedvomno na mestu. Vrhovni zakonodajni svet, kateremu se je načrt predložil v svrho strokovne kri-t'ke. bo gotovo storil svojo dolžnost in izrekel oomisteke. ki $e n-avnikn ob tem načrtu vsttjtfHo s stališča načel in zakonodajne tehnike.
Berlin, 20. marca. d. Glasovi o odstopu dr. Stresemanna in njegovem izstopu iz ne-nške ljudske stranke so v poslednjem času povsem utihnili, ker se je izkazalo da je mogoče računati s sporazumom med strankami. Vendar poskušajo vplivni politiki iz vrst demokratov in republikansko orijentiranih elementov drugih strank ustanoviti novo veliko republikansko stranko Tej stranki naj bi načeloval dr. Stresemann, ki so ga demokratski listi že ofici-jelno pozvali, da naj prestopi v demokratsko stranko. Vendar pa je malo verjetno, da bi Stresemann vstopil v demokratsko
stranko. Baje bo vporabil vse svoje sile za oiačenje svojega vpliva v nemški ljudski stranki, da io privede do pripravljenosti za sodelovanje v veliki koaliciji. Poleg .leta dr Stresemanna v okrilju nemške ^viške stranke za odstranitev težkoč. ki ovirajo sestavo velike koalicije, vodi tudi državni finančni minister Hilierding sličtie razgovore s ccntrumom. demokratsko stranko in bavarsko ljudsko stranko. Po zaupnih poročilih so izgledi za sporazum dokaj veliki Tako je že pristala vlada na ljubo bavarski ljudski stranki na opustitev davka na pivo
Pred odločilno bitko v Mehiki
Uporniki se umikajo z ogromnim naropanim plenom proti meji
Zedinjenih držav
Mexlco, 20. marca. d. Uporniki so začeli izpraznjevati Torreon že v ponedeljek in izpraznjevanje še vedno traia. Vodja vladnih čet Calles je mesto obkolil in pustil generalu Escobarju samo možnost umika proti severu. Umikanje pa se ne bo vršilo po železnici, ker so vsi železniški objekti na severu porušeni. CaMes bo vstaše napal od štirih strani, brž ko mu bodo prispela potrebna ojačenja. Zmaga vstašev pri mestu S Pedro spada v področje baik, resnica pa je, da je vodja upornikov general Esco-bar le prenesel svoj glavni stan v Ecalsu. kakih 150 km severneje Torreona. Kljub temu trosijo vstaši govorice o zmagah nad vladnimi četami. Glavna skrb Escobarju in njegovim generalom ie očividno priti do ameriške meje in se rešiti z ogromnim plenom iz oropanih mest Montereya, Saltilla, Torreona in drugih manjših pokrajinskih središč. Kolikor je doslej ugotovljeno, so vstaši samo iz denarnih zavodov odnesli preko 50 milijonov dolariev. Uporniki imajo baje zagotovilo ameriške vlade, da se za primer popolnega poraza smejo rešiti na
ameriška tla. kjer bodo razoroženl.
Newyork, 20. marca, (ne.) Mehiški uporniki pripravljajo veliko ofenzivo proti generalu Caiiesu in koncentrirajo na važnih strategičnih točkah močne vojaške sile. Glavni stan upornikov javlja, da so bili dosedanji boji z vladno armado le uvod v odločilen boj, ki se ina pričeti v najkrajšem času. Vstaši nameravaio nuditi vladni armadi odločilno bitko in jo pognati proti glavnemu mestu. Voditelj upornikov general Escobar izjavlja, da se bo boril do zadnjega moža proti sedanji vladi in je prepričan. da bodo uporniki premagali vladne čete Escobar namerava združiti vse uporniške sile, ki so koncentrirane pri Zacate-casu, Acqua Salientes, Louis Potosi in na dtugih krajih Glavni stan upornikov javlja, da je bila izpraznitev Torreona le stra-tegična poteza, ki nai krije operacijski načrt uporniške armade. General Caibs ie medtem brzojavil predsedniku Gilu. ds :e pričel s takojšnjo koncentracijo vladavin fcoinih «il in da se pripravlja na odlo<4:1"' napad na uporniške glavne sile.
Očetomor v nemški grofovski rodbin!
Sin in glavni dedič grofa Stolberg - Wernigerode ustrelil svojega očeta — Pri zaslišanju se je zaoletel v protislovja, nakar
ga je oblast aretirala
Llegnltz, 20. marca. d. O nenadni smrti grofa Eberiiarta pl. Stolberg - VVernigero-de se dožnavaio podrobnosti, ki mečejo čudno luč na sina umorjenega grofa. Grof ni stanoval v gradu, temveč v dvonadstroD-ne-n poslopju, oddaljenem kakih 20 m. V pritličju je stanoval grof. v gorenjih prostorih pa družina. Predvčerajšnjim zvečer sta prišli dve ženski iz gradu na orožniško postajo' in javili, da leži v gradu grof s nre-streljeno glavo ter želi govoriti z orožniki. Kb je prihitel orožnik Bajer in neki zdravnik v sobo ubitega grofa, ie ležal ta z razbito lobanjo na divanu. Ustreljen je bil od zadaj tako, da je bil samomor izključen. V teku preiskave so dognali, da je bil grof ustreljen pri čitaniu iz svoje lastne puške, ki ie ležala še na tleh. Pri zasliševanju stanovalcev hiše ie sin umerjenega. Kristjan Friedrich pl. Stolberg izjavil. da je malo pred umorom še čital z očetom. Ko pa ie nato odšel na prosto, sta ga napadla pri vratih dva neznanca in ga tako udarila po glavi, da je padel v nezs-vest.- Že =na tleh ležečega sta razbojnika, še
davila. Ko se ie zbudil iz nezavesti, je stekel ves preplašen v kakih 100 metrov oddaljeno gospodarsko poslopje in iskal pri tamkaj bivaioče-n kočijažu varstva. S~rp'a ni slišal. Navzoči zdravnik je s;na tak i preiskal in dognal, da nima na glavi niti' natmanjšega sledu kakega udarca, niti mu ne pozna, da bj ga bil kdo davil. To in še nekateri drugi indici so dali pre sko-valni komisiji pobudo, da je odredila takojšnjo aretacijo sina pokojnega grofa radi suma, da je izvršil umor nad svojim očetom. Sin je bil. glavni dedič umorjenima grofa.
Berlin. 20. marca. s. V zvezi z umorom grofa Štollberg - Wernigerode je bil aretiran njegov sin Kristijan. Dokazi proti mlademu grofu so težki, vendar vsa zadeva, zlasti glede motivov popolnoma nepojasnjena. Posestvo je sicer zelo zadolženo in je samo neplačanih davčnih dolgov nad 60.000 mark, toda ni verjetno, da so materijalni vzroki doveli do umora. Ni izključeno, <1a feo tudi drugi člani grofovske rodbine po-fJpredno ali neposredno zapleteni v zločin.
Venizelos o finančnih težkočah Grške
Beograd, 20. marca. p. Atenska službena agencija objavlja naslednjo izjavo ministr« skega predsednika Venizelosa o finančnem položaju Grčije: »Glede na trditev neka« terih listov, da bo morala Grčija napraviti primeren aranžma s svojimi upniki, je tre* ba ugotoviti, da razpolaga gr?ka Narodna banka z rezervami v zlatu in devizami z zlato podlago: v znesku 10.700 miliionov funtov, t^ je za 150 milijonov več. kakor pa je bilo z dnem. ko je bila Narodna ban* ka okovana. 52 77 odst od eelokirpnega angažmana banke in 72.5 odst. obtoka nov« čanic, ki iznaša 5459 miliionov drahem. Grška Narodna banka ima torei v zlatu in solidnih papirjih za 2,600 tisoč funtov več« io rezervo kakor .pa jo predpisuje statut banke. Narodna banka bi mog'a v slusaiu pogrebe povečati obtok novčanic za 2400 milijonov drahem a vrhu tega razpolaga emisijska banka v inozemstvu s 3 milijoni firntov kot ostankom posojila, ki se je imo« rabilo za kritje proraČOTtske«a deficita. Orbiti na ima nadalje.2f> milijonov fimto^ od posojila najetega pri finančni skupini Ham« ro, ki bo uporabljeno v produktivne svrhe.
Odredbe za proj^avo desetletnice fašiiev
Flm. 20. marca d. Fašistični listi objavljajo odredbe MussoTTniia o praznovanju desetletnice obstoia fašijev. ki bo 23. marca. V tem odloku odreia Mussolini med drugim, da se morajo razotesiti zastave po vseh mestih in vaseh Italije. Nad mesti bodo plule številne eskadri'e vojnih letal. V vseh zvonikih bodo isto^sno zvonili vsi zvonovi po! ure pred velikimi sbodi. ki se trnralo vršiti na vseh Javnih trerih po mestih. Žvečer na morajo biti razsvetljena vsa javna poslopja.
Ljapčev demantira vesti o poroki kralia Borisa
Sofija. 20. marca. Poliiradna »SVobod^a Rječ« objavlja v svoji današnii izdaji izja« vo ministrskega predsednika Liapčeva e!e> de dozdevnih poročnih načrtov kralia Ba« risa. Ljapčev trdi. da so vse inozemske ve« sti samo domneve brez vsake podlage. Pra« va svrha kraljevega potovanja se bo obraz« ložila v primernem času.
Protiandeško gibanje v Indiji se širi
Bombay. 20 marca. 0o 1 Policija je izvr« šila v celem mestu 120 hišnih preiskav, za« plenila mnopn knjig in listin in aretirala 3 delavske vod:telje Vlada ie v mes+u od« redila obsežne varnostne odredbe. Na va?« ne;ših točkah mesta ie koncentrirala poli« cijske rn voiaške čete D^ sltčnih preiskav je prišlo tudi v mestu Poona. kier jc bil aretiran bivši predsednik delavskih orga« ntzacti. ki je obtožen, da ie vodil proti« angleško propa^^do. V Kalkut' ie nre« iskala policija 35 hiš. zaplenila velike mno« žine komunistične- literature in aretirala več delavskih voditeljev.
Demisija rumun^etfg prometnega ministra
BukareSt«. 20. marca. - (be \ Prometni minister ereneral Alevra je od«tr>nil. ker i" 1'1 njegov brat zapleten v nekatere umazane afere.
Italijanski konkord^i z Vatikanom se že izvaja
Rim.. 20. marca d. Na podlagi konkordata med Vatikanom m Kvirinalom so izvršene ?e vse priprave ta popolno izloEitev avstri^Vi delov brixeti5ke škofije' ia za prenos sedeža ikofiie v Bolcaa.
Iz zakulisja Markovega protokola
Veleinteresanten tiskovni proces v Zagrebu — Kako je prišlo 1. 1923. do pogajanj med Radičem in Pašičem — Dosedaj neznane podrobnosti iz nedavne politične prostosti
Zagreb, 20. marca. n. Pred sodnim stolom se Je dane6 vršila zanimiva tiskovna razprava. Starosta zagrebškega Hrvatskega Sokola odvetnik dr. Hofer je tožil svojega stanovskega tovariša in člana glavnega odbora Hrvatskega Sokola dr. Dečka zaradi klevete potom tiska. Nedavno je namreč dr. Dečak objavil v zagrebških listih članek, v katerem očita dr. Hoferju, da ima za seboj pro-šlost, ki ni dostojna vodje Hrvatskega Sokola. Dr. Dečak je nastopil dokaz resnice, pa je na razpravi med ostalim navedel, da je bil tožitelj dr. Hofer nekdaj kot član Hrvatske zajednice brez znanja in brez odobrenja Hrvatske zaiednice tajni emisar pokojnega Nikole Pašiča, odnosno beograjskih ministrov, da bi pregovoril pokojnega Stjepana Radiča, da popusti in se odreče borbe proti Beogradu.
Toži tel j dr. Hofer je pred sodnim stolom na Dečkovo očitanje o emisarstvu navedel prav zanimive podrobnosti iz predzgodovi-ne takozvanega Markovega protokola. Pripovedoval je:
Dne 3. oktobra 1923 se je na njega (Hofer ja) obrnil takratni minister dr. Peleš z vprašanjem, ali bi se mogel s Stjepanom Radičem, ki je takrat bival v Londonu, skleniti kak sporazum in pod katerimi pogoji. Dr. Peleš je Hoferja naprosil, naj piše Stjepanu Radiču v London, kar je Hofer storil dne 27. oktobra 1923. Hofer zatrjuje, da je imel z Radičem posebno intimne zveze, češ, da ga je on nagovarjal, naj beži v London, ker bo drugače v Zagrebu aretiran ali pa morda celo ubit. Pred odhodom v London je — tako navaja dr. Hofer dalje — razsrovarjal s Stjepanom Radičem o republikanski politiki takratne HRSS ter mu dokazoval, da taka politika vodi v zlo in da se ne more delati za kako republiko v onih monarhijah, ki so po vojni, kakor naša država, ostale zmagovalke. Radič da mu j>e dal prav ter izjavil, da se je odločil priznati monarhijo. Ko sem ga vprašal, kako namerava ta svoj korak opravičiti pred narodom, mi je odgovoril Radič: »Ne bojte sc! Če jaz narodu rečem, naj bo zfl monarhijo, bo on zanjo.«
Radič je na Hoferjevo pismo odgovoril iz Londona. Original pisma je dr. Hofer predložil sodišču. Radič piše Hoferju, naj se posvetuje z dr. Lorkovičem in obvesti tudi dr. Mačka. »Pojdite v avdijenco in bodite odločni, treba tudi pomirljivo, kot še spodobi javnemu pacifistu.« Radič nadaljuje, da je raje za omejeno svobodo Hrvatske v sporazumu s Srbi kakor pa za ne-
omejeno suvereniteto Hrvatske, toda v neprestani borbi s Srbi. Radič zaključuje, da se noče pogajati z Nikolo Pašičem.
Po sprejemu pisma je Hofer znova kon-feriral z ministrom dr. Pelešem. Predlagal sem mu pogoje, pod katerimi bi se mogel doseči sporazum. Čez nekaj časa me je dr. Peleš pozval v bansko palačo ter mi je povedal, da je proti moji volji obvestil o vsebini pisma Nikolo Pašiča samega. Pašič se je izjavil za sporazum, samo da ne pristane na pogoj, da se hrvatski ban voli po hrvatskem saboru in tudi ne pristane na to, da Hrvatsko v Beogradu zastopa delegacija, nego je treba, da bodi centralni parlament za vso državo. Jaz (dr. Hofer) sem izjavil, da se na tej bazi more nadalje pogajati. Dne 30. januarja 1924 st»n odpotoval na Dunaj, kjer sem se sestal z Radičem, ki je odbil vse razgovore z Nikolo Pašičem, češ, da je politično mrtev ln da ne dajo nanj nič niti v Londonu, niti v Parizu. Izjavil sem Radiču, da to ni pametno in da ie treba Izrabiti situacijo. Drugi dan je Radič napisal pismo, v katerem pravi, da je pripravljen skleniti sporazum z radikalno stranko, toda samo pod pogojem, da se takoj gre na volitve in da se dajo primerne garancije za svobodne volitve. Vrnil sem se v Zagreb — pripoveduje dalje dr. Hofer — ter o vsem tem obvestil dr. Lorkoviča in dr. Mačka. Dr. Lorkovič Je dejal, da bi bilo dobro. Če giedo Hrvatje v Beograd ln se prično pogajati s Pašičem. Zato je sam odšel v Beograd ter imel s Pašičem daljšo konferenco, med katero je izjavi! Pašiču, da Radič zahteva nove volitve. Pašič pa si ie nogladil brado ter pristavi! — »Hm! Radifr noče sporazuma! Glej, glej! Tudi jaz sem za volitve, toda šele. na jesen.«
Svoja pojasnila pred sodiščem je dr. Hofer zaključi! s pripombo, da on ni bil emisar Nikole Pašiča, da ni delai na svojo roko, marveč je bil mandatar Stjepana Radiča in dr. Lorkoviča. V dokaz raznih okolnosti je dr. Hofer predlagal tudi številne priče, ki so vedele o njegovi politični misiji, med drugimi bivšega ministra dr. Peleša, bivšega zunanjega ministra dr. Trumbiča, župana dr. Srkulja. bivšega narodnega poslanca Večeslava Vilderia, da-Me direktorja »Novosti,« Toni Schlegla, 15 odvetnikov in končno dr. Mačka. dr. Per-narja in dr. Košutiča. R>-prava. za katero je vladalo veliko anje, se bo nadaljevala v petek popoldne.
Avdijence na dvoru
Beograd, 20. marca. p. Danes sta bila v avdijenci na dvoru ministrski predsednik general Pera Živkovič in novo imenovani občinski komisar v Subotici general Osto-jič.
Bivši poslanec Samuel Schumacher f
Beograd, 20. marca. p. Sinoči je nenadoma umrl v Sarajevu, kjer se ie mudil na potovanju, bivši poslanec bivše nemške stranke v Jugoslaviji Samuel Schumacher. Pokojnik je bil po poklicu evangelijski duhovnik in seniior evang. cerkve za Srem. Rojen je bil v Stari Pazovi v Sremu kot sin ugledne stare nemške že stoletia v Sremu naseljene trgovske rodbine. Študiral je gimnazijo v Zemunu, univerzo pa v Zagrebu, na Dunaju in Marburgu n. L. V nemški stranki se je udejstvoval od njene ustanovitve pa do njenega razpusta ter ie bil ves čas njen poslanec v parlamentu. Star je bil 49 let in je bil kot globoko izobražen, zna-čajen in silno simpatičen človek treznih nazorov povsod priljubljen in spoštovan.
Financno-ekonomski komitet ministrov
Beograd, 20. marca p. Zvečer ob 7. se je sestal ekonomsko-finančni komite ministrov k svoji seji. Na dnevnem redu so naslednje zadeve: 1) odprava uvozne carine na cement, ki se uvaža preko naših pristanišč. 2) Oprostitev uvozne carine na pločevino izpod 1 mm debeline za tovarno cinka v Celju. 3) Oprostitev uvozne carine na grah in mahovino za krmljenje živine. 4) Vprašanje subvencije parobrodtii družbi Oceania. 5) Prehrana prebivalstva v dalmatinskem Zagorju. 6) Ugodnosti na državnih železnicah za razna humanitarna društva. 7) Podaljšanje roka za carine Prost uvoz plugov.
Še o zapletenih računih bivše Narodne skupščine
Beograd, 20. marca. p. Kakor znano je komisija za likvidacijo Narodne skupščine ugotovila v skupščinski blagajni deficit v znesku 1 milijona dinarjev. Ta deficit je nastal deloma tudi zaradi tega. ker so raz* ni poslanci po dvakrat dvignili dnevnice odnosno jemali predujme že za februar in marc! Likvidacijska komisija je pozvala prizadete poslance, naj te zneske čimprej vrnejo. Tekom zadnjih dni je bilo na ta način vrnjmih 139.700 Din, tako da se je deficit že zmanjšal na 600.000 Din, ker so med tem vrnili večje vsote tudi razni urad* niki, ki so brez dovoljenja dobili od bla* gajniki kar pod roko večja posojila.
Nevarni cigani v beograjski okolici
Beograd, 20. marca. p. Beograjska poli* cija je nedavno aretirala cigansko tolpo, ki je izvršila v okolici Beograda večje števi* lo razbojstev. Znan je zlasti drzni napad na dve kavarni v neposredni bližini Beo* grada v okolici Avale. V minuli noči pa sta dva izmed aretirancev in to najbolj ne« varna tipa pobegnila iz zapora. Pišeta se Andrija Sarkovski in Antun Marjan Ni še pojasnjeno, kako jima je beg sploh uspel. Ve se le toliko, da so našli zjutraj razbita vrata celice, kjer sta bila zaprta. Policija je ukrenila vse potrebno da oba i zločinca čimprej zopet vlove in spravijo j v roke pravice.
Starokatoliškega škofa Kalogjero hočejo odstraniti
Zagreb, 20 marca. č. Jutri se bo vršil izredni sabor hrvatske starokatoliške cer. kve, ki ga je sklical upravni odbor staro* katoliške cerkve v zvezi s svojo akcijo pro* ti starokatoliškemu škofu Kalogjeri, kate* remu odreka pravice škofa. Na jutrišnjem zborovanju naj bi se razveljavila svoječas* na izvolitev Kalogjere za škofa. Kalogjera je bil izvoljen I. 1924. Preklic njegove iz* volitve motivirajo s tem, da v času izvo* litve sploh ni bil pripadnik starokatoliške cerkve.
Tragičen konec zastonjske vožnje
Beograd, 20. marca. p. Na strehi nekega vagona potniškega vlaka, ki je prispel ob 5.30 zjutraj iz Niša, so našli mrtvega 221et* nega Mihajla Strajinoviča, ključavničarske* ga pomočnika Kakor je ugotovila poznej* ša preiskava je hotel Strajinovic priti v Beograd brez vozovnice in se je zato uti* hotapi! na streho vagona. Po vsej verjet* nosti pa je med vožnjo udaril z glavo ob brzojavne žice, ki so ponekod napete zelo ni/ko. Na tilniku je imel več poškodb, ki potrjujejo to domnevo.
Nov pravilnik o carinskih službah
Beograd. 20. marca. p. Finančni minister je odredil komisijo, ki sestavlja nov pravilnik o carinskih skladiščih. Pravilnik bo sestavljen v par dneh, nakar bo predložen v odobritev ministru trgovine.
Uradniški doousti za potovanje v Rim
Beograd. 20. marca. p. Ministrski predsednik je izda! odlok, s katerim se dovoljuje državnim uslužbencem, ki hi se hoteli udeležiti svečane proslave 501etnice mašništva rimskega papeža, dopust za čas od 10. do 25. maja.
Framasonski kongres v Novem Sadu
Novi Sad, 20. marca. č. V dneh 23. in 24.
t. m. se bo vršil tukaj kongres prostozidarskih lož Jugoslavije pod vodstvom velikega mojstra beograjske lože Gjorgja Vaj-ferta.
