1 i^aja vsak dan rasen aobot, nedelj in praznikov. P ROSVETA vrl Urednilkl in upravnilkl prostori: 2tfd7 South Lawndale Ave. bsued daily eroept Saturdajrs, sundejs and Holldajs. GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Office of Publication: 2437 South Lawndale Ava. Telephone. Rockwell 4004 XXXVL Cena lisU Je $6.00 Entarad aa —ot •t Chicago, nu ISTcJi^S S StoiSVJSf CHICAOO 13. ILL. ČETRTEK, t. MARCA (MARCH »). 1M« Subecription $0 00 Yearly STEV.—NUMBER 49 ški letalci vrgli tisoč bomb na Novi oddelki ameriških pomorščakov se izkrcali v središču severnega obrežja Nove Britanije. Otok Los Negros Admiralske grupe pod kontrolo ameriške sile. Novi bombni napadi na japonske baze.—Sovjetske kolone zasedle čez dvesto naselbin v prodiranju proti Rumuniji in potisnile v past 50 nemških pehotnih in oklopnih divizij. Nacijske baze v Italiji in , Franciji bombardirane iz zraka.—Bombe porušile električne centrale, plinarne in vodovodne naprave v Berlinu ---- Prve sovjetske čete so dospele do točke, ki je oddaljena samo London. 8. marca.—Ameriška letalska armada čez 1100 bombnikov in letečih trdnjav je danes vrgla 350,000 zažigalnih in 10,000 razstrelilnih bomb na Berlin, ki so porušile mnogo poslopij in zanetile ogromne požare. To je bil največji bombni napad na glavno mesto Nemčije. Bombnike in leteče trdnjave so spremljala bojna letala. Možnost je, da je letalska armada štela dva tisoč bombnikov, letečih trdnjav in bojnih letal. To je bil drugi ameriški napad na Berlin od zadnjega pondeljka, ko šo Američani sestrelili 167 nemških letal, sami pa izgubili 68 bombnikov. Zavasniški atan na Pacifiku, 8. marca —Ameriški pomorščaki so se izkrcali na ozemlju v bližini Talaseaja, Williaumeški polotok, v središču severnega obrežja Nove Britanija. To js 110 milj bližje Rabaula nego Cape Glou-cester, kjer so ss prej izkrcale ameriške čete. Cape Gloucester leži 160 milj južno od Rabaula. Prvi oddelki pomorščakov so se izkrcali pri Talasasji v pon-deljek z;utraj in takoj zdrobili japonski odpor. Bombniki so bombardirali japonske pozicije pred invazijo. Istočasno, ko so se pomorščaki izkrca vali, so smefiške čete* začele prodirati naprej ns južnem obrežju Nove Britsnije v smeri Amhorninga, 24 milj od Arawa. Američani zdaj prodirajo proti japonskim bazam pri Gasmati z dveh strani. > lieneral Douglas MacArthur poroča, da je otok Los Negros v Admiralski grupi pod kontrolo ameriške oborožene sile. Ta je okupirala zapadno obal Seead-lerja in Porlako, ki leži zapadno od letališča pri Momoti. Kabaul je bil ponovno bombardiran iz zraka. Ameriški letalci ko vrgli tudi 98 ton bomb na japonsko letalsko bazo pri Toberi. Čete ameriške divizije, ki so se zadnji teden izkrcale na severovzhodnem obrežju Nove Gvi-»hj«\ so raztegnile mostišča v mmi j Bibija na vzhodu in Gang-lauja na zapadu. Pa*rl Harbor. Havaji. 8. mar-ca Japonske baze na Ponapi, Kusjiju in Neuru,*otokih Kero-linske grupe, so bile tarča bombardiranje iz zraka. Glavni stan admirala Chestsrja W. Nimitza pT-H-a, da so bombe, katere so vU'li ameriški letalci, razbile več vojakih objektov in zanetile po-fcare N*w D^lhi. Indija, 8. merce.- AiM-Tinkc čete so zasedle Welsw >„■ I bfcif n,. Si j i P.,-frij V ii 'k i*:» k'.r r deset milj v ozadju japon-l>ojnih linij v severni Bur-" ("»turnile v psst sovrsžno "krog dva tisoč vojskov. ' 'jnik ameriških čet na tej ' je general Joseph Stll- London. 8. marca.—Sovjetske '> v novi ofenzivi na dve->'i dolgi fronti v zapsdni "•t "kupirale čez 200 na-n zdaj ogražajo vitalne kacijske linije, po kete-•miks armsda okrog pol * vojakov na ozemlju ob * I>njepra dobiva orožje potrebščine. Med ne- i klSii so Rusi oku-* 25 milj od Tarnopola, važnega križišča železnice Odesa-Lvov. Oddelki ruske armade pod poveljstvom maršala Gregorija Zu-kova se vale proti rumunski meji. Okrog 50 nemških pehotnih in oklopnih• divizij se nahaja v trikotu o z e m lj a južnozapadne Ukrajine. Ta sila je deloma že obkrožena in v nevarnosti uničenja. ' Neapel, Italija, 8. marca.— Ameriški bombniki so s svojih baz v Italiji uprizorili napade na nemške baze v severni Italiji in južni FVanciji. Bombe so padale na Toulon, francosko luko in bazo nemških podmornic, na-cijska letališča in železniške naprave v bližini Rima. Letalci, ki so bombardirali Toulon, so povedali, da so bombe zadele več parnikov in ladij in porušile pomole ter skladišča orožja. Nemška letališča pri Or-vietu, Rimu in VitsrM so bila tudi tarča bombardirsnja iz zra-ks. Stockholm, ftvedska, 8. marca.—Berlin je brez,, elektrike, plina in vode in na tisoče ljudi je ostalo brez strehe, se glase sem dospela poročila. Bombe, ki so jih vrgli ameriški in britski letalci na nemško glavno mesto, so porušile elfektrične centrale, plinarne in vodovodne naprave. Poročila pravijo, da so bombe ubile čez 4000 ljudi in ranile najmanj 10,000 v zadnjem napadu na Berlin. Požari, ki so jih zanetile, še vedno divjajo. Resna situacija v Južni Ameriki Socialist svari pred katastrofo Montevldeo, Urugvaj. 8. mar ca.—Socialistični poslanec Jose Pedro Cardozo je v svojem govoru v držsvni zbornici opozer-jal na trenje, ki se rszvijs med ameriškimi republikami, obenem pa je sugerirsl korske, da se nsredi temu konec. "Nsstals je atmosfere v odno-Šajih med ameriškimi republikami, ki lahko rodi vzroke ze ke-tastrofo," je dejal. "Dejstvs so nam vsem znena in jih nI treba ponevljeti. Urugvej Je stisnjen med Brezilijo in Argentino in v slednji so ne delu elementi, ki ogrežajo našo vernost." Csrdozo je predlegel, noj uru gvejsks zbornica apelira na vla de ameriških republik za kooperacijo v ne porih ze končenje trenje in enotnost. Člani odseka za zunanje zedeve eo izjavili, da bodo upošteveli predlog. Obsodba zapostavljanja zamorcev na jugu Weshington, D. C, 8. marca —Federslnf urad za vzgojo Je obsodil zsposUvljenje zamorcev v južnih državeh v svojem poročilu kongresu. To vsebuje priporočila. naj učllišče na Jugu |_________od pro vrsta zamorskim študen- Praivolnčislt, "železnlšiitfTlom. ds dobe priliko, k^šno meji stare Poljske ] imajo belopoltd. zs izobrazbo Giraud udaril Lavalove pristaše Francoska policija orodje gestapovcev Alšlr, Alšerijs, 8. marca.—General Henri Giraud, vrhovni poveljnik francoske oborožene sile v severni Afriki, je nastopil kot priča ne obrevnavi proti Pierru Pucheuju, bivšemu notranjemu ministru v Lavelovi vladi v VI-chyju, in priznal, da je Pucheu služil v njegovi armadi pod drugim Imenom. Takrat ni vedel, da je Pucheu Sodeloval z necijl. Giraud je označil Levelovo policijo ze orodje nemških gesta-povcev. Pucheu se more zago« varjatl na obravnevl ne obtožbo izdejstva. Sodni svet tvorijo trije generali in dva civilna sodnike. Gireud je dejal, da nI vedel, da je Pucheeu eodelovel z nacljl, ko ie bil notranji minister v Lavalovi vladi 1. 1941. Pozneje je bil informiran o masnih eksekucijah francoskih talcev, nekar je poetavil Pucheuja pod policijsko Nadzorstvo v Ms-roku. Prlčekuje se, de bo obrevneve proti Pucheuju zaključena v petek. Doclsj šs nI blls predložene konkretne evidenca, ds js Pucheu odgovoren zs mssns eksekufije francoskih tslcev. \' - Finski protipogoji predloženi Moskvi Možnost sporazuma na vidiku j Stockholm, 8. msres.—Sem dospela poročila se glase, da je finska vleda predložile protipogo-je glede sklenitve miru z Rusijo v Moskvi. Ali jih bo slednja sprejele eli ne, nI zneno. Opezovelci razpleta situacije vidijo možnost sklenitve spore* zume, dasi so se pojsvile nove ovire. Doznave se, da so finske protipogoje predložili Moskvi isti krogi, ki so nedavno nsvezs-11 stike med Finsko ln Rusijo. Ako bo Rusija sprejela finske protipogoje, bo J. K. Psssikivl, bivši finski premier, odpotoval v Moskvo, kjer bo rezprevljel h sovjetskimi voditelji o sklenitvi premirje. Izglede, de se js nepetost med Finsko in Rusijo polegle. Rudarska stavka v Angliji se širi Produkcija premoga se znižala London. 8. marca.—Kucferake stavka, ki ae je pričele zednji pondeljek v Monmouthahiru, se je rszširils ns premogovnike v South Wslesu. Nsjmsnj 40,000 i uderjev je zevojevsnih v stsvki in produkcijs premoge je padla /m 35,000 ton dnevno. Rudarji niso zadovoljni z odlokom posebnega tribunsla, ki Je zavrnil zahtevo za zvišanje mezde in izboljšsnjs delovnih pogojev. Ursdniki rudsrske unijs so apelirsli ns stsvksrje, naj se vrnejo ns delo. Danes se bo Gwy» lym Lloyd George, minister za kurivo, sestal s uradniki unije. Na vprašenje v parlamentu, kaj namereve storiti, da se konflikt izravna Je George odgovori), de upe. da bo sestanek z voditelji rudar tke unije uspešen Angleški listi so soglasni v obsodbi stsvkc. JAPONSKA ZA-BREDLA V RESNE POTEŽKOCE Bojazen prod bombnimi napadi naraiča KORAKI ZA IZPRAZNITEV MEST ;; _ Weehingtpa.fr. C., 8. merce.