Poslovno leto 1993 se je dejansko končalo v zadnjih dneh februarja 1994, ko so bili znani finančni rezultati poslovanja v letu 1993. v zvezi s tem je bilo v TOSAMl v zadnjih tednih pravzaprav že vse povedano in napisano, kljub temu pa nemara ne bo odveč še nekaj misli na to temo v glasilu našega podjetja.
Leto 1993 je bilo vsekakor leto velikih nihanj v uspešnosti poslovanja. Breme stroška upokojitev in neskladja med padajočo prodajo in še kar naraščajočimi stroški v začetku leta, nas je ob polletju potisnilo v izgubo. Kljub začasnim rdečim številkam, smo že takrat predvidevali, da bo na koncu leta poslovanje pozitivno.
kljub neugodnim trendom v začetku leta je ro-SAMA poslovno leto 1993 zaključila poslovno uspešno.
Nova naročila za humanitarne namene so rezultat dvignila nad naša pričakovanja, res pa je, da poslov UNHCR nismo v nobeni podrobnosti prepustili slučaju. Enako pomembno je k rezultatu vplivalo tudi limi-tiranje obsega sredstev vezanih v zalogah gotovih izdelkov, surovin, nedokončane proizvodnje in terjatev. Skoraj skozi celo leto smo se spopadali z manjšo možnostjo prodaje od proizvodnih možnosti, le v zadnjih mesecih smo lahko "pognali" na polno in celo ukinili planirani kolektivni dopust.
Likvidnostna situacija konec leta je bila zadovoljiva, saj smo v manj kot pol leta vrnili 1,5 mio DEM kratkoročnih kreditov.
Pri plačah nam je dieto najprej predpisala država, nato pa še sami, kar se nam je seveda obrestovalo ob koncu leta. Tako bomo nedoseganje kolektivne pogodbe poravnali iz ustvarjenega dobička in si razdelili približno eno plačo. Te
dni se vsak posameznik odloča, koliko jo bo odnesel domov in koliko shranil v podjetju za notranji odkup.
Vpeljali smo novi blagovni znamki KOBACAJ IN VIRIA-NA, nadaljevali računalniški razpis in obračun proi-
zvodnje ter začeli s projektom ISO 9000. še na kratko nazaj k letnemu obračunu za leto 1993; prihodek je bil na ravni 75
Plan prodaje za leto 1993 je sicer izražal nek zmeren optimizem za prodajo na jugo-trgu, vendar lahko ugotovimo, da je bilo to pričakovanje nerealno. Vojna v Bosni, embargo za Srbijo in Črno goro, sta naše trgovanje omejila le na Hrvaško in Makedonijo.
% plana, enako tudi odhodek, kar kaže na nujnost ukrepov za obvladovanje ravni odhodov. Ustvarili smo 84 mio SIT bruto dobička, od katerega bomo plačali ca 7 mio SIT davka in namenili ca 57 mio SIT za zaostale osebne dohodke za kolektivno pogodbo v letu 1993. Akumulacije je skoraj 19 mio SIT, tako da smo ob vsem, kar nas je doletelo v letu 1993 lahko z rezultati poslovanja več kot zadovoljni.
Direktor
J. v.
»SKOZI STRANSKA VRATA« NA NEKDANJE TRGE
Nobena skrivnost ni, da je Tosama z razpadom bivše Jugoslavije izgubila tržišče, na katerem si je pred leti rezala največji kos kruha. Preusmeritev, nadomestitev izgubljenih trgov in iskanje novih ni bilo lahko delo. Vendar sedaj, po treh letih, lahko ugotovimo, da je najhujša "osamosvojitvena" kriza mimo. Levji delež pri tem vsekakor pripada naročilom mednarodnih organizacij kot pomoč beguncem na kriznih območjih bivše Jugoslavije, s čemer smo na nek način 'skozi stranska vrata" spet prisotni na nekdaj naših najpomembnejših trgih.