Iz statistike brezposelnih v naši državi
Centralni odbor za posredovanje dela v Beogradu nam je poslal naslednje poročilo o kretanju nezaposlenosti v naši državi tekom lanskega leta: Ob koncu leta 1927. je ostalo prijavljenih nezaposlenih delavcev 2259 moških in 522 žensk. Tekom leta 1928. se je novih prijavilo 125.730 moških in 13.652 žensk. Pomidb je bito samo za 32.500 moških in 4994 žensk. Posredovanje ie bilo izvršeno za 22.110 moških in 3591 žensk. Odpadlo, odpotovalo ali pa brez posredovanja borze dela je našlo zaposlitev 97.240 moških in 9421 žensk.
Koncem leta 1928. ie ostalo nezaposlenih 8639 moških in 1062 že<,Vc Odstotek med prijavljenimi nezaposlenimi delavci in po-nudenimi mesti zaposlit^ le iznašal 27%, med številom prijavljenih delavcev in izvršenih posredovani 18.40%. med ponudeniini mesti in izvršenimi posredovanji pa 68.3%. V lanskem letu ie bilo skupno izdanih rednih podpor v iznosu 1.482. ^8 Din 75 p ter izredne pomoči 157.105.54 Din, potnih podpor 205.997.55 Din. podpor v naturi pa 50 tisoč 915.50 Din. Listkov za znižano vožnjo le bilo izdanih 74.520 za skupno vsoto 5,051.693 Din in 59 p.
Pariz, 20. marca g. Maršal Foch je danes ob 17.45 pariškega časa, to je ob 18.45 srednjeevropskega časa umrl.
Nevarnost na Dunavu minila
V gradbi se nahajajoči most pri Pančevu je izdržal pritisk ledu Požrtvovalno delo vojaštva — Opasnost poplav
Ferdinand Foch je bil rojen 2. oktobra 1. 1851 v Tarbesu pod Pireneji kot sin skromnega vladnega uradnika. Že kot 19-leten mladenič je vstopil leta 1870.-71. kot prostovoljec v 4. infanterijs'/^ polk. Nato je obiskoval politehnično šolo v Parizu in končno prestopil k artiljeriji. Pozneje je obiskoval vojaško akademijo in- prišel koncem leta 1880. v glavni generalni štab. Tu se je odlikoval po svojih strateških sposobnostih ter je bil imenovan leta 1903. šefom štaba 5. kora. Maršal Foch je pisal v tei dobi kniige vojaškega značaja, ki so mu pridobile mnogo ugleda med francoskimi vojaškimi krogi. Kot vojaškemu pisatelju gre Fochu eno izmed naiodličnejših mest v francoski vojaški literaturi. Od I. 1903. pa do 1. 1914. je izdal nekoliko vojaško strokovnih knjig o taktiki in o organizaciii moderne vojske. Kot občudovalec Napoleonovega vojaškega genija je spisal tudi obširno delo, ki poveličuje tega največjega vojskovodjo vseh časov. Njegove knjige so tudi izven Francoske vzbudile toliko pozornost. da so nekatere dosegle do pet izdaj. Kakor velikemu Korzičanu ie bila tudi Fochu najljubša stroka topništvo. Posebno živahne debate sta vzbudili knjigi »Des Principes de Ia Guerre« in »La Conduite de la Guere«. Leta 1908. je bil imenovan direktorjem vojne akademije, na kateri je sam poučeval taktiko in strategijo. Iz te službe je prišel zopet v aktivno vojaško leta 1913.. ko ie bil imenovan za poveljujočega generala 8. kora. ki pa ga je kmalu zamenjal z 20. koroni v Nancyju.
Na...čelu 20. kora .je vstopil maršal Foch v svetovno vojno in s; stekel v bitki ob M.arni, kjer je ustavil 9. sept. 1. 1914.. pri Pere Champenoise nemško prodiranje, da mu ie bilo poverjeno vrhovno poveljstvo nad severnim krilom francoske fronte od morja do Arrasa. Po nastopu Angležev pa se je območje pod njegovo komando stoječe armade močno zmanjšalo. Za časa ofenzive zaveznikov ob Sommi je imel vrhovno poveljstvo Ie nnd francoskimi četami Leta 1916. je prevzel poveljstvo nad francoskimi armadami, ki so stale dotlej pod poveljstvom generala Franchet d' Fs-pereya na fronti od Metza do švicarske meie. To mesto je zapustil leta 1917.. ko ie bil imenovan šefom francoskega generalnega štaba. V tem svojstvu je imel težko nalogo miriti spore med zavezniki ter pripravljati zavezniške vo;ske na akcije, ki so jim prinesle lovor zmage v letu 1918. Tako je bil tudi maršal Foch oni. ki je dvignil pogum Italijanom po kobariški katastrofi ter iih pripravil do tega. da niso sklenili prpdčasnetra premirja. Ko se je po pomladanski ofenzivi Nemcev leta 1918. izkazala neizbežna potreba po ustanovitvi skupnega vrhovnega vodstva vseh zavez« niških čet, ie bil na sestanku v Doulesu 3. aprila 1. 1918 imenovan maršal Foch vrhovnim poveljnikom vseh zavezniških čet. V tej funkciji ie pričel po ponesrečenih ofenzivnih sunkih generala Ludendoma sredi julija leta 1918. z odločilno zavezniško ofenzivo, ki je zdrobila nemško vojrško silo ter jo prisilila, da je položila končno orožje in zaprosila 9. novembra 1. 1918. pri Rethondu za premirje. Nikoli prej v zgodovini niso pod poveljstvom enega samega moža stale tak» silne in številne čete in maršal Foch jih je dobro uporabil. Sredi julija 1. 1918. je začel svoje zmagovito prodiranie. ki ga je ustavilo šele premirje v Campiegnu 11. novembra, ko je premagana Nemčija prosila za mir in je vsa njena armada odložila orožie.
Z maršalom FochPm lega v grob eden izmed najpomembnejših vojskovodij svetovne vojne. Njegova napoleonska taktika ln strategija, ki jo ie maršal prilagodil modernemu času in zahtevam, je zmagala na celi črti.
Kako je svet vede! ceniti zasluge maršn-la Focha. priča naizgovorneje sprejem, ki ga je bil maršal deležen 1. 1921. o priliki svojega potovanja po Ameriki. Dan njegovega obiska je bil v Newyorku proglašen za narodni praznik. Vlada in prebivalstvo sta tekmovala, kdo bo bolj počastil velikega vojskovodjo Na številnih slavolokih se je med drugimi ponavljal naičešče rdeti, k; je postal geslo dotičnega dne: »To je mož. ki smo ga potrebovali!« Te besede so odmevale po ne\vyorških ulicah in tisoči ameriških državljanov sov zmagovalen v svetovni vojni izražali z zanosom svoje občudovanje in spoštovanje.
Globoki žalosti velikega francoskega na-rodn za enim njegovih največjih sinov, ee pridružujemo tudi JugosJoveni. ki smo »tali v letih borbe za civilizacijo in osvobojenje malih in tlačenih narodov, rame ob rami z ostalimi zavezniki pod njegovim vrhovnim poveljstvom in dopegli z njegovo zmasro nad nemškim orožjem __ osvobojenje ter državno samostojnost.
Beograd. 20. marca, p. Naval ledu, ki je v minuli noči resno ogrožal luške naprave in most pri Pančevu, je danes že znatno pojenjal. Dunav donaša sicer še vedno ogromne množine ledu, vendar pa je led že večinoma razbit, tako da se več ne kopiči. Vojaštvo je še vedno v stalni pripravljenosti in je tekom današnjega dne ponovno interveniralo pri pančevaškem mostu. Most je bil precej poškodovan, ker je led zdrobil vse ledolome. Po mnenju strokovnjakov bi most v drugič ne prenesel več tako velikega pritiska in bi železna konstrukcija bržkone odpovedala. Oblasti posvečajo za to tem večjo paž-njo razbijanju ledu in skrbe za to. da vojaštvo vse večje ledene plošče, ki bi se mogle zatakniti med stebriščem mo-
stu. pravočasno razstreli.
lz L>oi. Milanovca je prispek) zvečer poročilo, da je Dunav v tamošnji okolici prestopil bregove in povzročil veliko poplavo. Na polnoč je bilo poslano vojaštvo, ki skuša ojačiti in povišati nasipe, da bi preprečilo nadaljno izlivanje vode. Poplava je povzročila občutno škodo na raznih vodnih napravah.
Tudi v zemunskem pristanišču je napravil led obiio škode. Tekom popoldneva se je led dvakrat zagvozdil v zalivu in dosegel 4 m višine. Naprave vojne mornarice v zemunskem pristanišču so zelo poškodovane. Med drugim je havariran tudi motorni čoln kraljice.
Nemški hotelirji proti Trockemu
Berlin, 20. marca. g. Nemško nacijonalna frakcija v pruskem deželnem zboru je ostro protestirala proti izjavi pruskega notranje* ministra, da nima nič proti bivanju Trockega na pruskem ozemlju, ker da je to njegovo stališče v ostrem nasprotstvu z naziranjein najširših krogov nemškega na* roda in državne vlade, ki vidi v prihodu boljševiškega agitatorja ogražanje javnega reda. Dalje so zahtevali od notranjega-mi* nistra, da naj jasno- nastopi proti prihodu Trockega. Mnogo kopališčnih ravnatelj* stev v zapadno nemških kopališčih je br* zojavno protestiralo proti temu, da bi se Trockemu dovolila nastanitev, ker grozi veliko število gostov, da bo umaknilo svo* je prijave za nastanitev, če pride Trockij.
Tudi Litvinov gre na dopust v Evropo
Moskva, 20. marca. h. Zastopnik zuna* njega komisarja Litvinov bo 1. aprila od* potoval v južno Evropo na šestmesečni zdravstveni dopust. Na svojem potovanju se bo v Nemčiji sestal z zunanjim komi* sarjem Čičerinom. Vodstvo zunanjega ko* misarijata bo za časa njegove odsotnosti prevzel član kolegija zunanjega komisari* jata Karahan.
Dobri izgledi angleških liberalcev za volitve
Liverpool, 20. marca (lo.) Pri nadomest* nih volitvah v spodnjo zbornico je bil iz* voljen z 9692 glasovi konservativni kandi* dat Mond. Delavski kandidat je prejel 6593 in liberalni kandidat 6206 glasov. V primeri z zadnjimi volitvami so padli kon* servativni glasovi za 6447. Liberalci beleži* jo porast za okrog 2000 glasov.
Polkovnik Byrd našel pogrešane člane ekspedicije
Newyork, 20. marca, (be.) Polkovnik Bvrd je našel po ponovnih poizvedovalnih poletih pogrešane tri člane ekspedicije, ki je odletela z letalom proti Rockefeller Mon* taines. Spotoma pa se jim je motor pokva« ril, da so morali pristati na ledu par sto kilometrov od tabora Byrdove ekspedicije.
Brezposelnost v Angliji ponehuje
London, 20. marca, (lo.) Zadnje čase brezposelnost občutno pada. Izkaz brez* poselnih z dne 11. marca izkazuje za 118 tisoč manj brezposelnih. V primeri z 18. fe* bruarjem je padlo število brezposelnih za 189.000. V splošnem si je angleška industri* ja zadnje čase precej opomogla in je upati, da bo število brezposelnih še nadalje padlo.
Ameriška zločinska idila
Newycrk, 20. marca, (ne.) Med dvema skupinama zločincev je prišlo do hude re* volverske bitke. Ustreljeni so bili neki po* licist in dva civilista. V zvezi z vedno če* šče se ponavljajočimi sličnimi izgredi je predsednik Hoover sklenil boriti se z vse* mi sredstvi proti naraščajočemu zločinstvu v Zedinjenih državah. Hoover namerava ustvariti posebno organizacijo, ki naj hi podpirana od naroda in časopisja, onemo* gočila v čim večji meri zločinske pojave. Kazenski zakon ne bo zaradi tega poostren, pač bo znatno ojačena ameriška policija. Predsednik upa, da bodo te odredbe v znatni meri omejile zločinstvo, ki je zavze« lo v raznih ameriških mestih naravnost ne* varen obseg.
Slavnosti o priliki norveške kraljevske poroke
Oslo. 20. marca, (be.) Na poročne slavnosti norveškega prestolonaslednika Olafa je prispelo nad 50.000 oseb. Snoči se je vršil v kraljevi palači galabanket. Mesto je bilo slavnostno razsvetljeno.
Statistika žrtev v ameriškem letalstvu
Washington, 20. marca, (be.) Glasom uradne statistike se je zgodilo v Zedinjenih državah leta 1928. 1062 letalskih nesreč. Ubitih jie bilo 683 oseb.
JustiEkacija štirikratnega morilca na Madžarskem
Budimpešta, 20. marca d. V Balassagyarmatu #e bil včeraj obešen štirikratni morilec Pavel Ferenczi, ki je zadavil svojo ženo in troje otrok ter zakopal nirh trupla deloma v gozdu, deloma pa na vrtu. Pred smrtjo it obžaloval svoj zločin, češ da je postal le žrterv razmer in sedaj vladajoče morale.	: """"
Dunajski list prešel v last -češko-nemškega koncema
Dunaj, 20. ma.rca s.. »Wiener Allgemeine Zei-tung«, ki se že več let bori, z gmotnimi težko-čami, je prešla v last praske taložbe »Mcrcj> Kupna pogodba je bila danes podpisana. Last iste založbe je tudi »Prager Tagblatt«, »Mah-risch-Ostrauer Zeitungc In več drugih nemško pisanih časopisov na Češkoslovaškem. Ta koncem je udeležen tudi pil nekaterih časopisnih podjetjih na Nemškem.
Kako se naj uredi dedno pravo
Beograd, 18. marca.
Kakor znano, se v ministrstvu pravde sedaj s podvojeno energijo deia na enotnem občem državljanskem zakoniku. Izenačenje civilnega prava je pri nas posebno težavna zadeva, ker je treba rešiti nekatere vrlo komplicirane probleme. Med temi problemi je eden najtežjih izenačenje dednega prava. V Srbiji imamo še v mnogih krajih zadrugo. v kateri je nasledstvo imovine urejeno po starih principih rodbinskega zadružnega prava. Tu bo moral naš novi državljanski zakon pripustiti izjeme od občih pr;ncijx)v. Glavna težkoča pa je v tem, da dosedaj veljavni srbski grad-janski zakon tudi v izvenzadružnih rodbinah ne pozna enakopravnosti moškega in ženske v dednem pravu in da zapostavljanje žene v dednem pravu odgovarja občim moralnim in pravnim nazorom širokih ljudskih mas v Srbiji.
Po veljavnem zakonu hčerke niso in-testatne dedinje po očetu. One imajo pač pravico zahtevati »primerno« balo po obstoječem običaju, toda sicer so povsem zapostavljene ne le naipram svojim bratom, temveč celo naipram moškim sorodnikom postranskega kolena. Ako naj hčerka podeduje po svojem očetu, ji mora oče izročiti dedšči-no še za živih ali pa s testamentom, kar pa se celo v mestnih rodbinah redko zgodi. Ravno tako žena napram možu nima intestatnega dednega prava, a tudi mož napram ženi ne.
Kakor izjavlja sedaj prof. Nestorovič, se ie komisija odločila za izenačenje moškega in ženskega potomstva v dednem pravu in za medsebojno dedno pravico zakoncev, vse to pa le za zakone (brake) izven rodbinske zadruge.
Po informacijah prof. Nestoroviča bi bila regulacija naslednja:
V mestnih izvenzadružnih rodbinah so potomci-istega kolena brez razlike na spol dediči na enake dele. v kmečkih izvenzadružnih (inokosnih) rodbinah se deli zapuščina na toliko enakih delov, kolikor je ženskih in moških potomcev, a še ženskim potomcem dodeli le po polovica takega dete. Če torej n. pr. oče zapušča hčerko in sina, dobi sin %, hčerka pa
Soprog je v mestnih rodbinah inte-statni dedič po umrlem soprogu na Vi, v kmečkih pa na '/», ako je umrli soprog zapustil potomce. Ce pa potomcev ni. a so predniki odnosno njihovi potomci do tretjega kolena, potem pripada soprogu polovica odnosno na kmetih ena tretjina zapuščine. Ta delež se poveča na dve tretjine odnosno polovico. ako so ostali dediči le sorodniki četrtega kolena. Živi soprog pa izgutri dedno pravico, ako je zaradi njegove krivde umrli soprog bil vložil tožbo na ločitev zakona in je še za časa, ko je bil živ. bila izrečena sodba v njegov prilog vsaj v prvi instanci.
Inferesantne informacije prof. Nestoroviča so vzbudile v javnosti mnogo pa ž nje ter bodo gotovo povzročile živahno diskusijo.
Praški komunisti kličejo na pomoč policijo
Praga, 20. marca. h. Včeraj je poizkusilo politično vodstvo komunistične stranke polastiti se uradov in sekretarijata komunističnih strokovnih organizacij. V to svrho je vodstvo poklicalo na pomoč tudi policijo. Toda ujrorni sekretarijat je obdržal svojo pozicijo proti političnemu vodstvu, ki se }e moralo umakniti.
Zatežki hmeljarji proti hmeljskim tranzitnim skladiščem
Praga, 20. marca. h. V nedeljo se je vršila v Žatcu rednu skupščina nemške sekcije Hmeljarskega združenja, na kateri se je razpravljalo predvsem o tranzitnih skladiščih za hmelj. Soglasno le bila sprejeta resolucija, v kateri zahtevajo hmeljarji z vso odločnostjo, da se ukinejo vsa privatna hmeljska tranzitna skladišča in da se vzpostavi svoječasna določba, da se inozemski hmelj iz tranzitnih skladišč ne sme puščati v notranji promet Dalje zahtevajo Omejitve glede dobe, v kateri sme biti tranzitni hmelj vskladiščen. Hmeljarji vidijo v obstoju teh skladišč in v uvozu inozemskega hmelja oškodovanje domače produkcije. Resolucija ie bila brzojavno -poročena kmetijskemu in trgovinskemu ministru.
Hmeljski trg
Zateej 20. marca. h. Večje povprašr vanje Cene neizpremenjene 1300 _ 1500 Kč. Današnji promet 80 meterskih stotov.
ši Kraji in ljudje
S pesmijo za kapelico na Vršiču
Kranjska gora, 20. marca.
Preteklo nedeljo popoldne je na pobudo n pod vodstvom brata Grigorija Driga priredilo sokolsko društvo na Jesenicah v sa-onu hotela Slavec v Kranjski gori pevski koncert Na sporedu so bile ruske in slovenske pesmi. Kot solisti so nastopili go-spodie Aleksander de Make, Semen Dimitrijev in Grigorij Driga. Trio, sestavljen iz . teh gospodov, je izvrstno zapel Dargomiž-skijevi »Na sjevere dikom« in »Nočevala tučka«. Pri oktetu so sodelovali imenovani trije solisti in pet članov jeseniškega so-kolskega društva.
Koncert je uspel v vsakem pogledu najbolje in je bil nepričakovano dobro obiskan. Napravil je največji utis in splošno mnenje je. da kaj tako lepega ni bilo že dolgo slišati v Kranjski gori. Zlasti je ugajal gosp. Aleksander de Make s svojim krasnim, tistim baritonom. Nad vse lepo je pel »VVoIi-rama« iz VVagnerjeve opere »Tannhauser« in »Noč« največjega ruskega komponista Rubinsteina, za kar je žel vsestransko priznanje in odobravanje. Zaostajal m za njim g. Grigorij Driga, ki je s svojim obsežnim baritonom krasno zapel zlasti Ulon-kovo »Severnaja zvezda« in Sattnerjevo »Zaostali ptič«. G. Semen Dimitrijev je s svojim močnim in izšolanim basom občinstvo presenetil. Naravnost sijajno je pe! Seremetovo »Ja Vas ljubil«. Oktet je lepo Izvajal težko rusko narodno pesem »Ej ohnem« in dovršeno odpel ostale pesmi programa, najlepše Foersterjevo »Povejte,
ve planine«. —	, ...
Koncer je v resnici nudil največji užitek in želeti je, da tako srečno izbrani m tako dobro izvežbani oktet ostane in pride 5e večkrat v Kranjsko goro, zlasti pa med sezono, ko bodo letoviščarji napolnili veliki salon do zadnjega kotička.
Čisti prebitek tega koncerta — kakor tudi onega, enako lepo uspelega na Jesenicah dne 15. t. m. — ie namenien za popravo ruske kapelice na Vršiču. Če bo dosti denarja. se bo dalo marsikaj popraviti in napraviti. Strohnela streha se je deloma popravila že lani v jeseni, stolpiča pa se po-krijeta še letos spomladi z novimi meces-novimi deščicami. Do letošnje sezone se nanravi okoli cerkvice tudi še cementni podstavek, da ne bodo gnile v zemlji stenske deske. Treba Pa je še oken in v kapelici tlaka .oltaria itd. itd.! Ni izključeno, da dobi kapelica še letos nova umetniška vrata, odgovarjajoča njenemu stilu. Zaenkrat bo kapelica toliko nopravliena. da bo kljubovala še gotovo 50 let. Misliti pa bi bilo le na grobnico, v kateri bi se zbrale kosti k grobov, raztresenih po vsem Vršiču. In mogoče tudi na ruski park okoli kapelice! Da bo tako pripravljeno vse, ko bodo napravili današnji ruski emigranti veliko romanje iz odrešene ruske domovine v to rusko svetišče! — Notar dr. Ivan Grašič.
Prijateljem Mladinske Matice
Slovensko učiteljstvo se je lani lotilo velike in hvalevredne naloge, da izpelje našo mladinsko književnost iz težke krize, v katero so jo pognale povojne prilike, kakor našo knjigo vobče. V ta namen je osnovalo pri poverjeništvu svoje stanovske organizacije Mladinsko Matico. Program tega mladega kulturnega podjetja je zelo širok in stremi za tem, da postane sčasoma Mladinska Matica ognjišče našega mladinskega tiska. Dokler pa ne dobi dovoljnih sredstev, se mora omejevati le na izdajo publikacij. Tako je izdala lani o kresu Mladinska Matica troje ljubkih knjižic z leposlovno, poučno in zabavno vsebino ter bogato ilustrirane. Te knjižice v prikupnem žepnem formatu in v obsegu po 6 do 7 tiskanih pol je bilo mogoče dobiti v subskripciji za borih 10 Din. Okrog 40.000 jih je romalo v mladi slovenski svet, ki jih je sprejel z navdušenjem. 13.000 naročnikov je za začetek vsekakor lep in vzpodbuden uspeh, ki obeta naši mladinski knjigi veselejšo bodočnost.