— Iz poročil, ki prihajajo semkaj iz različnih virov, ss lahko ustvari sliks o položaju v notranjosti Jeponske. Ts rtzkrive, ds ljudstvo dobiva ls minimalno količino živil, ds šivi v strshu pred nspadi lz zraka in da upenjs v končno zmsgo Isginja. Ker zevezniki nimejo opezo-velčev ns Japonikem, so poročile iz rezumljivlh rezlogov ze-kssnels. Ts dslome izpopolnjujejo oddsje tokijske redioposte-je. Iz teh se očituje priznenje, da japonski vojni lordi smstrejo situacijo za rasno. Išlro Koeojs, člsn jeponske vlsds, je prisnsl« ds je smePlšks invszijs Maršalakih ln Admiralskih otokov razburile jeponsko ljudstvo, ksr smstre te otoke ze vsžne v obrembl japonskege Imperije. Po smsrljikem bombnem nspedu ns otok Psremuširo je Domej, ursdns ftumiške agentu-ra, opozarjal ns nevamoet neizbežnih spopsdov v zreku nsd vsemi frontami ln celo ned jeponsko celino. Vss poročile ksiejo bojsssn prsd bombnimi nspedi ns jspon-sks mssts, ki niso zedostno ze-vsrovsns prsd tskiml n s p s d i. Japonski listi so objsvljsli dolgs poročil* o bombnih nspsdlh ns tfsmburg, Berlin-Hft druga nemška mesta ln prinešali slike rsz-valln razdejanih poslopij. Poročila govore o pripre veh ze evekuecijo civilistov iz jeponekih mest. Najmanj eedem velikih mest je uključenih, med Umi Tokio, Yokohsms, Oseka ln Kota, kjer so glevne mornerlčne beze." Grednje zevetlj pred bombnimi nepedi je v teku v vsč mestih. Pomsnjksnje živil je skutno in nobenege izglede ni, ds bi ss položsj izboljšal. Jsponsks ns more dobiti Živil iz krsjev ns Pscifiku, kstere Jd zssedls njene oborožene sils, ker nims dovolj psrnikov. Kolikor jih Ims, so zsposleni s prevsžsnjem vo-jsšklh čet in orožjs. Unija odredila glasovanje o stavki Zavrnitev zahteve za zviianje mezde izzvala spor Chicago, 8. marca.—Neodvisna unija telefonskih delsvcev je odredile glasovanje glede oklica etsvke, ki bo dovršeno v prihodnjih petih dneh. Ako ee bo večine izrekle ze oklic stevke, bo unijs vprsšele federalni delavski odbor za aenkcljo ne podlegi provizij Connally - Smlthovega zakona. Te določajo, da ae stavka lahko okliče po dobi tridesetih dni, če se večina prizadetih delavcev izreče /a to. Domače vesti Is Minnesote McKinley, Minn,—V bolnišnici v Duluthu se nahaja od 22. februarja John Perko, tajnik društva 17S SNPJ. Podvreči se js morsl opersciji in upanje js, ds se kmslu vrne domov.—Ns bolniški listi sts tudi John Stsrc ln Anton Purkst, Člsns tegs društva. Člani naj jih obiščejo. Član društva 4 SNPJ v bolnišnici Bellaire, O.—Joe Raih, Član društva 4 SNPJ, ee neheja v bolnišnici v Martins Ferryiu, sobe 43, drugo nadatropje. Članstvo mu želi skorajšnje okrevanje. Avtni delavci vztrajajo v stavki Vladni odbor poseže v konflikt Deceiur. IIL 8. marce.—Tri toverne Mueller Co, eo morale zapreti vrete zeredl stavke, katero je okllcala avtne unija ADF. Stavkerjl so izjavili, de ee ne bodo vrnili na delo, dokler ne bo kompsnijs pristsla ns za-htevo glede zvišsnja pleče in ii-boljšenje delovnih pogojev. V etevki je zavojevanlh vsč sto delsvcev. Kompsnijs js spsll-rsls ns vojni delsvski odbor za posredovanje ln pričakuje ss, da bo poaegel v konflikt. Stsvka je zsvrls produkcijo mstsrlsls ze emerlško ermedo. L. E. Crenflll, predesdnlk unijs, js dsjsl, ds ss bo stsvkt ns-deljevele. Detroit. Mlch., 8. msres.— Okrog dvs tisoč delsvcev, čls-nov svtne unijs CIO, js zssUv-kslo v tovsrni Ford Motor Co. v Rivsr Rougu. SUvka js protsti proti fiovemu produkcijskemu programu. Problem suženjskega dela v Nemčiji Mednarodni delavski urad bo zahteval reparacije Waahington, D. C„ 8. marca.— Nemčija bo morsls plsčstt reparacije 30,000,000 do 40,000,000 ljudem v evropekih drževeh, katere je zasužnjila in zdej delejo v njenih vojnih induetrijeh, ko bodo te države osvobojene. Mednsrodnl delavski ursd, ki gs tvorijo reprezentsntjs delsvcev ln Industrljcsv 83 nsrodov, bo ns svojem zborovsnju sprejel zsdevnl progrsm. Zborovanje se prične 20. sprils v Phils-delphiji, Ps. Edwsrd J. Phelsn, direktor ursds, js dsjsl, ds je progrsm že sestsvljen. Na podlagi tega programa m* bo določile veota reparacij, katere bo morale plačati Nemčije pod vledo, kekršne bo poetsvlje-ns po porszu nacijske vojne ms-šine. Progrem bo uključen v! Huatrijeev. pogoje premirja po zaključenju' Stavke v severni Italiji < Protest proti depor- taciji delavcev i > • C h 1 a a e o. Švica, 8. marce.— Stavke in nasilje dlvjejo v severni Italiji pod nemško okupacijo kot posledica naraščanje dreginje, se glase poročila. V Milanu je Izbruhnilo več stavk zeredl nezadostnih odmerkov živil ln nizkih mezd. Cestni železničarji eo sestavkall v znak pro-teete proti deportacljl italijanskih delavcev v Nemčijo. Nepotrjsns vest prsvl, da je v stavkah prizadetih okrog šest milijonov delavcev. Ugrabljenjs mllsnskegs policijskega šefs je bilo neznenjeno. Ugrabili so ge italijanski partizani, ki eq nosili uniforme nemških vojskov, zednji teden. Cene v milanskih restavrecl-jeh so bile zvišane z dekretom. List Sera pn*l, da lestnlk restavracije, ki mora plečeti ze kokošjd nogo 25 lir, ns more dati kosile zs 40 Ur, ksr določe za-kon. Oblasti v Turlnu so izdsle dekret, ds morejo vse trgovine odpreti vreis v štirinajstih dneh. Trgovci so "sastsvkali" ln zeprll vrets v znsk protesta proti strogim rsgulseljem. Oblestl so jim zspretile i odvzetjem licence in konflskscijo blaga. Val terorizma je zajel italijanska kraje. Dva faŠletom naklonjena duhovnike ste bila ustre-Ijene v Follgnu. Iste usode js zsdsls župene, njsgovsgs tajnika in tri pollcsjs. Kandidat republikanske stranke zmagal v Coloradu 'Dsnvsr, Colo., 8. merce.—Deen Olllsepls Js zmegel pri nedo-msstnlh volitvah kot ksndidst zs kongrskniks ns listi rspubllksn-ske strenke V prvem dlstrlktu. On je prvi rspubllksnsc, ki js bil lzvoljsi} v Um dlstrlktu od 1. 1930. Mejor Gsrl Wusrfsle, kendldet dsmokrsUke strsnke, ki Je bil rsnjen v bitki z Japonci, Jo bil porsisn. Olllesple Je dobil 41,598 glssov, Wuertele ps 37,578,--Vodi Ulj i republikanske stranke v Coloradu pozdravljajo zmago kot udarec Rooseveltovl politiki. Načrt za ustanovitev mednarodne organizacije VVsshlngton, D. C., 8. msres. —Trije senstorjl so predložili nsčrt zs ustsnovitev mednsrod-ne organizacije, ki naj bi pospe-k*vala ekonomsko kooperacij"' med Zdruflenlmi narodi v povojni dobi. Avtorji načrta so senatorji Trumsn, Kilgore in Tho-rnss. Nsčrt predvideva formirs* tije amerlšJur ekonomske komisije, katero naj bi tvorili repre-zenUntje kongresa, kabinete, vladnih egentur, delevskih In farmarskih organizacij ter in- S|x>r je nasUl, ko je vojni delavski odbor zavrnil zahtevo j organizacij . zvišanja plače članom Unije ze i -f dve dolerje ne teden. Izjevil j«. Delegacija zahteva da bi bilo zvišanje kršenje mezd- oJ^viteV Tugufolla n« formul« "ma I Hi/M lak in. ... _ ~ _ ^Predsednik ^velt Js dejal,\Odbm ZO politično da Je za to, da Kongres Indus- akctfO ne bo obtožen trijskih organizacij* in Ameriška Washington, I). C., 8. msres delavsks federacija pošljeU re-; -Federalni Justičnl tajnik f ran prezenUrite ne zborovenje med ' ois Blddle Je neznenU, da odbor nerodnega delavskega ursds. O ( zs pt/litično skcijo Kongresa in-tej zadevi je rezprevljel z vo < dustrijaklh organizacij ne ob-diUlji obeh ameriških delavskih j tožen ktšsnja provizijConnelly ruska misija v GLAVNEM STANU PARTIZANOV Ljatm bitko v Botni in Horcogovini v toku REORGANIZIRANJE UBE2NE VLADE London, 8. marca.—Izvestje, glasilo sovjetske vlede, so objavile poročilo is Kaira, da js ru-sks vojaška mlalja dospela v glavni stan msršala T1U, poveljnike jugoslovenske osvobodilne armede. Načelnik mlelje je general Kornejev. f t .■'•*. Poročilo o prihodu ruake misije v glavni Titov sUn je sledU lo nacnenilu, de so se ameriška čete Izkrcale na otoku Hvaru v bližini Dalmeclje in nepadle tamkajšnjo nemško vojaško posadko. Nedavno je bila objavljena vest o izkrcanju brlUklh čet na Braču, drugem otoku v bližini delmetlnskege obrežje. Zednje poročile ne omenjajo detajlev operacij ameriških Ast na Hvaru, temveč ls ljuts bitke med partizani ln Nsmcl v zspsd* nI Boeni, Hercegovini ln Liki. Nemci skušsjo udrstl ns ozsm-Ije, ki je pod kontrolo enot osvo-bodllne srmede. , Kairo, Egipt, 8. marca.—V zve-si s razpletom dogodkov na Balkanu ln Srsdnjsm vzhodu ss obs-U preobrat v sfsrsh jugoslovsn-sks ubežne vlsds. Nspovsd js, ds bo ts vUds drsstlčno reorge-nlzlrene sli ps rssignirsU. Možnost js, ds bo Vsliks Bri-tenijs prlznsU začasno vUdo maršala TiU, ki js bUs prsd ns-kaj tedni usUnovljsns v Jugoslaviji. To se lehko zgodi z sbll-ženjem med kreljsm Pstrom in Titom. Vsa znamsnjs ksžsjo, da so bili že storjeni koraki v tsj smeri, Obisk stotnlks Rsndolphs Churchllls, sina briteksgs premier je, maršale TIU, ss sms trs zs vsŽen dogodek. Mnenje prevladuje, ds je stotnik itročil poslanico svojega očeU Titu, ds ss doseže maksimalna kooperacije v operacijah proti nemški oku-pscijski sili v Jugoslsv Ji. London« 8. msres.—Odloči ts v v odnošajih med zavezniki in jugoslovansko ubežno vlado je blizu. Dva člana Petrove vlade sta pravker dospela y London, de rezprevljate o možnoetl sodelovanja x maršalom Titom. Ministrs sts Ivo Čičln in M. Orisogongo. V London sU prišla ne nujno povabilo brlUke vlade. Izglede, de bodo zavezniki odpovedali prlznanjs ubež-nl vladi v Kairu, As ns bo izločila protipartlzanakih elementov. Nejevoljnost Velike BriUnije, ker krelj Peter ln prsmlsr Purlč nočete kooperirati s Titom in fiodpirsta generala Mlhajlovlče, ki Je obdolžen barantanja s nacljl, narašča. Premier Churchill je v svojem nesvnboditev. Hrrlthovegs zakona Dejal Je, da preiskava pr»Hi talboru nI ugotovila nelegalnih aktivnosti v federalnih volilnih kampenjeh. . Nečelnik odbore Je Sidney Hill-Wsshington. D C., 8 merce - ^ pr.