Gornjo trditev najbolje ponazorijo številke. V lanskem letu smo, poleg številnim manjšim organizacijam in dobrodelnim ustanovam, trem našim največjim kupcem - mednarodnim organizacijam (Visokemu komi-sarijatu združenih narodov za begunce, danski vladi kot donatorju za potrebe Mednarodne zdravstvene organzacije Združenih narodov in Mednarodnemu komiteju Rdečega križa) prodali kar za 3 milijone nemških mark naših izdelkov. Tudi v prvih dveh mesecih letočnjega leta smo zgoraj omenjenim kupcem že od-premili za preko 1,25 mio DEM blaga, kar obeta še večjo intenziteto tovrstne prodaje naših izdelkov v letu 1994.
Naš največji kupec na področju nakupov kot pomoč beguncem in kriznim območjem je vsekakor Visoki komisa rijat OZN za begunce. Začetki sodelovanja s to ugledno mednarodno organizacijo segajo v november
1992, ko smo dobili prvo naročilo 600.000 vrečk (ali 6 mio kosov) vložkov VIR 80.
Praktično smo od tega prvega razpisa dalje vedno prejeli naročilo za del ali celo za celotno razpisano količino, čeprav je prejem naročila vedno negotov do zadnjega trenutka. Visoki komisarijat OZN mora namreč po svojem pravilniku nasloviti razpis na najmanj šest podjetij iz različnih držav, od katerih prejme v razpisnem roku vzorce izdelkov in popolno ponudbo. Pri odločanju, katero podjetje ali podjetja bodo dobila naročilo, so pomembni predvsem trije kriteriji: ugodna cena izdelkov, sprejemlji-
va kakovost in primernost vložkov (ki jih v svojih laboratorijih tudi testirajo) ter možnost čimhitrejših dobav in dobav čimvečjih količin iz zaloge. Pri tem upoštevajo kombinacijo vseh treh dejavnikov, kar pomeni, da nudenje najcenejših izdelkov ne pomeni že pridobitve naročila.
V	obdobju november 1992 - februar 1994 smo pridobili kar pet naročil za vložke VIR 80, VIR 90, VIR 90 PLUS in VIR 70 v skupni količini kar blizu 73 milijonov kosov vložkov (oziroma 7,3 mio paketov vložkov po 10 kosov). Naše vložke smo odpremljali na sedem različnih destinacij: v Ljubljano, Zagreb in Beograd, v italijansko Ancono, odkoder so jih z avioni prepeljali v obkoljeno Sarajevo, na Reko, v Split in Skopje. Pri tem ne smemo zanemariti tudi promocijskega vidika, ko naši izdelki skupaj s poplavo tujih donacijskih izdelkov prispejo na krizna območja do naših nekdanjih in upamo tudi prihodnjih uporabnikov, ko se bodo razmere na teh področjih umirile.
V	letu 1993 in začetku leta 1994 smo z osebnimi obiski v Ženevi še poglobili stike s to mednarodno organizacijo, v letošnji spomladi pa pričakujemo tudi njihov prvi uradni obisk v naši tovarni.
V	mesecu marcu smo konkurirali na novem razpisu Visokega komisarijata OZN za begunce. Upati je, da bomo pridobili novo delno ali celotno naročilo in s tem ohranili visok nivo prodaje in obsega poslovanja iz prvih dveh mesecev leta 1994.
L M.
NABAVA
Problemi pri nabavi surovin in repro-materiala se spreminjajo. Do obdobja 1990-91 je bil glavni problem dobiti zadostne količine vbodnih materialov v tovarno, saj je nabava možna predvsem na jugoslovanskem tržišču. Iz tujine je bilo možno uvažati samo materiale, katerih dejansko ni bilo moč dobiti v Jugoslaviji. Zato smo bili omejeni pri primerjavi konkurenčnosti tujine.
Po osamosvojitvi se je zmanjšalo sodelovanje z ostalimi bivšimi republikami. Zaradi trga v bivši Jugoslaviji je prišlo do velikega padca prodaje v globalu in tudi v posameznih blagovnih skupinah. Poleg tega seje povečala finančna nedisciplina.
