Posamezna številka 10 vinarjev«
Siev. 217.	v LiDllianl, v soboto, 21. septembra ne.	Leto XL
== velja po pošti: ===
Za oelo leto napre] . K 26'— za pol leta „ . „ 13-— aa četrt leta „ . „ 0*50 sa en meseo „ . „ 2*20 za Nemčijo celoletno „ 29-— za ostalo Inozemstvo „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej. K 24'— za pol leta „ • „ 12'—
za četrt leta „ .	„ 8-—
za on meseo „ •	„ 21—
V	spravi prejemu aeseCns K 1*70
. Inseratl: i
Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 *
za dvakrat...... 13 „
za trikrat . . . . „ 10 „ sa večkrat primeren poput«
Poslano in reki. notice:
enostolpna petltvrata (72 mm) 30 vinarjev.
vsak dan, lsvzemšl nedelje ia praznike, ob 5. nrl popoldne.
03r Dre&iitvo je t Kopitarjevi nllol itev. 6/in. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma ie ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona stev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravnlitvo Je v Kopitarjevi olioi štev. 6. teb Avstr. poštne bran. račnn št. 24.797. Ogrske poštne hran. račnn št. 26.511. — Upravnlškega telefona Št. 188.
G j. volilci za dopolnilno deželnozborsko volitev v Ljubljani!
Volilna dolžnost in ljubezen do našega mesta nas v torek dne 24. septembra zopet kliče na volišče. Apeliramo na razsodnost volilcev, ki naj nas mirno, a zavestno združi pri volitvi v prepričanju, da je J^jubljana in ž njo vse njeno prebivalstvo od dosedanje svoje politike imela že dovolj škode. Volimo kandidata Slovenske Ljudske Stranke, stranke pozitivnega dela, ki sta
Ivan Kregar,
pasar in hišni posestnik v Ljub lani in
Dr. Lovro Pogačnik,
deželni komisar v Ljubljani.
Komur je resno za koristi in za resničen napredek Ljubljane, bo volil kandidata Slovenske Ljudske Stranke!
Za ljubljansko vodstvo Slovenske Ljudske Stranke:
Dr. Vinko Qre^orič.
J*" Današnja številka obsega 18 strani.
Združeni nrvašMovenski narod.
Včeraj smo objavili komunike o sklepih hrvaško slovenskih voditeljev v Opatiji. Vest o teh sklepih je vzbudila upravičeno pozornost najširše politične javnosti ter iskreno navdušenje med hrvaškim in slovenskim narodom. Ideja, ki se je oživotvorila te dni v Opatiji, je naravnost zgodovinskega pomena. Slovenci in Hrvatje nočemo več biti dva naroda, temveč samo eden edinstveni narod v duhu programa bla-gopokojnega Ante Starčeviča in drugih naših narodnih veljakov. En narod živi od benečanske planjave do romun-
ske meje in od Drave in Mure doli do tnrške meje, do Albanije. To je rešilna ideja, ki se je mnogokrat poudarjala od najrazsvetlenejših mož našega naroda, ki se pa žalibog do slej ni nikdar oživotvorila. Opatijski dnevi pa so dali tej ideji realno življenje. Možje, ki so se tam zbrali in ki uživajo zaupanje celega hrvaško slovenskega naroda se niso omejili na zagotovila medsebojne bratske ljubezni in na sklepanje papirnatih resolucij, temveč so si segli v roke za resno, moško delo in ustvarili so takoj skupno slovensko hrvaško politično organizacijo, ustanovivši sialen Hrvaško - slovenski ZvrZilni Odbor, ki naj vodi odslej edinsivene politične posle hrvaško slovenskega naroda. To se pravi: odslej se bo delala skupna hrvaško slovenska realna politika v okviru habsburške monarhije.
V četrtek, ko so bila zaključena opatijska posvetovanja, so se razšli zbrani možje z iskrenim vzklikom: Živela združena velika Hrvaška I Razširila se je v tem trenotku slovenska domovina daleč preko dosedanjih mej ob obali jadranskega morja in daleč notri v Balkan. In razširila se je hrvaška domovina preko vseh slovenskih dežel gori v koroške hribe in do najsevernejše slovensko-nemške jezikovne meje na Štajerskem.
Dne 20. oktobra pa se snidejo v Ljubljani vsi državni in deželni poslanci Hrvaške Stranke Prava in Slovenske Ljudske Stranke, da slovesno zapečatijo v imenu vesoljnega hrvaško slovenskega ljudstva pogodbo, ki so jo sklenili veljaki v Opatiji. A predno se še to zgodi, bode, o tem ne dvomimo, ves hrvaško slovenski narod radostno odobril nerazrušljivo zvezo, ki se je sklenila pretekli četrtek v Opatiji ob obali jadranskega morja, na eni naj-krasnejših točk hrvaško slovenske zemlje.
1 se slovenska zemlja res krči?
Nekaj let sem prežvekujejo slovenski listi, večinoma liberalni, trditev, da se slovenska zemlja krči, da je Slovencev vedno manj in izračunili so celo letnico, ko bo zadnji Slovenec padel v grob. Ko bi imelo tako javkanje namen, da prežene zaspanost in mlačnost iz slovenskih vrst in "zbudi krepak odpor proti narodni odrevenelosti, bi človek to solzavost že še prenesel. Skušnja nas pa uči, da je to zdi-hovanje kvarno in pogubno, ne sicer za nas, ki nas puste te večne fraze o »naših grobovih« čisto hladne, pač pa za nezrelo mladino, ki zanaša med njo narodni fatalizem in pesimizem, češ, če vse skupaj nič ne pomaga, pa vtonimo v morju tujinstva! Pravi namen, ki ga ti narodni statistikarji zasledujejo, pa je, prepričati javnost, da je sedanja politika našemu ljudstvu v škodo, ker se ravno vsled nie naš narod krči in se bo moral okleniti zopet liberalnih idej in načel.
Ali število Slovencev res pada? Ta trditev je neresnična. Statistika pravi, da naš narod raste, četudi ne v taki meri, kakor bi naravno pričakovali. Kolikor je sploh mogoče zgodovinsko dognati, je biio število po naših krajih naseljenih Slovencev silno majhno in redko. Težko, da jih je
bilo nad 100.000. Res, da so prednje čet« Slovencev zasedle nekatere doline po Tirolskem, Solnograškem, Gornjekoroškem* Gornje- in Nižjeavstrijskem, ali število teH naseljencev je bilo tako majhno in neznatno in te naselbine tako redko sejane, da je bilo čisto izključeno, da bi se mogle pri tako majhni sili sploh obdržati. Že na Kranjskem je bilo sredi 14. stoletja slovensko ljudstvo tako pičlo naseljeno, da so morali oblastniki te zemlje Nemce naseljevati, da so jim zemljo obdelavah. Tako so prišli Nemci na Gorenjsko nad Škofjo Loko in Kočevarji na Dolenjsko, koder so jih ortenburški groije naselili. Notri od Ra-doljice pa do Bele peči ni bilo v tistem času sploh nobene naselbine! Če je bilo torej že na Kranjskem njih število tako pičlo, kako je moralo biti šele po omenjenih goratih, neobljudenih in z velikimi gozdovi obraščenih krajih! Število po teh krajih naseljenih Slovencev je moralo šteti samo par tisočev, ki so se morali čisto naravno izgubiti, kakor hitro je prišel kak večji tuj rod med nje. Sledovi teh slovenskih naseljencev se že izgube sredi 13. stoletja. Od tega časa dalje se je meja slovenske zemlje zaključiia, kakor na severu, tako tudi na jugu.
Na severu se jezikovna meja sicer res nekoliko krči vsled naseljevanja nemškega življa na slovenski zemlji in pa vsled sistematičnega zapostavljanja slovenskega ljudstva od strani Nemcev in avstrijske vlade, vendar se ti obmejni Slovenci primeroma še dobro drže. Na Primorskem je pa že od 9. stoletja sem Nadiža meja med slovenskim in laškim elementom. Kar se tiče Istre, je pa pripomniti, da slovanski živelj vedno bolj proti morju prodira. Naša meja je tedaj precej stalna.
Če se nekaj našega ljudstva res izgubi v tujih narodih, so krive tega razmere, v katerih živimo. Razkropljeni po raznih deželah, ne tvorimo skupne politične enota in skupnega narodnega ozemlja, kakor je imajo n. pr. Francozi, Italijani, Srbi in Bolgari. V narodnih državah se narod lažje ohrani kakor v državah, kjer so narodi skupaj pomešani in kjer številnejši manjšega prevladuje. V takih državah se ne da napraviti kitajskega zidu, in tako je čisto naravno, da živi ljudstvo pomešano in eden na drugega jezikovno vpliva. Kvarno vpliva na ljudstvo tudi izseljevanje, katerega je pa v obilni meri kriva slovenska liberalna politika, ki se ni čisto nič brigala za gospodarski napredek slovenske zemlje in mora ljudstvo zato kruha v tujini iskati.

Mm sloma usmiljeie.
Prednico neke bolnišnice, sedemdesetletno sestro Rufino, ki je štirideset dolgih let služila siromakom in bolnikom, je poklical telefon od skupne večerje. Sedaj se je vrnila smrtnobleda in ginjena. Tresočih rok si je popravljala predpasnik. Ni se zopet vsedla na svoj prostor; sklenjenih rok je stala za svojim stolom. Tudi ostalih pet sester je vstalo in vsaka izmed njih je slutila, da bo prednica povedala nekaj važnega, svečanega. Glas se je tresel prednici, ko je rekla: »Dobimo nevarno bolnega človeka. Nek mož, ki je bil včeraj obsojen vsled nravstvenih zločinov na osem let ječe, si je prerezal žile odvodnice. Zapazilo se je še pravočasno in prineso ga semkaj. Ena izmed sester mora biti ponoči pri njem. Vem, da ste vse do skrajnosti utrujene, in prepustim, da ena izmed vas prevzame prostovoljno to prezaslužno delo.«
Vse sestre so obledele. Koliko groze so vsebovale besede »nravstven zločin« in »samoumor«! To so grehi, ki so njihovemu življenju tako neznani, kakor peklo nebe-som. Molčale so in sc spogledovale.
Tedaj pa je stopila sestra Katarina Sienska, najmanjša in najnežnejša izmed vseh k prednici in rekla: »Ako dovolite,
gospa prednica, prevzamem jaz postrežbo tega moža.« A prednica je molčala presenečena in neodločna. Saj je vedela, da jc sestra Katarina izmed vseh postrežnic najslabotnejša in najnežnejša, ki je šele pred par tedni okrevala od napada njene srčne bolezni.
»Draga sestra, prevzamete težko nalogo, ki človeka razburja in zahteva hladno kri in izkušenost. Bojim se za vas!«
A sestra Katarina odgovori preprosto: »Ne bojim se!« V njej je bilo nekaj, ki je hrepenelo po velikih dejanjih, nekaj, kar je hotelo kvišku po velike, nevidne darove v rokah Najvišjega,
Prednica je premišljevala. Mogoče je sestra Katarina sposobna, kakor nobena druga, streči zakrknjenemu zločincu. Saj ji mora biti vsak dober. Vsak jo mora imeti rad, ker jo je sama dobrota. Odlašala je še trenutek, potem pa rekla: »V imenu božjem, otrok moj! Bodite pripravljeni.«; In prijazen žarek iz njenih oči je blagoslovil malo.
Sestra Katarina Sienška je nehote sklenila roki kakor v zahvalo, in sijaj njenih oči je bil, kakor bi ji bila podarjena največja sreča. Sestra Katarina Sienška je imela eno izmed onih neutrudljivih src, ki bijejo le v prsih svetnikov božjih. Treba je le, da se izpregovori beseda »žrtev«, in že stopijo k altarju, da darujejo.
Sestra je zopet mirno sedela na svojem prostoru in se vprašala: »Kaj sem vendar storila posebnega?« Vse, kar je do-
sedaj storila v svojem težavnem poklicu, se ji je zdelo samoobsebi umevno. Samo-obsebi umevno se ji jc zdelo sedeti ob postelji tujih otrok, ki so imeli davico ali škrlatinko, jih streči in jim nadomestovati mater. Samoobsebi umevno, prevzeti vso j nevarnost nalezljivih bolezni, gasiti ne-i ugasljivo žejo vročničnih, nečedne snažili, i stekajoče pomiriti, brezupne tolažiti. Saj I je samoobsebi umevno, da čuje z bolniki, ki ne najdejo spanja, da moli pri umirajočih in oblači mrtvece. Kdo bi le mogel odreči le enemu izmed teh revežev pomoč in tolažbo? To ni bilo nič posebnega. To je dolžnost, le dolžnost, zadoščenje srcu, ntkaka žgalna daritev Gospodu. — Sedaj pa jo čaka veliko dejanje, veliko premagovanje.
Zakrita nosilnica, pod katere odejo jc bilo videti človeške oblike, je stala pred visoko obokanimi, kamenitimi vratmi bolnišnice. Duri so se odprle na stežaj in bolniški sluge so nesli nosilnlco s težkim, nepremičnim truplom po stopnicah v operacijsko sobo, kjer so že čakali zdravniki s svojimi belimi plašči. Tu so se možu, ki jc imel le obveze za silo, zašile in zavezale strašne rane. Zgodilo se jc to tako skrbno in vestno, kakor bi sc šlo za dragoccno, ljubljeno življenje, ne pa tako izgubljeno in izgrešeno. Mož, čeprav močne, korenja-ške narave, se jc onesvestil vsled izgube krvi. Niti slutil ni, da se mu je zopet vsiljevalo življenje, katerega se jc hotel iznebiti. Gotovo bi se v nasprotnem slučaju divj^c
branil. — Spravili so ga v oddelek težka bolnih. Treba ni bilo sedaj drugega, nego skrbnega varstva, da si ne raztrga obvez. »Sestra, niti trenutka ne smete zaspati!« opominjal je zdravnik.
Sestra Katarina Sienška je prevzela prostor ob postelji kaznjenčevi. Mož je ležal otrpel iztegnjenih orjaških udov, Obraz je bil kakor obraz mrličev. Na smrtnobledem licu so se odčrtavali modro-rumeni kolobarji, ki so obrobljali vdrte, zaprte oči; temne zelenkaste sence so se poigravale ob nosu, in ustnice pod raz-mršenimi rdečkastimi brkami so bile sinje« blede. Mož je bil prava podoba težkega človeškega trpljenja in vendar se mu je še sedaj zrcalila na obrazu brutalna surovost, nekaj strašnega, grozečega, nizka strast, Trdno ovite so ležale silne roke tega moža-delavca na odeji. Nočna luč je mig« ljala in svetlikala po njegovem velikem obrazu.
Sestra Katarina jc sedela že dve urj ob postelji. Sprva jo je obšla groza, a kmalu jc ta izginila. Privadila se je obrazu in ni se več bala. Vedela je samo še, da je lo obraz ubogega človeka. Mislila je in mislila. Vse njene misli in čuvstva so živo delovala. Premišljala jc življenje, ki se ji je odkrilo ob vstopu v ta red. Bilo je strašno, zcio strašno. Spominjala se je umirajočih mater, ki so plakale nad svojimi otroci, — otrok, ki so sc jc oklepali v zadnjih izdihljajih, kakor bi iskali pri njej pomoči. Prihajale so ii na misel dekleta, Id
ii ja, a neznosno jo, kar zahteva od svojih članov, ki so katoličani! Sokolstvo preveva protikatollškl, novohusltskl duh. A novohusitski duh ni pravi Hu-sov duh, ker je protikrščanski in v IIu-su časte le njegov zanikalni duh. Fra-masoni, kakor n. pr. Masarjrk, vodijo novo gibanje. Leta 1915. nameravajo slaviti 500 letnico IIusovc smrti. Liberalci in radikalci nameravajo ob tej slavnosti vsaj 100.000 mlačnih katoli-nov pridobiti za odpad. Ta protikrščanski duh se je vlegel tudi v amerikan-ska sokolska društva. Nedavno se je branilo neko amerikansko sokolsko od-poslaništvo udeležiti se blagoslovljenja sokolskih zastav in je javno proti temu protestiralo.
Prepričani katoličani so pričeli zato ustanavljati lastna društva. Na Češkem, na Moravskem in po jugoslovanskih pokrajinah so se začela zato ustanavljati društva »Orli«, ki ne vzgajajo zgolj telesa, marveč polagajo svojo važnost tudi na versko vzgojo svojih članov.* Vseh slovanskih Orlov je danes okoli 12.000. Protikatoliški duh v Sokolu pa je tako napredoval, da so leta 1910. v Pragi sklenili, da ne sme nikdo, ki je član kake katoliške organizacije ali sploh kakega cerkvenega udruže-nja, biti član Sokola. Sicer pa treba le pomisliti, da je načelnik slovanskega sokolstva, dr. Schreiner, svobodomislec«.
»Kijevljanin« ni prvi, ki je na Ruskem opozoril na protikrščanski značaj slovanskega sokolstva; že leta 1911. je peterburški »Kolokol«, eden najvplivnejših listov, poudarjal liberalizem Sokola in izrazil bojazen, da bo Sokol ?ia Ruskem ognjišče proticerkvene in prevratne propagande in je zato svetoval, naj se tudi na Ruskem ustanovi Orel. Češki liberalci in narodni socialci so bili vsled »Kolokolovih« člankov naravnost konsternirani. Zdaj pa »Kijevljanin« še energičneje konstatuje, da je slovanski Sokol velika protiver-ska organizacija. »Češko Slovo« je nato odgovorilo s tem, da je svetovalo, naj vsi Sokoli izstopijo iz cerkve, meneč, da zadostuje tozadevno povelje načelništva in Sokoli bodo tudi že iz discipline odpadli. Kakšen pojm o svobodi!
Izvajanja ruskih nacionalnih listov, ki branijo pravoslavno vero in domoljubne tradicije ruskega naroda proti tujinskemu ruskemu liberalizmu in anarhizmu, so jako pomenljiva. Najprej je s tem za vselej ovrženo tisto hinavsko zatrjevanje, da je med SIoy4ni o Sokolu le eno mnenje, da je namreč »nestrankarska« organizacija. Slovenci, velik del Čehov, tudi že hrvaška javnost, zdaj pa tudi ruski narodni krogi — vse to je prišlo do prepričanja, da je Sokol ustroj v službi mednarodnega svobodomiselstva in da je za narodne tradicije nevaren, da je husitska razdiralna organizacija. Drugič se kaže, kako je bil Orel potreben in kako se smemo Slovenci ponašati, da smo ga ustanovili. Krščanski Slovani se bodo začeli zbirati okoli Orla ali pa v okrilju kake po idejah enake telovadske mladinske organizacije. Tretjič je prodiranje orlovske misli med vse krščanske slovanske narode porok, da se bo misel o »Zvezi« vse krščanske slovan-
ske mladine lahko kmalu uresničila. Kakor čujemo, so se že storili resni koraki v to svrho.
Krščanski Slovani, ki jim je za ve-kovečne ideale slovanstva, za ohranitev vere in krščanskega domoljubja, bodo kmalu zjedinjeni korakali pod praporom Orla.
Tedenski premen.
Evharistične procesije na Dunaja se je udeležilo do 200.000 oseb; cesar in cesarska rodbina, kakor ves dvor so se kljub slabemu vremenu udeležili procesije. V procesiji je bilo najvišje avstrijsko in inozemsko plemstvo, vladni člani, deželni načelniki, poslanci itd., itd. Kljub velikanski množici se jc pripetilo le krog 70 malenkostnih nezgod; težki slučaji so bili samo trije; tirolskega 701etnega prijorja Griesa je zadela kap, nekemu tirolskemu gostilničarju in 641etni uradniški soprogi Stranjšak iz Maribora se je pa zmedlo. Slovenci so se vsi zdravi in veseli vrnili domov. — V ogrskem državnem zboru, ki se je sešel 17. t. m., je opozicija uprizorila velikanske Škandale. Predsednik Tisza je nato poklical močne policijske čete, ki so poslance opozicije s silo iztirale, oziroma iznosile iz zbornice. Pri tem je policist Polyak odpovedal pokorščino, češ, da se poslancev ne dotakne. Nato je večina rešila dnevni red. Tudi v seji naslednji dan so se vršili silni spopadi. Nek poslanec opsuje trgovinskega ministra Beotya, ki mu odgovori s krepko zaušnico; nato navale na ministra drugi poslanci opozicije in ga oklofutajo. Ko stopi v zbornico policija, se opozicija umakne, nakar vladna večina izvrši volitve v delegacijo; za delegate so izvoljeni sami vladni pristaši. 30 opozicionalnih poslancev je večina izključila iz zbornice, 15 pa iz 15 sej. Zbornica je odgodena do 20. oktobra. Zvečer so se v Budimpešti vršile velike demonstracije za splošno volivno pravico ter je bilo ob spopadih s policijo ranjenih mnogo oseb. Za policijskega stražnika Polyaka, ki je zaradi nepokorščine v preiskovalnem zaporu, so nabrali že 20.000 kron, ki so jih izročili njegovi ženi. Opozicionalni poslanec grof KaroIy mu je vrhutega zagotovil dobro službo na svojem posestvu. — Cesarjeva vnukinja nadvojvodinja Elizabeta Frančiška, hčerka nadvojvodinjc Marije Valerije in nadvojvode Franca Salvatorja, se je 19. t. m. poročila z grofom Jurijem Waldburgom. — Spomenik cesarici Elizabeti odkrijejo v Trstu meseca novembra letos.
—	Slovenski Orli so pri evharistični procesiji na Dunaju s svojim krasnim nastopom vzbudili med tujci in domačini veliko pozornost; tudi naše ženske v narodnih nošah so žele splošno občudovanje.
—	Za častne občane občine Stari trg pri Poljanah so izvoljeni: deželni glavar dr. Ivan Šusteršič, deželni odbornik dr. Lampe in poslanec prof. Jarc.
—	Volivni imenik kranjskega veleposestva, ki je pripravljen za nadomestno volitev 28. t. m., izkazuje le šc 76 volivnih upravičencev. — Verouk na kranjskih realkah se bo odslej vršil po dve uri na teden. — Slomškove cerkvene slovesnosti se bodo 29. t. m. vsled odredbe knezoškofa dr. Napotnika vršile po vsej lavantinski škofiji. — Biserno mašo obhaja 20. t. m. vpokojeni župnik preč. g. Mat. Šinko v Središču na Štajerskem. — Pravico javnosti je dobila dekliška trgovska šola v Celju. — Pri občinskih volitvah v Gradcu so v III. razredu zmagali socialni demokratje in dobili vseh 16 odbornikov. — Umrli so: v Gorici Štefan Križnic, vpok. ravnatelj ženskega učiteljišča; t Krnici Helena Poklukar, sestra bivšega kranjskega deželnega glavarja; na volavškem gradu graščak Karol Rudež, star 40 let; v Kostrelnici pri Litiji gostilničar Anton Lovše; v Celovcu mesarski mojster Albin Rospotnik, — Po nesreči je do smrti ustrelil Jožef Logar v Horjulu načelnika lovskega društva Janeza Vrhovca. — Potres je dne 15. t. m. zopet obiskal carigrajsko obrežje in porušil mnogo krajev. Ljudstvo je brez strehe; 3 osebe so bile ubite, mnogo pa ranjenih. Vsled vednih potresov obstoja nevarnost, da se poruši prekrasna Aja Sofija v Carigradu, ki se je že precej nagnila. — V severo-ameriških Združenih državah je sedaj 20,473.684 za vojsko sposobnih mož, ki jih sme država v potrebi vpoklicati k armadi. — Volkovi so blizu Oršove na Ogrskem na pašnikih raztrgali mnogo ovac in enega pastirja; zveri je iz gozdov prignalo slabo mrzlo vreme. — Kuga razsaja med prebivalci ob uralski železnici. — V torek se vrši v Ljubljani dopolnilna ožja volitev v deželni zbor. Kandidata S. L. S. pri-občujemo na uvodnem mestu. Liberalci kandidirajo prof. Reisnerja in Adolfa Ribnikarja, Nemci dr. Egerja in ravnatelja Pammerja, socialni demokrati Bartla in Etbin Kristana.
Liberalni listi pravijo, da datira padanje slovenskega življa od časa, odkar je vzela v roko krmilo slovenske politike Slovenska Ljudska Stranka, To je seveda prebedasto, da bi človek na to kaj odgovarjal. Slovenska Ljudska Stranka je dobila vlado v roke šele leta 1908., je torej šele štiri leta na krmilu, liberalni listi jo pa delajo odgovorno za padanje slovenskega življa od leta 1880. pa do leta 1910.
Ali naj S. L. S. v par letih vse to popravi, kar je liberalna vlada in kultura v svoji okostenelosti zamudila. Sedanje izseljevanje naših ljudij je samo posledica dolgotrajne lenobe in zaostalosti liberalne vlade na naši zemlji.
Liberalizem, kakoršen je na Kranjskem, je sploh kvaren za naš narod. Mi se borimo proti pijančevanju, slovenski liberalec se iz vsega gibanja norca dela, mi se borimo z mladeniškimi in dekliškimi organizacijami proti razbrzdanosti med mladino, slovenski liberalec to mladino psuje, mi se borimo za gospodarski in kulturni napredek ljudstva, slovenski liberalec tem ustanovam kredit jemlje, mi zbiramo slovensko ljudstvo v eno politično enoto, slovenski liberalec ščuje enega proti drugemu, mi zidamo slovenske domove, slovenski liberalec se potika po farovških hlevih, mi se borimo za ohranitev verskega čuta v slovenskem ljudstvu, slovenski liberalec širi brezverstvo, mi gojimo čut nravnosti, »Slovenski Narod« širi propalost in prešeštvo po svojih umazanih romanih. Mi nčimo ljudstvo varčnosti in priprostosti, slovenski liberalec pleše in jemlje denar ljudstvu s svojimi gospodarskimi polomi!
In ti ljudje naj naš narod rešujejo?
Krščanska Rusija proti Sokolu.
