«tev. rn4. Trst, t nedeljo 14. aprila >912 Tedaj XXXV i ______ IZHAJA VSAK DAN 4M1 la pr&zaiksh ct 5., tfe ponedo^.^ ob S. z]»rtr«J. so prodaj njo po 3 nvfc. (Z stot.) v mnogih -■»hidErtctnah v Tratn io okolic;. Gorici, Franju, St. Petro, i, Sočani, Nabražiei. Sv Luciji, Tolminu, Ajdev-iafci, itd. ZavAitrelc do 5 nvč. (10 stot.) OOLA«! B~ RAČUNAJO Mft MILIMETRE T Sirokcsti 1 aolur. GErfE: Trgovinski in obrta; OjedaM po et. «». zahvale, posl? slce, oe-lasi deuaraih zahodov po M Mt «*». Za o-rLa.ie v tekstu lista do 5 ml 20 K, vsaka vrsta £ 2. Mali cgla-i po <0 etofc. beseda, "naj-pa 40 o to t. Oglase spreiema Inaerstni oddelek uprav« aeeii". — Plačajo se izključno le upravi „Edinosti". PUtlJJvo »n tojljivo V Trstu. PINOST Glasilo političnega drtiitv« „Edinost*4 za Primorsko. i ^ C^IIMM^t ^ f* NAROČNINA ZNAŠA n ocio Uto 24 K, pol leta ta K, 3 nae-jeee «R;um-roćbe bres do po sla ne naročnine, se uprava ae ozira M B«4*ljafe» lliaoj« ..EDIBOSTT* aUa« I M Ml« Ut« Krto V30, m pel l«t» Kres > ••. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. NoffmnJf— vana pisma se m »pre)cnaj« In rekopisl se ■• vrafteje Haročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo li^i-a- UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Gaiatti 20 (Naredil deetj Iwijateljin odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lart* k koneorcij Lista „Edinost". - Natisnil* Tiskarna »Edinoa**, vpisana aadrnga a omejenim poroštvom v Trsta, »tisa Giorgio GaLatti fttev. 20. PeStno-liranltiiKal račun Jtev. 641-652. TELFF0P1 SL T1S7 Ni-li sredstva proti Čuvaju ,K) in Khueriu? Dasi je bila 1. 1866. Avstrija izrinjena it aunŠKe zveze, je ostala Prusiji vendar le nevaren tekmec. Saj je takrat bila Še enotna ia bi se bila utegnila vsied svojega etno-frafckega in geografskega položaja razviti osrednje evropske velesiJe, da ni Bls-marck, veliki ustanoviteij moderne Nemčije, znal dati Beustu one iniciative, po kateri se je Beust uda! separatističnim težnjam Oger-ske i* nam umestil dualizem. ono nesrečno ustavno in državno obliko, ki zadržuje vsak velikopotezen razvoj monarhije. Od 1. 1867. naprej je Avstrija de facto razdeljena na dve državi, kojih jedna vsak čas dokumentira svojo sredobežnost. Posledica te ustavne delitve je specifično avstrijski makjaveli-zem, mnogo oddaljen od gesla „Viribusuni-*is". Naš raisor. a' ćtat sloni marveč na geslu divide et impera, je raison d' ćtat 18. stoletja, je pravi pravcati ancien regime, čegar posledice čutijo v prvi vrsti avstrijski Slovani, v drugi vrsti pa vsa monarhija, naša uprava, armada in parlamentarizem. Pod tem ancien regimom trpi Avstrija kot država na zunaj, ž njo pa trozveza in evropski mir. Francoska revolucija je za Fran-aljo obračunala s starim režimom, Avstrija se ga bo morala rešiti na drug način. Največja zasluga Masaryka kot politi-iarja je, da je pričel boj proti temu avstrijskemu makjavelizmu, ko je v svojem nastopu proti Aerenthalu pokazal vso gnjilobo tega sistema, ki se bori proti narodom tudi s podkupovanjem prič, falsificiranjem listin In obtožbami nedolžnih, pa požrtvovalnih ro ioljubov. VeleizdajniŠki proces je jeden na.bolj ■eprijetnih dokazov, proti kakšnim močem se moramo v Avstriji boriti. Nič manj ostudno, nič manj jasno, pa v svojem obsegu in svojih posledicah tembolj obtežilno pa je sedanje komisarstvo na Hrvaškem. Kakor je veleizdajski proces odkril podrobna sredstva avstrijskega ancien regima, tako kaže hrvaški komisarijat režimovo taktiko: Narod izigravajo proti narodu! To sicer tudi „cis" ni nič novega. Saj irigravajo tudi pri nas Cehe in Nemce, Italijane in Slovence, Hrvaie in Srbe, Poljake ia Maloruse arugega proti drugemu, toda .trans" je vse tu bolj velikopotezno. Trm je nekoč Ferencz Kossuth izigral Hrvate proti Dunaju, sedaj pa je Khuen pustil pasti rekrutno resolucijo, za to brezobveznost pa je dobil za Ogre v istem ministerskem svetu kompenzacijo. Dinastija si je obranila Ogre — za kako' dolgo ? — ter jim je žrtvovala Hrvaško. Nočemo se danes baviti s tem, kakega uničevalnega pomena je ta ancien regime za demokratizem, parlamentarizem in sploh u-stavnesi,, kaj pomeni ta anc isn reg'me, ki m*s tlači že kmalu 56 iet, za nas Jugoslovane In posebej Slovence. O tem se je v naših listih že itak nekoliko pisalo, dasi pre-prssikio. iocia kaj koristi ta makjavelizem monarhiji ? Živimo v dobi velikega kapitalizma, velikih meddržavnih vplivov. Srednja Evropa je v lasti irozveze, ob koje bokih se v ravnovesju z njo grupirajo druge države. Go-sposarska la političr.a tekma Nemčije z Anglijo daja evropskemu koncertu karakteristična noto. Avstrija ima za Nemčijo sedaj drug pomes, nego 1866. Tačas je Nemčija hotela videti Avstrijo slabo, danes rabi moč no Avstrijo, konsolidirano gospodarsko, politično in vojaško. To je pa v interesu Avstrije same in njenih narodov, kojih zadnji nismo ravno Slovenci. Saj ima Avstrija močne aspiracije na Balkan. Tako snio ta enkrat navezani na trozvezo in trozvezno politiko brez ozira na to, da je Nemec naš dedni sovražnik. Pametna, pozitivna slovanska in pozitivna avstrijska politika je danes mogoča edino le v trozvezi In v njenem interesu. V tem so si edini n. pr. Baernrei-ther, Krama? in Masarjrk. Prva naloga Avstrije same pa je, najti svoji interesni politiki odprta vrata na Balkan, na čegar pragu smo mi Jugoslovani: Slovenci in Srbohrvati. Dokler je jugoslovansko vprašanje nekak aoli me tangere za gospodo na Ballhausplatzu, dotlej nima Avstrija na Balkanu pričakovati ni zaveznika, ni uspehov, ampak samo nasprotje in neuspeh. Junaške tirade avstrijskih lajtnantov v času aneksijsko-srbske krize ne morejo varati nad tem dejstvom, prej nam je dokazujejo. Dokler so Jugoslovani na Ogrskem v obsednem stanju, cis pa ne dosti na boljšem, mora Srbija in ves Balkan zavzemati odklanjajoče stahšče napram monarhiji, kar je tem večjega pomena, ker bo čez 10 let vse zamujeno, za kar je sedaj še čas. Turčija se počasi, pa sigurno reformira! Trozvezna politika je avstrijski aksiom. Najhujši nasprotnik te politike je mad.arski separatizem. Avstrija sama stremi za enotnostjo, Nemčija rabi enotno, konsolidirano Avstrijo, Madjari pa hočejo ogersko samostojno državo, hočejo celo personalno unijo, vsakakor pa ž« sedaj lastno državno banko in lastno armado. Njihov boj za sicer brezpomembne embleme, grbe, prapore in po veljni jezik nI boj za obliko, marveč boj za bistvo: oni hočejo vladati na svoji zemlji. Tega bi jim sicer nikdo ne branil, toda ta vlada bi bila tiranis, ne le nad Slovaki, Romuni, Nemci in banačkimi Srbi, ampak tudi nad troedino kraljevino Hrvatsko, katero smatrajo Madjari za svojo last, za deželo krone sv. Štefana. — Ves madžarski, za južno Slovanstvo tako škodljivi separatizem je nasprotnik temelju avstrijske politike ; s tem ne ogrožajo le Jugoslovanstva, marveč monarhijo, dinasiijo, trozvezo in ev-i ropski mir. Ogrom jt ceJa? vlada dala HrvaŠko takorekoč na krožniku, kakor rlcrade? Salo mi Janezovo glavo. Resolucijo so orez-obvezno darovali cesarju-kralju^ zato pa se smejo Hrvaški maščevati za oni pravaški '.memorandum od 12. 1. 1912 na cesarja-kralja, v katerem „si urejajo cajspo^jiveje prositi, naj Vaše Veličanstvo, navezaje na najvišji reskript od 26. 2. 1861, izvoli zastopnike hrvaškega ljudstva iz vseh hrvaških dežela sklicati k posvetovanja v stolno mesto Zagreb v s v* h o, da sabor v sporazumu z Vašira Veličanstvom, našim zakonitim kraljem, uredi tako, da Hotranje zadeve hrvaškega kraljestva, kakortudi nJega odnose do celotne monarhije, kakor bo" odgovarjalo I pravicam in interesom hrvaškega naroda ter I sijaju in moči najvišje dinastije". Ta memo-'rardam je bil za M^djsre res hud udarec, j ki jih je zade! v živo: pokazal Je svetu in ! prestolu, ča se Hrvati i:c smatrajo za podlož-n ke Ogrov, marveč za ra^epravne a:?godbenike, in da ne soglašajo s separatističnimi PODLISTEK i?iiez 12 Rdeče ijiše. (Le chevalier de Maison Rouge.) 67 ftemaa ic časov francoske revolucije. — Spisal Aleksander Dumas star. „V nageljčku !... in kdo je to storil ?" „Gospod vitez... kako mu je vendar že ime?" „Iz Rdeče hiše ?" „Da." „Nemogoče." „Kako nemogoče, če Vam povem, da so zasledili posebna zaklopna vrata in podzemski hodnik." „O vsem tem ne vem ničesar. Pripoveduj mi 1" „Aristokratje so izkopali rov, ki je segal iz Rue de la Corderie do kleti občanke Plumeau, ki bi jo bili kmalu osumili sokrivde. Saj jo vendar poznate ?" „Da, in dalje?" „No, vdova Kapet je imela pobegniti skoz ta podzemski rov. Položila je že bila nogo na prvo stopnico! Občan Simon jo je prijel za krilo. Čujte, kako trobentajo po mestu generalno koračnico in kako se zbi-: rajo po sekcijah ljudje. Ali čujete ropotanje bobnov? Govori se, da so Prus; v Darnar-tinu in da se naglo pomikajo naprej." Maurice je iz zmedenega poročila, ki mu ga je podal služabnik, strahoma spoznal, da je tvoril nageljček, ki je bil izročen kraljici v njegovi navzočnosti, bistven del zarote. Ropotanje bobnov se je bližalo boljinbolj in že so se čuli na ulici klici: „Velika zarota, odkrita v Templu od občana Simona. Velika zarota v prilog vdove Kapet." „Da, da," si je dejal Maurice. „ Resnica je na vsem tem. In sredi razburjenega ljudstva poda morda Lorin deklici roko in se da še raztrgati na kosce." Maurice je vzel klobuk, si pripasal sabljo in bil mahoma na ulici. „Kje je ?" se je vprašal; ,brezdvomno na poti proti ječi." In hitel je v smeri proti obrežju. Tu je njegovo oko zasledilo kopje in bajonete, ki so štrleli iz množice, in zdelo se mu je, da je sredi njih spoznal nekega gardista, okoli katerega so se gnetli ljudje s sovražnimi nameni. Hitel je tja s težkim srcem. Ogroženi gardist je bil Lorin, ki je bled in z grozečim očesom tiščal za roč svoje sablje. Dva koraka za njim se je nahajal Simon, ki je med divjim krohotom sodrge s prstom kazal na Lorina in kričal: težnjami Ogerske, pač pa da so ravnotako dobri Avstrijci, kakor so dobri hrvaški rodoljubi. Koalicija je združila Srbe in Hrvate, razni Rakodczay-ji, Tomaščl, Josipovichi, Tisze in Khueni pa so nehote združili sedaj pravaše in koalicijonaše. Ko je začela pihati iz Pešte tako ostra burja, kakor sedaj, so se združili pravaši in koalicijonaši ter vse druge stranke v skupen odpor, za avtonomijo Hrvaške, za Jugoslovanstvo, za Avstrijo, in proti ogerskemu separatizmu, za trozvezo in svetovni mir, za demokratičnost, ustavnost in parlamentarizem ter proti oligarhiji, tiraniji in absolutizmu. Njihova reč je reč dinastije, je reč svobode in napredka. Non croatica, non solum jugoslavica, sed dinastica et austrlaca res agitur. Ne glede na to, da je Čuvaj osebno zloglasna kreatura Khuenovščine, da ga družabno bojkotira vsaka poštena družba, ne glede na to torej, da osebno nI kvalificiran za zastopanje cesarjeve-kraljeve osebe, je sistiranje ustave in Čuvajev komisarijat naj-nečuvenejši atentat na Avstrijo, dinastijo In parlamentarizem. To |e naravnost državniški samomor, saj se ni nikdar tako nečuveno Igralo z dinastienim in patrijotlčnlm čutstvom hrvaških državljanov, kakor se to godi zadnja leta pod Aehrenthul-Khuenom. Čuvaj je zn*k zmrge separatizma nad monarhijo, je znak notranje slabosti monarhije. Vnovič: Non croatica, non jugoslavica, sed dinastica et austriaca res agitur 1 Toda Jugoslovan se ne sme udati. V monarhiji sami, pa v ustavnosti, v parlamentarizmu v pravični ustavi najdemo izhod iz teh težav. Prva točka: Boj dualizmu z vsemi sredstvi, podpora Hrvatom, konsolidacija jugoslovanske politike. To Je poglavje zase, ker pridemo na potrebno organizacijo slovenskega naprednjaštva. Potem ko bodo vloge pravilno razdeljene, bo morda tudi pri nas mogoče to, kar se je pod nečuvenim pritiskom zgodilo na HrvaŠkem: danes moremo pozdraviti ves hrvaški narod v enem taboru, srbskega radikalca, koalicijonaša, pravaša, seljaka in socialnega demokrata, vse navdaja ena sama misel: proč z nagodbo, hočemo od Ogrske neodvisno Hrvaško. Ni ozirov na pleme, na razredno pripadnost, na konfesijo in svetovno naziranje, en sam odpor združuje vse, kar misli srbohrvaško, kakor Je en sam odpor nekoč združeval vse, kar je misMo in čutilo italijansko, proti nasilju tujca. Oholi ogrski seoaratistični iredenti, temu državo razjeda-jočemu elementu treba vzpostaviti jugoslovansko iredento, ki je r.eodrešena v cluz-Uzmu, pa hoče biti odrešena v centralističnem avtonomizmu (modernem federalizmu). Nesrečna, impotentna, Fd>tl sliiva du- najska politika tepe sama sebe h lugoslo-vane, nas pa budi s temi udarci. S potiicb-nim delom se moramo krepiti. Toda moramo se tudi branili proti temu dunajsko- peštan-skeaiu nasilju, proti ogrskim veleizdajnik«?. V kratkem se snide tista korporacija, ki je kompetentna, da razpravlja o predmetu: Avsuo-ogrska de!eg?.c!|a. Tam ie treba razložiti dejanski in pravni poleza;, tam ;e mesto in prilika ožigosati Khuena in bečarje, tam osveuiti rnadjarsko veleizdaistvo, povdar-jati, kako škodljiva je dunajska ooiitika in popustljivost za dinamični in patrijotični čut Hrvatov io ssloh Ji goslovanov, in za s\st:o-ocjrsko zunanjo poliiiko. Naloga ^r.