^njk unije Amslgs-Portoriška delegacije Js epellre- malvd ciothlng VVorkers. la na kongres za odsUvitev Guy- — itJ^r^S/C D°'J"Z ^djpaniio Bslseiro je dejsl, da Je Tugwell m Portugalsko _ . _______ .zgradil birokracijo na otoku na Madrid, »penija, B merce — spelo poročijo arsvi, ds Je Šved- stroške portorlškegs IJudstvs In ^penije in PortugaUka sU akle-aka vlada zagmovils vso mogo- goapfiderstve On ime zaslombo nili dogovor glede izvoza snovi čo pomoč Finski, če se odtrgs od pri ljudski strsnkJ, ki vodi sgi-, "tungsten" v Nemčijo in zavez-Nemčije, v zadevi nasičevanje tacijo za vlaiino kontrolo in lest- ntške države, Ameriški poalanik prebivalcev. Hledn.ii so odvisnf1 ništvo industrij. Tugwells je Car I ton J. Heyee je bil informi-od živil, ki Jih dobivajo od Nem- j imenoval za governerjs Portori- i ren o sklenitvi dogovora, ko ae či)e. ka predeednik Rraieevelt. ' je ogleall v uredu špenekega ru- ne formule "malega jekla Neodvisna unijs ims čez 5000 članov. Švedska vlada obljubila pomoč Finski London, 8. mares.—Sem do- Vodja kanadske socialistične stranke protestira Ottawa, Kanada, 8. merce — M J vColdwell, vodje socialistične stranke, znana pod Imenom C o o p e r a t i v e Common-weelth Federation, Js protssti-rel, ker ga js L. t, Le Fleche imenoval nerodnega soclal Ut a v Uku debete v perlemsntu. Cold-well je dejel, ds js Ksnsds v vojni proti Nemčiji, ki Je osvojile narodni aociallsem, tn da Js oznečbe v bistvu obdolžitev ne-lojalnosti. Dslje js rskel, ds je filo/ofijs njegove strsnke ists kot delsvake strsnke v Angliji in socUlističnlh »t ran k v drugih državah !«e Fleche ja potem prek lice I i/rečeno opazko nenjege mlnietrs Jordana Ameriška vla^s bo obveščene o detajlih dogovore^ m J-ROSVTTA 9. MARCA PROSVETA THE ENLIGHTEUMENT GLASILO IM LASTNIMA SLOVENSKE NARODNE PODPOR«« JEDIfOTE National Bonofit Sodotf Organ of aad pufciished br Si .00 Naročnina sa Zdruiana drsava (»svan Chlcafa) In na lato. S3.00 sa pol lata. St.W »a t*rt lata; aa a iZock Co.. $7M sa calo loto. $3 75 sa pol leta; sa Inosamstvo St OO 9 Suabcriptlon ratas: lor tha United States (e*cept Chicago) and Caasda SS.0S per f*r. Chteago and Cook County I7.S0 por year. foreign countrlaa St.Ofl par yeer. __ Cana salMIV po dofovaru^-«okoplel dopisov ln nanarotaiilh člankov sa na vraUlo. Rakoplal lltararna vsebine (črtica, povesti, drama, patmi Ud.) sa vrnajo pošiljatelju la v slučaju, če ie prilošll poitaino. - i ./_„«___ Advartlsina ralas on agraameni.—Manuscripts of commuijlcailons und un.oilctad arlidos erui not be relurntd,- Otbaz maauscripts, tuch as storiaa. plays. pooms. atc.. wlll ba returned to sander only whan accompanlad by selfaddreseed and staasped a«velepe. » • Naslov na vsa, kar ima slik s listom« PROSVETA 2657-59 So. Lawndale Ave., Chicago 23. MEMBER OT THE FEDERATED PRESS j^urni, d« pridejo v prave roke noat k) za pravi namen. Spoznali sva se ? mnogimi ljudmi različnih aaaodoosti in bili sva veseli teh sem. 136 imena Pono- Datum v oklepaju na primer (March 31. 1M4), poleg vašega na naslovu pomeni, da vam J« « t*™ datumom potekla naročnina. Vita, jo pravočasno, do se vam lost ne ustavi.______________ Propaganda proti sovjetski Rusiji Svetovni dogodki pričajo, da nobena propaganda, se je riz-vilu v zadnjem četrtletju, nI bila tako učinkovita, kakor je bila b#š propaganda proti sovjetski Rusiji. Ta protiruska propaganda pa ni odnehala ni sedaj, ko je Rusija izpričala svoje Zavezništvo do zaveznikov na nsj bolj prepričevalen način s tem, da vzdržema decimlra nacijske sile na vzhodni fronti že več ko ^ve leti. Nihče, M je pošten, ne more podcenjevati sijajnih ruskih zmag ki so za Atneriko in ostale zaveznike neprecenljivega pomena. To dejstvo sicer priznavajo vsi zavezniški državniki in vojaški strategi, dočim se pa dobe zakrknjeni sovražniki sovjetske Rusije, ki šil i jo protirusko propagando v listih in na shodih. Največ te propagande je natrpane v cika h ki Tribuni in pa v Hearstovih žurna-lih. To časopisje neprestano napada Rusijo in jo dolžl zahrbtnih naklepov. Značilno je, da imajo ti listi dobre zagovornike zlasti v svojih pajdaših v kongresu ter v ostalih burboncih in izolacio-nistih. Najnovejša protiiuaka propaganda se tiče ruskih pogojev o premirju s Finsko, da ne govorimo o propagsndi, ki se širi proti sovje-tora v pogledu rusko-peljske meje. Znsno je namreč, da so še pred kratkim vsi reakcionarni Usti pripovedovali svojim čltate-Ijem, kakšne grozne zahteve je Rusija predložila Finski, ako se umakne iz vojn* Ti listi so tidlli, da natančno vedo o vsebini pogojev ruakega ultimatov poleg tega pa so pozivali Ameriko, naj ustavi Stalina, ki "hoče zagospodaritl" nad Evropo. Pred dobrim mesecem pa so isti listi obdolžili Roosevelta, da nI hotel pošiljati bojnega materiala našim silam na Pacifik z namenom, da bo na ta način v stanju pomagati "nezaslužnlm" Rusom, kateri po burbon-skih trditvah vodijo "privatno" vojno proti Nemčiji. nV tfeba posebej poudarjati, da je' ameriška uspešna ofenziva na Pacifiku postavila to zlobno propagando na laž s tem, da so ameriške sile pregnale Japonce s številnih vsžnih baz. Med tem pa se je zgodilo tudi to, da je sovjetska uradna izjava o pogojih premirja s Finsko, katera OS je te pogoje skušala zatajiti, dobesedno pokopala tudi to protirusko propagando, kajti Finska je pozneje sama morajo priznati, da sovjeti govore resnico. Ali so ruske zahteve napram Finski pretirane? Ali res sovjetska Rusija hoče svoje male sojsede uničiti? Odgovor dobimo v uiudnj ruski izjavi. V slavnem vsebuje ruski ultimat Finski lo tri zahteve: 1. prt-trgenje vseh odnošajev z nacijsko Nemčijo, Interniranju nemškega vojaštva in ladij, 2. upostavltav meje lz leta 1940 in 3. takojšnja usvoboditev zavezniških ujetnikov ln civilistov. To so pač zelo zmeine zahteve, če se upošteva dejstvo, du je Rusija zmagalka In Finska na robu poruza, kur po vseh mednarodnih pravilih znači, de /tnagalec lahko narekuje stroge pogoje premaganemu, Hovjetaka Izjava dalje omenja, da bodo premirju sledila formal-na pogajanja o vprašanju demobilizacije finske armade, o reparacijah za povzročeno škodo na ruskem ozemlju in o kontni ureditvi pct*auskega pristanišča in bližnje okolice. Resnica je, da je sovjetaka vladu ponudila Finski mnogo boljše pogoje nego leta 1940, ko je bila Nemčija v stanju podpirati Finsko proti Rusiji, kar je tudi storila leto pozneje. Leta 1940 so Finci ns primer morali dati Rusiji v najem hunško pristanišče za dobo 30 let, du sovjeti tamkaj zgrade svojo vojaško bazo. Poleg tega Je motala Finska dovoliti Rusiji rabo petčanskegu pristanišča in pa prosto pot čez |>ctčsnsko ozemlje. Sovjetska vlada je pretekli teden upravičeno udarila v svoji izjavi, katera Je vsebovala ruske (Higoje Finski, po ško^fcivih govoricah, ki Jih širi Rusiji sovražno časopisje v tujini. Te "govo-ilce" so namreč trdileNla Rusija vztraja pri tem, da ruske čete okupirajo vso Finsko, Tudi to sovražno propagando je ruska vlada postavila nu laž z objavo mirovnih pogojev, katere Je ponudil i linfcki vladi. Toda kdor bt mislil, da je s tem protiruska propagande konec, he bi motil, lato časopisje, ki ae je namenoma 'motilo' v ju de v i Finske in ameriške ofenzive nu Puctfiku, je takoj podvzelo novo kampanjo ptoti Rusiji Sedaj brenkujo na sovražne strune s tem. ds zahtevajo, nuj Rusija intervenira na Japonskem v prid ameriškim vojnim ujetnikom. Ampak zu to propagando se skriva nekaj dru-litga. ne pu bnga ameiišklh burbuncev za ameriške ujetnike Njihov namen je bil, da svetu prikažejo Stalina kot prijatelja Japoncev in njegovo brezbrižnost nupium ameriškim interesom. Gotovo je, da niti ta propaganda, kakor ne prejšnje, kijio Isvi-i ale iz istega sovražnega taboiu. ne bo usneU. obratno, morda ae bo fte dob«o končala, l ahko .. nunuei m> zgodi, ko bo čas JS to da a«* Rusi ju ohrne nroti Japonski, Ustanovitev odbora "Svobodna Japonska " ki so ga pred kratkim organizirali komunisti na Kitajskem je morda dober znak. kuni m* nugiblje aovjetaka vlada. gi>-luvo ua ao tw nofihlt«* v nrtd Japonskih nulitarističnih intereaov Vsekakor jr ruska vladu s svojimi p<»goji Fmakt poalavtla dober yglc«t, da ne muli enostavno uničiti malih narodov. S tem je dala pndtsg" tm bodoča reševanja problemov med državami, ki meje na Rusijo. Vse Ugledu, da se je pet l*dva|art let stara protiruska propaganda začela dodobra krhati, četudi »kuša)o razni burbonci nal vsak način sov tete diskred t^st* Najučinkovitejše sredstvo proti tej pt epa ganil i ns Je vrela v vet RusHs aams s mojimi zmernimi zahtevami, i svojo uspešno diplomacijo tn s svojimi sijajnim gamt Prispevki aa SAN8 Clevelandu—Meseca februarja beležimo pri naši postojanki 48 SANS lepši uspeh z zbiranjem prostovoljnih prispevkov. K temu je. največ pripomogel naš zavedni rodoljub Louis Znidaršič, ki se je odzval klicu in šel od niše do hiše okrog naših rojakov n dosegel lep uspeh. Na njegovo nabiralno pelo so prispevali sledeči in sicer val po dolarju, razen kjer je drugače zapisano: Jack Novak, John Globo'-ar ($3), Edw. in. F. Kovač, Peter Bastašič, Charles Wick, Stopar Service Station ($2), Anton Tau-zel, A. Brat kov leh, Anton Klun, C. Ozblč, Jos. Močllnikar ($2), Frank Perusek, Frank Chompa ($5), Anton Kotnik, Richard Mayfield, Jennie Zigman, Jos. Glsvan ($2), Al. Mlinar ($2), A. J. Fakult, Sophy Fistik, John Zimerman, mrs. J. Močllnikar, John Mihalich, L. Seme, Jos. Polanc, Frtnk Česen, Geo. Na-gode, J. V. Miller, John Korošec, Joe Stembal, Louis Florjančič, Joe Karllnger, F. Samsa, Jos. Razperger* Jos. Meklnda ($2), M. Rehbegar, L#b Bostjančič, Anton Hrovatin, Frank Matja-žič, Jos. Vlčič, Frank Si*kovič, Martin Vogrln, pevski zbor Škr-jančki ($5), Johp Svet, Louis Gerzina, Joe Prudich, Anton Novak ($3), Frank Žagar (Mus-koka—$6), Geo. Julalia, Louis Rabar, Tony Skufca, Frank Hri-bar ($2), Anton Rotar, (Mohi-can—$2), Anton Možina, Michael Skeya, Peter Ster ($5), Anton Debelak ($2), Jos. Setina, Mary Furlan, Filip Močllnikar, Frank Zmdarslč, Frank Svet ($5), Jos. Stupics ($2), Frank Gorjanc, Frances Drenik, Antonia Tanko ($2), Anton Cepelnik, Anton Čin-kole, Steve Barton ($2), Jos. Ma-carol, Matt Prelc ($2)* Mihael Lah, Jennie Grobelsek, Sam Pa-pesh, Andy Pizderc, Lud. Zni darsič, Franccs Ubic, Anton Ka-lan, Frances Balok, Anton Pl-kovnik, Louis Lipanje. John Bencina, Mary Jakše ($3>, Anna Farrell, Helen Nahtigal ($2), Frank Zigman, Jacob Paklj, John Troha, Max OzebekJErank Ptžmolt, Tony Svet, Al. Kajser, Anton Mramor, Mirko Saražin, Konrad Flase, Anton Mlhelich, Vlncent Bodalih, John Gerl, Jennie Levstig, Louise Ogrinc ($2), Jos. Durjava ($5), Jos. Medec, Jos. Medvešok, Rose Zdešar Louis Petrich. Skupaj v januarju in februaV ju je Louis Znidaršič nabra $168, zakur mu lepo priznanje za njegov trud. Na nabiralno polo J. F. Durna po so prispevali: Andrevv Vičič $2, John Koss $5, mrs. J. Cesnik dolar, Martin Plut dolar, društvo 312 SNPJ $3, Jos. Kartel dolar Mary Murn (Sylvia) $5, društvo 27 SDZ $25, Progresivne Sloven ke krožek 7 $14.40 (izročila taj niča Mildred Bradač), Amalla Terbišan $3, Frank Tegel dolar društvo 748 SNPJ $S, Val. Turk dolar, John Hrovat (Arcade) $5 Vlncent Coff $6, društvo 22 SDZ $2.A0, Mladinski pevski zbo? SDD $5, George Marold dolar, Slovenska zadružna zveza $30. Rudolf Tibijaš $2, društvo 4A0 SNPJ $2.50 (izročil F. Tegel). Skupaj $120.40. r in naklonknost.-Podpisana 4 kaj sem, kakšen sem in odkod ui prijateljica f*ls. Matt Panian iw bova nikdar pozabili naklo-njcsMgti, katere sva bili deležni, po/nanj. I stepena hvala še enkrat vsem in Vreme je bilo ves čas najine- vsakemu! gt zbiranja prispevkov lepo in I Katherlne Penica. no premrzlo. Jutra v decembru in januarju so bila pač prilično I Odpuatl iiaa. Na nabiralno polo Frances I hladna, toda so ae razvila v Superior, Wro. — Prosim ma-Wolf ao prispevali: Po $2 Fran-1 g^ng ^ g0rke dneve, kakor v L prostora v Prosveti Saj se ne ces Globočnik in Angela Kalin; indijanskem poletju. Rekli sva, ^ oglasila, ker tudi jaz raje či-po dolarju Jenfcie Perko, Caro- da nama je celp vreme šlo na ^ pišem, to^a mi preseda line Skočaj. Emile Perko, miss L.^ da so bila najina potovanja je p^ala Tončka Skufca Angela Kalin, Amalia Raab. udobnejša in boij uspešna. Res Skupaj $9. '" n ' | hladno vreme je nhstopilo šele v Skupaj v tem izkazu $297.40. februarju, ko sva bili z najinim Ftvej bem v tebruarju prejel in delom že gotovi. In bili sva hva-izročil blagajniku J. Zajcu $220.- ležni usodi, da nama je bila ta-40, januarja pa mi je Louis Zni- ko naklonjena. Zdaj imamo v daršič izročil $77/ Ta vsota je Montani pravo zimo, vendar za j starčku že preveč io da bi bila vložena v hranilnico že ja- te čase ne prehudo. Parkrat je nekateri .radi eelo s klobaaami | sem prišel postransko poizvedo-nuarja in od te vsote sva z bla- bilo ob jutrih 15 do 1B stopinj poatrt^li. Ja, Tončka, tudi jaz bi vati o mojih bratih in sestri, ki gajnikom odposlala $250 v glav-1 pod ničlo in snega imamo kakih rada poslala, samo ako bilgem jih pustil doma. Izvedel m ni sUn SANSa. Približno taka J10 palcev na visoko po ravni-1 vedela njegov naslov. In po-|sem nič natančneg«, oziroma le vsota je še v hranilnici in bo od-1 nah. Mnogi ljtklje so si želeli poslana v tem mesecu. I snega, da konča veliko sušo, in Torej lepo število vas je, ki | pa, ker so sodili, da je raznih boste se -dzvsli klicu naroda. I lezni krivo nenavadno milo vre-Upam, da set,boste še odzvali, me zimske sezone, ^JBI^P ker gre za refjiev naše stare do-1 Omenim naj, da sva mrs. Pa- Urednika Prosvete moram najprej prositi odpuščanja, kajti on je edini, katerega sem tako rekoč za nos potegnil, ker mu-nisem {K>vedal svojega pravega imena, ko je v listnici uredni. šiva zahteval od pisca iz severo-zapada, naj mu pošlje svoje ime predno bo šla stvar v list. Ni. sem mu pa dosti lagal, ker sem se skril za dekliško |me moje sta-re mame. Pod tem imenom sem tudi na parniku delal in tudi v Ona se je v svojem dopisu z dne I Ameriki sem se ga držal, dokler IT. febr. tako prezirljivo izrazi-]mi ga niso sami spremenili, Pi. la napram spisu starega nase-j šem se Vertin, rojen v Dobličah 1 jen ca, da ji moram malo odgo- v Beli Krajini, še ne uro hoda voriti. i od Črnomlja. >na piše, da je te hvale o tem j §ele po tistem, ko sem poslal mu|svpj spis uredništvu Prosvete, slaJa bi mu še jelenovih, ki so to, da je neka družina Vertin od. I še na boljšem glasu kot svinjske. I šla v Ameriko oKrog leta 1880.1 Ona prav^ da ljudje nič ne Ako je bila to naša družina, so pomislijo, če je bil 15-letni fan-1 kaj kmalu za menoj prišli v tek re» zmožen vsega tega. Za-1 Ameriko—mogoče še isto leto I kaj pa ne? Jaz pa mislim, ako 1 kot jaz. rtiovine izpod tiranije. Vsemjnian in podpisana nakolektali v I človek doživi kaj takega kot je I Na 'mojem poto*snju^scoc prispevateljem najlepša hvala, I prej omenjeno svrho $250.00, on> ^ storll vse, samo da si rešil Vertihe, se me mora še dobro posebno pa nabiralcem, ki se I kar je precej lepa vsota za to življenje. Seveda so nekateri bolj I spominjati neko sloVensko dekle trudijo v svojem prostem času, I okolico. Lahko bi bilo bolje, če srčni in boli vztrajni kot drugi, j na Elyju, Minn., po imenu Pu| katerega danes nima nihče od-|ne bi bilo v teh časih toliko raz-1 Qna ^ t4l vldilkot tisti prose- jael. Ko sem tam hodil po njenskih potrebščin pa se skoroj z vsakim dnem dvigajo. Tako gre denar na razne kraje. hovrstnih kolekt. Ljudje sami j kutor, ki je moža omrežil in po- Utu in čital Imena prodajaln, ne vedo, kam bi prispevali, ker giaj v ječo, kjer je presedel sem takoj videl, da se spreha- je povsod potreba. Sbira se za dolgih 56 let. In omrežil ga je jgm po ameriškem Črnomlju, razne pomožne akcije različ- gam0 ^to, ker je hotel dobiti Srce mi je skoraj nehalo biti, ko nih narodov. Prispevati je treba njegovo dekle — Rožico. . opazim na nekem poslopju na- za Rdeči križ in treba je kupo- Qna pravi, da hočejo zdaj ne- pis: "Vertin Caie". vati vojne bonde. Cene življe- j kateri imeti tudi ponatis te por na mojem mestu ne bi šel vesti v knjigi in dostavlja, češ, notri. Morebiti mi bodo tukaj kdo neki bi jo kupil. Jaz bi Jo z mojj nečaki s klobasami postre- veseljem kupila in poznam tudi gjji Vstopivši notri, se vsedem Toda, ako pomislimo, da nam dosti drugih, ki bi jo radi kupili, k mizi. Pride strežftjka, prej ni treba trpeti pomanjkanja, da strinjam se z onimi, ki A so že omenjeno dekle, ki je dobila na- ____________________ živimo kot svobodni državljani predlagali, da bi ta povest izšle ročilo za "roast beef". Z naroči- meti ^^^mi težnjami? In to| ve/jkein fel,im\d,a se,to zgoidi' | lom je odšla v kuhinjo in ^akoj seveda stane dolarjev, tisočakov. 1 ' Zato prispevajmo vsak po svoji moči. Imamo dve važni akciji, za kateri je potrebno, da prispe vamo. To sta pomožna akcija JPO-SS in SANS. F. Durn, tajnik. več. Potrudite se še v bodoče, dokler ne zašije zarja svobode, dokler ne Jpsežemo zedinjCne in demokratične Slovenije in Jugoslavije. Danes ni čas pasivnosti, danes je čas dela. Torej vsi na delo, komur je m-pifcvo svobodo, 'red očmi imejmo vedno, da drugi narodi žrtvujejo milijone za ^ojo osvoboditev. Potrebna e različna propaganda, aparat ci mora vedno delovati in stie- jekleni ptiči ne mečejo bomb na naša bivališča, moramo prizna ti, da imamo prav za prav še paradiž. Ako pomislimo, kako ži vljo ljudje v deželah, katere so Ne vem, kaj misli taka oseba, i priUs nazaj v jedilno sobo. Po-ki se drzne tako žaljivo in za- klical sem jo k tebi in pričel iz-vistno pisati proti staremu mo- praševati vse od Davidovega ča-žu, bolje rečeno, proti mučeniku, sa d0 tega, kdo je ta Vertin, ka-ker je revež toliko prestal v svo- kor tudi za njeno ime. Miss Pu-zasedli naciji in med katerimi jem življenju kot malokateri, če cej je potem šla v kuhinjo in izje tudi nesrečna Slovenija, smo spj0h kdo. Njegova srčna želja vedela, da ta Vertin ni doma iz lahko do komolca hvaležni uso- se mu ni nikoli izj>olnila: da bil Doblič. di, da nas je privedla v Zedi-Uivel skupaj s svojo Rožico. Ali Saj se spominjaš, miss Pucel, njene države, kjer smo našli. Bi to dovolj hudo? Jaz pa z njim tistegš starega radovedneža, ki svoj dom, kruh, varnost in svo^1 sočustvujem, čeprav je in Belo- g ga vphišala, kaj hoče za "pre-bodo. Vse, kar žrtvujemo za to kranjc, jaz pa Gorenjka. serve" ali poslastek. On ti je božansko deželo, je malenkost v Priporočam to: Kdor temu dejal, da nič, toda če bi bil 50 tei*okolici imamcTslo-1 Pr^mer^ 8 tem' kar nam ie dala starčku ne more dati dobre be- het