Najstarejši in najuglednejši rusko-nacionalni slavjanofilski list »Kijevljanin« je objavil daljši članek o avstrijskih Sokolih, ki je za sokolstvo naravnost uničevalen in ki se glasi:
»Pred 50 leti so ustanovili v Pragi Gregr, Tyrš, Fiigner, Turn-Taxis, Čela-kovsky in drugi prvega Sokola. To društvo si je stavilo nalogo, da goji dušne in telesne moči naroda. Sokolstvo naj bi osvojilo najširše kroge, zato je bil tudi pristop vsem prost; različna strankarska in verska naziranja naj bi bila izključena. Sokol naj bi ne tvoril le domoljubne združitve, marveč moral bi tudi spoštovati versko prepričanje tvojih članov. Prvih 25 let je Sokol tudi upošteval ta načela. Udeleževal se ni le narodnih, marveč tudi verskih prireditev. Sokolski domovi in prapori so se cerkveno blagoslavljali. Kako stališče je zavzemal Sokol nasproti veri in duhovščini, najboljše kaže govor dr. Riegra, ki ga je govoril, ko se je cerkveno blagoslovil sokolski prapor v Hotceboru. Izvajal je: »Krščanski vitezi so smatrali za svojo najplemeni-tejšo dolžnost, da so častili Boga. Vedno so bili pripravljeni, da darujejo svoje življenje za vero. Naj postanejo tudi Sokoli pravi krščanski vitezi, ki naj branijo resnico in vero!«
A tekom časa je tudi na Češkem napredoval duh zanikanja pod pretve-go napredka. Sokol se ni več udeleževal cerkvenega in verskega življenja, marveč je celo pričel, kar je v ostrem nasprotstvu z načeli njegovih ustano-teljev, braniti svojim članom, da izpovedujejo katoliška načela tudi v javnem življenju. To se še prenese, ko bi Se Sokol ne udeleževal cerkvenega življe-
so se pokorile vsled lastnih in tujih grehov; posli in delavci, ki so trpeli vsled groznih opeklin, so izdihnili tu svojo dušo, ne da bi se jim moglo olajšati njih muke. Življenje je zapuščalo tu v bolnišnici vso svojo grozo, a še nikdar ni prišel semkaj človek, kakor je ta kaznjenec, kateremu se je zagnusilo lastno življenje.
Sestra Katarina je bila s svojim bolnikom popolnoma sama. Strah jo je bilo.
Kaj, če bi mož v svojih grehih in svoji trdovratnosti umrl?! A smehljala se je. — To ne sme biti njena skrb. Tudi ta zločinec je v rokah božjih. In vendar, ali bi ne bila nadzemska tolažba, če bi se vzbudilo vsaj iskro dobrega v tem zakrknjenem srcu.
Smrtna tišina je vladala v sobi. Sence trpljenja in stiske umrlih so plavale nad praznimi posteljami kot strašni fantomi; neslišno stokanje je ostalo v zraku. V vsaki teh postelj so umirali ljudje groznih bolečin. Temni spomini so obhajali sestro.
Planila ie kvišku in hitela k velikemu oknu, odkoder se je videlo v bolniško kapelo. Odprla je okno in hladen zrak jo je objel. — Pred tabernakljem je gorela večna luč. Tam jc bival njen Tolažnik, ki ji je dajal moč.
Zdelo se ji je, da jo gleda od tamkaj usmiljen, mil obraz. »Glej, prišel sem iskat izgubljeno!«
Sklenila je roke.
»Pri Tebi je odrešenje in veliko usmiljenje.«
* Pripomniti moramo, da je ideja Orla nastala na Slovenskem in se je tu tudi Orel najprej ustanovil.
Proti polnoči se je ranjeni mož zavedel. Odprl je trepalnice in gledal zmedeno okoli sebe. Na njegovih licih sta žarela dva rdeča kroga; pričela ga je tresti mrzlica. Sestra se je sklonila nad njim in mu vlila v usta lajšajoče zdravilo. Spil je hitro hladeče kapljice. Nato se je začel zavedati svojega položaja. »Mislil sem, da sem že vendar mrtev,« je izpregovoril nevoljno; »zakaj me niste pustili umreti? Vsega sem že sit.« Jezno je pogledal sestro. »Vi mi ne delate dobrote!« je mrmral.
»Jaz nisem kriva,« je rekla sestra Katarina. »Poslali so me semkaj in sedaj moram skrbeti za vas in vas čuvati. Jaz sem za vaše življenje odgovorna. Vi ste sedaj kot da bi bili moj otrok. Ne smete se premikati! Odgovornost imam jaz!«
»Otrok,« se je smejal bolnik, »lep otrok, — o sestra, vi ste še mladi in neumni!« Njegovi široki zobje so se svetili kot zobje kake zveri
»Že mogoče,« je odvrnila sestra Katarina, ki bi se skoro bala tega grdega obraza. Toda mož je bil že zopet brez zavesti in videla je zopet samo trpljenje in bedo — in bojazen je izginila. Čez uro se je zopet zavedel, a ves ta čas je Katarina molila zanj. Njen obraz je bil bel kot sneg, njene oči so se svetile nanj kot dve zvezdi, njene telesne moči pa so bile skoro izčrpane. Videl je to in ni videl, toda njena bližina je bila vendar dobrota. Imel je
Godovi piihodnjega tedna.
22.	nedelja, 17. pobink.: Marija 7 žalosti
23.	ponedeljek: Tekla, dev.
24.	torek: Mar. D. reš. vj. Gerard.
25.	sreda: Kleofa, Firmin.
26.	četrtek: Ciprijan in Justina,
27.	petek: Kozma in Damijan.
28.	sobota: Vaclav, kralj.
ffike novice.
t »Sveta Evharistija«. Jutri, dne
22. t. m., točno ob pol osmih zvečer bo v društvenih prostorih skioptično predavanje o »sveti Evharistiji«, katero bodo pojasnjevale izredno lepe slike, nanašajoče se na sv. Rešnje Telo. Taiste slike, ki so jih gledali udeleženci evharističnega kongresa na Dunaju m so vsem zelo ugajale. Ker so slike precej drage, se je morala vstopnina to pot nekoliko višje določiti, in sicer bodo: Sedeži po 50 vin., stojišča pa po 30 vin. za odrasle, za otroke pa po 10 vin.
t Zapor. Frid. Blank, o katerem smo danes teden poročali, je dobil za svoje nepoštenje šest tednov zapora.
jeseniške novice.
j Utopljenec. Dne 14. t. m. so v savski
strugi na Hrušici našli moškega neznanega utopljenca, ki je moral v vodi ležati okrog enega meseca. Dognalo se je, da je ponesrečenec Matija Kogovšek, oženjen drvar iz Podkorena. Enega sina, ki je šel obenem z očetom od doma, tudi pogrešajo že en mesec. Bržkone je tudi on ponesrečil,
j Liberalci so se zopet enkrat v »Narodu« oglasili zaradi slovenske šole na Jesenicah. Saj pa v tem obstoja tudi vse delo liberalcev za prepotrebno novo šolo. Sedaj so prišli do velemodrega zaključka, da »klerikalni samoglavneži od leta do leta zavlačujejo šolsko vprašanje na Jesenicah«. Pa so bili vendar le klerikalci tisti, ki so od liberalcev zavoženo šolsko vprašanje spravili v pravi tir, tako da je od deželnega šolskega sveta že potrjena šola, kakršno hočejo imeti klerikalci, in potrebuje sklep le še potrdila od deželnega odbora. Zavlačevali pa so to šolsko vprašanje le liberalci s svojimi protesti, ki so jih podpisovali v družbi z različnimi Maricami, Minkami in Nežami. Tako je, g. Pon-gratz, pa prav nič drugače!
j Na rajnega Jožefa Vovka so se tudi spravili »Narodovci« in pišejo o njem: »Bil je svojčas naš pristaš, pri zadnjih volitvah se je pa popolnoma udal znanemu Skubi-cu. Če je to res, potem so mu liberalci s temi besedami postavili najlepši spomenik. Čudimo se, da so še tega zmožni.
j Strokovno društvo delavstva K. S. D. na Savi vabi vse prijatelje delavstva na veselico, združeno s tombolo in srečolo-vom, katero priredi v nedeljo, dne 29. septembra t. 1. na dvorišču konsumnega društva. Pričetek ob 3. uri popoldne, ob 5. uri tombola. Pri veselici svira slavni godbeni odsek Katoliškega delavskega društva. V slučaju neugodnega vremena se vrši veselica v prostorih Delavskega Doma. Ker jc čisti dobiček namenjen v podporo bolnikom, se prosi za dobitke, kateri se bodo, kakor druga darila hvaležno sprejeli. Prosi se tudi za obilno udeležbo. — Odbor.
j Katoliško delavsko društvo na Jesenicah vabi vljudno k predstavi, katero priredi v Delavskem domu v nedeljo, dne 22. septembra točno ob 8. uri zvečer. »Divji lovec«, narodni igrokaz s petjem v štirih dejanjih. Spisal F. S. Finžgar. Pri igri sodeluje društveni orkester. Po igri prosta zabava. Začetek predstave točno ob 8. uri zvečer. Vstopnina: sedeži I. do IV. vrste 1 K, od V. do VII. vrste 80 vin., od VIII. vrste dalje 60 vin. Stojišča 30 vin. — Vstopnice se dobe pri blagajni zadnjo uro pred začetkom predstave.
samo željo, da bi strgal proč obvezo, toda j tega ni storil. Sestra mu je prepovedala; njena volja je imela skrivnostno moč nad njim, njeno oko ga je sililo k miru, bil je res kot otrok — toda obup in besnost sta vendar končno izbruhnila na dan.
»Rad bi vedel, zakaj hočete, da ostanem pri življenju — tak človek kot jaz — onečaščevalec žensk —« je izbruhnilo nenadoma proti nji. Besede so udarjale kot vroč, nečist plamen iz njegovih ust, toda sestra Katarina ni izpremenila niti poteze na obrazu. »Vsi živimo zato, da postanemo boljši ljudje,« je rekla mirno; -»kdor pa zametuje življenje, se ne more pokoriti in poboljšati. Jaz pa moram braniti, da ne boste večno pogubljeni.«
»V kaznilnici sc pokoriti in se poboljšati! Vi poznate slabo kaznilnice, sestra! Ravnotako lahko bi se šlo v pekel! Zadnja drobtinica dobrega se v njej izgubi.«
»Bog je povsod — tudi v kaznilnici. Treba ga je le poiskati.«
»Ah, kaj vč taka sestra, ki pozna le , nebesa!«
In zopet se je onesvestil. Sestri Katarini pa se je sedaj zdelo, kot da sc vrti j bolniška soba v divjem vrtincu okoli nje; ' čutila se je bolna, bolna do smrti. Silila se je, da bi vzdržala. Še nikdar se ni umaknila z odkazanega ji mesta in se tudi danes ne bo. Danes, ko je treba dobiti zmago! In udala se je v božjo voljo in ostala.	I
Medtem pa je ranjenec zasanjal.
Sanjal je, da hoče odtrgati obvezo, da ga pa sestra s svojimi malimi, belimi in slabimi rokami krepko drži za njegove roke, vsled česar ne more odtrgati obveze. Da, nazadnje sploh ni več hotel. Čutil je, da je sestra močnejša kot on, mnogo močnejša, in slišal, kako je zanj molila: »Ohranili smo ga pri življenju. Gospod Bog, napravi sedaj boljšega človeka iz njega, pomagaj mu, reši ga!«
Ko so zjutraj zasijali prvi rdeči žarki v sobo, ko so začeli pozvanjati zvonovi ? cerkvi, se je zbudil bolnik in njegove oči so iskale postrežnico,
Bela kot prt in tiho je sedela Katarina na svojem stolu, obsevana od jutranje luči. V tem trenutku je vstopila prednica in se sklonila nad sestro, ki se ni ganila. Prijela jo je za roke — a bile so mrzle in trde.---Odpoklical jo je Bog. Prednica je molče pokleknila. Poln strahu je strmel bolnik vanjo.
»To je dobra sestra. Zelo dobro je cula nad menoj. Ali je bolna?«
Prednica se je dvignila in rekla svečan®: »Mož, molite! Sestra Katarina Sien-ška je v tej noči umrla za vas!«
In kaznjenec je molil.---Prvič
je jokalo njegovo srce za žensko. Preživel je sestro le za nekaj dni. Mogoče mu je izprosila smrt. Obveze ni več strgal raz sebe, — umrl je spokorno.
fo fudi res zgodilo. Zato pa sloji, da se delo za socialno zavarovanje splošno □e da izrabljati v strankarske namene. Nobena stranka in nobena oseba, ki dela zanj, ne bo na dobičku. Ko premine nekaj let in ko se vse ustali, potem bo seveda sodba ugodna in ljudje se niti ne bodo zavedali, kako je bilo nasprotje mogoče. Iz tega pa sledi, da morajo stranke, ki hočejo res socialno zavarovanje, opustiti vsako demagogijo, vsak strankarski napad, ker sicer je vsa reč v veliki nevarnosti. Ne smemo namreč prezreti, da imamo vendarle precej načelnih nasprotnikov proti temu velikemu delu, in sicer močnih po svojem denarnem vplivu, obenem pa nevarnih, ker se navidezno štejejo med prijatelje takega zavarovanja.
Po zadnjih državnozborskih volitvah smo na slabšem, nego smo bili. Med Poljaki je izgubila vpliv narodno-demokra-tična stranka, ki je za zavarovanje, in je prišla na vrh ljudska stranka, ki se je vsaj deloma tudi iz agitatoričnih razlogov proti narodnim demokratom zarila v hudo na-sprotstvo in zaklela proti načrtu, češ da pomenja uničenje kmečkega stanu, ki teh bremen ne zmore, — kar je tudi nam iz blagohotne agitacije naših liberalcev proti naši stranki zelo dobro znano. Saj je bila pri nas ta vihra tako močna, da se naša stranka sploh še ni izrekla za zavarovanje. Moje stališče je seveda neomajno in ponavljam, da mi niti na misel ne pride meriti delo za socialno zavarovanje z možnostjo izgubiti mandat. To drugo ne igra zame nobene uloge pri tem, po moji sodbi, za kmečki in delavski stan nujnem boju.
Zastopnikom poljske ljudske stranke so se pridružili tudi konservativci. Ta reč ima važne posledice: V pododseku glasujeta poljski ludowiec in konservativec za vsak predlog, ki bi mogel vreči celi zakon. Socialni demokrati imajo takih predlogov obilo. Prej, dokler niso bili Poljaki v večini na nasprotnem stališču, niso bili taki njihovi predlogi nevarni. Socialni demokratje so jih predlagali v zavesti, da jih bo večina odklonila. Zdaj je drugače. Pri prav važnih določbah imamo en glas večine. Če se količkaj zmede, da koga zmanjka, ali da se kdo vsede na lim, pa je vse v nevarnosti.
Vseh paragrafov je 362. Dozdaj smo jih obdelali 19; porabili smo zanje gotovo nad 50 ur. Kako hitro se taka reč zmeša, naj pokaže ta-le zgled: Dr. Winter, češki socialni demokrat, je predlagal, naj se vsi državljani, ki imajo kak pridobitni posel, zavarujejo za bolezen in proti nezgodam, torej vsi delavci, kmetje, obrtniki, trgovci, bankirji, tudi Taussig in Rothschild. En poslanec ni premislil, kaj to pomenja, pa je glasoval s Poljaki, katerim se je pridružil tudi Rusin, za ta predlog. Dobil je en glas večine in treba je bilo precejšnjega napora in dokaj časa se je izgubilo, da se je to popravilo. Jasno je, da taka določba uniči ves zakon, ker bi mu gosposka zbornica nikoli ne pritrdila in bi ga cesar ne potrdil.
Že meseca junija sem poudarjal v odseku, kar se je kasneje tudi že od drugih strani pisalo in govorilo: Zdaj ali nikoli! Naše gospodarsko življenje se znatno dviga; konjunktura gre odločno kvišku. Taka doba je sposobna za velika dela. Ob času gospodarske depresije ni misliti na to. Zavedati se moramo te resne reči. Kaj bo, ne vem. To pa lahko rečem, da če pade socialno zavarovanje, ne bo moja krivda.
v	NOVA MINISTRA.
_ t)anes objavlja uradna »Wiener Zeitung« cesarjevo lastnoročno pismo, ki imenuje za trgovinskega ministra dr. Schusterja, za poljedelskega pa senatnega predsednika Franca Zenkerja. Dosedanjemu trgovinskemu ministru Rosslerju, ki je vsled bolezni odstopil, je cesar pisal zelo ljubeznjivo pismo in ga povzdignil v baronski stan. Novi trgovinski minister dr. Schuster pl. Bonnot je bil rojen leta 1855. V državno službo jo vstopil leta 1877, 1. 1882. so ga pridelili trgovinskemu ministrstvu, leta 1905. je bil imenovan za ravnatelja poštne hranilnice, kot tak je dobil leta 1910. naslov guverner. Dr. Schuster je bil leta 1911. imenovan za tajnega svetnika. Novi poljedelski minister Fran Zenker je bil rojen 1. 1856. v Kocovu na Češkem. Pravosodje je študiral v Pragi in se je udeležil kot rezervni častnik okupacije v Bosni. Zenker je vstopil po vojski v sodno službo na Češkem, lota 1884. so ga pozvali v justično ministrstvo, kjer je ostal 12 let; leta 1896. je postal dvorni svetnik upravnega sodišča, leta 1906. je dobil naslov senatni predsednik, 1. 1908. je postal pravi senatni predsednik. Trdijo, da se na kmečke zadeve zelo dobro razume.
ZASEDANJE DEŽELNIH ZBOROV.
»Wiener Zeitung« objavlja cesarjev patent, po katerem sta sklicana koroški in šlezijski deželni zbor dne 24. t. m.; nižjeavstrijski 25., predarelski deželni zbor pa 30. septembra.
VSTAJA ZAMORCEV V BELGIJSKI
KONGO - DRŽAVI.
V Katengo-ozemlju države Kongo so se uprli Badioko - zamorci, ki so usmrtili poštnega ravnatelja in več evropskih uradnikov. Vstaši so napadli tudi zamorski vojaški oddelek in so vojake usmrtili. Vlada je sklenila od-poslati proti vstašem, ki so vdrli tudi v portugalsko ozemlje v Kongu, močno ekspedicijo.
Novice s Meea. ~~
h Podružnica »Hrvatske Narodne
Straže« (ki ima iste cilje kakor pri nas »Slovenska Straža«) v Bjelovaru ima dne 22. t. m. svojo prvo glavno skupščino. Podružnica ima sedaj nad 300 članov, ki plačajo letno 2000 K članarine.
h Hrvaška »Seljačka tiskarna« se iz Zagreba preseli v Dugoselo, ker prebiva iamkaj večina njenih delničarjev in porokov.
h Za tujski promet v Zagrebu. Ravnateljstvo zagrebške električne cestne železnice je izjavilo društvu za tujski promet, da je pripravljeno izdati vozne listke po 60 vinarjev, za kateri znesek bi se tujec lahko peljal po vseh progah tramvaja in si tako v kratkem času ogledal mesto. Večje družbe si v to svrho lahko najamejo poseben voz za ceno 24 kron.
h Lahen potres so 19. t. m. čutili v Zagrebu in okolici, izhodišče potresa je bilo ob Dravi vzhodno od Koprivnice.
h Po nesreči ustreljen orožnik Slovenec. V Molatu (Dalmacija) je pri vajah orožnik WolI, misleč da ima v puški samo prazne patrone, pomeril na tovariša Slovenca Glaviča in sprožil. Poln naboj je Glaviča zadel v čelo, da se je takoj mrtev zgrudil.
Socialno zavarovani«.
Dr. Krek.
Dunaj, 20. septembra 1912.
Sedimo. Dne 17. t. m, nas je, člane socialno-zavarovalnega pododseka sklical načelnik Buzek, in zdaj pojde ta reč naprej do otvoritve državnega zbora in dalje. Če sploh pojde. Dela je obilo. Kratka uradna poročila, ki beležijo sklepe, ne pokažejo niti z daleč, kako se dela. Zde se mi pa ta poročila za uspešno nadaljevanje neprimerno večje vrednosti, nego enostranska poročila v raznih listih, ki v njih zastopniki posamnih strank na dolgo in široko opisujejo lastne, velikokrat precej vodene in nepotrebne govore, s katerimi svoje pristaše le še bolj utrjujejo v enostranskih zahtevah. Socislnodemokraško glasilo se v tem posebno odlikuje, pa tudi razni pokrajinski listi defejo le prevečkrat reklamo za svojega poslanca ne glede na to, ali bo imel socialuo-zavarovalni načrt kaj haska, ali škode od tega. Moja sodba, ki jo potrjuje prece;šnja izkušnja, slove tako-le: Pri odsekovib; zlasti pa pri pododsekovih po-svetovan/ih je kakor pri kuhi. Ne more koristit} niti kuharicam, niti obedu, če bi se vsako posamno trenotje pripravljanja in kuhanja obeda razbobnalo v javnost in kritikevalo z reklamnimi nameni. Kdo more ob takih razmerah mirno in z veseljem kuhati in kdo more po takih dogodkih s slastjo sesti k obedu?
Socialno zavarovanje je pa v tem oziru nekaj prav posebnega. Tako globoko sega v gospodarsko življenje, da ga ni nikogar, ki bi mu bilo vseeno, kako se reši. Če nima druzega, ga pa mora zanimati vsaj pokritje ogromnih stroškov, ki padejo ž njim aa državo. Zato je pa tudi jasno, da se zakon, ki to določa, ne da izsiliti proti volji kake količkaj pomenljivejše stranke. Treba je torej vednih kompromisov. Iz tega pa sledi, da nihče, kdor vidi samo svoje strankarsko stališče, ne bo popolnoma zadovoljen.
Stara je izkušnja, da javnost splošno ob pričetku kakih novih naprav začetkom zavre, in da dobe črnogledi kritiki prvo besedo in tudi najprej posluh. Zato je treba vedno dlje časa, preden se valovi poležejo. Tako-le gre: Brž, ko se pokaže kaj novega, nastopijo kritični vedeži. V potu svojega obraza se vsak izmed njih trudi, kako bi se dalo dobiti kaj peg, pomanjkljivosti, zmot. To se mu seveda zmeraj posreči, pa se namaškara z bojnimi znamenji in suče svoj tomahavk, da vse vprek leti. Dandanes se da vse strankarsko izrabiti in ob takem boju ni prav nič čuda, da se mirni državljani dvignejo in se kmalu dado navdihniti z ravno takim bojnim duhom. Zagrme, zaklinjajo se v velikem razburjenju. Zarečenega kruha se sicer največ poj6, in kogar to doleti, ga je sram, toda vse bridke izkušnje nič ne pomagajo: zlasti v političnih rečeh tako nevarno zakli-njanje je in ostane na dnevnem redu. Pamet menda nima prav mnogo opraviti s tem. Taka zaklinjanja so večalimanj fiziološki procesi, ki se sami po sebi končajo, ko se pomirijo živci in v red spravi krvni obtok. Ali naj navajam za zgled službeno pragmatiko, ali naše električne centrale? Menda ni treba, Ker se zgledi v tem oziru sami ponujajo v nepregledni množini.
Pri socialnem zavarovanju je pa še nekaj posebnega. Občutek, da bi bilo zanj treba plačevati, je močnejši, jasnejši, nego da se bo tudi precej dobilo. Ta drugi občutek nastopi še-le tedaj, ko se bo
Glih svinsk kremenatelc sm uberu a nedela pupoune dol u Kuri vas pr Gešnuvari u štari, ke je stopu On noter:
»O, Buh jh žiu, gespud žep---
Žm rečt: gespud raunatel! Kua je pa nh enkat zanesl dol h nam u Kurja vas? Punavad hodja mende sam bi pu ta nobl štarijah, pu takeh, ke prneseja usakmu perejone kar pu eneh deset ta-larju zraven, ne pa kokr tlela, ke mejč-ken manka, de na prnese kelnarca svinsk kremenatelc kar u rok. A špe-kuleraja murde na berta, de b ga za-v^rvala? No, pa ga dojma, j m um pa še jest pumagu; zdelgt. se ifl jc glih mal judvezu.«
»Dons na uma Mi nč zavarval, Pepe! Dons je nedela in ub nedeleh ma člouk rad mir.«
»Kua jh je pa pol prnesl u naš konc?«
»Oho, namest de b jest tebe prašu, kua je tebe prnesl dons h Češnuvari, ke mama leberalci vuliun shod; pa še ti mene sprašuješ. Lcjte s no! Tu se pa že use jejna!«
»O perdon! Kdu je pa vedu, de je dons tlela kašn shod! Sej nubenga člu-veka tle ni! Zadnč, ke je biu u Draulah pr svetmo Roke shod, sa ble use štari-je ud šišenske šrange pa gor du Šentvida use pouhne. Pa »bobe« sma dubl u Draulah; tle pa nč!«
»Pepe, ti dons use narobe zasto-peš! U Draulah je f>iu zadnč cerkven shod, žegnajne, dons je pa tle vuliun shod, leberaln vuliun shod. A s za-stopu!«
»A, tku! Zatu je tku poulin pra-znga!«
»Čak, uja že Ide pršli; zdej še nahter kosja, nahter sc pu kusil mal dol uležeja, nahter greja pa tud še preh mal u kavarna.«
»A »bobu« se dons tud na u tle nč dubl?«
»Bobu? Bobu že ne! Na našeh sho-deh se na dubi nekol nč bobu, pač pa bunke. No pa tud bunke na dubi usak, ampak sam tak, ke znam na drže-ja---«
»In pa tak, ke jh držeja--. Pr-
mej lau! Men nej puskus dat. edu bun-kflj ga kar u zcmla zabijem,«
»Nč se na jez, Pepe; tebe se na u nubedn duteknou--«
»Kdu se me pa če duteknt? Sej nubenga ni!«
»Sej praum: pučak, uja že pršli; zdej je še mal prezgudi! Gespud Rajs-nar u prou gvišn pršou, zatu ke u gu-vuru.«
»Kuku pa jc tu, de sa uni tku zgudn? Učaseh sa hudil h takem pr-reditvam zmeri bi na ta kasna, tku, de sa bli že usi Ide zbran.«
»Tu je blu učaseh! Zdej udkar sm u pulitičnem penzjonc, k m nč na nese, zdej pa nimam neker več ubstanka. Kojni, moj kojni, ke sa dirjal ket veter, sa m bli prepučasen; kupu sm s autumubil in švigu sm iz nim sm pa ke, kokr strela božja. Pu dvakat u enmo dneve sem biu u Cerklali pa spet u Iblan. In švigu sm tulk časa, de sc m je autumubil pulomu. Zdej sm pa kokr prpečaten tle. Nekamer se na vem djat, zatu m je ratal douhčes in sam nase sm najavoln.«
»In zavle tega, ke jm je douhčes in ke sa sami nase najavoln sa pršli pa not tlela dol gespuda Rajsnarja pu-šlušat? A misija de u res kej nouga puvedu?«
»Kua um hodu jest Rajsnarja pu-šlušat? Sej znam vnder jest sam gu-vort in kokr sm skromen, tulk pa loh-ka rečem, de znam desetkrat bulš gu-vort kokr Raj sna r.«
»Kua m na puveja! Tok uni uja iiid guvurl; uni uja tud začel iz nouga
h Hrvaška in italijanska gimnazija v Zadru. Na hrvaško gimnazijo v Zaaru se je letos vpisalo 112 učencev, na italijansko pa 35, med temi večina takih, ki jih hrvaška vsled pomanjkanja prostora ni mogla sprejeti.