šsh de-iesaicv \e, da vzDud*; javno mnenie iz nje- gove letargije in da vzdignejo glas, ki se ne bo razlagal le na široko preko mej naš« države, ampak tudi na visoko, do prestola in prestolonaslednika. Tam je treba na glas povdariti in zopet povdariti: Austriaca res agitur 1 Masaryk je ožigosal Aehrenthala, jugoslovanska delegacija pa stoji pred težavno nalogo nadaljevati, kjer je Masarjrk končal. Morda je bonum omen, da je poklicin k temu ravno dalmatinski naprednjak dr. Melko Ć ing rij a, g03par dubrovački, me*ta, kjer je tekla zibel jugoslovanski kulturi in ki je bilo zgodovinsko zatočišče Juga v minolih dneh. "Spin čil, drugi dekgit, je b!l na onem pravaŠkem shodu, ki je sklenil memorandum na cesarja, Š u s t e r š i č, tretji delegat, Je sicer načelnik stranke, ki je nekoč v svojem glasilu napadala »veleizdajnike" in Masaryfea ter hvalila ancien regime in Aerenthala, ki pa je ravno zadnje čase v stikih s pravaši (n obsoja zadnje čase Oi-vajstvo in Khuenovščino. Zato naj tu Su-steršič opusti hofrat^tvo In guvernaraentalnost in pomzga braniti Hrvate proti nasilju, ln-goslovani naj se v delegacijah ne straše, če treba, niti obstrufccije, kajti gre za to, da se mobilizira vse, kar misli slovansko, pa tudi vse, kar misli napredno, demokratično, ustavno in parlamentarno, kar inisll dina-stično in avstrijsko, da se stre neznosni pritisk madjarske iredente. Njej so dobra vsa sredstva, — naj se tudi Jugoslovani ne branijo udariti gada z gorjačo! Prcslava 100-Ietnice rojstva škofa dr. Jurja Dcbrila. Dne 16. t. m. bo dovršenih 16. let, odkar je v mali vasici Ježevje pri Tinjanu zagledal božjo luč oče istrskega 1,'udstva, veliki biskup Hrvat dr. furaj Dobrila. Za slovesno proslavo stoletnice rojstva našega velikega škofa ustanov. 1 se je v Pazinu poseben odbor, ki je v sviho proslave izdal na narod ta-le proglas : Hrvatom in Slovencem Istre je naznanil podpisani odbor proslavo 100 letnice roj3tva dra. Jurja Dobrile za dan 16. aprila 1912. Ta dan, ko je velik dobrotnik dr. JnraJ Dobrila zagledal v Ježevju luč sveta, je Že pred vratrai. Ndši ljudje spoštujejo in ljubijo vse one, ki delajo za duševno in telesno dobro hrvatskega in slovenskega naroda; naši ljud;c ^e klanjajo spominu umrlih rodoljubov, ki »a se žrtvovan za blagl-J^ narodno, Da kako da ne 11 prosiavui dan !*. anrila 1912 — stoletnico rojstva veiifre^ ju/p Dobrile. Spomin na kreposti in redoljubne čin* pokejnikov naših nas boori, da tudi mi sledimo njihovim zgiedom in pripravljamo tako hrvrt^kemu in slovenskemu narodu čimbolio bodočnost; a življenja dr«. !ur|a iJoorile, njegova dela in vrline, so za nas najlepša knjiga, Iz katere se učimo, kako zdušno la vestno n«m jć biul,;. B* gu la dotrevir!. Dne 16. apii'.a 1912 vsi v Tinjan, da se nam odpre ta zlata in poučna k^Iga življenja dra. Jurja boori:e. Dne IS. apri'2 1912 vsi v Tinjan da se kaker hvaležni sjnovi poklcnimo početniku nsšega probujeiija v I^fr?, dr» » iriu Dobrili 1 » „Čujte, čujte! Oglejte si dobro tega človeka; ta je eden izmed onih, ki sem ga dal včeraj kot aristokrata zapoditi iz i empia; je eden izmed onih, ki so imeli opravka z nageljčkovim šopkom. To je sokrivec Ti-sonkine hčere, ki pride kmalu tod mimo. Ali ga vidite ? Mirno se sprehaja ob obrežju, medtem ko roma njegova sokrivka na mo-rišče; bila je še več nego sokrivka, bila je njegova ljubica, in on prihaja sem, da bi se od nje poslovil, ali pa da bi jo skušal rešititi." Lorin je Čul dovolj. Potegnil je sabljo iz nožnice. Toda istočasno se je množica umaknila možu, ki se je s sklonjeno glavo bližal tej skupini in čegar široka ramena so podrla dva ali tri gledalce. Bil je Maurice. Ko je dospel do Lorina, se je njegova levica oklenila njegovega vratu. „Srečno, Simon," je dejal. „Gotovo ti je žal, ker me ni bilo tu z mojim prijateljem, da bi bil lahko tudi mene ovadil. Obtožuj Simon, obtožuj, tukaj sem." „Pri moji veri, da," je rekel Simon in se ostudno zakrohotal, „ravnoprav prihajaš. To je," je vzkliknil, „lepi Maurice Lindey, ki je bil obtožen skupno s Tisonkino hčerjo, ki se je pa izvlekel iz zagate, ker je bogat." „Na svetilko ž njim, aa svetilko 1" j« kričala sodrga. „Hola l Ie poskusite," je dejal Maurice. Pri tem je stopil korak naprej in najglasnejšega Kiiča.r. nalahko zbodel na čelo tako da mi je začela curljati kri. „Morilec 1" je zavpil ranjenec. Množica se je besno obrnila proti njima, ki sta se, pričakujoč najhujše, smehljala eden drugemu, kakor bi to bilo zadnjič. V tem hipu so se odprla vrata hiše, na katero sta se bila naslonila; in veliko število mladih ljudi, oboroženih s sabljami in pištolami, se je zakadilo v napadalce. „Hura," sta vzkliknila istočasno Lorin in Maurice, zopet oživljena vsled nepričakovane pomoči, „Hura !" Med to četo se je nahajal majhen, mlad mož, približno petindvajsetih let, plavih oči, ki je z veliko spretnostjo in čudovito gorečnostjo neprenehoma udrihai s svojo sabljo, mož o katerem bi človek mislil, da bi jo njega ženska roka komaj za-mogla vzdigniti. Ko je videl, da Maurice in Lorin nista pobegnila skoz vrata, ki jih je pustil nalašč odprta, in da sta se bojevala ob njegovi strani, je stopil k njima in jima nalahno šepnil: „Bežita skoz ta vrata; kar počenjamo tu, Vaju ne briga, Vidva se zaman izpostavljata nevarnosti." Videč, da se prijatelja cbotavljata Je glasno zakiical Ma uricu : (Dalje.) Stran II. »EDINOST« Št. 104. V Trstu, dne 14. aprila 191J Dne 16. aprila vsi v Tinjao, da se onrepimo z idejali velikega Dobrile, pak da nadaljujemo z Bogom delo za domovino, ki nam jo je tako vzorno pokazal dr. Juraj Dobrila ! V Tinjan vsi 16. aprila: seljaki, iz katerih je vzšel Juraj Dobrila; šolska mladina ljudskih, srednjih in visokih šol, za katero je Juraj Dobrila toliko žrtvoval; zastopniki občin; narodni poslanci, ki jim je Dobrila uzorom v borbi za narodna prava; učitelji, ki so bili Dobrili tako na srcu; duhovniki; društva, z eno besedo: vsi v Tinjan dne 16. aprila 1912! Tinjan se pripravlja, da slovesno sprejme narod. Zvonovi, topiči in kresovi naznanjali bodo okolici v očigled 16. aprila veliko narodno slavje. Ob 9.30 uri bo v tinjanski cerkvi svečana služba božja. Med sv. mašo bo pro-poved o velikem biskupu d.ru Jurju Dobrili. Po svečanosti v cerkvi bo govoril zunaj slavnostni govor narodu državni in deželni poslanec dr. M. L a g i n j a. Pred In po govoru bo svirala narodna glasba rodoljubne komade in razveseljevala srce narodu. Na odičeni Ježenj preko Drage pojdejo po slovesnem govoru d.ra Marka Laginje miadeniška društva in drugi, ki bodo hoteli, ali korporativno se ne pojde radi slabih komunikacij za povratek. Spominska knjiga o Dobrili izide skoro. Odkritje poprsja Dobrili je prenešeno radi denarnih težkoč na boljši čas, mejtem pa naj vsak Hrvat in Slovenec pošlje svoj novčič v to svrho podpisanemu odboru. Dobrila je žrtvoval tolikih tisočev za narod, radi tega bo tudi narod v njegov spomin žrtvoval po svojih močeh kako svotico tudi za dijaški konvikt v Pazinu, ki ga je Dobrila vroče želel postaviti na korist učeče se mladine. Kdor ne more v Tinjan, naj doma proslavi stoletnico Jurja Dobrile dne 16. aprila 1912. V vsakem večem selu, v vsakem na- j še.-n mestecu naj se s slušanjem sv. maše, j predavanjem o Dobrili, kresovi, pokanjem imau'.o vendarle sredstvo, s katerim moremo kroge, ki so v prvi vrsti odgovorni za usodo monarhije, prepričati, da je že skrajni čas, da se stori konec že skoro pol-stoletja trajajočim, a sedaj do vrhunca dospelim nasilstvom na Hrvatskem. Gospodarski položaj monarhi|e in osobito oni tostranske državni polovice je tak, da drŽava nujno potrebuje delavnega parlamenta. In če že monarhija nam ne daja sredstev, da bi mogli živeti življenje svobodnih državljanov, čemu bi mi (četudi le s svojim pasivnim sodelovanjem) stvoru, ki se imenuje dualizem, Še nadalje dajali sredstev, s katerimi nas tepe in strahuje? V našem "današnjem "uvodnem članku; prinesel^ kratko poročilo : „Polonyl bo danes nasvetuje avtor obstrukcijo v delegacijah. g°vor"-Prav. Ali treba iti Še dalje in začeti z ob- Pakt med hrvatsko srbsko koalicijo strukcijo tudi v državnem zboru in ne od- j in stranko prava, nehati... Avstrijske finance potrebujejo de-« LJUBLJANA 13. (Izv.) Z ozirom na to, e ogi formirala o paktu hrvatsko-srbske Čuvaj po potrebi Se znatno poostril to od- željd z enimi junaki, ki stepajo pod tro-redbo. Pričakujejo, da komisar Cuv?j v bojnimi sokolskim! prapori! kratkem izda Še nadaljne fermane, ki bodo Zato bodi že danes geslo za rseh zelo poostrili izjemno stanje na Hrvatskem. Dne 16. junija t. I. na svidenje Konfiskacije. na Opčinah! ZAGREB 13. (Izv.) Zaradi budimpeš- --- °^biianLn?!sci^:k:ot Zmm JuSoslownnskili Železnlforjeu zor" in „Agramer TagblattV .Obzor" Je; poročal o današnji interpelaciji posl. Geze 1 Polonyia glede suspenzije hrvatske ustave i sledeče: ,Polonyi bo danes govoril o hr- i vatskih razmerah." Cenzura je ćrtala besede „o hrvatskih razmerah" in „Obzor" je nato vabi Tse svoje člane na stoj II. redni ZTStiSStt^ M| DaŠI vlada^širšo JavnoslTzlobno in- j Iz razvalin sedanje mora vzrasti nova Avstrija, ako le hočemo energično in jedlnst- Narod vsebino zapisnika z dne 12 marca' veno Treba pač IzrablU nafskrajneja parla-;','^" 50 & podpisali zastopniki obeh mentarna sredstva do zadnjih konsekvenc, 7'„,„„■, ______. ,. ker tako ne more več napre/. IpeJKftS "sSpr/^oT= Hrvatske razmere in Balkan. ; v hrvatski sabor in 2) na sporazumno par-V delegacijah so že razni slovanski de-; lamentarno taktiko obeh strank v hrvatskem legati neštevilnokrat grajali avstr. balkan. poli-j saboru. — Glede zadnje točke ste se obe stranki zavezali, da bodede z vsemi silami tiko. češ, da bolj Škoduje nego pa koristi uspešnim gospodarsko-političnim težnjam Avstrije na Balkanu. Avstrijska trgovina in industrija po malem izgubljata vse važnejše balkanske trge, kamor se navadno vriva „nibelunškoverni zaveznik" iz Nemčije. Obenem izgubljajo balkanski Slovani zaupanje v svojega najbližjega severnega soseda. Kljub temu, da je Balkan za bodočnost monarhije usodnega pomena in bi morala zunanja politika skupno z notranjo stremiti za tem, da zadovolji balkanske Slovane, se Še vedno inscenirajo na jugu politične kam-I panje, ki Avstriji odjemajo zadnjo trohico ugleda evropske velesile. Nedvomno povzročijo sedanja tiranska : nasilja topičev, nabiranjem prispevkov za dijaški j "rvats*era slabe posledice av- konvikt * Pazinu in za spomenik d.ru! atrijskemu eksportu na Balkan in bodo slavi spomenik 100-letnico d.ra Jurja Jurju Dobrili Dobrile. Podpisani polaga na srce posebno uči- i ifcljstvu, na] s Šolsko deco v tem smislu1 proslavi 100 letnico Dobrilino! Dne 16. aprila 1912 naj bodo vsi Hrvatje in Slovenci ena misel in eno srce v proslavljanju velikega rodoljuba d.ra Jurja Dobrile. Kakor kresovi po gričih lepe naše Istre, tako naj gore hrvatska srca rodoljubnim plamenom spominjajoč se d.ra Jurja Dvbrile, očeta in preporoditelja mile naše Istre. Dne 16. aprila na veke naj vre iz \seh Hrvatov in Slovencev. Slava Jurju Dobrili 1 Slava 1 Slava 1 Odbor za proslavo 100-letnice rojstva d.ra Jurja Dobrile v Pazinu. Predsednik Tajnik Anton Kalac, prepozit. Josip Đačić. škodovale več ali manj zunanji politiki monarhije. To misel povdarjajo tudi poljski listi. V Krakovu izhajajoča „Nova Reforma" . pravi z resnim sarkazmom, da si ne bi mogel noben ruski agitator na Balkanu izmisliti lepšega strašila proti avstrofilskim fantazijam tamošnjih slovanskih narodov, kakor je ta „izborni" Čuvaj, kateremu so v dobi največjega miru izročene pravice vojaškega diktatorja, ki naj bi na najbrutalnejši način pomagal udušiti odpor Hrvatske proti mad-jarskemu imperijalizmu. Usoda Hivatov, edinega jugoslovanskega naroda, ki uživa 'zapadno kulturo („Nov. Ref.- je nekoliko v , zmotiI), usoda naroda, ki je v avstrijski ; zgodovini igral odlično vlogo najveinejšega branitelja habsburške dinastije, mora Avstrijo napraviti nezaželjivo v očeh vseh balkanskih narodov. Če tudi so Albanci, Srbi In Bolgari pripravljeni vzdrževati prijateljske stike z Avstrijo, je malo upanja, da si Avstrija s takim postopanjem zavaruje svoj >Iastni obstanek na Balkanu, ker je izključeno, da bi balkanski Ai i g i || - * iccnu, uči ui udiKdnsu narodi bili voljni OtrahOVlaaa na HrVatSKem. |prenašati imperialistične težnje nadutih madjarskih oligarhov. Madjarske težnje podpirajoča Avstrija napravlja veliko napako v svoji notranji politiki, s svojimi lastnimi rokami stavlja u. „ . x , . . . „ .svoji ekspanziji na Balkan takšne ovire, skih nasilstev začnejo z obstrukcijo v av- kakoršnih Razmere na Hrvatskem in avstrijski parlament. Dalmatinski listi poročajo, da so dalmatinski poslanci odločeni, da vsled hrvat- l. i * tr «- i«..v.HU,» ji ne more stavljati niti njen stri skem parlamentu Kolikor mi poznamo! g|avnl tekn;ec na Balkanu, Rusija. S tako vsaj nekatere dalmatinske poslance, moramo;politiko" — končuje „Nova Reforma- .si sicer gornjo vest sprejeti z veliko skepso, Avstrija nikdar ne odpre ceste preko Etel-prepricani pa smo da bi vsako tozadevno ; kana J, Egejsko raorjer energično akcijo Dalmatincev v avstrijskem j parlamentu, podpirali tudi ostali jugoslo- Justhova stranka in tiran Čuvaj. \ancki poslanci. Naše skromno mnenje bi« BUDIMPEŠTA 13. Koncem današnje bilo, aa bi trebalo začeti z resno, na Široko- j seje poslanske zbornice je interpeliral posl. zasnovano akcijo. Neki slovenski politik je, Geza Polonyi (Justhovec) ministrskega pred-ko se je doznalo za prva nasilstva Čuva- i sednika Khuena, je-li smatra suspenzijo jeva, izrazil mnenje, da bi jugoslovanski po-! ustave v hrvatskem ozemlju za združljivo slanci morali stopiti v dogovor z ostalimi| z vsebino kraljevega pisma z dne 30. marca stranskimi in osobito češkimi poslanci v dr-j 1912. — (to pismo je bilo povodom reakti-žavnem zboru, da bi začeli v vseh odsekih j viranja Khuenovega kabineta naslovljeno na obstrukcijo ter s tem onemogočili vsakoI ogrsko javnost, v katerem pismu kralj iz-delo avstrijskega parlamenta. To je — po j rečno zatrjuje, da bo varoval in čuval našem skromnem mnenju — tudi edina 1 ustavne pravice naroda) in je-li je on (min. prava pot, ki bi merodajne kroge prisilila, I predsednik) pripravljen, da pojasni zbornici da store konec besnenju madjarskih Hunov ustavne razloge (?) suspenzije in zakaj da na Hrvatskem. Dualističai ustroj monarhije je predlagal vladarju, da se ne skliče razpu-treba dovesti ad absurdum in to se zgodi ščeni hrvatski sabor v postavni dobi treh mesecev. potem, ko poleg ogrsko-hrvatskega parlamenta, ki radi obstrukcije madjarskih šo-venov že sedaj ne deluje več. vsled razmer v onostranski po ovici monarhije tudi av- , *t strijski parlament ne bo mogel delovati. Će ' u i u kdo, smo bili vsi vedno za politiko zdrave n!