mlajši, bi te prosil, da gres hzvatKka,društva to- in nam ie PrišPevajro0 sede, naj še slabo zpse obdrži. z mano plesat. Ti si tudi prva ' 1 torej po naših močeh ^ vne do- Ti, stari naseljenec, če boš čital Slovenka v Ameriki, ki sem ti brodelne svrhe ln ne pozabimo te vrstice, pa tako naredi kot je poVedal, da sem Slovqpec. investirati kar največ naših pri- rekel Kristus: "Oče, odpusti jim, Kmalu tiltem gem z hrsnkov v vojne bonde Zodinje-j^j ne vedo, kaj delajo." mojim prijateljem (jaz jih ime Pozdrav vsem dopisovalcem in eitateljem Prosvete. Katarina Bergant. Sta zbirali sa atarl kraj Klein, Moni. — V listih čitam, kako so slovenska društva v raznih krajih organizirana v krajevne postojanke JPO-SS in SANS. V venska in da krajevne postojanke JPO-SS in SANS nimamo. Zato sva se dogovorili z mrs. Matt Panian, da se potrudiva in skusiva zbrati nekaj prostovoljnih prlspev kov za omenjeni pomožni orga nizaciji v pomoč našim nesrečnim bratom » sestram v Jugoslaviji. V dobri volji sva se od pravili na delo, ki nama je bilo v veselje, in gibanje na prostem zraku je morda tudi "flu" odganjalo. Hodili sva od hiše do hiše, ne oziraje se na narodno pripad nost njihovih stanovalcev. In z veseljem moram konštatirati, da so nama bili ljudje povsod na* klonjenl ln da sva bili povsod prijazno sprejeti. | Nekateri so želeli vedeti, če bo denar res porabljen v svrho, v katero se zbira, namreč, da bo«-do pomoči res deležni tisti, ki se jo tako nujno potrebni. Takim sva zatrdili, da je pomožna akci* ja v rokah znanih ln zanesljivih oseb ter pod zanesljivo kontrolo, da je vsaka neopravičena poraba zbranih prispevkov iskljui-čena^ Jugoslovanski pomožni odt bor mora redno pošiljati poroči» la našemu državnemu deparU mentu v VVashington.^H Povedali svs jim, da ne lii zbirali prispevkov, če ne bi bili si- nih držav. Naša republika potrebuje ta denar za opremo in vzdrževanje naših vojnih sil, ki bodo v zvezi z našimi zavezni cami porazile nacizem, fašizem in japonski imperializem in nam spet zasigurale zaželjeni mir. Z investiranjem naših prihrankov v vojne bonde bomo nekoliko pripomogli, da se bodo naši vojaki tem prej vrnili med nas domov, obenem pa bomo varno in obrestonosno hranili naš denar za čase bodočih potreb. Prej omenjeno nabrano vsoto sem potom poštne nakaznice poslala na naslov J. N. Roglja v Cleveland, Ohlo, da denar izroči na pristojno mesto, in sicer $125.00 za Jugoslovanski pomožni odbor, slovenska sekcija, $125.00 pa za Slovenski ameriški narodni svet. Vsota ni velika, toda vsaka malenkost zaleže nekoliko. Tukajšnjs slovenska In hrvatska naselbina je bolj majhna. Zato svs zbirali prispevke tudi pri ljudeh drugih narodnosti v Kleinu, Round-upu in okolici. Prav lepa hvala vsem za prispevke ter pri jaz- Stari naseljenec se oglaša Duluth. Mina.—Da se nisem I prej oglssil, je vzrok, ker sem 1. novembra odšel z mojimi pri- nujem nečak in nečakinja) naletel na nekaj takšnega, da še danes, kOse'n4 tisto zmislimo, kar pri mlzf kihamo kot maček v dimu, a moja gospodinja pa k temu navadno pristavi: "O, that darn farmer!" S tem "dam farmarjem" sem se tudi prvič v jatelji v New York, odkoder sem Ameriki slovensko pogovarjal in zma« RageatIr.o letalskih tovarn la sraka. pariškem premeat bilo ter*« savesnlškega bomhardnJa mu veliko povedal o mojih iz kušnjah. Obiskali smo dopisnika Prosvete J. G. na njegovem posestvu nedaleč od McKinleyja. Minn., ker sem upal, da bom od njega kaj izvedel. In izvedel sem, da se dva Vertina skrivata za vsakim grmom po vsej Ameriki. Katera sta pravs, mi znal povedati. V McKinleyju smo izvedeli, kje se ta dopisnik skriva. Po1 milje od tega mesta smo med se vrnil domov pred enim tednom. Tako torej nisem čital Prosvete, da bi vedel, kaj sem ippvzročll med čitatelji z mojim pisanjem. \ Dospevši domov, sem v moji spalni sobi na mizmiašel vse iz-tise Prosvete od tistega dne, ko sem odpotoval v prej omenjene kraje. Prvo moje delo doma je bilo, da sem prečital dopise v Prosveti. "Glej, to je pa moja stvar" sem dejal sam sebi, ko pridem do številke, v kateri se je začela I smrekami opazili belo prepleska-moja povest z nekoliko angle- no hišo, njega pa med zajci, Id škimi besedami. Spati nisem šel, L^ u tam okoli kar na prostem dokler nisem prečital vse števllr pa8ii. Kaj hitro smo Izvedeli, da ke. Drugi dan sem prečital še smo na pravem mestu. Z mo> ostale Prosvete in tukaj sem vi^ £em Smo se pričeli pogovarjati o del, kaj so dopisniki o meni pi- vremenu in sploh o vsem. k*f sali. Hvala lepa vara vsem, razen neke Tončke v Rigleyju, Pa., kajti ona ne verjame, da je bil lft-letni fantek zmožen prestati vse to. Tončka, stokrat več sem bil zmožen kot samo tisto, kar sem pisal, kajti stokrat več sem pre-1M moram nasmejati, kose spom-stal kot tisto, kar si čitala. O nim na povpraševanje moje t* mukah na morju veš, da sem mslo pisal. Koliko več sem prestal, bom mogoče še opisal, ako bom kdaj imel voljo, toda, Tončka, tega ne čitaj. Tudi ne veš, koliko je 15rletni fantek prestal v mehiških gozdovih predno je prišel do druge indijanske naselbine—kako sem bežal pred divjimi živalmi, katerih je bilo povsod dosti. Kar ae tiče postrežbe a kioba- nam je na misel prišlo. Moja gospodinja pa ni bila v drugo zainteresirana kot v tiste zajce in je moža izpraševala, kateri zaje je katerega oče, stari oče ln kateri je kateremu stric. Se zdaj, ko pišem te vrstic«, spodinje o tistih snjeih. Ona j' možs vprašala, ako zajci tjtu-raj naraj pridejo. On: "Nak. nikdar nazaj, ne pridejo." Oe^ "Zakaj jih pa ven spustite. nikdar naaaj ne pridejo* ro- sami, tebe, Tončka, ne bom prožil. da bi me z njimi brezplačno Nazaj nikdar ne pridejo rt* ker nikdar nikamor ne preda d "O. that dam farmer!' je » vriskala, kakor da jo je zajcjJ palec ugriznil. In še danes krat vzklikne: "O, that dsj» farmer!" Tudi newyorški ^ zajcih taF sil, aa oi me z njimi brezplačno jonarji zdaj vedo o zajci postregla V nek a kor pa na svido ^dfknf fanftarja*: " ^ nje, Tončka, kajti ako bom Uvel. ne stavi niti dveh centov, da te ne bom nekega dne nagovoril: "Hello, Tončka, imaš II kaj klo-basr Zdaj pa o vprašanju, kdo aem, Upam, da sem to nap«*!. pravilnejši slovenščini k ^ lo moje zadnje pissnj« se zopet kmalu oglasil v ti. ne izgleda, ker priho-«»K ^ (Dalje na L Hrani) ciffi££ 9. MARCA 2načaj. nastopa gen. Simoviča PROSVETA Odprti nastop gen- Simoviča Tita in jugoslovan- t osvobodilno vojsko iraa iz- In značaj. To bo pobilo lo opredeljenje našega ljudmi posebno v Ameriki, a to Cvim Srbov, za parUzansko ** bUa težk0 Jočarana nad dogodki v Jugo- daviji, ki so privedli do podpisanega pakU. Spričo tega lPu* so poslali mnogi ugledni predstavniki Jugoslovanov v Ameriki svoje apele v stari kraj, '. posvarijo in opozorijo kneza Pavla na posledic« ter vabude jju-od na odpor proti sklepanju in podpisu pakta z osiščem. Po-iujni Nikola Tesla je poslal tak knezu Pavlu, Louia Adamič -JaVladimiru Mačku, istotako je poslala apel in opozorilo Brat-jlu zajednica ter še drugi posamezniki in organizacije. Ti apeli so pokazali občutje našega človeka v tej deželi—kot demokratje, kot sorodniki naroda, kateri si je ustvaril v svetu ugled. Kot Amerikanci jugoslovanskega porekla so čutili na sebi madež in stid spričo tolikega ponižanja, ko je prišla vest, 4a je večina tedanje jugoslovanske vlade zaključila, da se na Dunaju podpiše tripartitni pakt pred Hitlerjem, Macuokom in Cianom. In bas v času občutenja najhujšega ponižanja je došla vest o prevratu v Jugoslaviji oz. Beogradu, dne 27. marca 1941. Ka mesto Cincar-Markoviča m Cvetkoviča, je prišla na čelo dr-avi iz revolte porojena vlada Simoviča. Iz ponižanja in potrr tosti smo prešli v omamo radosti. V tem razpoloženju se ni mnogo izpraševalo, kako" in kaj se je cela stvar izvedla. Ni se gledalo na podrobnosti—videlo se je le veliko gesto nahoda, instinktivno revolto poštenega, nesebičnega ljudstva proti nasilju in poniža vanju, katerega Hitler-ev novi red prinaša narodom, fismo tedaj mnogo vpraševali, lakšna je bila vloga, ki jo je gral pri preobratu Dušan Sirno-■^očeh sveta je on takrat ki delajo proti temu pokretu kot iedajniki, je dooela logičen ter spodbija prizadevanja Nediča vlade v Kairu in diplomacije sploh, katera skuša lagati swtu, da >e partizanska borba naperjena proti Srbom. Minister vlade, ki je ostal ves čas zvest ideji 27. marca in na strani naroda, Sava KosanoviČ ni več osamljen. Srbobranovi udarci in Fotičeve intrige ter podtikanja, da je "ustaš", "pra voalavni H#vat", komunist, republikanec itd., kodo odslej letela tudi na armadnega generala Dušana Simoviča, katerega ime je Srbohran in diplomacija še do včeraj postavljala sporedno imenom kralja Petra in Mihajlo-viča. f Korak gen. Simoviča je smr t en udarec šovinistični propa gandi Srbobrana in Srbske na rodne obrane. Zdaj namreč ne more nihče več sumiti o tem da je Narodni osvobodilni po-kret edini pravi predstavnik srbskega naroda.