Žetev na Hrvaškem. Po uradnih podatkih so letos na Hrvaškem pridelali: 4,043.000 m. stotov pšenice, za 580.796 m. st. več nego lani; 930.501 m. st. rži, za 79.542 m. st. manj nego lani; 613.066 m. st. ječmena, za 71.887 m. st. manj nego lani; 903.574 m. st. ovsa, za 32.443 m. st. manj nego lani.
Za razširjenje delavskega sanato* rija za bolne na plučih, »Brestovca« na Sljemenu pri Zagrebu, je grof Kulmer zopet daroval izdaten kos zemljišča, kakor je tudi že preje podaril vse ostalo zemljišče, na katerem stoji sanatorij. V hvaležni spomin se v kratkem v sa-natoriji postavi doprsni kip velikodušnega darovatelja.
Veliki roji mušio so se po zadnji poplavi Save pojavili v Zagrebu iz zamočvirjene okolice. V ljudstvu živi mnenje, da so množice mušic znamenje bodočega stalnega lepega vremena.
Gospodorsivo.
— O poljskih pridelkih na Kranjskem
priobčuje tajnik kranjske c. kr. kmetijske družbe g. Fr. Štupar v »Slov. Trgovskem Vestniku« spis, iz katerega posnemamo sledeči pregled za vso deželo, označujoč površino polja, določeno vsakemu pridelku posebej, in primerjalno število v odstotkih' (absolutna in relativna števila). Leta 1911. je bilo na Kranjskem določenih za pšenico 26.507 ha (17 97%), piro 901 ha (0'61%), rž 12.719 ha (8'62%), ječmen 9808 ha (665%), oves 12.569 ha (8'52%), turščico 12.546 ha (8 50%), soržico 966 ha (0 65%), ajdo (prašno) 1045 ha (0'71%), proso 5319 ha (3 60%), sočivje 7741 ha (5 25%), lan 502 ha (0 34%), konopljo 67 ha (0 05%), krompir 21962 ha (14 88%), peso 3511 ha (238%), korenje (1. pridelek) 3046 ha (206%), zelje 2944 ha (2%), buče 696 hi (0'47%), zelenjad 644 ha (0'44%), detelj« 21.753 ha (14 74%), krmske zmesi 1737 ha (1*18%), ornice, počivajoče 557 ha (0'38%); skupaj 147.540 ha (100%). Razen teh glavnih (prvih) pridelkov se na Kranjskem pridelujejo tudi strniščni pridelki. Teh je bilo: ajde 17.549 ha (1189%), repe in korenja 15.810 ha (10 72%), zelja 93 ha (0 06%), detelje (strnišča) 8324 ha (5'64%).
— Deželni odbor vojvodine Kranjske priredi v Loškem potoka v soboto, dne 28. t. m. in v nedeljo, dne 29. t. m. v prostorih društvenega doma kmetijski poučni tečaj s sledečimi predavanji: 1. V soboto, dne 28. t. m., predavata po dokončanem pre-movanju goveje živine ob 2. uri popoldne deželni mlekarski in živinorejski nadzornik Rado Legvart o govedoreji, ob pol 4, uri popoldne deželni veterinar živino-zdravnik Franc Černe o ravnanju z bolno živino. — 2. V nedeljo, dne 29. t. m. pre davata ob 8. uri zjutraj po prvi sv. maš dež. strokovni učitelj na kmetijski šoli nr Grmu Ant. Planinšek o gnojenju in obdelovanju travnikov ter ob pol 3. uri popoldne po litanijah ravnatelj dež. kmetijske šole na Grmu Viljem Rohrman o mlekar-stvu in prašičoreji.
Cene grozdja v Istri. Kvantiteta grozdja v Istri je proračunjena, da bo večja od lani. Kvaliteti, pa tudi kvantiteti mnogo škoduje deževno in mrzla
pulitka ugajnat? A jh pulitka še ni za-t dost izučila in jm dala pukust pučim je žmah?«
»Eh, scvede! Zdauni sm že spuznou de je cela naša pulitka ena velika na-* umnast. Al kua pa češ: dokler m je autumubil funkejuniru in sm frču a nim, ket lastuka pu svet, puzabu sm na usa pulitka in čas m je šou tud brez pulitke naprej. Ke se m je pa en-kat autumubil pufrderbu in sm biu tku prkuvan na dum, sm pa le začeu tkula sam zase na tihem prcmšlvat in premšlvat, če res nism več za pulitka; če sm res tku deleč pršou ub soja muč, de sa me mogl udprežt ud pulitičnga vuza, ket starga puhablenga fjakar-skega kojna in me pustaut na straiv No, in tku sm pršou pučas du spuznaj^ na, de sm jest use glih le mejčkn pre< več pulitiš, de b se mogu kar tkula na< enkat use pulitke utrest.«
»No, in zatu sa pršli sm dol na shod, in misija tle za gespuda Rajsnarja guvort in ga prpuručvat. Kua pa maja prou za prou uni ud tega, če u gespud Rajsnar zvolen?«
»Tih bod, Pepe! Sej me puznašl Jest sm kavalir! Jest zmeri ta poru drugmu skleda punudem, predn sam zajamem, kokr sc sploh spudob. Nekar me pa na mej za. tku naumenga do h jest res tlela na shode sam za gespuda Rajsnarja dobr guvuru! Uš že šlišu, kuku um jest kunštn sam sebe notr upledu u moj govor. Tku ja um pa lepu zviu. de. še. nubedn ud puslušaucu zamerku na u, do sm pršou dons tlela
/
vreme zadnjih tednov. Tekoči teden je prišlo grozdje že na trg. Cene so no-tirale v naslednjih tržiščih sledeče: Piran: refošk 22 K 80 vin., moškat
25	K 20 vin., navadno 24 K 80 vin., U m a g : teran 20 K, belo navadno
26	K, belo fino 27 K; Buje: moškat 30 K, belo navadno 26 K; R o vin j : moškat 31 K 10 vin., belo navadno 26 K 27 vin., mešano 27K;Cittanova: moškat 27 K, belo navadno 24 K, teran 22 K. — Navedeni trgi so ob zahodni obali Istre. V sredini Istre, to je v Pa-zinščini in Kanfanaru, grozdje vsled nevremena najbrž šc ni prišlo na trg.
Goriški trg. V Gorici so na trgu no-tirale sledeče cene: jabolka 16 K, hruške 20 K, češplje 14 K, grozdje 52 K, smokve 16 K, krompir 8 K, rajčice (po-midori) 7 K.
Dobavni razpis. C. in kr. intendanca 8. voja v Gradcu je naznanila trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da bo po nakupu pri producentih preskrbeti za postajo Gradec, Ljubljana, Pulj skupaj še 5500 q sena. 1700 q slame za steljo in 1810 q posteljne slame. Ponudbe producentov se morajo vložiti pri c. in kr. intendanci 3. voja v Gradcu najkasneje do 25. septembra t. 1. Natančnejše podrobnosti so razvidne iz tozadevnega razglasa, ki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
VELIKANSK ŠKANDAL V DUNAJSKEM OBČINSKEM SVETU.
Sinoči zvečer sta vprizorila socialni demokrat Schuhmeier in liberalec Ho-hensinner v dunajskem občinskem svetu take škandale, da sta bila izključena iz štirih sej. Šlo se je za 1000 kron podpore katehetskemu shodu, ki se je dovolila, dasi so hoteli socialni demokrati in liberalci počiti jeze.
ČUVAJ V BUDIMPEŠTI.
Hrvaški komisar Čuvaj je 20. t. m. odpotoval z ozirom na hrvaške zadeve v Budimpešto.
DVE ŠULVERAJNSKI ŠOLI ZAPRTI NA MORAVSKEM.
V	Krumavi je ukazal zapreti občinski svet šulferajnsko šolo, ker se ni vložila prošnja za vporabo šole. Pri Brnu je pa zaprla češka občina šulfe-rajnski šolski vrtec, ker ne odgovarja stavbnim in zdravstvenim predpisom.
POVIŠANJE GENERALA CANEVA.
Laški kralj je podpisal dekret, po katerem je povišan general Caneva za armadnega generala.
1200 MILIJONSKO NOVO RUSKO POSOJILO
je prevzel konsorcij francoskih in belgijskih bank. Subskripcijo izvedejo meseca oktobra. Obrestne mere še niso določili.
VELIKANSKI IZGREDI V BELFASTU.
V	Belfastu so zopet izbruhnili veliki nemiri. Protestanti so napadli katoličane, vlomili v več katoliških hiš in v katoliške cerkve in jih oropali. Policija ni mogla reda vzdržati.
IZGUBE OB BITKI PRI DERNL
General Rajzuli je brzojavil 19. t. m. zvečer: Pokopali smo 1134 mrtvih sovražnikov, ki so padli v bitki z nami.
RAZDELITEV PERZIJE.
Sazonov je došel dne 20. t. m. v London, da se določi usoda Perzije, ki
sm prou za prou za se ageterat, ne pa za gespuda Rajsnarja.«
»Ja, al res misija pridet spet u de-Želn zbor?«
»Na bod no sito! Kam pa misleš? Ke ne, de b se jest pustu tlela u deželnem zbore klerekalcem sekerat in mt za Pepčka! Nej sekeraja gespuda Rajsnarja, če ga čja mene pa na uja. Jest mam pred učmi Duni! Pu dneu in pu noč mam Duni pred učmi udkar se m je autumubil pufrderbu in na Duni čm pridet, če se usi na glava pustauja. Glih un dan se m je sajnal de me je puvabu sam presvetu cesar h seb na Duni, me putaplou pu ram in m reku, de nej nekar na zamerm, de sa tku iz mana naredi in de mu je hedu žou, de je pušlušu in ubugu tistga bradatga gespuda s Kamna. In, Pepe, moje saj-ne zmeri neki pumenja. Uš vidu, de u iz mene še use glih enkat neki, če u tu temu al pa unmu ušeč al ne. Jest sm za neki višiga ustvarjen, pa rec kar češ. Men zmeri neki notr prau, de um ratu ta nar mn še baron. In tekat uja zjal moj prjatli, ke sa res mislel, de se \im pustu kar tku teb nč men nč udrint u stran.«
»Buh jm dej sreča! Jest jm use ta nar bulš prvošm, če uja dal tekat kej za likof!«
No, tu rečem: kedr um jest ratu baron, more bt pa pjan ket muha
Boltatu Pese iz Kudeluaa.
sicer ostane kot država na papirju, a Rusi trajno zasedejo severno, Angleži pa južno Perzijo. Razgovarjali so bodo tudi o zgradbi transperzijske železnice in o njeni priklopitvi k indijskemu železniškemu omrežju. Podrobno se bosta Sazonov in Grey tudi pečala z Berch-toldovim predlogom in s položajem v Evropi.
SESTANEK ŠPANSKEGA KRALJA S PREDSEDNIKOM FRANCOSKE RE-PUBLIKE.
Uradno se potrjuje, da se sredi oktobra, ko se otvori mednarodni trans-pirenejski predor, sestaneta v Cane-fraaiu španski kralj Alfons in predsednik Francoske republike Falličres.
Boli no Bolkano.
Položaj za Turke je tudi po uradnih poročilih v Skadru in Draču nevaren. Skadrski vali je pozval pod orožje moha-medance, da branijo Skader in Brač. Ibrahim paša je celo glavarje albanskih moha-medancev prosil, da naj pošljejo 5000 mož na pomoč. Uradno se poroča, da so Malisori že večkrat poizkušali vdreti ▼ Skader, da osvobode zaprte kristjane. Pri Tuziju se bijejo neprestani boji.
Protesten shod Albancev v Zadra.
V	Zadru so 19. t. m. zborovali Albanci. Govorniki so opisovali, kako ječe Albanci pod turškim jarmom. Sprejela se je resolucija, ki zahteva neodvisno Albanijo.
Bombna eksplozija v mošeji. — Ubitih 50 oseb.
V	Čalabu, odrinški pašaluk, je v mošeji razpočila bomba. Ubitih je 50, nevarno ranjenih pa 20 oseb.
Nove bolgarske vstaške čete.
V	okolici trgov Kavadar in Gjumean so se pojavile nove bolgarske čete. Voditelji čet groze tržanom navedenih trgov, da jim morajo plačati davek, ker če tega ne store, jim požgejo hiše. Turki so poslali v ogrožene kraje dva bataljona.
Nevarna poročila iz Bolgarije.
Inozemskih potnih listov bolgarska vlada nič več ne izstavlja mladeničem, ki morajo k naboru. Ob srbsko-bolgarski meji so zopet uvedli prisilne potne liste.
Srbski princ Jarij se vrne v Srbijo.
Srbski dvor je obvestil javnost, da se začetkom oktobra povrne princ Jurij iz Švice v Srbijo. Sremljala bosta princa njegov osebni zdravnik dr. Nikolajevi^ in podpolkovnik Anjelkovič. Velik del prin-čeve prtljage so že pripeljali v Belgrad.
VELIKA LOTERIJA »SLOVENSKE STRAŽE.«
Večkrat smo že opozorili v »Slovencu« na veliko loterijo, katero s tisoč petstoštiriinpetdesetimi krasnimi dobitki v skupni vrednosti dvajsettisoč kron prireja ravnokar naša vrla »Slovenska Straža« na korist revnim slovenskim otrokom, katere domovini hoče ugrabiti tujec. Med dobitki so razni kmetijski stroji in krasne oprave. Žrebanje bo že začetkom novembra, zato hitite z nakupovanjem srečk. — Ena srečka velja samo eno krono. — Najbolje je, če »Slovenčevi« čitatelji ondi, kjer se srečke v prodajalnah ali trafikah ne dobi, prevzamejo v svojem kraju nabiranje onih, ki hočejo kupiti srečke ter na polo papirja v ta namen napravijo toliko takih prostorčkov, kolikor jih rabijo in izpolnijo, na primer:
Srečke »Slovenske Straže" naročajo iz
	-....................................	(tu se napiše kraj)	
1	Janez Kovač	posestnik	1 K
2	Peter Klepec	Čevljar	1 K
3	Marija Unčar	hči posestnika	2 K
4	Ivan Petek	sin posestnika	1 K
			
Skupno pet srečk — pet kron — ki naj se pošljejo na naslov
Ivan Kovač,
posestnik v ........................................
Ta zapisnik naj se pošlje »Slovenski Straži«, istočasno pa tudi denar po poštni položnici. — Tudi po društvih agitirajte, da ljudje srečke hitro naroče! — »Slovenčevim« naročnikom največ sreče pri srečkanju!
Spominjajte se pri vseh prireditvah, pri vseh veselih in žalostnih dogodkih »Slovenske Straže"!
PRIPRAVE ZA PASIVEN ODPOR POŠTNIH URADNIKOV.
V Pragi zborujejo dne 22. t. m. češki in nemški poštni uradniki glede na izboljšanje plač in napredovanja v službi. Trdi se, da bodo ob tem zborovanju tudi za pasiven odpor vse potrebno ukrenili.
POŠTNO IN BRZOJAVNO RAVNATELJSTVO NA KOROŠKEM.
S cesarskim odlokom dne 31. avgusta t. 1. se je ustanovilo poštno in brzojavno ravnateljstvo za Koroško. Poslovati prične najbrže 1. oktobra 1913, ko se zgradi lastno poslopje.
Dnevne novice.
+ Hrvaško-slovenski ZvrSilni Odbor. Kakor čujemo, odpošlje Vseslovenska Ljudska Stranka/ v Hrvaško Slovenski Zvršilni Odbor J)et članov, in sicer dva iz Kranjske, po ©nega pa iz Štajerske, Koroške in Goriške. Štajerska odpošlje dr. Korošca, Koroška dr. Brejca, Goriška poslanca F o n a, Kranjska pa načelnika stranke dr. Š u-s t e r š i č a , drugi zastopnik iz Kranjske še ni določen. Ustanovitev odbora bo izvršena tekom drugega tedna.
-f Slomškov teden. Prihodnji teden je Slomškov teden. V torek bo petdeset let, odkar je velikemu klicarju Slovencev zamrla na ustih zadnja beseda, ki je klicala Slovence k novemu življenju. Klic »Slovenske Straže« za proslavo slovenskega apostola Antona Martina Slomška je našel odziva po celi domovini, na tisoče in tisoče naroda se zbira v Slomškovem imenu ter se krepi ob njegovih zlatih naukih. Oddolžimo se v Slomškovem tednu vsi neumorno delujoči »Slovenski Straži« s tem, da ji pošljemo Slomškov dar ali da naročimo kolikor mogoče veliko število srečk njene velike loterije, ki jo prireja kot zaključek Slomškovih slavnosti v korist revnim obmejnim slovenskim otrokom,
-f- Kdo narodno dela. Naši liberalci se zadnji čas neizrečeno bahajo, koliko za narod delajo; prirejajo cvetlične dneve in veselice in polnijo svoj papir z narodnim ogorčenjem. To pa je tudi vse, kar so vstanu za narod narediti. Kako pa so takrat, ko so bili na Slovenskem s pomočjo zveze z Nemci na vladi, za narod delali, tega ne povejo. Zanemarjali so deželo tako v gospodarskem oziru, da se je ljudstvo v trumah izseljevalo iz presrečne kranjske dežele, kateri so gospodarili liberalci in so ljudstvo gnali s svojimi pogubnimi nauki v propad. Šele, ko je S. L. S. prišla na krmilo, se je začelo kulturno in gospodarsko delo v prid slovenskemu ljudstvu. Če so Slovenci v tem in onem oziru začeli propadati, je to zasluga liberalizma, če pa se sedaj dvigajo, je to zasluga S. L. S. Kako naša stranka smotreno in resno stremi za okrepljenjem slovenskega ljudstva, dokazuje zlasti njena zveza s Hrvati, ki rodi čedalje lepše sadove. Opatijski sestanek znači v tem oziru naravnost epohalen korak. Ker liberalci slovenskemu narodu ne privoščijo nobenega napredka, ako se vrši v znamenju S. L. S., ker bi potem ne mogli zabavljati, jih je opatijski sestanek silno presenetil in zato dajo v včerajšnjem »Narodu« glasnega duška svoji zadregi. Radi bi vse obrekli, pa ne morejo utajiti velikanskega pomena opatijske konference. Ta konferenca pomeni, kar se liberalcev tiče, da liberalci niso za politično okrep-ljenje slovenskega naroda prav nič trajnega in pozitivnega naredili, vse pa, kar ima za slovenski narod kaj pomena, je napravila S. L. S. Jasno je, da morejo Slovenci napredovati le v zvezi s hrvatskim narodom; edinole v zvezi s Hrvati zamore naše majhno ljudstvo doseči veljavo v monarhiji in v parlamentu. Močna in edina jugoslovanska delegacija v državnem zboru bo v enem dnevu za slovenski narod več dosegla, kakor neprestano liberalno narodno pisanje, kravaliranje in veseličenje liberalnih gospodičen in študentov. Tudi gospodarsko bomo Slovenci v zvezi s Hrvati več dosegli kakor sami, čisto gotovo pa več, kakor če bi vodili naše gospodarsko življenje liberalci, ki morejo v tem oziru dosedaj pokazati samo na svoje gospodarske polome. Nemcem ne bodo imponirale liberalne narodnoobrambne razstave, še manj njihove jeremijade o slovenskem narodu, ki bo po liberalnem prorokovanju leta 1960. popolnoma izginil, tako da ne bo niti prahu in pepela o Slovencih. Nemci nas bodo vpoštevali le, če se bomo v zvezi s Hrvati vsestransko utrdili na vseh poljih in reprezentirali parlamentarno moč, če bo naše ljudstvo ostalo zdravo in bo svoje bogate prirodne talente znalo izrabiti. Ako bi pa liberalci imeli odločivno besedo, bi pognali ljudstvo gospodarsko na boben, mladino bi splošno izkvarili, da bi vsa postala tako lena, kričava in brezplodna, kakor je danes liberalna mladež, katera ima narodnost na jeziku, v praksi pa se drži načela: Ubi bene, ibi patria, naša letovišča bi razsvetljevali z Dieselmotorji, delavec in kmet bi ostala brezpravna masa, brez
Eolitičnih pravic, kakor je bilo do takrat, o je zavladala naša stranka. Naj vendar
liberalci, ki se zdaj, ko nič ne pomenijo, tako strastno narodno napihujejo, povedo, kaj so storili za politično probujo ljudstva, ko so po Kranjskem in štajerskem paše-vali? — Kar se je naredilo, se je vse naredilo v času, ko so Slovenci bili še edini. Narodno delo liberalcev pa je sledeče: Razklali so s svojo neumno in brezuspešno protiversko gonjo Slovence v dva nasprotna tabora, zasejali med ljudstvo politični fanatizem, da so se Slovenci začeli med-seboj zmerjati kot psi, narodno najbolj delavni element, duhovščino, odbili, poprej narodno sokolsko vojsko izpremenili v liberalno agitačno društvo, razbili v Bohinjski Bistrici narodnoobrambno organizacijo, tako da hodimo danes tudi v tem oziru, žal, ločena pota, ljudstvo zasužnjili par bogatašem in mu branili vsak političen napredek v demokratični smeri, zanemarjali zlasti gospodarski napr*dek kmetskega prebivalstva, odtujili uradisjštvo ljudstvu, naposled pa se z Nemci zvtzali, in sicer, kak or so sami priznali, v ta namen, da slovensko krščansko misleče Ijitfstvo politično zatro! — Liberalci naj siktjo in vpijejo zdaj, kakor hočejo, naj se lažejo o S. L. S. in o sebi, kolikor jim drago, sledila jim bo le peščica zaslepljenih revežev, slovensko in hrvaško ljudstvo bosta pa korkkala pod praporom S. L. S. in Stranke Prava nasproti boljši bodočnosti, kakor je bila ona pod liberalno komando !
+ Kako bo slovenski narod napre« doval? Liberalni dijaki so te dni priredili v Ljubljani narodno - obrambno razstavo. Razstava je, po pravici rečeno, zelo revna. Skoro ves material sestoji iz kart in grafičnih tabel različne vrednosti, večinoma so izdelki dijakov, kateri se s statistiko in drugimi vedami, ki so temelj narodnoobrambnemu študiju, bavijo le bolj postrani. Zato material narodnoobrambne razstav« nikakor ni zanesljiv. Tudi ni prave uredbe po nobenih načelih; tukaj visi to, tam zopet nekaj čisto drugega, da ni mogoč noben pregled. Kar je najbolj važno, tega ne vidiš. O gospodarskih pogojih našega napredka se gospodom liberalnim narodnim braniteljem menda veliko ne sanja — in vendar je prav tu treba študij zastaviti. Med knjigami in brošurami je res važnega materiala zelo malo. Silno neokusni so pa komentarji gospodov radikalnih dijakov, s katerimi razlagajo gledalcem svoja risbe. Propadanja koroških Slovencev so n. pr. po pojasnjevanju liberalnih Ci« ceronov krivi klerikalci — Kranjska pa kljub klerikalizmu med vsemi slovenskimi deželami najbolj napreduje . . , Bo dobro, če bi kdo tem gospodom priredil kako razstavo, v kateri se bodo naučili logike. Kar je v tej razstavi res poučno, to nam jasno kaže, da imajo Slovenci veliko pogojev napredka in da bi v tem oziru kmalu lahko druge narode dosegli, ako bi se omejilo lz« seljevanje, to pa potom pametne predvsem kmečke gospodarske politike, kakor jo je začela S. L. S., ki pa je komaj od leta 1908. na krmilu in zato ni odgovorna za napake preteklih desetletij. Ali je Celovec od leta 1860. naprej, ko se stalno ponemčuje, bil klerikalen? Drugič vidimo v tej razstavi, kakor smo sicer že preje vedeli, da smo Slovenci najbolj zdravi narod v monaiv hiji, kar je temelj napredku in nas mo* re glede naše bodočnosti lc z optimizmom navdajati. Pa zakaj je naš narod zdrav? Zato, ker povečini še krščansko živi, ker ni pokvarjen, ker se varuje greha, ki ni le duši, ampak tudi telesnemu zdravju kvaren, ker se uspešno brani pred tisto lahkoživostjo, mehkužnostjo in perverznostjo, ki jo povzroča moderni materializem, ki je vera liberalizma. Končno nas tiči ta razstava, da more narod napredovat; le, ako se vsi ljudski sloji dvignejo in ne uživajo kulturnih dobrot in političnih pravic le člani kake kaste, kakor je to bilo v liberalni eri. Skratka, vss nas uči, da smo Slovenci po vplivu liberalizma drčali navzdol, tako da se & danes pozna, pod krščansko demokratično politiko pa si je naše ljudstv) opomoglo in se dviga.