**?™™^ razmere so n^ Hoi^ ! _mezni govorniki oportunitete, a razmere so pač tako daleč dovele, da o politiki oportunitete res ne Proti terorizmu na Hrvatskem. DUNAJ 13. (Izv.) Jugoslovansko di-je priredilo danes mnogoštevilno obiskano zborovanje, na katerem so posa-ostro kritizirali razmere na Hrvatskem. Sprejeta je bila enoglasno med more več biti govora. Ako ral - v mislih i ?s,Flmi klid proti Čuvaju reso- imamo Jugoslovane v avstrijskem parlamentu kakor enota — na vse to, kar se dogaja sedaj na Hrvatskem, molčali, ali pa se k večjemu omejali na kako platonično protestno izjavo, bi s tem le pokazali, da nimamo v sebi nikake odporne sile. Na Hrvatskem se danes z brutalno silo tepta v prah zakone, narodne in človečanske pravice. Mesto zakona in pravice vladata brutalno nasilje in moč. Vsa ta nasilstva se uganjajo v senci pušk in topov, proti katerim sicer mi ne moremo odgovoriti z enakim orožjem, a lucija, ki pozivlje vse ljudi dobre volje k boju proti teorizmu in nasilstvom na Hrvatskem ter za ustavne pravice tlačenega hrvatskega naroda. Tiran Čuvaj grozi. ZAGREB 13. (Izv.) Današnje službene _ ___ Narodne Novine- prinašajo obširen ko-j bodi dan, ko se zbere' na Opčinah z delovali na to ter posvetili vse svoje sile v to, da priborite kraljevini Hrvatski in Slavoniji gospodarsko In financijelno samostalnost. Srbi proti madjarski razstavi. BELIGRAD 13. (Izv.) V kratkem se ima tukaj otvoriti madjarski trgovski muzej kot razstava madjarskih trgovcev in industrijalcev. Madjari so k otvoritvi povabili vlado in vplivne politike; zatrjujejo celo, da bo prisostvoval otvoritvi kralj Peter sam. Sedaj je med srbskim narodom nastalo ostro gibanje proti tej razstavi. — Listi povdarjajo, da morajo Srbi razstavo bojkotirati, dokler vlada ban Čuvaj na Hrvatskem. Polom v Puli. Pula 12. aprila 1912. Uspeh nadaljnjih preiskovanj je še neznan, ker sodnija drži stvar tajno. Tudi drugače ni možno nič doznati, ker so bili vsi spisi računskega oddelka občine ob aretaciji prvih tatov zapečateni in prenešeni k sodniji. Vsekako pa moramo biti pripravljeni še na razna presenečenja. „Edinost" je že označila pred kratkim postopanje tržnega komisarja Trolisa in je zahtevala, da bi tega nevrednega uradnika odstranili od te službe. Sedaj pa se je izvedelo, da ima še druge grde grehe na vesti proti ženski časti prodajalk, in da je uvedena sodna preiskava proti njemu. Pa vendar še pašari v mestni tržnici, dasi je vse ogorčeno proti nJemu. Prosimo g. barona Gorizzuttija, naj ukrene, da pride drug uradnik na njegovo mesto. Istotako je „Edinost" že poročala, da so prispeli v Pulo trije dunajski inženirji, da prevzamejo vodstvo plinarne, električne centrale in mestnega vodovoda. Ti trije vodijo sicer posle inženirja Borrija, Manzina in Lebana. Dočim je prvi itak že pod ključem, druga dva opravljata še službo, ali ne voditelj s ko kakor prej. Koliko časa še, to je drugo vprašanje. Posebno Manzin je zagrizen kamorist in iredentist. Tridesetletnica tržaškega „Sokola". Tržaško Sokolstvo praznuje letos tridesetletnico svojega obstanka. Trideset let! Razmeroma kratka doba je to, a tržaško Sokolstvo more s ponosom gledati nazaj, na prva tri desetletja svojega delovanja. Skromni so bili začetki tržaškega „Sokola", kakor je bilo tedaj še skromno narodno življenje tržaških Slovencev, ki se Je nahajalo še komaj v povojih. Komaj par desetin navdušenih, zavednih In požrtvovalnih mož se je tedaj združevalo v okrilju „Sokola-. Vsporedno z našo narodno močjo se je razvijal tudi „Sokol", in kakor je danes postalo tržaško Slovenstvo potenca, s katero morajo računati prijatelji in sovražniki, se je tudi Sokolstvo na tržaškem ozemlju razvilo v impozantno organizacijo, ki je tržaškemu Slovenstvu v ponos in vzbuja spoštovanje tudi pri nasprotnikih. Iz skromnega „Tržaškega Sokola" se je razvila „Tržaška sokolska župa", ki šteje danes osem društev in dva odseka z okoli 1000 člani. To tvori danes elito naše narodne armade na tržaškem ozemlju, one armade, katere član je vsak zavedni Slovenec, sleherna zavedna Slovenka. Zato smo pa tudi popolnoma uverjeni, da za dan 16. junija, ko „Tržaška sokolska župa* o priliki svojega II. župnega zleta na Opčine proslavi tudi tridesetletnico tržaškega „Sokola", razvije v pravi narodni praznik tržaških Slovencev. Dan 16. junija vse, občni zbor ki se bo vršil v nedeljo, 14. aprila 1912 ob poli 4 popoldne v društveni dvorani v ulici sv. Frančiikm Asiškega štev. 2, I. nadstropje. Dnevni red : 1 Poročilo predsednika. 2. „ tajnik« in blagajnika. 3. „ nadzorstva. 4. Volitev 5. Odobritev poslovnika za osrednji upravni odbor. 6. Razno. Pod 6. točko so strnjeni vsi predlogi centra'e in podruž ulC. V slučaju nesklepčnosti prvega občnega zbora se vrši pol ure pozneje drugi občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu navzočih upravičencev. Po občnem zboru domača zabava v istih prostorih. Sodeluj društveni zbor. Domače vesti. Odborova seja političnega društva „Edinost" se vršt v ponedeljek 15. t. m. ob 3 popoldne v .Slovanski Čitalnici". Podpisani uljudno vabi vse gg. odbornike in deželne poslance, da se seje gotovo udeleže. Predsednik. Zaročil se je g. cand. ing. Ante Gasperčič z gosplco Nino Šupe-rina z Reke. Čestitamo I Potrjena izvolitev. Trgovinsko ministrstvo je potrdilo izvolitev G orgia VfanelHJa za predsednika in Leandra Camusa za pod-pred ednika trgovinske in obrtne zbornice v Rovirju. Petdesetletnica „Narodnega Lista*. Bilo je leta 1862 , tedaj, ko je bila Dalmacija na zunaj še popolnoma italijanska dtžela, ko je dne 1. marca izšla prva Številna v hrvatskem duhu, a v itali|anskem jeziku pisanega lista „II Nazionale*, ki Je imel prilogo v hrvatskem jeziku — .Narodni List". List je izhajat po dvakrat na teden in bil mu je prvi glavni urednik N a d k o N o d i I o, ki je urejeval glavni list, dočim je hrvatsko prilogo urejeval Ivan Danilo. Glavni sotrudnik listu je bil Don M i jo Pavlinovič, sodelovali pa so pri listu vsi tedanji dalmatinski rodoljubi, zlasti pa dr. Miho Klaid Do leta 1870., ko so si prvikrat priborili Hrvatje večino v dalmatinskem deželnem zboru, je moral list pretrpeli vsako vrstnih šikan in preganjanj i s strani vladni organov i s strani narodnih nasprotnikov, ki so se potem pač nekoliko ublažila, a prestala popolnoma pa le niso. Nodilo je urejeval list do februarja leta 1867. Dve leti nato je vodil list dr. Lovro Matić. V letu 1870. je imel list tri urednike, a leta 1871., dne 7. oktobra, Je pre vzel uredništvo sedanji glavni urednik d o h Juraj B i a n k i n i, ki potemtakem praznuje obenem s petdesetletnico listovega obstoja štiridasetletnico svojega urednikovanja pri .Narodnem Listu". Dokler je bil dalmatinski namestnik general Rodić, do leta 1881., list ni mnogo trpel, a vse se je predrugačilo, ko Je nasledil Rodića general Jovanović, ki Je očitno začel kazati svoje germanizatorične namene. Leta 1883. je bil odvzel listu poštni debit za Bosno in Hercegovino. Pozneje so se stvari zopet obrnile na bolje, dokler ni končno popolnoma zmagala narodna stvar v Dalmaciji. List je seveda tekom svojega petdesetletnega obstanka z vsemi svojimi močmi posegal tudi v domaČe strankarsko gibanje, ostal pa je vedno zvest svoj ta načelom in je še danes glasilo takozvane hrvatske stranke, ki je v svojih načtlfc SUKNJI In modno blago za gospode in gospe priporoča izvorna J*14* Prokop Skorkoysky i 8in » Humpolcu, Ćeitca. Vzorol na zahtevo frank«. Zelo zmerna oeie. Na ieljo dajan tukaj Izgota.ljatl je-aposko obleke. ZEFIRE L-L-LLLi n i rriiiij USTREDNi BANKA ČESKYC QPnčrrn pn podružnica v orunl I L. L Lil - Pilili t£L foiTEEoac mentar k včerajšnji odredbi kraljevega ko-!kar tu ob bregovih naše Adrile slovansko VlnffPna frniifipp o- Premi«™c™ a* misarja glede preganjanja onih hrvatskih'misli in čuti; Ibodi dan, ko bomo moeUiDJ. /0/lfiniJ8fB 4 V Trstu, dne 14. aprila 1912. »EDINOST* št. 104. Stran IIL naslednica prvih narodnih bojevnikov v Dalmaciji. „Narodni Lisi* praznuje torej svojo petdesetletnico, ki pomeni obenem petdeset let hudih bojev za zmago slovanske stvari v Dalmaciji. Dolga je ta doba in težka je bila; „Narodni List" pač res lahko s ponosom gleda nanjo nazaj, kajti velik del uspehov, ki si jih je priboril naš bratski narod v kTšni Dalmaciji, se mora pripisati na njegov račun, na račun njegovega resnega in požrtvovalnega dela za narodov blagor. Čast listu, njegovemu štiridesetletnemu rredniku in vsem tistim, ki so mu pomagali tako uspešno braniti koristi naroda 1 .Narodni List" je izšel ob priliki svoje petdesetletnice v slavnostni izdaji, ki mu v resnici dela čast. Na 116 straneh največje oblike, ki jo ima sploh kateri avstrijski slovanski časopis, je iz peres najboljših dalmatinskih politikov, Časnikarjev, znanstvenikov in umetnikov zbranega toliko velezanimivega gradiva iz narodncpolitične in kulturne zgodovine dalmatinske v zadnjih petdesetih letih, da je treba daljšega časa, da je more človek predelati vsaj kolikor toliko, vmes pa vidimo slike vseh onih mož, ki so sodelovali pri narodni probuji Dalmacije in pozneje v vseh onih bojih do končne zmage. Lep spomenik si je postavil „Narodni List" s to slavnostno izdajo, sebi, svojemu delu in svojim sotrudnikom, in izrekamo mu ob tej slavnostni priliki svoje najodkrito-srčnejše častitke z najiskrenejšo željo, da bi ostal tudi še nadalje enako vnet in odločen branitelj pravic slovanskega naroda v Dalmaciji, kakor je bil doslej. Slava „Narodnemu Listu", slava njegovemu glavnemu uredniku Biankiniju in vsem njegovim vrlim sotrudnikom 1 Časi se spreminjajo I Včeraj smo povedali, kako poživlja naš „Indipendente" italijansko vlado, naj poseže vmes v obrambo neke pretvezne koristi nekega renjikola v Puli, v avstrijskem vojnem pristanišču. Tudi smo včeraj primerno zavrnili drznost, s katero je Italijansko glasilo hotelo prirejanje protiavstrijskih demonstracij na avstrijskih tleh označiti kakor nekak opravičen interes raznih renjikolov. Danes pa moramo naglasiti, da je ta drznost, ta objestnost tem nesramneja, ker nastopajo žnjo v Časih, ko bi morali biti zelo, zelo skromni in pohlevni. Ne le zato, ker razgrnjena pred svetom njihova do neba smrdeča korupcija v Puli, ampak tudi in Še posebno zato, ker prihaja v najprimernejem času: ko so oni, ki jih naši Italijani poživljajo na pomoč, sami v največi šlamastiklin zadregi, ko morajo hvaliti Boga, da se na avstrijski strani ne izkorišča momenta — proti njim! Da, da, Boga naj hvalijo, da je avstrijska diplomacija taka, kakoršna je. Saj so razni avtoritativni listi v Italiji te dni brez ovinkov priznavali kakor srečo za Italijo, da obstoj! trozveza, to je : da se jim ni ničesar bati od strani Avstrije, ko so najbolje sile Italije vezane na tripolitansko podjetje. In v tem Času, ko je Italija dolžna Avstriji največe hvaležnosti, bi hoteli naši zblazneli neodre-šenci, naj Italija provocira Avstrijo z zazve-manjem za nesramneže ki žalijo našo državo in nje neitalijansko prebivalstvo z nesramnimi demonstracijami 11 Saj nočemo reči, da ne bi radi tam doli v Rimu, če bi — mogli. Ali pri današnjem položaju imajo gospoda od oficijelne Italije druge skrbi in blazni bi bili, ako bi hodili izzivat tja, kjer potrebujejo miru. Torej Ie bolj počasi in bolj skromno, a vroča gospoda okoli „Indipendenta"! Odprite vendar oči, vi slepci, pa boste videli, da so se razmere — ne glede na puljski smrad in tripolitanske afere — vendar spremenile in da izginjajo vendar tisti časi, ko so se na Dunaju tresli vspričo vsakega apela iz naših pokrajin sa — italijansko vlado, ko so iz Rima Jednostavno diktirali naši vladi, kakova bodi politika v naših obmorskih pokrajinah. Še ste favorizirani, če izvršuje nesrečna trozveza svoje efekte na avstrijske vladne kroge, Še odločuje pretirana obzirnost do italijanske občutljivosti, ali tistih časov vendar ni več, ko je mogla italijanska diplomacija klicati avstrijsko vlado na red zato, ker je pognala čez mejo kakega nesramnega renjikola! Postali smo pač nekoliko glasneji tudi mi, ki smo toliko časa trpeli pod diktati iz Rima. — Časi se spreminjajo, Pagliacci. Pod tem naslovom piše „Naša Sloga" : Italijani so veliki junaki, ako se — nič ne rizkira. In tako so naši puljski junaki ploskali v puljsk. gled. nekega dne, ko so stopile na oder neke ženske v slavni Baratierijevi bersaljerski uniformi. A čulo se je par žvižgov, ko se je na odru prikazala uniforma avstrijskega vojaka. Nu, to je stvar, ki se tiče njih in policije, a nas interesira samo zato, ker se veselimo, da se je uresničila stara beseda, da, kdor seje veter, žanje vihar I Avstrija jih je v Puli podpirala, pestovala in vzgojila, pak naj se sedaj ona sama nateže žnjimi. Mi jih sunemo v rebra, ko bodo posezali po našem in za to ne bomo prosili dovolje >Ja od modre Avstrije. Ali nekaj druzega hočt mo naglasiti — in to je podla brezobraznost in brezznačaj-nost naših italijanskih junakov. Radi omenjenega dogodka je vojaška oblast prepovedala svojim ljudem zahajanje v gledališče, k mornarica ni dajala več svoje glasbe | Vsled tega je bilo gledališče prazno, ker bi se niti miš ne najela od italijanske publike v Puli, kamo-li vsi tisti Šarlatani, ki prihajajo sem iz blažene dežele s trebuhom za avstrijskim kruhom. In, ali bi verovali? Naši požrtvovalni Italijani, ki