Letos koncem maja izidejo druge publikacije Mladinske Matice. Topot bo dobila naša mladina mesto treh že štiri knjižice, ki bodo vsebinsko še bogatejše od lanskih. V subskribciii, ki se zaključi 31. marca, bodo veljale letošnje publikacije 10.50 Din (v polplatnu 23.50 Din). Prijave in naročnino sprejemajo poverjeniki na vsaki osnovni, meščanski in srednji šoli. kisr se dobe izkaznice, kasneje pa tudi knjige. Opozarjamo na to posebno starše, da se poslužijo lepe prilike .privoščiti svoji deci za resnično skromen denar bogate in zdrave duševne hrane. Subskribcijske ugodnosti se morejo posiužiti tudi odrasli prijatelji mladinske knjige. Oni. ki jim je šola od rok, se morejo prijaviti potom dopisnice naravnost pri odboru Mladinske Matice, Ljubljana, Frančiškanska ul. 6. Kdor želi, da se mu knjige dostavijo po Pošti, mora seveda sam kriti stroške za poštnino (6 Din). Odrasle
naročnike bo posebno zanimal moderni mladinski roman Toneta Seliškarja, ki mu je bila prisojena razpisana književna nagrada
3000 Din, pa tudi Pipanova poljudna in bogato ilustrirana knjižica o radiju in sestavljanju cenenih radijskih aparatov.
de na kupe ter ga potem samo na posameznih mestih okrog trte zagrebejo, namesto da bi ga raztresli in tako sorazmerno okrepili vso zemljo.
Tako rekordnega obiska vinarska šola ob podobnih tečajih še ni videla. To je le dokaz več, kako nujno potrebni so taki krat-kodobni tečaji, katerih se utegne udeležiti tudi kmet, ki se na daljše tečaje ne more odstraniti s svojega posestva. 21. t. m. se bo vršil podoben te.čaj na oblastni drevesnici in trtnici v Pekrah pri Mariboru.
Letošnji pridelek vina v mariborski oblasti bo torej že zaradi omrznjenja trt pičel in se bodo morda zato nekoliko dvignile cene lanskemu pridelku, ki ga je še precej v kleteh in doslej ni mogel priti v promet.
Pod vtisom katastrofe v naših vinogradih
Rekorden obisk prizadetih vinogradnikov na tečaju za rezanje
trte v vinarski šoli.
Maribor, 20. marca.
Slutnje vinogradnikov, da je pomrznila v letošnji strahoviti zimi tudi vinska trta, so se izkazale v hujši obliki, kakor so pričakovali pesimisti. Iz mnogih krajev prihajajo poročila, da je trta pomrznila enostavno od vrha do tal. Najizrazitejši znak tega katastrofalnega udarca za naše vinogradništvo je bil rekorden obisk enodnevnega tečaja za rezanje trte na mariborski vinarski in sadjarski šoli, ki je bil napovedan za preteklo soboto, pa se je moral zaradi naravnost ogromnega navala interesentov raztegniti še na ponedeljek 18. t. m. Tako so mogli dobiti iz najbližjih in najoddalje-nejših krajev Slovenije došli vinogradniki vsaj nekaj strokovnega poduka, kako naj letos obrezujejo po mrazu težko prizadeto trto.
Ne samo iz mariborske okolice, Slovenskih goric, ljutomerskega in ormoškega okraja in Haloških goric, tudi iz daljnjega Bizeljskega so prišli posestniki in viničarji, da čujejo nasvete strokovnjakov v tej težki situaciji. Zanimivo je bilo gledati, s kako skrbjo so prihajali meščanski lastniki vinogradov s svojimi viničarji. kmetiški posestniki in njihovi sinovi ter delavci v vinarsko šolo, katero je večina gotovo prvič videla. Nujna sila je prisilila tudi kmetiško prebivalstvo, da išče končno strokovnega pouka za svoje gospodarstvo.
Najprej se je vršil v učilnici vinarske Šole teoretičen pouk. naicar so stopili udeleženci v vinograd pod Kalvsrjio, kjer jim je ravnatelj vinarske in sadjarske šole g. Priol praktično in nazorno razkazal, kako je treba letos obrezati trte. Priporočal je. da se ne smemo prenagliti z obrezovanjem, ker se sedaj še ne da točno ugotoviti, katera trta je ostala zdrava. Primerilo bi se lahko. da bi porezali še ono malo trte, ki je ostala zdrava. Zlasti je opozarjal ravnatelj g. Priol, naj se ne bojimo običajnega strašila, da se trta ne sme solziti in torej pozneje rezati. To namreč trti nikakor ne škoduje. Končno je podal predavatelj tudi druge nasvete o gojenju vinogradov, zlasti o gnojenju. Vinogradniki delajo namreč veliko napako, da znosijo gnoj v vinogra-
Gosp. Josip Lavrenčič,
znani rodoljub in bivši poslanec v rimskem parlamentu praznuje danes svoj 70. rojstni dan.
Porušeni most preko reke Mure v Gornji Radgoni. — Slika je posneta z avstrijske strani. Jasno so razvidne ogromne ledene plošče na avstrijski strani, ki so povzročite katastrofo. Nižje spodaj na Muri je videti dele mostu, ki jih delavci spravljajo na kopno. Na naši strani je videti razstreljeni led na reki.
Zopet zagonetni požari na Gorenjskem
Kranj, 20. marca.
V poslednjih osmih dneh beleži naša kronika zaporedoma kar štiri požare. V treh vaseh, ki niso ravno preveč oddaljene druga od druge, namreč v Srednji vasi pri Goricah, Zagradi pri Dupljah in Tatincih za Kokrico so pogorela stanovanjska in gospodarska poslopja, blizu ceste Golnik - Križe Pa je nastal večji gozdni požar. Zločini ali nesreče? Požari so sledili takole:
Pretekli torek v mraku je pričelo goreti nenadoma leseno poslopje nekega bajtarja v Srednji vasi pri Goričah. K sreči so še pravočasno opazili, da so ogenj pogasili, predno je postala vsa hiša žrtev plamenov. — Tretji dan na to je zapel rdeči petelin v vasi Zagradi ob državni cesti Kranj-Tržič. Posestniku Jamnikarju je do tal pogorelo gospodarsko poslopje, stanovanjsko hišo pa so toliko obvarovali, da tudi ni povsem zgorela.
Naslednjo nedeljo dopoldne je pričelo goreti v vasi Tatinci med Kokrico in Belo. Bilo ie okrog pol devete ure zjutraj, ko so opazili ljudje, ki so šli k sv. maši, da gori gospodarsko poslopje pri posestniku Jožetu Staretu. vulgo pri Šimnovcu. Ogenj se je kljub vsem naporom gasilcev in vaščanov močno razširil in do tal vpepelil gospodarsko poslopje in hlev ter močno poškodoval tudi stanovanjsko hišo. Stare trpi precejš-
njo škodo, ki jo cenijo na skoro 30.000 Din, dočim je zavarovan le za polovico te vsote.
Danes zjutraj pa je gorel gozd Seničevo nad cesto, ki pelje z Golnika v Križe. Ogenj je b il viden daleč na okrog ter je zavzel precejšen obseg, ker je solnce že dobro osušilo površino, ki je izredno eksponirana.
Zaporedni požari, ki so se pojavili v kranjski okolici v okolišu sosednih občin po daljšem zimskem presledku, so silno vznemirili prebivalstvo. Trdovratno se vzdržuje mnenje, da so delo roke zlobnega zločinskega požigalca. ki je v poslednjih letih strahova! ne samo kranjsko okolico, ampak vso Gorenjsko. To verzijo okrepljuje še dejstvo, da so se požari pojavili šele sedaj, ko je sneg skoro povsem v kranjski okolici skopnel. da je zabrisana vsaka sled. Orožništvo je uvedlo obsežne poizvedbe.
O gozdnem požaru, ki pa ni v zvezi z gor-
Pr| zapeki, motnjah prj prebavi, gore-čiči v želodcu, krvnih navalih, elavobolu. splošni slabosti vzemite ziutrai na tešče kozarec »Franc Josefove« grenčice. Po izkušnjah nabranih na klinikah za notranje bolezni ie »Franc Josefova« voda izvanred-no dobrodeino odvajalno sredstvo Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah
Vaše
srce potrebuje...
kot organ, za življenje neobhodno potreben, predvsem obzira. Delati mora neprestano noč in dan. Razburjanje in vznemirjanje vsled uživanja kave s kofeinom škoduje srcu in s tem celemu organizmu.
Vi se mogoče obotavljate plačati označeno ceno za »Kavo Hag brez kofeina«. Po krivici! Kava Hag ni nikako draga. Pomislite samo; to je zajamčeno neškodljiva zrnata kava, torej za Vaše zdravje neprecenljive vrednosti. Kavo Hag pije lahko vsak radi njenega prijetnega okusa, še več pa radi njene izvrstne kakovosti. Prepričajte se sami s poskušnjo, da je kava Hag pravi blagoslov za človeštvo.....
Dobite jo v vseh dobrih trgovinah. V krajs, kjer se še ne dobiva, posije vsako množino f ran ko po običajni ceni:
Kava Hag d. d. Martičcva U b, Zagreb.
Vzorec prejmete po pošiljatvi Din 1.50 v znamkah in priloženega
bona.
KAVA HAG VARUJE SRCE in ŽIVCE

njimi primeri, nam poročajo iz Tržiča:
Kmalu po drugi uri popoldne na Jožefovo se je začel valiti preko Kokovnice črn gost dim, ki so ga imeli Tržičani za meglo in oblake. Skoro se je pa pokazalo, da ie to dim gozdnega požara, ki je zavzel večje dimenzije na južni strani Križke gore. Kakor se je ugotovilo, je par paglavcev zanetilo nad Mežkovim borštom ogenj, ki jim je zdivjal in povzročil velik gozdni požar. V goro je odšlo veliko ljudi, ki so še pravkar vezovali Jožete in Jožice, da pogase in omeje požar, ki se je razvijal uprav s kinematografsko naglico po suhi travi, grmičevju in srobotju. Starši in varuhi, pazite na mladino in nadzirajte jo. kam hodi, da ne bo velike nesreče! Pripomnimo naj, da je prav na tem mestu gorel gozd leta 1899., torej ravmo pred 30. leti in je uničil gozd na vsem hribu.
Cvetni teden
LJubljana. 20. marca.
Tam na Orlah, dalje v Sostrem. Hrušici in Lipoglavi je zadnja leta razširjena lepa domača obrt. Ko poneha predpustno rajanje in pokopljejo pusta, pohite kmečki fantje v gozdove in začno izbirati lepe leske in zimzelen. Poiščejo tupatam zelo redek brinov grm, ki mu potem porežeio vse lepe vejice, v ljubljanskih papirnicah si nabavijo rdeč in rumen židan papir. Nato pa začno doma lepo vezati butare razne velikosti.
Ko nastopi cvetni ponedeljek, odrinejo fantje in dekleta v Ljubljano ter razstavijo svoje butare na Cankarjevem nabrežju.
Danes je bila razstavljena že lepa vrsta butar, ki jih mamice zelo izbirajo, dočim mladi kmečki fantje zgovorno ponujajo svoje izdelke domače obrti. Glihajo in hvalijo svojo robo, zraven pa tožijo tudi o slabih financah. Mnogi fantje z Orel in od drugod ostanejo kar ves teden v Ljubljani, preživljajo se skromno in prenočujejo pri kakih znancih. V soboto zvečer pa se bodo veseli vračali domov s primernim izkupičkom. T.ia v petek in soboto bodo prišli na trg tudi imoviti okoliški kmetje, ki bodo segali np velikih butarah ter Orličanom od-rajtovali kovače . .
Ob lepem solnčnem vremenu je v Ljubljani že splošno zavladalo pravo predveli-konočno razpoloženje. Tja v Štepanjo vas k božjemu grobu so včeraj že romale velike množice. Kmečki dečki so začeli sekati pomaranče Ljubljančani pa tudi med tednom radi hodijo k božjemu grobu in izbirajo gostilne, kjer se nudi dobra, pristna vinska kapljica . . .
Pride!
Pride!
I
Dvoje zaljubljenih
Zadnji najnovejši velefilm z
TLMO BANKY in RONALD COLMAN-om
Pr de! ELITNI KINO MATICA
Kulturni pregled
Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani
LJUBLJANSKA DRAMA.
(Začetek ob 20., spremembe označene.) ietrtek, 21.: Pravkar izšlo. Premijera. D. petek, 22.: Zaprto.
Jobota, 23.: Krog 3 kredo. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven.
LJUBLJANSKA OPERA.
(Začetek ob pol 20.. spremembe označene.) Četrtek. 21.: Grof Luxemburški. Premi jer-
ski abonma. Petek, 22.: Beg iz seraja. A. Sobota, 23.: Mignon. Gostovanje ge. Tinke Vesel - Pola. C.
MARIBORSKO ULBDALISCB.
Četrtek. 21. ob 20.: Romeo in Julija. C. Kuponi. _
Slovenski pesnik v programu »Eurvth-mie«. Skupina mladih umetnikov in umetnic, ki se ibira v Dornachu, v znanem an-tropoaofekem središču, ki sa je usatnovil dr. Rudolf St«lper, ie nastopila »rerfi tega me-
seca v Pragi z vzornimi točkami eurythmie (nove umetnosti, ki ni ne ples, ne telovadba). Na programu je bila tudi pesnitev Mirana Jarca »Bele rokec, ki jo je predna-šala eurythmično, v izvirnem jeziku Emica Franklova. Slovenska pesnitev je v svetovnem programu pač bela vrana. Kakor nam poročajo iz Prage, je češke in nemške slušatelje enako iznenadila melodioznost slovenske govorice. Večer je imel lep uspeh.
Razstava naših grafikov v Zagrebu
Dne 18. t. m. je bila ovorjena v salonu Sira v Zagrebu razsava slik in grafik članov »Udruženja grafičkih umetnika*. Obsega samo 40 izbranih del tistib umetnikov, ki so sodelovali v tem grafičnem pokretu. Slovence (ljubljansko sekcijo UGU) zastopajo: Šantel, Smrekar, Justin, Subic, Kos in Avgusta Šantel. Med Hrvati so Kully, Pe-čenec, Kuman, Gjurič, Renaric, Nasta Roje in drugi.
Razstava se je priredila ob priliki desetletnice grafičnega almanaha »Grafička umjetnost«, ki je dal pobudo za ustanovitev udružonja in a katerim je ozko ivazan na-
predek naše grafične umetnosti Udruženje bo izdajalo še dalje almanah, potem mape svojih članov in Monografijo jugoslovenskih umetnikov, od katere sla izšla doslej dva zvezka: Predič in Bukovac.
Ob tej priliki je izšla prva letošnja številka »Unijetnosti« (urednik M. D. G j u -r i č), ki prinaša več posrečenih reprodukcij in v tekstu nekatera zanimiva pisma V. Bhovca, dr. I. Kršnjavija in Uroša Prediča.
Druga številka »Riječi« je objavila več prispevkov iz kulturnega življenja. Tako n. pr. Ka Mesaric v članku Spomen - ploču Trešcecuc ostro kritizira repertoar zagrebškega gledališča, dr. P. Markovac piše mu-zikalno kroniko, dr. Kus - Nikolajev pp>mo-triva kmetske motive v slikarstvu Slavka Tomerlina, dr. Zdenka Markovič pa poroča o novih poljskih knjigah.
Srbski prevod Goethejev« >Ifigenije<.
V založbi kniigarne S. B. Cvijanovič v Beogradu je izšla knjiga T. V. Gete, Ifigenija u Tavridi. Priredio za štampu Jovan Jovano-vič - Zmaj. Ta izdaja Zmajevega prevoda, ki je prvotno izšel v »Letopisu M. S.<, je nekoliko popravljena in opremljena z obsežnimi opombami na koncu knjige, ki opozarjajo na prevajalčeve napake. Prevod ni nimalo vzoren: verzi so 'Vpto leseni in daleč od izvirnikov»iTf ' "	i^mn utegne
hiti tn rr-	-i ne mo-
rejo	' '	i'ivo v
izvirniku. Dobro bo rabil kot pomožna knjiga pri šolskem pouku iz literature, vendar se bojimo, da bodo učenci dobili preveč medel pojem o sili Goethejevega pesniškega izraza. Srbska literatura ima precej, prevodov iz Goetheja, izdaje, ki bi bila v zadostni meri vredna Goetheja, kakor jo pravkar dobivajo Čehi, pa še vedno nima — Zmajev prevod Ifigenije stane 15 Din.
Voditelj po Švici (»gvajcarska«) je izšel v srbohrvatski izdaji knjižne založbe »Lloyd< v Budimpešti. Knjiga je izšla v priročni obliki, obsega 400 strani z lepo repro-duciranimi slikami in 12 zemljepisnih kart ter je okusno vezana. Tako smo dobili dober Baedecker v domačem jeziku za jugoslorenskega turista, ki potuje po Švici. Knjiga pomeni obogatitev naše turistične literature. Glavni zastopnik založnice je zagrebška knjigarna St. Kugli, ki prodaja knjigo po 80 Din.
Roman o Locarnn v frnaroščini. V založbi Victora Attingera v Parizu je izšla knjiga »Le Rman de Locarnos. To je francoski prevod spisa modernega nemškega pripovednika Bruna Franka »Politische Novellec. Roman obravnava v zelo posrečeni, umetniško dovršeni obliki probleme, ki jih je reševala ali jih še rešuje evropska diplomacija po svetovni vojni in ki so v zvezi z evropsko bodočnostjo.
Gojiteljem sviloprejk v Prekmurju in Medjimurju
Murska Sobota, 20. marca.
V letošnjem letu bo število gojiteljev sviloprejk v naših krajih zelo narastlo. zato naj se tisti, ki želijo letos pravočasno brezplačno dobiti sviloprejkin zarod in murvine sadike, pismeno prijavijo najkasneje do 1. aprila na naslov: Cvetko Ščuka, profesor. Murska Sobota.
Javiti treba: a) koliko unč semena rabijo (za eno unčo = 25 gramov .ie treba imeti na razpolago JO odraslih murvinih dreves); b) kakšen prostor imajo na razpolago (sobo ,hlev, kuhinjo, klet, podstrešje): c) koliko odraslih murv je v tistem kraju: d) ali so že gojili aii videli gojiti sviloDrejke in e) koliko murvinih sadik želijo. Še tekom marca se bodo vršila predavanja o gojitvi svilopre.ike v Murski Soboti, v Beltincih, Dobrovniku in Dolnji Lendavi.
Očarljivo in nepozabno; Novo!
Boža iz
džungle
V glavni vlogi božanska
Doiores del Rio
Eksotična Jiubavna drama lepe mulatkinje m mladega Evropejca.
V sijaju tropične narave. Mulat-kinja Kol o m ha. Med divjimi zvermi. Krokodili. Zahrbtni str.c.
Ob 4., pol 6., pol 8. in 9. uri.
Te!. 2124.
Elitni kino Matica.
Obupane ženske
Domžale, 20. marca.
Spomladi, ko burneje zapolje kri, se v marsikaterem obupancu zdrami želja po skorajšnji smrti. Zadnje dni so si v našem kraju hotele vzeti mlado življenje kar tri ženske. Preteklo nedeljo se je vlegla malo pred odhodom popoldanskega vlaka z domžalske postaje neka poročena žena na železniški tir, a sta jo še pravočasno opazila dva moška, ki sta jo s silo potegnila s proge. Vzrok njenega obupa: družinski prepiri.
Sinoči se je po Domžalah razširila vest, da se je z lizolom zastrupila neka 20-letna mladenka. Okrog 19. se je podal v bližino greznice in izpila znatno količino strupene tekočine, nakar se je naglo vrnila v svojo sobo in se začela zvijati v strašnih krčih. V pravem času je še prihitel na pomoč zdravnik dr. Hočevar, ki je ukrenil vse potrebno. da so dekle lahko kmalu prepeljali v ljubljansko bolnico, kjer bo menda okrevala. Vzrok: nesrečna ljubezen.
Največ govorijo ljudje o poskušenem samomoru neke služkinje, ki so ji nedavno prišli na sled, da se včasi pregreši zoper sedmo božjo zapoved. Ko ji je gospodar pretekli četrtek zapreti!, da jo bo ovadi! orožnikom, ga je rotila, da le tega nikar in da bo raje dva meseca zastonj služila.
»V vudo bom skočiva, al' pa se bom obesva!« . , . .ie dejala. Še tisti večer je izginila in za njo ni bilo ne duha ne sluha. Tržani so bili splošno prepričani, da je prostovoljno odšla v večnost. Predvčerajšnjim pa je neki gospod, idoč mimo Osolino-ve pristave, slišal neko vzdihovanje in stokanje. Šel je pogledat v podstrešje in našel v senu premrto in sestradano služkinjo, ki je bila že skoro onesveščena. Tudi njej je prišel na pomoč dr. Hočevar in odredil takojšnji prevoz v ljubljansko bolnico. Služkinja se je iz strahu pred kaznijo prostovoljno postila na senu pet dni in pet noči. Glad jo je popolnoma izčrpal in je rešitev prišla v zadnjem času.
Vsak nai ve
da kupi moško, fantovsko ali dečo obleko najbolje in na ceneje pri »vdki
Josip Ivančič
LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA 7
lastni lidtlkl!	N« zamudit«!
Oglejte si zaloga In cenel
Domače vesti
*	Francoska odlikovanja. Predsednik itancoske republike ie povodom obiska vojvode Franchet d' Espereya v naši državi odlikoval ministra vojske in mornarice generala Stevana Madžiča z redom legije časti 2. stopnje, pomočnika ministra vojske in mornarice generala M. Mihajlo-viča z redom legije časti 3. stopnje, poročnika bojnega broda A Klinarja z redom legije časti 5. stopnje, uradnika ministrstva vnanjin zadev Kosto Pavloviča in Dimitrija Toškoviža pa z akademskimi palmami četi te stopnje. — Povodom kongresa za avtorsko pravo pa so bili odlikovani: književnik Branislav Nušič, načelnik ministrstva za trgovino in industrijo Janko Šuman in univerziteteni profesor Milorad Stražnicki vsi z redom legije časti 4. stopnje.