Hrvaška je predstavljala velik delež v realizaciji Tosame, zato je rosama odprla nerezidenčni račun vtej državi. Finančna služba je uspela velik del prilivov v hrvaških dinarjih pretvoriti v slovenske tolarje, ker pa je bila velika dispariteta med uradnim in dejanskim razmerjem HRD - SIT, je bilo v letu 1992 zelo ugodno uvažati iz Hrvaške ne samo materiale, za katere so bili stalni dobavitelji že od nekdaj (laminat, triplex, PVC folije in sukanci), ampak tudi bombažno prejo in izčeske. Ti materiali predstavljajo vrednostno izredno pomembno postavko. Ugodni pogoji nakupa pa so se spremenili, ko je vlada uvedla carinske dajatve na uvoz iz Hrvaške. Poleg tega pa seje zmanjšal tudi razkorak med uradnim in dejanskim razmerjem hdr - SIT. Po uvedbi trdnega dinarja oktobra 1993 je prišlo do znižanja cen (istraplastika) - zmanjšanje je financiranje.
Poseben problem je Makedonija, kjer so dolgi dobavni roki, visoki transportni stroški in pa velika nihanja v kvaliteti (bombažna preja) prva pošiljka še zadosti našim standardom, naslednje pa so izven standardov, v obdobju po osamosvojitvi je bilo precej iskanja novih dobaviteljev, zaradi konkurenčnosti, kvalitete in izpada dobav iz ZRJ.
Dobave so se drobile, število dobaviteljev seje povečalo zaradi vse večje konkurence med njimi. Ta način dobave je povzročal težave v proizvodnem sektorju pri prilagajanju in v kontrolni službi zaradi nezmožnosti izpolnjevanja GMP (zaradi zahtev po minimalnih zalogah dobave potekajo po sistemu "Just in time "). Vsaka reklamacija je praktično pomenila zastoj v proizvodnji. Dodaten problem
so bili tudi izvozni nalogi s kratkimi roki izvržbe.
Po prvih plačilih, katere je Tosama prejela za dobavo humanitarnih pomoči, se je izboljšalo likvidnostno stanje. S tem so bili ustvarjeni pogoji za vodenje optimalnih zalog in optimalnih dobav. Ta način izvrševanja nabavne funkcije je tudi edino ustrezen, saj se le tako lahko dosega ustrezna kvaliteta materialov, daje kontrolni službi dovolj časa za pregled materiala in odpira možnost za
LANDIN1
Je modre barve, ima štiri kolesa, vsak dan ga vidimo na tovarniškem dvorišču.
Kaj je to?
Mislim, da uganka ni pretežka. Ta nova pridobitev v skladišču surovin je vlečno vozilo traktor Landini, ki smo ga dobili 'v začetku letošnjega leta. Nadomestil je dotrajani viličar, ki nam je odpovedal pokorščino. Viličar ni primeren za vleko vozov, zato je večkrat prišlo do okvare sklopke, ki pa jo je bilo treba kar naprej menjati, prav tako pa je zaradi prevelikih obremenitev odpovedal tudi motor. No, in tako je padla odločitev, da se
takojšnjo realizacijo dodatnih naročil kupcev.
Potrebno je zmanjšati število dobaviteljev zaradi količinskih rabatov in možnosti realizacije zahtev standardov ISO 9000. Tržne razmere v Sloveniji in sedanje razmere v TOSAMl omogočajo, da se lahko realno pristopi k uveljavitvi tega standarda pri nas.
Trenutno je največji problem pri nabavi bombažne preje in bombažnih izčeskov, saj so cene le-teh v velikem porastu na svetovnem tržišču. To bo vplivalo tudi na materialne stroške poslovanja. Dobra novica pa je znižanje carinskih tarif za polovico ali pa celo odprava le teh za repromateria-le in surovine iz češke in Slovaške. Dobave iz teh dežel so tudi izvzete iz količinskih kontigentov.