so z ono svojo junaško demonstracijo dokazali, da jim je ljubša bersaljer-ske montura, nego avstrijski groši, so poslali k nekemu našemu odličnemu človeku deputacijo, proseč ga, da bi posredoval v to, da bi vojaška oblast umaknila bojkot gledališča J! Eh, srečna Italija ob takih — junakih! PfujI Neljuba poročila dobivamo o razmerah, ki jih — gotovo brez vednosti glavnega vodstva — uvajata dva gospoda pri spedidjskem podjetju „Balkan", ki je vendar slovansko podjetje. Tako nam poročajo, da je podjetje izpočetka Imelo zaposlenih po 10 do 12 slovenskih in hrvatskih delavcev, danes pa, ko ima glavno besedo v uradu neki Weiss, ki ne zna niti besedice slovenski ali hrvatski, temveč samo italijanski In nemški, poleg njega pa neki Karossich, ki je pri volitvah agitiral celo proti našim kandidatom, pa so zaposleni pri podjetju največ po trije slovenski delavci, dočim so pa vsi ostali Italijani. Poleg tega pa nalaga Karossich slovenskim delavcem le najtežja dela in jih pri tem celo obklada z raznimi psovkami. Obračamo se tem potom torej na glavno vodsto tega gotovo našega narodnega podjetja, da poseže tu vmes in stori konec absolutni komandi gospodov Weissa in Ka-rossicha ter jima pojasni, da jesta sama slovanski kruh in da ga ni v slovanskem podjetju prostora za ljudi, ki odganjajo slovansko delavstvo. „Na5 dom". Ker se nas ponovno povprašuje glede delovanja najmlaje naše ob-čekorlstne zadruge „Naš Dom", obrnili smo se do gg. odbornikov in prejeli sledeče zadovoljive podatke o napredovanju tega društva. Število članov polagoma a stalno napreduje in deleži se marljivo vplačujejo, tako da bo društvo že v kratkem razpolagalo s primerno glavnico potrebno za začetek. Odbor se pridno shaja in pripravlja potrebno za vspešno izvrševanje našega obširnega programa. Doslej se je posrečilo nakupiti dvoje lepih žcmljiŠč pod razmeroma jako ugod-mi pogoji v bližini mesta in v kratkem se določi na podlagi izjav strokovnjakov način kako se bode to posest najprimerneje vporab-Ijalo v korist zadružnikov. Dalje se je ravnokar stopilo v pogajanja za nekatere nakupe v večjem obsegu in Čim se to posreči zaključi se pač sedanje bolj pripravljalno delo, o katerem ne kaže mnogo poročati v javnosti, da se začne takoj po možnosti upoštevati želje in zahteve posameznih zdravnikov. Pravila so že natisnjena in se vdobe pri g. Malenšeku v „Tr-žažki Posojilnici in Hranilnici" ob uradnih urah. Za naš prosvetni hram. — Pred par dnevi smo objavili velezanlmiv proglas Dramatičnega društva", ki je občinstvu namignil kak krasen razcvit čaka tega našega kulturnega hrama v najbližjem času. Kakor glavne karekteristične znake tega napredka je proglas navedel pridobitev izborne sile prvega reda, operetnega tenorja gosp. Ljubiše lličiča, ki je obenem dobra dramska sila, nadalje dogledni angažma nJega vredne partnerice v opereti in angažma izborne ženske dramske sile. K temu pridejo Še razne uredbe toliko glede osobja, kolikor glede tehnične strani gledališča. Potemtakem bo drngo leto storjen velik, epohalen korak za nadaljni razvoj našega gledališča. Odbor „Dramatičnega društva" se je obenem obrnil na občinstvo, ki mu je mari za razvoj slovenskega Talijinega hrama v Trstu, da ga povzbujevalno podpira v njegovi podvzetnosti. Dosedaj — kakor čujemo — se je že priglasilo nekaj podpornikov, ki so podpisali večje in manjše svote. Jako nam je ugajala ideja drobne podpore: nekateri so se namreč zavezali k plačevanju 24 K na leto v enakih mesečnih obrokih. Naj najdejo mnogo posnemateljev I Tako podporo zmore pač vsakdo, ki ljubi naše gledališče, in predstavite si le, kaj zmore vodstvo In kake korake sme isto potem tvegati, ako se par stotin ljudi zaveže k plačevanju te drobne podpoie. Imena vseh podpornikov se svoječasno objavijo v „Edinosti". Mestni svet tržaški bo imel jutri ob navadni uri sejo. Kranjski deželni glavar, dr. Ivan Su-steršič, je prispel včeraj v Trst in se je nastanil v hotelu „Excelsior". Vinogradnikom tržaške okolice 1 — Kmetijska družba za Trst in okolico naznanja okoličanskim vinogradnikom, da jim |e preskrbela modro galico zajamčeno z 98/99 žvepl. kisi. bakr. okisa kg. po 64 stot. in žveplo, zajamčeno 70/80 Chancel 100 kg po K 16-— za zgornjo okolico pri g. Al. ■m jhl: o Nova trgovina moškega blaga SVOJI K SVOJIM! SVOJI K SVOJIH! JOSIP SPEHAR - THST ulica Santa Caterina Stev. 9 - Piazza Nuova je bogato založena z najlepšim in najnovejšim moškim blagom za pomlad in poletje po zmernih cenah. SPECUAL1TE7A ANGLEŠKEGA BLAGA. tovarna čevljev MODUNG v Trstu 130 filfjalk. — 1200 delavcev I. podružnica: Corso štev. 27. II. podružnica: ulica Cavana štev. II (vis-6-vis ul. Madonna del Mare) FinI čevlji po ljudskih cencb. Izključena vsaka Konkurenca. PRIMER: Moški čevlji: črni močni........K 7*50 „ Box...........9*50 „ fini Goodje&r Welt . . . P 13 50 „ „ amerikanski . . - • „ H" — * * najfinejši „ 17'— nizki čevlji Črni........6*— „ zelo fini črni.....„ 11*30 „ amerikanski luksus . • „ 16*— Ženski čevlji: odprti črni „Romana" .... K 3*20 „ lakasti „ ..... 420 nizki Čevlji, močni...... 5*— „ „ chevreau . . . . „ 7*50 „ najfinejši Gtoodjear Welt m 11"— „ amerikanski luksus • - » 13*— „ „ v barvah . „ 14'— „ „ lakasti . . „ 15*— Čeviji visoki In nizki za otroke od 2 K dalje. CORSO 11. Ul. CflMMfl 11. \m Dr. Al. Martinem Cesare Cosciancich m IS koncesijonlrani zobo-tehnih ordinira od 9.—1. In od 3.-6. Trst, Barriera vecchia 33 II. nad. Telefon 170«. Fratelli Raube? Trst, ulica Carducsl 14 (srej Torre ■ • - Zaloga ustrojenih kož. Velika isbera potreben z* Čevljarje. — Specijalitet potrebščin za sedlarje. AR fURO M0DRICKY Prodajalnlca naouf. blaga in drobnih predmetov Trst, nI. Belvedere 32. Zaloga ugotovljenega perila ia na meter, zaves, preprog, tapetov, volnenih in bom bažnatih odej, perkala, zefira, črnega in bar vanega satina, srajc, nogavic, triiža in voln«-za žimnice. dežnikov, srajc, ovratnikov, za Sestnic iz platna in iz gumija, kravat in robnarij v velikem izboru po absolutno konkurenčnih cenah. Hans Scheidler zobotelmik bi v Si: prvi zobo tehnik Dr. Ferdinanda Tanzei Sprejema od 9—/ In od 3—6. r»"r» Trst, Piazza C. Goldoui št 1!. laeai STRUCHEL & JERITSCH Trst, vogal uL Nuova-S. Caterina Nov prihod volnenega blaga za moške in ženske, zefir, batist in perljiva svila za jopice. Svilenina in okraski zadnje novosti velik izbor izgotovljenega perila in ns metie, spodnje srajce moderci Vezenine in drobnarije, pn ;iroge. za vese, trliž po izjemno nizluh cenah. IDO: P 1 ~ J 1 9 Sijajni drhod s llenega blaga za obleke in bluz.\ IruIlIMli 17 mirni dvojne velikosti, Pe-u de soie, svila l-imelion. Crem« de Chine, popelio Itd. Najnovejše: Ottoman glace za mantllje in kostim j. - ===== Surova svila po vsak' ceni. = Pllllko • v barvah p » 58 in 68 stotink. Surah vlomih barvah po K '48 Alla Citt& di Lione Trst, piazza della Borsa štev. 3 — Uzorci za deželo franko. ■■■ Sukna, ta gospode in dame, lodno in modno blago KAREL KOCIaN. tovarna sukna v Mumpolcu (čeiko). Uzorci franko. Pomladanske novosti za ženske in moške oblene prihajajo v ogromni množini edini slovenski trgovini Križmančič & Breščak Trst, ulica ](uova št 37. Poštena postrežba. — Nizke cene. — Sveže blago. Uzorci se pošiljajo na zahtevo franko. dira« IV. „EDINOST" St. 104 V Trsku, dne U. april* 1312. = CENTRALA V PRAGI, s Ustanovljena leta 1806. PODRUŽNICE : v Brnu - Budjevi-cah, na Dunaju - Igla vi - Klatovu • Kraicovu - Kralj. Gradcu - Lvovu - JLi-bercih - Melnilcu - Mistek - Frideku -Mor. Ostravi - Olomucu - Pardubicah Plznju - Piseku - Prostjejovu - Taboru ZIVNOSTENSKA BANKA Podružnica v Trstu Delniška glavnica: K 80 milijonov. Rezervni in varnostni zakladi: K 20 milijonov. Brzojavni naslov : Živnostenska — Trst. Telefon 21-57 in 10-78. izvršuje vse bančne posle. 3= Sprejema borzna naročila. i Obrestuje vloge n* f S j vložne knjižice po !• V tekočem računu po dc^ovoro. Knpnje in prodija vredio-itne papirje, 4e- * vize in vamte. Daje PREDUJME na vrednostne papirje in blago. Dovoljuje ČJJAV-BENE m CARINSKE KREĆITE. — kdaj a V promeso. Zavaruje -ročke [ roti knrmi «e-g^ibi. - Oskrbuje inkaso n* r*>3h fcU£em«Wh in inozemskih tr^ih čudite se! Eerite !r 600 komadov, med temi pozlačena --ura za K 4-20. ~— Krf.ana, pozlačena, najfineja ura Anker-Hemont s po-sl&fenim Stevilnikom ; iata ima dobroidoče 36-urnc kolesje, za kar se jamči 3 leta, 1 krasna oviatna Igla b Bimili - brilantom. 1 pozlačen prstan * pon. k*mnom za gospode ali grape, l krasen colliet iz o Vola lf>0 t njentalakih peri, najmodernejši nakit zc dan;e, 1 krasta garnitura gumbov za zapestnico, ovratnike in p «i, zajomčtno iJ°/0 Donble-zlata a pa tentiranim zatvorom, 6 platnenih robcev, I eleganten Jtpni črnilnik :z uikla, l braaco zrcalce, 1 komad dintČfga toaletnega mila, 1 fr vezana beležnics 72 prgletkib pere«, 20 različnih komadov za korespondenco in Se 396 drugih predmetov ki ao koristni ir neobhodno potrebni. Vse akupaj z zlato uro vred, ki aa.-ia velja dvakrat toliko, stane išao S 4*20. Od poSilja po povretju ekaportna tvrdka H. SPENGARN, Krekovo št 240. fvdor kupi 2 paketa dobi Se zaBtonj zraven iep no-fič z d veni. rezili Pri več nego 2 paketih, za vsst j,: ket po 1 nožiČ. Za to kar ne ug&ja, se vrne de nar. Torej je izključen vsak riziko. Pekarna In slaščičarna O dobrozsanik in izbornih pekarnah Is sladčicaraah JOSIP PAHOR TRST, ulloa Madonnina 39, ul. Giusepae "arinl 12 (ogal ul G Vesari) ia v nI. S. Marca 3CCCCCCCOCCCC se dobiva velika izbera maslenega kruha fpince) iz goto vlj enega a finim, naravnim maslom. Raznovrstne prednice. Pecivo ae aprejema ob vsaki uri. — Specialftota : vino in likerji v steklenicah. Mizarska delavnica Josipa Zavadlal:rranccscoXrainer Trst, OlG S. Hcrco Št 15. i Trst, via Mirsmar št. 21. Trst, Vin S. Narco It 15. Kruh svež trikrat na dan. Vino in likeri v! steklenicah. Sprejema se kruh in drugo v pecivo. Postrežba na dom. Trst, via Miramar št. 21. Izvršujejo se vsakovrstna mizarska dela in se jamči za točno izgotovite 7 poj umetniških pravilih. Najzmernejša cene Skladišče kož T' Kisle Kumare, papriko (peverone), kislo zelje priporoča Ant.K Llaek,Z{iojaio. barvane, v?eh vrst *.: ZOBOZDRAVNIK :: '™m?ne in 4rn® » «y«»i« M?'?rJ?1 "M lavnico gornjih delov čevlje^ (tomaje). Telečja kože črno in rumene (Bokskaib). o ići a -a najbolje vrste 2a barvan3 čevlje. Narofcbe za vse kraje deželo izvršuje točno in hitro Dr. Hinko Dolenc SAFRflHOUA Lorenzo Gaggia**@lli ordinira y||Ca ^ Lazzaro Št 23 j ul' ^a8B ma kavane Sociale) Sprejema od 9-1, 3-6. A. F. KOVAČ IG TRST, ulica Giovanni Bocc«ccio št. 4, (ogel ulice Torquato Ta&Bo). Priporoča slavnemu občinstvu svojo nano pekarno in sladčičarno, v kateri se dobiva' velika izbera maslenega' kruha in presnic. Sprejema se vsakovrstno peci t o. Svež krak vel-krat ca dan. Tiao m likeri v bteklenieak. Prepe-ieaei, štrak;ji, vsako ratne sladciee in istrski krak Po.trtžba na dom. « g SdadBte oi'la in £ru za lorivo, petrelja in stavb, materijala Josip Miceu* Trst, via San Ci lino št. 2 (Sv. Ivan) hmmmtimmiB^TsmEa^ Restauracija FINDIN8 Trsty Via celogna II Vsako nedeljo in praznik Sostllnn „Pri Ušteli uL Beivedere šc. 7, Zajutrk, dun. kuhinja, obedi po 56 st. I. iitrsfco. belo \u Črno vino. Toči re čeiko pivo, Črno ia svetio. Vermnt in maršala. 7j% obilen obisk se priporoča tnisni ^ Hinko Safran.^J V dobroznani žganjarnl Ferdinand PečenKo - Trsi ulica Miramar št. 1 311 dobijo se vediio pristne pijače prve vrste, kakor n. pr. žganje, sllvovec in briiijevec, k&koz kadi mrzle pljada frambois, tam ar in do in fiesnade. blago za ženske In sukno za moške obleke, zadnje mode razpošilja najoeneje Jugoslovanska razpošlljalna R. Stermecki v Celju St. 302 ! Vztral zahtavo poštnine praeta. Vstop 50 stotink, po 8. uri 30 stotink K PLESU SVIRA MESTNA GODBA, ZDRAVNIK —pi- Dr. D. EAEAMAN specijaBet za notranje bolezni in za bolesni na dihalih (grlo in nos) ordlnujc na svojem stanovanju v Trstu, Corso št. 12 ed 11V2 do IV* in od 4Va do S«/a popoldne. TELEF°rr 177/1 T. esteij j Zahtevajte »Kolinsko cikoryo!« — prij)orooa oenjeaemu občinstva svojo — pekarno In sladčičarno nahajajoča ae v ulici sv. Marka dt. 17, Trst (prej PanifiCiO . Trikrat na dan svež kruh in vsakovrstne sladČice. Prodaja raznov. moke in mieko Sprejema pecivo po nizki ceni. Domače vino v steklenicah. Svoji k tvojim I dom. Postrežba na Svoji k svojim 1 Ugodna prilika! Colombin & Pontini Trst, ufica Nuova štev. 39 le nalstdreKaZslov. trgovina, ki nad! soojlm Gdlemaken blago po najugodnejših conah. Antonio Spanghero dekorativni slikar ftastednik tvrdke DO|SđEfUCO DUtLKK. DELAVNICA : Trst, uta Madonnina St. 1. VEL KA ZALOBA. • Papir za tapeciranje najboljših tovarn. Prevzame vsakovrstna stavbena dela !■ dekoracije za sobe. — SPECIJ UTETA: licitaciju ie»u in irarmorja, izložne table. M njo vpno pam«in», Jtedljiva gospodinja uporabna m»«to IIIWJa dra^a kraTje^*, kuhinjske^ ali namiznega muli Wolj»o. udrarejšo, redilno izdatnejšo in pkoraj xa polovico cenejšo mar^arlao „UNICUM" T>«biva m povsod, ali pa se naroČi nararaoat. Zdrul©ne tovarne masla ia margarine, (\ ereimgte Margarine- ». Bntterfabrikemj OaaaJ, XV. Dlefeabachgaaae 59. Mihael Lampe Sarna. — Već i r a. t na. dan ivai krmil ?os9bnoat vino in like l v — Postrežba tudi na doir. Oiuild Btl.tdere fitev. 8 it v r lat vsakovrstna caizar^^a dva. Hobert Cian, urar, IT Trst, nlioa Carlo ga 8 prodaja žepne in atenske ure ter aprejema vaako popravljanj • po nUki ceni i dvoletnim jamstvom. 