*	Iz »Uradnega lista«. »Uradni list« ljubljanske in mariborske oblasti objavlja v 27. letošnji številki: hodločb o sodniški dokladah, nadalje pravilnik o poslovanju računovodstvenih odsekov pri ministrstvih in o računovodstveni službi pri nakazoval-cih, odločbo o prežigosanju izdelkov iz zlata ter uredbo o opravljanju prisege v re-sortu ministrstva za pošto in brzojav.
*	Izpremembe v vojaški službi. Artilje-
rijski kapetan 1. razreda Branko Tominšek je imenovan za vršilca dolžnosti poveljnika 3. divizijona Moravske artiljerijske brigade. Izpit za rezervnega sanitetnega poročnika so položili dr. Zlatko Fišer, dr. Stanislav Kolar in dr. Vladimir Premrov. Ostavko na državno službo je podal sanitetni poročnik vojne mornarice dr. Franjo Debeljak.
*	Nov odvetnik v Kamniku. Odvetniška zbornica v Ljubljani razglaša, da je bil g. dr. Ivo Potokar dne 13. t. m. vpisan v imenik odvetnikov s sedežem v Kamniku.
*	izplačilo kuponov in zamenjava starih delnic Jadranske banke a. d., Podunavskog trgovačkog a. d. in Jadransko-podunavske banke, Beograd, za nove delnice. Jadran-
sko-podunavska banka v Beogradu izplačuje po sklepu zbora delničarjev od 16. marca 1929 na svoje delnice za leto 1928 dividendo od Din 2.50 po komadu, počevši od 1. aprila 1929. Dividenda se izplačuje proti izročitvi starih delnic s kttponskimi polarni. Ob tei priliki se bodo stare delnice zamenjale za nove. To vest smo priobčili že v torkovi številki »Jutra«, a jo zaradi nekih pogrešk, ki so bile v notici, priobču-jemo ponovno.
*	Razpisani službi. Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani razpisuje mesto provizornega uradnika pravnika s pravico do definitivne namestitve in z napredovanjem po pragmatiki. Prošnje je treba vložiti najkasneje do 2. aprila. Inšpekcija dela v Ljubljani -azpisuje službo dnevničarja-služitelja. Prošnje je treba vložiti do 23. t. m
*	Darovi za gladujoče. Velikemu županu ljubljanske oblasti so poslali poleg že objavljenih darov k zbirki za gladuioče rodbine svoje prispevke: Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani 1000 Din. Uprava veleposestva kneza VVindisch-Graetza. Slatina, p. Šmartno pri Litiji 500 Din; Evangelijska cerkvena občina in evangel. gosp. društvo v Liubljani 300 Din; Remec & Co, Ljubljana 100 Din; Gozdni tirad Karola Auersperga v Kočevju 10.000 Din: Alojzij Loger, posestnik v Hrastniku 50 Din; županstvo Boh. Bistrica 100 Din: Ed. Glanzmann & Andr Gassner predilnica in tkalnica. Tržič, 3000 Din: M. B Ljubljana 200 Din; Kari Auersperg. gozdni urad Soteska, p. Toplice pri Novem mestu 4000 Din. Doslei skupaj v gotovini 100.754 Din.
*	Železniški promet v vsej državi uspo-stavljen. Ker ie končno tudi liška proga zopet otvoriena, ie prometno ministrstvo izdalo obvestilo, da je v vsej državi popolnoma uspostavlien železniški promet.
*	Položaj državnih uslužbencev. Na plenarni seji, ki se bo vršila 22. in 23. t. m. v Beogradu, bo glavni činovnički savez razpravljal o sedanjem položaju državnih uslužbencev ter o korakih, ki jih je treba storiti v najbližnii bodočnosti.
*	Služba dnevničarja-služitelja ie razpisana pri inšpekciji dela v Ljubljani z mesečnimi kosmatimi dohodki 950 dinarjev. Prošnje vložiti najkasneje do 23. marca.
*	Gozdovniški idejni tečaj v Celju preložen. Radi nenadnih ovir je bilo vrhovno vodstvo Z. S. T. prisiljeno, da ideini tečaj, ki nai bi se vršil 24. in 25. t. m. v Celju, preloži na binkošti.
*	Smrtna kosa. V Notranjih goricah je preminul v starosti 77 let ugleden posestnik g. Ivan K u š a r, oče bivšega narodnega poslanca in naše upravniške uradnice. Pokojni ie bil dolga leta župan, predsednik Krajevnega šolskega sveta ter ustanovitelj in vodja raznih društev. Pokopan bo danes ob 16. — V Kamniku je umrl višji oficijal v pokoju g. Ivan M e s n e r. Tudi njega bodo pokopali danes ob 16. — Težki bblezni je podlegel ttdi gosp. Jean Praunseiss, hiš. posestnik in trgovec, star 57 let. Njegov pogreb bo jutri ob 15. — Pokornim blag in časten spomin, rodbinam iskreno sožalje.
*	Občine, šolski odbori. Javne korpora-cije in privatniki, ki nameravajo graditi kakoršnekoli nove nadzemne gradbe ali adaptacije, opremiti nova ali obstoječa poslopja, naj se pismeno obrnejo na Klub arhitektov pri Udruženju jugoslovenskih in-ženjerjev in arhitektov, sekcija Ljubljana, Turjaški trg 1., ki jim brezplačno nudi navodila in nasvete glede eventualnega razpisa natečaja, direktne oddaje izvršitve načrtov, sestave proračunov, stavbnega vodstva itd.
*	Vreme. Že dvanajsti dan pomlad. Zjutraj navadno še pritisne pohleven mraz tako, da zdrkne živo srebro v termometru pod ničlo, a popoldne nastopi izredna toplota in običajno kaže termometer na soln-cu že nad +15 C, v senci pa okoli +12 C. Barometer se giblje med 772 do 774. Davi je bilo v Sloveniji naslednje termometer-sko stanje (v oklepajih prejšnji dan): Bohinjska Bistrica —2 (—1), jasno, snega 10 cm; Kranjska gora —6 (—6), jasno, sneg 20 cm; Jesenice 0 (—2), jasno, 5 cm; Tržič 0 (—2), jasno; Kamnik 0 (—1), jasno; Ljubljana gl. kolodvor —1 (—3), jasno; popoldne na solncu +18 C, v senci +12 C; Celje — 1 (—2), jasno; Brežice +2 R (+3 R), jasno; Dravograd-Meža —3 (—5), jasno; Maribor gl. kol. —2 (—2), jasno; Ljutomer —1 (—5), jasno; Kotoriba —1 (—1), jasno; Št. Janž na "Dolenjskem —6 (—7), jasno; Novo mesto —1 (—2), jasno: Kočevje —3 (—2), jasno in Rakek —1 (+1), jasno.
*	General Ostojič župan Subotice. Veliki župan bačke oblasti je postavil za župana Subotice upokojenega brigadnega generala g. Selimira Ostojiča, za podžupana pa odvetnika dr. Lazarja Orašiča. General Ostojič, znan bojevnik z raznih front, je bil na lastno prošnjo upokojen novembra 1927 in je zadnja leta bival v Beogradu. Med člani novega subotiškega občinskega odbora je tudi naš rojak, direktor subotiške železniške direkcije g. dr. Jakob Borko.
*	Kdo hoče postati upravitelj IHdža.
Oblastni odbor sarajevski, ki je nedavno razpisal natečaj za mesto upravitelja znanega zdravilišča Ilidže pri Sarajevu, je prejel nad petdeset ofertov. Za to službeno mesto se poteguje trideset upokojenih častnikov Ostali reflektanti so zdravniki, in-ženjerji in uradniki raznih strok. Za mesto upravitelja je vložil ofert tudj neki krojač, ki je prošnji priložil spričevalo, da .ie dovršil osnovno šolo in da je bil tri leta krojaški vajenec.
*	Prepovedana igra. V prometu so se pojavile karte ki jih ponuja neka banka »Credit Continental« iz Amsterdama po posebnem sistemu, ki ga imenuje »Multi-plying Cooperation«, ki je pa najbolj sličen sistemu »snežnih kep« ObliubHa;o se neke premije, kadar bi izšle »vse barve« v »seriji udeleženca« v 4000 izvodih - kako se piide do take premiie. je po prospektih nerazumljivo, tudi manika vsaka kontrola banke Od finančne direkcije izvemo, da se smatra omenjeni sistem s orodajanjem knr za inozemsko loterijo Vsako razpečavanie in hranitev teh srečk v naši državi ie prepovedano in se kaznuje z občutno globo, v slnčaiu neizterljivosti ? zaporno kizniio
*	Nov župnik v Višnji gori. Po smrti župnika Teksteria vakantna župnija Višnja gora je podeljena g. Francu Vidmarju, doslej župniku pri Sv. Trojici v Tržišču.
*	Dijaški dom v Zagrebu. V Zagrebu bodo pričeli letošnjo pomlad z gradbo modernega dijaškega doma, v katerem bo prostora za 200 dijakov.
Špecilalist-zdravriik
dr. Janko Hafner
me je požrtvovalno ozdravil težkih bolezni v glavi, za kar se mu javno iskreno zahvaljujem. Ljubljana, 18/III. 1929.
NINA PRELOVČEVA.
*	Nov obrambni nasip pri Novem Sadu.
V torek so pričeli pri Novem Sadu z delom za napravo novega obrambnega nasipa od železniškega mostu do kanala kralja Petra. Dela se bodo izvršila v oktobru. Za deset metrov široki in osem sto meti ov dolgi nasip bo treba 9000 kubičnih metrov zemlje, ki se bo navozila v 25 dneh. Ta nasip bo služil obenem kot "temelj novemu in modernemu dunavskemu keju, ki se prične letos graditi.
*	Visoka starost. V Slovenski Bistrici je te dni obhajala g. Jerica Jelen, rojena Ku-šar stoletnico svojega rojstva. Za slav-nost je poskrbela znana Stigerjeva rodbina. ki je jubilantko tudi bogato obdarila. Starka živi v mestni ubožnici ter še vedno opravlja lažja dela.
*	Steklina. K poročilu v št. 64. »Jutra« o steklini v ciganski naselbini nam piše ugleden strokovnjak: Poročilo po moji sodbi ne more biti točno glede na posledice stekline. Pri steklini traja namreč inkubacijski stadij, t. j. rok od dneva infekcije do dneva, ko se pojavijo prvi znaki stekline, približno 6 tednov. Pri kuničih. ki se cepijo z virusom stekline direktno v možgane, se pojavi steklina šele v 12 do 16 dneh. Iz navedenega dejstva sledi, da cigani niso mogli že drugi dan oboleti na steklini. Razen tega pa moramo predpostavljati, da niso uživali surovega mesa, a pri kuhanju, oziroma pečenju se virus stekline uniči. V zadevnem primeru gre najbrž za kako pa-ratifozno oboleniie, odnosno za bulbarno paralizo, kj^ima gotovo sličnosi s steklino.
*	Tkanina »E1ERNUM« glavna zaloga za '»^oslavljo pri I Medved manufpktura.
ITO — zobna pasta najboljša I
*	Kot noč ln dan je razlika, ako ne rabite raznih poceni sredstev za pranje ampak vzamete ŽENSKO HVALO in Schich-tovo TERPENTINOVO MILO. — Poglejte naš današnji oglas!
*	Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izvršitev.
*	Velika noč v Dalmaciji — glej današnji oglas.
Iz Ljubljane
u— Odlikovanje 38 policijskih nameščencev. V veliki županski palači je v ponedeljek ob 11. g. veliki župan dr. Vodopivec v spremstvu tajnika g. dr. Senekoviča pripel večje število zlatih in nekaj srebrnih kolajn za državljanske zasluge našim uniformiranim in civilnim javnim organom državne policije. Uniformirane odiikovance je predstavil g. oblastni poveljnik Bedenk, civilne polic, agente pa g. polic, direktor dr. Gu-štin. G. veliki župan je v velik; dvorani imel na odiikovance daljši lep nagovor, kjer je med drugim povdarial, kako važna in naporna je varnostna služba, tako glede vzdrževanja reda in miru v državi, kakor tudi za posedujoče sloje. Koncem govora je g. veliki župan izrekel vsem odlikovan-cem svoje čestitke. Po izvršenem odlikovanju 38 stražnikov in nadzornikov se je v imenu teh zahvalil g. velikemu županu g. kontrolni nadzornik Ivan Obreza, za odiikovance, polic, agente, pa Janko Benedičič. Oba sta se za odlikovanje zahvalila v kratkih besedah ter povdarjala, da jim bo to odlikovanje v spodbudo, da bodo žrtvovali vse svoje moči za uspešno izvrševanje težke in nevarne, njim poverjene službe.
u— Proračunska seja občinske uprave.
V petek popoldne ob 5. se bo ljubljanska občinska uprava sestala na redno javno sejo, ki bo veljala v prvi vrsti občinskemu proračunu za tekoče leto. Koncem seje se bo vršila volitev članov reorganizacijske-ga odseka ter konstituiranje odseka, v tajni seji pa se bo obravnavalo o najetju občinskega posojila.
u— Iz gledališke pisarne. Opozarjamo na spremembo repertoarja v četrtek in petek. Premijerski abonenti dobe v četrtek za svoj abonma Grofa Luxemburškega. abonenti reda A pa imajo v petek Mozartovo opero »Beg iz seraja«. Dramska premijera »Pravkar izšlo« se uprizori v četrtek za D abonma.— Za pasijonsko igro I. N R. I. sprejema zunanja naročila vstopnic gledališka uprava, ki prosi, da se z naročilom vred pošlje vedno tudi denar Posamezni sedeži- parter od 30 do 22 Din, balkon 22 in 18 Din, galerija po 14 12 in 10 Din in lože po 100. 120, 70 in 75 Din.
u— »Društvo upokojenih javnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani« ima letošnji redni občni zbor v nedeljo 24. t. m. ob 10. dopoldne v salonu restavracije pri Mraku • na Rimski ccsti. K obilni udeležbi članstva vabi odbor.
u— O naši vojni mornarici bo pod okriljem ZKD predaval jutri, v petek ob 20. v mali dvorani Kazine g. Viktor Pirnat. Predavanje, ki ga bodo pojasnjevale številne skioptične slike naših pomorskih in hidro-avijonskih edinic, bo pojasnilo pomen in vrednost morja ter potrebo vojne mornarice. Dalje bo predavatelj opi:al najvažnej-.še edinice naše mlade mornarice in predvsem mladini povdari! pomen svobodnega morja in pa sijajno bodočnost mladih ljudi, ki se posvetijo mornarskemu poklicu. Zato bo posebno mladina posetila to predavanje, ki bo prvo te vrste v Ljubljani.
u— Pevsko društvo »Slavec«. Drevi ob pol 20. ima celotni zbor važen sestanek. Pridite vsi! Pcvovodja.
u— Vinska afera. Preiskava v vinski aie-ri se z vso natančnostjo nadaljuje .Na oddelku finančne kontrole pregledujejo ogromen aktni materijal. Končni rezultat preiskave še ni znan. V vinsko afero zapleteni finančni stražnik še ni bil izročen sodišču. Suspendiran je pač od službe. Ali se uvede proti njemu kazensko postopanje, je odvisno od končnega rezultata preiskave.
u— Mal požar na Gradu. Včeraj popoldne je začelo goreti listje na Gradu. Požar se je sicer naglo širil, toda je kmalu pojenjal. Gasilci niso stopilni v akcijo. Kakor zatrjujejo, je bržkone požar nastal na ta način, da je neki pasant vrgel cigaretni ogorek med suho listje, ki se je nato vžgalo.
u— Požar na Šmarni gori. Šmarna gora kot najpriliubljenejša bližnja izletna točka je bila na praznik sv. Jožefa obiskana, kakor že dolgo ne. Bil je krasen predpomla-danski dan, zato ni čuda, da so ljudje prihajali gori kar v procesijah. Ljudi je vr-velo po romarski poti in po vseh stezah, ki vodijo na vrh. Na stotine in stotine se jih je razletelo tudi po pobočju Grmade, kier raste teloh. Pri tem pa se ie popoldne pričelo nenadoma kaditi na dveh mestih na pobočju Grmade. Neznani kadilci so bili neprevidni ter odvrgli v suho travo ogorke cigaret. Suha trava se je nenadoma vnela in nastal je gozdni požar, ki je ugasnil šele pozno zvečer. Škode ogenj ni povzročil posebne, ker je zgorelo le nekaj listja in suhe trave, osmojeno pa je nekaj pritlikavega drevia.
u— Nesreča s kolesom. Z Ježice nam poročajo: Toplo pomladansko solnce je Dunajsko cesto že precej izsušilo, zato je videti posebno ob jutranjih in večernih urah precej kolesarjev. Zato niso izogibne večkratne kolesarske nesreče. Na Jožefovo se je okrog 8. zjutraj peljal v mesto na kolesu Miha Govekar, kovaški mojster v artilerijski vojašnici. Ravno pred vilo »Sava« v Stožicah se je hotei umakniti večji skupini kolesarjev, ki so vozili iz Ljubljane nasproti, obenem pa tudi psoma, ki sta se ravno v tistem trenotku pripodila izza hišnega vogala. Tla so bila precej spolzka, prenagli zavoj balance je spodnesel kolo in mož je padel v jarek ob tratoarju tako nesrečno, da si je zlomil v stegnu nogo, kar so šele ugotovili v bolnici. Mimoidoči pa-santje so ga takoj odnesli v pekarno k Ja-kinu in s pošte telefonirali po rešilni avto. ki je v kratkem času prispel in odpeljal nesrečnega moža v bolnico.
u— Tat v stanovanju. Predsnočniim okrog 22. je hotelir Jernej Cerne telefonič-no obvestil policijo, da je bila izvršena v stanovanju služkinj v hotelu »Štruklju« v Dalmatinovi ulici drzna tatvina. Služkinje
so pustile sobo kake četrt ure nezaklenjeno ter pač niso pričakovale tatinskega obiska. Ob imenovani uri pa ie odšla služkinja Angela Tomšičeva po opravku v sobo ter takoj zapazila, da ie okradena. Ko je priklicala še drugo uslužbenko Terezo Pižmahovo, sta obe ugotovili, da jima je neznani uzmovič odnesel več denarja in raznih kosov oblek ter perila.
u— Razne tatvine. Delavcu Aloiziiu Br-varju iz Vodmata ie nekdo odnesel s stavbe Poštne hranilnice na Aleksandrovi cesti več raznega orodia v vrednosti 100 Din. — Služkinja Ema Kavalar je prijavila, da ji ie odnesla neka Štefka K. kompletno obleko. Štefka ie stara znanka policije. — Ključavničarju Antonu Krhnetu v Cegnar-ievi ulici št. 12 je te dni odpeljal nekdo z vrta petiolejski sod, vreden okrog 200 Din.
Iz Celja
e— Krasen uspeh plesnega turnirja. Plesni turnir za prvenstvo v mariborski oblasti, ki se je vršil 23. februarja t. 1. v celjskem Narodnem domu, je bil zaključen s čistim dobičkom 7200 Din. Ta znesek se je razdelil dne 7. t. m. od predsednika odbora za plesni turnir v navzočnosti 2 odbornic in I odbornika med najbednejše v mestu Celju. Dvanajst rodbin, oziroma oseb je prejelo podpore po 250 Din, dvanajst po 200 Din in dvanajst po 150 Din.
e— Lepo uspela Cankarjeva proslava v Celju. Savez jugoslovenskega srednješolskega udruženja »Napredek« iz Maribora je priredil na povabilo celjske srednješolske družine »Sloge« v soboto zvečer svečano proslavo Cankarjevega spomina, ki je prav lepo uspela, žal da ne toliko gmotno. Oni, ki so proslavo ignorirali, si pač niso napravili najlepšega izpričevala. Tem bolj pa je vredna polivale naša mladina, ki je napolnila stojišča in balkon dvorane Narodnega doma do zadnjega kotička. Vse točke programa so bile podane s toliko dovršenostjo in umevaniem velikana Cankarja. da se je bilo treba čuditi, v vsem predvajanju pa se je izrazito poznala tudi velika in močna ljubezen mladih srednješolskih idealistov do nepozabnega genija. Vsi, ki jim je globoka, večna Cankarjeva umetnost pri srcu, so bili nad vse zadovoljni z večerom in iskreno hvaležni naši mladini za njen trud in napor.
e— Smrtna kosa. Škrlatinka zahteva med našimi najmlajšimi vedno nove žrtve. V ponedeljek je pobrala v tukajšnji bolnici Sletnega Ivana Volerja kočarjevega sina iz Liubnega. Na Jožefovo je umrl istotako v bolnici enoletni Franc Planinšek. posestnikov sin iz Zgornje Hudinje pri Celiti.
e— Velik sejem v Poljčanah. V torek dne 26. t. m. bo v Poljčanah velik živinski in kramarski sejem.
e— Umesten razglas. Mestni magistrat ccliski ie te dni pod strogo kaznijo prepovedal vsako odkladanje smeti in nesnage v Jurčičevi ulici tako na cestišču, kakor tudi na zasebnih zemljiščih. Svoiečasno smo že opozorili na tako nedopustno ravnanje posameznikov, ki so privažali na travnik poleg državne realne gimnazije razen neuporabnega starega stavbnega materijala tudi vsakovrstne smeti in nesnago.
IS Sij
pomlad
■bo letos pozdravljena s prekrasnimi damskimi plašči in toaletami tvrdke FRAN LUKIČ v Ljubljani. Vsak plašč in obleka model in umetnina zase.
I5-IU.„ n'"*..... .LL
Popusta
51 o f e za moške obieke, zgotovliene obleke, perilo, čepice, klobuke, samo-vezoice. nogavice Ltd. pri
ANTON PRESKER. Ljubljana, Sv. Petra c. 14.
