Leto LXXIL, št 143 a Ljubljana, ponedeljek 26. junija 1939 Cena Din 1.— Izhaja vsak dan popoldne izvzemsi nedelje in praznike. // Inserati do 80 potil vrst a Din 2, do 100 vrst a Din Z50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati potit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratnl davek posebej. // „Slovenski Narod* velja mesečno v Jugoslaviji Din 12—, za inozemstvo Din 25.— // Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UTRAVNttTVO LJUBLJANA, Knofljeva efica stov. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 In 31-31 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg it. 7 H NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon it. 76 II CEUE, celjsko uredništvo: Strossmaverieva ulica 1, telefon it. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon št. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 // SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5 // Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10351. Važne odločitve v Londonu: Konec angleškega omahovanja? <8i*f t Na današnji poleg gospodarskih monstracija s ministrov bodo raspravljan o represalij proti Japonski izvedla tudi koncentracijo vojnih mornaric v kitajskih vodah i]M London, 26. junija, br. Za danes popoldne je sklicana konferenca ministrov, na kateri bodo razpravljali o ukrepih, ki naj jih izda Anglija v obrambo svojih interesov na Daljnem vzhodu ter proti nada 1 j nem u japonskemu izzivanju. Načrt gospodarskih sankcij je že sestav -Ijen od posebne komisije, vendar pa je zadnje dni prevladalo mnenje, da gospodarske sankcije same ne bi bile dovolj uspešne, da se zavarujejo interesi tujih velesil na Daljnem vzhodu, ker postaja vedno bolj očividno, da streme Japonci za tem. da popolnoma izpodrinejo tuje države na Kitajskem in si zagotove vso oblast na Daljnem vzhodu. Vedno bolj stopa v ospredje zahteva po odločnem nastopa, ki naj bi Japoncem in vsem njihovim zaveznikom dokazal, da je konec potrpežljivosti in popustljivosti ter da bodo Anglija in ostale zainteresirane velesile vztrajale pri spoštovanju sklenjenih pogodb in politike odprtih vrat na Daljnem vzhodu. Z vso resnostjo se pomišlja na velikopotezno pomorsko demonstracijo. V to svrho naj bi Anglija, Francija in Amerika poslale na Daljni vzhod večje število vojnih ladij. Tega naziranja je bila tudi konferenca vojaških strokovnjakov, ki je te dni zasedala v Singapuro. Na ta način bi angleške zahteve dobile večji poudarek in v Londonu upaio. da bi edino to še utegnilo spametovati Japonce in jih odvrniti od njihove sedanje politike, ki vodi neizbežno do katastrofe. V tem smislu sta dobila navodila tudi angleški in francoski poslanik z nalogom, da ponovno opozorita japonsko vlado na to. da Anglija ne misli več mimo prenašati nadaljnih japonskih izzivanj. Novi incidenti v Tiencinu Tiencin. 26. junija, i. Spor na Daljnem vzhodu med Anglijo in Japonsko postaja vedno ostrejši in skoraj ne mine dan brez konfliktov. Po zadnjih cesten se ie položaj zopet občutno poslabšal. 2e se je zdelo, da bo spor v Tiencinu likvidiran na miren način, ko je včeraj proti vsakemu pričakovanju nastal nov incident, ki je zelo razburil duhove na obeh straneh. Japonski poveljnik v Tiencinu namreč ni dovolil dvema angleškima parnikoma. da bi izkrcala svoj tovor. V bivši nemški koncesiji v Tiencinu pa je prišlo do konflikta med angleškim vojaštvom in *a-ponsko policijo. Ko so japonski policisti pregledovali angleške potnike, je nastal spor, v katerega so se vmešali tudi an-gieški vojaki, ki so se očitno zavzeli iia svoje rojake. Zaradi tega je japonski k"m-zul v Tiencinu ostro protestiral. Kmalu nato se je pa pripetil nov incx-dent. Ko sta angleška zakonca Finilev zapuščala tiencinsko koncesijo, so ju ustavili kakor običajno vse Angleže, iaponski vojaki na meji koncesije in ju pregledali Findleveva žena se je morala sleči popolnoma do golega, šele potem so ju pustni preko meje. Današnji londonski listi so zaradi novih incidentov in kršitev s strani Japoncev silno ogorčeni in zahtevajo odločne ukrene s strani vlade. V >Daily Telegraphu« je objavil lord Bitess, sin admirala, ie poveljeval tudi v sloviti pomorski bitki pri Skagerraku. članek, v katerem ostro kritizira slabost in mlačno zadržanje Anglije v sedanjem sporu na Daljnem izho- du, ki je prav tako, kakor takrat, ko je Italija okupirala A be sini jo. Ta pasivnost Anglije se utegne bridko maščevati. Lord Bitess zahteva, da imperij nemudoma o jači svoje brodovje na Daljnem vzhodu, da bo lahko pari ral vse akcije Japoncev. Po njegovem mnenju luka Singapur in njeno utrjevanje v primeru spopada na Daljnem vzhodu ni tako važno, kakor pa močno brodovje. Spopadi meji London, 26. junija. AA. Reuter poroča iz Moskve, da je bilo izdano uradno poročilo, ki potrjuje, da se že mesec dni vodijo na mandžurski meji velike borbe na zemlji in v zraku. V toku borb 22. in 24. junija je bilo sestreljenih 56 japonsko-mandžurskih ter 14 mongolskih in