1-M Afiiomo Aioerti li ^ i- i/H fttinlm Tr«t, Pinzza Puntarecso & i\at. VU. If 1U1C J , Trgovina jaatrin in kelo □ 'jalneja blaga, tipecij&l tsta: piutoo čajno mami«, kraojdze klobase in ilKske teateame. — Za obilen obisk se pri^oruča udani Ivan bidjrec, vodja Anfnn 1/riIClO tioja^i mojiter t llori« rili IU11 rvrubiu, tekali Frana Joaipa Sl 36. Izdeluje obleke po meri v vaukem kreja. Sprejema tudi oaročiia isveu Gorice. Pri aarodil« zadostuje prsna mera. V zal< gi ima rasnovrtta* blago ter razpi fiilja ur.orce na ogled O^ne eranrae -»»■ni t.a lfJt-iov »Ujo ta barvanje kožukoruta v Trstu, ulica Pooziana 131. leiefon 23—56. Zalogi ni bogata izoera vsakovrstnih kjžaborin. Prerzaaia uaiočoe in vsako popravljanja Cisti ia pere vaaka-vrato kažuhovine. Ifc7- Stara grška žganjarna .. v Trata, Via Oavaaa lu a« iooi Dodate. « bita likvoijev; Hpecija.ueW: griii m fraseouzi Kranjoki br ajovac, itra^i aiivro^ej ia artt ar pSsa vec m rum. VJece nizke, izbora grcnfiic, r. sapećanoi. GrAi« mastici j t dga. — As »naciais. cindrćj Antonopnla. (2 sobt iB kahinja) t bližini Nar doma tu takoj išče Pnjarne ponudbe p>d: Drag a ti a Q na inseracni odlelek Edinosti. Ji Oir unnni T Ali 6e zda| ne veate, da ia ad» bi^VtinCI i Vas fotograf ANTON JMtKlO Tr^t. via dt lle Ponte 10. — Gorica, g-m.unka nI 7 Car niči Umberto delxl. Via Oontt 18 (^ogai ultoe Fer»lart. Bkl& £5o testenin, iUnJin.kega riti. na^ fln jiih clj, mesnine ln aira. Muravno anak Fjl vioa. Pivo v bato'Jkiio. Pottraibs na dou.. Pcitn 3 pošiljat/o po 5 kgr. lflaic» eeno Miio stanovanje Marino .^lattulich Trut, al. d« ls PsKr 10, L nad. (t bMto Jerkiča). Tovarna pečatov, trabliC, pe4^t>v m i«i glavarstva, urale itd. Pihalni ia fcojirtti su »)> EMILIRCEREORTO Campo San (diacoin«(«lnik Ambulat. Corso 23. Ozdravi ti toj u.-ivaShr. . nas waaa cn'ia x'* iwi it* izdere ua uajaavj ^ pfi utf čin ::: br?z raake ooie^-Garantira osdrar.ies.o _ __meHO rastočih soaicv. i. » □ obte vnaae debelosti. Xa pride t«H aa ti - RESTAVRACIJA ,RLLR STRZIOME Trst, trg pred juž kolod»orom 3 (Nasproti južnega kolodvora). Priporoča se slavnemu ob."in*.va is pet nikom, ki potujejo skon Trit za obilsa obisk. Toči se l^vrstn* ptvs ia vins prte vrste. — I>0,iRA KUHINJA. CENE ZMEKNE. Lastnik Anton Andrijančić, bivSi vratar hotela „Balkan". il^rtaifci*^ Opoldne in zvefier abonement, zela ugodno, Izbama ku- | Rpc+jii/raO ia Un+o' /:PiazzaI H, tF^^g * ninja in budjejoviško piva (nič glavobola). 2w»rne c«np. | "CbldVi dUljd-{10161 fMlKdll (caserma.) Vd nemškega volksrata. Prav kakor na Češkem l Novi župan dr. Ivan Tavčar ima vendar težko stanje. Njegova izkušenost in previdnost pomoreta — tako se nadejamo — preko vseh težav. Proporcijonalni zistem — pravičen volilni zistem I Zakaj ga ni ljudska stranka uporabila obenem tudi za deželo? Zlobni jeziki trde, da bi celo pri sedanjem stanju stvari vsaj ena tretjina dežele ne volila za to stranko. Ali se stvar opisuje lepšo, nego je? Dejstvo je, da slovenskemu kmetu niso privoščili proporca ? Baje niso še zreli za ta komplicirani zistem. Izgovor — četudi dober, je drugo vprašanje. Morda dado kmetje sami primeren odgovor na to. Mlade duše trde, da se nahajamo v solnčnem krogu raka l Slabi astronomi. Ne nazadovanje — kvečemu mirovanje. Gospodstvo ljudske stranke Je brezobzirno, malo ljudsko, absolutistično nadahneno. Ali oni delajo — delajo s polno paro. Hočejo dokazati, koliko morejo. Več na gospodarskem, nego na kulturelnem polju. Poslednje se ne zanemarja le, ampak se tu pa tam, ker je domena „liberalcev", naravnost opu-atoša. Naše deželno gledališče — deželno )e aa njem pravzaprav le poslopje —, Glasbena Matica, ta naš glasbeni zavod se svojim pevskim »borom prvega reda, in ►EDINOST« gt. 104 Stran V drugI zavodi pričajo o tem. Meščani naj, ako hočejo imeti gledališče in muziko, tudi sami plačujejo 1 Kaj brigajo slovensko ljudstvo take nepotrebne stvari ? 1 Tako ljubka muzika zveni kaj prijetno v košatem ušesu kmeta. More jo čitati v Ustih, če sploh prihaja do tega — ah, saj jih je toliko, ki tega ne znajo — In poslušati na zborovanjih. Ali dela se; sicer nekoliko nesmotreno, brez načrtov, tudi nekoliko diletantski, ali nekaj je vendarle. Sedaj je kako kon-sumno društvo na deželi, potem kaka električna, ali naprava na vodno moč, potem deželna klavnica. Ideje kar tako frče po zraku. In nemudoma se tudi izvajajo, Coute que coute 1 Dragi eksperimenti. Kdor bo moral nastopiti to dedščfno, temu ne bo čestitati. To ne bo smejoč se dedič. Na to bo treba kmalu misliti. Kajti to je epizoda, ki jo preživlja sedaj slovensko ljudstvo. Cim prej, tem bolje; In čim temeljiteje, tem zdraveje. To je fraza boso-glavca. Kakor kažejo izgledi druzih narodov, in radi nekoliko kulturnega zaostanka Jugoslovanov — na čemer ima Avstrija svoj dober delež — se prehodu te metamorfoze ni možno izogniti. Med tem, ko je češki narod postavil svojo nogo takoj na deseto stopnjico, moramo mi stopicati zaporedoma po vseh desetih. Danes smo nekako na peti. Ali napredujemo vendar! Nekoliko počasno in nerodno. Ali brez sopomoči. A ne le to, marveč vzlic vsem zoprnostim, vzlic vsemu pritisku vnanjih in in od zgoraj — pa ne iz nebes — podpiranih nasprotnikov. Iz lastne moči! Morda ie bolje tako. Sile se jeklenijo, učimo se že zgodaj stati na lastnih nogah, življenje naroda se čisti in se izneblja dvomljivih značajev. Mi potrebujemo močnih mož in močnih žena. Nikakih junakov, prikazni iz bojne zgodovine. Le resničnih, življenja in dela veselih, moči polnih Ijudij. Najprej delo —■ za-se in s tem za ljudstvo, za grudo, za to plodno in čudovito lepo grudo, ki pripada temu ljudstvu! Potem pa mora priti tudi za nas — vstajenje! Nadomestne uolitue za o&rtno sodišče. C kr. namestništvo razglaša: V smislu § 14., odstavek L, zakona z dne 27. novembra 1896, dfž. zak. št. 218, se imajo vršiti nadomestne volitve za obrtno sodišče v Trstu, ki je pričelo svoje delovanje s 1. junijem 1908, ker izstopa po vsakih 2 letih polovica prisednikov in nado-mestnikov, in sicer jednako število iz obeh volilnih razredov. Te nadomestne volitve se bodo vršile v drugI polovici meseca maja t. I., in natančnejši čas naznani se pozneje z razglasom, kakor v kraju navadno. Število prisednikov obrtnega sodišča, ki jih je voliti, znaša 32, število nadomestni-kov, ki jih je voliti, 18, in število prisednikov, ki jih je voliti za vsklicno sodišče v obrtnih spornih stvareh, 6. Skupine obratov za vršitev volitev in skupno število prisednikov in nadomestni-kov obrtnega sodišča in prisednikov vzklic-nega sodišča, ki jih je voliti od vsake skupine iz volilnega razreda podjetnikov In delavcev s polovico za vsakega, določajo se tako-le : Skupina I. Vsi veliki obrati izvzemši trgovinske obrate: 12 prisednikov obrtnega sodišča, 6 nadomestnikov obrtnega sodišča, 2 prised-nika vsklicnega sodišča. Skupina II. Vsi mali obrati izvzemši trgovinske obrate: 14 prisednikov obrtnega sodišča, 8 nadomestnikov obrtnega sodišča, 2 prised-nika vzklicnega sodišča. Skupina lil. Vsi trgovinski obrati: 6 prisednikov obrtnega sodišča, 4 nadomestnike obrtnega sodišča, 2 prisednika vzklicnega sodišča. Velikimi obrati je smatrati ona podjetja, glede katerih je bila predpisana cbča pri-dobnina od več nego 300 Kr. Javnemu dajanju računa zavezana podjeta šteti je velikimi obrati. Imetniki (namestniki, poslovodje, zakupniki, voditelji obratov), enih obratov, na katere se razteza pristojstnost obrtnega sodišča, se zato*pozM '! da v treh tednih po objavi tega raz"1 v deželnem časniku pismeno naznanijo : -inernu magistratu za napravo volilnih irr.e.i kov obeh volilnih rsz-zredov potrebne podatke, javne trgovske družbe, komanditske družbe, delnične družbe, piidobitne in gospodarstvene zadruge; združbe, zavodi in društva morajo istočasno izmed oseb, poklicanih za njih zastopanje in za izvrševanje volilne pravice, »zbrati jedno, ali največ dve osebi, ki odda (ti) za-nje glasovnice. Vsi podjetniki (obrtniki, nadomestnimi, poslovodje, zastopniki, vodje obratov) so dolžni napraviti in doposlati tukajšnjemu mestnemu magistratu tekom prej omenje-' nega roka pepolen imenik na dan objave 1 tega razglasa v njihovem obratu zaposlenih ! moških in ženskih delavcev, ki so izpolnili dvajseto leto starosti, ki že delajo najmanj ! jedno leto v domaČih deželah in ne pripadajo stanu učencev. Ti imeniki se morajo raztezati posebno tudi na delavce, zaposiedne za obrat izven obratovališča proti plačilu. pekarna, slaščičarna s tovarno biskotov in zalogo vin v buteljkah. — Skladišče ■ moke iz prvih mlinov. ..... Prevzemajo se pečenje in naročila za Ženltve ill krste. — Kruh s vet trikrat — na dan pri — FRANCESCO BLAZINA Trst, via Giulia št.25. f T T 500 t on f f v Vam plačam, ako Vam moje sredstvo „Rlasalfe" v treh dneh ne uniči Vašo trdo kožo na kurjih očesih brez vsake bolečine. O^na lončku skupno z garancijskim pismom 1 krono. Kenieiiy, KoS ce (Kasib n> I. joSt p;. 12/151 Oarsto Jfans Schmidt tehnični zobozdravnik Zastopstvo in zaloga glasovitih r FIANIMOV GUSTAVA HOFBAUER, JUNAJ c k dvorni založnik in drugih svetovnih tvrdk v novi zalogi glasovirjev JOS. MINA&1K - TRST Piazza Goldoni št. 12, 1 nad. Pianini od 500 kron dalje. Eleganca — solidarnost — jamstvo. Poprave — zmerne cene obrok' — na posodo — uglaienja. Otvorje^aje oblastveno koncesijonl/ana posredovalmca ss za službe zr Johanna Ebner Tiat, clioa Jđoltn p-coolo št. 11. TELEFON TRST št. ul. della Zonio št. 7 /. Na novo ot /orj^n I HOIELIHPERIAL o REKA o a bolehne in rekonvalosoente fe^asaf Provzroča voljo do jedi, utrjuja želodec Ia ojačuja tudi organizam Priporočeno od n&jslorečih rndravnikor r waeb slučajih, kadar se je treba po bolemni ojačiti. Odlikovano s 22 kolajnami na raznih razstavah ln t nad 6000 zdravniškimi spričevali« Izborni okus. tBOT" Izborni okus. Lekarna SerraVallo - Trst TOVARNA GLASOVIRJEV V & 'viaksida v Trstu, ulica della Fornace št. 8. IP^SJ Prodaja, popravlja in menjuje glasoVlrje, pl- ^ Janina, harmonije, orkcatrijone itd. - Uglaie - v; * ' ^Vv.V Vanje IzVratno in todno po nizkih cenah. itizr,-: Veliko skladisce klobukov dežnikov, bele In pisane srajce, izladsk. platna B^asz^Effls^EMB žepnih robcev, muških nogovic itd. itd. SS^^M&i^mm K. CVENKELTr*t- Cor8° 32 Cene zmerne. - Postrežba točna in vestna Naroda trgovina. 2066 Narod&a trgovina. ,VEDA' 2-mesečnikzaznanost in kulturo. Cena letno 8 K- Naročnine sprejema tudi za II. letnik Slovanska knjigarna Jos. Gorenjec, Trst, ul. Caserma 16 s" Velika zaloga in tovarna pohištva f ANDREJ JUG - TRST g J * Via S. Lucia 5-18 Via S. Lucia 5-18 g k S » C BOGATA IN LEPA. IZBERA FINEGA IN NAVADNEGA POHIŠTVA TAPETARU g " ° DELO SOLIDNO 1» taaioTritnili atolie. CEN2 ZMERNE. & «»• m -r _ ca fSP <5* 01 a- £) ta " 199 # Sf 2. Vekoslav Švagel ■ v Trstu, ulica Giulia št. II priporoča slavnemu občiaat/ to, o trgovino lestoln In Kolonijalne^ masa. ns* in na deieii še pod vodstvom gosp. Jaicoba Bambiča - postreže euako dobro »1. obČituVra z blagom prve vrste in po zmernih cenah. — — Zaloga otrobor, icorai« ln moke. _ PRODAJA NA DROBNO IN NA DEBELO. - Priporoča tudi svojo prvo iu staro trgovino jestvill r ulici Farueto 10. Stran VI. „EDINOST" 8t. 104. V Trstu, dn« 14. april* 1®1J Aparati Jacobus 50% prthvanka na piiuu, _____-•• kompletni 8 K, — Ferrucc^o Wisnowsky Frst, ulica Guardia 20. Velik izbor stekleuega blaga iii porcelana po zmernih cenah. Na zahtevo postrežba na stanovanju zastjnj Moderne železne ograje ?a vile (dvoroe), vrie, tovarne, d.O'iSča, probto.-e za tam« itd. Ilustrovan katalog Ste/. 104 brezplačno. 2S4 „Žična Industrija alpskih dežel" Ferd Jergltsch's Soline - Rlosenfurt. Stalni zastopnik v Trstu. Podružnica tovarne v Gradcu, Gostingen Maut; podružnica tovarne na Dunaju V/I. TViener-— strasse 45. ■ ■1 UUKUKUK K KKKKKK TRST ifdPtl««] : Ijnnzlo Potocnii: Ulica Rlborgo 28, vogal ni. Becfeie. VELIKA IZBERA »« (zgotovljenih moških oblek za odrasle in za dečke ; specij aliteta: volneni L platneni kostumi, jopice iz alpagrsv Velika Izbera blaga za moške Izdelujejo se obleke po meri. — Cene, da se ni bati konkurence. Hermangiid Trecca Barrierz vecchist štev, Š ima veliko zaloge mrtvaikik predmetom VENCI porselaaa in biserov vezanik & mt flid&o Šicc, od umetnih evotie 8 trs* ko vi m napisi. Slike na j»rcel8sa$tih fklhh zi spsaeaife* Znana mirošllnlca MILANA ZEHTRICH ulloa 8. Mlchele štev. 26. Velik izbnr parfumov, mineralne vode in baiv. Glavni zasiopfliH: čistilne vole „Šiernov*. j Nova prodajalna 2iatarja-urarja ^iiessandro Čamare, trst CORSO štev. 23 Pod užnica: uiica Barrisra vecchia 20. BOGATA IZBERA prstanov, uhanov z demanti ali brilanti in brez istih. Verižice, prSvesk1, zapestnice, zlate In srebrne ure, stenske ure Itd. Itd. Popravi i.i, v kupuje in zamenjuje. Izvr-uje tudi v viko vrstnu rrzbarije. One zmerne. Izštl je nov, iluatrovan in v trčh jezikih tiskan ku talog za seme in cvetljice. Dobi sc ga, i.ku se naroči za eno krono in več semen v Odllkoiianem cvetličnem podjetju M. German Via Michelangelo Buonarotti trgovina Via Ponterosso št 3 Skladišče šivalnih strolev A? Luigi Gramaccini TRST, ulica Barrisra vecchia št 25 Cene dogovorne. w Plačilo na obrsšF. Sprejme se popravljanje šivalnih strojev vsakega zistema. Prodaja igel, olja In aparatov. Kupuje in prodaja že rabljene Livsine stroje. 