Spomladanski kričistilni čaj
po župniku KNEIPPU se dobi v lekarni Leustek, Ljubljana, Resljeva cesta 1 pri zmajskem mostu. Razpošilja se tudi po pošti.	3930-a
Rnhnrin za želodec ir čiščenje UuUUI lllfkrvi, uspešno sredstvo proti debelosti, slabe prebave in habi> tuelne obstipacije. — Dobi se v vseh lekarnah. Proiz\>aja lekarna III. ARKO, Zagreb, llica št. 12.
h Velikonočne praznike
praška šunka
ter različne delikafcse kakor: Ercieothateki sls-, sardine, različne konzervirane ribe, konjak, rum. čaj, likerji vseh vrst, bwte!i-ska in desertna vina, šampanjec itd. nudi
FR. KHAM, Miklošičeva cesta S
Ne mučite svoje dece z ribjim oljem, ker
prašek prirejen iz ribjega olja. radi svojega osobito ugodnega okusa nadomesti Po-Gajanje običajnega ribiega olia. Dobiva se v vseh lekarnah v malih omotih do Din 25.— in velikih omotih po Din 42.—.
Danes premijera:
Harry Liedtke
Vivian Gibson, Herman Picha Razkošna revija lepotic!! Ob 4., K 7., i/28„ 9. KINO DVOR.
Telefon 2730
e— Hud pomočnik. Pri posestniku in trgovcu Josipu L. v Spodnji Hudinii ie že dalje časa uslužben 281etni mesarski pomočnik Hinko Ž„ doma iz Sladke Gore pri Šmarjah. Hinko je večinoma zaposlen z nakupovanjem živine na gospodarjev račun po deželi. Nedavno je pa gospodar opazil, da je Hinko od zaupanega mu denarja v treh obrokih utajil 350 Din. Prijel je pomočnika nekoliko trše zaradi tega zneska, na kar se je pa Hinko silno razjezil in je gospodarja udaril z lopato po levi prsni strani. Gospodar je zadevo ovadil policiji, ki je poklicala hudega Hinka na odgovor. Hinko ie svoj dolg napram gospodarju priznal in ga je tudi pripravljen poravnali, glede udarca z lopato je pa izjavil, da je je mimogrede zamahnil proti gospodarju, ker ga je gospodar poslal sejat pesek, kar za mesarskega pomočnika ni primerno opravilo.
Na srcu in živčno bolnim priporočamo našo
Kofeina prosto oraženo kavo
Sveže čajno maslo m pristne kranjske klobase stalno v zalogi.
ANTON FAZARINC CELJE
Iz Maribora
a— Finančni direktor v Mariboru. Te
dni se mudi v Mariboru finančni direktor dr. Povalej na inšpekcijskem potovanju. In-spiciral bo mariborsko davčno upravo. Stranke bo sprejemal danes, v četrtek in jutri v petek v palači velikega županstva v drugem nadstropju, soba štev. 71, med 10. in 12. uro.
a— Uspešen razvoj Posojilnice v Mariboru. Posojilnica v Narodnem domu se v vseh panogah svojega poslovanja lepo razvija in napreduje. Denarni promet v skupnem iznosu 320 milijonov se je v primeri z lanskim dvignil za 58 milijonov. Število zadružnikov je znašalo koncem leta 4004 s 15.579 deleži. Povišalo se je za 310 Članov s 36S deleži. Celokupno stanje vlog je znašalo §0.5 milijona Din, od tega na knjižnice 65.5 milijona ter se je pomnožilo za 12 milijonov. Posojil je dala Posojilnica skupno 81.5 milijonov, to je za 12 milijonov več kakor prejšnje leto. Cisti dobiček znaša 575.215 Din, rezervni zaklad se je povišal za 2.22 milijona na 4,683.000 Din.
a— Fomlad v parku. Olepševalno društvo je včeraj spustilo v ribnik oba labu-da in račjo družino, ki so prezimili v vrtnariji na Koroški cesti. Z vidnim zadoščenjem sta sfrfotala labuda nad tako dolgo pogrešanim ribnikom.
a— Smrtna kosa. Na praznik je preminul na Bizeliskem znani veleposestnik g. Josip Balon. Pogreb bo danes ob 14. na Bizeliskem. V Badenu pri Dunaju ie umrla v ponedeljek po težki bolezni gospa Gizela Vidmar, soproga mariborskega lekarnarja g. Ivana Vidmarja. Pokopana bo na Dunaju.
a— Socialistični omladinci pred sodiščem. Včeraj se je vršila pri okrožnem sodišču v Mariboru razprava proti šestim socialističnim omladincem iz Maribora, ki so biii pred razpustom narodne skupščine strankarsko politično precej agihii. Med drugim so imeli meseca decembra protestno zborovanje, na katerem so zahtevali, naj se ukine nedeljski pouk na mariborskih obrtno nadaljevalnih šolah, kakor se je to zgodilo tudi v Ljubljani. Obrtniki so se zaradi tega pritožili pri policiji, ki je zadevo prijavila sodišču in obtožila omladince zaradi kršitve društvenega zakona, češ, da so sodelovali v organizaciji, ki ni bila prijavljena in potrjena. Včerajšnji razpravi je prisostvovalo vseh 6 obtožencev, zagovarjal pa jih je odvetnik dr. Reisman, ki je V zagovoru dokazoval, da ne gre za društvo ali nedovoljeno organizacijo, marveč za sestavni del socialistične stranke. Te organizacije ni bilo treba prijaviti, ker dopuščenim političnim strankam ni bilo treba predlagati svojega programa v oblastno odobren.ie. Zagovornik je predložil tudi pravila in poročilo kongresa, ki se je vrši! lansko pomlad v Beogradu. Ponudil je še več drugih dokazov, zaradi česar je bila razprava odgodena.
a— Aretiran dolgoprstnež. V ponedeljek je policija aretirala bivšega viničarja, sedaj brezposelnega Franca Breznika, ker je gostilničarju Milavcu izmaknil sodček in ga prodal drugemu gostilničarju, prav pridno pa obiskoval tudi tuja stanovanja. Ko je bil Breznik že v sodnih zaporih, je prijavil ključavničar Babič še tatvino čevljev. Policija je ugotovila, da ima Breznik te čevlje še na sebi. Ko ga je Babič posetil v zaporu, je moral Breznik ukradene čevlje seveda sezuti in vrniti lastniku.
Mizarska dela
oddajamo na vojašnici Kralja Petra I. v Mariboru. Reflektanti naj pošljejo svoje naslove Gradbenemu podjetju Ing. Fran Tavčar d. z o. z., Ljubljana.
3955-a

naravna krepilna hrana Ovomaltine pospešuje rast in pridobivanje na teži kakor tudi duševni razvoj.
iz
»1» V"V
Trzica
Šport
Športni drobiž
Na zadnji seji JNSa sta biia dr. Mlina« rič (Hašk) in Jakopčič (Concordia) kuopti« rana v upravni odbor.
Te dni potujeta predsednik JNSa doktor Pandakovič in tajnik dr. Kiboli v Beograd. Zaprosila sta avdijenco pri kralju Aleksan« dru, pokrovitelju JNSa, katerega bosta na« prosila, da bi prisostvoval peti tekmi Ju« goslavija : Rumunija za zlati kraljev pokal, ki se vrši 19. maja v Bukarešti. Delegata bosta posetila tudi ministra dr. Mažurani« ča in dr. Švrljugo ter ju naprosila za de« narno podporo za naš nogometni šport. Pri prometnem ministru bosta intervenirala glede voznih olajšav nogometnih moštev, prosvetnemu ministru pa bosta predlagala, naj se novi pravilnik za telesno vzgojo do« stavi v proučevanje tudi JNSu, ki je naj« večja športna organizacija v naši državi.
Nedeljske tekme za italijansko prvenstvo so prinesle naslednje rezultate: Biescia : Crcmona 2 : 1, Bologna : Napoli 4 : 0, Ve« nczia : Pro Vercelli 4 : 3, Padova : Prato 3 : 1, Torino : Legnano 2 : 1, Bari : Mi« lano 2 : 2, Pro Patria : Modena 1 : 1, No« vara : Casale 2 : 0, Dominante : Livorno 2 : 0, Trieste : Atlanta 2 : 0, Roma : Ales« sandria 2 : 0, Reggiana : Fiume 1 : 1, Ju« ventus : Genova 2 : 0, Ambrosiana : Vero« na 9 : 0, Biella : Pistoia 1 : 0, Lazio : Fi« renze 5 : 1. Pri tekmi Roma : Alessandria je prišlo do pretepov, zaradi katerih je morala intervenirati policija in je bila tek« ma prekinjena.
Tudi na Kitajskem se šport močno raz« vija. Kitajski lahkoatleti so dosegli rela« tivno dobre rezultate. Sedanji kitajski dik« tator Čangkajšek je v svrho povzdige spor« ta odredil, da se bodo na velikanskih trav« nikih v bližini templja v Pekingu zgradila velika športna igrišča.
Nogometno prvenstvo Uruguaya si je priboril Penarol.
BSK gostuje v soboto in v nedeljo na Češkoslovaškem. V soboto igra v Pragi proti Sparti, v nedeljo pa v Prostejovu proti SK Prostejov._
Začetek nogometnih prvenstvenih tekem v Sloveniji
V nedeljo 24. t. m. se prično v Ljubljani, Mariboru, Celju in Trbovljah spomladanske prvenstvene tekme. V Ljubljani igrata Ilirija in Jadran ter Primorje in Slovan, vsak s I. moštvom, rezervo in tumorji, v Mariboru igra SSK Maribor s Svobodo in Rapid z Železničarji, v Celju se srečata SK Olje in Atletik SK, v Trbovljah SK Amater in SK Trbovlje. Tekmi Ilirija : Jadran ali Primorje : Slovan bo LNP iz gmotnih razlogov najbrže preložil na praznik 25. t. m.
Pravilnik za prvenstvo rezervnih moštev
(Službena objava LNP)
Za odigravanje prvenstvenih tekem rezervnih moštev v Ljubljani ia Mariboru stopi v veljavo g pomladno sezono 1929 savezni pravilnik, ki se glasi:
1.	U sivdru podizanja nogometnog športa uop-če, te stvaranja i unapredjenja valjanih rezerva napose mož-e pod>savez svaike godine rasplsati prvenstvo rezervnih momčadi.
2.	Prvenstvo rezervnih mom-čadi igra se za 11 vriijedrnih kolajna, koie daje podsavez ono j momčadi, koja se na prvenstvenoj tabeli najbolje plasira.
3.	Za prvenstvo rezervnih momčadi dužan je nomikiirati svoju rezervmu momčad svaki prvorazredni klub, koji se nalazi u sjedištu podsa-VRza, na mogu nominirati svoje rezervne momčad: i svi ostali kihtbovi. Nominiranje ovih poslednjih uzet če podsavez u obzir prema teh-ničkirn i financijalnim mogučraostima.
4.	Rezervnim igraSima smatraju se oni igrači, koji ne igraju stalno u prvoij odnosno u junior-skoi momčadi.
5.	Ut.akmice rezervnih momčadi igraju se po načinu i sistemu, po kojem igraju prvenstvo njihove prve momčadi (sistem na bodove ili cisp-sistem).
6.	Utakrrfce ne žriijebaju se posebice, več za njih vriocdi žnijeb prvih momčadi, dočim se u-takrnice imadu odigrati isti dan kao utaikmice prvih momčadi i po moguonosti na istom igrali stu.
7.	U koliko rezervna roounčad kotu anatogn-u uitafemicn ne odiigira isti dan kao prva momčad, te u kolilko se utakmica rezerve mora odigrati naknadno, ista se imade odigrati u rofcu od 14 dana i nesmiije na mioj igrati niti iedan igrač, koji je igrao u istovjetmoj ntatemici prve mom-čad5. Ova ustanova ne vrijedi, ako se imade odigrati naknadno istovjetna utakmica prve m<mičadi.
8.	U kolifco bi u prvenstvu rezerva na tttak-mtoi, koja se naknadno odigrava, nastiupio igrač, koji je igrao u ranije odigranoj istovjetnoj utak-mici prve momčadii, to se smatra, da je do-tična rezerva nastupila sa igračem, koji je pod zabranom, pa se kažnjava sa 14 dana zabrane
, na svom prvenstvu a utakmicu gubi sa 0:3.
9.	Za prvenstvo rezervnih momčadi vri jede svi propisi pravila i pravilnika JNSa u koliko nijesu u protimbi sa gore navedenim ustanovama. U dvojbenim slučaje^nima pravo tuimačenja ovoga pravilnika imade ledino upravni odbor JNSa. — Tajnik II._
SK Jadran. Odborova seja bo danes, 21. t. ol ob 20. r Narodni kavarni. V petek, 22.
č— Občni zbor Stavbne zadruge Planin* ski dom je potekel v soboto precej burno, debata je bila prav živahna, toda ne na vi« šku stvarnosti. V načelstvo zadruge je bil I po večini iz.voljen stan odbor, ki bo svoje uspešno delo nadaljeval tudi v prihodnjem Jetu.
č— Ukinjena vlaka Kakor so poročale nedeljske novine, se ukineta na progi Kranj Tržič vlaka, ki sta odhajala iz Tržiča ob pol 10. dopoldne, odnosno iz Kranja ob 12.45. Zato pa se zopet uvedeta vlaka, ki odhajata iz Tržiča ob 14.33, odnosno iz Kranja ob 16. Iz izprememb, ki so nastale v zadnjem času, se dobro vidi, da ima ljubljanska direkcija nalog, da ukine na tr« žiški progi en par vlakov, pa naj bo že ka« terikoli. Prebivalstvo in gospodarske prili« ke ob progi ležečih krajev pa ne prenese nobene ukinitve, ker je promet na tržiški progi že tako velik, da je proga tudi pri 4 parih vlakov visoko aktivna in bo zato storilo vse korake, da se zopet uvedejo vsi vlaki, ker so izdatki za četrti vlak tako malenkostni, da pri varčevanju sploh ne pridejo v poštev, ker se število nastavljen« cev z ukinitvijo enega para vlakov prav nič ne zmanjša, na drugi strani pa je tovorni promet tako velik, da trije pari vlakov za njegov promet ne zadoščajo.
t. m. ob 20. članski sestanek istotam. Udeležba zaradi važnosti dnevnega reda strogo obvezna. — Predsednik.
ŽSK Hermes. Danes seja upr. odbora ob 20. pni »Kočarju«. Radi občnega zbora prosim polnoštevilne udeležbe. — Tajnik.
ŽSK Hermes. V soboto 23. marca t. 1. ob 20. pri »Kočarju« redni občni zbor z dnevnim redom: 1. Poročilo odbora, 2. volitve novega odbora, 3. samostojni predlogi in 4. slučajnosti. Članstvo se poziva, da se istega polnoštevilno udeleži, ker bi se sicer ob nesklepčnosti vršil nov obč. zbor eno uro pozneje brez ozira na število navzočih članov. — Tajnik.
ASK Primorje (lahkoatletska sekcija). Danes v četrtek ob 15. trening na igrišču za naslednje atlete: Žorga, Perovič, Pintarič, Ribnikar, Ste-pič. Perico. Valenčič. Močan, Petkovšek, Slamič, Pečenko Čenči č. Medica, Jug, Fritsch, Sintič, Škrabar, Novak, Nagy, Možina, Skrbinšek. Kic Ivan. Prisotnost je strogo obvezna! Prinesti morajo s seboj dres m coipatke za trening. — Načelnik.
ASK Primorje. — Danes ob 19. bo v tajništvu Masarykova c. t/I sestanek, katerega na] se sigurno udeleže sledeči gg.: Savo Sancin, Vončina, Windiisch, čir o Sancin, Waltaer, Ke-restury, Juntes, Perovič. Svetic, Vidic, Vrhovnik.
Sekcija ZNS. (službeno). V četrtek 21. t. m. ob 20. v kavrni Evropa plenarni sestanek, na katerega imajo brezpogojno priti visi ljubljanski savezni in podsavezni sodniki. Po sestanku seja upravnega odbora in odbora za delegiranje.
SK Ilirija (lahkoatletska sekcija). Danes sestanek in trening vseh atletov v telovadnici humanistične gimnazije točno ob 18.15. Važno radi nadaljevanja treningov na igrišču.
PTUJ. XV. podružnica Ferijalnega saveza na tukajšnji gimnaziji bo uprizorila dne 22. t. m. ob 20. v Mestnem gledališču Grillpar-zerjevo žaloigro »Prababico«. Ker je dobiček namenjen v podporo ubožnejšim dijakom za počitniško ekskurzijo po Jugoslaviji, se nadejamo, da bo ceni, občinstvo polnoštevilno obiskalo predstavo.
VOJNIK. Gospodinjsko - nadaljevalna šola v Vojniku bo zaključena 25. t. m. z naslednjim sporedom: Ob 8. v osnovni šoli predavanje gosp. Levstika iz Celja. Nato do 12. ogled razstave kuharskih in šivanih izdelkov gospodinjske šole. Ob 15. poslovilna čajanka z gg- predavatelji, starši in dekleti. Pridite pogledat našo razstavo, potrudile se bomo, da priredimo zanimivo!
/epitf jrtdčtto
Motvoz Grosuplje se dobi po originalnih tovarniških cenah v:
Tovarna motvoza in vrvarna d. d. Grosuplje pri Ljubljani in. njenih komisijskih zalogah:
Franc Palme Ljubljana Gosposvetska 7, tel. št. 2376;
Franc Palme, Celje, Cankarjeva 7, tel. It. 38; Franc Palme, Maribor, Koroška 8, tel. št. 86.
OTROŠKE NOGAVICE
l£l60H
Najboljše, najtrdnejše, zato 13	najcenejše!
Gospodarstvo
Nove ovire pri uvozu zaklanih svinj v Avstrijo
Avstrijsko kmetijsko ministrstvo je naročilo svojim obmejnim veterinarskim kontrolnim organom, da se morejo od 25. marca t. 1. naprej uvažati zaklane in očiščene svinjje v celih komadih ali brez slanine samo tedaj, če je na celih komadih v prirodni zvezi glava z jezikom, nadalje ako so v komadu srce, pljuča, prsna in trebušna mrena ter ledice. Vse to mora biti na zaklanih svinjah v isti zvezi, v kateri se ti organi nahajajo v živem stanju.
Taka zahteva bo, ako se je ne posreči preprečiti, takorekoč onemogočila izvoz zaklanih svinj v Avstrijo. Ona vobče ne pomeni nič drugega, kakor poskus izigrati trgovinsko pogodbo, ki je v veljavi med Avstrijo in našo državo ter doseči, da se na korist avstrijskega kipetiistva dovoz zaklanih svinj *od nas in od drugod onemogoči. Ako bi ostalo pri avstrijpki zahtevi, da morajo pravkar našteti organi ostati v prirodni zvezi z zaklanim komadom, tedaj bi po mnenju strokovnjakov nikakor ne bilo mogoče za eksport določene komade pravilno očistiti. Posledica tega bi bila, da bi se meso na transportu takoj začelo kvariti. Izkušnje klavne industrije in podjetij za predelava-nje mesa so dokazale j>otrebo, da se morajo notranji organi pri svinjah takoj no klanju odstraniti ter ločeno od mesa čistiti in hladiti. To se dela zaradi lega, ker notranji organi izločujejo več vode in krvi, a s tem v zvezi tudi albumina, nego meso. Na ta ra-čin pri hlajenja kvarijo zrak v toliki meri, da to kvarno deluje tudi na meso. ki se nahaja v teh prostorih. Če bi se torej postopalo v smislu razpisa avstrijskega kmetijskega ministrstva, tedaj bi nastala velika nevarnost, da pride meso na avstrijsko mejo v takem stanju, ki bi tamkajšnjim veterinarskim organom dalo povod, da uvoz pošiljatve ne odobrijo.
Lahko je uganiti, zakaj je prišlo do take naredbe avstrijskega kmetijskega ministrstva. Z naknadnim sjMirazumom med Avstrijo in Jugoslavijo od 9. avgusta 1928 h trgovinski pogodbi od 3. septembra 1925, sir.0 dobili z veljavnostjo od 10. januarja t. 1. za naš uvoz med drugim tudi te-le koncesije: za svinje, zaklane in očiščene v celih komadih, težke preko 90 kg, ali v polovicah, težkih nad 45 kg, se plača 3 zlate krone avstrijske uvozne carine na 100 kg, ali na 1 k« okrog 30 par; za pitane svinje, zaklane, očiščene in z odstranjeno slanino, v celih komadih ali v polovicah pa 6 zlatih kron od 100 kg ali na 1 kg okrog 60 par. Ko je ta naknadni sporazum dne 10. januarja t. 1. stopil v veljavo, je naš izvoz zaklanih svinj takoj, začel naraščati, kar avstrijskim agrarnim krogom očividno ni bilo po volji.
Kakor smo izvedeli na merodajnih mestih, je vlada o celi zadevi že dobro poučena in pripravlja energično akcijo, da zaščiti naše interese, ki so spojeni s tem vprašanjem. Ali se bo uspeh dosegel, o tem govoriti bi bilo preurejeno. To še posebno slede na dejstvo, da je svoj čas Nemčija začela na sličen način ovirati naš izvoz svinj in je zaradi tega izvoz zaklanih svinj iz Jugoslavije v Nemčijo popolnoma prenehal. Iz istega razloga tudi v Švico že več let ne moremo izvažati zaklanih svinj. Obstojja torej nevarnost, da nam sedaj še Avstrija zapre vrata.	__F.
Zanimiva statistika poštnega ministrstva
Dohodki ljubljanske poštne direkeije so znašali 1. 1927. 58.1 milijona Din.
Ministrstvo za pošte in brzojav je sestavilo zanimivo statistiko o dohodkih posameznih poštnih direkcij v 1. 1927., in sicer ločeno za poštni, brzojavni in telefonski promet. Največje dohodke od poštnega prometa izkazuje zagrebška direkcija, in sicer 84.9 milijona Din, na drugem mestu stoji že ljubljanska direkcija z 46.7 milijona Din, potem sledijo novosadska z 45.9 milijona Din, beograjslca z 45.7 milijona Din, sarajevska z 21.2, splitska z 18.5, skopljanska z 10.9 in cetinjska z 1.9 milijona Din. Vštevši 29.6 milijona Din od mednarodne službe, so skupni dohodki od poštnega prometa znašali 305.3 milijona Din.