—ZOJSA. n iredstavljal in simboliziral ono, ar je narod završil z zgodovinam prevratom 27. marca 1941. Samo Dušan Simovic je imel v tistem času opredeljenje, ki mu ie omogočalo, da je mogel irati v očeh sveta vlogo, kakr-ino se je od njega pričakovalo, 'o rodu Srb in to pravi Srbija-nec, po poklicu armadni general ter bivši šef generalnega štaba, f aviacije itd., i po prepričanju i blizu demokratičnim elemen-m-kot tak je bil sprejemljiv in pozdravljen. Kar je bilo kasneje v begstvu in kakšni so bili fzroki vladne krize v tem poz-kjsem času, ni potrebno tu menjati. Dejstvo jo, da je Simovič od >cetka januarja 1042, po pologi ostavki kot načelnik vlade, »vel v Londonu docela ločen od političnega delovanja zamejne rtade. Dejstvo je dalje tudi, da je zamejna jugoslovanska jj»da \ Londonu sčasoma bolj ix'lj oddaljevala od vlade, ki 'dtjno predstavljala 27. marec r )<• končno to idejo docela za-' pod vladnim predsedniški Božidara Puriča. ■Odtlej m jugoslovanska vlada I zamejstvu niti formalno več edMavliaia sedemindvajsetega Nrea m je s tem zgubila zad-H" trohico legalnosti. Ona se je | \ < i:, »dvrnila od naroda in *k" 'KiM.(i|,.na ni predstavljala najmanjše sestavine ideje rr';,rr;' pač pa je bil^ pridu kompromitira še M no borbo. unča je postala filial-< vlade v'Beogradu, -"eno z njo ista načc-''»haja na isti fronti '"»dilni borbi, ter se v proti bistvenim in-*ia južnih Slova-•i je takorekoč v res-• iz zvere Združenih < terenu |>a narod I dpira partizansko k >1» sil ter s 4em na ' ' )*i način udejstvu-1 kateri je dal brez ^^^o svojo podporo tje n;u V lana t N,.] , » b|,.r Beneški Slovenci (Se nadaljuje.) Znani učenjak in slovenski pi satelj je bil Anton Klodič, rojen v Hlodičih 1. 1836. Bil je profesor v Splitu, Trstu in Gorici. Kasneje je bil šolski nadzornik za Istro, nato pa v Gradcu in Tr stu. Deloval je zlasti na šolskem polju in izdal učne načrte za osnovne šole na Primorskem*- Izdal je igrokaz "Novi svet", katerega je pozoeje predelal in ga izdal pod naslovom "Materni blagoslov". Ivan Trinko (Zamejski) je bil rojen 25. jan. 1863 v Trčmunu. Študiral je v nadškc#jskem semenišču v Vidmu. Tu se je seznanil prvič s slovensko književnostjo in sam pripoveduje, "kako je obstal, ko je dobil slučajno v roke prvo slovensko ti* skano delo in je tako videl, da imajo Slovenci knjige kot drugi izobraženi narodi." Nadarjenega mladeniča je to tako navdušilo, da je sklenil temeljito se naučiti slovenskega jezika. Skrivaj, ponoči se je učil slovenščine, kakor pripoveduje sam, kako težko je bilo, predno se je nauČU brez učitelja, brez slovnice in brez slovarja, malo slovenščine. Postal je duhovnilTin na njegovi novi maši (1886) so peli slovenske pesmi, od katerih so biLe tri tiskane v Vidmu. Kaaneje je postal profesor gimnazije, potem pa profesor bogoslovja v Vidmu. Znan je kot izvrsten risar. Kot pesnik je nastopil prvič javno v Ljubljanskem Zvonu 1885 s "Pasmami beneškega Slovenca". Že preje (1884) je poslal Trinko kot bogoslovec v Ljubljanski Zvon "Narodne stvari", I. 1890 pa pod imenom Zamejski "Presenečenje", "Viža in vzdihi". Zbirka njegovih pesmi je izšla 1897 v založbi Gabrščeka v Gorici (Slovanska knjižnica, snopič 60-61), Vsebina skoro vseh njegovih pesmi je žalostna, vendar globoke zasnovana in vzvišena. Prestavil je tudi več slovenskih povest« na italijanski jezik. Sedaj *'vi v Vidmu., Izmed drugih znamenitih neških Slovencev naj omenimo ie profesorja dr. Musonija, ki jc doma iz St. Petra ob Nadiži. Mnogo piše in dela s prof. Trin-kom zlasti na tem, da pokaže Italijanom pravo sliko o Slovencih in o Jugoslaviji. Besedo materino širijo in shranjujejo med beneškimi Slovenci edlnole duhovniki-domačini, ki ae povečini izobražujejo v nadškofijskem semenišču v Vidmu. Samo cerkev daje priznanje slovenskemu Jeziku, sicer bi se že davno utopil v italijanskem morju. Zato duhovniki Slovenci čuvajo svetinje nsšega rodu in gs branijo pred silnim navalom tujcev. Skozi stoletja se vleče U boj. ssl je že Peter Podreks 1. 1871 napisal besede o beneški slovenščini: biti niti italijanskih niti sloven skih knjig. Tako se izgubi mar sikak talent, ki bi gotovo mnogo, koristil ne le svojemu narodu, temveč tudi splušnosti, ak^ bi bilo šolstvo in prosveta boljše urejeno. Čedad Prav do Čedada segajo naselbine Slovencev, zato je to mes tece, ki šteje okoli 4000 prebivalcev, važno za okoliške Slovence. Beneški Slovenci prinašajo na trg svoje pridelke in slovenska govorica se čuje po ozkih, starih čedadskih ulicah, pa tudi pp trgovinah in gostilnah, kajti Slovenci ne marajo govoriti pire-okorne furlanščine, ampak ae poslužujejo svojega narečja. T%-ko so primorani tudi čedadski trgovci, da vsaj za silo lomijo slovensko besedo. Čedadu pravijo beneški Slovenci tudi Staro mesto, ki je znamenito zlasti po svojih starinskih poslopjih. Posebno naj se omeni glavna cerkev s patrijar-ško palačo, majhna stara lango-barška cerkev, tako zvani "vragov most" čez Nadižo ter mestni muzej, ki hrani polno rimskih in langobardskih starin. V Čedadu se je rodil okoli 1. 725 znameniti zgodovinar Pavel Dijakon, od katerega imamo prva poročila o furlanskih vojvodah ter njihovem gospodstvu. Ta zgodovinar nam je tudi opisal prve Slovence, ki so se naselili v beneški ravnini, in nam poroča o bojih Slovencev, ki so jih imeli z Langobardi. Njemu čaat nosi v Čedadu največji trg njegovo ime. To staro mesto hrani mnogo zgodovinsko važnih rokopiaov in slik. Za Slovence je posebna znamenita knjiga "evangelja sv. Marka", katero je navadani evangelist baje sam spisal in jo izročil sv.^lohorju. Knjiga nam je ohranila najstarejše oblike naših osebnih imen. Predno j a prišla knjiga v Čedad, se ja hrav St. Ivanu blizu Devina, K • . Simoviča. kot vlsde narodnega Hi 1941, je bil neob-.'ben, kajti njegov 'ti/anakaSHI pokre- tika Ingleflelda na Sredozemskem morju. Ta ja bil udeležen v operacijah, ko ao se britek« m ameriške čete iskreate v Južni Italiji. Kje ln kako )e bil ruši ler potopljen, naznanilo ne omenja. Govor slovenskega prostovoljca ■ i v Moskvi. Moskovski breojav podala sledeči govor slovenskega prostovoljca "Bratje Slovani! Borba, ki jo tako junaško vodi rdeča armada, navdaja človeka z neodoljlvo željo, da bi sodeloval v teh bojih proti nemškim barbarom, Danes imamo ml Jugoslovanski, poljski in češki vojakl-prosto-voijei priliko, da pozdravimo Ruse, Buloruse in Ukrajince kot brate in tovariše v drožju. Slovanski vojaki ne morejo in ne smejo biti nikjer drugje kot v vrstah borcev proti fašizmu, "Muke slovenskega ljudstva, zasužnjenega po nemških fašističnih barbarih, so nepopisne. Na tisoče patriotov je bilo ugrabljenih ln vržanih v koncentracijska taborišča. Mene samega ao Nemci aretirali, ker jim nisem hotel služiti, iz rszloga, ker sam bil slovenski patriot V nomški ječi sem pretrpel Jiajgroznejše muke in po trimesečnem mučenju so me Nemci izpustili na pol mrtvega, Kmalu pu sem bil prisilno mobiliziran v nemško armado, čeprav še nisem prebolel tega, kar sem prestal v zaporu. Spočetka so nas Nemci vež-tmli na velikih vežbalnih poljih v raznih nemških krajih. Potem sem bil poslan v Francijo ln končno nu rusko fronto, "Skozi vse te dolge mesece me je mučils misel, da nas vež-bsjo za vršenje zločinov—komaj Nem čakal, da bi nas poslsli na fronto, kujti vedel sem, da bom mogel edino tamkaj uiti iz nemške armade k mojim bratom na nasprotni strsni, Ae predno Je poteklo tri tedne od mojegs prihoda na rusko fronto se mi je posrečilo izvesti in' uresničiti moj nsčrt In mojo željo. Izrabil sem priliko panike, ki Je nastala med Nemci spričo ruske ofenzive in sem se tekom splošne zmede podsl na rusko strsn. "Ns stotine drugih s silo mobiliziranih ftloveneev skuša na isti način in ob vsaki dani priliki priti k rdeči armadi, Resnirs je, da je zelo težko Iti če«, ker Nemci strogo pazijo na Slovence In jih j>ora/.delc med razne oddelke. Toda sovraštvo do Nemcev Je v Slovencih Uko veliko, da premagajo in premostijo vse oaire. Plazijo se skozi bodečo žico sli pa čez minami posuto polje samo, da morejo čim-l»rej doseči vojake rdeče armade—In nemogoče je popiaatl občutje radosti, ki naa je prevzelo, ko so nam sovjetski vojski prožili roko. "Naša želja je, da ae maščujemo nad Nemci za njih grozodejstva nad našim Ijudatvom ter da »e borimo, dokler ne bo nal narod osvobojen in sovražnik uničen. Iz tega razloga smo se pridružili jugoslovanski prostovoljni enoti, V Imenu te vojaška mote obl (ubijam rdeči armadi in obljubljam našim brataklm tovarišem Čehom In Polja da bomo častpo vršili svojo dol noet v tej veliki borbi. Te besede prihsjajo naravnost iz srca jtigoslovemklh vojakov. Naša »-nota se bo borils za bodočo svobodno in demokratično Jugo- slavijo, za svobodo moje rodne Slovenije. "Slovensko ljudstvo se je pridružilo fronti združenih slovanskih ljudstev v borbi za oavo-bojenje. Nemci ne morejo zatre-ti te sile ljudstva z orožjem ne z zvijačo, niti ne s pomočjo izdajalcev, kot je Rupnik. Slovensko ljudstvo se ne da potlačiti in ukoriti. Slovenci vedo, da si bodo priborili svobodo le, ako se zanjo borijo z orožjem. "Danes kličem vsem Slovencem doma, kl ae še niso pridružili splavi borbi za osuobeje-nje, naj vstopijo v boj takoj, zakaj to je čas, ki bo odločal bo-docnoat. "Slovenci, ki ste bili zalepljeni po nemški propagandi in ki še služIta v armadi iadajalcu Rupnika ter oni, kl ste bili mobilizirani v razne nemške edl-nice ali pognani v nemško ar- 9 madu, zapustite čimprej, morete-te te armade in edinica. Zbrišite madež sramote in prokletstva, ki viai nad vami. Obrnite avoje orožja proti vpadnikom in se