sovjetskih letal. Po uradnem komunikeju sovjetske vlade je v zračnih borbah na man-džursko-mongolski meji sodelovalo čez 300 sovjetsko-mongolskih in japonsko-mandžurskih letal. V toku dveh posebno hudih borb minuli teden je bilo sestreljenih 56 japonsko-mandžurskih ter 14 sovjetsko-mongolskih letal. Japonci so imeli 400 mrtvih ter veliko število ranjenih. V uradnem komunikeju se trdi. da je prišlo do omenjenih borb zaradi napada japonsko-mandžurskih čet na Zunanjo Mongolijo. Istočasno se demantirajo vesti, da bi bile mongolske ali sovjetske čete prekoračile mejo, vendar pa priznavajo," da so moncolsko-sovjetska letala slučajno letela nad ozemljem ob mandžurskih jezerih. Pogajanja v Moskvi se danes nadaljujejo London je pristal na rusko stalilže glede baltskih držav in upajo, da bo sedaj prišlo do kon- LondoH. 26. junija, br. Po informacijah poučenih krogov ae bodo dane« v Moskvi nertilji sala pogajanja med zastopniki Anglije, Francije in Racije. Popoldne bo na Kremlju nov sestanek. Pri tej priliki bo pooblaščenec angleške vlade Strang predlogu Molotovu nove predloge Francije in Anglije. Kakor se zatrjuje, je angleška 'vlada po vsestranski proučitvi ruskega stališča in mednarodnega položaja sklenila sprejeti rusko stališče glede jamstva za baltske države, Rusija vztraja na tem, da se Anglija obveže avtomatično priskočiti na pomoč v vsakem primeru, ko bi Rusija smatrala, da je zaradi ogrožanja baltskih držav tudi sama ogrožena v svojih življenjskih interesih. Pri tem se z ruske strani naglasa, da Je to ogrožanje možno na več načinov in ne samo z direktnim napadom na baltske države. Baltske države je mogoče zavojevati tudi brez vojne in prelivanja krvi in Rusija ne more dopustiti, da bi se nekega dne masla v sosedstvu z Nemci v Estoniji ali Finski. To možnost mora sporazum Anglije, Francije in Rusije že v naprej preprečiti. Poslednji predlogi Anglije upoštevajo to stališče Moskve in zato računajo v Londonu s tem, da bodo pogajanja v Moskvi ta teden končana in dosežen sporazum. Teden poljske mornarice Tudi Poljska zahteva svoj življenjski prostor Varšava, 26. junija. i. Prihodnji teden bo na Poljskem »Teden propagande za mornarico«. V zvezi s tem je imel včeraj general Kapiezsinskv velik govor, v katerem je naglasil, da predstavlja Gdansk pljuča za Poljsko. Če bi Poljakom kdo hotel vzeti to mesto, pomeni to neizogibno vojno. Poudarjal je, da imajo po nemški teoriji o življenskem prostoru tudi Poljaki pravico do svojega življenjskega prostora. Poljska se ne bo uklonila nobenim grožnjam in nobenemu pritisku in ie pripravljena braniti svoje pravice do skrajnosti. V zvezi s propagandnim tednom za mornarico so bili tudi nalepljeni po vsej Poljski veliki lepaki, zlasti pa po mestih in trgih, ki vabijo prebivalstvo, da sodeluje pri akciji za mornarico in jo podpira po svojih močeh. Obrambna pogodba balkanskih držav Pariz, 26. junija, z. Po poročilih iz Bukarešte izdeluje romunski zunanji minister Gafeneu načrt za defenzivno pogodbo med balkanskimi državami, i ' v V-« * er ~V V- a ter-** * j* -Av * Q a * ie*. * 4 i. « ~ ^ - . v • a Wlf y r W 4> ' It f .4 —^» Skrb za vedlo var' nest podmornic e, 26. junija, z. Na seji sena tor ske mornariške komisije je minister za mornarico Campinchi razpravljal o vzrokih nesreče podmornice »Feniks«. Po dosedanjih dognanjih se je podmornica zaletela T podnadfjfco skalo, ki ni bila na zemlje- vidu označena. Nadalje je minister naznanil, da bo Francija v kratkem zgradila pet rešilnih ah potapljaških zvoncev po načrtih, ki jih je dala na razpolago ameriška vojna mornarica. Potapljaški zvonci bodo zgrajeni v obmorskih mestih Cher-bourg. Brest, Lorient, Toulon in Bizerte. Vrhnji deli vseh francoskih podmornic bodo prenarejeni tako, da bodo reševalna dela z zvoncem mogoča. Z Davisovimi aparati bodo podmornice še nadalje opremljene. Poroka vojvode Spoletskega Rim, 26. jun. o. K poroki vojvode Spoletskega z grško princeso Ireno bosta prišla tudi vojvoda in vojvodinja Kentska, ki bosta prispela v petek iz Londona z letalom v Florenco. Grški kralj in prestolonaslednik ter dve grški princesi bodo prispeli v Benetke z jahto »Helas«. Brat vojvode Spoletskega, abesinski podkralj vojvoda Aosta, je Že prišel v Rim, da prisostvuje poroki, ki bo v Florenci 1. julija. lMnrlr»|tf v nSL Naređo"! Zagonetna zastrupljen ja v New Torku New York, 26. jun. o. Civilne oblasti mesta New Yorka so uvedle strogo preiskavo zaradi zastrupi jen j a 386 šolskih otrok, ki so v šolskih obednicah zaužili mlečni riž. V bolnico so prepeljali vse otroke, obdržali pa so jih samo 113, dočim so ostalim izprali želodce ter jih poslali domov. Zdravstveni komisiji, ki preiskuje zadevo, načel j uje newyorški župan La Guardia. Komisija bo preiskala hrano v vseh 15 osnovih šolah v New Yorku, kjer so se pripetila zastrupljenja.. Sef šolskega zdravstvenega odbora dr. Rice je izjavil novinarjem, da se staršem ni treba vznemirjati, ker bodo vsi otroci ozdraveli: Komaj se je