-f Kako so občutljivi! Današnji »Dal« je hudo užaljen, ker imenuje zadnji »Domoljub« Sokole »smrdokavre«. To, pravi »Dan«, si bodo Sokoli zapomnili. Glejte no, kako so naši liberalci naenkrat nežnočuteči! Dan na dan psujejo po svojem časopisju Orle s »čuki«, »ministranti«, »farškimi podrepniki«, jim očitajo vse grehe tega sveta, uboj, prešeštvo, jih sploh na najgnjusnejši način zasramu-jejo. Bogvari pa, če kdo Sokolom kaj reče! Toda, če bodo liberalci še naprej tako zabavljali, se utegne omenjeni izraz Sokolov res prijeti. V politiki se vrača vedno z isto mero.
-f Družba sv. Mohorja šteje letos skupno 76.567 udov, za 6288 udov manj kot lani, kar je gotovo vzrok splošne draginje. Ljubljanska škofija šteje 28.925 udov, za 3412 manj kot lani; lavantinska škofija šteje 24.345 udov, za 2164 manj kot'iani; goriška nadskofiia 9574 udov. za ISDjl
kot lani; krška škofija 6091 udov, za 201 manj kot lani; tržaško-koprska škofija 4805 udov, za pet več kot lani; škofiji Poreč in Krk 133 udov, za 2 manj kot lani; senjska in dalmatinska škofija 218 udov, za 20 manj kot lani; zagrebška nadškofija 377, za 41 manj; djakovska škofija 73, za 16 več; bos-niške škofije 141, za 14 manj; somboteljska in druge ogrske škofije 220, za 19 več; se-kovska škofija 433, za 101 manj; razni kraji v Avstriji in v ostali Evropi 377, za 41 več; Amerika 2550, za 311 več; Afrika in Azija 155, za 3 manj. — Za leto 1913. naznanja »Družba sv. Mohorja« naslednje knjige: 1. Koledar Družbe sv. Mohorja za leto 1914. 2. Pravljice, spisali Utva in Mira, ilustriral V. Cotič. 3. Mlada Breda, Spisal dr. Iv. Pregelj. Slov. Večernic 67. zv. 4. Zgodovina slov. naroda, 3. zv., spisal dr. J. Gruden. 5. V tem znamenju boš zmagal, spisal dr. Zore. 6. Molitvenik: Krščanska mati, spisal J. M. Seigerschmied. — Družbo sv. Mohorja bi opomnili, da je bil Anton Martin Slomšek njen ustanovitelj in naj se vsaj prihodnje leto na 50 letnico njegove smrti primerno spomni.
4- Katoliško politično društvo za radovljiški okraj ima svoj občni zbor v nedeljo, dne 29. t. m. ob pol 4. uri popoldne v stari šoli na Bledu. Dnevni red: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo tajnika in blagajnika. 3. Poročanje poslancev gg. Iv. Pibra in vit. Jos. Pogačnika. 4. Volitev odbora. 5. Slučajnosti.
-(- Framasoni so, kakor se poroča iz Pariza, sklenili začeti zopet z veliko propagando. Veliki mojster portugalskih fra-masonov, Magalhaes Lima, je izjavil, da je treba na vsej črti zopet klcrikalizem napadati. Slavni Lima bo v to svrho oktobra 1.1. prišel v Prago, na Dunaj in v Budimpešto. — Rezultat tega bo, da si bodo jeseni ali pozimi liberalni listi celega sveta izmislili kako krvavo storijo o »klerika-lizmu« in nato začeli z gonjo ter seveda vpili, da jo je »klerikalizem« izzval. Poznamo te tiče. Značilno je, da bo Magalhaes Lima, ki razširja na Portugalskem tako svobodno misel, da je mora celega omikanega sveta sram biti, počastil s svojim obiskom najprej Prago. Praga je središče slovanskega liberalizma, sokolstva in svobodomiselnega slovanskega dijaštva. Sem se bo tedaj podal general framaso-nov. Zato ni čuda, da so zdaj že Rusi iz-prevideli, da je slovansko sokolstvo organizacija, ki se vodi po načelih mednarodnega svobodomiselstva. To bo odprlo polagoma vsem krščanskim Slovanom oči, kaj se v Pragi zbira in s kakšnimi idejami hočejo iz Prage vun Slovanstvo prepojiti. Iz Prage se bo razširjal duh Magalhaesa Lima, duh portugalstva, torej pozor! Katoliški Slovani bodo stali dobro na straži.
-f Politični romani. Ravnatelj Ivan Hribar, ki je padel z županskega stola v Ljubljani kakor sodnik Heli, se šele zdaj zaveda velikosti tega padca in je začel sedaj iskati tiste hudobe, ki ga je vrgla iz magistratovega paradiža in postavila pre-denj ognjeni meč, da ne more več nazaj. To hudobo je sedaj dobil, in sicer v nedeljo, dne 15. septembra v gostilni Češno-varja na Dolenjski cesti jo je pokazal »dragim prijateljem«, ki so se zbrali na shodu narodnonapredne stranke, in jo v sredo nato še v »Narodu« bolj natanko popisal. G. Hribar je najprej opozoril »zbrane« ■volivce na to, da je to, kar bo povedal, velika »skrivnost«, neke vrste razodenje, katero odkriva samo »zvestim prijateljem«. Nato pa pravi: Mene ni vrgel ne cesar, ki je bil mene od srca »vesel«, ne ljubka Lina Kreuterjeva in nemški Volskrat, ki sta me hodila tožit na Dunaj zaradi potovanj na Rusko, tudi Schwarz, niti Nemci niso mogli prepričati ministrstva o moji krivdi, pač pa dr. Šusteršič in pa glavni krivec deželni glavar pl. Šuklje. »Narod« za Hribarjem piše:
»Dr. šusteršič se je namreč dogovoril r, deželnim glavarjem Šukljetom in ie ta je kot deželni glavar, — tedaj kot oseba, stoječa na čelu urada, ki ima vrhovno nad-zorništvo nad občinskimi upravami, potoval k takratnemu kornemu poveljniku v Gradec. Le-temu je župana Hribarja slikal kot protidinastičnega, nepalrijotičnega in povzročitelja protivojaškega gibanja v Ljubljani. Korni poveljnik se je peljal k cesarju ter je ondi izposloval, da jc cesar dal ministrskemu predsedniku naročilo, naj Hribarjeve izvolitve ne predloži v potrditev,*
Tako je Ivan Hribar v sveti jezi pripovedoval »ogorčenim prijateljem« in Bog ve, kaj bi se bilo zgodilo, da sta bila dr. Šusteršič in pl. Šuklje navzoča pri eposu »Kralja Ivana Hribarja sreča in konec«.
Sinoči pa je prinesel »Narod« na uvodnem mestu sledeči popravek:
»Vsa očitanja so, v kolikor se tičejo moje osebe, popolnoma neistinita in neresnična. Res je namreč, da mi nikoli nihče ni naročil ali z menoj se dogovoril, da bi postopal proti potrditvi g. Ivana Hribarja kot mestnega župana ljubljanskega. Res je dalje, da nikoli nisem potoval h korneinu poveljniku v Gradec, ter sploh nikoli niti s kakim kornim poveljnikom niti s kakim drugim vojaškim dostojanstvenikom nisem bcsedice izpregovoril o g. Hribarju, Konč-
no je res, da nikoli in proti nikomur nisem slikal župana Hribarja kot protidinastičnega, nepatrijotičnega in provzročilelja protivojaškega gibanja v Ljubljani. — Na Kamnu, 19. septembra 1912. — Fran pleni. Šuklje.«
Pravijo, da se je včeraj dr. Tavčar od srca smejal, liberalci da so kleli in zabavljali čez Ivana Hribarja, ki je svoje »drage prijatelje« tako potegnil, Ivan Hribar bo pa zopet zadel nase to težko breme in iskal, kam bi ga naslonil. »Die Geschicht' ist aus, geh'mer nach Haus.«
+ Politična perica. Ivan Hribar je postal sam svoja politična perica. Pri tem bi rad namazal druge, če bi kdo — držal. Kar se tiče njegovih napadov na Šukljetovo osebo, tu ne bomo mnogo govorili, ker Šukljeta ne moremo več prištevati S. L. S. Šuklje je svojo povedal v popravku v »Slovenskem Narodu«. Kar se pa S. L. S. tiče .pa moramo na članke v »Edinosti« in »Narodu« povedati, da jc debela neresnica, da je S. L. S. kako vlogo igrala proti Hribarjevi potrditvi. Ravno nasprotno je resnica: S. L. S. je od vlade naravnost zahtevala potrditev Hribarja, da pa je bil Hribar na tako slabem glasu, da tudi intervencija S. L. S. njegovi potrditvi ni nič pomagala. Tega je kriv Hribar sam. Zato naj svoje perilo pere kakor mu drago, proti temu, da bi ga pa pral s sumničenji na S. L. S., moramo najodločnejše protestirati. S takimi sredstvi S. L. S. ne dela, taka sredstva prepušča liberalcem. Naši stranki je to vseeno ali je na županskem stolu ljubljanskem Hribar, dr. Tavčar, dr. Triller ali pa brivski mojster Franchetti, eden ali drugi je njen nasprotnik. Ravno S. L. S. se je zavzela za avtonomijo mesta takrat, ko sta dr. Tavčar in dr. Triller pod vodstvom svojega politika Ploja pogajala se z vlado o Hribarjevem nasledniku ob času, ko na Dunaju še ni bilo odločitve. To je Hribar sam dal pisati v rajnem »Jutru« in to perilo naj pere naprej!
+ Nov način utrditve Slovencev.
»Edinost« je te dni pisala, da je Hribar hotel pred vsem utrditi tla slovenstvu v središču domovine. — »Edinost« naj pogleda Hribarjev nemško pisani podpis na nemško - slovenski liberalni pogodbi, pa bo videla, kako silno originalen je bil Hribar pri tej »utrditvi«.
-i- »Uspehi« mladinskih politikov. Celo Ivan Hribar je zadnjič priznal to, kar smo mi vedno trdili. Ivan Hribar je govoril: »Znani so vam september-ski dogodki, ki so jih vprizorili pre-vročekrvni mladi ljudje in ki sem jih jaz vedno obsojal. Ob tej priliki moram tudi omeniti, da so nas ti dogodki vrgli za celo vrsto let nazaj, ravno ko je bila Ljubljana že tako popolnoma slovensko mesto, da na Dunaju o kaki dvojezičnosti njeni niti sanjali niso«. — Nič nimamo pristaviti tem besedam velikega liberalca, kakor: Volite s Slovensko Ljudsko Stranko! Proč od »uspehov« mladinov!
Liberalno orožje. Podobno, kakor je Hribar napadel Šukljeta in sedaj dobil, kar je iskal, je tudi profesor Reisner na enem zadnjih shodičev napadel naše poslance, češ da so denuncirali nekega su-plenta, da se je kot dijak vedel nepatrio-tično in da vsled tega ni bil imenovan. Nasproti temu pribijemo, da je to od kraja do kanca zlagano. Prepričani pa smo, da profesor Reisner pred ljubljanskimi Volitvami ne bo imel poguma, da bi popravil svoje neresnične trditve!
-j- Ljudsko šolstvo. Imenovani so: Jož. Lavrič za nadučitelja v Kovorju; Terezija Rant, učiteljica na Malenskem vrhu.
—	Upokoji se učiteljica Roza Špilar-Jelenc.
—	Ustanove Leopolda Philipp dobe Frančiška Grum, Frančiška Zupančič, Ana Grebene, Terezija Vranič, Leopoldina Abram in Teodor Račič. — Verouk se bo v 6., 7. in 8. razredu učil po dve uri na teden, ako c. kr. učno ministrtvo pritrdi.
-f- Srcdnješolstvo. Za suplente so imenovani: za I. gimn. v Ljubljani: Kobal, Bradač, Dolenec, Gnezda, Grošelj, Osana, Prebil, Sodnik, Volavšek in Zidar; za II.« gimn.: Pavlič, Škerlj in Leskovšek; za Kranj: dr. Mischitz, Malnar, Dolžan, Kmet in dr. Kotnik; za Novo mesto: dr. Rožman, Prosen in Stopar; za Idrijo: dr. Omcrsa.
— Zanimivosti iz Zagorja ob Savi. Zanimivo jc, kako so naši liberalci dosledni. V zadevi Marija-Medved-Koprivc se je na protestno listo, ki jo je priobčil Naroda, podpisal tudi Dragotin Korbar ter z drugimi podpisanimi liberalci vred protestiral zoper škandalozno in »umazano« pisavo »Dana«. Človek bi mislil, da je Dragotin Korbar »Danov« najhujši nasprotnik. Toda Dragotin Korbar jc toliko dosleden, da vkljub temu, da je zoper »Dan« protestiral, istega z navdušenjem razpečava in prodaja v svojih prostorih. Res, nič ni bolj pristno liberalnega nego da liberalec sam sebi daje klofute. — »Ljudska gospodarska zadruga« prodaja v svoji zadružni pro-
dajalni dnevne številke »Slovenca«. Vse nnSe somišljenike poživljamo in vabimo, da kupujejo »Slovenca« v naši prodajalni. Le
z razširjanjem in čitanjem našega političnega dnevnika se bo stranka širila in bo dobila politično naobrazbo v vedno večji meri, z njo pa bo rastla tudi strankina zavest. Proti »Danu« in »Zarji«, katera nima več toliko naročnikov kakor prvotno, vkljub vsemu pritisku in agitaciji socialnih demokratov, najboljša odpomoč: Širimo »Slovenca«!
—	Iz Rožne doline. »Slovenski Narod« jc dne 12. t. m., štev. 209 napadel »Olepševalno društvo v Rožni dolini«, da. so preplavljene ceste in parcele v njegovem okolišu, češ, da se odbor ne gane, da bi to preprečil. Kakor vsako leto, tako se bodo tudi letos v mesecu oktobru jarki iztrebili, ampak samo po naselbinah, katere spadajo v Rožno dolino, nikakor pa ne tam, kjer ukazuje dopisnik »Slovenskega Naroda«. Dopisnik naj bi prav dobro na oči potisnil očala ter pogledal preplavljeno cesto, parcele in jarke, osobito tisti velik mejnik, na katerem stoji sledeči napis: »Meja mestne občine ljubljanske.« Ako so bile parcele »Železniškega stavbenega društva« in Pot v Rožno dolino (tako se zove ulica) pri hiši štev. 42 preplavljene, naj sc dopisnik obrne na ljubljanskega župana dr. Tavčarja, nikakor pa ne na »Olepševalno društvo«, ker omenjeno društvo na tuji posesti nima nikakega popravila. G. dopisniku priporočamo, da naj se v drugič raje poprej prepriča, da se ne bode pred ljudstvom osmešil. Kritikovati je lažje, nego pa delati. Če je pa dopisnik res tako delaven, kakor se kaže, se priporoča, da napravi pri mestni občini ljubljanski pokJon ter jo do tega privede, da se jarki iztrebijo v kolikor se ljubljanske občine tiče, oziroma da sam vzame lopato in se potrudi toliko osna-žiti jarke po mestnem svetu, v kolikor to sam želi, potem mu bomo pa tudi mi hvaležni, ker le od naših jarkov dalje ovira odtok vode. — Odbor.
—	Častno svetinjo za 401etno zvesto službovanje je podelilo kranjsko deželno predsedništvo cestarju Antonu Homovcu v Črnem vrhu nad Idrijo.
—	Ljudsko šolstvo. Novomeški okrajni šolski svet je imenoval abs. učit. kandidatinjo Marijo Kern za pro-vizorično učiteljico in voditeljico na enorazrednici v Zvircah. — Abs. učit. kandidat. Ivan Verbič je imenovan za prov. učitelja na petrazrednici v Borovnici.
—	Zavratn! umor. Malo čez polnoč, dne 18. t. m., jc šel Anton Gradišek, županov sin iz Sp. Stranj kosit otavo. Kar skoči za njim izza grmovja nek ponočnjak in mu s sekiro razbije lobanjo. Gradišek jc danes umrl. Lopovu so na sledu.
—	Sneg na Koprivniku v Bohinju je v noči dno 19. na 20. septembra iz-nova padel po gorah prav do vasi. Toplina zjutraj samo + 2" R. Otavo in ovsa še niso spravili, ker jim vreme nagaja.
—	Mlatilnica je raztrgala roko Primožu Uršič na Kregarjevem pri Stranjah. Malo preveč žganja.
—	Zdivjana ženska v šolski sobi.
Iz Mirne peči: Pretekli torek med popoldanskim šolskim poukom jc prišla v šolo Margareta Gorenc, kočarica iz Polane ter zahtevala od učiteljice drugega razreda, gdčne Frančiške Sever, neko knjigo, češ, da jo jo pred dvomi leti za svojo hčerko kupila. Gdčna Sever je Marjeti Gorenc odgovorila, da ji ni o knjigi ničesar znanega in je nato poklicala učiteljico gdčno Kavčič, ki naj bi povedala o knjigi. Ko je pa učiteljica Kavčič stopila v lokal drugega razreda, jo jc Gorenc po kratkem razgovoru začela tako grdo psovali in kričati, cla jc prišel tudi učitelj tretjega razreda, g. Franc Ivane, zraven in skušal ljuto žensko pomiriti in jo spraviti iz šolskega poslopja. A tudi ta jo ni mogel pomiriti, marveč je Gorenc tudi njega opsovala in mu prisolila klofuto. Končno se jc šc oglasil v šolskem poslopju Jožef Koščak, predsednik okr. šolskega sveta ter tudi ta uplival na Margareto Gorenc, da naj bi bila mirna in tiha, kar pa tudi ni veliko pomagalo. Nazadnje so vendarle žensko vun spodili. Zunaj pa jc Gorenc pobrala precejšen kamen ter ga zagnala proti gosp. ,T. Koščaku, ki je stal v njeni bližini. Gorenc so naznanili orožnikom.
—	Petletnega otroka povozil. Dne 19. t. m. je Franc Gravič iz Golncvasi vozil Irugo peska k predoru v Novo mesto. Pred gostilno »Na vratih < v Novem mestu, kjer je cesta zožena, mu oade fantek Aniona Springer iz Podgorc pod voz. Nesrečnežu so šla kolesa čez prsa in so mu zlomila tudi levo roko ter ga znatno poškodovala. Fantička so odnesli v bolnico »Ccsarice Elizabete«. Težko, da bi okreval.
—	Napad na orožnike. Dne 17. t. m. se je zbralo v gostilni Marije Berdaus v Vidmu nad 40 fantov, kateri so sc začeli
med seboj pretepavati. Oštirka je poslala po orožniško asistenco. Ta je tudi ob 12. uri ponoči prišla. Ko fantje to ugledajo, začno še bolj razbijati. Najbolj nevarnega razgrajača in pretepača Janeza Zabukov-ca iz Malevasi so potisnili orožniki na prosto. Pred vrata pa se je postavil orožnik z nasajenim bodalom, češ, da ta ne pride zopet v sobo. Ko so pa to zapazili drugi fantje, ki so stali pred hišo, so se oborožili in hoteli vdreti v gostilniško sobo. Skočili so na povelje Zabukovca na oiožnika, prijeli za puško, za katero so se potem borili. Orožnik je puško obdržal, pač pa mu je snel eden fantov bodalo. Orožnik je sunil nato proti Zabukovcu in ga podrla na tla. Zabukovc je začel nato vpiti: »Zdaj pa le po njem, ubijte hudiča, udari ga po glavi!« Iz sobe je potem prišel drugi orožnik in oštirka, nakar so fantje zbežali, Orožnika sta iskala izgubljeno bodalo, pa ga nista našla, pač pa sla prijela Zabukovca, Id je vpil: »Le išči, hudič, bajonet, boš vsaj ob službo, saj sem ga zlomil na dva kosa« — in oddala strastnega pretepača sodišču,
—	Aljažev Dom v Vratih ostane, ker je pričakovati, da bo sedaj lepo vreme, do vštetega 6. oktobra t. 1. odprt in oskrbovan.
—	Naročene Slomškove podobice za šolsko mladino je »Slovenska Straža« razposlala. Nova naročila takoj izvrši. Ena krasna podobica velja samo 5 vinarjev-Hitite z naročili.
»SLOVENČEV« PODLISTEK.
Opozarjamo prijatelje »Slovenca«, da pričnemo prihodnji torek s priob-
če van jem prekrasne povesti
»Roža svet a«, Angleški spisal H. R. Haggard.
Kdor bo pričel čitati to povest, čila l jo ho z zanimanjem clo konca. Nismo se strašili nc truda ne stroškov, da čitateljem »Slovenca« podamo rea neka j izrednega.
Agitirajte pov;od za nove naročnike aH kupujte posamezne številke »Slovenca«!
DOGODKI NA OGRSKEM.
Priprave ogrske opozicije in ogrske vlade ob .usedanju ogrske delegacije na Dunaju.
Grof Mihael Karoly jc izjavil, da se odpelje z več poslanci na Dunaj, kjer nameravajo ob zasedanju ogrske delegacije razgrajati, bodisi v zborovalnici dslcgacij ali pa na ulici. Preskrbljeno da je že vse, da če bo kdo aretiran, se založi kavcija in da dobe aretiranci zagovornike. Grof Karoly baje sam pokrije stroške za izlet ogrske opozicije na Dunaj. Ogrska vlada je baje že vse pripravila, da morebitne izgrede v kali zaduši. V dunajski palači ogrskega ministrstva bo skrbela za red ogrska policija. Vzdrževatelj reda in krotitelj ogrske opozicije v ogrskem državnem zboru, policijski višji nadzornik bo odposlan s sto budimpeštanskimi policisti na Dunaj. Ker posvetovalnica, kjer zboruje ogrska delegacija, ni velika, jo nameravajo vladni poslanci sami zasesti. Če se pa kljub temu posreči opoziciji vdreti v posvetovalnico, bo pa imel Pawlik besedo in bo vrgel na cesto razgrajače. Na cesti pred palačo bo pa skrbela za red dunajska državna policija. Z Dunaja poročajo, da je bil žc včeraj Pawlik na Dunaju, kjer si je že ogledal zborovalnico, po drugih poročilih pa včeraj Pawlik še ni bil na Dunaju.
Lukacs toži Desyja, ki ga je obdolžil, da je za volitve porabil 4,000.000 kron državnega denarja.
Lukacs hoče poslanca Desyja Uradno tožiti radi očitanja, da je za volivne namene porabil 4,000.000 kron državnega denarja. V klubu vladne stranke je izjavil Lukacs, da ni niti enega vinarja mogoče poneverili iz državne blagajne, da bi po-neverjevalca ne prijel računski oddelek državne blagajne ali pa državni računski dvor. Izjavil je, da rad odstopi, a da hoče prej napraviti red na celi črti in ga trajno zagotoviti, tako da bo večina lahko nemoteno vladala. Drugače nc sklene miru.
Polyak odpuščen iz službe.
Policista Polyaka, ki ni hotel odstranjevati opozicionalnih poslancev iz državnega zbora, so radi nepokorščine odslovili iz službe in ga izpustili iz preiskovalnega zapora.
Predsednik ogrske magnatske zbornice nevarno obolel.
Predsednik ogrske magnatske zbornice, grof Albin Szaby, jc nevarno obolel.
Merske novice.
š Shodi S. K. Z. V Šmartnem pri Velenju se vrši jutri, dno 22. t. m. po rani maši shod S. K. Z. v Društvenem domu. Govori poslanec dr. Karol Ver-stovšek.
š Celjske novice. N e m š k o - s 1 o-
venski gimnazijski razredi. Na tem zavodu jc bilo začetkom nove-
ga šolskega leta sprejetih 191 učencev, in sicer šteje I. razred 71, II. razred •50 + 1, III. razred 36 -f 1 in IV. razred 25+1 učencev. I. in II. razred se bosta delila. Profesorski zbor se v toliko spremeni, da je na zavod imenovan za učitelja g. R a b u z a iz Maribora. — D v a nova slovenska obrtnika sc naselita v kratkem v našem mestu, in sicer en tapetnik in en dimnikarski mojster. Za podjetne slovenske obrtnike s primerno glavnico se dobi tukaj še vedno dovolj kruha. — Nemško državno obrtno šolo hočejo dobiti v Celje. To je povedal v eni zadnjih občinskih sej novozapiuseženi celjski župan dr. Jabornegg. — Ponesrečen kaznjenec. Kaznjenec Martin Ramšak je delal te dni v Maj-dičevem mlinu na Spodnji Hudinji pri Celju. Po nesreči je padel pri vzpenjači iz tretjega nadstropja na tla ter zado-bil pri tem hude poškodbe. Poklicani zdravnik je odredil takojšnjo odpelja-tev ponesrečenca v bolnišnico.
š Novo indastrijelno podjetje velike obsežne lesne trgovine se namerava ustanoviti pri splošno znanem »Rogovilcu« (Habehvirt) pri Solčavi v Savinski dolini. Ustanovila se je nekaka družba tamošnjih kmetov in se je z gradnjo priprav za žage, ki so pro-računjene na približno 100.000 kron, že pričelo.
š Transmisija ga je zagrabila. V
valjčnem mlinu v Jurovcih pri Ptuju je ponoči stražil mlinarski pomočnik Alojzij Praprotnik. Proti 3. uri zjutraj je hotel kljub prepovedi spustiti v tek auažilni stroj za žito. Praprotnika jc pri tem zagrabila transmisija ter mu odtrgala eno roko Težko ranjenega so še isto noč spravili v ptujsko bolnišnico.
š Vlom. Iz Radgone: Pri posestniku Ferdinandu Pajlu in davčnem uslužbencu Francu je bilo ukradenih več stvari v skupni vrednosti okrog 200 kron.
š Požar. V Črešnjevcu so zgorela gospodarska poslopja kmetov Gregorja Koren in Jožefa Frešerja. Škoda je precejšnja. Kako je nastal ogenj, ni znano. Ako bi bil pihal veter, bi bila lahko zgorela cela vas.