VREMENSKO POROČILO
Meteorološki zavod v Liubljani, 20. marca 1929.
Višina barometra 308.8 m.
Kraj	Oae	Barom.	Tem pet.	m H J* H 1*
opazovanja				s "
Ljubljana Maribor Zagreb Beograd Sarajevo Dubrovnik	8.	773 4 771	8 772	8 771 7 • 773-1	0 0 2 2 2	76 93 82 81 79 13
Skoplje	7	773 2	2	
Split		7705	7	58
Smer retra lo brzina v m ta tek.
SW 3 NN\V 4 SSE 2 mirno mirno mirno
NE 5
21 o
7 6 7
Padavin«
Vrst,
megla
t mm d« 7. ure
Solnce vzhaja ob 6.5, zahaja ob 18.11, luna vzhaja ob 12.6, zahaja ob 45. Najvišja temperatura včeraj v Ljubljani: 12 C, najnižja —1 C.
Dunajska vremenska napoved za četrtek: V splošnem bo sedanje vreme trajalo daljb. —^	Podnevi ge bg temperatur^ dviguUji,
Od skupnih dohodkov brzojavnega prometa v višini 49.7 milijona Din, odpade znaten del (19.7 milijona Din) na mednarodno službo. V posameznih direkcijah so bili dohodki od brzojavnega prometa naslednji: Beograd 6.8, Zagreb 6.0, Novi Sad 5.4. Sarajevo 3.2, Split 2.7, Skoplje 2.5, Ljubljana 2.0, Ce-tinje 1.1. Glede dohodkov od brzojavnega prometa je torej ljubljanska direkcija na predzadnjem mestu.
Glede telefonskega prometa, ki je prinesel skupaj 97.7 milijonov Din dohodkov, pa stoji naravno beograjska direkcija, ki ima največ državnih pogovorov, na prvem mestu z 25.8 milijona Din, na drugem zagrebška s 23-7 milijona Din, jx>tem pa sledijo novosadska s 21.4, sarajevska z 9.4, ljubljanska z 9.1, skopljanska s 4.9. splitska z 2.7 in cetinjska s 0.7 milijona Din.
Vštevši čisti dobiček Poštne hranilnice od 28.9 milijona Din. dohodke od mednarodnega prometa v višini 55.6 milijona Din in dohodke od taks za radio v višini U milijonov .Din, so znašali vsi dohodki poštnega ministrstva v 1 1927. 498.8 miliiona Din; od tega vsi dohodki (poštni, brzojavni in telefonski) zagrebške direkcije 114.4 milijona Din. begrajske 78.4 milijona Din, novosad-ske 72.7 milijona Din in vsi dohodki ljubljanske direkeije 58.1 milijona Din.
Da so dohodki ljubljanske direkcije od telefonskega, zlasti pa brzojavnega prometa razmeroma zelo nizki, je pripisati dejstvu, da poštni promet v Sloveniji razmeroma dobro funkcijonira in v številnih nujnih primerih odpade potreba posluževati se brzo-java in telefona.
— ReTizija podružnic Narodne banke in odobrenih kreditov. Kakor vsako leto, se bo tudi letos izvršila splošna revizija kreditom pri Narodni banki, ki pa bo letos glede na upravičene zahteve posameznih pokrajin iz-nešene na nedavnem občnem zboru, posebno važna. Revizijo bosta vršila osebno guverner gosp. Ignjat Bajloni in generalni ravnatelj dr. Dragoljub Novakovic. Po vesteh iz Beograda, bo cilj revizije v centrali in njihovega jx)tovanja, da se temeljito in neposredno informirata o osebah in podjetjih, ki uživajo kredit pri Narodni banki, in da na licu mesta proučita razmere in kreditne potrebe v posameznih pokrajinah. Po tej poti hoče Narodna banka doseči, da bo politika Narodne banke bolje odgovarjala stvarnim in opravdanim potrebam posameznih pokrajin.
=: Spopolnitev pravilnika o pogodbenih poštah. V zvezi z razdržavljenjem pošt v Sloveniji in drugih jiokrajinah, je poštni minister izdal dopolnilo k pravilniku o pogodbenih poštah. Dosedaj so bile po pravilniku predvidene pogodbene pošte le do največ 15.000 delovnih enot na leto in so biii tudi samo do te višine prometa urejeni prejemki pogodbenih poštarjev. Ker pa bodo po odloku poštnega ministra razdržavljene tudi večje pošte, je bilo potrebno urediti prejemke pogodbenih poštarjev pri poštah, ki imajo več kakor 15.000 delovnih edinic. Te pošte so sedaj razdeljene v 11 razredov od 15.000 delovnih enot do 105.000 delovnih enot. Redni prejemki z dodatkom (brez izrednih nagrad) bodo znašali n. pr. pri poštah z 20.000 — 25.000 delovnimi enotami 19.200 Din, pri poštah s 45.000 _ 55.000 del. enotami 34.200 Din ter bodo pri poštah s 95.000 _ 105.000 del. enotami dosegle 64.200 Din letno. Z ureditvijo prejemkov pogodbenih poštarjev za pošte s preko 15.000 del. enotami je zasiguran nadaljnji neokrnjen obseg poslovanja pri razdržavljenih poštah.
— V trgovinski register so se vpisale naslednje tvrdke: Ciril Vajt, tovarna pletenin v Celju; Vladimir Gržina, trgovina z lesom in kurivom v Ljubljani; I. Štruel, trgovina z usnjem, sirovimi kožami, čevljarskimi in sedlarskimi jx>trebščinami na Jesenicah-Fu-žinah; Viktor Kogovšek, trgovina z vinom in žganjem v Bohinjski Bistrici; Drago Riedl, trgovina z lesom v Kamniku; Rudolf Dergan, trgovina z mešanim blagom, lesom in vinom v Laškem; Frido Vodenik, trgovina z mešanim blagom v Slovenjgradeu; Franc eHrič, trgovina z mešanim blagom v Vogričevcih.
= Občni zbori. Tovarna verig. d. d. v Lescah pri Bledu 6. aprila; Posojilnica in hranilnica za apaško kotlino v Apačah, r. z. z neom. zavezo.
= Dobave. Prometno - komercijalni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 26. t. m. ponudbe glede dobave 2000 komadov žaril za helioforke. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: 23. in 27. t. m. pri upravi državnih monopolov, ekonomski oddelek v Beogradu glede dobave papirja; 27. t. m. pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave gradbenega materijala (apno, opeka, salonit) ter glede dobave kleja. krovne lepenke, ščetk, stekla, kita, mila); 28. t. m. pa glede dobave raznih barv in gradbenega lesa; 30. t. m. pri upravi smodnišnice v Kamniku glede dobave 2500 kub. m jeloveTa lesa; 2. aprila glede dobave 6000 m platna. 500 kg sukanca, 60.000 kg tera, 5000 ki olja za kamniktit, 3. aprila pa glede dobave 75.000 kg preje od jute, 35.000 kg parafina, 48.000 kg žvepla 200.000 kg amonijevega solitra, 100.000 kg kalijevega solitra, 70.000 kg trinitrotoloula ali trinitronaftalina in 180.000 kg kartonskih škatljic. (Predmetni oglasi so ua vpogled \ Zbornici za TOI.)
Borze
20. marca.
Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet prilično velik, zlasti v devizah na Berlin, Curih in Dunaj. Razen potrebe v devizah na Dunaj, Ne\vyork in Trst je potrebo krila Narodna banka. Tečaji deviz so ostali skoro nespremenjeni.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda obdržala včerajšnje višje tečaje. Za ara izma in kasa se je trgovala po 428, za apr.l pa po 432. Investicijsko je bilo zaključeno po višjem tečaju 87-50. Med bančnimi vrednotami so bili zaključki le v Unionbanki po 56.25 in 56.50. Na tržišču industrijskih vrednot pa so bile delnice paro-plovnih družb dalje zelo čvrste. Jadranska plovidba je notirala 635 — 700 brez prometa. Zaključki so bili v Slaveksu po 102, v Tvornici vagonov po 300. v Šederani po 465 in v Unionu (Osijjek) po 178.
Devize in valute.
Ljubljana. Amsterdam 22.415. Berlin 13.50—13.53 (13.515). Bruselj 7-91, Budimpešta 9.932. Dunaj 7.9905—8.0205 (8.0055), Curih 1094.4—1097.4 (1095.9). London 276.15 —276.75 (276.55), Newvork 56.76—56.96 (56.96), Pariz 221.50—223.50 (222.5), Praga 168.33—169.13 (168.73), Milan 297.20—299.20 (298.20).
Zagreb. Amsterdam 22.785 — 22.&i5. Dunaj 7.9905 — 8.0205. Berlin 13.50 — 13.53, Budimpešta 9.917 _ 9.947. Londn 276.15 do 276.95, Milan 297-221 _ 299.221. Newv;jrk 56.76 — 56.96, Pariz 221.50 _ 223.50. Praga 168.33 — 169.13, Curih 1094.4 — 1097.4.
Curih. Zagreb 9.1275. Pariz 20.30. London 25.2325, Newyork 519.85, Milan 27.215. Praga 15.385. Dunaj 73.06, Budimpešta 90.595, Berlin 123.34. Bruselj 72.19. Amsterdam 208.225, Varšava 58.30, Bukarešta 3.092, Sofija 3.752.
Efekti.
Ljubljana. Celjska 158 den., Ljubljanska kreditna 127 den., Praštediona 830 den., Vevče 120 den.. Kreditni 170 den.. Stavbna 50 den., Ruše 240—250, šešir 105 den. .
Zaereb. Državne vrednote- Vojna škoda aranžma 428 — 428.5, kasa 428 — 428.5, za april 432 — 432.5, za december 460 — 461, investicijsko 87 — 87.75. agrarne 54 — 55; bančne vrednote: Praštediona 850 — 860. Unionbanka 56.25 — 56.50. Kreditna 93 den., Zemaljska 140 _ 142, Srpska 156 den., Ljubljanska kreditna 127 den., Jugo 94—95, Poljo 17.5 — 18, Hrvatska 50 den.. Narodna 7050 — 7200: industrijske vrednote: Gut-mann 200 — 205. Slavonija 5 — 5.50, Sla-veks 101 — 102, Nihag 3 — 6, Drava 450 bi., Isis 21 — 24. Vevče 120 den., Dubrovač-ka 520 — 550. Jadranska 635 — 700, Trboveljska 467-5 — 472.5. Brod vagon 300—305, Šečerana 460 — 475. Union 177 — 179.
Beograd. Investicijsko 87.50 — S7.75, agrarne 54 — 55. Vojna škoda 426.5—428, za april 432.5 — 433. Narodna 7140.
Blagovna tržišča
Živinski sejem v Ljubljani (20. t. m.) Na današnji živinski sejem ie bilo prignanih 216 konj, 59 volov, 30 krav, 13 telet in 146 prašičkov za reio; prodanih pa je bilo 56 konj, 48 volov. 20 krav, 10 telet ia 60 prašičkov. Promet je bil precej, živahen. Cene so se znatneje dvignile, in sicer pri volih za preko 1 Din. pri teletih za 1 Din in pri kravah pa za 0.50 Din. Tudi konji so se nekoliko boljše plačevali. Za izvoz je bilo kupljenih nekaj volov in konj. Za kg žive teže notirajo: voli I. 10.50. II. 9.50, III. 8.50, krave debele 5 — 6.50, krave klobasarice 3 do 4.50. teleta 12 — 13 Din.
Ljubljanska blagovna borza (20. t. m.) Les: Tendenca živahnejša. Zaključenih je bilo 5 vagonov, in sicer 1 vagon tramov in 4 vagoni na živ rob rezane jelovine. Deželni pridelki: Tendenca nesoremenjena. Zaključkov ni bilo. Nudi se pšenica (slov. postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni, 80 kg): baška promptna po 305 — 307.5, za april po 310 do 312.50, za maj po 315 — 317.50; fcornza: baška, času primerno suha, promptna, slov. postaja, plač. 30 dni po 322.5 — 325, za april po 330 — 335; oves: baški. slov. postaja po 305 — 310; ječmen: baški, ozimni, 67'68 kg po 330 — 332.50; moka: »Ogc, fco Ljubljana, plač. po prejemu blaga po 420 do 425.
Novosadska blagovna borza (20. t. m.) Tendenca mirnejša. Promet: 113 vagonov pšenice, 3 vagone moke, 10 vagonov koruze, 1 vagon ovsa in 4 vagone otrobov. Pš«niea: baška 250 — 252 50; baška potijska in sremska 250 — 255; banaška pariteta Vršac 242 — 245; banaška, ladja Begej 244 — 245. Oves: baški, sremska in slavonski 252.5 — 257.5. Koruza: baška in sremska 272.5 _ 275; banaška 270 _ 272.5; baška in sremska za april - maj 2825 do 287.5; sremska za maj - junij 287.5 _ 290. Moka: baška *0< 345 — 355; ^2« 325—335: »5< 305 _ 315; »6? 282.5 — 287.5; »7« 270 do 275. Otrobi: baški 185 — 195.
Dunajska borza za kmetijske proizvode (19. t. m.) Pod vtisom popuščajočih inozemskih tečajev je bilo razpoloženje na dunajski borzi znatno mirnejše. Povpraševanje konsuma se gibljte v naežjih mejah. Ker se računa s skorajšnjo otvoritvijo rečnega prometa, je bila ponudba v koruzi znatnejša. Uradne cene so ostale nespremenjene.
Dunajski svinjski sejem (19. t m.) Dogon 11.530 komadov, od tega 1567 iz Jugoslavije in 8534 iz Poljske. Pri mirnem prometu so »Vifije pocenile 10 15 grošer,
Iz življenja in sveta
Bernard Shaw bi se dal rad obglaviti
Ruski fizijolog prof. Brjuhonenko reže psom glave in jim ohranja življe« nje še za nekoliko ur s tem, da jim s pomočjo posebnega aparata, »umetnega srca«, vzdržuje krvni tok. O tem smo že poročali. Najresnejši medicin« ski listi proslavljajo Brjuhonenkove eksperimente kot velikanski napredek in kot jamstvo, da bo mogoče že v bližnji bodočnosti oživljati če že ne vsega mrtvega, sveže mrtvega človeka, pa vsaj njegovo glavo. Neki nemški zdravnik je predlagal, naj bi prve eks« perimente te vrste izvršili nad zločtn« ci. ki bi bili obsojeni na smrt. To ni dalo miru neki dami v Berlinu in skle« nila je, da povpraša najbistrejšega du« ha našega časa. Bernarda Shawa. kako misli on o stvari. Slavni pisatelj ji je odgovoril s sledečim pismom:
Milostiva,
Brjuhonenkov eksperiment je straš« no zanimiv, a ne morem si predstavlja« ti nič bolj brezmiselnega nego predlog, da bi ga preizkusili nad zločinci, ki so bili obsoieni na smrt. Ni pametno, da bi podaljševali življenje takšnih oseb. Eksperiment bi morali preizkusiti nad kakšnim znanstvenikom, čigar življe« nje bi ogražala kakšna neozdravljiva bolezen — recimo želodčni rak — in ki bi pretila uropati človeštvu drago« cene možgane takšnega znanstvenika. Kaj je lažjega nego rešiti sličnega ge« nija z mrtvaške postelje s tem, da mu odrežeš glavo! Njegove možgane bi zavarovali pred rakom, dočim bi po« skrbeli za potrebni krvni obtok skozi prerezane žile v vratu, tako da bi ve« liki mož lahko nadaljeval s svojimi predavanji, proučevanjem, z nasveto-vanjem, ne da bi ga pomanjkljivosti telesnega življenja motile.
Mene samega obhaja skušnjava, da bi si dal glavo odrezati. Potem bi dik« tiral svoje drame in knjige, ne da bi me mučile bolezni, ne da bi se moral oblačiti in slačiti, ne da bi moral jesti, ne da bi moral sploh kaj drugega dela« ti nego proizvajati mojstrovine dram« ske umetnosti in literature.
Seveda bi na.iprvo počakal, da bi se eden ali dva vivisektoria ponudila za ta eksperiment; hotel bi se prepričati. da«li je izvršljiv in neškodljiv A zdi se mi, da bi to ne delalo takšnih tež« koč.
Zelo sem Vam hvaležen, da ste me onozorili na to skrajno razveseljivo možnost. Vseučilišče, čigar stolice bi zasedala vrsta najboljših možganov v deželi, ki bi ne bili opremljeni z niče« mer drugim razen s sesalko za krvni obtok, vseučilišče, na katerem hi se vršil ves pouk skratka čisto cerebral« no, bi pomenilo ogromen napredek na« pram današnjemu stanju
Izredno Vam bom hvaležen, če bo« ste sporočili najširši javnosti navduše« nje, ki sem ga doživel ob tem zadniem triumfu firiio'ogične vede. Vam vdani Bernard Shaw.____
Kras gospoda
ie še vedno elegantna obleka iz ateljeja tvrdke DRAGO SCHWAB v Ljubljani. Čudo: Najlepše, najboljše, najcenejše!
Princ Waleški kot regent
Med boleznijo svojega kraljevskega očeta ie prevzel Waleški princ vodstvo velikobritanskih državnih poslov. To je nomenilo cel preobrat v njegovem življenju, kajti dotlej je obstajala nje« gova naloga v glavnem v tem, da je imel vsak dan kakšen nagovor in pri« sostvoval odkritju kakšnega spomeni« ka. V svojo novo nalogo pa se je vži« vel z neobičajno hitrico. Tisti, ki so ga prej poznali kot jovijalnega tovariša in prijatelja, ki ni kazal v ničemer, da je prestolonaslednik največjega kralje« stvt na zemlji, pravijo, da se je po« polnoma spremenil in postal nekako resnejši in zrelejši. Državni svet kakor vse višje uradništvo mu priznava, da dokazu ie jo njegova državniška navo« dila kakor tudi naziranja veliko zna« nje. Njegova okolica ga rada povpra« šuje za svet.
Čim je nastopil svojo službo, je mo« ral spoznati, kako resnična je tista govorica, ki veli, da je angleški kralj edini človek, ki nima v letu niti enega dne dopusta. Svojim zabavam se je moral večinoma odpovedati in jih za« menjati s strogo določenim delovnim urnikom. Dan prične zanj ob 7. zj. Pol ure nožne je napravi kratek sprehod v družbi svojih dveh psov. Ob 18.15 zaj« trku;e pri čemer prebere še časnike, ob 8.45 opravi zasebno korespondenco in eventualno kakšen telefonski pogo« vnr s prijatelji. Točno ob ga poseti njegov zasebni tajnik sir Godfrev Tho« mas, s katerim se pogovorita o dnev« nem delu. Od 10. — 11. opravlja princ tekoče državne posle, do 13. sprejema obiske. Ob 13.15 obeduje, do 15. sa je '-'deti često v odličnem Bath«Clubu, kjer igra tenis in plava. Od 15. — 17. opravi ia snet državne posle. Ob 17. Dnina'"'"o knririi tako da se z delom zamudi do 20. Ob pol 21. večeria in šele notem ie sam svoj gosnod. Dokler ie bil niegov bolni oče v Londonu, ga >e obiskoval še pred 7. zj. Večino svo« 'e zasebne korespondence opravlja na •naihnem pisalnem stroju, ki ga nosi
vedno s seboj. Na ta stroj je sestavil ( mesec povprečno 1500 potnikov. Leta tudi zadnji proglas za omiljenje bede j 1925. je bilo v Zedinjenih državah sa« v rudarskem sloju, ki je doživel tako | mo 789 civilnih letal, lansko leto so jih
velik odziv.
našteli preko 15.000!
Rumunska kraljica Marija
potuje v spremstvu svoje hčere, princese Ileane, po Evropi. Slika nam io kaže ob prihodu v Pariz, ua postali.
Zasebna zračna plovba v Ameriki
V Zedinjenih državah pripravljajo gradnjo ogromnega zračnega hangarja, ki bo sploh
največji hangar na svetu.
Stal bo 3 milijone dolarjev. Lastni« ca mu bo znana Goodvear Zeppelin Corporation, ki je sklenila z vlado po« godbo za zgraditev dveh novih orja« ških zrakoplovov. Istočasno organizira neka druga družba
potniško letelsko službo preko vseh Zedinjenih držav
za vse kraje, kjer so dani količkaj ugodni pogoji za startanje Že danes je v Zedinjenih državah nad 1000 leta« lišč, a razne mestne uprave jih grade ta čas nekoliko sto novih Neka letal« ska družba, ki je organizirala redni poštni in osebni letalski promet med Zedinienimi državami. Zapadno Fndi« jo. Srednjo in Južno Ameriko, preleti s svojimi letali baje
2 milijona milj dnevno in 450.000 milj dvpkrat na teden.
Šteje seveda na tisoče letal. Neko potniško letalo z 8 sedeži, ki vozi ob ameriški zanadni obali, prepeliuie vsak
Pogreb v zraku
Ultramoderen pogreb je imel Wal« ter Kingslev v Newyorku, kjer je bil znan kot »kralj agentov za oglaševa« nje«. Užival je veliko popularnost. V oporoki je zahteval, da se njegovo truplo sežge, pepel pa dvigne z aero« planom in raztrese nad Broadwayem, nad gledališčem njegove poslovne sla« ve. Vdova je točno i/vršila poslednjo voljo svojega moža. Nad Broadwavem se je pojavil aeroplan. ki je pričel niz« ko krožiti nad Times Squareom. Iz aeroplana se je usul fin dež pepela in močan veter ga je dviga! proti nebu in razgnal na vse strani. Velika množica je gledala pogreb v zraku z odkritimi glavami.