V.O.
kot novo vlečno vozilo nabavi traktor Landini italijanskega proizvajalca, ima angleški perkinsov motor 48 KM in štirikolesni pogon, ni prevelik, ne preglasen in je tudi dokaj ekonomičen. V zimskem času pa bomo lahko z njim očistili tudi transportne poti do posameznih oddelkov v proizvodnji. Zagotovili smo mu tudi garažni prostor v bivšem skladišču železa, ki smo ga preselili na drugo lokacijo.
No, to bi bilo na kratko vse o traktorju, čeprav je bilo veliko polemik, zakaj prav ta traktor in ne kakšen drug, zakaj to in zakaj ono itd.
Menim, da je bila odločitev pravilna in nakup dober in da bomo lahko modrega silaka, ki je obarvan v Tosa-mine barve, še dolga leta videvali na tovarniškem dvorišču.
M. K.
OBČNI ZBOR IGD TOSAMA
Industrijsko gasilsko društvo TOSAMA je imelo v četrtek 24.02.1994 v jedilnici podjetja svoj letni občni zbor. Iz poročil, ki so bila podana in nadaljne razprave je razvidno delo društva. Tako so bile vaje s člani predvsem na spoznavanju gasilske opreme ter tehnike, bile so pa tudi praktične vaje.
Udeležili smo se občinskega gasilskega tekmovanja v Ihanu in so članice B dosegle zelo uspešno 2. mesto, člani B pa 4. mesto, v mesecu požarne varnosti smo organizirali gasilsko reševalno vajo na ostrešje sanitetne konfekcije. Zabeleženo je bilo tudi 6 začetnih požarov, kateri so bili poga-šeni brez večje materialne škode. V letošnjem letu pa je velik povdarek na izobraževanju članstva in tako smo že prijavili na razpis OCZ Domžale tri člane za izprašane gasilce in 8 članov za napredovanje v višji gasilski čin. Pridobiti bo potrebno tudi novo mlado aktivno članstvo, saj se je z upokojitvijo pred leti precej zmanjšalo aktivnih članov v ICD Tosama. Predsednik OCZ Domžale g. Slatnar Marjan pove, da je zelo zadovoljen z delom v igd TOSAMA. Konec lanskega leta sta bila sprejeta dva zakona in sicer: zakon o gasilstvu in Zakon o varstvu pred požari ter, da so v pripravi pravila gasilske službe. V tem osnutku se predvideva tudi izobraževanje gasilskega članstva in zato predlaga, da bi se tega izobraževanja, ki že poteka na OCZ Domžale udeležili v čim večjem številu. Ponudil pa je tudi možnost, v kolikor bi bilo dovolj veliko zainteresiranih v Tosami, da bo izobraževanje lahko potekalo tudi v podjetju.
V nadaljevanju je bil sprejet tudi delovni in finančni plan za leto 1994. Ugotovljeno je bilo, da so bila finan-
čna sredstva odobrena v manjšem znesku kot je bilo predlagano; zato bo potrebno skrčiti program kot je bil predlagan s strani upravnega odbora ICD TOSAMA ali pa dobiti dodatna finančna sredstva.
Upokojenci Tosame imamo svoj Klub že vrsto let.
Že ob sami ustanovitvi in vse do danes je Klub dejstvoval predvsem za potrebe in želje upokojencev ter skrbel za povezavo teh aktivnosti z organi in vodstvom podjetja.
V tem letu, to je od izvolitve v oktobru preteklega leta, smo imeli 7 sej odbora, na katerih smo poskušali izpolnjevati zadane naloge, ki smo jih sprejeli na prvi seji in sicer:
1.	obiski bolnih in ostarelih upokojencev
2.	socialna pomoč
3.	organizacija izleta
Število upokojencev se je v tem obdobju enega leta povečalo za 106, umrlo jih je 7, tako, da imamo trenutno 579 članov. Pri takem številu članov se porajajo problemi, ki jih sicer ne vidi- mo, vendar obstajajo. Obiskali smo 21 upokojencev, obiskali sojih člani Kluba. Obiska so bili upokojenci zelo veseli, pokramljali smo z njimi, se spomnili dni, ko smo bili še vsi aktivni, vsi, ki smo jih obiskali, so bili presrečni, da smo se jih spomnili in razšli smo se z željo, da taka srečanja nadaljujemo in jih gojimo.