š Pri občinskih volitvah v občini Gradišče blizo Sv. Duha na Ostrem vrhu so zmagali liberalci.
š Utonila je te dni v potoku Dretja blizu Nove Štifte okrog 70 let stara Marija Podbregar, p. d. Spod. Vertač-nica. Že dalje časa je bolehala, v novejšem času pa se ji je omračil um: odšla je z doma, zašla v pi'ecej naraslo Dretjo ter utonila.
š Smrtna kosa. V št. Janžu na Dravskem polju je umrla povsod priljubljena posestnica G. Šolar, p. d. Re-pička. — V Rožičkem vrhu pri Št. Jur-ju ob Ščavnici je umrl 19 letni mladenič Jožef Fras. — V Cmureku je umrl te dni Radeckijev veteran Karol Simon, čič, 85 let star. Udeležil se je italijanske vojske v letih 1848 in 1849. — V Velenju je umrla grofinja Bianka pl. Adamovich v starosti 75 let.
š Ker se ni hotel ločiti od iene. Iz Dusendorfa na Srednjem Štajerskem poročajo sledečo zgodbico: Zakonska Langl v Dusendorfu sta sc hotela ločiti; vendar pa mož ni hotel privoliti v kako odpravnino za ženo. Ta se je pa oblekla v hudobca in obiskovala svojega moža ponoči. Strašila ga je z različnimi mukami in izsilila iz njega sčasoma 2800 kron. Ko je končno Langl s pomočjo sosedov vendar pzišel ženi na sled, je ta neznano kam izginila.
Š Povozil je v Mariboru v prejšnji Poštni ulici neki kolesar soprogo gimnazijskega ravnatelja gosp. Tomin-ška. Gospa je dobila na roki poškodbe.
š Razpisani učiteljski mesti. Na dvorazredni ljudski šoli v Št. Florjanu pri Rogatcu (II. krajevni razred), je razpisano mesto učiteljice. Prošnje do 13. oktobra. — Na štirirazredni ljudski šoli v Mozirju (II. krajevni razred), je razpisano mesto učiteljice. Prošnje so vložiti do 15. oktobra t. 1. pri krajnem šolskem svetu v Mozirju.
š Na paši utonila. V Godamercih pri Ljutomeru je pasla posestniška hči Antonija Lajh svinje. Pri tem jo je prijela božjast in jo vrgla čez nek breži-ček v bližnjo m - ' o, kjer je v nezavesti utonila.
Primorske vesii.
p Za deželnozborske nadomestne volitve v Pulju so Lahi, kakor smo poročali, postavili za kandidata dr. Antichievich. Dr. Antichievich je hrvatski renegat, naj-strupenejši kamoraš, kar si jih je mogoče misliti, iredent od nog do glave, ima pa vsled svojega znanstva kot spreten zdravnik in osebnega nastopa veliko zvez ter se zdaj zlasti okoli mornariških krogov plazi, poudarjajoč svoj »patriotizem«. Hrvaški kandidat je Josip Stihovič, ki bo imel precej hudo borbo. Upati je, da pa-triotični fcrogi ne bodo šli na lim dr. Anti-
Nova električna rudarska varstvena svetilka nadinženirja Fa-berja v Dortmudu, za katero je angleška vlada izplačal dvanajst tisoč mark nagrade.
NOVA ELEKTRIČNA RUDARSKA VARNOSTNA SVETILKA.
Angleška vlada je razpisala konkurenčne nagrade za rudarske varnostne svetilke. Izmed 193 svetilk je dobila prvo nagrado 12.000 mark rudarska električna varnostna svetilka nad-inženii'ja Falberja iz Dortmunda. Sve-
tilka, ki jo kaže naša slika, obstoji iz akumulatorja, spodnjega in zgornjega dela. Kljub solidni izvršbi ne tehta več kot 2 kg. Žarnica sveti za pet. sveč ter gori po napolnitvi akumulatorja 16 ur neprestano. Svetilka nudi popolno varnost pred treskavimi plini in so katastrofe popolnoma izključene.
chievichu, ki ga mi že jako dolgo poznamo kot ultra Italijana.
p Delovanje »Dobrile«. Iz tajniškega poročila kat. hrvatskega akad. društva »Dobrile« v Istri posnemamo, da je osnovalo društvo 12 mladeniških društev s 400 člani, nabavilo si je nadalje čitank, zvezkov in svinčnikov za poučevanje analfabetov; v Borutu n. pr. se je na ta način 40 ljudi naučilo brati in pisati, predavanj za ljudstvo so priredili Dobrilčani 19, pohodov od enega do drugega mladeniškega društva se je vršilo 50.
p Kriza obstoja v istrskem akademič-nem društvu »Istra«, ki se izdaja za nestrankarsko, a je v istini večalimanj liberalnega duha. Članov je 20, a od teh je le šest članarino plačalo. Drug drugemu očitajo nedelavnost in se po listih napadajo. Organizacija polovičarjev torej nima sreče.
p Gospodinjski tečaj v manjšem obsegu se je vršil začetkom tega meseca s podporo »Zadružne Zveze« v Dobrinju na otoku Krku. Poučevala je gdčna 'fittia Peče, tečaj je pohajalo 40 deklet.
p Samoumor neznanca. Iz Gorice 20. septembra: Danes popoldne okrog pol 2. uri se je vrgel na Soški cesti s j Korenjskega mosta v globočino neki neznanec, star 18 do 20 let. Obležal je mrtev z razbito glavo. Identitete niso še mogli dognati, gotovo pa je, da je tujec in ne Goričan.
p Naprednjaštvo. Pred nekaj dnevi so nekateri malopridneži onesnažili nabrežinsko cerkev s kravjekom in z drugo nesnago.
p Izprememba poštnih okrajev. Vas Nogaredo, ki je spadala k c. kr. poštnemu uradu Chiopris, spada od 1. septembra t. 1. sem v dostavljavni okraj c. kr. poštnega urada Visco ob goriško-italijanski meji. — Ker je začela 1. t. m. na Vrhu (pri Grahovem ob Bači) poslovati poštna nabiralnica, se je vas Vrh (Bukovo) odcepila od poštnega urada v Cerknem, in vas Sveta Viška gora od poštnega urada Slap ob Idriji ter sta se obe imenovani vasi priklopili k do-stavljavnemu okraju c. kr. poštnega urada v Grahovem ob Bači. — Ker posluje od 1. t. m. poštna nabiralnica v Vinesu, so se vasi in selišča: Baldinišče, Cer, Gorica, Marcinica, Bobaki, Golja, Jureški, Marko-lini in Markoči odcepili od poštnega do-stavljavnega okraja Sveta Nedelja (Sta Domenica di Albona) ter se priklopili k dostavljavnemu okraju c. kr. poštnega urada v Labinu.
p Brzojavno zvezo sla dobila zadnji čas c. kr. poštna urada Materija (v političnem okraju Voloska) in pa Salvore (v političnem okraju Koper).
p Nova poštna nabiralnica je začela poslovati 1. septembra t. 1. v Vinesu (v političnem okraju pazinskem) ter ima svojo poštno zvezo s c. kr. poštnim uradom v Labinu.
p Selškega pismonoša so dobile naslednje v dostavljavnem okraju Pulj 1 se nahajajoče vasi in selišča: Petris, Deghen-ghi, Loborik, Radeka, Wassermann, Mon-tič in pa Valtura, katerim bo dostavljal pošto poštni sel trikrat na teden, in sicer: v ponedeljek, sredo in petek. Vsled tega sta s 1. septembrom t. 1. poštni nabiralnici v Valturi in pa v Loboriku prestali poslovati.
p Plazovi v septembru. Na Po-
reznu, ki pač ni Bog ve kako visok hrib, je nesel plaz žc štiri kupe sena. No, upanje je, da bodo posestniki, če se sneg stopi, še kaj od tega dobili, če ne bo za krmo. bo vsaj za steljo.
pV goriški deželni blaznlci bodo
prizidali paviljon za kronične blazni-ke, ki je proračunjen na 250.000 K.
Polresi ob marmsrskem morja.
Iz Carigrada poročajo, da se od 9. avgusta, ko je v primorju ob jugozahodnem Marmarskem morju povzročil potres grozno opustošenje, trese zemlja skoro neprestano. Skoro vsak drugi dan se pojavljajo več ali manj močni potresni sunki, ki vznemirjajo prebivalstvo v glavnem mestu. Bedaste govorice seveda še bolj pospešujejo vznemirjenje. V zadnjih dneh ramazana so pridigovali nekateri hodže v mošejah, da bo v 40 dneh, štetih od 9. avgusta, potres porušil ves Stambul. Ko je preteklo nedeljo nenadoma nastal močen vihar, so mnogi res mislili, da se bliža konec sveta ter so prebili celo noč v molitvi na strehah svojih hiš. 14. t. m. je ob pol 1. uri ponoči v Ganohori, kot se imenuje nesrečna pokrajina ob Marmarskem morju, zopetni potres uni čil vse, kar je še ostalo od 9. avgusta. Kar je še bilo hiš in koč v vaseh My-riofito, Ganos Hora, Avdimion, Pere-staris itd., je ta drugi potres vse uničil. Podrle so se tudi novonapravljene opekarne. Vse cerkve in samostani so močno poškodovani. Prebivalstvo je brez kruha in v največji revščini. — Ni dvoma, da sta bila potresa 9. avgusta in 14. septembra tektonična, posledica pogrezanja obrežne pokrajine, ki je znana pod imenom Ganohora. Dva ru-munska potresna raziskovalca, ki se mudita v potresni pokrajini, sta kon-statirala, da so se znižala tla za pol metra. V Carigrad došli kapitani pripovedujejo, da je mogoče znižanje tal videti z morja. Videli so tudi plavati po morju velike množine blata. Po zadnjem potresu so začeli studenci, ki so po prvem potresu usahnili, zopet dajati vodo, obstoja pa bojazen, da se bo pogreznilo v morje vse obrežje, na katerem živi nad 20.000 ljudi. Od 9. avgusta sc v Ganohori vedno bolj širijo razpoke, ki so nastale pri glavnem sunku. Neki potresni raziskovalec pripoveduje, da se je spustil v neko tako razpoko 27 m globoko, pa šc ni našel nobenih tal. Zato tudi ne smatra za iz-kljtičeno, da ne bi prišla nova katastrofa na pokrajino in priporoča, naj se razrušene vasi ne pozidajo na sedanjih mesti, temveč naj se jih preloži bolj v notranjost dežele. Vinska letina je letos mnogo obetala, a potres je uničil vse stiskalnice, sode, kleti in drugo orodje, tako da ne preostaja vi-ničarjem drugo, kot da prodajajo sveže grozdje v Carigrad ali pa čakajo, dokler ne pride kak zunanji vinotržec in odkupi vse grozdje na trti. Moral bi pa za trgatev prinesti vse potrebno s seboj. Položaj prebivalstva je res obžalovanja vreden.
Ljobljanske novice.
lj Volilni shod. Jutri ob 10. uri dopoldne se vrši v veliki dvorani Ljudskega Doma volilni shod za somišljenike S. L. S. Govore: dež. glavar dr. Ivan šusteršič in kandidata Ivan Kregarindr. L o v r o Pogačnik.
lj Legitimacije in glasovnice za ljubljanske deželnozborske volitve je začela
pošta volivcem dostavljati. Kdor bi izmed volivcev ne dobil volivnih dokumentov do danes, naj se zglasi v tajništvu S. L. S. (poslopje »Ljudske posojilnice«, II, nadstropje, levo) ali pa naj gre osebno po legitimacijo in glasovnico na deželno vlaaof Simon Gregorčičeva ulica, I. nadstropje, soba št. 33. Opozarjamo volivce, naj si preskrbe volivne dokumente zanesljivo do ponedeljka, 23. t. m. zvečer, ker se na dan volitve ti dokumenti ne bodo več izdajali!
I j Volilci, shranite volilne legitimacije za slučaj ožje volitve!
lj V glasbeno šolo »Ljubljane« se je mogoče vpisati do ponedeljka ter se bode vpisovalo tudi v nedeljo dopoldne. Pozneje se ne bode ve5 sprejemalo za tekoči tečaj. Zato naj se vsak naš somišljenik, ki ima za pouk godno deco, požuri z vpisovanjem. Več povedo lepaki.
lj Ivan Francevič Hribar, pridi, domo> vina te čaka! Naš nepozabni bivši župan, ruski romar Ivan Francevič Hribar, se je te dni zopet mudil v beli Ljubljani, ki ga tako bridko pogreša. Podal se je v neko oštarijo in tam sirotam, ki za njim žalujejo, začel pripovedovati povest čisto v duhu svetega pisma, katero pobožni Ivan Francevič tako zelo ceni in se vsikdar po njem ravna. »Dan« piše, da je on, Ivan Francevič, kakor nekdaj Abel daroval Bogu Očetu vse svoje misli in čustva ter jih posvetil delu za ubogo domovino; prišel pa je črni Kain in umoril svojega brata; po-dobno se jc godilo našemu Ivanu France-viču. Ivan Francevič je na tem znamenitem shodu navzoče nagovarjal s »prijatelji«, dejal o sebi, da je »skromen« in od srca »ponižen«, »klerikalce« je imenoval »skušnjavce < in »peklenske tovariše«, ki »ponoči sejejo ljuliko po slovenski domovini« in podobno, kakor da bi pridigal v katedrali Svetega Izaka v Moskvi. Navzočim so kar kapale solze po bradi kakoi ledeni svečniki pozimi raz streho. In vsa domovina se je zopet zagrnila v žalost, Škoda, da se je zdaj ta ginljiva povesi Ivana Franceviča izkazala kot bajka; bila je res prelepa. Pa nič zato, domovina slejkoprej težko čaka, da ji Ivan Francevič zopet posveti svoje neprecenljive moči in ji prinese v dar vse svoje sile in talente, svoje nesebično srce in abelsko — čisto dušo. Posebno pa Ljubljana kar drhti za svojim Ivanom. Po ljubljanskih mostovih črne in rjave napisi, na katerih se blesti ime Ivanovo, in ga željno pričakujejo, da jih pusti očistiti in tako svetu ohrani slavo svojega imena. Tovarne, ki izdelujejo take napise, so se pritožile, da nobenih novih naročil več ne dobe. Nove ulice kar kriče po staroslovanskih imenih, katere je naš Ivan Francevič znal tako lepo izbrati, muzej na Gradu še zdaj ni otvorjen, gospod Ciril Koch nima nič več načrtov in si želi nazaj svojega dragega Ivana, ki je bil mojster v drznih fantastičnih konstrukcijah a la Tivoli in ljubljanski »lintverni'-, gospodu Kendi je v Zofiji silno dolgčas po Hribarju, Podgoršek bi rad nazaj prišel, na Gorenjskem čaka na Ivana »paradiž«, v Ljubljani ga čaka Adolf Ribnikar, ki se je tudi naveličal biti v osmem činovnem razredu in bi rad prišel v sedmega, sploh, če se Ivan Francevič ne bo kmalu odločil in če bo še dolgo v svoji nežnočutnosti užaljen, ker ga je nesrečna domovina pustila kar tako oditi, ne vemo, kaj se utegne še zgoditi, Ivan Francevič, Tebe čakamo, da nam ob četrtmilijonskem ljubljanskem mestnem deficitu povišaš naklade!
lj Ali še ne boste nehali? Liberalci se zadnji čas neprestano predstavljajo javnosti kot ubogi mučeniki, katere so zlobni klerikalci razvpili kot antipatriotičen element. Ta pesem nam res že preseda in če j« kmalu ne bo konec, bomo primorani liberalcem poklicali v spomin stvari, ki jin ne bodo zelo ljube. Včeraj so se v »Mestnem domu« zopet postavljali s svojim patriotizmom. Ali ti gospodje še vedo, kako je pisalo njihovo glasilo ob času aneksije? Ali sc spominjajo, kako se je pri »Narodu« lep čas vsak patriotičen pojav kruto smešil? Ali prav nič ne vedo, kako krva-ro antimilitaristično je »Narod« nedolgote^a še pisal? Ali so čisto pozabili, kako so pisali za časa znanih kravalov? Ali res nič več ne pomnijo, kaj je njihov voditelj v deželnem zboru govoril o prepadu med slovenskim ljudstvom in dinastijo? Ali so pozabili, kako jc pozneje, ko je po celi monarhiji zavel patriotičen veter, dr. Tavčar sam v svojem glasilu ostro pokaral nepatriotične pojave v naprednih vrstah? Nam ni niti na kraj pameti, da bi denunci-rali, mi le konstatiramo, kar se je črno na belem bralo. Tudi bi tega ne pogrevali, ako bi liberalci ne imeli ljudi za tako neumne, da bi se ne spominjali, kaj je bilo pred komaj enim letom. Zakaj »patriotizem« liberalne stranke je še presneto mlad in patriotične luskine na liberalnem telesu še zelo nove. Največja zanimivost pa je, če zdaj dr. Tavčar, Triller in Ravnihar predstavljajo kot vzor avstrijskega patriotizma — Adolfa Ribnikarja. Lep okus morajo liberalci imeti, da take stvari požirajo. Liberalen želodec mora oač bili okovan z jeklom.
!j Zakaj so Ljubljančani dobri. Dr.
Triller skuša te dni Ljubljančane prepričevati, da je Adolf Ribnikar zanje nujno potreben in da bi Ljubljana, kakor svojčas ni mogla živeti brez Hribarja, tudi zdaj ne mogla obstojati brez slavnega Dolfeta. Sicer pa meni dr. Triller, da morajo Ljub-Ijančanje že samo zaraditega Ribnikarja voliti, ker je njegov mandat še vedno smatrati za veljaven. Dolžnost naprednega Ljubljančana je torej, iti v boj za Ribnikarja kakor mohamedanci za zeleno pre-rokovo zastavo. Toda še predno je dr. Triller tako prepričeval goste v neki liberalni gostilni, je cela Ljubljana vedela, da se je vodstvo narodno-napredne stranke dolgo mučilo in trudilo z vprašanjem, kako bi se stranka Adolfa Ribnikarja iznebila. Le strah pred vpitjem tistih kričačev, ki bi radi starine stran porinili in ki so jih starini sami vzgojili, je bil vzrok, da si dr. Tavčar in dr, Triller, potem ko Ribnikar ni hotel odstopiti, če ne dobi državnozbor-skega mandata v zameno, nista upala tega velikana vreči. Kako more zdaj dr. Triller Ljubljančane imeti za tako priproste, da mu bodo spričo teh dejstev verjeli, da je Adolf Ribnikar liberalni Ljubljani tako potreben kakor oko glavi in da se na drugo kandidaturo sploh nikoli ni mislilo? Liberalno vodstvo bi se bilo Ribnikarja rado odkrižalo, »čestiti volilci« pa naj ga zdaj volijo? Ali je za liberalne volivce vse dobro? Kdor bo zdaj Ribnikarja volil, bo res dokazal, da je slep in gluh in da bi tudi metlo volil, če bi jim jo dr. Tavčar in dr. Triller priporočala.
lj »Disciplino« in »moč« liberalne Stranke na eni strani, »skromnost« Ribnikarja na drugi strani znači naslednje dejstvo: Ko jc bila razpisana zadnja volitev v državni zbor, tedaj jc zahteval Ribnikar z ozirom na »zasluge« za stranko, da se ga postavi za kandidata. Ta kandidatura ni nič kaj »dišala« liberalni stranki, zato se je Ribnikarja pregovarjalo, naj to misel opusti. Ribinikar se je udal pod tem pogojem in resigniral na kandidaturo za državni zbor, da sc ga voli v deželni zbor. Ker so bili pa vsi liberalni stolčki zasedeni, zato se je moral eden umakniti. In umaknil sc je g. Knez in odložil svoj deželnozborski mandat, da napravi mesto Ribnikarju. Ribnikar je bil potem res izvoljen, ali deželni zbor ni volitve verificiral. Danes se pa zopet ponuja za kandidata. Tu se vidi, da se ne baranta samo danes, ampak da se je barantalo že preje in grešilo na potrpežljivost ljubljanskih voiilcev. Seveda, takemu gospodu kot je Ribnikar se morajo umikati clrugi možje, n. pr. Knez.
lj Prijaznost se že zopet pojavlja pri liberalcih in prav lepo ponižno od-zdravljajo volilcem možje, ki ne veljajo ravno za posebno prijazne, kakor gg. dr. Triller, Reisner in Ribnikar.
lj Zopet sijajni uspeh mladinov. Ljubljanski »Združeni čevljarji« so s svojim podjetjem prišli že pred leti v slab položaj. Takrat jih jc sanirala Zadružna. zveza. Ko pa je bilo vse lepo sanirano, tedaj so jih pa mladini zvabili proč od Zadružne zveze k Zvezi slovenskih zadrug. Kmalu je pod pro-tektoratom mladinov sledil lcrah. Sedaj dobivajo udeleženi čevljarski mojstri žalostne pozive, da mora vsak v proslavo gospodarskih mladinskih že-mijjev plačati 50fJ K. Tako ko tudi obrtniki povsod tepeni, kjerkoli se družijo z liberalnimi mladini. Liberalna stranka je pa tega sokriva, ker mladine še vedno protežira in jih nc postavi pred vrata.
lj Žalostna stavbinska sezona v
Ljubljani. Dočim se v drugih mestih vendar nekaj zida, jc v tem pogledu v Ljubljani silno mrtvo. Podjetni duh sc je zelo zmanjšal — posledice vzornega gospodarstva tistih, ki so doslej imeli Ljubljano v zakupu. Tucli včeraj je magistratni gremij mogel rešiti samo nekaj malenkostnih stavbinskih zadev. Iv. Šiški se je naknadno pod nekaterimi pogoji dovolila preuredba šupe, Iv. Bonaču se je dovolilo preuredbo šupe v skladišče za papir, Alojziju Zajcu se dovoli nekaj novih stavbinskih izpre-merab v njegovi hiši v Kolodvorski ulici, Fr. Andlovcu v Kopališki ulici sc dovoli k njegovi hiši nov prizidek. Pri Oražmovi hiši v Hradeckcga vasi se morajo izpolniti predpisi. Andreju Bouconu se da uporabno dovoljenje za preuredbo salona v skladišče za stole. Val. Mraku se da uporabno dovoljenje za nekatere prezidave v njegovi gostilni na Rimski cesti, istotako za prezidave Uršuli Zalaznik na Korolinski zemlji, kongregaciji usmiljenih sester za šupo in kozolec, g. Ogorelcu za nekatero prezidave in Janku Čcsniku se dovoli napravo izložbenih omaric pred njegovo prodajalno.
lj Novi prehodi. Magistratni gremij je včeraj sklenil napraviti naslednje nove cestne prehode: na Poljanski cesti pri gimnaziji, nasproti Marijani-šča. na Karlovski cesti od Šarčcve hiše
na nasprotno strari, z Resljeve cesto do Slomškove ulice, iz Gradišča protir+ nemškemu gledališču, iz Zvezde protU »Slovenski Matici«.
lj Koncesije. Vsled sklepa magi-stratnega gremija dobe koncesije: Jo-i žef Kopač, branjevec, poleg Gospodar-1 ske zveze za točenje sodavico, Alojzij Gasparati za prodajo sodavice pred frančiškansko cerkvijo, dovoli se prenos kavarniških koncesij g. Vošperni-ku na Sv. Jakoba trg, g. Izlakarju pa na Rimsko cesto. — O novi kavarni v Škof j i ulici magistratni gremij še ni nič sklepal, ker mu obrtni referent tozadevno zadevo še ni predložil.
lj Za prebivalce na Ižanski cesti. V včerajšnji seji magistratnega gremija je občinski svetnik Š t e f e predložil naslednje želje prebivalcev Ižanske ceste: 1. Napravil naj bi se hodnik, kakor je povsod po drugih cestah, vsaj po eni strani ceste. — 2. Blato naj bi se večkrat proč spravilo, ker v jesenskem in zimskem času je radi velikega prometa vedno toliko blata, da bi bilo mnogokrat komaj, da bi se s čolni vozili. — 3. Kadar zapade sneg, naj bi se ga takoj preoralo (ne kakor dosedaj, šele dan pozneje ali nič) in napravilo tudi pot za pešce, da se morejo vozovom umikati, ker se je dosedaj moral vsak, če je srečal voznika, umakniti v sneg, če je bil tudi še tako visok. — Sedaj je že več kot sedem let, kar je bil hodnik posut, ker pa pravijo, da na sedem let vse okrog pride, torej bi bilo tudi že čas, da se naša zanemarjena cesta preuredi. Tisti kupi šute, ki so vedno bolj v sredi kot na strani ceste, naj bi se bolj h kraju pomaknili, da se dobi več prostora za hodnik. Pri botaničnem vrtu, kjer je cesta bolj ozka, naj bi se oba jarka ob strani ceste zasula, da bo širši cesta in tako dovolj prostora za hodnik. Na Dolenjski cesti je hodnik do Rdečega križa, zakaj naj bi pa tukaj ne bil, saj smo tudi davkoplačevalci, poleg tega pa to cesto rabijo vsaki dan skoro vsi iz Ilovce, Haupt-mance in Črne vasi. — 4. Hidranti pri vodovodu na Ižanski cesti so zasuti! Kaj bi bilo v slučaju kakega požara? Naj se jih odkrije, da se jih v takem slučaju more dobiti.
lj Poročila se bo 23. t. m. gospodična Erna P o v š e , hčerka gosp. komerčnega svetnika drž. in dež. poslanca Frana Pov-šeta, z dež. nadinženirjem g. Krajcem.