poleglo razburjenje zaradi zastrupljenja šolske mladine, že je nastalo zastrupljenje 48 sester v neki bolnišnici v New Yorku. Tudi v tem primeru pa ni nevarnosti za obolele bolničarke. Tat »Brezbrižnika« se je sam javil ? Pariz, 26. junija, z. Pariška policija je izgubila sled za drznim tatom, ki je ukradel pri belem dnevu iz Louvra dragoceno Wateaujevo sliko »Brezbrižnik«. Pred dnevi pa je neki višji uradnik v muzeju dobil pismo, v katerem se nekdo anonimno obtožuje, da je ukradel »Brezbrižnika«. Policija je začela preiskavo v novi smeri. Pismo je bilo oddano v mestu Angers. V pismu neznanec, ki se je podpisal »amaterski slikar<, sporoča, da bo že daleč iz Angersa, ko bo prišlo pismo v roke policije, ki posebno pazi na tujce. Sliko sem ukradel, pravi neznanec, da se maščujem nad državo, ker sem izgubil z njo veliko pravdo. »Brezbrižnika* pa sem vrgel v reko Maine blizu Angersa. Niso še ugotovili, ali gre za neokusno šalo ali za dejanje duševno zmedenega človeka. Policija vsekakor preiskuje v novi smeri zagonetno tatvino dragocene slike. Huda eksplozija Bordeaasc, 26. jun. AA. (Havas.) Snoči se je pripetila eksplozija v nekem baru v središču mesta Poslopje je popolnoma porušilo. Izpod razvalin so izvlekli nad 10 ranjencev, med katerimi je več hudo ranjenih. Vzrok eksplozije policija še ni ugotovila. Huda nezgoda pri ustoličenju Kentuckv. 26. jun. AA. Med svečanostjo prevzemanja poslov po novoimenovanem guvernerju se je podrla tribuna, na kateri je bilo čez 120 ljudi. Nad 50 jih je bilo ranjenih. Curih, 26.. junija. Beograd 10. Pariz 11.75375. London 20.77, New York 443.6875, Bruselj 75.475, Milan 23.34. Amsterdam 235.55. Berlin 177.95, Praga 15.00, Varšava 83.62, Sofija 5.40, Bukarešte 3.25. te ve na Ljubljana, 24. junija Ali je mogoče, da je minilo že deset let od smrti dr. Gregorja Žerjava? Deset let ne bije več njegovo vroče in borbeno srce? Tako se vprašujemo, kajti duhovni lik dr. Gregorja Žerjava je bolj živ kakor kdaj prej v naših dušah, a njegovo telo, ki se je tako dolgo upiralo smrti', počiva v resnici že deseto leto na njivi, kjer mnogi spe nevzdramno spanje. Četrtek je bil, dne 27. junija l. /929. /z Begunj je prišla popoldne vest, da je v Poljčah cb 5. uri zaradi oslabelosti srca umrl dr. Gregor Žerjav. Od ust do ust je šlo po Ljubljani: Ali je res, da je umrl? Nihče ni mogel verjeti, čeprav smo vsi vedeli, kako je z njegovim zdravjem. S'ihče ni hotel verjeti, ker smo vsi vedeli, da ga potrebujemo, da ga potrebuje slovenski in jugoslovenski narod, kateremu je žrtvoval vse svoje najboljše sile, vse svoje znanje, vso plemenitost svojega vročega in borbenega srca. Nekaj ur po prvi pretresljivi vesti iz Poljč je objela ne samo Ljubljano, marveč vso Slovenijo in vso Jugoslavijo globoka žalost. Vsi, ki so se borili za lepšo bodočnost jugoslovenskega naroda, so ob tej vesti spoznali, da je umrl velik človek. Pestra, zmag in razočaranj polna je bila življenjska pot dr. Gregorja Žerjava. Že v srednji šoli se je uveljavil njegov kre-menit, borben značaj, ki se je razmahnil, ko je Gregor Žerjav prišel na Dunaj in se vpisal na juridično fakulteto. Tedaj se je pričelo ideološko in organizatorsko delo nove generacije mlade slovenske inteligence. Pobudnik in voditelj tega dela je bil dr. Gregor Žerjav. Bil je med tistimi, ki so iz tujine vrača j oče ga se kralja Petra 1. pozdravili na dunajskem kolodvoru z vzkliki: Živio jugoslovenski kralj! Po dovršenih juridičnih študijah se je dr. Gregor Žerjav vrnil v domovino in se posvetu narodnoobrambnemu in političnemu delu. Prežet, z idejo demokracije in pozitivnega dela za napredek in duhovno svobodo je žrtvoval v tej dobi svoje zdravje za visoke smotre. L. 1910 se je preselil v Gorico, kjer je preživel svoja na j srečne j* ša leta. Inteligenca okoli dr. Žerjava je tedaj . postala središče revolucionarnega jugoslovenskega. gibanja. Ob izbruhu svetovne vojne L 1914 je bil dr. Gregor Žerjav v Trstu. Začela se je zanj pot trpljenja in težkih preizkušenj. Aretirali so ga dne 15. avgusta L 1914 in ga internirali z dvesto so miUjeniki na ljubljanskem Gradu. Posrečilo se mu je, da se je rešil internacije po nekaj mesecih. Dr. Gregor Žerjav je tedaj spoznal, da so se pričeli veliki zgodovinski dogodki in da mora sleherni zaveden Slovenec biti pripravljen na največje žrtve. Slo je zrn svo- kmalu po Internaciji r Trsta ratorji proti stoletnim tlačiteljem in njevalcem naroda, ki je bil njegov in za katerega je bil vedno pripremifem tvegati vse. Spomladi l. 1915 je padel dr. Žerfmv drm-gič v roke avstrijskih rabljev. Zaprt je bM v šentpetrski vojašnici v celici, iz katere so obsojence ob spremstvu vojakov z nasajenimi bajoneti in z bobnarjem peljali ne Sohi bajer. Dva grafologa nista bila edina, zgolj slučajno ni takrat padla glav* dr. Žerjava. Mnogo trpljenja je nato prestal dr. Gregor Žerjav v konfinaciji, pri vojakih v Ju-denburgu, v Gradcu, od koder se nrn pe posrečilo priti na Dunaj, kjer je postal tajnik