pridružite Narodni osvobodilni armadi. "Pošiljam pozdrave mojim slovenskim bratom v njih laatnl domovini iz velike slovimske prestolnico Moskve in v ifkenu jugoslovanskih vojakov, ki verujejo v skorajšnjo zmago. "Pozdravljam tudi vsa moje rojaka širom sveta in še poeeb-no ameriška Slovence. Bratje! Poavetite vao avojo energijo stvari Združenih narodov. S tem boste pomagali svoji stari domovini, "Živela rdeča armada in maršal Joseph Stalin, njen vrhovni poveljniki "Živelo Jugoaiovanako ljud-. stvo Ui njegov voditelj maršal Tltol "Živela svobodna demokratična. Jugoslavijs! "Živela naša rodna svobodna Slovenija!" Rudarji pridno kopljejo premog Produkcij« so zviltls 64f na moža Wash!nfton. -V sedanji vojni nakoplje vsak ameriški premoga r 64% več premoga na dan kot ga Je v zadnji vojni. Deloma je ta napredek v produkciji pripisati mehanizaciji rovov, to- . da no vae. Je tudi zasluga posameznih delavcev, ki garajo salo trdo. | LeU 1917, ko ja Amerik* stopila v prvp svetovno vojno, je letna produkcija premoga na moža zuašala 912 ton (lata prej 900 ton), lani pa 1420 ton—lata 1942 1280 ton„ leU 1941 1125 ton, Številke od zadnjih treh let ao pbsebno značilne, kajti pokasu-Jejo, da'je lani vaak premogar na mehkem premogovnem pa- ' lju spravil na površje zemlje skoraj 300 ton več premoga'kot leU 1941. Lanska produkaija premoga v tej deželi Je znašala 590,000,000, kar je rekord za vse čaae In vse dežele. To količino premogs je produdrslo 415,(HM) mujnarjev, kar Je 45,000 delavcev manj kot jih je delalo v tej InduatriJI leta 1942 Teh 46,000 premogarjev je bilo namreč pozvanih v oboroženo silo Združenih držav. Glasovi iz naselbin (Nedsljevsnje s I. strani) letje bom najved v MonUni, Arizoni in-državl Washington, kjer imajo moji prijatelji velike interese. V Bultu, Montana, sem sadnje poletje prespal nekoliko noči. To poletja, ako Bog da. bom pa prt "Treh moščankah" v llt^tu gladko vinee pil. Toda ne na račun Tončke Is Penneyl* vanije. V mojem spisu nisem nikjer omenil, koliko denarja ml Je Rožice za pust lis, ako bom kdaj prost, Tudi zdaj ne zs pišem ko« liko, povem pa, da dovolj, da bom imel a čim plačati klobaae, pa nsj živim Še tako dolgo. Da se pe v Duluthu Slovencem' na I izdam je virok to, ker moji prijatelji ne bi radi videli, da aa is-va, da je'bil U njih atrie 58 let 1 v za|**tu. J. ft. V ČETRTEK.' 9 PROSVETA kakor bi bil ustrelil dragega znanca. "Če bi se srečala tam spodaj, bi se ti nič zalega ne zgodilo. Tu gori ne pozna sree usmiljenje." Ni se mogel ločiti od njegs. Stal je pred njim« oprt na puško, ter mu ie dolgo zrl v mrtve oči. "Zvečer te vzamem s seboj." Zsvlekel ga je daleč stran od kraja smrti ter ga na visokem, vernem mestu zskopsl v sneg. - 1 Nato-je vzel puško rtn Krenil čez snežno odejo. Pod nogamLje čutil, d* je sneg že odjenjal. Vedno hitreje se je ispreminjal v belo Čorbo, globlje in globlje se mu je udiralo. Hodil je po nevarnem grebenu, daleč je padala senca za njim. Živo bitje ni dihnilo na beli odeji, ne pod sinjim nebom. Spustil se je pod breben, kjer je poisksl tiho mesto pod golimi, navpičnimi skalami. Pod krčevitimi grebeni nasprotnih sten se je usipalo po pobočju. Kmalu je zagrmelo v gori in beli plaz je zajemal krog sebe. Martin je zaverovano strmel v mogočno krohotanje velikanov. V prepadih je vrelo. Nad dolino se je vlačila prozorna megla. V ozračju je daleč naokoli pršel zlati prah. << - Sedel je sredi pošastnegs rjovenja, prihajajočega iz kotlov. Vešče oko je iskalo ftmzov. Zagledal jih je. V smrtni nevarnosti so plsvali preko sneži-šča. Zadaj in spredaj pred njimi oblaki sneženegs prahu in pokončanje vsega živega. Msrtin je zamižal. Ko je odprl oči, se je. zasmejal. Skakali so preko strme pečine in izginjali v verni toka-vi. •. Ozrl se je v nebo, ki se je smejalo v radostni luči. Daleč pred seboj pa je ugledal sredi snega dvoje bolestno razpetih vej. Tam je stal beli mesečen in z njim vred prisluškoval spodaj v peklo. ' Oči so ga pozdravljale, kakor bi libtele govoriti z njim. S snegovi so padale ur« v globino. Martina je zaskrbelo, Ozrl se je, na zapedu so viseli težki obiski nad vrhovi. "Odjenjalo je. Sneg je' nevaren." „ Dvignil se je ter se počasi plazil nazaj po grebenu. Udiral se je do pasu. Vsak hip je že menil, da zdrkne v globoki prepad. Temni zsstori so se zgrinjali, po gošarja se je namenil, čeprav je poznal tam skrivnostno mesto, kjer leži sneg n* gladki plošči. Pregledal je belo od*jo in spoznal pritajeno potuhnjenost. Toliko, ds je še visela. Opirajoč ae na puško, se je pogrezal vedno globlje. Moral je mesto obiti. Pot-mu je lil s čela, trdovratno se je upiralo telo. V takih trenutkih se je v Martinu vse na-pelo. Srce mu je bilo počasi, oko je neusmiljeno sodilo. Vse mišice so bile pripravljene zs smrtni nspor. Pripluli se je do ubite živsli, jo potegnil zs prednje noge na ramena, zadnje ao se vlekle po snegu. Hitro se je temnilo. Korak je izprsševal korak, niti besedice mu ni ušla. Gosta tema ga je objela v gozdu, kjer je pričel hitreje stopsti. Na desni plsti nad njim je visels velika plošča snega, ki je komaj čakala, da se sprosti ,,.f;. V trdi noči je zaslišal šumenje vode, vedel je, da je dospel. Neslišno je hodil po mehkem snegu, dokler ni prišel do goz-darjeve koče. Skozi okno je padala luč v. nočni pokoj. Tja pred vt-ata je položil gošarja s meces-novo vejico v gobcu. Pred svojim domom je zaukal. Vrata so se odprla, luč ga je pozdravila. Nekdo je odgovoril "Prišli so." je pomislil Msrtin in hitro skril puško. Koščeni obrazi drvsrjev so se pokazali na vratih "Martin, nekoga smo pripeljali s seboj I" "Koga vraga?" j* pomislil Martin, ko je stopil čez prag in radovedno pregledal kočo. . I MIHAIL AKCIBA&EV Poslovenil Stane Krašovec UVOD , Ko se je v Rusiji po padcu literarnega duševnega življenja v 80. letih zopet povzpela literatura do gotove višine s Cehovim, Gorkim, Andrejevim in drugimi, jc zadobila kljub svojemu še večjemu realizmu čisto drugačen značaj od prejšnjega klasičnega realizma. Že po zunanji obliki nastanejo namesto debelih romanov cele skladovnice novel in krajših romanov. Velikih, izrazitih del, postsv in značajev ni več. Namesto mestne in podeželske aristokracije nastopajo podeželska inteligenca, malo-meščani in navsezadr\je tudi Žid je; namesto Moskve in Petrograda pridejo do veljave Odesa, Povolžje in gubernije daleč od središča. Pozneje prihaja vedno bolj v ospredje velikomest-ni proletariat, ki pride do izključne veljave v sodobni proletarski literaturi. Milje vedno bolj j "pada", kot da bi pisatelji slutili, da bodo odločili o svoji usodi delavci, kmetje in vojaki sami. V to dobo spada tudi Mihail Arcibašev. Rojen je bil l. 1878 v južni Rusiji kot sin častnika in veleposestnika. Po materi je bil tuberkulozno inficiran in svoja mlada lete je preživel v veliki revščini. S šestnajstim letom je zapustil svojo provincialno gimnazijo in šel v slikarsko šolo. To je pozneje z veliko žalostjo tudi zapustil, ko je videl, da ne gre, ter se je preživljal s karikaturami in humoresksmi. Tako je 1. 1901 slučsjno odkril njegov tslent urednik lists, pri ksterem so sodelovsli Gorkij, Andrejev in Kuprin, in njemu se ims zshvslitl Arcibašev za svoj nadaljnji umetniški razvoj. Mnogo je* Čital in se nsvzel Dostojevskega, Cehova, Hugojs, Goetheje, zlssti ps Tolstegs. Neksteri mu pripisujejo vpliv Nietzschejs, ki ga ps ni niti bral; mnogo bližji mu je bil Msx Stirner in kot anarhist-stirnerovec se je izkazal Arcibašev v vseh svojih delih, zlasti v novelah (Vstaja, Revolucionarci). Po socialni revoluciji je živel nekaj let v veliki revščini, bolan in napol slep v Rusiji. Potem je napisal pamflet o sovjetski Rusiji. Umrl je lets 1927. Ni gs skoro pisatelja, pri katerem si ne bi resni in ugledni kritiki tsko nssprotovsli kot pri Arcibaševu. Značilno je za ArcibaŠeva, da se giblje v stalnih nasprotjih. Njegov "Sanin" je čisto nekaj drugega kot junak v "Smrti Laudeja" in ga zasmehuje. "Do zadnjega" pe pa norčuje iz "Sa-nina". Pri prvih dveh delih na primer je Sanin človek uživanja, ki zasmehuje takozvano trezno presojanje, ki ga he ovirajo nobene moralne zapreke, ki odreka slsbičem (Jurij, Solo-vejčik) pravico do življenja, dočim je študent Laude docela nasproten tečsj (toda ne nasproten znsčsj). Nemogoči individuslist, anarhist in egoist Sanin zasmehuje nemogočegs indivi-dualista, anarhista in altruista Laudeja. Sanina (o Saninu je napisal članek dr. Tp-maV Naših zapiskih L 1910; nekaj malih novel, kot Revolucionarci, je bilo prevedenih pred vojno tudi v slovenščino) je Arcibašev napisal I. 1903, izšel je pa šele 1907, po revoluciji, v istem časopisu, ki ga leta 1Q03 ni hotel priobčiti. Druga izdaja, tiskana v 10,000 izvodih, je bila Ukoj konfiscirana. (Tudi nemški prevod je bil izpočetka konfisciran ) Zato so knjigo tem bolj tihotapili 1z inozemstva. Uspeh je bil vsekakor ogromen, vpliv pa ni bil tako kolo-salen. kot ga hočejo nekateri naslikati. Sani-nov kulturno-zgodovlnsko pomen ni v teSn, da bi povzročil preobrat v socialnem in kulturnem življenju ruske inteligence; kajti aama knjiga ne more nikdar in nikoli kaj takega do- seči, razen če je dana podlaga v narodno-go-spodarskib in s tem tudi socialnih razmerah. Saninizem, svobodna ljubezen, klubi med