lj Do 100 delavcev in delavk v ljubljanski predilnici izključenih od dela. Ko so včeraj zvečer izplačevali v ljubljanski predilnici delavstvo, so vročili vsem delavcem in delavkam predilni-škega oddelka, do 100 oseb, listke, s katerimi so vsem v 14 dneh odpovedali" delo. Delavstvo je bilo zelo razburjeno in presenečeno. Odpoved se jc delavstvu utemeljevala, češ, da sc opusti v ljubljanski predilnici predilniški oddelek, ker sc namerava razširiti tkalni- | ca. Delavstvu se je. reklo, da dobi delo v litijski predilnici in v dveh predilnicah: ena na Goriškem, druga na Štajerskem. Odpovedalo se je celo takim delavcem, ki delajo žc nad 30 let v ljubljanski predilnici. Čudno pri te j odpovedi je to, ker so nred kratkim sprejeli večje število novih delavcev v tvorni-co. Novi ravnatelj ljubljanske predilnice je silil že več časa, osobito delavke, naj grejo delat v litijsko predilnico, ki deloma že zdaj zaklada ljubljansko predilnico s prejo, a delavstvu se ni povedalo, da se namerava predilniški oddelek opustiti. Nekaj dni se mudi v ljubljanski predilnici predsednik novega kartela avstrijske tekstilne industrije Kuffler. Sodi se, da hoče kartel znižati število vreten, govori se, pa tudi, da se je v ljubljanski predilnici z nabavo novih strojev precej zavozilo. Vsekakor jc grdo, da se tebi nič meni nič vrže na cesto toliko delavcev in to tem bolj, ker so se sprejemale šc nedavno nove moči na delo.
lj Važna razsodba upravnega sodišča za nastavljence užitninskega zakupa. Dne 20. t. m. se je pečal senat upravnega sodišča pod predsedstvom Zenkerja s pritožbo ravnateljstva užit-ninskega zakupa v Gradcu proti razsodbi notranjega ministrstva, ki je ukazalo, da mora ravnateljstvo užit-ninskega zakupa svoje nastavljence zavarovati pri pokojninskem zavodu. Ravnateljstvo je v svoji pritožbi zavzemalo stališče, da delo nastavljencev užitninsk. zakupa ni zvezano z duševnim delom. Upravno sodišče je pa razsodilo, da je pritožba neutemeljena in je razsodilo, da se morajo nastavljene! (iraškega užltninskega zakupa zavarovati pri pokojninskem zavodu. Logično je, da mora tudi ljubljanski užifninski zakup svoje nastavljence zavarovati pri pokojninskem zavodu, ker osobje ljubljanskega užitninskega zakupa izvršuje ravno tiste posle, ki jih izvršujejo nastavljenci rnvnateljstva graškega užitninskega zakupa.
lj še enkrat cvetlični dan. Vedno lepše stvari se čujejo o narodnem ra<Ji-kalizmu, na čegar slavo in korist je bil vnrizorien cvetlični dan. »Deutsche
Stimmen« pripovedujejo, da so prodajalke in prodajalci prodirali v nemške prodajalne in stanovanja Nemcev, Nemce so na izpreliodih nadlegovali z nemškim prosjačenjem. Tako so spravili skupaj 6422 K 84 vin. O vsiljivosti prodajalk in prodajalcev se tudi nam poroča več dogodbic. Nek gospod se ]e na primer pod Rožnikom vljudno zahvalil za cvetke. A prodajalec le ni odnehal in silil naprej. Ker pa ni nič opravil, pričel je na gospoda, ki se je vljudno zahvaljeval, kričati: »Ta je pa klerikalec! To ni nič! To je grdo!« Proti takemu nadlegovanju bo treba drugič ob pravem času najodločnejše nastopiti. Pri tem cvetličnem dnevu se je pokazalo, da se od deželne vlade dana navodila popolnoma prezirajo.
lj Tečaj za krojenje in Izdelovanje perila, katerega je priredil tukajšnji »Zavod za pospeševanje obrti na Kranjskem«, se zaključi v nedeljo, dne 22. t. m. ob 11. uri dopoldne v prostorih »Slovenske trgovske šole«, Kongresni trg št. 2. Zajedno se otvori razstava v tečaju izgotovljenili del, ki ostane občinstvu brezplačno na ogled ta dan do 6. ure popoldne in ponedeljek dne 23. t. m. od 9. ure dopoldne do 6. popoldne.
lj S pošte. Poštni oficiant Rok Grošelj, ki je bil čez poletje zaradi narast-lega prometa prideljen c. kr. poštnemu uradu na Bledu, je premeščen nazaj k glavnemu poštnemu uradu v Ljubljani.
lj Malo preveč kliče liberalci, da je Etbina Kristana denunciral »klerikalec«, da jc bil pred vstopom na ameriška tla prijet in nekaj časa pridržan. Denuncijacija je bila tako neumna (v pismu je bilo, kakor poroča »Zarja«, da je Etbin Kristan prebil štiri leta v zaporu v Avstriji radi bojev s policijo), da je dotično pismo pisal ali kak liberalec ali pa je bilo napravljeno za — reklamo Kristanovih predavanj,
lj Dve fino z okusom izvršeni kta-vijolini je razstavila tvrdka Bajdc in dr. v izložbenem oknu »Zavoda za pospeševanje obrti na Kranjskem«. Tvrdka je dokazala s tem, da je znala dati g. Bajdetovi iznajdbi tudi obliko, da bo gotovo v okrasek vsakemu salonu. Čeme so tako zmerne, da bo našla klavi-jolina, ki se tudi v tujini že dobro upe-Jjuje, gotovo obilo zanimanja pri domačem kupujočem občinstvu. Eventualna pojasnila daje iz prijaznosti tudi »Zavod za pospeševanje obrti na Kranjskem«.
lj Poslovne ure »Zavoda za pospeševanje obrti na Kranjskem« bodo od 1. oktobra naprej zopet od 8. do 12. ure in od 2. do 4. ure, nakar naj se blagovoli ozirati.
lj Poizkušen in izvršen samoumor. Sinoči se jc v svojem stanovanju v Pražakovi ulici ustrelil leta 1898. v Sv. Lovrencu pri Ptuju na Štajerskem rojeni kavarniški vajenec Anton K1 e i n s c h e k. Dal je s samokresom tri strele in se je le z enim zadel v desno stran čela. Padel je na tla in takoj začel klicati na pomoč in tarnati, češ, kaj sem storil, potem se jc pa onesvestil in so ga prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnišnico, kjer upajo, da še okreva. — Tragično smrt jc pa storil prekajevalec mesa Oton II a r t m a n n. Le temu je pred nekaj časom umrla žena in se jc pred kratkim oženil drugič. Včeraj popoldne je pa uredil vse račune, potem pa šel na pokopališče v Štefanji vasi ter sc tam na grobu pokojne žene ustrelil. Njegovo truplo so položili v mrtvašnico v Štefanji vasi, kjer bo tudi pokopan.
lj Vojaška godba igra jutri v »Zvezdi od pol 12. do pol J . ure.
lj Umrl je v Kočevju ondotni pekovski mojster M a r c k.
lj Hotel »Beilevue« bo tudi pozimi oclprt.
lj Kolesar povozil. Ko se je včeraj popoldne peljal s kolesom po hodni poti na Poljanski cesti nek mesarski pomočnik, je pred Cuzakovo hišo prišel iz dvorišča tO letni deček Mirko Jerič, katerega je kolesar podrl na tla. Pri padcu se je deček poškodoval na obrazu in desni nogi.
lj Med ženskami, V Hradeckcga vasi je včeraj zjutraj nastal prepir med delavko Apolonijo Avšič in šiviljo Frančiško Pen-gov. Vročekrvna Avsič je med prepirom zgrabila za neko palico in udarila nasprotnico 7. njo po glavi s tako silo, da jo je znatno telesno poškodovala. Poslednjo besedo bode imelo sodišče.
lj Nevaren berač aretovan. Včeraj popoldne je bil v Prešernovi ulici aretovan neki 52 letni moški, ki je od hiše do hiše beračil. Na policiji je aretovanec prvotno rekel, da se zove Ivan Tonin in da je rodom iz Lukovice. Pozneje pa je dejal, da je njegovo pravo ime Ignacij Dobovšck ter da je rodom iz Čeplje pri Kamniku. Dobovšek je preganjan v policijskem listu zaradi tatvine in so ga izročili sodišču.
lj Klativitez. Po raznih mestih se klati nek Cuny de Pierron. ki si nadeja tudi
imena Kudolf Rosen, Alfred Pavel Cern} in Anton Spack iz Linca, a je rojen 19. sušca 1878 na Dunaju in tjekaj pristo« jen. Navedenec si izposojuje pri hotelirjih ali natakarjih večje vsote denarja ter za« stavlja zanje poštno-hranilnične knjižice a večjimi vlogami, ki so pa ponarejene. De Pierron je okoli 178 cm visok, vitek, dolgo* ličen, temnorjavih las in takih majhnih brkj nosi bel girardi-klobuk s črnim trakom< svetlo-sivo obleko, svetel površnik, s se. boj ima pa precej veliko rumeno ročno torbico z medenimi okovi in ima posebno velike nohte na palcih. Kjer bi se še utegnil pojaviti, naj ga takoj izroče varnostni oblasti.
lj Ogenj na Barju. Na Barju je danes opoldne pogorelo podstrešje hiše štev, 3G v Črni vasi.
Kupujte in razpošiljajte prihodnji teden, v Slomškovem tednu povsod Slomškove razglednice I Naročila na »Slovensko Stražo v Ljubljani.
z-f Dijaške vžigalice. Liberalni dii jaki so v založbi g. E d.K a v č i č a i Ljubljani izdali »Dijaške vžigalice«, na katerih se vidi skoro neverjetna sliks liberalnega študenta pri knjigah. Tako so liberalni študentje napravili konkui renco vžigalicam, ki jih v Perdanovl zalogi izdaja liberalni odbor Ciril Me< todove družbe. Naše somišljenike pozi« vamo, da povsod zahtevajo vžigalice a napisom »V korist obmejnim Slovencem«, ki jih izdaja »Slovenska Strai ža« in se dobe pri ivrdM Menardi \ Ljubljani. Koliko je še krajev, kjer n* naših vžigalic. Posvetite tudi podrob-n mu delu za naše vžigalice povsod nekoliko več pozornosti. Zahtevajte odločno povsod vžigalice z napisom »V korist obemjnim Slovencem«! Vži< galice, ki izrečno tega napisa nimajo niso naše vžigalice! Opozarjamo na da4 našnji inserat gospoda C. Menardija v »Slovencu«!
IREDENTSKE DIJAŠKE DEMONSTRACIJE.
Dne 16. t. m. se je vršil v Rivi splošea kongres avstrijskih italijanskih visokošol-cev. Glede vseučiliškega vprašanja sta svetovala poslanca Malfatti in dr. Dudan dijakom, naj ne deiajo nobenih nepremiš-ljenih sklepov. Posamezni govorniki sc grajali odpor tržaškega narnestništva proti provizorni rešitvi italijanskega fakultetnega vprašanja potom priklopitve juridič-ne učne stolice trgovski visoki šoli Revol-telli. V popoldanski seji se je sprejela neka resolucija proti vladi, ki noče rešiti vseučiliškega vprašanja tako kot je ljubo La« hom. Podpisali so tudi udanostno sporne, nico učenjaku Scipio Sighele, ki je bil izgnan iz Avstrije. Pozneje so priredili di-< jaki kljub policijski prepovedi izlet v Mal-cesino, kjer so tamkaj bivajočemu profesorju Sighele izročili udanostno spomenico. Poprejc se je vršila na italijanskih tleh še demonstracija zaradi vseučiliškega vprašanja proti avstrijski vladi.
PO SVBill.
Smrtne grožnje Rooseveltu. Iz Los
Angelosa se poroča, da jc zaplenila policija veliko pisem, ki groze Rooseveltu s smrtjo. Policija smatra te grožnje za resne in je zastražila Roo-sevclta.
Prva ladja, ki se pelje skozi predot Panama. Prva ladja, ki bo prevozila prekop Panama, bo neka amerikanska vojna ladja. Prevozila ga bo dne 15. septembra 1913, trgovske ladje bodo pričele voziti skozi predor meseca decembra 1914. Voditelj zgradbe prekopa Panama, polkovnik Goethals je izjavil, da je stala zgradba prekopa 1875 milijonov kron.
Poroka v zaporu. Helena Maczoch je poročila v zaporu svojega sojetnika Zebrowskega, ki je nevarno bolan.
Senzačen umor pri Poznanju. Minuli teden v torek so našli ustreljenega asistenta v Cesarja Friderika muzeju dr. Eriha Blumeja. Zaprli so njegovo ženo. Nekaj časa je tajila, a potem priznala, da je sama moža ustrelila. Dognali so, da je imela morilka razmerje z nekim zdravnikom, še preden je poročila Blumeja.
Štiri anarhisti zaprti, ker so vti-hotapljati saharin. Praška policija je zaprla anarhiste Ivališa, Soka, Elišata in Stranskega in Stranskyjevo ženo, ki so osumljeni, da so iz Švice vtilio-tapljali saharin.
Mladi Edison. Teddy Edison, 14 letni in najmlajši sin slovitega iznajditelja Edisona, je nedavno izvršil na vojaški akademiji v Montclairju s sijajnim uspehom neki izpit, vsled česar mu jc izpolnil oče njegovo željo ter mu kupil malo tiskarno. Od tega časa izdaja v akademiji mesečnik »Edisons Works Monthly«, ki ga sam piše, urejuje, stavi, tiska in prodaja. Ta list, čegar dohodki bogato poplačajo stroške, do-
roča o dnevhih dogodkih", seveda s perspektive štirinajstletnega dečka. Ima uvodni članek, podlistek, mesečno kroniko ter tudi oddelek za nasvete, ki jih daje Teddy sam onim, ki se nanj obrnejo. Nekomu je v zadnji številki svojega lista takole odgovoril: »Ako ste na koga hudo jezni, potem diktirajte na Edisonov diktograf, ki bi ga moral imeli vsak dostojen človek, surovo pismo, v katerem poveste dotičniku vse, kar o njem mislite. Ko ste končali, razbite valj v diktografu. Vaša jeza se bo nato razhladila in možu boste lahko pisali sladko pismo, v katerem boste vse povedali, kar ne mislite o njem, a kar rad sliši.«
Uspeh kazni. Mali Fric absolutno ni mogel umeti, da na svetu niso le samo strici in tete in da se ne sme vsem odraslim ljudem reči »ti«. Tudi ko je prišel v šolo, je vedno tikal učitelja. Ta ga je poslušal nekaj časa smehljaje, potem pa mu je skušal energično dopovedati, da se mora reči učitelju »vi«. Toda Fric je dostikrat grešil. Nazadnje — ko je bilo prvo šolsko leto skoro že končano — je zmanjkalo učitelju potrpljenja ter je ukazal Fricu, da mora za kazen spisati celo stran: »Učitelju ne smem reči »ti«!« Fric se je s težkim srcem lotil dela in naslikal polno stran lepega nauka. Ravno, ko je končal, pride oče domov in pogleda, kaj piše mali Fric. »Kaj,« pravi ves zavzet, »ti še vedno tikaš učitelja? Kar spiši brž še eno stran, da si boš vendar zapomnil. Fric je potrpežljivo spisal še eno stran in prinesel drugi dan obe strani napisane kazni učitelju v šolo. Učitelj je bil ves presenečen nad ogromnim delom malega Frica. »Kaj, celi dve strani?!« — »Seveda,« je odgovoril Fric ponosno in pristavil: »Kajne, to se ti čudno zdi!«
»V zemlji domači da truplo leži.« Leta 1906. je obsodilo c. kr. sodišče v Kutni gori znanega pisatelja in založnika vinogradskega Fr. Horalka zaradi razžaljenja Veličanstva na tri mesece ječe. Fr. Horalek pa je skrivaj ubežal v Švico, odkoder je šel pozneje na Francosko in se tako odtegnil kazni. Kar je živel v tujini, ni bilo nobenega glasu o njem. Kakor pišejo češki listi, je ualetel dne 20. avgusta t. 1. lovski čuvaj blizo Hrustenic kraj gozda na onemoglega moža, kateremu je pomagal na noge ter ga hotel peljati v Dušnik. Med potjo pa je neznanec zavžil prašek in kmalu nato umrl. Pokopali so ga na dušni-škern pokopališču. Po fotografiji je tamošnje orožništvo v žalostno promi-nulem možu spoznalo Fr. Horalka, češkega pisatelja in bivšega založnika na Kr. Vinogradih. Ako je to resnica, je prišel 53 letni oslabeli mož na Češko samo »v zemlji domači da truplo leži.«
Tobak kot sredstvo proti koleri. »Ga-lette des Hopitaux« piše o opazovanjih berolinskega profesorja dr. Waneka pri epidemiji kolere v Hamburgu, na podlagi katerih sklepa, da je tobak sredstvo proti nekaterim boleznim, zlasti pa koleri. Navaja se kot dokaz, da so naredili cigaro z vodo, ki je imela v vsakem kubičnem centimetru poldrug milijon kolernih bacilov, ki pa so vsi izginili v teku 24 ur. Razen tega se je opazilo, da so bile cigare, narejene za časa epidemije v Hamburgu, popolnoma proste bacilov. Na podlagi teh in drugih enakih opazovanj sklepa omenjeni zdravnik, da izginejo kolerni mikrobi v teku dveh ur, ako so izpostavljeni dimu onih vrst tobaka, ki prihaja iz Brazilije, Sumatre in Havasa; dim drugih vrst tobaka učinkuje manj na kolerne mikrobe. Konstatiralo se je tudi to, da še noben uradnik tobačnih tovarn v Hamburgu ni obolel na koleri.
Iznajditelj zmrzlega mesa v revščini. Nedavno se je na nekem mednarodnem kongresu v Urugvayu nabiralo darove za iznajditelja Charlesa Tellierja, ki je že 85 let star, ki živi sedaj v revščini in čegar ime je povsod že pozabljeno, kljub temu, da je postala njegova iznajdba v korist splošnosti. Tellier je v začetku 70. let iznašel način, kako shranjevati živila s pomočjo mraza. L. 1873. je francoska akademija znanosti priznala vrednost njegove iznajdbe na zelo laskav način. Tellier je izvedel svojo iznajdbo v večji meri ter je zgradil ladjo s hladilnicami. »Frigorifique« je odplula 23. avgusta 1876. iz Rouena ter je dospela čez sto dni v La Plato. Zmrznjeno meso, ki ga je imela s seboj, je bilo popolnoma sveže in je tudi ostalo tako na povratku v domovino. Vlada v Urugvayu je nakazala Tellieru pred dnevi darilo 8000 mark, ki jih bo izročil iznajditelju njen poslanec v Parizu.
Papeževe sestre. Ena izmed ganljivih potez v karakterju našega sedanjega papeža je njegova globoka ljubezen do svojih sester Rozalije, Ane in Marije. Kakor pripoveduje nek angleški list, se papeževe sestre niso zbale nobenih žrtev, da bi dečku, ki je bil njihov varovanec, nudile najboljšo vzgojo in da bi tako dosegel najvišji cilj, duhovsko čast. Takrat so bili na
Ciosestvu v Riesi hudi časi. Sestre so de-ale cel dan na polju in vrtu, da so prislužile potrebno za njegovo vzgojo. In brat jim je povrnil zgodaj, kar so storile zanj. Ko je bila njegova vzgoja končana, je
M ] m
kmalu začel skrbeti, da bi olajšal svojim sestram življenje. In ko je dosegel najvišj cerkvene časti, je bila pač sreča sester ve lika, a svojega priprostega življenja zaradi tega niso hotele izpremeniti. Ostale so priproste kmetice in bratu je bilo najljubše, Če je mogel vživati ž njimi to tiho idilično življenje. In potem je prišel oni veliki dan, ko je Giuseppe Sarto zasedel kot prvi duhovnik katoliškega krščanstva Sveto Sto-lico in sestram je bilo težko pri srcu zaradi velike sreče in velikih izprememb, ki naj bi nastale v njihovem življenju. »Ah, sedaj ga ne bomo več videle,« jc tožila najmlajša in najstarejša je pripomnila: »In kako bo pogrešal svoj priprosti zajutrek iz riža in školjk, ki mu je najbolje teknil, ako smo mu ga me pripravile.« Novega papeža so prešinjale enake težke misli. Ali ne bo imel več pri sebi svojih dragih, ki bi mu lepšale življenje? Najprej je mislil, da bodo stanovale pri njem v Vatikanu, toda ta načrt je moral opustiti. In tako so se nastanile njegove sestre v mali skromni hiši v bližini Vatikana, da so ga vsaj lahko obiskovale. Ni jim bilo mogoče, živeti še dalje ono idilično življenje. Papež in njegove sestre žive še danes tako priprosto kot v onih dneh, ko je bil brat še mlad duhovnik in so dekleta obdelavale polje. Vsak luksus so sestre papeža odklonile. Ko so prišle v večno mesto, so jim nameravali podeliti grofovski stan, kar so pa odločno odklonile. »Me smo njegove sestre,« so rekle, »in to je dovolj.« Ko so prvič stopile pred poglavarja Cerkve, jim je bilo nekoliko tesno okoli srca, in so pokleknile pred njim. On pa jih je dvignil, objel in jim rekel: »Mislite na to, da sem še vedno vaš Beppo.« Prigovarjali so jim, naj odlože svojo kmetiško obleko in naj se prično oblačiti kot velike dame. Zlasti je silila zaradi tega prav zelo vanje prednica nekega nunskega samostana, ki so ga dostikrat posečale. Končno so se vendar oblekle v mestne obleke, toda da bi nosile klobuke, jih niso mogli pregovoriti. Na priprosto počesanih laseh nosijo čipkasti šal. Veliko misliti jim je dalo tudi vprašanje, kako naj nazivajo brata papeža. Toda kmalu so našle izhod. »Ako smo same ž njim,« pripoveduje dobrovoljno starejša sestra, »potem je seveda naš brat in mu pravimo Giuseppe. Pred drugimi ljudmi pa poljubimo njegov prstan in ga imenujemo Svetega Očeta.«
Kongresova Statistika. Dunajski tramvaj je dosegel za evharističnega kongresa pravi rekord. Od 7. septembra, torej še precej pred kongresom pa do ponedeljka 16. septembra ni padlo število onih, ki so se v tramvaju po mestu vozili, pod 854.000. V soboto, dne 14. septembra pa se je peljal« s tramvajem 1,213.000 oseb. Še nikdar ni bilo takega prometa na dunajskem tramvaju. V torek 10. septembra, ko je prišel na Dunaj papežev odposlanec, je bilo na tramvaju 896.000 ljudi, v nedeljo, na dan sprevoda pa 902.000 oseb, dasi moramo pripomniti, da je bil promet na glavni progi, nekaj ur ustavljen. Salonski vozovi, v katere stopajo tujci, da si ogledajo mesto, so prevažali na dan po 446 oseb, proti 94 osebam, katere se navadno s takimi vozovi vozijo. Lahko si mislimo, da so imeli tudi dunajski izvoščeki in avtomobilisti dokaj pasažirjev. Izvoščeki pravijo, da so za evharističnega kongresa zaslužili več kakor ob jubilejnem slavnostnem sprevodu leta 1908.
Protialkoholna razstava v Val. Me-zeriču je bila otvorjena v gimnaziji od 8. do 18. septembra. Razstava je bila razdeljena na 13 delov: vseobčne poučne telesne bolezni, bolezni duha, degeneracija in dednost, družina in otrok, gospodarska stran glede na delavstvo in kmetištvo, poštenost in zločinstvo, zakoni proti alkoholizmu, organizacije proti popivanju, šola, zdravljenje pijančevanja, obrambne naprave, kulturni dokumenti. Na razstavi so velike podobe, diagrami in knjige, pisane s proti-alkoholnega stališča.
Samoumor zaradi izgubljene pravde. Na pokopališču v Št. Petru pri Gradcu se je 18. t. m. popoldne ustrelil posestnik Ivan Schumi iz Harta pri Št. Petru, ker je izgubil proti nekemu konjskemu trgovcu civilno pravdo.
215 milijonov pasiv. Rekord na polju financielnih polomov pomenja pač konkurz amerikanske družbe »United States Motor Company«, ki ima 215 milijonov frankov pasiv.
Newyorški publicist D. Miller-Ken-veth je te dni došel v Zagreb; Miller namerava proučiti slovanske razmere ter bo dve leti ostal nekaj v Pragi, nekaj v Varšavi.
Huda žena. Žena parketnega sna-žilca, Marija Vala v Zagrebu, je svojega moža, ko je prišel pijain domov, udarila s sekiro po glavi in nato vrgla na hodnik. Njega so odpeljali v bolnišnico, njo pa v zapor.
Padanje porodov v Avstraliji. Angleški listi poročajo, da se v Avstraliji opaža veliko padanje rojstev; vlada misli na odpomoč ter bo predložila zakonski načrt, da ima vsaka mati ob
porodu pravico do 100 dolarjev državne podpore kot prva pomoč za stroške 'ob tej priliki.
Po 18 le ih se je vrnil iz Amerike
neki Anton Periša iz Livna v Bosni. Ko je odšel v Ameriko, je pustil v Liv-nu ženo s parmesečnim dojenčkom in 2 letnim sinkom. Spočetka je ženi pisal, potem se pa ni več javil in je bilo tudi vse poizvedovanje konzularnih oblasti brezuspešno. Vsi so ga smatrali za mrtvega. Žena je odslej vso svoje sile uporabila za dobro vzgojo obeh sinov, od katerih je sedaj eden bančni uradnik v Livnu, drugi pa tipograf v Sarajevu. Tega so te dni naenkrat pozvali iz tiskarne, češ, da ga čaka oče, ki se je vrnil iz Amerike. Seveda ni verjel in mislil, da ga hočejo tovariši potegniti. Le z največjo težavo so ga spravili ven. Srečna novica je bila resnična: našel je svojega očeta zdravega in krepkega. Sedaj sta brž brzojavila še v Livno materi in bratu; seveda tudi ta dva nista mogla verjeti, dokler se niso srečni objeli. Vse Livno so veseli tega dogodka. Periša star. pripoveduje, kako ga je zadnji čas začela peči vest radi pozabljene rodbine, da ni mogel več spati no delati. Zato so je odpravil na pot in se naj prvi izkrcal v Trstu, kjer je iskal kakega vojaka iz Livna, da bi zvedel, čo kdo njegovih še živi. Ker so bili pa vojaki na vajah, je odpotoval v Sarajevo, kjer je zvedel za sina. Periša je prinesel rodbini precejšnje premoženje, v kratkem pa se z mlajšim sinom vrne v južno Ameriko, kjer ima v zakupu zgradbo neke železniške proge.