Jugoslovenskega kluba. S svojo močno osebnostjo je dc. Žerjav v tej dobi odločilno vplival na mišljenje poslancev v klubu v jugoslovenskem duhu, sleherni dan je tvegal življenje z delom v Mafiji ob sodelovanju s češkoslovaškimi borci as svobodo in še je utegnil dopisovati v »Slovenski Xarod« in s svojimi poročili krepiti narodno zavest v domovini in pripravljati duhove na prevrat. Pred propadom avstro-ogrske monarhije je bil v delegaciji Narodnega vjeća. V Ženevi je sodeloval pri konferencah s srbsko vlado in pri ženevskem protokolu — ustanovni listini Jugoslavije. Ko se je vrnil v domovino, so doma že vihrale zastave ze-dinjenja in osvobojen ja. Začela se je važna doba političnega ustvarjanja dr. Gregorja Žerjava. Kot večkraten minister m kot odličen parlamentarec si je pridobit spoštovanje v vsej državi. To ogromno pionirsko delo, ki ga še danes ni mogoče v celoti oceniti in premeriti njega zgodovinsko politično in kulturno pomembnost, te je prenehalo tisti trenutek, ko je nehalo biti plemenito, vroče, borbeno srce dr. Gregor ja Žerjava. Bil je velik človek, ne samo po bt*tro*Jt uma, po svoji vsestranski izobrazbi, po svoji veliki koncepciji, ampak tudi po globokem čustvovanju svojega srca m po plemenitosti svoje duše. Ob desetletnici smrti dr. Gregorja Žerjava bolje razumemo besede, ki jih je zapisal eden njegovih prijateljev ob smrti: Gregor Žerjav je bil eden najbolj celih mož in notranje najbogatejših ljudi, ki so kdaj odlikovali blatno areno naše pofrtfkm s tem, da so stopili vanjo. Z dr. Gregorjem Žerjavom je ii slovenski in ves jugoslovenski narod ga, ki zanj nimamo nadomestntika. TtmM tega se danes po desetih letih zavedamo bolj kakor tedaj, ko je prišla iz Pozjč mm Gorenjskem pretresljiva vest, da je mmhm* lo biti vroče, plemenito, borbeno srce dr. Gregorja Žerjava. dr. Gregor M ter^mvmt Stran 2 »SLOVENSKI NAHOD«, ponedeljek, 26. junija 1939. &ov. 143 Naš mali Beograd je dobil zadoščenje Ob as letalci ruskih dogodkov in no letnici ruškega Sokola — Maribor, 25. junija Naš ponosni mali Beograd je danes nad vse slovesno in svečano proslavil 201etni-oo ustanovitve ruškega sokolskega društva ter 25letnico zgodovinskega razvitja prapora Sokola Maribor-matica na nacionalno zavednih ruskih tleh. Obe proslavi sta bili združeni z istočasnim razvitjem ruškega članskega prapora. Vesel in veličasten trenutek je bil združen s spominom na vse ono trpljenje, ki so ga morali pretrpeti ugledni in nacionalno zavedni Ru-šani, ki niso klonili oe pred preganjanjem in ne pred ječami. Ruše so se za današnji pomembni praznik odeie v svečano obleko. Vse hiše so bile okrašene z državnimi trobojnicami in z zelenjem. Popoldanska vlaka sta prispela v Ruše natrpano polna s sokolskimi pripadniki v krojih in civilu ter ostalim so-koLstvu naklonjenim občinstvom. Izpred kolodvorskega poslopja se je formirala impozantna povorka z mariborsko vojaško godbo na čelu, po ruških cestah živahno aklamiirana po množici, zbrani v gostem špalirju na prostoru sokolskega letnega gledališča. Ves prostor, ki se amfi-teatralno vzpenja v zeleno Pohorje, je bil na gosto zaseden z več tisoč grl avo množico, ki je prisostvovala svečanemu razvitju novega prapora. Po dvigu državne zastave ter mtonirani sokolski himni >Le naprej« je v izbranih in toplo občutenih besedah pozdravil veličastni sokolski zbor domači zaslužni ter neumorno delovni starosta br. A- KrejčL Uvodoma je pozdravil navzoče zastopnike naše hrabre vojake, potem predstavnike oblasti, mariborske sokolske župe, matičnega sokolskega društva in ostalih sokolskih edinic. de prav poseben pozdrav je veljal onim Sokolom in Soko-Bcam, ki so hHi navzoči pri razvitju ma-riborskega matičnega prapora leta 1914. V svoj nagovor je br. starosta vključil zaobljubo, da hoče biti današnji sokolski rod borben, kakor so bili njegovi predniki, ter da bo branil svojo zemljo pred slehernim sovražnikom. Ob zvokih državno himne je bila s sokolskega slavja ob nepopisnem navdušenju občinstva odposlana vdanost -na brzojavka našemu najvišjemu Sokolu Nj. Vel. kralju Petru II. / Nato je spregovoril sokolski veteran br. Davor-n Lesjak, ki je v zgoščenih obrisih očrta 1 ruske razmere tik pred izbruhom svetovne vojne. Takrat so bila tuje sile na delu, da iztrebijo nas rod« toda ta val se je ustavil ob granitnih obronkih našega Pohorja, v našem sta rosi avnem malem Beogradu. V svojem izklesanem nagovoru je br. Lesjak podčrtal zgodovinsko zvezo, ki je obstojala in ki Se obstoja med Rušami in Mariborom. Ogromno je bilo delo, da si je Sokol ustvaril tu pod Pohorjem svoje gnezdo v čast ter ponos narodu in domovini. Knežji kamen, ki stoji na letnem telo-vadišču, so obkrožili Sokoli s potegnjenimi sabljami, nakar je br. Krejči po spominskem govoru na vse žrtve, ki so padle za zedinjenje Jugoslovenov in ustvaritev velike Jugoslavije, razvil nov, krasno vezen ruski sokolski članski prapor. Ker nima prapor živega kuma, so mu postali kumi heroji in mučen i ki naše velike