Mussoliniiev dvoinik
V Newyorku živi brivec Frank Va« lentino, po rodu Italijan, ki je postal namah slaven, ko so njegovi klijenti nekega dne pogruntali, da je po posta« vi in obrazu nenavadno podoben Mus« soliniju. Valentino si tega ni dal dva« krat reči in v svoji, sicer neškodljivi nečimernosti je naravo tu pa tam še nekoliko poretuširal, da bi bila podob« nost še očitnejša. Vse ga je hodilo gle* dat, reporterji so ga intervjuvali, foto« grafirali, filmali (česa si ne izmislijo ameriški reporterji!), da, zgodilo se je večkrat, da so ga na cesti zamenjali s pravim Mussolinijem in ga proslavljali — ali izžvižgali, kakor je pač kdo na« vdušen za moža, ki naj bi ga newvor« ški brivec predstavljal. Dokler se ni te dni ta idila mahoma končala Italijan« ski vicekonzul v Newvorku Carava« dossi ga je poklical k sebi in mu dal razumeti, da se mora ta vrsta dvoini« štva brezpogojno končati. Naj poskr« bi. da se mu obraz spremeni, kajti Mussolini ne pozna šale. Valentino ie sicer ameriški državljan in ne bi bi'o treba, da bi se ravnal po uka7ih iz Ri« ma — toda kai hočemo, v Newvorku ie mnogo fašistov in ubogi brivec ni bil nič kai voljan, da bi prišel v kon« flikte ž njimi. Po kratkem oklevanju je obliubil. da si bo pustil brado rasti. Sedaj mu res rase in Amerika ie za eno senzacijo revnejša. Ali pa bogatej« ša, kakor vzamemo.
Zakaj ne v Palestino?
Židovska društva v Newvorku so nonudila «ovietski vladi posojilo 9 mi« lijonov dolariev. d^ bi ž njimi podrti« rala naseljevanje 2fdov na tleh sovjet« ske države Posoiilo ie izplačliivo v 17 letih Sovjetska vlada ie ponudbo spre« je!a. Zakaj se ne seliio v Palestino? i Pač zato ne ker ameriške Žide čaka
dobiček v veliki Rusiji, ne pa v mali Palestini, kjer je že tako preveč Židov.
Železniške zatvornice v Franciji odpravljene
V Franciji odstranijo železnice za« tvornice povsod tam, kjer navadni voz ali avtomobil lahko že od Jaleč vidi bližajoči se vlak. Tako bo samo v Nor« mandiji porušenih 34 zatvornic V bo* doče se bodo javljali prihodi vlakov s signali in 150 m od železniške proge bo po noči svetel znak, predstavljajoč lokomotivo, ki bo opozarjal vozove, da imajo biti previdni ob bližajoči se železniški progi.
O f r o C i
počesto bolehajo na vnefju vrata.
dSe7im°ma °e m°reio 8rgra*
Panflavin
f postile
to ne motijo želodca in kater* otroc. vsled dobre*, okusa S
kovin °nhPanflrn P°Sti,t s°
kovito obrambno sredstvo in nh priporočam prvi strokovnjaki pri prehladu m nalezlj.vih boleznih.
Dva voditelja mehiških upornikov,
general Simon \guirre. brat vrhovnega poveljnika uporniških čet (zgoraj), in general Fausto Topete (spodaj), ki so iu vladne čete zajele In ustrelile.
Bosu in svečke
so edino zanesljivo zdravilo so-per sramnično vnetje pri govedi ter jalovost krav in teiic Skatlia z 12 sveč:cami in ii.vinozdravniškitn navodilom 30 Din. Ce se pošlje denar v pismu naprej poštnine prosto, sicer povzetje Izdeluje in razpošilja edino: Lekarna pri angelu varhu na Vrhniki.	3662
Radio program
Petek, 22. marca.
LJUBLJANA 12.30: R&productrana glasba. — 13: Napoved časa in reproducirana glasba. — 13.30: Stanje vode in bo.rz.ne vesti. — 17: Koncert radio-o-rkestra. — 18.30: Gospodinjska ura.
—	19: Francoščina. — 19.30: Iz glasbenega sveta (dr. Stane V umik). — 20: Pevski solistični večer gdč. Majdičeve, članice nac. gledališča.
—	22: Poročila tn napoved časa. — ZAGREB 13.15: Reproducirana glasba. — 17.15: Popoldanski koncert. — 20.35: Poljuden koncert komorne glasbe. — 22: Večerni koncert lahke sodbe. — PRAGA 16.25: Popoldanski koncert. — 19.05: Zabaven večer. — 20: Odlomki iz francoskih oper. — 20.45: Sluhoigira. — 22.20: Večerni koncert lahke godbe. — BRNO 19.15: Prenos iz narodnega gledališča: Dvofakov« opera »Kmet-navihanec«. — 22-20: Prenos koncerta iz Prage. — VARŠAVA 17.55: Popoldanski koncert orkestra in solistov. — 20.15: Prenos simfoničnega koncerta iz filharmonije. — Dunaj 11: Dopoldanski-, koncert. — 16: Popol. danski koncert orkestra. in solistov. — 17-30: Koncert moderne glasbe. — 20.15: Ziehrerjeva opereta »Tri želje«..,— BERLIN 17: Koncert gojencev konservato.rija. —.20:. Zabaven večer in koncert narodnih pesmi.' — Koncert orkestra mandolin. — 21.30:.' Moderna poezija. — FRANK-FURT 19.40: Večerni. koncert lahke glasbe. — 20.15: Dramski večer.. —■ 0.30:' Nočni koncert orkestra. — LANGENBERG 17.45: Koncert komorne glasbe.. — 20: Pesmi, dueti in fantazije iz operet. — Orkestralen koncert lahke godbe.
—	STUTTGART 16.15: Popoldanski koncert. — 20.15: Koncert solistov. — 22.15: Starejša in modema angleška poezija. — TOULOUSE 21.30: Večerni koncert. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert, — 17.35: Orkestralen koncert iahke godbe. — 20: Dramski večer in koncert lahke godbe. — LONDON 19.45: Brahm. sove pesmi. — 20.15: Lahka godba. — 20.45: Mešan večer. — 23.20: Pevski koncert. — 23.45." Presenečenja. — RIM 17.30:. Vokalen in instrumentalen koncert. — - 20.45: Verdijeva opera »Falstaff«. — STOCKHOLM 18.30: Godba na harmoniko. — 19.45: Mozartova violinska sonata v F-dotru, št. 18 — 20.05: Prenos revije ii gledališča.
Zt ifg&ifto no £
boste ^otfuo smiM pirkife!
Posuž^e se enkia vJe ke*V To je r stilo, s kalenm boste zadovo ini! Dobi se p< vsud 3811 a mnni u« innnnnnnr Tnnnnnnnnnnnni mi innnnnnnr u n mr inD
X^XXXX;XXv<-XXXXXKX' xxxxx
X X
X
X
X
X
X
X v
X
X
X X X X
XX *xxxxxxxx * xxxxxx * X
1
Rji
zdrou !»c, i
R. VLAHOV
odlikovan na vseh svetovnih izložbah.
Ime VLAHOV z našo etiketo je zaščiteno po vseh državah sveta.
ČUVAJTE SE PONAREJANJ!
STUDEBAKIDJOVA * dCILINDEBSKA VOZA PH1ZIVOJT IN COMfAHVEfi
Ti dve novi, elegantni, silni mojstrovini Stu-debakerjevega genija vam bosta pokazali novo dovršenost v avtomobilski konstrukciji. 11 svetovnih rekordov, 22 mednarodnih rekordov in vsi ameriški uradni rekordi za serijske vozove : to so trofeje, ki so si jih pridobila Studebakerjeva vozila. Toda Stude-bakerjevi inženirji niso hoteli obsedeti na teh lovorikah. Sedaj so predstavili javnosti izboljšan 8 ciliriderski Prezident in popolnoma prenovljen 8 cilinderski Commander.
Studebaker gradi 4 tipe vo^ov: 8 cilinders\e Pre^idente, 8 cilindersJ{e Commander je, Di-reetorje in Ers^ine na 6 cilindrov. Vsal{ model je prval{ svojo vrste.
A. REIN y Drut;
Generalno Zastopstvo Studebaker-Erskine Automobilov
Prcradoviceva ul. 34 - ZAGREB. f Zastopnik ta Slovenijo
D. MEKOVEg i Drug Zvonimirova ul. 7 - CAKOVEC.
PREDNOSTI NCVIH STUDEBAKERJEV s
8 cilinderski Studebakerjevi motorji - Dvakrat obokani cha-•»»si • Sir?« vrata - Sir?e zadnje sedišče • Dvojha karburator -Avtomatična zravna zapornica Vetrbran iz trdnega stekla • Uredljiv sedež za voznika • Uredljiv krmilni volant - Uredi-jivi pedali za zaviranje • Dvojna kroglična ležišča za osi - Hidravlični slabilci sunkov.
STUDER&KER
Maršala, uv are- dopisa-. Ucočujt irudiX ogla*zoo. j* ftusbzh, nu, OgLasrusod* cUUk Jutm,' SuMfCJia, Vr%Jtnun*a.4..T<U~ rt. Zfp2		TfffjM	mnm	Uit prurtojbuL«. jt, vpojia h. obcAMsn. t luzročJtm,, m, c*r rt. oglasu 1* pnobčyo čikoutu račuA, por bi*, irn %Uruca (fuHfOJia šl 11841
JLah. oglasi*, h^ -flu u parruLc?ucdn+ in, roajaL ' tu. tcLPuiriA. ob&tistua, uraika. basida, 30 pcu~ rTLcuyŠL, z/Losai. Vui, 5--. PrvstojbuvcL za. Šifro DUI,3-			IuuMm,, <Lo-pur<*is<xnfCi. Mt/ tr-^cnu-kA^a. aL rvkJ.aj7ui4q.-a vuxcaf<x> vjiika b*Jidxis Dui, - Naj trvasijSi zjvuek Vui, tO - Vrus trrjbtjva, io, rifrt> 5 -	
Za pošiljanje oonndb in dajanje naslovov jc plačati oosshno pristojbino Din 2.— kličite telef. štev 3492. to* ekspozituro v Šiški telef štev. 3203.
Za oaslove

M
i r'j fj
Penzijonist
iofer ali siiojtiik aobi jvro-bto etanov*n,e. kurjavo, pnije ia nekaj plače za »[»ravljame lahkega dela pri bencinskem motorju — Ponudbe aa oglasni oddelek »Jutra« poti »Penzijoni.-t-»trojnik«.	7385
Ključavničarja
ali mizarja
absolventa obrtne šole, spretnega in treznega. katerega lil poslali v ino-»enistvo v svrho s(K>f>olni-tvt. sprejmemo. Ponudbe s zahtevki plače pod »Obvladam nemščino« na ogL oddelek »Jutra«.	77158
Prvovrstni pianist
i referencami,. za kino-o-rki-ster dobi takoj mesto. Jadran-Palace kino. Sušak.
7732
Služkinjo
močno, ki zna kuhati in ima veselje do otrok —
prednost imajo one ki zna- Zastopnike (ce) jo tudi nemško, iščem za	, r , '
v>a hišna dela. Naslov v,™ nakup m prodajo proti oglasnem oddelku »Jutra«.! 1-*» ae.rfno m 10% pro-7848 viziji sprejmemo brez kav-
6 samskih rudarjev f
(kopačev) Slovencev, iščem za skoraj. Ponudbe |>od značko »Kopač« na podružnico »Jutra, v Celju. 7907
141etno deklico
siroto, sprejmem k otrokom Dopise na upravo »Jutra« v Mariboru pod šifro »Dobrosrčna«.	7901
Provizij, potnika
dobro vpeljanega, -prejmem za prodajo kem,kalij Ponudbe na oglasn- oddelek »Jutra« pod »Dober zaslužek 50«.	TS63
Dekle
izučena kuharica, želi stopiti v službo kot pomožna kuharica v hotel ali restavracijo. Gre tudi v Pri-morje. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru p'Xl »Kutajica«.	7833
-—


Krpanje perila
mo«ko. žensko ter novo sprejmem na dom R:m.-ka cesta Ž4/pt., no.
S vrata
dea-7475
Prodajalko
m'ado, samostojno in zmožno prevz-oma de!ikate-e v-največjem industr. kraju sprejmem. Prednost imajo kavcij« zmožne in ki so ie bile zaposlene v zajtr-kovalnicah. Ponudbe s sliko in navedbo plače je podati na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zajtrkcval-nica«.	7830
Natakarico
?pr»jmem v Ljubljani. Ponudbe na ogla-ni oddelek »Jutra« pod »Takoj 50°«.
7823
Knjigovodjo
izvežbanega lesnega mani-pulauta, prvovrstno m"č. sprejmem. Ponudbe z r> fe-rencami in zahtevo plače na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zaupno mesto e prostim stanovanjem«. 7840
rije. Ponudbe z na oglas, oddelek
.pod
znamko »Jutra«
Sobarica
išče mesta za poletno se-zijo v Slatini ali Ptuju. Gre tudi za likarico. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« ped »Sobarica«.
7852
Korespondent
samostojen, z znanjem ve5 jezikov, išče službe Nastopi lahko takoj ali pozneje. Cenjene ponudbe pod pod »Večletna praksa« na oelasni oddelek »Jutra«.
7820
Službo sluge
najtaje v trgovini ali kjer--koli išče mlad in pošten fant, vajen vsakega dela kakor tudi konj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
7877
»Tovarna«.
Bivši pol. preganja-nec in dobrovoijec
s štiriletno trgovsko in še-t.!etno pisarniško prakso, brez sredstev — prosi za primerno službo. Ponudbe
Vsakovrstno zlato
•tiipujt* i»o iiajTiSiih -.roan
Cerne — juvelit
Ljubljana Woltov« aliea i 38

Moške stare obleke
in staro pohištvo kupim — Dopisnica zadostuje, ia pridem na dom. Jurečlč, Ljubljana, Gallu.-ovo nabrežje 27.	7874
Po
Bukovega oglja
Vup.m vp'iV vag»jijv... ' nudbe ha upravo s-ijutra« v Mariboru pod »Dalje«.
7904
/f
7849 na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dobrovoijec«. 7882
Šivilja
za staro in novo perilo se !»occni pritKiroča na dom. Ponudbe na ogla«. oddnles »Jutra« pod šifro »Perilo«.
7891

Prva oblast koneeMjonimna
Šoferska šola
Gamernik. Ljubljana ;Jugo avto), Dunajska cesta 36 telefon 2236 Srrokovnjaški teoretični pouk in praktične vožnje na različnih no dernih avtomobilih, 8 ori-o«tkom vsakega prvega
2M
Za pouk stenografije in strojepisja
iščetm za takoj osebo
Pis-
Spretno prodajalk« |	"^»Jg
Sujno 27«.	7827
za trgovino prekajenega me« neira blaga sprejmem. Prednost imajo prodajalke brez bubi glavice. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Brez bubi glavice«.	7841
Postrežnico
mlajšo in snažno, vajeno j m^kov V ,VtomoMloV.
Oblastveno konceslonlrana
šoferska šola
1. Gaberščik, bivši komisar za šoferske izpite. Blei-»eisova ca-1 a 52. Praktični in teoretični pouk na podlagi najmodernejših prijio-
vseh
del, sprejmem takoj, Tpfjii permanentni. rtnt>n za popoldansko j
7864
ur«. — Na-Mov v oddelku »Jutra«.
ogla nem (
7851 francoščino
Praktikantlnio
in vajenko za modi-tko sprejmem. N";t.-lov v oglas, oddelku »Jutra«. 7SS5
Mesar, pomočnika
dobrega prekajevalca. izurjenega v izdelavi raznih klobas, samo dobro moč sprejmem. Ponudbe na og'. oddelek »Jutra« ped šifro »St. 5.90*.	7853
Samostojno gdč.
ali mlajšo vdovo, dobro, ki ni imela otrok, zaneslji-To, v pisavi perfektno nemščine, sprejmem Po-nudbe e sliko pc.1 »Tra;no 75«.	7899
Posredovalnica Ogrinc
Ljubljana, Miklošičeva 28
(bližina kolodvora) oddaja in preskrbuje službe rrivat-ne in sezonske. Za odgovor dvodinarsko znamko.
7893
in angleščino
poučnlem po ugodni ceni Stari trg 3/II — ue. no
7869
Nemško govoriti
s k hitro vfa.k nauči po moji metodi. 12-—4. Salen-drova ulica št. 4/1! (h'i",u križevniške cerkve). 7870
Dve šteparsei
samostojni prikroje-valki sprejme takoj Brzo-podpiata. Maribor, Tatten-bachova uiica 14. 7903
Prodajalka
za trgovino z me^an. b'a-gom. izučena na ueželi, želi mesta Ba lakoj ali IKji.ieje, Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Kjerkoli«.	7S45
Natakarica
marljiva in čedna. želi službo v gostilni. Emon.-ka cesta 4/1 (pri Krakerju).
7835
Šofer
samski, trezen in zanesljiv, išče službo k osebnemu avtomobilu. Dopise na oetI. oddelek »Jutra« pod šifro »Stalna služba 3f>« 7S36
Šofer
išče službo za takoj ali pozneje Zmožen opravljati vsaki voz v vožnji in popravilu. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »Fiat«.	7884
Skladiščnik
dobro veiziran in z večletno prakso, zmožen samostojno voditi trgovino z jajci in perutnino, želi mesta. Ponudbe na ogla=ni oddelek »Jutra« pod " »Skladiščnik« 7886
Za mesar, vajenca
bi rad šel sedemnajstletni mladenič, ki lahko takoj nastopi Naslov v ogla>neni oddelku »Jutra«. " 7885
Dobra žaga
Kreutzgatter na 4 liste. 2 cirkularki, električen pogon, nov motor 20 HP, hiša. blizu kolodvora za 150 tim Din p roda K Breznik v Celju, Dolgo polje L	7390
Kdo posodi
30.000 Din
čez poletje, proti primernim obrestim, za zidavo biše. v kater-, dobi lahko v jeseni lično stanovanje, event. hišo kupi. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod šifro »Stanovanje jeseni«.	7818
Družabnika
z vlogo 150—300.000 Din iščem za brezkonkurenčno velepodjetjf v Splitu. Gospodje ' znanjem tujih jezikov in veseljem do potovanja naj naslovijo ponudbe na podružnico Jutra v Mariboru pod značko »Sodelujoč družabnik«
7809
Strokovnjaka
v trgovini, tiskarstvu ali knjigovsštvu, z večjim ali manjšim kapitalom, iščem »,a družabnika Ponudbe na o;rlas. oddelek »Jutra-i nod »K. M.«	7846
Hišni posestniki!
Slani-vtnja i. iti oddajate. Oodifci ta u-aj li. pozneje t-*rinia prijav-t* «a oddajo tvrdki »Posest«. Sliklvii 6er» 0<Kt» 4 Prijava in posredovanje u oddajale« popolnoma brezplačno 78
Starejša zakonca
brez otrok, iščeta sobo in kuhinjo v mtetu. — Ponudbe na ogla-ni oddelek >Jutra« pod sitru »Čedno«.
7549
Stanovanje
novo. sohe. kuhinje in pri-tiklin oddam s f. maj. m osebi, ki mi posodi lO.Omt Dn proti obrestim. Oddani tudi 2 osebama .-otej ali | kuhinjo ■ do .-mrti, ti mi ; dasta nekaj denarja za popravo hiše —- Ponudbe na oglas, oddebk »Jutra«-pol »Posojilo*.	78G2
Stanovanje
dobi takoj tisti, ki odkupi spalno opravo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
7872
Stanovanje
3 sob, kuhinje, kopalnice, balkon, del vrta, za Bežigradom oddam za majev termin za 1500 Din mesečno. Posredovalna pisarna. Ljubljana, Dunajska c. 7.
7897
Prvi pomladanski izlet v Dalmacijo
VelikoiuKna nedelja m velikonočni ponedeljek. Poto-va na ruta Ljubljana—Za ^reb—Sušak—Split — Ogulin Zagreb—Ljuidjaua Reklamna cena 690 Din, z vso oskrbo za eno osebo. Za udeležence mariborske oblati izhodišče in končna postaja Zidani mo«t. cena Din 641 z vso oskrbo za eno osel-o. Prijave sprejema potovalna pisarna Jusip Zidar. Dmiaj.ka iR-ta 31, do vključno 26 marca ter Oskrbuje tudi vse podrobnejše informacije 7880
Stanovanje
3 sob. kabineta in kuhinje, v III. nadstropju, v centru mesta z majem oddam za 1000 Din mesično. —' 7.a adaptacijo potrebno-ca Din 5000—60'i0. Stranke brez otrok, odnn^no z odra limi otroci imajo pre Ino t. — Posredovalna pisarna v Ljubljani, Dunaj-ka c 7.
7897-a
Vis a vis
sva v vozu bila. večkrat se z očrni vlovila; če mr bo-to uganila in Vam moja dražba mila vprašam: kdaj siiet pod šitro »ZleU 7792
Asta in Zlatka
mlali. inteligentni dami že lita v svrho zabave kore-apondirati z mladima in iz-ohraženima go-podoma. — Dopise na og;a.-nj oddelek »Jutra« pod šifro »Freva« 7832
Dama
v zelenkastem plašču, s starejšim gospodom, nazaj se ozirajoča — Evroi« — avtobus — črnuški nio.-t — kratek izprrho.l — se naproša za naslov pod šifro »Zelo diskreten« na oglas, oddelek »Jutra«.	7876


Arterioskleroza
(poapnenje žil)
nastane ra-rij nabiran;a strupov t krvi ln
slabega izločanja. Kili tega i>ostane kri ne-či-sta. se prične sla!>o pretakati ter pottan* go-ta Z uživanjem uaravnega , 1'I.A SIA k A' zdravil ne ca čaja dobimo normalno izločevanje in pravilni obtok krvi.
Zahtevajte v lekarnah samo pravi ..F Ij A X I \ K A " zdravilni ča), ki tt ne
prodaja odprto, temveč samo v plombiranih paketih po Din 20.— • naoisom p»oitvajaIca:
Lekarna MR. L. BAHOVEC, Ljubljana. Kongresni trg.