Razglednice evharističnega kongresa, obsegajoče najrazličnejše skupine svečanostne procesije, duhovščino z Najsvetejšim, cesarja, dvor itd. ter posnete po umetniških fotografijah se dobe v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. Cona 20 vin. za izvod.
VOJAŠKE VAJE NA JUŽNEM TIROLSKEM,
ki so se r ;le v navzočnosti prestolonaslednikih ob južni meji, so pokazale pomanjkljivosti pri obrambi proti sovražniku z juga. Primanjkuje utrdb, ki bi odgovarjale današnjim zahtevam te primerno vojaške organizacije v obsežni obmejni pokrajini. S tem jc potrjeno od bivšega šefa generalnega štaba Konrada pl. Hotzendorfa izročeno mnenje, da se mora na strate-gično važnih točkah ob južni moji Tirolske več storiti za obrambo pred eventualnim vpadom sovražnika v deželo. Na Dunaju se vrše sedaj pogajanja za nov deželnobrambni zakon za Tirolsko in Predarlsko, ki se jih udeležujeta tudi namestnik baron Spiegel-feld in poveljnik 14. zbora maršal Danki. Splošno sodijo, da je sedaj čas za reformne načrte Konr. pl. Hotzendorfa. Bržkone se bodo kmalu izvršile važne vojaške izpremembe na Tirolskem, za kar govori tudi obisk prestolonaslednika, vojnega ministra in drugih vojaških funkcionarjev pri vojaških vajah na južnem Tirolskem.
TeieioiisKa in Kavna poročila.
NOVI POLJEDELSKI MINISTER.
Dunaj, 21. septembra. Češko časopisje pozdravlja poljedelskega ministra Zenkerja, se nad njegovim imenovanjem zelo raduje in ga označuje za veliko pridobitev.
POLJSKO-RUSINSKO VPRAŠANJE.
Lvov, 21. septembra. O poganjanjih med Poljaki in Rusini se sodi pesimistično. Boje se, da se pogajanja prekinejo.
P. ŠILINGER BOLAN.
Dunaj, 21. septembra. P. Šilinger je na Dunaju težko obolel in je bil operiran.
IZPREMEMBA PRI MORNARICI.
Dunaj, 21. septembra. »Zeit« poroča, cla bo kontreadmiral Avgust Lanjus vpo-kojen in mu bo sledil Rudolf vitez Benigni.
ZA ŽRTVE NA HRVAŠKEM.
Dubrovnik, 21. septembra. Za .Tu-kičevo mater in ostale žrtve političnih razmer na Hrvaškem je občinski svet mesta Dubrovnik dovolil 1000 K.
ZADNJE VESTI Z BALKANA.
Atene, 21. septembra. Atenska agencija poroča iz Carigrada, da se je med Srbijo in Bolgarijo res sklenila vojaška konvencija, kateri sta se pridružili tudi Grčija in Črnagora. Ministrski predsednik Venizelos je obstoj te konvencije potrdil, pravi pa, da nima osti naperjene proti Turčiji in je zgolj defenzivnega značaja.
Belgrad, 21. septembra. Od kompe-tentne strani se odločno dementuje, da bi se bila 20. t. m. v Belgradu podpisala srb-sko-bolgarska vojaška konvencija in da je skupščina sklicana za 23. t. m. na izredno sejo.
Carigrad, 21. septembra. Pri Tuziju se je boj med Turki in Malisori obnovil. Turki imajo 1 mrtvega in 7 ranjenih, Malisori 17 mrtvih in 21 ranjenih.
ŠKANDALI POSMRTNE ZADRUGE »BALKAN«.
Zagreb, 21. septembra. V prostore posmrtno zadrugo »Balkan« je bilo vlomljeno ter je zmanjkalo veliko knjig, menic in važnih papirjev. Pred dvema dnevoma je neki denarni zavod protestiral neko menico za 64.000 K, ki so jo podpisali Albini, Horvat in trgovec Schonstein. Ker Albini in Horvat nimata denarja, bo moral Schonstein celo vsoto sam plačati. V treh dneh jo izgubil Schonstein zaradi »Balkana« 150.000 K. Kredit »Balkana« je popolnoma propadel. Sodišče je odredilo likvidacijo in imenovalo za likvidatorja odvetnika dr. Maračiča. Ker jo proti zadrugi vloženih mnogo tožba, bo ob priliki tudi proglašen konkurz. Veščaki, ki so pregledovali knjige »Jadrana«, pregledujejo tudi knjige »Balkana«. Preiskovalni sodnik je zaslišal celo vrsto prič, ki so se oglasili, da pričajo proti zadrugi. Pričakuje se senzacionalne aretacije.
SAMOUMOR.
Trst, 21. septembra. Tu se je z iu-pil sluga trgovinske zbornice 51 letn^ Anton Zabriz,
PONEVERJENJE.
Trst, 21. septembra. Tvrdka Fra-teli Tomasini v Trstu je poverila svojemu uslužbencu 271etnemu Jožefu Pleničarju iz Novega mosta pobiranje nekih denarnih zneskov. Pleničar je odšel, a se ni več vrnil. Drugi dan so našli v tvrdkinem pismenem nabiralniku listek, na katerem prosi Pleničar za odpuščanje ter sporoča, da si je prilastil 154 K denarja. V teku popoldneva se je Pleničar javil na policiji, še preden je vložila tvrdka ovadbo.
ČUDEŽ SV. JANUARIJA.
Napolj, 21. septembra. 19. t. m. se je zbrala v tukajšnji katedrali nepregledna množica ljudi, pričakujoč znani fenomen raztopljenja krvi Sv. Januarija, ki se zgodi 19. vsakega septembra. Že zgodaj zjutraj je bila cerkev polna, ljudstvo je oviralo tudi promet na ulici. Bil je navzoč ves ka-pitelj in nadškofijski delegat mons. Bianco. Ker se kri dolgo ni hotela raztopiti, so poslali po kardinala, ki je prišel molit. Fenomen se je izvršil letos zelo pozno, ob pol 12. uri popoldne. Kri je postala živordeča. Ko je kardinal posodo ljudstvu pokazal, ;® nastalo veliko navdušenje in ljudstvo je pelo liturgične pesmi.
AVIATIČNE NESREČE.
Gačina, 21. septembra. Zrakoplov »Jastreb« je padel z višine 250 metrov. Gondola je razbita, moštvo pa le lahko ranjeno.
New York, 21. septembra. Aviatik Blair je padel s svojega aparata in se ubil,
ŠTRAJK.
Pottsville (Pennsylvanija), 21. septembra. 8000 premogarskih delavcev je stopilo v štrajk.
MAŠČEVALNI ČIN ODKLONJENEGA UMETNIKA.
Neuenburg, 21. septembra. V švicarski umetniški razstavi je nek umetnik, ko-jega podobe so odklonili, z nožem in kislino skoro uničil sliki Ferdinanda Hod-lersa in Maksa Burisa.
STAVKA ŽELEZNIČARJEV NA ŠPANSKEM.
Barcelona, 21. septembra. Katalonski železničarji so sklenili, da stopijo v stavko. Stavka se bo pričela v noči od torka na sredo.
li more Vas etFOjifek Miti?
Aii ste že dali kedaj Vašemu otročičku, ki še zmiraj ne more lekati, zavžiti Scottovo emulzijo? Scottova emulzija bode malčka okrepčala in njegovim kostem dala manjkajočo moč, tako da se bo kmalu postavil na noge in po kratkem času začel tudi tekati.
SCOTTOVA
EMULZIJA
ima v takih slučajih zato tak uspeh, ker je nenavadno bogata redilnih snovi in prav posebno pa, ker vsebuje za tvorbo kosti potrebne mineralne soli. Ribje olje se ne more v nobeni boljši obliki podati, kot v Scottovi emulziji, ki je tako lahko prebavljiva in okusna, da jo tudi najmanjši lahko uživa in prenese.
Ampak mora biti pristna Scottova emulzija.
(".ena or ginalni slcklcnici je S K 50 v. Dobi se v vseh lekarnah Kdor pošlje BO v. v znamkah na SCOTT 8r BO\X'.s'F. O. m, b. H., in se sklicuje na la časopis, dostavi sc mu ena pošiljatev potom lekarne za poskušnjo.	i
Vajenca
v mizarski pouk sprejme Anton Kregar, Vižmarje, p. Št. Vid nad Ljubljano.
—	KaioliSka Bukvama je med dru-
;imi učili založila tudi tabelo: Razvoj iiTStro-ogrske monarhije, ki obsega vse 'ažnejše izpremembc in pridobitve od istanovitve Vzhodne krajine (1. 796.) do ineksije Bosne (1. 1908.). Poleg zanesljivih godovinskih številk se nahaja tudi bese-lilo, ki bo sigurno zelo uporabno pri zgo-iovinskem pouku, zlasti pa pri ponavlja-iju. Tako učilo mora imeti vsaka ljudska ;ola, ker je to avstrijska zgodovina »en niniatur«. O delu samem so strokovnjaki zrekli zelo laskavo oceno. To učilo je udi za meščanske in srednje šole neob-lodno potrebno. Velikost tabele 130 X 70 cm. Cena: na platnenem papirju s pali-:ama K 4 50.
—	Nova učna knjiga. Ministrstvo za nk in bogočastje je z odlokom z dne 16. t. n., št. 41,317, odobrilo knjigo: Košan, ^ a t i n s k a č i t a n k a za IV. (in V.) gim-lazijski razred. Cena 3 K 40 vin. Založil L Schwentner v Ljubljani.
Ril imate že Slcmšlme razgled-nlce »SlOTOislse Straže"?
Praško domače mazilo iz lekarne kr. dvornega dobavitelja B. Fragner-ja v Pragi, ki bolečine hladi in lajSa, preprečuje vsako vnetje in na zdravljenje vsake z njim pokrite rane dobro vpliva, je pridobilo sloves izvrstnega iomačega zdravila, ga ohranjuje ter se njegova uporaba vsled tega vedno bolj razširja. Dobi se tudi v tukajšnjih lekarnah. Glej oglas!
Meteorologično poročilo.
tišina nad morjem 306-2 m, sred. tlak 73G-0 mm
Cas opazovanja
!0 9. zveč.
7. ljutr. 2. pop.
Stunjo barometra v mm
7412
740-8 740-7
Temperatura
po Celziju
Vetrovi
Nebo
6-l sl. szah.
3-8 11-3
sl. ssvzh p. m. vzh
dež
oblačno
163
Srednja včerajšnja temp. 6-5°, norm. 14-2«.
Žitno kavo, najpopolnejši izdelek zadnjega časa, zajamčeno slovanski produkt, poSiija 5 kg v lepi platneni vrečici za K 4-— po povzetju na vsako avstro-ogrsko pošto. K vsaki pošiljki se priloži prav lepa in dragocena premija, kot pozlačen kozarec, lonček, poslikana šatulja, jedilno orodje i. dr. porabni predmeti in prav lepi okraski za vsako gospodinjstvo. Obrnite se zaupno na tvrdko Jos. Vesely, Praga VII. 58S ČeSko.	3016
Spretna šivilja m vaienka
se takoj sprejme. Kongresni trg 6. II. iadstrop]e.	2968
najstarejša slovenska tvrdka te stroke.
Obstoji že nad 38 let. 3022
ANA HOFBAUER
imejiteljica zaloge cerkvene obleke in orodja
Ljubljana, Wolfova ul. 4
si usoja javiti preč. duhovščini ter st. občinstvu, da izdeluje natančno po naročilu in predpisih vsakovrstne bandere, bnlda-hlne, plašče, kazule, pluvljale, dalmatike, veiume, albe, koretlje, prte itd. itd., sploh vse kar so rabi v cerkvi pri službi božji. Izdeluje se vse ročno, solidno, pošteno tor po najnižjih cenah, ter se prevzemajo tudi naročila na vezenje, prenavljanje stare obleke ter sploh vsa popravila.
Zagotavljajoč hitro Ia najpoManojšo postrežbo, prosi, da se pri naročilih izvoli ozirati na prvo domačo tvrdko.
M	"•'..r ..'i,- ■■ -'"tir-	v".'"	'i--' i : -;.	mr
				
3017
Sprejme se takoj krepak deček
poštenih starišev v trgovino spe-cerije in železnine pri Antonu Butara, trgovcu v Novem mestu.
D
"TI
r.
Stari trg 30
ordinira zopet.
3013
Iščem zanesljivega
delavca
Barvarija Josip Reich.
3014
za barvarijo. Plačilo po dogovoru. Služba stalna.
Okrožni
7S
n CA
zdravnik v Ložu^jj i
ordinira od 22. t. m. dalje vsaki dan od 8. do 11. dop.
v vili g. Neubergerjeve. --
5
Proda se
lepo posestvo
v Dolgi vasi štev. 40 pri Kočevju.
| Enonadstropna hiša in veliko gospo^ | darskih poslopij. 50 oralov zemlje. — Cena 24.000 K. 8000 K se takoj izplača, 1 drugo ostane vknjiženo.	3018
Pozor! iiaršettlilipsafflifiinaii! Pozor!
Radi velike zaloge vseh
mi in raMčkih poSnifin
kakor tudi galanterijskih predmetov
prodajam po zelo nizkih cenah na drobno in debelo.
Trgovina s papirjem in galanterijskim blagom
LJUBLJANA, Mestni trg 11—13.
Ljubljana, 21. septembra 1912,
SlllW£licis§
Ker mi je bilo omogočeno s številnimi naročili naših interesentov
*
znatno dvigniti konzum vžigalic
„V korist obmejnim Slovencem",
izrekam vsem p. n. odjemalcem, ki so pospeševali večji konzum, kakor tudi različnim sl. društvom in zasebnikom najiskrenejšo zahvalo — istočasno s prošnjo, naj me tudi v bodoče podpirajo po možnosti pri delu za nadaljno povzdigo konzuma teh vžigalic.
Obenem naznanjam, da sem pripravljen p. n. odjemalcem, ki naroče do konca deccmbra t. 1. najmanj 5 originalnih zabojev, znižati ceno od K 54*— na
samo K SO*
zaboj
ter upam, da bo vsakomur z lahkoto mogoče, to majhno množino pravočasno naročiti, da na ta način našemu društvu „ Slovenska Straža" še koncem tega leta prispevamo z lepim zneskom.
Priporočujoč se vsem beležim s spoštovanjem
o019
C. Menardi
agentura in komisija v Ljubljani.
Priporoča se domača najnovejša
konfekcijska trgovina
Maček&Komp.
Franca Jožefa cesta štev. 3. ■ ■■
Sprejemajo naročila po meri ter se izvrše točno in solidno.
1183
Založniki c. kr. priv. juž. žel. ■ ■■
Solidna postrežba.	Najnižje cene.
157
lMTskft A1.SS Motorji na surovo olje lVJIUlUrjjl. In z moCnlm pritiskom Mumij—rtm od lc do 100 H P Obratni stroSKi 1-1 '/a vlnorja na uro za konjsko silo.
Ležeči ali stoječi motorji na bencin, 0 ... petrolin ali bencai —
od .—60 H P, kakor tudi lokomobll! od 3—2o H P. Obratni stroSlii 5-6 vinarjev na uro za konjsko silo.
I. WARCHALOW5KI
Dunaj, III., Paulusgasse 3. — BudapeSta VI, ViScl-Korut 37,
Ugodni plačllul pogoji. — Ceniki in obiski odjemalcev zastonj.
Samo 6 dni!!
z brzoparniki Francoske družbe. Edina najkrajša vožnja čez
Hacre fke-Turk
Veljavni vozni listek ali šifkarto ža vse razrede francoske linije, dobiš edino le pri
Ed. Ssnarda
3519 oblastv	rjena pisarna
v Ljubljani, Dunajska cesta 18
nasproti gostilne «Pri Figovcu».
brzoparniki ———— «La Provence», «La Savoie«, «La Lorraine>, «La Touraine«, <Rodiambeau>, «Lc Čikago«.
Vozni listek (Sdiifkarte) iz Amerike in nazaj v staro domovino, po najnižji ceni. Izdaja voznih listkov po vseh železnicah, prirejanje zabavnih in romarskih vlakov. Vsa pojasniia istotam radovoljno in brezplačno.	.
Obrestuje hranilne vloge po
4Vh
brez vsakega odbitka. Obresti se pripisujejo glavnici poluletno. Vloge v tekočem, giro-računu in nn blagajniške liste po najugodnejših pogojih/
Daje komunalna posojila
občinam, okrajnim in šolskim odborom ter zdravstvenim zastopom v
4y,%
komunalnih zadolžuicah.
Hipotekama posojila
v zastavnih listih po
4 vr/.
Eskomptuje menice denarnih zavodov in daje lombardna posojila. Prodaja lastne pu-pilarno-varne komunalne za-dolžnice in zastavne liste.
u deželnem dvorcu
®lio«a v (SosposM nlid 2.
Banka je pupilarno varen zavod, ter jamči zanjo dežela Kranjska.
HI! imate že srečk« Jkvmske Straže"? Haro^fe lih vel skupaj. Srečka samo l K. Vrednost slavnega dobitka 5000 M. Vrednost vseh dobitkov 20 000 M.
Naprodaj je poceni
(najnovejšega sistemu)
(versenkbar). Popraša naj se pismeno pri lastnici Irraa Senčar. pošta Vič pri Ljubljani.	2978
i U ^jj T1T1-	---naravna
alkalična kislina
preizkušena pri želodčnih in črevesnih !;a-farih. obistnih in mehurn h boleznih, katero
priporočajo najveljavnejši zdravniki kot bistveno
podlpfralfio srK^sioo
pri karlovovarijskem in drugih tcopeilšHih ztlrav-'JenJIh in kot poznejše zdravilo po kopeljih 24 38	in trajno porabo.	(VII.)
J&aks ^odfesniR
trgovec
IijuBa ^podfesni^ roj. jKinčic
poročena
Radeče pri ^ičlanem mostu, čne 22. septomCra J9J2. Brez vsakega drugega obvestila.
2987
izvirek: fižisssfotlbS SsmerbrEnin,
železniška postaja, zdravilno Kopališče pri Karlovih varili
prospekti zastonj in franke.
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih Špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami in vinom.
Zaloge pri Mihael Kastner-u. Peter Lass-niku in Andrej Šarabonu. LlubElana. 3997
Vam plačam, ako VaSili kurjih I očes. bradavic in trde kože tekom 3 dni brez bolečin nc odprav mojuničevalec korenin Ris-ma-zilo. — Cena lončku z jamstvenim pismom 1 krono.	2519
-^"UT^ B Poštni predal mlii i- 12 160, Ogrsko.

gramatiko in konverzacijo poučuje Italijanka iz Turina.
2922
M. Hisio, imun niioe št. 4. pritličje.
Proda se iz proste roke hiša z lepim sadnim vrtom v Zg. Šiški št. 52. Več
se poizve ravnotam.
Zaradi bolezni se odda v najem stara
atarski
iz dobre, poštene hiše se takoj sprejme. LUD. ČERNE, Ljubljana, Wolfova ulica 3.	3C02 3
na deželi.
Pismene ponudbe na upravo tega lista pod 2979.
za Kranjsko išče izvozna tvrdka v Trstu. Oziralo se bo lc na osebe z dobrimi referencami. Pisma pod šifro »Huga« posterestante Trst, glavna pošta. 2769
Enega učcnea pomočnika
za mizarsko obrt sprejme takoj Avguštin Primožič, mizar in pogrebno podjetje v Tržiču. 2944
z 2 sobama se odda novembra mirni stranki v Prisojni ulici št. 5. 2936
brez kuhinje, sredi mesta, primerne za pisarno ali za stanovanje višjim privatnim osebam se takoj odda. Več 2984 pove uprava tega lista pod št. 2984.
seoddavKrškem
107. V kovačnici je nekaj orodja, ki se tudi lahko prevzame, cventuelno se orodje tudi proda. — Več pove FfiflNC LOPIČ v Kranju št. 183.	2931 6
Zatekel se je mlad rumen 3005
Vrne se proti povrnitvi inseratnili stroškov v Marmontovl ulici 16.
I
z večjo ekonomijo ali tudi brez nje, je naprodaj oziroma se da v najem. Posestvo je dobro ohranjeno iti se nahaja na Južnem Štajerskem v lepi ravnini, v bližini prometnega kraja z železniško postajo. Pogoji za razvoj obrti so dani in kupna ceria zelo ugodna. — Natančnejše informacije daje prodajalec. Naslov pove uprava tega lista pod 2990.
ransansoRsnuiraro
Elegantna in natančna izvršitev, porahna za potovanja in izlete. 4 X 4 cm velik, kompleten z opremo, poizkusno sliko in navodilom, po katerem more fotografirati vsak začetnik brez predznanja in izvršiti slike. — Proti povzetju lo K 1'80. Slike se potem tudi odkupijo. — Več pri naročilu aparata po: LEOP. SCHACHTER, DUNAJ G3-2909 XVI 2, LerchenSeldergiirtal 5.
ra specei-ijsko trgovino in mokarijo, pripravna za kako trgovino na deželi, po ceni proda is proste roko Fr. zoreč, S7. Petra cesta Si 21, Ljubljana. 2962
želi imeti v vsaki občini po vsem Slovenskem zanesljivega človeka, ki bi sodeloval pri .,Ljudskem zavarovanju". Zagotovljen jo dober in trajen zaslužek. Ponudbe pod ,,Ljudsko zavarovanje" nn Slovensko Stražo v Ljubljani. 2601
rira-sn* <n» izurjena v vsem tjn-UU9jp«mlCna, spodinistvu, kakor v kuhi, šivanju in dragih gospodinjskih 3tvareh
Ori boljši rodbini v mestu ali na deželi. Razume se '.udi na trgovino. — Ponudbe na upravništvo ,.Slovenca pod šifro L. T. 29.	2969
(te konstrukcijo prvo na Kranjskem) jo Interesentom na otjlad in tudi na razpolago za poBkuŽDje vožnje pri tvrdki
& Ko.. Linisllana. PiraaisRa t. 9-12.
To motorno kolo je Izdelek prve vrsto. Priporočljivo je vsakomur zlasti pa lajlkom ali osebam, ki bolehajo in bi jim vožnja z motornim kolesom radi tresenja utegnila škodovati. Sigurna in lahka vožnja ob vsakem vremenu, boitlsi dežju, blatu ali na zanemarjonih cestah. Vsled Izredno mirnega delovanja stroja je vsaka utrujenost Izključena, zato tudi pripravno bodisi za službene namene kakor zabavne vožnje. Vozi brezhibno s hitrostjo od 7 do 65 km na uro. Izvrsten jemalec klancev. Radi nedosežnega izdelka so defekti kot popravila malodane izključene.	Zahtovnjte cenik.
Uradne ure za stranke vsak delavnik od pol 9. ure dopoldne do l. ure popoldne.
KLAVIR
dober in lep, se proda poceni. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 2971. (Znamka.)
z rodovitno zemljo in obilnim sadnim drevjem, četrt ure od farne cerkve in železniške postaje Loka ob Savi, je vsled smrti posestnice na prodaj. Pojasnila daje Luka Noroglav v Breznu ob Dravi, Štajersko.	2991
se proda lepim sadnim vrtom, hlevom, njivami in travniki, tričetrt ure od Ljubljane. — Proda se tudi samo hiša z vrtom. Pripravna je za gostilno; lega lepa, tik ceste. - Več pove Ivan Skalar, Zapuže Stev. 15, poŠta št. Vid nad Ljubljano.	2988
išče primerne službe v kaki boljši družini. — Naslov: Črka B. 10., poštno ležeče, Ljubljana.
star 17 let, ki je bil že par let v trgovini mešanega blaga,	3004 (1)
Išče primerne
v trgovini ali kaki slovenski pisarni. Naslov pove iz prijaznosti upravništvo :-. „Slovenca" pod številko 3004. .-:
r
Kadar hočete dobro blago kupiti, obrnite sc na tvrdko
pri „SGLNCU" za vodo
katera ima v zalogi dobre in trpežne
Čevlje za dame. gospode žn otroke, izdelovanje suhih šopkov, nagrobnih vencev, trakovi z napisi. Bluze, vrhnja ln spodnja ferila, nogavice, rokavice, vsakovrstno perilo itd.
Postrežba točna, cene najnižje. Prosim prepričajte se!
3009

na VrhniUl blizu farne cerkve je na prodaj; pripravna za vsako obrt ali za trgovino oziroma še boij za pekarijo, ker ni nobene v kraju. Več pove
Kos.
mesar iu gostilničar, 3008 na Vrhniki.
T.
je naprodaj v Kandiji pri Novemmestu na najlepšem kraju novomeške okolice, ki meri približno 16.000 m2 z hišo vred ali pa tudi posamezni stavbeni prostori. Pogoji ugodni. — Natančnejša pojasnila daje pooblaščenec g. Lavoslav Ropaš, tajnik mestne hranilnice v
Novemmestu.	3010
^^	Novemr
Išče se dobrega, zanesljivega, poštenega
kateri je vajen konj, in spretnega
za poštni urad Moravče. 3011
vseh poslovnih transakcij. Izdojsnje Čekov, nakaznic ,zZ
za vso glavna m stranska mesta tu- in inozemstva.
C. m. PR1VEL BRnCIM in mEllJHLniCNH DEM11SHH DRUZBH
A!<cSjjskl kapital: 50,000.000 kron.	Rezervni zakladi: 22.QOU.O00 kron.