in močne Jugoslavije. To sporočilo brata otpiroste je zbudilo silno globok vtis na zbrano več-tisočglavo množico. Pod tem praporom se bodo zbirali neustrašni ruški Sokoli, zmerom pripravljena na najtežje žrtve. Pevski zbor Jadranovcev iz Maribora je pod vodstvom svojega pevovodje prof. U. Vrabca ubrano odpel Gotovčevo »Molitev«. Razviti pravor, ki nosi geslo »V slogi in bratstvu je moč in bodočnost Jugoslavije« je s slovesno zaobljubo prevzel kot prvi pra- porščak sokolski veteran in borec br. Alfonz Sara. Zatem je bil novi prapor z običajnim pobratimljen jem % ostalimi sokolskimi prapori uvrščen r vrsto ostalih sokolskih praporov kot najmlajši nosilec sokolske ideje. Množica je nato odpela vse-siovansko himno »Hej Slovani«, nakar so še spregovorili br. Eman, Ilich v imenu mariborskih Sokolov telovadcev ter udeležencev vidovdanskega slavja leta 1914, potem br. dr. Fornaaaric v imenu mariborskega matičnega društva, br. Ciril Hočevar v imenu mariborske sokolske Supe ter br. Albin Ambrožič kot prvi načelnik ruškega Sokola. Po pietetnl počastitvi spomina pokojnega' solcolskega ter nacionalnega borca dr. F. Rosine so na improviziranem telovadi-šču nastopih vsi telovadec! oddelki članstva, naraščaja in dece. Vsi nastopajoči so bili za svoja brezhibna izvajanja deležni navdušenega priznanja. Posebno se je postavila ruška deca, v kateri dorašča nov ruški sokolski rod. Vsesplošnega priznanja so bile deležne članice na olimpijski gredi, pa tudii ostali oddelši, ki so nastopili s prostimi in orodnimi vajami. Po končanem nastopu se je izpred letnega gledališča formirala veličastna povorka, v kateri je korakalo več tisoč sokolskih pripadnikov, ki so jih Rušani ob-suH s cvetjem in zelenjem. Sokolska vojska se je zgrnila na letno telovadišče pri Sokolskem domu, kjer se je razvila prijetna in neprisiljena sokolska zabava. Povzdigovala jo je s svojim sodelovanjem vojaška godba iz Maribora, pa tudi naši vrh Jadranovci s svojo lepo pesmijo. Naše ponosne Ruše so danes doživele praznik narodne in sokolske misli, kakršnega še nI bilo v zgodovini nacionalnih Rud, pa tudi veliko zadoščenje za trpljenje pred 25 leti. Na Prekmurskem tednu le živahno Zaključen bo Sele v četrtek zvečer, ker je Ml na splošno željo podaljšan Murska Sobota, 25. junija Nihče ni pričakoval, da bo Prekmurski teden postal tako lepa manifestacija volje za gospodarskim in kulturnim uveljavljanjem naše lepe Slovenske krajine. Vreme, ki v začetku tedna prireditvi ni bilo naklonjeno, se je izboljšalo in iz vseh krajev Prekmurja in okoliških vasi prihaja vsak dan več obiskovalcev. Na razstavišču vlada živahno vrvenje, ki z močnimi ojačevalci, napovedovanjem, vrti!jakovim avtomatom in cigansko godbo povzroča večji hrup kot pa v Ljubljani, ss j je v Murski Soboti koncentrirano vse na enem prostoru. Sobočanom, ki pridno zahajajo tudi zvečer na zabavni prostor, bo kar žal, ko bo konec tega živahnega dirindaja. V okvir Prekmurskega tedna je padlo toliko zanimivih prireditev, da bo celo Prekmurje še dolgo pod vtisom soboškega »velesejma«. Tudi drug važen kulturni dogodek pade v ta teden. V torek je bila namreč v Murski Soboti končana prva matura po desetih letih, ki je obenem tudi prva na popolni gimnaziji, čeprav oba najvišja razreda pripadata se samoupravni gimnaziji. Zrelostnemu izpitu je predsedoval ministrski odposlanec g. dr. Prijatelj. Prijavilo se je 27 kandidatov, izmed katerih jih je 22 položilo višji tečajni izpit (20 kandidatov in 2 kandidati-nji), 5 jih bo delalo popravni izpit v avgustu, 2 kandidat in ji pa sta bili odklonjeni za 1 leto. Višji tečajni izpit na gimnaziji Kneza Koclja v Murski Soboti so položili: Ber-ke Ernest, čisar Aleksander, Deškovič Milan (oproščen ustnega izpita) Ferenčak Edmund, Flegar Alojz (oproščen ustnega izpita), Flisar Franc, Horvat Bela, Kiff-mann Rudolf, Klojčnik Adolf, Kuhar Štefan, Laci Jožef, Piicko Iv., Schmiderer Iv., Skledar Štefan (opr. ust. izpita), šebja-nič Franc, Šerbec Jože, 6kof č Dušan, Ta-lany Franc (oproščen ustnega izpita), Turka Štefan, Velnar Zoran (oproščen ustnega izpita), Koder Ljuba in škafar Anica (oproščena ustnega izpita). Kura t o rij, ki je upravljal samoupravno gimnazijo, je priredil poslovilni večer, ki so se ga udeležili vsi predstavniki soboške javnosti. Danes dopoldne ob pol 9. je bila odprta velika živinorejska razstava na travniku poleg parka, Razstava je privabila mnogo ljudstva te Prekmurja, saj je živinoreja drugi glavni vir dohodkov prekmurskega prebivalstva. Vzporedno z živinorejsko razstavo je bil na programu tudi pohod gasilstva na Prekmurski teden. Gasilstvo soboške župe je nastopilo z veliko vajo, za katero se je vestno pripravilo. Vodil jo je župni starosta induetrijec g. Josip Benko. V okvir Prekmurskega tedna je spadal tudi velik letalski miting, ki je bil danes popoldne na občinskem travniku za gradom. Sele letos spomladi je bila v Murski Soboti ustanovljena jadralna letalska skupina Aerokluba »Nada krila*, ki