601 UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov Izdiranje zobov brez = vsake bolečine = Dr. J. Čerm&k V. Tuscher zobozdravnik kontes. zobni tehniV _ TRST ■= ulica della Caserma štev. 13, II. n S Povsod električna luč S Neobhodno potrebna za spalne in bolniške sobe, klosete, temne hodnike itd. itd. Pri dcevri, več minutni uporabi več mesecev ——— trpežna. — Baterija se lahko menja. ———— Cena 12 kron, nadomestna baterija kron 2*50 LASTNI FABRIKAT! F. S. D&lsasso - Trst ulica Cassa di Risparmio št. 6. Pošiljatve proti naprej poslanemu denarju, po povzetju 60 vin. več. | Dr. Fran Korsano {ž Specijalist za sffilitttne In kota« boUzsl ;; Ima svOj m 1 AMBULATORIJ v TRSTU, v ulici San Nlcold iUv. 0 (ud Jadransko banko). Sprejema od 12. do 1. in fta/s do 6.Vi pop Najnovejši Šaljivi, zabavni, in zbadljivi predmeti, družinske igre in velikonočna darila se dobivajo samo v ulici delle Poste 9 pri RUDOLFU WOJTECH u. Is Slayno občinstvo vabimo najuljudneje, da obišče 3 novootvorjeno zalogo čevljev G 3 al oa San Sebasti&izo štev. 2, ki je opremljena z velikim izborom čevljev za gospode, gospe, otroke in deteta iz najboljših dunajskih in angleških tovaren po zelo nizkih cenah. Nadalje se opozarja slavno občinstvo na veliko množino blaga (približno 2000 parov čevljev), med katerim se naboja zlasti mnogo otroških, dedkih in dekliških čevljev, ki se prodajo po zelo nizkih priložnostnih oenah. * « TRIBUNA' ~ ■ [ .SPLiNDA* g l najlažja dvokolesa ^ : amerik. tipa so došla ^ \ t= v velikanskem številu ~ 'I OfO venci! Slovani! slovenske urarne In zlatarne v edino ;> Trstu, Via del Rivo 26. Vsako popravo jamči se za 2 leti, istotako tudi vsako ? ^^ J ? Gorico, Stolno ulico 2-4. j - v v; ržjsročbo. Prihaja tudi nas dom. - Svoji k i I »volim! Udani ALGJZIJ POVH. gamanM »■■iiwii; . Brnno-se lahko ra/tegoe ti" čez prst, ne da bi se raztrgala. — Za stoječe in £ viseče svetilke vsake ob-i; like in velikosti. Uporabna $ za vsakovrstno plinovo razsvetljavo. -i- fiiulio Heđienen -i- TRST. ulica Giosu6 Carducol itey 23 :: TELEFON Atov. |tf :: iK'rurrlčD« orodje, ortipedKai aparati, Mjderci, umetne roke la aofe, berflje, klial pasi, elastlial pati la aoforlee, elektroterapeTtliae priprave, aparati u ■ KLA.DIAĆS polr.biiln » Wnr|i*B» Fotrtbiilna ta g^ml'* Is D*pr«4Ira«g Ijaaja. DL PEČNIK (PeisclDinj) Trst, Via S. Caterlna St. 1, Trst t hiša Greinitz) ima čast Vam naznaniti, da se je v HRSTU kot zdravnik na novo naselil. Rodom Korošec (Podrožčica) bil je uvoj čas zdravnik v več bolnišnicah na Du-najuter šef-zdravnik Fran Josipovega zavetišča v Egiptu, kjer je bival dolga leta. Za notranje bo'- zni (splošno zdravilstvo) sprejema od 8—9 zjut. in 2—3 pop. Kot Spreljaltst za kožne bolezni in bolezni na vodi (spolne) strogo le od 11V« do 1. ure. Čude? tehnike. Ed.na mrežici proti udarcem in sur.kom. »■ i ■ g Na Brunova čudežna mrežica vsem svetu ni žarečega telesa, ki bi vsaj približno imelo tako odporno silo in tako jasno svetlobo kakor BRUNOVA ČUDEŽNA MREŽICA. 500 °/0 prihranka na mrežicah, letna uporaba največ 1—2 komada. Moč svetlobe po 500 urah 110-5 HK. Izključna prodaja za Trst, Poreč in Pulo IKEarco "Valmarin Trst, Pfazza C. Goldoni štev. 6 Izključna prodaja za Gorico: TABAI & Comp. - GORiCA, N« zahtevo se dobivajo mrcžice t aktere oblike In za r*.zne razsvetljave, kakor plin, acftllenltd. ■ajboljil čaikl vtr. Perje za posteljo po ceni. 1 kg al vaga, dobrtga iir|i 2 K ; bolji« vrate 2 K 40! prima na psi feelaga K 2 80; balaga 4 K: balaga. «1aka-ataga S K 10; 1 kg tala Onega, aneino belaja par]« K 6 40, K » —; 1 kg drob nega perja, atvega 6 K, 7 belega, finega 10 K. najfl-□ejiega prtaega perja K 12. Prt nakupu S kg fruko. U napolnjene pernice Iz debelega, radečega, modrega, belega aH rumenega platna. I tukant 180 cm dolg. okoli 120 cm širok z dvema blazinam« vred, vsaka 80 cm dolga, okoli 60 cm ilroka, napoljen $ novim, atvim zelp trpežnim, dlakaatlm perjem K lfr—; a arednjlm perjem K 20-—; z drobnim K 24-— poeameznl tunent 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; blazina 3 K. K 350. K 4—. Tuhenti 200 cm dolgi, 140 cm ilrokl K 13 —, K 1470. K 17 90, K 21"—; blazine 90 cm dolge, 70 cm ilroke K 4 50, K 5*20, K 570; Pedtuhentl Iz trdnega, pisanega platna 180 cm dolgi, 116 cm Široki K 12-80, K 14-80. Poiiljke proti povzetju od K 12-— nsprej franko. Menjanje J« dovoljeno, za to, k-ar o« ugaja, denar nazaj. S. Benisch, Dešenice it 265, Ćeika. Bogato llaatrlran oanlk gratla In franka. Bogomil Fino = — urar in zlatar = — Trst, ulic« Vlncenzo Bellini St 13 luprotl cerne it iiiou ionu Bogat izbor ar ▼r.ake Tinte, kakor tudi chnnoT, prstanov z dijamanti in brez dljaman* tov, iei Bke verlllee, slate In iirebrne sa nioBbc, v*t po konkurentnih cenah TR&GVSKO-OBRTNA ZADRUGA ffiJS' SV. nI. S. Frauceseo d'Asisl 2 J. nadstr. Poštno b/anifnlčni račun 74.679 Telefon .16-01 Podpisana si vnoja naznaniti slavnemu občinstvu, da oddaja strankam v brezplačni najem -- male hr&Dilne skrinjice - — Vsaka družina, kakor tudi vsak posameznik lahko dobi take skrinjice, ki so primerne za prlhranjevanje malih in večjih svot. Skrinjice se dobe pri podpisani zadrugi. Trgov. obrt. zaimga sprejema hranilce vloge od vsakogar, tudi če ni član in jib obrestuje po lar 4 '|2 °|0 Fentni davek od hranil, vlog plačuje zadruga sama. Daje posoj. Da razne obroke in proti mesečnim odplačilom. Nadaljna pojasnila fo dajejo v urada med uradnimi urami ki so : Ob delavnikih od 9 do 12 ure dopoludne in od 3 do 5 ure popoldne Trgovsko-obrtna zadruga v Trstu. I nI. S. Francesco Stev. 2. I. nadstr. ■ Liniment Capslci Co. □ad mestek ta S1DB O-P 1IN-EX ?ELLV & je kot najboljše, bolečine lajšajoče in odvajajoče sredstvo za drgnjenje pri oze-bljenju splošno priznano; dobiva s« za 80 vin, 1-40 K in 2 K v večini lekarn. Pri nakupu tega povsod priljubljenega domačega zdravila naj se vzame le originalne steklenice v fikatljicak z na5o varstveno znamko .Sidro*, potem se je gotov, da se je dobilo pristni izdelek Dr. Rlchterla leKar.u^V".- 'N Elizabetna ulica št. 5, novo. f j Trst; Velika izbera ki otroka. — Blagaj«: v Trata, dne 14. aprila 1912. „EDINOST* St. 104 •traa TTL Ces. priT ia kr. Avstrijski kreditni zavoS za trgovino in obrt fasianovlj^n leta 1855). — (Glavnica la reserve 243,000.000 krom. Podružnica v TRSTU Piazza Ntiova št. 2 (lastno poslopje) sprejme v SToje jeklene varnostne celic« -delane od svetovne tvvdke Araheisi v Beroliaa tajamftene proti pci&ri ln vlomn, pobran« ia opravljanje vi e a not. kakor tudi samo po--rano zapitih savoloir, tAr di » dotifaik jeklenih celicah t najem varnostne shambice (safes) zi asličain velikosti, v katerih ne lahko Bhranijo vred noatni papirji. listine, dr&gnljl itd. jVaiuoHtiiP celice ne more nihče drugi odprti-irakor »irf.nke vzajemno z banko. Podružnica Ki ediiHega zavoda sprejem* hranilne vloge na knjižica in jih obrestuje do cadaljnega obresMla po 3 V/- Reatni davek plači* direktne zavod. Bavi tudi s vsemi banko vulmi posli, ter 3 a varova ujezi preti zgaoam na £r«.b*nju. Novi dohodi za pomlad in leto! Čevljarska zadruga V Mirnu pri Gorici naznanja glav. občinstvu, da j« preskrbela svoje prodajalne: ' t TRSTU, Via Barrlera vecchia 38 in Via del Rettori l ingi r GORICI, na Starem trga 1 (na vogalu Rabatišča) " s svežim poletnim, eraia in bimm oba/atom iiJiuja kraja in 3*la ter finega in trpežnega usnja. jsam ASSICURAZIONI GENERALI IN TRIESTE (Občna zavarovalnica v Trstu). Ustanovljena 1. 1831. Zaklali sa Jasutrs 4se SI. ieeenbra 1»10 K 46.94» 47. — Glavnica aa savarovanje iiv Jenja dae SI* 4e««»bra 1S10 K 1J06.WI.5NW — Plačana podvračlia ed SI. dseembra 1U10 K 1.01S.674.ail*4S. Ista 18S1 de (j. S. MOHOUICH-TRST ilfr-a Ponter»s8Q fifc 6, telrfon 72*; nllca Atlntt it. 7? t"i*-fan 173«. - Rei a, Or«o. ~~ " " ' Uslano IJeao 1890. ...... F Glavno zastopstvo in skladišče sve-tovnoznanih pisalnih strojev ,UNDERWOOD' na vidno pisanje in tabu ^or. Pisalni stroji in reproduktivni aparati vseh sistemov. PRITIKLINE. — REGISTRATORJI. AMERIKANSKO POHIŠTVO. = TVORNICA ŽIGOVA. = 8 1. jaaavarjsm 1007. je druitvo avelo sa žirij ea a ki oddelek nove glarae pogoje pefice nadarjene i^rdb kalanizoatjo. Pevdarjati je aledeče ugodnosti polio s t I. Valjavnlh takoj od izdanja: s) biszplačno nadaljevanje veljavnosti police za oeiu vlogo, kadar mora cavarovanac vtu* voj službo, ako je vplaan v polah črne vojake, b) aks plača zavarovanec l**/„ od zavarovane svote, lahka obnovi polico, ki je izgubila veljavno valed pomanjkljivosti plačevanja, samo da se plačevanje ;zvr5i v teku 6 meaeoev po preteku rok XX. Veljavnih po prstekn 6 mesecev od izdanja: a) zavarovanec more — ne da bi z i to plaval posebne premije in brez vsake fonnalitele — potova-.i in bivati ne samo v celej Evropi, ampak tudi v kuterej^ibodi deželi teg* sveU (Svet)vse poliee) Druitvo je zavezano plačati celj vlogo, tudi v slučaju če pade zavadovaaae v dvobjju. IIX Veljavnih po preteka enega leta po izdanja polioe: a) zavararovanca bs oprosti plačevanja za mešana zavarovanja v slsčaju, da poslane as«poaoben sa Oslo. IV. Veljavnih po preteka treh let od izdanja: a) Absolutna neizpodbojnost zavarovanja razun slučaja prevare. b) Druitvo je zavezano plačati celo vlogo, tudi ko bi zavarovanes umrl valed saiaeaiora, ali peski-c) lenega samomora. Zavarovanec ime dvigniti posojila proti plačevanju 4'/«*/•- Druitvo sprejema zavarovanja tudi za življenje, požar, prevažanje in ulorn. KSfii predmeti za darove steklo, porcelan, igrače in kuhinjske potrebščine po skrajno nizki ceni. Trg ponlerosso št. 6. Avtorlzovana dunajska šola. s^ — — ustanovljeni. — — ;'tz£Pja oblek, izdelovanja oblek in parita ANA - TRST • =3 ^^ ca es 3! *7 lo JS m INI O obroke! Velika zaloga izdelanih oblek Velika Izbe r a letnih In zimskih oblek za gospode in de?ke, sukent površnikov vseh kakovosti. — Specijaliteta v veznjl. Telita izbera volnenega blaga. Najzrnernejše cene. Adolf Kostoris - Trst UHca S. Oiovanni štev. 16, I. nadstropje, zraven »Buftet Automatlco" Telefon št. 251, Rim. 11._ IS* a* c* as ir CA m r> • (I ln » 3 EGR> RUDO. F SCHtFIiTZE —— IZ BERLINA konceaijoniranl zebote>tnlk - Flaiva Barriera vecchia, uhod ulica Sett^ Fontaae štev. II. bivfii aaiatent zobozdravnika dr. Sakleija. umetni zobje po najnovejši moderni tehniki. JAMČI SE ZA PERFEKTNO IZVRŠITEV. Zmerne cene z ozirom na razmere manj posedujočih slojev. ^^ OPRAVKI SB IZVRŠUJEJO V DVEH URAH. — SPREJBMA OD 9—1 IN 3-7. &egr ODLIKOVANA tržaJRiK prodajolna obaual ULICA GI08UČ CARDUCC! ŠT. 21 Razun razli^n b izborov najtincjSih moSkib is lic sirih obuvt'? po najnižjih conah »e prodajaj j iiA jfO izrednih Ceuafc : Usnje 3oxC3lf 3 trakovi .... po K 10-— Usn;e Boxcalf z elastika . . . . po K Usnja Bo&calf »SliU Oarby . . po K lOSfi Usnje Boxcaif z zaponasi Trianph po K 10 ^0 Euati za dečke 1 K manj. - Viakov. blago I. vrau. Oblike moder ie.— Delo zelo trpežne Vse ša obstoj oče blagf o ▼ trgovini manujaktur in drobnarij ulica dl Roiano Štev 2 ex Angelo C Antoni se bo prodajalo po cenah za 3O°0 radi predstojeće preselitve. Sladeiearna uliea Belvedere štev. 34. Specialiteti : Fina sl&dčice. v^akorrstae fcorta. dant, indijanski krofi, begnae, slalčiee iz sadja. Izbor biškotinov za čaj in maslenega kraka. Velik izbor konfektar in dokol&de. kartocaža ia fantastični predmeti, bombon jere, iz svile, bariana. porcelana in ste;t par če^liev." — .Ako hočet. biti dobro postrežen, Vam svetujem, da greaW v ulice Riborgo št. 31 (,A! buon Opsr«ioe) t^ir. dobite viako^Tstno obuva o od naifinojSc do naji!Ev> dnejše vrate po nizki cpni." SVOJI K SVOJIM! — Priporoča se lastnik M. IVANČIC Martin DoVgan Trst, ulica Giuliii 86. Priporoča cenj. občinstvu svoj« ni novo prevzeto In ie 50 let obstoječ* trgovino jestvin in kolo-nijalneg& blaga. Razpošilja po pošti dnevno paket'1 od pet kfl naprej. — i' -S° v ° sveže in I. vrste. CE*tE ZMER v-. r f P I VIII. »K^IH J&I« 104. V Trstu, dne 14 bor nI ki so opozorjeni, da se vrii seja ob 4 popoldne. Pevski zbor »Glasbene Matice" v Trstu. Jutri v pondeljek je pevska vaja za sopran in alt. V torek pa za moški zbor. Prosim točne in polno$te\iIne udeležbe posebno od strani g. pevcev. Pevovodja. CM podružnica v Barko vi ja h naznanja, da se ne bo vršila veselica dne 5. maj-nika, kakor je bilo 2e objavljeno, temveč teden pozneje, t. j. dne 12. majnika. Naša gledališče. Nik ar se nisem nasmejal tako prisrčno, kakor svoj čas pred nekaterimi meseci, ko sem čul sledeče besede: ,0 da, saj Janova sicer ni napačna punčka, ima marsikaj dobrega na sebi, samo — prerazuzdana se mi zdi na odru. Tako so rekle tudi druge gospe I" Verjemite mi, da sem se smeha tolkel po kolenih. Naša Janova pa razuzdana in celo Še prerazuzdana I Morda zato, ker se v svoji živahni igri v ulogl subrtte nekoliko zavrti včasih, da se pokaže košček nogavice aH košček čipek na spodnji obleki, ker napravi včasih cei6 kak poskok, ali pa morda — o groza in trepet za naše pseudo-poslanec g. dr. O tokar Rybaf. — moraliste in—inje — če stopi na oder v Po shodu bo veselica z godbo, plesom in. brhki uniformi srčkanega vojačka ! petjem na velikem vrtu »Pri Šmecu". —j Bože moj! Opereta je brez subrete Vstopnina na veselico 40 stot. za osebo, nemogoča, no, ln ker slučajno opereta Še — Slovenski delavci in delavke! nima nič skupnega s kakimi trapistovskimi Poskrbite, da bo naš prvi letošnji izlet eksercicijami, menda vendar ne bo igrala dne 14 aprila impozantenl jsubreta na odru uloge tercijaike, ki obiiže, Tržaška podr. Slov. plan. društva; kakor se pravi, vsem svetnikom v cerkvi vabi na celodnevni planinski izlet, kl se vrši: pete, hinavsko zavijajoč oči proti nebesom, v nedeljo dne 21. aprila v Šorico. j v srcu pa komaj čaka, da bi obregnila svoj Vspored: Odhod iz Trsta v nedeljo dne Jezik ob najpoštenejšega človeka. 