Na naših sestankih smo tudi reševali vloge za socialne pomoči. V časopisu
Predsednik OCZ Domžale g. Slatnar Marjan je podelil priznanja tekmaval-nim ekipam, članicam B za 2. mesto na občinskem tekmovanju v Ihanu in članom B za 4. mesto. Podelil je tudi značke za dolgoletno službovanje v gasilski organizaciji in sicer za 10 let: Rode Marinki, Rode Janezu, Prce Ani, Rems Janezu, Grošelj Roku in Kveder Joži.
Za 20 let: Modlic Zlatku, Rožič Stanetu, Breznik Andreju, Čebulj Janezu in Breznik Tomažu.
Za 30 let: Pervinšek Avgustu, Urankar Pavletu, Merkužič Marjanu, Pišek Nadi in Kerč Janezu.
Za 40 let: Slapar Marjanu in Zalokar Janezu.
Na koncu se je zahvalil vodstvu podjetja, da je članom olimpijskih ekip omogočilo udeležbo na treningih in na sami gasilski olimpijadi v Berlinu in za finančno podporo. Z veseljem pove, da je bila 1/3 olimpijskih ekip prav iz Domžalske OCZ in so bili z olimpijskimi rezultati zelo zadovoljni.
Predsednik ICD TOSAMA g. Jože Kerč, vse prisotne povabi na tradicionalno gasilsko klobaso in se zahvali za udeležbo.
TOSAMA je bil objavljen razpis za prijavo. Prejeli smo 8 prošenj, ki smo jih v okviru sredstev, ki so bila na razpolago rešili. Upam, da bo tudi v bodoče možno priskočiti na pomoč, čeprav s skromnimi sredstvi.
Na tem mestu bi se v imenu vseh upokojencev zahvalil vodstvu in kolektivu TOSAMA za razumevanje in podporo, ki smo je bili deležni s finančno podporo, ker le tako smo lahko izpolnili zastavljene naloge. Posebno še hvala za letno srečanje, ki smo ga imeli v Hali komunalnega centra, v upanju, da se čez leto dni zopet srečamo.
Babnik Janez
Klub upokojencev Tosama z novim vodstvom
12. oktobra 1993 so upokojenci izvolili novo klubsko vodstvo.
v novem odboru kluba so:
Vladka Berlec, Bogdan Juteršek, Helena Mohar, Franc Osolin, Marija Presekar, Stanka Vidmar in Vida vodlan.
Na prvem sestanku, ki je bil 25. oktobra 1993 je bila za predsednico ku izbrana marija presekar.
NA POMOČ!
G. S.
AKTIVNOST KLU6A UPOKOJENC
Slovenska planinska pot je skupno ime za transverzalo in za razširjeno pot. ideja za slovensko transverzalo se je porodila pred dobrimi petindvajsetimi leti. Napori društvenih delavcev, da bi povezali najlepše gorske predele naše domovine, so se bogato izplačali. Ideja seje uveljavila v vseh alpskih državah, tako, da je tudi drugod speljanih že precej podobnih poti. Ker je zanimanje za transverzalo izredno raslo, je nastala še razširjena pot. Kdor prehodi obe poti, v resnici spozna pisani relief naše domovine.
KOMKi St mtMK
sum 'v>,
^ St to TOTfctMUJ V*Wfc.KMVT\ HK NOMO.