do-raščajočo mladino itd., so obatojsli v Rusiji že tiavno prej, toda prej in pozneje v veliki večini kot karikatura saninizms. Po ponesrečeni revoluciji so razni malomeščani, zdravniki, advokati, študentje itd., ki so prej silili v menj-ševiški tabor, obupali nad revolucijo *in so obenem videli, ds je nemogoče tudi v vsakdanjem življenju čisto prijetno, neprepovedaoo in brez sibirske nevarnosti živeti, kot je pozneje živel Sanin. Oba ta delna preobrata v seksualnem in političnem življenju in naziranju sts visels v zrsku, ne da bi jih kdo jasno in odločno zagrabil in izrekel. To je sankcioniral šele Sanin —ki je bil sicer napisal pred revolucijo, je pa slučajno izšel tri leta kasneje—in v tem je njegov kulturno-zgodovinski pomen. Kljub vsej revolucionsrnosti v enem oziru ima pa roman na drugi strani izrazito kontrarevolucionarni značaj in zato ga je sprejela vss progresivna gaiadina, dokaj hladno. Konfisciran je pt bil pač zato, ker se ne skladajo njegovi nazori Rszlični sivolssi učenjaki tolmačijo ~TOman vssk skozi svoja očala. Osnovna napaka večine je pa bila ta, da so zaradi tedence zavračali umetnino. Naj pač vsak uživa umetnino po svoje brez "napotnice" in si nsj napravi o njej samolastno sodbo. Prevod naj služi za to, da bo javnost videla, da niso vsi nszori tako stslni in neproblemstični. Prevajatelj. Tam pri mizi je sedela ženska. Osupel je obstal in molče izprsševal zvito se sijiertljajoče obra- snegom. Postavni samci so iskali ljubezni. Hodili so ponosno in modro. Ljubezen je bila neusmiljena. Tja gori se je namenil gošar, stari, izkušeni gamz. Porogljivo je pogledal čredo. Martina je zapeklo. Po snegu par skokov in zopet je pocenil S pečino. Žival ga ni slutila. Oči sledile sleherni kretnji. Ze se je čreda obrnila kvišku, ko se je pojsvil gešar na stezi. . Psr močnih samcev se je ozrlo. Vsi so'Obstali. Samice so gledale in se pritajeno ter zapeljivo ozirale proti staremu izobčencu. Divje je utripalo Martinu srce. Gošaftju se je naježila brada ln povesil je glsvo. Šolnce mu' je oblivalo močni tilnik, prsa so se mp širila. Martin se ni smel več ganiti. Napel je petelina in čakal. Oko je sadilo razdaljo. Mlad samec, ljubljenec najlepše med samicami, se je obrnil proti gošatju. Zasmehljivo se je bližal gošar, glava mu je skoraj rila po snegu. Ko so lesketsli vsi vrhovi v ščemeči luči, sts planila. Rogovi so se zagozdili. Mladega je vži-gala ljubežen, starega obup in zasmeh. Oboževana samica je iskala pod snegom, zdaj pa zdaj je okrenils ljubko glavico. Trdo sta se prijemala. Stari gošar se je umikal in mladi je na-skskoval, pijan od veselja. Tedaj je začutil stari pod seboj trdo skalil Z močnimi zadnjimi nogami se je uprl ter nagnil glava Ts hip )e izbral njegov so-vrsžnik. Nspeto ste se zopet zgrsbils. V bok mu je nsmeril mlsdi sovražne roge. Kako bi trenil, je stari naskočil, se izognil sunku, in ie so sefeaaadili rogovi do temena nasprotniku v trebuh. Visoko se je vzpela plemenita žival, pogledala v* solnce in oči so o-steklenele. Zdrsela je v globino. Ponosno {e planil gošar z okrvavljenimi rogovi proti samici. Ples ljubezni gs je zvsbil. Deviško srsmeiljivo se mu je umikala. On pa je zbesnel. Praksi je, ds je beli sneg škropil vanjo. V sladkem prifiskonvanju ga je vabila s seboj: Čreds se je plašno umikala višje. ; Martinu j« zastalo srce. Sredi memeče beline se je dvoje bitij borilo zs slast pozabljanja, za uteho vročega ares. Približala sta se skali, za katero je prežela Martinova puška. Gošar je bil slep ss svst. Zadnje noge so mu drhtele od strasti. Martin je prialonil. Skok na levo, gošar še je razgalil. Bliski-le so se mu oči, iz nosnic mu je pršelo. Kakor bi že slutil. Sredi snega je obstal in sunkoma dvignil glavo. Toda smr^je bila nevidna. Izza skale se jš posvetilo, planil je kvlllfu ter obležal pred samico. Jezik mu je visel iz gobca, kakor bi lizal sneg. Samica ga niti pogledala ni. S silnimi skoki se je pognala v globino, kamor ao bežali drugi. Stari gošar je ležal nepremično. V srditih očeh so lesketsli solnčni Urld, kakor da ni še — ugasni Ih ljubesen. Pod njim je krvavel sneg. Martin je ttkal V bližini ni bilo nikogar. Spustil se je po snegu do sedla. Celeč ga je dobro držal. Fpklekntl je ln mu obrnil glava "Dve leti eva ae gledala, moj atart." Klečal je sredi belega snega, nad katerim je plavalo solnce "Teiko mi je zate. pogrešal te bom." Bilo mu je hudo. "Ta je Bosov Msrtin!" je vzkliknila ter se sladko smehljala. Nagnila je glavo in ga to->plo ogledovala. Tisto najvažnejšo življenakd dobo, ko se človeku pod vplivom prvih srečanj z ljudmi in z naravo oblikuje značaj, je preživel Vladimir Sanin daleč od svojih domačih. Nihče ni pazil nanj, nobena roka ga ni vodih in njegova duša ae je oblikovala svobodno in po svoje kakor 4revo na polju. Dolgo let ga ni bilo doma in ko je prišel, ga mati in sestra Lida skoro nista spoznali Poteze na obrazu, glas, obnašanje ln kretnja sa mu sl-cer niso dosti izpremenile, vendar se je očito-valo v njem nekaj novega, neznanega, kar je bilo dozorelo v notranjosti in mu osvetlilo obraz z novim izrazom. Prišel je proti večeru in je tako mirno vstopil v sobo, kakor da bi bil odšel iz nje pred petimi minutami. Na njegovi visoki, svetlolasi in ši-rokopleči postavi-z mirnim izrazom, ki ni bil razen usten skoro prav nič zasmehljiv, ni bilo opaziti ne utrujenosti, ne razburjenja in tisto glasno navdušenja, ki sts ga ž njim sprejeli mati in Lida, se ja kmslu skoro ssmo od sebe poleglo. Medtem ko ja JedeMn pil čaj, je sedela sestra nasproti njegs ln ga gledala, ne da bi obrnila pogleda od njega. Bila je Uko zaljubljena v brata kot ae morejo zaljubiti v svoje odsotne brate samo mlada, vzhičena dekleta, in si je vedno predstsvljsls brata kot čisto posebnege iloveke, posebnega po prav tisti posebnosti, ki si jo je sama vgradila iz knjig. V njegovem življenju bi rada videla tragično borbo, trpljenje in osamljenost silne osebnosti. "Ksj me Uko gledaš?" jo je vprašal Sanin in se smehljal. Ta pazljivi smehljaj in mirne oči, ki je bil njih pogled uprt vase, je bil stslen izraz njego-vegs obrszs. (Se nsdsljuje.) g»cowqmMlti> TISKARNA S.N.P.L V tiskarsko obrt spadajoča dala Tiska vabila zs veselice in shode, vizitnice, .. , časnike, knjige, koledarje, leUke itd. v . \ r slovenskem, hrvSUkem, slovsškem, čeikem, angleškem jeziku^ in drugih........ VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ, t>A TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI • » .... Vsa pojasnila daja vodstvo tiskarne .... Cene smerne, unUsko delo prve mti Pišite po informacije na naslov: SNPJ P Rl N T E RY 2S57-59 8. Lawndale Avenue • . Chicago 23. Illinola TEL. ROCKWELL 4S04 Pe sklayi lt. tedne honvseol» ae lakfca nereši ne Mst Prosvato Is ^ sd^th. šttrt aM»et Banov la — ifcušlno k ml mto* e^eUtnoaotofarfno. Ker^uLlleptafajeprtll*«• tsdnlk. se Hat le »rilteje k ■sistatal Torej sedej al Taroka, ratt, da Je Sat ptedra« aa fltone SMPJ. Ust Presenfta |e eaša laataiaa ls ••••ee Je v vsaki drnštni aakde. Id M red čital list esak daa. r*nfrsBlliit~Vss!aj kakor hitra kateri teh šlanov preneha biti IU» ^ ? * 9*°* «d družine in bo sahteval sam svoj lkt tednik, bode moral tisti član Is dotlčne družine, ki Ja tako skupno »•rečena aa dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upramlltvu liits. tn obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta. Ako tegs n« stori, tedaj nora upravnlštvo sailatl datum sa to vsoto naročniku ni proti lovski kolibi. Znotraj ao se oglašali glasovi. Potrkal je dvakrat. VraU ao qs,pdprla,,pko-ll ognja ao sedeli fantje in molje iz tuhinjske in tunjške doline. ;'Cakamo te, Martin!" "Lovski pe« se je zatekel k meni!" Zasmejal! so se. Posedli ao krog ognja. "Martin, tebe smo izbrali!" "Letos bo šlo trdo, vse je proti nam.*"^ dejal. "Tako smo sklenili." . Martin je vsUl. Držal je puško v rokah in jih reano motril. ' Zakletva nas vrte!" — "Tako Beli mecesen Juš Kosak (Se nadaljuje.) "'Palačo si zgradil, Martin!" "Sem, z božjo pomočjo." "Bližnji m med i bomo." "Ce bog da." % ' Podirali boste?" "Ce bodo nebess milostna " Pobožen si posUl, Martin " " Adventni čas, kaj hočeš?" Martin, ai že videl aUre^a gošjara gori v steni?? : "Davi ae mi je zdelo, da Je ležal zunaj na pragu." Ostro je pogledal gosdar in šepeta je govoril: "Martin, če ai pameten, naia alutba ni težka. Tebe bodo ž obema rokama pozdravili " Martin ae je zasmejal ter po-trepljal onega po rami: "Ko boš ti umrl. ae bomo zmenili " tiu/dai se je neprijetno tga* -4*11 Boeede mj bile irrečene tja v en dan, a Martin je tako avetlo pogledal, ria ite je oni hitro poslovil 'Kakor hočeš," Je mi mrki. Martin je riolgo čakal. "Paajl Je V*>he'" Šele. ko je v temni rfočl zamrl poslednji rit h remije, je Martm zaprl koc<> in sr napotil po prti "Zoper postave 4n zakone!" Molče ao pritrjevali. "V življenju pomot, po smrti spomin!? Mlajšim Je bilo tesno pri srcu. "Kjerkoli pade e^en izmed nas ali če mu Je smh namenjena v skalah, tam mu bo rnamenje na grobu'" Nato »o vstali val in ponavljali besede za Martinom:/ Jezik je Oula. srce je oftl. pogled Je bliak, želja je plaz!" rnamenje nam daj, Mar- t in'" Pomtalil je in m spomnil aa-motnega drevesa gort na piano ti Sem fiaCati hI kit v& uradne čoki premem mcnmmm