21. aprila zjutraj z brzovlakom drž. žel. ob t Uloga subrete zahteva živahne, vesele 7-30 do Boh. Bistrice. Iz Boh. Bistrice peš igre. Subreta, v kateri ni cgnja, ni subreta Goriupu, veletržcu na Prošeku In to proti izkazu pobotnice, da je dotični Član družbe. Za spodnjo okolico se dobiva navedeno po istih cenah Ie v večji množini 250 kg galice v sodih in žveplo po 50 kg v vrečah; kje, se daje pojasnilo v družbini pisarni. — Po teh cenah oddaja tudi OoriŠko kmetijsko društvo galico in Žveplo svojim članom. Da kmetijska družba ne more posredovati svojim članom galice in žvepla na drobno v Trstu samem, je vzrok ta, da zbog malega delokroga ne more držati last- \ nega skladišča, ki je zvezano s prevelikimi gmotnimi žrtvami, in pa dejstvo, da se ve-letržci, ki jamčijo za res dobro blago, ne pečajo z oddajanjem na drobno. Narodno delavstvo I »Narodna delavska organizacija" v Trstu priredi danes, dne 14. aprila t. I. peš-izlet v Škedenj. Zbirališče ob 130 popoldne pred „Konsum-nim društvom- pri Sv. Jakobu, odkoder bo j odhod ob 2. popoldne skupno z godbo NDO. in društveno zastavo. V Skednju bo ob 3. popoldne na vrtu »Gospodarskega društva"; javen shod s sledečim dnevnim redom : »Položaj slovenskega delavstva v Škednju in okolici". Na shodu bo poročal med drugimi tudi državni in deželni PODRUŽNICA — Ljubljanske kreditne banke Trat, Piazza della Boraa 10 Centrala v CjnbljaaL Podružnice v Gorici, Celovcu, Sarajeva l« Spljeti Dslnliks glavatoa K 8,000.000 Rezervni zaklad K 8oonoO obavlja najkulantneje vse bankovne in metalne posle ter kupoje ln prodaja pod jako povodnimi pogoji devize In vse urjte denarja. - moje no Knjižite 4' obrestne sa sedaj s čistimi u Prodaja Tačke na majhne mesečne obroke. V MAN1FAKTURN1 TRGOVINI Brosch & Iiartencic - v Trstu in po-„voule", ulica Nuova štev. 40 - (vogal ulice S. Glovannl) dobro znana za svoje nizke cene. Se nahaja za novo pomladno letno sezono velik izbor volner ga blaga, „perkal", panaoia, satin, zephir itd. Dobro preskrbljena zaloga perila, trliža, preprog itd. Velik izbor platna za moške obleke, obleke za delavce, zephir srajce non piU8 ultra. Vse blago iz prvih tovarn. z ii črez nemški rovt, prelaz med Možicem In in Rakitovcem v Sorlco (3 30 ure). V Sorici odmor In kosilo. Iz Sorice peš v Podbrdo (1*30 ur) in od tam z vlakom ob 7. m. v Trst Planinci I Ne zamudite te prilike, ki se Vam nudi s tem prvim pomladnim izletom v krasen planinski kraj v Sorico, ki se razprostira ob vznožju skalnatega Rakitovca. Lep je polet po slikoviti Selški dolini v ta romantični kraj, a najzanimivelšl pa je sestop z vrha prelaza med Možicem in Rakitovcem (1210 m), od koder se odpira potniku razsežen razgled na razne skupne naših visoch in snežnih planin. Pozor! Člani podružnice se poslužijo za ta Izlet lahko znižanih povratnih voznih listkov, katere dobe pri dež. zvezi za pro- in opereta s subreto polževe krvi in kretnjami kuhinjske cunje, sušeče se na vrvici, bi ne bila opereta, temveč k večjemu le uri 47j pogrebščina. Ali bi se torej dalo omen enim j „moralistom" in „moralistinjam* take subrete in take operete na našem tako lepo se razvijajočem odru? Menda že, in to zato, da bi potem imeli vzrok hoditi gledat dobr iti subret in operet v — italijansko gledališče 1 Ima sicer gospica Janova tudi svoje napake na odru — kdo pa je brez njih — in grajali smo jih ln bomo jih tudi grajali vselej, ko jih opazimo, toda biti pa morsmo tudi pravični in reči, da te napake izginjajo ob njenih dobrih lastnostih. Gospicl Janovi je naše gledališče prav zaradi njenih subretnih ulog, takih, kakršne je podajala na našem odru, dolžno veliko SIMOJN PRAPROTNIK stavbni in pohištveni mizar v Ljubljani, Jenkova ulica 7 ima v zalogi veliko izbero vsakovrstnih omar za led v poljubnih velikostih za pivovarne, restavracije, delikatesne trgovine, mlekarno itd. in jih priporoča svojim cenj. odjemalcem po najnižjih cenah. Točna postrežba — Ceniki na zahtevo zastonj in poštnine prosto na razpolago. met tujcev (V. Borsa 2) proti posebni (ne1 zahvalo, kajti le žnjo in po njej se je mogla društveni) izkaznici, ki jih izdaja podružnica j uvesti opereta na našem odru in le žnjo in vrši svojim članom brezplačno. Prijaviti se je za ta izlet na podružnico „Slov. planinskega Acquedotto 20. do 16. aprila. V sluiaju neugodnega vremena se Izlet v nedejo dne 28. aprila. Prijatelji slov. planincev dobrodošli I Odbor trž. podr. S. P. D. Iz Sv. Križa pri Trstu. Kakor že objavljeno priredi naše pevsko društvo „Skala" danes v nedeljo ob 4. uri popoldne svojo veselico. Na vsporedu so raznovrstne točke, ka- po njej se je dvignila v tako kratkem času Tržaško j na ono visoko stališče, ki ga zavzema dan-društva", j danes. Brez gosplce Janove si ne moremo i misliti naše operete, vsaj v doglednem času ne. Danes zvečer torej praznuje v „Grofu Luksemburške m" g.ca Janova svoj časten večer. Bodi jej torej ta častni večer v priznanje za njen trud in njeno požrtvovalnost za procvit našega odra in pred vsem naše operete. Prepričani smo, da bo naše ob- kor: moški, mešani. ženski zbori, tj?«* — r. « * * V sredo, dne 17. t. m. priredi družba bivših članov ljubljanskega slovenskega spev, samospev s spremlj. klavirja, gosli. .. . S| spremlj. klavirja itd., srečkanje na več nego naib0,Je usluzi. 80 dobitkov. Ako pomislimo še na ugodno iciezniško zvezo s Trstom, ki Jo ima naša vas, smemo pričakovati, da nas ne poča- . ^ llX* a a . - ■ > > - stijo s svojim prihodom le gostje iz sosed- gedal šča pod vodstvom reziser,a g H i n k a nih vasi, marveč tudi oni i i Trsta. Tudi; fN, u .č {\a Postavo v našem gledališču, za dobro postežbo bo skrbela gostlna Ma-jUPrizori se f>°venska izvirna drama znanega ganja & [našega pesnika in pisatelja prof. Antona Rendičeva razstava o..n> , ..iaiuuuu.. TF„M,t 0 i Ltkiii. ji , na ljubljanskem odru naj- PIVOVAIIItfa -( Izven kartela )- Izdeluje Izborno eksportno marčno m uležono pluo (a ln Plzen) Kakor tudi BocKooo tluo o sodčkih ln u steklenicah. V svrho pogojev in poizkusnih naročil se je obrniti na zalogo piva zagrebške akcijske pivovarne in tovarne sladu Trst, ulica V al dir ivo št. 4. slik v „Narodnem domu" je še danes odprta od 9.—1. in od 3.-6. popoldne. Vstopnina 30 v. 15 Št. „Slovenskega Ilustrovanega Tednika" prinaša slike plesa „ctrok", „baleta" in novega plesa ,Columbus", ki so se plesali v minoli pustni sezoni v „Nar. domu", nakar opozarjamo — cenj. čitatelje. Včeraj dopoldne si je tržaški štacijski | poveljnik kontreadmiral vit. Kohen v sprem Fu n t ka i ki je dosegla boljši uspeh. 1? * * * Prejeli smo in objavljamo: -V 99. št. „Edinosti" graja kritik pod rubriko „Naše gledališče4, odstavek 4. in 5., neljubi dogodek, ki je bil insceniran po gotovih ljudeh i. t. d. stvu nekaterih višjih častnikov ogledal "v la-j Kakor sem Izvedel, sumničijo nekateri, El djedelnici pri Sv. Marku bojne ladje, grade v ladjedelnici. ki jih j da sem jaz sokriv onega dogodka. Odkrito j povedano, začudil sem se nemalo, ko so Novi dneadnougt „Tegetthof", ki soimi Priš,e slične govorice do ušes. Ob ga po splavljenju odvedli v pulski morna-j- rični arzenal, da preiščejo podvodje, sta ! cr\lclr O rrAz bojni ladji „Gigant- in „Hercules- zopet ^^ oUtoKC UllUKC. privlekli včeraj zjutraj nazaj v ladjedelnico Da mnogi otroci v šoli ne na- sfitopovJ^mrkU' kler 83 d°grade ln °premli° predujejo, so nepazljivi in trudni, PSlužba občinskega zdravnika. Kakor temu Je večkrat vzrok nežna te" je razvidno iz današnjega oglasa na XI. lesna konstitucija. Tu je nedvomno strani, išče občina Roč v Istri občinskega umestno pospešenje večkrat po- zdravnika. Najnižja plača je ustanovljena na jemajočega teka in boliša hrana. K 3000. Zahteva se poznanje slovanskih je- Nič ni zato bolj pripravn0> neg0 že desetletja rabljena V veliki trgovini izgotovljenih oblek z blagom za moške tvrdke Giovanni Beltrame „Air operaio" Trst, Gorso štev. 35 se dobi velik izbor moških, deških in otroških oblek iz najboljših tovaren po absolutno konkurenčnih cenah. Priklopljena je tudi krojaČZliCa. K O S zikov. Zdravnik mora imeti tudi lekarnarsko i omaro. Pismene ponudbe naj se pošljejo na i glavarstvo občine Roč v Istri, katero daja tudi vsa potrebna pojasnila. Samo pristen ■ to znamko — ribič - znakom Scottova izdelovanja. — Dobroznana tvrdka manufakturnoga blaga ti. A1TE Trst, ul. Nuova 36-38 vogal ul. S. Lazzaro Trst, ul. Nuova 36-38 vogal ul S. Lazzaro Podružnica CM družbe Štv. IV. (za Skorkljo in Belvedere) ima sejo danes dne 14. t. m. ob 10. zjutraj v zadružni go-Milni NDO v ulici Caradori. — Vabljeni so v si gg odborniki In namestniki, da se iste udeležijo p^lnoštevilno. Kolesarsko društvo „Balkan" vabi vse kolesarje in dirkače danes ob 2 in pol na Opčine v gostilno Kalin. Gospodje od- Scottoua emulzija Pri daljši in redni uporabi krepi deklice in dečke na tako razsveljiv način, da jim zopet postaneta šola in učenje prava radost. Pri nakupu naj se izrecno zahteva Scottova emulzija znamka .SCOTT«, ki je 35 let upeljana, jamči za uspeh in učinek. Cen. originalni steklenici 2 K 50 rk. — Dobiva, M ▼ vseh lekaraak. opozarja in prijateljsko priporoča svojim cenjenim odjemalcem in slavnemu občinstvu, naj nihče, ki ima nakupiti manufakturnega blaga v svojo lastno korist ne opuste prilike ter obiščejo velikanske zaloge od goraj imenovane tvrdke; kjer se dobiva vedno največja izbera vsakovrstnih manufaktur za jesen in zimo, in sicer: Blago (štofe) za ženske in moške obleke, barhenta (fuštanja) belega in barvanega, volnene odeje, odeje lastnega izdelka, preproge, zagrinjala (zavese), posteljna pogrinjala, spodnje iopice, kakor tudi vsako drugo telesno perilo. — Vsake vrste in vseh širinah belega platna bombaževine itd. itd Vse blago je iz prvih tovarn, najboljša vrste in po najnižjih c*nah. take, 8a prekosi vsak? največjo korAureaco. m □EiSSSKaDEEC V Tretu, dn« 14. aprila 1912. »EDINOST« St. 104. Strma IX. priliki izjavljam častno, da nisem jaz niti v na|manjSf meri kriv onih neprilik pri nedeljski predstavi. Smešno je sploh kaj takega misliti, saj sem vendar vsikdar prispeval s svojimi močmi k razvoju gledališča, in to mislim v popolno zadovoljnost občinstva. Sploh pa, kak vzrok naj bi jaz imel, da bi ruval proti gledališču, ko sem jaz takorekoČ, rojen v gledališču? Nadalje bodi v pojasnilo še to povedano, da nisem jaz vrnil uloge Brissarda iz kakšnih posebnih namenov, ampak le radi 4ega, ker mi je bila ista uročena še-le pet dni pred predstavo In ker se mi je zdelo, da je ne morem v kratkem roku zadostno naštudiratl in nastopiti sigurno pred občinstvom. Zahvaljuje se Vam na prijaznosti z odličnim spoštovanjem. A. Požar. Tržaška mala kronika. Poizkušen samomor. Ortensia Finali, 28-Ietna hišna gospodinja, stanujoča v ul. deli' Olmo št. 4, je prošlo noč izpila v samomorilnem namenu majhno količino žvep-iene kiseline. Poklicani zdravnik rešilne postaje jo je dal prepeljati v bolnišnico, kjer so ji izprali želodec. Vzrok samomorilnemu poizkusu je nesrečna ljubezen. Nasilna regnikola. Včeraj ponoči sta v ulici Remota napadla zidarja 23 letni Curzio Albani Iz Pesara v Italiji, stanujoč v ul. Marco Polo št. 6, In 49 letni Giovanni Decarli, doma iz Binaga v Italiji, stanujoč v ulici S. Michele št. 25, delavca Milana Ra-dikoviča in Demetrija Gjorgjevića z opeko In sta Ju toliko ranila na glavi in rokah, da sta morala iskati pomoči na rešilni postaji. Nasilna regnikola so nato aretirali v ul. Guido Reni. Zaradi nevarnih groženj. — Včeraj ponoči je raztresal svoje sitnopo kavarni .Eden" 30-letni trgovski agent hv dolf PU-zarello, Tižačan, stanujoč v ul. H Ha št 20. Končno je kavarnarju in gostom bilo le preveč njegovih razsajanj, pa so ga postavili pred vrata. Zunaj se je ustavil v bližini kavarne in ko ga je hotel odstraniti tamkaj službujoči stražnik, se je Pizzarello izrazil: „Hočem imeti zadoščenje, četudi dobim 40 let ječe 1* Ker se mora za 40 let Ječe dandanes napraviti že kaj prav posebnega, se je to zdelo stražniku le nekoliko preveč in je zato povabil hudega Pizzarella s seboj tjakaj, kjer mu bodo za prvo potrebo dali menda nekaj manj, a ipak toliko, da se ne bo mogel pritožiti. Zastonj se je napil in najedel pred-sinoćnjim neki 41 -leten dninar Anton Žu-fcarić z Vrbnika na otoku Krku v neki gostilni v ul. Riborgo Štev. 7, kjer je z nekaterimi tovariši napravil zapitka za K 11 80. Ko je bilo treba plačati, |e Žukarič obrnil žepe, a bili so prazni. Gostilničar je dal ljubeznivega gosta aretirati. Loterijske številke, izžrebane dne 13. 3prila: Dunaj 48 66 51 61 32 Gradec 28 77 52 42 4 Koledar in vreme. — Danes: Bela nedelja. Justin, mučenec. — Jutri: Helena, kraljica. Temperatura včeraj ob 2. uri popoldne + 10*0 C°. Vreme včeraj: Solnčno. Vremenska napoved za Primorsko: Deloma oblačno. Temperatura neizpreme-njena. Zapadni vetrovi. Na r. del. organizacija. — NDO v Trstu sklicuje za danes v nedeljo, 14. aprila t. I. ob 3. pop. javen shod na vrtu »Gospodarskega društva*4 v Skedenju. Dnevni red: Položaj slovenskega delavstva v Skednju in okolici. — Škedenjsko delavstvo! Prihiti danes v častnem številu na shod, da pokažeš s lem, da si priprapravljeno stopiti proti vsakomur odločno v boj za svoje pravice 1 Centralni odbor NDO. — Krajna skupina zidarjev NDO sklicuje za danes, v nedeljo 14. aprila t. 1. ob 9 30 dopoldne občni zbor v prostorih NDO ul. sv. Frančiška št. 2. Zidarji 1 Otresite se zaspanosti in prihitite danes vsi do zadnjega aa občni zbori — Delavcem tehničnega zavoda pri Sv. Marku se naznanja, da se bo vršil v ponedeljek, 15. t. m., ob 7 tn pol zvečer važen sestanek v prostorih NDO pri Sv. Jakobu. — Vstopnice v slovensko gledališče (znižane cene) za člane in članice NDO in ZJŽ se prodajajo ob uradnih urah v uradu NDO ul. Sv. Frančiška št. 2. Vesti iz Goriške. Male vesti. Sunek vetra je vrgel na železniški tir delavca BoŠkina na državnem kolodvoru. Železniški voz mu je zdrobil desno nogo in prenesti so ga morali v bolnišnico usmiljenih bratov. — Umrl je šolski svetnik Josip Culot, gimnazijski profesor In okrajni šolski nadzornik v pokoju. — Pripeljali so v tukajšnje zapore onega Josipa Kraglja, ki je v blazni ljubosumnosti ubil s «ekiro ženo in dva otroka. — V sredo je ^tvorila Lega Nazionale v Zdravščini poleg Gradišča ob Soči nov otroški vrtec za — slovenske otroke I Kritizirajo sami sebe! Neki „Spar-: taco" očita v italijanskem Itbera nem časo-jpisju istrskim magnatom, da pošiljajo svoje I hčere v zavod „Notre Dame", kjer Jih mu-'čijo nemška vzgoja, nemške Šolske sestre in — o groza I — slovenski ravnatelj. Le radi lepšega je navedel vse drugo, da se le znese nad Slovencem. Preveč je bilo dreves, da ni videl gozda ta kritiki Saj pošiljajo skoraj vsi furlanski in goriški liberalni mogotci svoje hčerke v „Notre Dame" in vsi hvalijo zavod, ki ima res izborne učne moči in slovi čez meje naše dežele. Ravnatelju ni mogel predbacivati druzega, nego da je „Hun", čeravno ima ta gospod dva doktorata — na vesti in si je s svojim štiriletnim bivanjem v Rimu pridobil več italijanske kulture, nego vsi „Spartaki" in „compagnia bella«. _ BRZOJAVNE VESTI. Pomladansko zasedanje avstrijske zbornice. DUNAJ 13. (Izv) V ponedeljek je ministrski svet, ki se bo bavil s prrgamom pomladanskega zasedanja avstrijskega državnega zbora. Kakor znano, prične zasedanje dne 18. aprila in traja do 20. junija Kratek odmor nastane med 23.