Planinsko transverzalo upravlja prek posameznih planinskih društev Planinska zveza Slovenije. Tu dobi planinec "Dnevnik s slovenske planinske poti" za odtise žigov. Dnevnik je sestavljen iz dveh delov, prvi del je Slovenska planinska transverzala od Maribora do Kopra, ki ima 80 obveznih žigov. Drugi del pa je razširjena pot, ki ima 17 obveznih in 43 neobveznih žigov Razširjene poti. Kdor prehodi celotno planinsko transverzalo, ima v dnevniku vse odtise žigov vrhov in koč, ki so navedeni v dnevniku. Poleg žiga se vpiše še datum obiska koče. Dnevnik se predloži v pregled Planinski zvezi Slovenije, ki planincu prizna spominski transverzalni znak. Znak ima obliko podkve in izraža misel o prehojeni transverzalni poti. Za razširjeno pot planinec ne more prejeti nobenega znaka. Lahko pa dobi častni znak slovenske planinske poti, če je poleg zahtevanih točk razširjene poti že prehodil tudi transverzalo in je zanjo dobil spominski transverzalni znak.
Slovenska planinska transverzala smotrno povezuje najlepše dele naše gorske pokrajine v velikem loku od Drave prek Julijskih vršacev do samega morskega brega - planine z morjem. Pravi užitek takega potovanja je spoznavanje krajev, žive in nežive narave, ki jo srečavamo in še drugih posebnosti, ki dajejo pokrajini svojevrstnost. Kolikšna pestrost med nizkim Dravskim poljem in vrhom Triglava ter med Triglavom in Koprskim zalivom! iz celinskega v gorsko in sredozemsko podnebje, iz pomladi v zimo, iz zime v poletje -
vse na isti poti. Po transverzali lahko hodimo vse letne čase. Sredogorje je mikavno spomladi in jeseni, primorska je vabljiva v pomladnem cvetju, visokogorje pa je izključno poletna pot.
za na pot se moramo primerno obleči, močni čevlji, topla obleka, rokavice, kapa, rezervno perilo, sončna očala.
Seveda se osnovna oprema menja glede na to, v kateri predel smo namenjeni. imeti moramo tudi dobro kondicijo.
Priskrbimo si planinski vodnik, dnevnik in pojdimo torej pogumno na pot in če je le mogoče, v vseh letnih časih in spoznavajmo slovensko zemljo.	b. C.
CEJLONSKI POZDRAVI
Za tiste, ki komaj čakajo poletni letni čas in poštne pozdrave s toplega in sončnega morja, tokrat za pokušino "94 objavljamo razglednični dopis z idiličnega otoka Cejlona.
Tosami se je pred izplutjem na zadnjo morsko etapo s svoje "svetovne poti" oglasil Jure šterk; znani belokranjski "enomoštveni" morjeplovec-ja-dralec (za nekatere je celo bolj znan kot "snemalec" napisne table o republiškem štabu TO).
Šterk je na poti okoli sveta s 6,5 metrsko jadrnico, ki pluje pod imenom Neodvisna Slovenija.
Neodvisna Slovenija je na svoje svetovno popotovanje začela avgusta 1991.
Med številnimi podporniki, ki so*finančno podprli Šterkov projekt ob plutju sveta, je tudi TOSAMA.
Zapisano je razvidno tudi iz priložnostnega žiga z objavljene dopisnice.
F. v.
rttOnirlA
Delavski svet je na svoji seji v mesecu februarju predal v 15- dnevno javno razpravo predlog ll. dela Gospodarskega načrta za leto 1994, v katerem so prikazani pričakovani finančni rezultati ob izpolnjevanju proizvodno-prodajnega plana, finančno ovrednoten plan investicij, investicijskega vzdrževanja ter sklad skupne porabe.
Na skupni seji DS in izvršnega odbora sindikata so prisotni obravnavali predlog in usmeritve programa v zvezi z lastninskim preoblikovanjem podjetja, katere so bile s strani članov DS sprejete, s pripombo, da se delež mesečne bruto plače popravi in sicer izbirno od 0 do 20 %, morebitni poračun plač po ZR pa izbirno od 50 do 100 %.