Avtobuse itd.
izdeluje solidno in po zmerni ceni Ferdo L a z n i k, strojno kolarstvo. Kadeče, p. Zidati) most	7162
Damska krojačica
Ltuiar Rezi. Ljuhliajia -
lorjaiki itf 2/11 se pri
poroča «enj damam t me s tu in ja deželi za obiieii obisk Izvršujem itamske obleke ln plašče ter ve« * (o stroko spadajoča dela po najnovejših krojih in nizkih cenah.	7022
Več orodja za vrt
ter večja množina iržclovih prekelj naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
7826
Društvo »Jožefišče«
v Ljubljani ima svoj redni
letni občni zjtor
v torek, dne 26. marca t. I. ob štirih popoldne, v društvenih prostorih na Poljanski cesti štev. 16, z običajnim dnevnim' redom.
7838
5000 Din poso.iila
prot; jamstvu iščem ra takoj. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Obreetic.	7873
Vložim 300.000 Din
pri veleindustri ji. ki mi da primerno delo Na--lov v oglasnem oddelku »Jutra«.
7883
Puhasto perje
razpošiljam po povzet j u najmanj 5 kg po Din 38 , ip_ kg. — Izkoristite priliko, ! dok'-.r traja zaloga — L Erozovič. Zagreb. Illca 82. Kemična čistilnica p.^r a.
189
Večjo trgovino
Velikonočno šunko
najboljšo dobite v delikatesni trgovini T Štrukelj. Židovska ulica 5. 7731
Vrhniško zid. opeko
ima v zalogi po tvorniški ccni Jakob Goli. Trnov-ki pristan 22.	75S4
Dveletna drevesa
prifVčna iabolka in hruške sortiranc v po!-ubnj množini. nudi Maretič, Ljub'ja na, Geibičeva 7. 7569
Star štedilnik
s ploščami počen; proda Vilhar, Sv. Petra cesta H6.
7887
z mešanim biagom na drobno in debeio. v več-zelo prometnem kraju n» deželi, radi bolezni j takoj oddam v najem — I Potreben kapital 300.000 Din Ponulte pod »Izredno ngodna prilika« na ugiasni oddelek »Jutra«.
7761
Stanovanje
sobe. kuhinje in shrambe, z delom vrta. v novi vili poleg nove šišenske cerkve takoj prosto. Posredovalna pisarna. T.jubljana, Dniaj-sjeacesta 7."	7897-b
fr«niii{iHiV ."'-rl- - -'
Akademik
išče stanovanje, eventuelnn z vso oskrl>o. TontKlbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Miren 58«.	7858
n
Na boljšo hrano
sprejmem abonente v bližini earniiijske boln:ce. — Naslov v ogla-uem odtlelkn -Jutra«.	7842

Pianine in klavirje
prvovrstnih svet. znamk dobavlja glavno predstavništvo voletvrdke k'avirjevi Kanzler, Maril>or. Gospo- ! .-ka ulica 2. Odplačevanje v obrokih od 40J Din naprej.	7283
Pianino
malo rabljen, prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	7889
<§gcles cfliglon
Prvovrstni francoski izdelek. Najloiji tek.
Cene brez konkurence
Viktor Bohinec
UUBi~JANA, Dunajska cesta 21
Ceniki brezplačno!
Hišo kupim
v Ljubljani ah okolici, v cen; do 15').000 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vselitev 1.
maja'-	1 prvovrstnega lastnega pri-
---| delka ldO—101) m st. proda
1 S Singer, posestnik, <\i-7815
Sena in otave
Več stavbnih parcel kovec.
od 400—560 m .velike, v uredmcstju Ljubljane prav ugodno pro-1am — Peščen svet. lepa lega! Na-Iov v oglasnem oddelku »Jutra«.
7837
Otroški voziček
za 200 Din in psiho brez. . gledala za isto ceno pro- i 'VHIK>U dam. Naslov pove oglasni s oddelek »Jutra«. 7881
2 hiši
skupno z vrtom trgovski lokal jn lepa stanovanja — večja in manjša prometna točka. Sentjieterski okraj, sredina mesta, skupno naprodaj za 320.000 Din. — stanovanje 4 sob takoj na razpolago. Potreben kapital 160.000 Din. — Ilinko Privšek, Ljubljana. Dunajska cesta 7. 7898
Miček liček
rMč.-* r'še Ksenij^ Prtmkovs
1000 kom. cipres I------
(Thy.i oeeidentalis). 60-80 1 (InStilnUkn hišo cm visokih, lepn razrašč«-, U0»n!n.S"0 HlbO nih. primernih za živo uie- y centru pro lam Oosi Ini io. prodani komad po 12 ski prostori in sedems obno Din. Pavel Šimenc, poko- «lanovauje kupcu tako! na rališčni vrtnar. Sv. Križ- razpolago "— Ljubljana.	7890
Tretji dan jc zagledal bajtico Trhu grička. Sedel je na trato s kislim obrazom in praznoto t srcu. »Nainestu da bi bil Tesel, <em siten in potrt«, si jc mislil. »Tak ostanem Tse ži^e dni«.
A tedaj se je začudil: bajtica je bila na novo pobeljena. Okna so imela višnjev rob in petelin na strehi je bil pozlačen, da je solncu kar vid jemalo. >Kje je neki babica
dobila denar za vse in stopil vkrtber. __
to?« je ugibal, vstal
Moto-karoserije
zdtluje »oliduo in po »eio '••'iiirni ceni Ferdo Laznik -trojno kolarstvo, Radeče 6690
i. dar prodaja ali kopaj«
AUTO
ee obrne oa naslov-, kanil Camernik Ljubljana. Dunajska ee*ta 96 (Jago Auto. telefon 22S6) In rim sije popis voza kakrSneira želi prodati ali kupiti Pri tem posredovanju »e najbolj vnrujelo intefe*! prodajale., u kut«v	22
Avto
vo*en 70OO km. tipe Re-nault, prodam Naslov v oglaonejn oddelku »Jutra«.
7763
Cena 280.000 Din Potrebe® kapital 14«. 000 Din. Informacije ■''aj" Ilinko Privsek. Ljubljana. Dunajska cesta 7.	7895
Krompir
rora in bel kupimo Prev zamemo takoj na nakladal ni postaji Ponudbe z ozna ko cene na na-lov; Novak, /aireb. Make;mir*ka e 64 7205
Nemški bokserji
z rodovnikom. 6 me.-ecev stari, naprodaj, '/.irovnik. Ljubljana, Tržaška c. 4ti 7859
I
Harške kanarčke !
vsako leto odlikovane, radi predetoječe selitve jiroda samce po 150 Din in samice [>o 20 Din Ivan Rozman. Ljubljana. Rimska c 20.	7861
Šivalni stroj
»Singer« ugodno prodam. ' Naslov v oglasnem oddelku »Juti a«.	7839
P o S*
v> i >—i o
W ®
§N
Hf
I *
1 *
r >
C o.
S 3. st » tu ft B so
Inž. Joachi-m laclucl Iz BudimpeSte, lastnik /u-goslov-em^ih patentov: %
br. 3896 »Postupak za izradu veštačkog kompri-miranog (sintetično^) asfalta, kao i asialtnog ma-
stika i valjanog asfalta« j br. 4243 »Postupak za izradu bitumena iz pakure
1 vagon repe
prodam. — Interesenti naj stavijo najvišje ponudbe
m Sličnih ostataka i iz ugljovodonika«
Sobo
parketirano in s vho-lom oddam, i ogiasncm oddelku
posebnim .aslov v »Jutra«. 7601
2 gostilni
eno s stanovanjem 10 posteljami za tujce, pri morju blizu Sušaka oddam v najem pod zelo ugodnimi pogoji. Naslov v ogla-nem oddelku »Jutra«. 7417
2 lokala z delavnico
pripravno za skladišče in mlekarno, na prometni točki v centru mesta takoj odlam. — Informacija dsje Posredovalna pi arna Hin-ko Privšek, Dunajska c. 7.
-. 7894
Lepo sobo
z vso oskrbo, sredi mesta oddani boijši gos-podični. Zrinjskega cet-ta 6/11, levo.
7440
Separirano sobo
elektr. razsvetljavo. 20 minut od centra odda m. , Naslov v oglasnem odd"lku j »Jutra«.	7868
Opremljeno soho
oddam solidnemu gospod« s 1. anrilom. Naslov pore oglaeni oddelek »Jutra«.
7879
želi prodati te patente i!i
dat« lice-ncu istih.
Informacije daje dr. Janko Ollp, advokat v Beogradu, Kralja MIlana 4S.
mum P. P. 1/iOlC & RoHP., LjuDlionc
tovarniška zaloz? stavb materiiala. krasnnih lončenih nečl in 5te-Jiinikov čeških emuil doščic za štedilnike in obložitev sten šamoitie oDtke itd. v Doliubn h množinah prvovrstne
zarezone t\mM
Najboljše, naJtrpežneiSe, tedaj tudi najcenejše '.tritje streh sedanjosti — Pravilno žgano gosto r>lago. brez apna. prezimi dobro In «e ae Iuš41 ter ne pije tako vode kakor nekateri drugi a-Jeflci. — Strešnik ima ravno prekritje na način kakor domaSi stre^rtik bobrovec. ter se doseže dobro' zaprto streho m gost streinl krov. — Na željo pošljemo popis io ponudbo.
d obro Pivi
Kolo
ohranjeno iv. Petrs
proda uasip 71.
2 pisarniška lokala
pritlična, na prometni točki v centru me*.ta in |io-l>g majhno skladišče za takoj ali z majem odda Hinko Privšek, Dunai=Va cesta 7.	7896
Kmečki mlin
iščem v najem ali na po-lovino. Poniulhe na oglas. "Ide.bk »Jutra« pod šifro »Miiac.	- - 28j§
Učiteljica v pokoju
iiče mirno sobo t vso oskrbo. Ponudbe na oclas. oddelek »Jutra« pod šifro »Mir«. "	7875
Opremljeno sobo
* posebnim vbodom oddam Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra«.	7878
Sobico
7 elektriko takoj	oddam '
Naslov v oglaerDeiii	ad!'«'ku
> Jutra«, , '	7c0ž
369
1VIODERNE ŠPORTNE ZA GASILCE ZA GODBE ZA ŽELEZNIČAR V ZA FINANČNE STRAŽNIKE
ter čepice, k vsakojaklm krojem v veliki izberi na zalogi po izredno nizkih cenah v specijalnl tršo vini čepic Clifdl Eber. Kongresni trg LJubljana. Zaloga vseh vrst
elitne ko?uhovine Nakup kož diviačine po
naiv:šiih dnevnih cenah
Želim ponudbe za jelkove deske ln tramove,
želi se samo od resnih posredovalcev, ki bi bili pripravljeni tudi prevzemati robo proti odškodnini. Ponudbe nasloviti na: Impresa ing. Levi, Civiia Padova. Gustavo Modena 3. 3959
3950-a
Zostopnlko
iščemo ra Ljubljano z okolico, ko-renjsko in dolenjsko z konisionalni-n skladiščem naših izdelkov v Ljubljani. Potrebujemo kauciio 150.00L— Din v gotovini, bančni zaranciji ali proti vknjižbi na neDremičnine. Prednost imajo že vpeljani v mlinarski stroki sposobni in rutinirani prodajalci. Ponudbe z curicuhim vitae prepisi svedočb in referencami poslati na: SjedinjenI paromlinl d. d. Bjelovar
Revmafizem.
Izjava zahvalnosti.
G. dr. I. Rahlejevu, Beograd
Sarajevska 70.
Pred dvema dnevoma sem prejel od ves eno steklenico Radio-balsamika, ki
sem jo takoj začel uporabljati. Takoj sem čutil, da je Vaše zdravilo u?pešnov ker se vsak dan počutim zdraveiši. Radi tega prosim, da mi pošljete še 3 steklenice Radio-balsamika. V istini vidim, da je ta lek zelo koristen in uspešen. Nisem se več nadjal, da se mi staro zdravje povrne, pa sem, hvala bogu. nenadoma ozdravel. S hvalež-nostio in spoštovanjem Oklaj - Knin.	Vaš
Josip Kneževič.
Zdravilo Radio-Balsamika Izdeluje, prodaja ln razpošilja proti naplaCilu Laboratorij Radio-Balsamika dr. I. Rahle-jeva, Beograd, Sarajevska 70.
Zdravilo se dobi tudi v vseh lekarnah hi drogerljah.	2777-*
ista kri
se leči s
„SYGMARGYL"
42., pastilsmi
lainovefSo in najboljšo Iznajdbo francoskega Jisnjaka dr. Pomaret, Pariz. Po četrti škatljici (ISO pasttl) tv>s'ane kri čista Odobreno z reše-njem ministrstva narod zdravja br. 43367 Navo-lila pošilja po pošti po vposlatvj 2 Din znamke:
JOSEP PANTIČ, BEOGRAD Kralilce Natalije 5 (v dvorišču)
Pomladanska oblačila
za gospode in dame
izdeluje po najnovejših krojih
Alojzij Lombar
spodnja Šiška, Calovška cesta 53
astna zaloga prvovrstnega angleškega in češkega bla«a.	5572
Mag. št. 8483/29,'ref. IX.
Razpis.
Mestni magistrat ljubljanski razpisuje
dobavo litoželeznih izdelkov za leto 1929
(požiralniških mrež, kanalskili pokrovov in drugo) Ponudbe je pod običajnimi pogoji vložiti pri mestnem gradbenem uradu, šolski drevored 2/II. do torka, dne 26. marca 1929, do U. ure dopoldne.
Tatn se dobe tudi vsi potrebni podatki.
V ponudbi je treba navesti odstotek uporabljene stare litine. Blago se dostavi na odkazan prostor v Ljubljani.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 18. marca 1929.
Kupujte!	Čitajtei
.Princesko Zvezdano'
/
Michei Zčvaco:
81
Zgodovinski roman.
»In kak je bfl očetov zločin, da je moral umreti? AH je bil morda kraljev politični neprijatelj ? Ali je netil v državi zmedo in uipor? Ali je nemara snoval zločinske naklepe zoper kraljevo življenje?... O, ne... Moj oče je imel ženo, ki jo je oboževal, kakor tudi ona njega: mojo mater. In kralja se je polastila divja strast do podanikove žene... Mi'sleč, da se bo frudii moj oče ponižal kakor dvorni petolizci, ki ga obdajajo, mu je kralj nesramno sporočil svojo željo; bil je uverjen, da se bo čutil počaščenega,- če mu bo smel predati soprogo... Toda zadel je na odpor, ki ga niti prošnje niti grožnje niso mogle omajati. Tedaj se je povzpela njegova ljubosumnost do zločina: krpnani razbojnik je dal prijeti moža, katerega je smatral za svojega srečnejšega tekmeca, in ga izmučiti do smrti, misleč, da se bo ona vdala, kadar soproga ne bo več med živimi... Ta ostudni račun se je razbil ob zvestobi, ki jo je žena ohranila umorjenemu možu... Kraljeva ljubezen se je zdaj iziprememla v divje sovraštvo. Videč, da ne more premagati materinega odpora, jo je dal zastrupiti. Njegova satanska mržnja ne bi bila prizanesla niti nedolžnemu otroku, da se ga ni -usmilil zvesti služabnik in ga otel.«
Don Cesar se je globoko zamislil.
»Siromak.« je dejal sam pri sebi vitez de Pardaillan, ki ga je sočutno opazoval. »A kaj je neki bilo tistemu služabniku, da rrni
je pripovedoval to neverjetno istorijo, ki je tolikanj podobna strašni resnici?«
Torero pa je zdajci vzdignil svojo izrazito glavo, rekoč:
»Ali še vedno mislite, da storim nezaslišan zločin, če osvetim očetovo Ln materino smrt?«
XX.
V hiši med cipresami.
Pardaillan je baš iskal odgovora, da b; se ognil tega kočljivega vprašanja, ko je stopil v gostilno nov prišlec in zmotil trojico v njenem razgovoru.
Ta došlec je bi'l črnkast, trršav človeček z bistrimi očmi, a tako majhen, da bi mu bij po rasti prisodil največ dvanajst let. Komaj dovolj visok, da je mogel položiti svoje drobne peščice na mizo, je nekam ponosno stopil pred dona Cesarja in jel čakati, da ga ogovori.
»Nu, Chico (mali), kaj je novega?« je prijazno vprašal Torero.
»Zastran Giiralde prihajam,« je z dvoumno kratkcbesednostjo odvrnil možiček.
»Pa ne da bi se ji bilo kaj zgodilo?« je hlastno vprašal Torero.
»Ugrabljena je!...«
»Ugrabljena!« je kakor v en glas ponovila trojica
Vsi tr :je so bili mahoma na nogah. Don Cesar je ves okamenel spričo te novice; zadela ga je bila kakor strela z jasnega neba. Pardaillan pa je odrinil mizo in dejal:
»Ne vdajajmo se poparjenosti in vzemimo stvar s pametjo v' roke.«
Nato se je obrnil k Chicu, ki je stal še vedno dostojanstveno razkoračen pred njimi:
»Kako praviš, mali? Giralda je bila ugrabljena?«
»Da, senjor.«
»Kdaj?«
»Dve uri bo tega.«
»Kje?«
»Onkraj Atarazanskih vrat.«
»Kako veš?«
»Nu tako, videl sem.«
»Povej nam, kaj si videl.«
»Evo, gospod: zakasndl sem se bil v okolici in sem se baš dvi-zal, da bi dospel v mesto, preden zapro vrata, ko vidim nedaleč pred seboj postavo, ki je hitela v isto smer. B la je Giralda.«
»Ali z gotovostjo veš. da je bila ona?«
Chico se je namuznil:
»Saj vendar nisem slep... In če je tudi ne bi bil spoznal, katera druga bi bila neki klicala Torera na pomoč?...«
»Mene je klicala?«
»Ko so tisti možje planili nanjo, je zavpita: ,Cezar, Cezar! Pomagaj!' Toda oni so ji vrgli plašč preko glave in so jo odnesli.«
»Kdo so bili napadalci? Ali jih nisi spoznal?«
»Pač,« je odvrnil Chico s svojim premetenim muzanjem, ki je spravljalo nesrečnega ljubimca v obup »Don Centurion je bil.«
»Cen tur ion!« je viknil don Cesar. »Ubijem ga!«
»Kdo je ta Centurion?« ie vprašal Pardaillan, ki m niti za trenutek odtrgal oči od mož čka.
»To je familijar. ki ste ga pred nekaj dnevi vrgli iz gostilne.« se je oglasil Cervantes.
»Bogme obseden mora biti!«
»Vsak ve, za čigav račun uganja svoje lopovščine,« je zamrmral Cervantes.
DE ŠOTO Sl\
CHRYSLERJEV IZDELEK
Samo Chryslerjev genij je v stanju, da vam jnudi v enem vozu toliko vrlin, kakor jih ima De Soto Six. Velik in lep - ideal izdržljivosti in sigurnosti šestcilinderskega voza - brez vpliva visokih^ stroškov na ceno. Predno kupite nov avtomobil, poskusite najprej sami vodilno marko De Soto Six.


I t t
Coupe Touring Roadster Sedan (2 vrat) Sedan (4 vrata) Luxus Sedan Luxus Coupe
DOLENC & TONNIES, DVOftAKOVA UL \ LJUBLJANA.
Do Soto Motat Con, Divuion oj ChrgsUr Motors Detrou Ifichigan.
St
cetcer
srednji pisalni stroj za potovanje in pisar« no, konstrukcija in materijal prvovrstna Plačilne olajšave.
Hud* <Bwa$a, Sijuhtjana, Šel&nb<ur$cea ulica «4cp. t
Telefon itev 2980
Za velikonočne praznike
nudi se Vam v nakup Praška š^nke kg Din 31-—
mesni izdelki in vse drugo specerijsko in delikatesno blago po nizkih cenah pri tvrdki
G. Breznik
i i5a	Ljubljana, Florijanska ulica št 1.
MARJANA MESNER roj. ŠLAKER naznanja v imenu svojih otrok Mare, Danice in Lucijane pretužno vest, da ie naš dobri, ljubljeni soprog, papa, stari papa, brat, stric in tast, gospod
Ivan Mesner
višji oiicijal v p.
danes, dne 19. marca zatisnil svoje blage oči.
Pogreb se bode vršil v Kamniku v četrtek, dne 21. marca 1929 ob 4. uri popoldne.
Kamnik - Beograd - Dunaj.	395.3J
Globoko žalujoči ostali.
V neumen-™' tugi javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tožno vest, da je naš predobri o it, stari oče in stric, gospod
Ivan Kušar
bivši dolgoletni župan, preds. kraj. šol. sveta, nstanovitef] gasilnega društva itd.
previden s srvetotajstvi v starosti 77. let, dme 19. t. m. ob 2. tiri pop. za vedno ratiseil oči po kratkii bolezni.
Pogreb se vrši v četrtek 21. t m. ob 4. uri pop. u h že ža-
kisiii na tamkajšnje pokopališče.
Notr. gorice, 20. marca 1929.	3!
JAKOB, IVAN, sine va.	MARA, hčerka.

Garantirani beli
K ** ji * h f t
dobavlja po najnižji dnevni ceni na vagone in meterske stote
D e če i in Lobl Subotica. telefon broj 172. 3951

+
Vsak petek namo čena POLENOVKA Anton Lega t. trg.
Ljubljana Miklošičeva c. 28
Kdor je nezadovoljen s svojim kruhom, ali p<2civom,naj poskusi peči x
JugchcMnabpaienf^rnvfcc
pa bo takoj nadvse zadovoljeni
Naš srčnodobri soprog, oz. oče, tast, brat, svak in stric, gospod
Jean Praunseiss
trgovec in posestnik
je dne 19. marca ob V24. uri pop. po dolgem, mučnem trpljenju mirno zaspal v Gospodu v 57. letu svoje starosti.
Truplo predragega pokojnega bomo v petek 22. marca ob 3. uri pop. slovesno blagoslovili v mrtvašnici na pokopališču sv. Petra in ga nato položili k zadnj emu počitku v lastno grobnico. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v soboto zjutraj ob 8. uri
Arealice Praunseiss, soproga. Arpalice Mirdita, Gionni Buch-mann, vdova po majorju, Alfred Praunseiss, otroci, dr. Nico Mirdita, sodnik, zet. Rodbine Praunseiss, Andretto, Achtschin.
Gradec (Graz) 21. marca 1929.
'š«A L> i||>crntui del je »ilguvuiei; \10j41 \*»vaK V s» v Ljubljani