-26. odnosno 25.-28. aprilom, ker bodo med tem zborovale skupne delegacije, katerih za sedanje traja samo tri dni. — V majniku za binkoŠtne praznike bo 8 dnevna pavza. Položaj avstrijske vlade. DUNAJ 13. Z ozirom na nedelavnost proračunskega odseka in ker se bliža konec sedanjega Šestmesečnega proračunskega provizorija je postalo stališče Stiirgkhove vlade precej neutrjeno in je vlada obupala, da bi mogel parlament rešiti redni letni proračun in hoče obnoviti še nadalje provizorij. Ministrski predsednik grof Stiirgkh bo znova poskusil pogajanja z Italijani ter jim bo zopet predložil stari načrt, da se na trgovski akademiji „Revoltella" v Trstu ustanove juristišni kurzi. Delegacije. DUNAJ 13. V torek prideta ogrski ministrski predsednik Khuen in finančni minister Lukasz na Dunaj k skupnim konfe-cam glede delavnega programa delegacij. Ogrska vlada je za proračunski provizorij, dočim avstrijska želi definitivum. Delegacije bodo 23. ali 25. aprila sklicane. Vladni komisar na Češkem. PRAGA 13. (Izv.) „Češke Slovo1* vztraja vkljub vsem uradnim dementijem pri tem, da pripravlja vlada posebne odredbe za slučaj, da se v kratkem ne urede deželne finance na Češkem legalnim potom. Ministrski predsednik, deželni namestnik knez Thun in poslanci konservativnega ve-leposestva obeh narodnosti so baje že dogovorjeni, da vlada za kraljevino Češko imenuje cesaiskega komisarja, ki naj bi prevzel vodstvo deželne uprave in uredil pred vsem deželne finance. „Češke Slovo" Imenom narodno socijalne stranke odločno protestira proti tej vladni nameri. Obstrukcija na Ogrskem. BUDIMPEŠTA 13. Opozicijonalne stranke so na današnji seji ladaljevale s tehnično obstrukcijo, tako, da brambna predloga tudi danes ni prišla na vrsto. Vršila se je dolgotrajna tajna seja, v kateri je prišlo do hrupnih in burnih prizorov med vladn'mi in opozicijonalnimi strankami. Mladoturki proti avtonomiji Albanije. CARIGRAD 13. Mladoturški odbor odločno protestira proti nedavno priobčeni spomenici londonskega balkanskega odbora, ki zahteva avtonomijo Macedonije in severne Albanije in obsoja mladoturški režim. Poljske šole na Ruskem. KIJEV 13. Tukajšnji guverner |e obsodil dva Poljaka na globo 100 do 300 rubljev zaradi otvoritev „tajne" poljske Šole. Najdena Mona Lisa? PARIZ 13. Amerikanski miljarder Pier-pont Morgan odločno zanikuie vest, da bi mu bile neznane osebe v Fiorenci ponudile v nakup zagonetno v pariškem muzeju Louvre ukradeno sliko „Mono Liso Gio-condo". Skoraj ri^SE^JV-1 Občina Roč v Kanape Mahnič z dvema poete ljama, 6 modernih stolić, skoro novih se proda. Odda se stanovanje s dvemi sobami in kuhinjo ca mesečnih 36 kron. Ulica Tor 6. Pietro, Š torki ia ■ št. I, II. nad. vrata 10. 803 — išče - Hmarp 1 a g a j n a in drogo, oprava opuščene UlllniO, trgovske pisarne, *e proda po ceni. Trgovka ulica 15, L nad. na levo. 804 Paril odboda *e proda Čevljarnica z velikim. 25 ilaU< letnim uspetom, na kraja mesta z velikimi dobodki za slovenske mojstre. Naslov pri inseratnem oddelka Edinosti. 805 Tesarji se iščejo. Neslov: Leopold Feiner, vi* Carradori št. 16. 806 I d «14 meblo-ana s< ba se odda takoj. — Molin grande 44. II. vrata 8. 808 PrnHain 86 vrata> pe^ek, drva za kur I rUUdJU javo, opeka, tlak in stopnice i« sivega in kraškega kamenja, vse po nizki ceni. Ulica Fonta a - ul. Coroneo. vojašnica. 809 Gramofon modem, acg »-Škega fabrikata, sijajen, stane 200 kroa, se proda skupno s ploščami za vsako ceno. Piazza Borsa 1, II na levo. 8:3 Jn^nilf ZB 702 z dobr mi spričevali se išče. VUZniK Acquedotto št. 94. 815 Qfltl3 'D ma^a 8°bica meblovhni se odJasti takoj OUUfl v najem pri slovenski družini. — Ulica Farmti 43. II. *rata 1«. 816 Lepa vrata 14 me: lovaoa soba s hrano za 1 ali 2 gospoda se odia 1. maja. Via Garducci 8, 817 Modist nja *ztfr^e v8a^°vrntue kiobute — nadstropje. Cenj. odjemalcem selim sv. jo gostilno „PRI VIPAVCU* iz ulice Indu*tria 5 v nov lokal v ulici Giuliani 32. Z odi S( oštovanjam Fran ^trancar. 701 Stalni krajevni agenti ca,1?;nr°e sprejm jo ali pa u istanijo s stalno plačo za prodajanje dovoljenih dlllU I UIU aRih in srbsko-hrvatskih samo v trgovini Zanetti Ulica Cavana 6. 639 ^fiCtilnn stara, dobro vpeljana, z vrtom se Qilwlllild da v najem v NabreŽini. Zahteva se kavcija. Natančneji pogoji pri lastnici T. Nemec v NabreŽini. 791 »v v krojaškega pomočnika z dežele ali is ISUcUl m t sta. Jakob Šemerl, Skedenj št. 141 794 Prilika: Pohištvo za zakonsko sobo iz je»e-novine, novo, nepolirano, finejše, angl-šsega sloga, drugo že rabljeno same dva me seca, skoraj novo iz orehovine, nemškega sloga, kompletno z mramorii in zrcali se preda za kroa 360. — Kerbler, Molino a Vento 7. 663 Ako je nekaj resnično dobro! priznajo to tudi strokovnjaki, in kako sodijo praktični zdravniki o Fellerjevem fluidu z znamko „Elsafluid", dokazuje sledečo pismo : „Srčno se Vam zahvaljujem za Fellerjev fluid in Vas prosim, da mi ga zopet pošljete za mojo rabo, znesek za to dobite. Dr. M. David, mestni zdravnik v Seniavvi pri Jaro-slavu, Galicija". Pristnega Fellerjevega fluida naj se naroča 12 malih, 6 dvojnih ali 2 specijelnih steklenic za 5 kron franko pri E. V. Fellerju, Stubica, Elzin trg 264 na Hrvatskem. Cigaretni papir in cigaretne stročnice ABADIE PARIZ Dobe se vvseh trafika občinskega zdravnika Plača po dogovoru, ne izpod K 3000. Zahteva ae poznanje 1 slovanskih jezikov. Imeti mora farmacevtiško omaro. Za informacije se je obrniti na glavarstvo občine Rrč v Istri. 7pmlii&ra rd 80 sež°jev □ dalJe p" bv- LCIIliJigud Mariji Mngdaleni zgornji (pri pokopališču) ae takoj oddajo po 15— kron seženj. Kudolf Može, Ca m po 8 Giacomo 3. 807 Oči mu veselja žarijo in zadovoljno se smehlja naš papa pri vži vanju skodelice ka?e, napravljene i r. F rane ko ve Perl-rži, znamke ,,Perlo'*. Slastni vonj vabi k vživanju. Izborna je kava za zajutrek in malico, napravljena z najboljšo, zrnati kavi po okusu najbolj slično rženo tavo : „Perlo*'. Mala primes pravega Franckovega kavinega pridatka napravi tako karo se močnejšo in jačjo. P.azza della Borsa štev. 3, IV 818 - - Čevljarnica - - Leonardo Renna Trst, ul. delle Acque 4. Velika izbera moških, ženskih in otroških čevljev. Sprejemajo se naučila id popratila po mernik cenal Mednarodna razstava umetnega kuhanja ni Dunaju. Največjo pozornost je vzbujal ne-■dvomno pavilon tvrdke Maggi. Zanimivo je j bilo gledati, kako so obiskovalcem prijali 'apetitno servirani Maggijevi izdelki. Njih kakovost je pa tudi nedosežna. V priznanje Itega dej tva odlikovali so jih z državno na-' grado in z zlato razstavno svetin o s častn m diplomom. Ravno tako lepo kakor tudi v resnici zasluženo odlikovanje. Varstvo lastnine. Denar se gotovo potrosi v koristno strho, ako se izda za žične ograie, ki se izdelujejo pri stari, daleč znani, j sloviti tvrdki „Žična industrija alpskih dežela j J» rgitschevi sinovi" s tovarnami v Crlovcu,! Gradcu in na Dunaju. Ta tvrdka, povsod znana kot 6olidna, je dobila preteki ga leta redko odlikovanje, namreč dovoljenje nositi na napisu cesarskega orla. Malo časa pred tem je bila odlikovana na veliki, mednarodni loveki razstavi na Dunaju z največjo, namrtč državno nagrado. Opozarjamo na današnji oglas te tvrdke. Agenti m zastopniki, odjemalce, se iSČejo za prodajo naših znamenit h in patentiranih zavea za ok-ia; dobijo viauko provizijo in si IahKo prihranijo postranski zaslužek. Uzorci se pošljejo franko. - Zjedinjene tovarne rulet ia zaluzij l & E. Qluck, Kraljevac (Kynšperk) na Oari, Češko. Dopisuje se v srbsko - hrvatskem, italijanskem, —:— čelkem, nem&fcem in madjarskem jeziku. —:— Kdor prevzame zastopstyo naše tvrdke, si lahko zasluži prilično veliki dobiček. Krasni In neopasnl umetalnl izognil in kresi. Krasni „-.-.i- * r / -S r i neopasni Vatrometi. Za vso mogoče svečanosti Be dobivajo v posameznih komadih kakor tudi v raznih zbirkah ki ob-ttoje iz -aznih ognjenih slik. raket, bengalskih ognjev, plšulla, topičev itd. pri prvi sis>.čzi pirotehnični trgovini I. STJEPUŠIN — SlSEK _ Hustrovane cesike na zahtevo brezplačno. . lureau de Commerce TRST, ulica Xuora 45. -■ - Intabulacije po 5 % t 5 7t°/o, 6 °/ot 6 7j7o, 7 */•- Stavbeni kredit pod najugodnejšimi pogoji. Posojila za osebe vseh slojev po 5l/»V». Zavarovanj a na življenje, za slučaj smrti in nezgod. Uradne ure: od 9 do 1 predp. in od 5 do 7 zvečer. V nedeljah in praznikih od 10 do 1 predp Zahtevajte pri Vstem trgovcu ne samo „kocke za govejo ]uhou, nego isreono M&GBI'Iocke 5 š mM h kajti te so najboljše! Samo prave 2 Imenom MAQQI ia varttvono znimko zvezdo s križem ! Ikin X »KDINOST« St. 104. T Trrt«, 4»e 14. aprila 1912. JADRANSKA BANKA KUPUJE ni FRODAJAi m PAPIBJK, URTl, obligacij«. nnu. F&IJOKITBTK, DouncB, asioM VALUTE ET DEVIZ«. PREDUJMI vaiDiosm PAPIRJB IK1UM JAVNIH SKLADIŠČIH. SATE - DEPOSITS. — PROMES*. BMOJATI: JAPRAJTBKA. " mr MENJALNICA. "M TRST, VIA GASSA 01 RISPAfflUO ST. 5 (LASTNO POSLOPJE* m VLOGE NA KNJI2ICB OD DNEVA VLOGE % DO DNEVA V2DIOA ■raai da m plajOctb sajtka b bvojma. NA tekoči in žiro-račun po dooovorv. ŽIVAHNA ZVEZA Z AMERIKO. - AEREDISTL uradne ure: 9-12, 2V»—5V«. ZAVAROVANJE nidroma pambjbv proti SITICUi MEBiMJi SREČK rte. BBBSPLA&NO. 8TATKNI KREDITL REMBOURS-KREDITI USĐR] PBOTI DOKUMENTOM OERCAlUA. BORCNA NAROČILA. - IN KASO T5XKFQMI: 14«, 1TM___ Fllijalke Opatiji In Ljubljani Slovenci, se hočete obleči po ceni? Obiščite dobro znano trgovino Alla citta di Trieste Tla Gtosuč CsTdueci št, 40 (ex via Tor rente), kjer boste našli velik Izbor oblek, površ-■ikov, paletotl, Jopiči s kožuhastim ovratnikov, hlače, sraic, malij, Itd. za moške, dečke In otroke. Špecialiteta v plaščih, leden •Z* moške In otroke od 3 let daMe. Zaloga Inozemskega in domačega blaga. Sprejemajo se naročila za obleke po merL Alla citta di Trieste Tla Glosufc Cardscci fit. 40 (ex via rorrente). Priporoča se pekarna in sladčičarr, a ex MILAN ič TRST, Tla della Gnardi® šter. ! 4. Večkrat na dan svež kruh In sladč.ce ter vsakovrstni biškotini in bomboni Raznovrstna moka. Vino in likerji v steklenicah. Udanl Umfcerto Bldoli. Anton Zerjal alica deli' Istria štev. 66, — Trst priporoča svojo ao to trgovino jestvin in kolcmi-j&ln&ga, blaga« Vse blago vedno sveže. 55* Zaloga moke prve m»« Ms. Rupnick & C.e - Trst n ulica Squero Nuovo št 11. Zostopstun In slavna zaloga najfinejših vrst pSenlčne moke in Krmnih Izdelkov poznanega valjčnega mlina VINKO JAflJDlČ-a v Krapju N U a Brzojavi: fleksrupnic?: — Erst S Umetni: fotogrnflčni ■ c nteljž c □ allo* JUtO I ter. 42 (pritllJJ.) □ ■Et mm Izvanredno darilo 1.040.000 kron I milijon in štirideset tisoč kron. Pri spodaj navedeoi tvrdki, dobi vsak, za vsak h 5 kron cakmpljene^a blaga, popolnoma zastonj listek, s katerim je deležen pri žrebanju dobitkov, ki znažajo skupno kron I.04-0.000 v gotovini; s srečkami, katere so založene t banki (Banoa di Or«dito popoiar« v Trstu. Pomladanska in letna sezona! Stara in dobro znana slovenska trgovina Ferd. Dobavšek, Trst ulica Glosue Carducoi štev. II Vel'ka zaloga narojonih oblek za moike In dedke kakor tudi drugih ▼ to stroko spadajočih predmetov. NaJIzdatnejia v Tratu. Bogata izbra moftKlh oblek naje^egantnejiega kr^ja. solidnih, ui no jako nizkih cenah otf K IO*— do K CO-— v najnovejša barvah in vzorcih, kakor ttlk črn.h :n modrih. Sprejemajo ae naročita oblek po me i. Vsaki dan novi dohodi blaga as * brri«J* mb lotofrtltM taka, ks. ker ledi raagtada, pcaMtta, eetn> ajort Lokalov, pomalanana pIoMa n fiUomui ipoaHlii M. Ui tU. Posebnost: Povečanje vsakatere fotografije. Rjuil »dobnom P. M. uroda Ikrv rprtjtm* naroft* la Ji* Utrgajo m đona, iTuudoa lodl na«) «M, ' : jiiiinaa SSSž Trifolium 20 prodajalnih prostorov. Centrala: ulita Stadion - Tel. 1373 Cisto, domače, filtrirano ! ™ 10 L" A paste url a i ran o, chUJeae jllllt^fŠ^vJ ua nizka tempe ratare. Najfinejše čajno maslo pristno domače in sveža jajca. SPECIJALITETA Sterilizirano mleko za otroke! Naravni led t iosii in kolib iztorarac ?B3iik —V Tehnična poslovnica Razoožilja se tudi na dom. fRA^C & KRA5C, 1>St MicS&aiE note! „Tri krone" v Sežani Prenovljen. Izvrstna postrežba. Teran, istrska, vipavska ln tiezertna vina. Zaloga in točenje pive „Dre-her". - Nemška in italijanska kuhinja. Lepo opremljene sobe r~ : na razpolago. Ob aede'Jah omnibus Općina - Sežana. Za obilen obisk toplo priporoča JAKOB CRTAH, lastnik. III (prej Schnabl & Co. Succ*) dobavata: Ivan Krže Trsi - -iazza 5. št. f. 9 Aftffi tuhinjskih ia k!n eotreb, ClilflUgiif od ,esa la pl.t-BiBt Ikafot, brent, febrov in kad. aodčeka?, iot at, raiei, »it in ▼»> kovritDiA coiev ierb^Mv ia rnev l terak kehiDjsko posodo veake vrvie bo