Sprejet je bil tudi sklep o poravnavi med dediči lastnika firme Kocjančič in TOSAMO in sicer 50.000 DEM en mesec po poravnavi, 100.000 DEM pa do konca leta. Omenjeni znesek predstavlja odškodnino za uporabo denacionaliziranega deleža za čas od sprejetja zakona o denacionalizaciji do poravnave.
Po obravnavi gospodarjenja v letu 1993 in potrditvi zaključnega računa za leto 1993 so člani DS sprejeli sklep o ugotovitvi letnega obračuna za
leto 1993, s tem, da se izplačilo poračuna plač po ZR za leto 1993 odloži do dokončne izdelave programa lastninskega preoblikovanja podjetja, ko bo znan delež sredstev po ZR 1993, katerega bodo delavci namenili za potrebe izvedbe notranjega odkupa.
Na disciplinski obravnavi v mesecu februarju sta bili obravnavani dve kršitvi in sicer nepravočasen prihod na delo v vinjenem stanju in povzročitev okvare na delovnem sredstvu, za kateri sta bila izrečena-disciplinska ukrepa denarna kazen v višini 5 % OD za en mesec in javni opomin.
DELOVNI IN OSEBNI JUBILEJI
V	mesecu februarju sta delovni jubilej 20 letnico delovne dobe izpolnila naša sodelavca:
-	CERAR BOŽIDAR
-	KOKALJ FILIP
30 letnico delovne dobe:
-	KOTNIK JOŽE
-	PETERLIN FRANC
Čestitamo!
V	preteklem mesecu sta praznovala okrogli življenski jubilej naslednja sodelavca:
-	tridesetletnico ROVŠEK MILENA
-	štiridesetletnico AVBELJ DANICA
S. R.
mi<s>tic!!:ne l >i i<§>i:
TISTI, KO SO ME ŠE PRED KRATKIM PREPRIČEVALI,
KAKO JE KAPITALIZEM GRDA IN ODVRATNA STVAR,
ME DANES PREPRIČUJEJO,
KAKO PAMETNA IN KORISTNA STVAR SO DELNICE.
ČE, TO NI ČUDEŽNA SPREMEMBA.
ia&
Osnove v mesecu marcu
Nagrade mentorjem in inštruktorjem
6.003,50 SIT/176 ur
Delo v deljenem delovnem času s
-	prekinitvijo nad 2 uri
10.006.00	SIT/176 ur
Dnevnice za službena potovanja v državi
-	cela dnevnica 4.006,50 SIT
-	polovična dnevnica 2.043,30 SIT
-	znižana dnevnica 1.482,40 SIT
Kilometrina z osebnimi vozili
20,60 SIT/krn
Stroški za prevoz na delo
-	oddaljenost do 4 km
160.00	SlT/dan
-	oddaljenost od 4 km do 8 km 200,00 SlT/dan
-	oddaljenost od 8 km do 12 km 280,00 SlT/dan
-	oddaljenost od 12 km do 16 km 320,00 SlT/dan
-	oddaljenost nad 16 km
370.00	SlT/dan
Odpravnine ob odhodu v pokoj
150.093,00 SIT
Osnove za izračun deleža delovne učinkovitosti šoferjev In spremljevalcev
-	prevožen kilometer s tovorom
3,29 SIT
-	tekoči kilometer 2,19 SIT
-	spremljevalec tovora 1,33 SIT
■ Albina Kosmač
RAZSTAVA FRANCIJA KOSA
Koncem leta 1993 je v Tosamini jedilnici obesil na ogled svoje slike akademski slikar, kipar in restavrator Franci Kosi-Koliš. Franci Kosi-Kolišje končal akademijo za slikarstvo in ki-
parstvo v Zagrebu, specializacijo restavratorstva pa na konzervatoriju v Firencah.
v času študija se je zaradi preživetja ukvarjal z vsemi mogočimi deli, od razvažanja mleka, igranja v nočnih lokalih, filmskega scenskega delavca do risanja stripov.