je začela z živahnim delovanjem. V veliki sobi osnovne šole že dalj časa gradijo prvo jadralno letalo v Prekmurju, ki bo mogoče že v jeseni krožilo nad Slovensko krajino in Mursko Soboto. Stremljenje mladih po-bornikov letalstva bo brezdvoma kronano z lepim uspehom. Propagandi sinjega sporta je bil namenjen nedeljski aeromiting s sodelovanjem klubskih letal mariborske in zagrebške oblasti. Pet motornih in tri brezmotorna letala so krožila nad Mursko Soboto in marsikateri gledalec si je zaželel, da bi ob tej priliki doživel zračni krst. Vsa letala so bila na razpolago za polet občinstvu proti odškodnini 40 din, V zvezi z letalskim mitingom je bila organizirana v prvem nadstropju Trgovskega doma proti-plinska razstava. Namen letalskega mitinga je bil vzbuditi zanimanje mladine za letalstvo. Miting je nudil marsikateremu prijatelju letalstva pobudo, da pristopi k aktivnemu delu na letalskem poprišču pri soboške m Aeroklubu, ki se vneto pripravlja na krst svojega prvega letala. Seveda je bilo zanimanje občinstva za prvi veliki letalski miting v Prekmurju ogromno. Letalci sami so že v zgodnjih ju-trnjih urah zakrožili nad Prekmurjem s pozivom prebivalstvu, da pride gledat jakost naših kril pod sinjim nebom, Na splošno željo je bil Prekmurski teden podaljšan še čez oba praznika Vidov dan in sv. Peter, tako da se bo namestu v nedeljo zvečer, zaključil šele v četrtek 28. junija zvečer. Za siapsr&slek gostllničardcega naraščaja Zf Iznje gostilitičarskita podjetij v Gornji Radgoni je priredilo dva tečaja Gornia. Radgona, 25. junija Združenje gostilničarskih podjetij v Gornji Radgoni beleži v zadnjem času, odkar je prešlo vodstvo v mlajše roke, zlasti v pogledu izobrazbe naraščaja lep napredek. Pod spretnim vodstvom sedanjega predsednika g. Rudolfa Kolerja je letos, torej Že prvo leto, odkar je prešlo vodstvo v nove roke, priredilo v sosednem zdravilišču Slatina Radenci s podporo gostilni-čarske zveze in banske uprave dva tečaja in to v februarju enodnevni kletarski tečaj, katerega je obiskovalo 30 udeležencev, te dni pa je bil zaključen šestdnevni tečaj za serviranje; ta tečaj je obiskovalo 20 udeležencev večinoma iz vrst gostilničarskih sinov in hčera iz Gornje Radgone, Rs-dencev in bližnje okolice. Da ni bila udelež ba večja je vzrok na eni strani ta. da se je vršil tečaj ob neugodnem poletnem času, ko so podeželski obrtniki s svojim osebjem zaposleni pri nujnih gospodarskih delih doma, na drugi strani pa, kakor jc poudaril sam predsednik g. Koler v svojem govoru ob priliki otvoritve tečaja, da se naši starejši gostilničarski in sorodstveni obrtniki ali nočejo ali pa ne morejo zlahka prilagoditi in slediti naglemu razvoju vsestranskega napredka sedanje dobe Tudi servirni tečaj se je vršil na sedežu zdravilišča Slatina Radenci, kjer je dal lastnik zdravilišča g. dr. Ante Šarič na razpolago brezplačno veliko zdraviliško dvorano nove kavarne, restavraterka gdč. Gi-zela Maršik pa vso potrebno posodo, za kar jima izreka združenje vse priznanje in zahvalo. Tečaj je vodil servirni učitelj iz Ljubljane g. Ivan Kos. Dopoldne so se urili tečajniki praktično v serviranju, ob popoldnevih pa so se vršila razna praktična predavanja. Predavali so o knjigovodstvu in kalkulaciji ravnatelj zdravilišča g. Kosmač, o higieni zdraviliški zdravnik g. dr. Kline, o davkih in taksah inspektor davčne uprave Gornja Radgona g. Perkič, o kletarstvu upravnik banovinske trsnice pri Kapeli g. Novak, o nauku o živilih veterinar g. Brinjar iz Apač ter o tujskem prometu diplomirani komercialist in tajnik TPZ iz Maribora g. Hugo Weiss. Ob zaključku šestdnevnega tečaja so bile vsem tečajnikom in tečajnicam razdeljene diplome, ob kateri priliki sta spregovorila o pomenu in potrebah teh tečajev zlasti v tuk. letoviščarskih krajih predsednik ZGP g. Koler in ravnatelj zdravilišča g. Kosmač. Na splošno željo tečajnikov se bo tečaj po končani sezoni v zdravilišču jeseni ponovil za tri dnu Želeli pa bi, da bi se jesenskega tečaja udeležili tudi oni, katerim sedaj iz kateregakoli razloga ni bila da naprilika izobraziti se v tej vsakodnevni potrebi. Taki tečaji bi se bili lahko vršili Že pred leti, ako bi bil prejšnji odbor ZGP pokazal nekoliko več razumevanja za napredek in izobrazbo svojega naraščaja. Servirni tečaj je bil zaključen z izletom h Kapeli, kjer so si tečajniki ogledali banovinske kleti in trsnico pod vodstvom upravnika g. Novaka. Sokolski planinski Maribor, 26. junija Na praznik v četrtek 29. t. m. ob 1L dopoldne se bo vršilo polaganje temeljnega kamna za sokolski planinski dom na Pohorju. Za udeležence na tej proslavi bo vozil z glavnega trga v Mariboru ob 6.30 zjutraj avtobus do žage pri Mariborski koči. Odtod je le kratek lep sprehod do sokolske planine, kjer bo se v teku letošnjega leta zgrajen ponosen -okolskl planinski dom. Vožnja z avtobusom do Žage stane 20 din v eno smer in d±n 36 v obe smeri. Povrat ek z avtobusom istega večera ob 19. od Žage Dostop do sokolske planine je možen tudi iz Rus preko Glažute. Na predvečer bodo Sokoli na svoji planini žgali kresove. K tej skromni slovesnosti so is. kreno vabljeni vsi sokolski pripadniki in prijatelji sokolstva. Mariborski drobiž — Pomenki pod lipo. A. S., magdalen. sko predmestje: Tista znamenja? V Sp. Polskavi Pa je še nekaj zanimivejšega pri tisti zadevš^ini. — Drobne vesti, žarometno svetilko z žarnico vred je odnesel neznani storilec iz avtomobila tovarnarja Franca Mautnerja, ko je za trenutek obstal v Tomšičevem drevoredu. Svetilka je vredna 400 din. — Iz veže Zadružne gosp. banke je izginilo kolo znamke »Neger« z evid. št. 2—20261 Kolo je vredno 1800 din. Kolo je pustil v veži vodja koncipijskega urada g. Franjo Kramberger. Kolo je last mestne občine. — Mariborska policija je zajela ob priliki temeljite racije 14 raznih sumljivih oseb, ki so jih deloma pridržali pri »Grafu«, deloma pa odpremili v domovne občine. S kolesa je padel 481etni posestnik Jože Pučko iz Sv. Trojice, ki at je pri padcu dvakrat nalomil hrbtenico. Slična usoda je doletela tudi 341etno delavko Antonijo Čepe iz Dogoa. ki si je pri padcu s kolesa zlomila levico. — Pod kolesjem avtomobila se je znašel 171etnl kovaški vajenec Stanko Roj iz Kamnice. Ima poškodbe na hrbtu. — Desnico si je prereza! v zapestju * koso po nesrečnem naključju 461etni Franc Brneči iz Krčevine 63. — Desnico si je zlomila prt padcu na dvorišču 41etna Ana Goričanova iz Studencev. — Na žgočem asfaltu se je hudo opekla na obeh nogah 91etna viničarjeva hčerka Zora čvorkova is Pekla pri Kosakih, kije stekla preko sveže asfaltirane ceste. Vse ponesrečence so prepeljali v splošno bolnico. — Iz poštne službe. K posti v Cankovo je premeščen Milan Kobov, ki je služboval doslej pri posti Maribor I. — Dva milijona škode. Po uradnih cenitvah so povzročile razne ujme v zad_ njem času na področja sreza Maribor levi breg okoli dva milijona dinarjev škode. Toča je povzročila po ten cenitvah v vinogradih okoli 70.000 din akode. IziSlovenskih goric nam pišejo, da je skoda^aradl toče neprimerno večja. — Pekovski pomočniki so se zbrali včeraj dop. na svojem zborovanju. Raspravljali so o nočnem dela m kolektivni po. godbi. — Razgiban Bvfsjr je bfl včeraj dop. na Mariborskem otoku že v zgodnjih dopoldanskih urah. Vnetih kopalcev in kopalk ni motila oblačnost, ki je Že dop od caaa do časa zastirala nebo. Tem prijetnejši počntki pa so bfH, ko jesonce spet pokukalo ter ogrevalo po njegovi prijetni toploti zeljne Mariborčanke m Mariborčane. Mestni avtobusi so brezhibno prevažali kopalke in kopalce. — VSe kradejo. Ravnatelj Radotf Vodeb, stanujoč v Kamniiri unci 18, Je prijavil poziciji, da sta mu mlajša zt&ovca po. kradla s limoninega dievcaa na dvorišču vse limone, razen tega pa i nalila 12 cvetličnih lončkov. — Lesnemu trgovcu Mirku Goricami iz Vojasnttke nttce 16 je doslej neznani tat odpeljal S m* bukovih drv, vrednih okoli 900 din. — V Strossmajer-jevi ulici je spreten separ izmaknil za. sebnici Mariji Gunčar te Stovenske Bistrice denarnico, v katari je bOo 100 dm gotovine. Ba drznem! tatovi se vršijo potz- Na ljubljanski univerzi je promovira! za doktorja prava Mariborčan g. CSrtl Jnpoa. ©estšta-bssš — Mrke na Pokorja. Dne 2. Janja bodo na Pohorju tradicionalne motociklistične dirke, ki jih prireja motorlkllstičnl klub »JPoborJ&c — Nočao lekarnMan službo imata tekoči teden Albanežejeva lekarna pri sv. Antonu v Frankopanovi in Kflmgova lekarna pri Mariji pomagaj na Aleksandrovi. — Maturanti r^jne giameaUe. Višji tečajni Izpit so napravili brez ustnega Ispita: Metka Betriani, Zora Cekič. Angela Falcooetti, Irma Jeglič Sonja Kotnik, Aleksandra Kotnik, Miroslava Viher. L*, vorka Vodopivec, Vida Žemljic, Marija zeleanlkar, Hubert Bender, Franjo Geč, Vojteh Pertot, Zvonimir Davide Uro* Do-micelj, Božidar Gajšek Branko Kocnutt. Jurij Koienc, Boris Novak. Po ustnem izpitu pa: Mil van a čok, Elza Demiač. Milena Duša, Nada From Deniela Jenčič, Friderika J osti, Sanda Makuc Tatjana Marin. Ljuba Medvešcek Sonja Ostapovič, Paljuh, Sofija Pečečaik, Zvezda- na Pogan, Joeipina Perko, Ida Rižnar, Neža Rus UUjana Rustja, Milutina Mravlje, Zlata aroi, Stana Stok, Elizabeta Vlado-vič, Hedviga Volčjak, Breda Žemljic, Cuj_ nik Franc, Dušan Dolinsek, Saša Golubovi č, Dušan Haller, Bode Hvalenc, Milovan Hib. Vasilij Lah, Duian Lušin, ' Milovan Mihorko, Oorazd Mohorčič, Bogdan Novak Ljubomir Petek, Rudolf Strožer. Dragom ir 6 umak, dril Ume k, Jurij Vanek, Herman Vidmar. Sergej Vrišer, Alfred Korenean, Zdravko Agrež, Stanko Božič, Danilo Go-mieček, Branko Ivnk, Vinko Justin, Alek. sander Kozino, Rudolf Polzi, Alojzij Pre-šern, Anton Prus, Marjan Skubic, Edmund Struci, Ivan Urh, Miloš Uršič. Mariborski plavači v Murski Soboti Propagand al plavalni nastop 22 plavačev Mariborskega plavalnega kluba Maribor, 25. junija Na povabilo marljivega SK Mure je močna ekipa izvedla 22 plavačev Mariborskega plavalnega kluba v soboto, 24. t, m. v okviru Prekmurskega tedna