Kosi je v svojem umetniškem iskanju tudi veliko potoval; ogledal; saj je prepotoval mnoge dežele na vseh zemeljskih celinah.
Umetnik seje vseskozi preživljal sam, kakor je vedel in znal in to počne tudi danes.
Franci Kosi-Kolišje vlosami predstavil svoje grafične liste, oljne slike ter tudi kot posebnost skulpturno-re-liefno izdelane slike.
Poleg slik je kot restavrator razstavil tudi natančne posnetke "Prešernove zibke", ki pa so avtorsko poslikane v melosu domače ornamentike.
F. v.
SODELAVCI
v tej številki tosame so s svojimi pismeni prispevki sodelovali: Janez Babnik oec., Breda Cerar, Stanko Grčar, Marjan Koprivšek, Alojzija korbar-Tacar, Albina Kosmač org., Igor Matičič dipl.oec., Vinko Ocepek oec., Sonja Rode, Janko Velkavrh dipl.ing., Feliks Vodlan ing.
Objavljene fotografije (razen arhivskih) je posnel Jože Vidmar.
Grafična oprema časopisa, oblikovanje in risbe: Feliks Vodlan ing.
Računalniška obdelava tekstov: Tinca Ocvirk.
Grafična postavitev časopisa: Slavko Levičar
PAPIROTI, vse iz papirja, Krško d o.
Avtorjem posameznih prispevkov se uredniški odbor zahvaljuje za sodelovanje in vabi tudi druge sodelavce k sodelovanju v glasilu.
TOSAMINE
DROBTINICE
JAPONSKI AVTOMOBILISTI IN AVTOCESTE
61 milijonov japonskih avtomobilskih lastnikov ima na voljo le 5.000 km avtoceste (podatek iz konca lete 1991). Kdor kritizira slabosti sistema japonskih avtocest nima prav. Prva avtocesta je bila odprta šele pred 28 leti in je bila dolga 70 km. Za začetek pri-
hodnjega stoletja je vlada japonske izdala program, ki bo prinesel mrežo v obsegu 7.500 km. Prva etapa bo izgradnja druge avtoceste med Toki-jem in Nagoye. 216 km v šestih pa-sovnicah na vsako stran vožnje. Lahko si mislimo, kaj pomeni takšna avtocesta v tako majhni deželi kot je Japonska. Poraba zemljišča bo globoko zarezala v že tako prenaseljeno deželo. Ker pa je tam čas vedno opredeljen z denarjem je opravičitev takšne široke avtoceste ekonomsko pogojena.
Ta članek nam je nekoliko bližji predvsem zaradi lastnega primera. Tudi Slovenija je majhen kos sveta in nam vsaka avtocesta tudi odvzame veliko - dolgoročno pa tudi veliko da.
S
Uredniški odbor TOSAME;
Viljem Dolenc, Milan Drčar, Silva Mežnar, Tinca Ocvirk, Feliks Vodlan.
>
Izdaja in tehnično ureja SKS-splošna služba, interni časopis TOSAMA p.o.
VIR, Šaranovičeva 35 Izhaja enkrat mesečno v 1200 izvodih.
Tisk: Papiroti, vse iz papirja, Krško d.o.o.
Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS 4/92) In mnenja ministrstva za Informiranje št.25-201/92 z dne 2J.03.1992, sodi časopis med proizvode Informativne narave po 13. toč. tar. št. 3, za katere se plačuje 5 X davek od prometa proizvodov.
Na zagrebški velesejemski prireditvi Medicina in tehnika leta 1989	
	
	
Tudi v letu 1991 se je Tosama predstavila na sejmu civilne zaščite
[IltlGSOZ^K] □ [S/a\C]I]/a\
= ooo
Slikovni prikaz sodelovanja Tosame na sejemskih prireditvah iz zadnjega obdobja. (Arhivski posnetki)
Predstavitev otroškega programa Tosame na sejmu Vse za otroka v Celju 1988
	Sejem Medicina in tehnika v Zagrebu 1993