propagandni plavalni nastop v krasnem kopališču domačega kluba. Simpatični gostje so bili izredno prijazno sprejeti po funkcionarjih SK Mure in Prekmurskega tedna ter si pod njihovim vodstvom ogledali razstave, posebno lepo aranžirano športno razstavo SK Mure. Propagandnemu tekmovanju je prisostvovala velika množica gledalcev. Organizacija je bila v veščih rokah gg. ravn. Lipica in Peterke, predsednika in tajnika SK Mure in g. Berganta, predsednika MPK. Točke so se vrstile hitro druga za drugo in je bil ves obširen in pester spored končan v 1 m pol ure. Poleg gostov so sodelovali tudi nekateri plavalci domačega kluba, ki so pokazali izreden talent in že prav dobro šolo. Tehnični rezultati so bili: 100 m cravvl; I. skupina: 1. Steiner MPK 1.18.4; 2. Cvetko, Mura, 1.26; 3. Petek, MPK 1.28. II. skupina: 1. šerbec I, Mura 1.29.8; 2. Potočnik, MPK 1.32.2; 3. Braj-nik, Mura 1.33. 100 m prsno: na startu 5 članov MPK, 1. Jankovič 1.31.2, 2. Gala 133.6, 3. Mihorko 1-34. 33 m hrbtno: 1. Smerdu, MPK 27; 2. Dornik, MPK 27.6; 3. Velnar, Mura 2S.4. 33 m cravvl: I. skupina: 1. Gajšek, MPK 19.2; 2. Rusanov, Mura 20.4; 3. Golež, MPK 20.5. n. skupina: 1. Ferenčak, MPK 19 7; 2. Deškovič, Mura 21.8; 3. Brajnik, Mura 22.2. Metana štafeta 3x33 m: prsno — hrbtno — crawl: 1. MPK I Skapin-Dornik-Gaj-šek; 2. MPK II. Gala-Smerdu I-Steiner; 3. Mura Cvetko-Velner-Rusanov; 4. MPK III. Ferenčak-Lamprecht-Smerdu II. Cravvl štafeta 3X33 m: 1. MPK I. Golob-Dornik-Gajšek; 2. MPK II. škof-Golež-Pe tek; 3. Mura Cvetko-Lajnšček-Deškovič. V propagandnih skokih so sodelovali člani MPK v,kofič, Lamprecht in Bergant ter 2 dobra domačina, žal je deska precej neprikladna. Nato sta nastopili 2 moštvi MPK v propagandni vvaterpolo tekmi: po zanimivi igri je zmagalo A moštvo z 4:1 (2:1). Sodil je Bergant. Rezultati tekmovanja so prav dobri posebno če upoštevamo dejstvo, da sestoji moštvo MPK po večini iz letošnjih maturantov, ki zaradi študija niso imeli časa za trening. Velika volja članov in izredni talenti pa jamčijo, da se bodo letos mariborski plavači lepo afirmirali v juSlo-vencu« št. 41 nas naproša g Moravec za objavo sledečega pojasnila: »Vest je po. vsem neresnična in sloni na nepravilnih informacijah. »Lastavica« namreč, ki leti« ni stari aparat, ampak povsem nov. Ljudje, ki se za to tako zelo zanimajo, si lahko ogledajo stari aparat v skladišču in se tako lahko prepričajo o resničnosti tega dejstva. Td*H ni šel g. Moravec v Zagreb v letalsko šolo, ker je že zdavna iavežbaa ▼ pHotiranju in mu ta šola ni potrebna, pač pa najbrže vsem interesentom, ki se za letal: ki sport in posamezna letala tako vneto zanimajo, pa niso imen doslej še prilika, da hi se s letalstvom tacnsAJKajs pečali. Aparat je g. Moravec tudi sam pilotiral. Pripravljen je celo vzeti s se^j v zračne višave informatorje navedene vSio-venčeve« vesti, da se tudi o tem dejstvu lahko prepričajo. S tistimi, ki nosijo odgovornost za objavo omenjene vesti, pa ^e bo itak srečal pred sodiščem«. — Velika poletna gasilska vaja je bila v soboto zvečer. Sodelovali so vsi oddelki mariborske gasilske čete in mariborskega reševalnega oddelka. Domnevni požarni objekt je bilo poslopje »Kemindustrije« na Aleksandrovi cesti. Točno ob napovedani uri €o mariborski gasilci z vsemi -svojimi gasilskimi napravami ter pripomočki od-brzeli pred poslopje »Kenundustrije« na Aleksandrovi cesti. Takoj zatem so bili na mestu domnevnega požara tudi reševalni avtomobili. Pri vajah, ki so se končale z lepim uspehom in ki so trajale 20 minut, so naši mariborski gasilci in reševalci po. novno potrdili sloves sodobne gasil-ke tehnične izvežbanosti ter disciplinirane strum, nosti. Vajam, ki jim je sledila množica Mariborčanov z velikim zanimanjem, je prisostvoval tudi podstarešina mariborske gasilske župe g. Kesler. — Lep nastop naših malih harmonikarjev. Včeraj dopoldne je priredil agilni mestni odbor Jadranske straže koncert na. ših malih harmonikarjev v mestnem parku, kjer se je zbralo številno občinstvo, ki je s toplim prizannjem in velikim zanimanjem sledilo izvajanjem koncertnega programa. Naši mali harmonikarji so ubrano in z ambicijo odsvirali izbrane komade narodnih pecm! pod vodstvom svojega dirigenta in učitelja g. Vilka Sušteršiča. Spet so nas mali harmonikarji prepričali o svoji nadarjenosti, marljivosti ter skrbni pripravljenosti. Toplo moramo pozdraviti hvalevredno zamisel takšnih koncertov, saj je čisti dobiček namenjen letovanju naše siromašne dece na našem lepem, sinjem Jadranu. — Športne novice. Na praznik v Četrtek 29. t m. se bo v Mariboru odigrala nogometna tekma za pokal LNP med SK Muro in ISSK Mariborom. Tekma bo na Rapidovem igrišču. — Vrnil se je. Poročali smo o pobegu lOletnega Mirka' fiapca iz Vojašniške uli. ce 12. Po 4 dneh se je sedaj deček spet vrnil v naročje svojih staršev. Klatil se je ve? čas po Mariboru in okolici ter se preživljal z beračenjem, spal pa je po senikih in hlevih. A * l/ Jo. it \ ." r •> mm :t j». + w^4sUB