8VS C §1 HI 1E ES M	OSBEDNJR MENJALNICI!:
yvK9l£KKuX DUIUiJ L, lNOLLZElLE Sten. fl.
ilnitniintiinfi • Dailcn, Čtilio Komolca, Ceika Lipa. Brno. Gnblonc, N. Granlltz, luomonl, I lllll lltll liU "rokov, Mtomcrlce, Mornvakl Zumpcrk . Modllng, Mcran, Novi .Uči«, i huiiiu j Plzen, Praga. Llbcrce, Tepllcc, Scnov, Uuna|.il<o Novomrnto, Cvltnvn
♦ ♦ ♦
vseh vrst rent, obligacij, državnih papirjev, akcij, prioritet, zustavnlc, srečk itd., itd.
Zavrni proti izgubi pri žrebati srefilt in vredn. papirjev
Z Prospekte ia ceuike premij zastonj in Iranfco
11014884
idrijske novice.
i O železnici v Idrijo se sedaj precej piše in govori. Ni čuda, saj se že dela tretji konzorcij v ta namen. Prvi je že izdelal pred nekaj leti popolne načrte iz Vrhnike do Idrije in naprej do Sv. Lucije. Od kraja je bilo precej upanja, da se katerikrat res gradi, a vojno ministrstvo se je izreklo, da je svet premehak in dosedanji tir premalo vtrjen, da bi v vojskinem času vzdržal težke in dolge vlake. Tudi pet kilometrov teče po progi južne železnice, ki je privatna lastnina, in ta bi lahko nehote ali nalašč delala kake zapreke, kakor se je to zgodilo leta 1859. pri vojski v Italiji. Ni
Eričakovati, da bi se ta proga izpeljala, [ato se je sestavil drugi konzorcij. Iz Šiške čez Dobrovo, Polhov gradeč, Horjulj, Smrečje, Žiri, Idrija naj bi šla proga po obljudenih krajih, da bi tudi domačinom kaj koristila. Popolni načrti so se poslali ministrstvu in prejšnji deželni glavar pl. Šuklje se je zelo trudil, potem so tudi naši poslanci večkrat povpraševali, priporoče-vali, naštevali razne vzroke, zakaj bi bila ta črta prikladna in obenem aktivna. A med tem časom je bila državna blagajna izpraznjena, novih davkov v zmedeni politični konstelaciji ni kazalo nakladati in glavni vzrok je bil — že zgrajena alpinska železnica. To progo — drugo zvezo s Trstom — so v naglici zgradili, niso zadostno preštudirali ne sveta, ne težkoč, ne stroškov. Za Kranjsko je bilo merodajno, da Jesenice dobe postajo radi obrtne družbe in na Bledu bodi postaja. Vplivne osebe so že vedele, zakaj tako na merodajnem mestu delajo. A so se bridko prevarali. Teče preblizu in paralelno z italijansko mejo, tuneli so pobrali veliko več denarja, kakor se je prvotno mislilo in zemlja ob strminah se vseda, zožuje votline in krepke podstave nima. Zato se je veliko več milijonov potrošilo, kakor je bilo proračuna-no, in dežele, skozi katere je izpeljana, nimajo tiste koristi od nje, kakor se je pričakovalo. Zato se je poslancem vedno odgovarjalo, da jim je naša proga simpatična, a da morajo preštudirati prej dobro terčn, preden se odločijo. Ker je pa dela v tistem oddelku ministrstva nakopičenega, ne morejo takoj prevladati vsega materijala, a daje se upanje, da stvar ne bo zaspala in se po možnosti kakor hitro mogoče kaj ukrene. Vplivalo je tudi dejstvo, da se je Goriška dežela zavzela in sama napravila načrte od Sv. Lucije do kranjske meje. V takem tiru je vsa zadeva in ne deželni odbor in ne konzorcij nista dobila dosedaj še nobenega odgovora, da bi se bila ta proga zavrgla, kar se spomni deželni odbornik grof Barbo in oživlja tretji konzorcij za progo Škofja Loka, Žiri, Idrija. Kaki motivi so dolenjskega grofa k temu koraku privedli, ni znano. Prvotna proga alpinske železnice bi morala iti iz Celovca na Tržič, Kranj, Škofjo Loko po Poljanski dolini v Cerkno in ob Idrijci naprej. Ta bi bila res Kranjski ugodna in naš poslanec je svoje-časno za to govoril v državni zbornici, a prišel je po govoru k njemu kranjski veli-l:aš, ki mu je rekel: Ste sicer lepo govorili, Vam čestitam, a brezplodno, stvar je že določena. Ali hoče morda grof Barbo popraviti, kar je njegov kolega zagrešil, da je to progo preprečil, kakor rečeno, ne vemo. iT udi si ne upamo sodbe izreči, ali bode ugodno vplivalo na vso zadevo, ako vedno brez vzroka izpreminjamo smer železnice. Rekel bode kdo: zakaj ste pa drugi konzorcij osnovali, ko je že prvi veliko žrtvoval. Bodi odgovor: drugi konzorcij se je šele ustanovil, ko so v ministrstvu rekli, da je načrt prvega konzorcija neiz-peljiv in ni upati, da se kdaj uresniči. Ali ima grof Barbo tudi v žepu tako izjavo, ne vemo. Sicer pa želimo največjega uspeha podjetju. Idrija le pridobi, naj se pripelje železnica od te ali one strani, da ima le zvezo. Da se stvar pojasni, naj služijo te črtice.
i Profesor dr. Pregelj nas je zapustil. Lc eno leto je tu deloval, a pokazal, kaj navdušen akademik storiti zamore. Dasi v šoli obložen in doma literarno delaven, je vendar še dobil zadosti časa, da je nastopil kot ljudski govornik v raznih prilikah in obdelaval poljudno različne snovi. Bodi mu pri odhodu v Kranj iskrena zahvala, naj bo zagotovljen, da njegovo ime iz hvaležnih src ne bode izginilo. Na novem mestu mu želimo obilo uspeha in naši organizaciji v Kranju častitamo.
razvnema srca vseli gospodinj po beli čistoti in lepem vonju, ki ga daje perilu. In kako lahko pe-remo s tem milom! Samo namazati treba, nekoliko časa pustiti, nato izprati iu razobesiti. Nepotrebno vsako drg nenje, kuhanje in par jenje! Ravnajmo se po
navodilu! Kosi po 8, 16 in 30 h.
in modno blago za cjospode in gospe priporoCa izv.hlša
Prokop Skorkovsky in tln
v Ilumpolcu na ČeSKem.
Vzorci na zahtevo franko. Zelo zmerne cene. Na željo dam tukaj Izgotoviti goapod. obleke.
AVTOMOBILI
LRURIN & KLEMENT
deln. dr. v Mladi Boleslavi. SVETOVNR ZNRMKR.
1407
1309
Glupec! Ali si še sedaj nisi zapomnil, da kadim samo
JACOBIJEVE ANTINIKOTINSKE
cigaretne stročnice!
Slavnemu p. n. občinstvu si usojam vljudno naznaniti, da sem otvoril	2770
ter se vljudno priporočam za obilna naročila vseli v to stroko spadajočih del, kot spomenikov, predmetov za stavbe, vodnjake itd., zagotavljajoč vsakomur najboljšo postrežbo po najprimernejših cenah.
Velespošvovanjem IVan Štrukelj.
Cenočeško posteljno perje
Kilo sivega ]>ul.jeuega K J —, boljšala K '40. jicilbok-gn K a-B , belega K 4H0, primn kakor l>uh mehkega K 8 —, veloplima K 7 20, lliu-f y bolje.i vrsla K h*40. izreUno ltbo suežnobeto
i^atonitoBar^C. Zgotovljene postelje
višnjevega, bulu^a ali rumenoga uankinga, ilobro napolnjene, pernica ali spodnja blazina ISO cm dolga, II« eni široka po K 1, —. 13 —, 16 —. IS—. »00 cm dolgu, HO cm široka po 1:1 —, 16 —, 18 —, SI1—, /glavnica 80 cm dolga, 58 oni Široka po K 3 —, 3-30. 4 —. on cm dolga, 70 cm široka po K 4 50. '.50. H—. Zamena dovoljena, zn r.oiigajajoče rtenuruuzaj. Ceuovniki franko iu poštnino prosto vsakomur.
Benedikt SHCIISEL, LoUes pri Plznu 159. Češko.
Skrbne matere
ne čakajo, da se pri njihovih ljubljenčkih razvije iz navadnega kašlja resna bolezen, ampnk dajo otrokom v takih slučajih takoj zdravniško priporočeno, prijetno dišeče, kašelj olajšujoče sredstvo
Jhijmomel Scillae.
Izdelovanje in glavna zaloga v
B. FRRGNER-ja lekarni!
c. in kr. dvor. dobavitelj Praga III., št. 203. j
Prosimo, vprašajte svojega zdravnika I 1 steklenica K 2-20. Po poŠti frnnlto proti naprej poSiijatvi K 2-90. 3 steklenice proti naprej pošl-Ijatvi 7 K. 10 steklenic proti naprej poSiijatvi 20 K. Pozor na Ime sredstva, izdelavatelja in varstveno znnmlio. biib Dobiva sc v vseh lekarnah. V Ljubljani: Rihard SuSnik, dr. G. Piccoll, Jos. Člžmaf.
Fini
ŠPIRIT
iz žita, najboljša kakovost za žganje priporoča v množinah od 60 litrov naprej po prav nizki tovarniški ceni M. Rosner & Co., Ljubljana, poleg pivovarne Union.
960 (52)
liMMnzi1
deželni dvorec
opozarja p. n. vinske kupce na svojo veliko zalogo priznano izbornih pristnih
Poleg namiznih vin ima v zalogi tudi raznovrstna buteljska vina po zmernih cenah na prodaj. Ceniki in vzorci se pošljejo na zahtevo brezplačno. Postrežba točna in solidna.	2592
Med bravce časopisov 2567
razdeliffl0 3000 parov
izbornih, zelo elegantnih čevljev iz najbolj., trpežnega usnja na zadrgo, kot kaže slika, da se seznani naša tvrdka.
Plača se samo delo K13-75 za 3 pare čevljev. - Čevlji bi sicer veljali K 42—.
Pošljemo popolnoma na h-bero vsakomu v največjo za-dovoljnost 3 pare čevljev za gospode ali dame, poljubne številke. Zamena dovoljena, tedaj ilikak liziko. Pošilja po povzetju ali predplačilu.
Pošilja prva krščanska razpošiljal na za čevlje:
Franc Hnmann, Dunaj II., Aloisgasse 3/10 R.
Šele Vaše priporočilo bo nam donašalo korist.
Okroglo 70 m3 že 4 leta ugašenega
apna sc proda	2830
v Ljubljani v Trnovem
Kdor želi kupiti, naj se obrne do
Val. Gregorca, Mengeš
Konfekcijska trgovina
in	970 50
zavod za izdelovanje oblek
po rneri
K KunC; Ljubljana
Dvorski trg	Židovska ulica
priporoča svoje izborne izdelke
vsakovrstnih jesenskih in zimskih oblačil,
Strogo solidna postrežba,
Najnižje, stalne cene.
■ " Hustrovani ceniki na razpolago! =====
Išče se dobro izurjen
organist
z združeno službo
2937
Cas zglasitve do
15. oktobra 1.1.
Plača po dogovoru.
Zupslvo v Goberji, p. sionjei na Krasu.
Od dobreaa najboljše I
LJUBLJANA
Sv. Petra cesta 4. KBJINJ	KOČEVJE
Glavni trg St. 79.	Glavni trg st. 53.
NOVOMESTO
1197	Vel. trg št. 88.
se odda takoj. Ponudbe na upravo tega lista pod šifro „Z. R."
mehka in trda (suha); radi pomanjkanja prostora znižane cene. Dostavijo se na za-htevanje tudi na dom. Parna žaga SCAGNETTI za držav-nim kolodvorom.	1842
C. kr.
px*iv.
Telefon št. £1.
Brzojavke: Prometbanka Ljubljana.
Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, prej I. C. Mayer
Centrala na Dnnaln. - Ustanovljena 1864. -30 podružnic, lfogal marijtn trg — So. Petra cesta. Delniški kapital In reserve 52,000.000 kron.
Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje denarnih vlog na	Najkulantnejše izvrševanje borznih naročil na vseh tuzemskih in inozemskih mes"
hranilne knjižice brez rentnega davka, kontovne knjigo ter na konto-korent z vsakodnevnim	tih. — Izplačevanje kuponov in izžrebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodaja-
vedno ugodnim obrestovanjem. — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupo-	nje deviz, valut in tujih novcev. — Najemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za
vanje in prodajanje vrednostnih papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročit. — Shra-	ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, listin, dragotin itd. pod lastnim zaklepom
njevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih papirjev in posojila nanje. 3999	stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. — Promese za vsa žrebanja.
Usbnona in pismena pojasnila ln nasveti o vseh v bančno stroko spadajočih transakcijah vsekdar brezplačno. Stanje denarnih vlog na hranilne knjižice dne 31. avgusta 1912. K 74,985.180-—
Umetni zavod za cerkveno slikanje
J. HLAVKA
slikar cerkvenih podob
Praga Kral. Vinohrady
Puchmsjerjeva ul. št. 68.
Priporočamo prečastiti duhovščini poznate slike svetnikov, altarnc slike, kri-ževa pota, pasijonske slika
itd. na platnu, cinkasti pločevini itd., umetniško izvršene po ugodni ceni. Slike ali načrte pošiljam zastonj na ogled.
Dopisuje se slovensko. 3386 Najboljša priporočila.
Stavbene = parcele
na Dunajski cesti o Ljubljani pred delaoskimi hišami in na Giincah takoj ob mestni meji na Tržaški
cesti, vse z najlepšo lego so po izberi za primerne cene
= na prodaj.
Več se izve pri lastniku JOS. TR1BUC, na Giincah 37. 2127
Prvi zavod za uniforme, krznar in izde-lovatelj čepic
A. KASS1G
LJUBLJANA, Židovska ulica
priporoča svojo največjo zalogo vsakovrstnih nnilormskih predmetov za vojake, uradnike, železničarje, orožnike, gasilce itd., kakor: čepice, čake, sablje, rokavice, pasove, egalislrimge itd.
Izdelovanje vsakovrstnih vojaških, gasilskih, društvenih, civilnih, železničarskih, orožniških čepic itd.
Cene nizke, postrežba točna.
Cenike za pasilske in orožuiške uniform-ske predmete zastonj in poštnine prosto.
2854 8
Proč z brituifo!
Zakonito zavarovano, Higienično brijenje
brez noža, brez aparata. — Treba samo namazati z milom, oprati in v 5 minut je brijenje brezhibno opravljeno. Ranjen je ■pij izključeno. — Nikake bolezni. Ne peče vas, kot. po britvi. — Naš izdelek »Messer weg« je zajamčeno neškodljiv, in ira stalno nadzoruje sodDi kemik dr. G. Bischoff v Berolinu. Edini oblastveno preizkušen brivski izdelek. Velika škatlja za ca. 50-kratno rabo proti vposlatvi K 3-50 ali po povzetju v več). Kompletna garnitura potrebščin K 1-—
..messsr wgg"-lfer!?ie&, Uisnas
2908 U. Schollerhofgasse 5 odd. S
Stevilua zdravn. priznanja. JOOO priznalnih pisem. V inozemstvu z velikim uspehom že 3 leta uvedeno.
Ig, sodarsHi mojster li|IIDIj
Cesta na RudoltoVb železnico štev. 5. Priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih
sodovi
Prevzema tudi vsa v njegovo stroko spadajoča dela po najnižjih cenah.
Solidno m.
341S
Iz proste roke se proda
2907
ena enonadstropnn hitfi
na prometnem kraju v bližini 3 cerkva. V hiši se nahaja gostilniška obrt. katera se da tudi v najem ali na račun. Naslov pove iz prijaznosti upravništvo »Slovenca« pod št. 2907. (Znamka!]
i Pozor! Nizke cene! i a
Najmodernejše, zelo trpežne
e KUA m suha i
a
vsebuje tvrdka
a
Ui Rudolf Foukal v Krnovu. KJ
UJJ Pri potrebi naj si vsakdo blagovoli dati predložit U ■	od svojega krojača imenovano kolekcijo
^	Na zdarl	"KJ
Združeni čevljarji v Ljubljani
priporočajo za poletno sezono svojo
VVoJfova ulica štev. 14
bogato zalogo obmval
vseh vrst moških, ženskih in otročjih, domačega in tujega iz delka. — Gumi za pete, vrvicc, zaponke, čistila itd. vedno v največji izberi. — Specialisti za nepremoClgioe Ionske In turlstooske čeolje. — Izdeluje se tudi po meri v lastni delavnici, ter se sprejemajo tudi popravila. — Postrežba točna, cene solidne. — Zunanja naročila proti povzetju. — Zahtevajte cenovnikc!
1662
vpisana zailniga z omejenim jamstvan :: nasproti 2elczniSI;e poitaje Vižmarje, v lastni hiSI
Velika zaloga spalnih, jedilnih in salonskih oprav, vseh vrst in slogov od preprostih do najnovejših, po najnižjih ccnah,brez konkurence! - Izdeluje vsa pohištvena in stavbena dela, oprave za hotele, sanatorije in druge javne zgradbe. Nadalje se priporoča prečastiti duhovščini za vsa cerkvena mizarska dela, kakor spovednice, cerkvene klopi itd. Mizarska delavnica s strojnim obratom na parno silo. Ceniki na razpolago. Proračuni in načrti hrezplačno.
Zaloga v St. Vidu nad Ljubljano. Prodajalna v Ljubljani, Dunajska cesta 18, hiša Kmetske posojilnice.
za ose šole o najnooejših odobrenih izdajah, kakor tndl ose druge šolske potrebičine o najboljši kakooosti in po zmernih cenah priporoča
Lau. Schu) entn er
ttnsigotržec u Ljublfassi, Prešernova ulica 3.
Gospodinje !
Pozor!
m m
m
a n
55 B
m m m
B B
B
S ■
Ne kupujte presnega masla ali nadomestila zanje, dokler niste poizkusile slovite, splošno znane, svetovne znamke
BLAIMSCHEINA
H
H
B
MARGARINE
ni rastlinska margarina.
S
B
„UNIKUM"
ilNIKUM^ se izd(,,uie y,J najčistejše goveje ohistne tolšče z visoko vranamVIVI pasterizirano smetano, ima torej največjo rcdiluo vrednost in je resnično zdrav.
„UI8IKUNE" ul umeten, nego najčistejši naravni izdelek.
IBMljglBBHI« le Rfl 0/ cenejši od navadnega presnega tnasla iu JJ**"™"™""" za	0 zajamčeno mnogo izdatnejši nego to.
SAMBO BLARKflSCHEINOlf
Je resnično edino in pravo nadomestilo za presno maslOj ki daleč prekaša vso
doslej hvalisano.
B B
Izdelovanje
^lEINA „UN1KUM"
stalno državno kontrolo in jo to razvidno na vsakem zavitku.
varovano s
Cenjena gospodinja
t
Ne dajte se torej begati od drugih oglasov in rabite za nadomestilo pres"
np£a mrtsla za
pefienie
praženje
samo
Kuhanje	1771
maslen krnh
BLAIMSCHEINA ..UNIKUM" MARGARINE
93
Dobiva se povsod.
Poizkušnje gratis in franko.
Združene tvornice za margarino in presno maslo, Dunaj Xllf.
irože fkuasFl
iz vinskega cveta
zajamčeno čiste, brez vsakega drugega dodatka, prodaja in razpošilja od 3 kg naprej, ceneje od vsake konkurence 2916
(I
v f^aejem, Štajersko.
!
--IES5S
Prostovoljna dražba
(antični predmeti) ^
v nedeljo dne 22. in v ponedeljek dne 23. septembra v
zdmHlg« jžkSi m Bledu.
mmn hitmi
Zop orične prirejati vsak dan
koncerte
svetovnoznana, priljubljena elitna damska kapela
R. ti. Dietridi
Začetek ob 9. uri. Vstop prost. Ob nedeljah in praznikih začetek ob 8. uri.
Slavnemu občinstvu in rodoljubom z dežele se priporoča 2980 za obilen obisk	ffm ^^
Anton Presker
krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta li
se priporoča sl. občinstvu za mnogobrojen po^et zlasti pa preč. duhovščini v izdelovanju vsakovrstne duhovniške obleke (lalarjev itd.), iz trpežnega in solidnega bluga, po nizkih cenah. 811 52
Le K 3*65
najnovejša zelo tenka z dvojnim ookrovom Kavalir-Chronosura 11 nikclnastim prižigalnikomin z nnierik.duble zlato dvojno »eri-žico najmodernejše sestave s krasnim obeskom in s 3 lenim jamstvom; vse proti povzetju samo K 3 65. — izvoz ur L. SCHAECHTER, Dunaj 919 XVI/2, Lerchenfeldergiirtel 5. 2910
B
IS
r
Izborno
1
olajšuje bolečine, zadržuje vnetje in
učinkuje antiseptično.
10 let se je Izkazalo meCllno vlačno mazilo tako-zvano praško domaČe ma2ilo, kot zanesljivo sredstvo za obvezo. To obvaruje rane, olajšuje vnetja iu bolečine, hladi in pospešuje zaceljenje.
fcž" Razpošilja se vsak dan.	13
t pušica 70 vin. Proti predplačilu K 3-16 se pošljejo 4 pu-šlce, za K7-— pa tn pušlc poštnine prosto na vsako postajo
avstro-onrske monarhije. Vsi deli embalaže imajo postavno deponovano varstveno znamko.
Glavna zaloga	5130
B.FR/IGNER, c. In Kr. dvorni doDavitelj
lekarna »Pri črnem orla«
Praga. Mala slrana, voga: Nerudove ulice št. 203.
Zaloge v Ukafttnh Rvsiro-Ogrr.kc. V Ljubljani: Dr. G. Plccoll, Jo«. CiJmaf, Rlh. Snšnlk.
V . "'V
%r VV
J
Razne stvar!.
Najvišja hiša na svetu. V Ncw
Yorku so sedaj zgradili najvišji nebotičnik, Wodworth Builading, ki je visok 780 čevljev. Najemniki tega ogromnega poslopja plačujejo okoli milijona mark letne najemnine. Hiša ima 50 nadstropij s 400 prostori. V poslopju je postaja požarne brambe, reševalna straža, dve lekarni, hydro-tlierapeutič-ni zavod, tri restavracije, trije zdravniki, en zobozdravnik in končno tudi babica. Novi nebotičnik je zgrajen po francoskih načrtih z francoskim denarjem in ni torej noben amerikanski produkt.
Zakaj jedo psi travo. Mnogi trdijo, da bo kmalu dež, kadar je pes travo. Splošno pa menijo, da je pes zato travo, da dobavi svoji krvi potrebne soli. Nek opazovalec pa ni tega mnenja, ker se je prepričal, da odgrižuje pes lc vršičke trave, v katerih je najmanj soli in ki imajo skoro sladek okus. Pes tudi bolj žveči kot pa je travo. S preiskovanjem sc je pač dognalo, da prihaja trava iz psa med eks-krementi neprebavljena. Radi tega jo zelo verjetna verzija, da pes le zaradi tega žveči travo, da pospeši ustvarjanje sline. Ne oziraje se na mehanično navado ljudi, da zelo radi vtikajo v usta kako bilko ali cvet, je vsak človek že poskusil, kaka dobrota, ako se more ob veliki žeji dati v usta kako bilko, ki mu olajša žejo. Mnogi so se seveda na ta način tudi že zastrupili, ker niso pazili, kako travo vtikajo v usta. Na ta način si moremo tudi najlažje raz-tolmačiti, da jč pes travo v soparnih dneh, ker ga žeja. Ker pa vedno po vročih dneh pride kmalu dež, mislijo ljudje, kadar vidijo psa jesti travo, da se bo kmalu izpremenilo vreme.
Žensko delo v finskem parlamentu. .V zadnjem zasedanju finskega državnega zbora so poslanke vložile 29 različnih zakonskih načrtov; sprejeti so bili med drugimi naslednji: za varstvo otrok pred krutim ravnanjem; za odpravo zakona, ki daje možu pravico nadzorstva nad ženo; za zvišanje že-nitne starosti od 15 na 18 let; za ureditev kolonij za mladinske zločince, in zakon, ki daje ženskam pravico do službenih mest v oddelku za javno zdravstvo. Med še nesprejetimi predlogi se nahajajo zakonski načrti: za materinsko zavarovanje, za pravico mater, da smejo s svojimi otroci razpolagati in za nastanitev ženskih tovarniških nadzornic. Razven lastnega iniciativnega dela so poslanke z vso vnemo podpirale vse druge predloge, ki merijo na izboljšanje socialnih in zdravstvenih razmer, tako n. pr. zakon, s katerim se prepoveduje uvoz, prodaja in konsum alkohola. Število ženskih poslancev za finski parlament je znašalo ob raznih volitvah 19 do 24; pri-• padajo raznim strankam. Vendar pa z ozirom na hude politične čase, ki zahtevajo več izkušenega političnega dela nego pa socialne zakonodaje (ki je pa na Finskem že visoko razvita), v zadnji dobi število poslank redno pada, kar pa seveda nikakor ni smatrati za nezaupnico ženstvu glede parlamentarnega dela. Največji uglecl uživa v finskem narodu poslanka Nina Silan-pee, ki izdaja časopis »Ženski delavec« in ki je vzorno organizirala služkinje. Je to ena najizobraženejših finskih žena in izborna govornica. Izvoljena je vselej z veliko večino glasov. Izšla pa ni morda iz visokih izobraženih krogov, marveč je bila najprvo delavka, kasneje pa kuharica v Helsingforsu; kljub težkemu delu pa jc šc vedno našla čas za resno, temeljito samoizob-razbo, ki jo je končno dvignila na prvo mesto med finskim ženstvom.
Puščava Sahara — morje. Profesor Etchegoyen, ki uživa velik ugled v učenem svetu, je objavil v »Scientific Americain« tale načrt: Z ozirom na dejstvo, da ležita dve tretjini puščave Sahare pod morsko gladino, svetuje Francozom, da bi po 100 km dolgem kanalu napeljali vanjo morje, katero bi bilo po svoji obsežnosti lc za polovico manjše kakor Sredozemsko morje. Po neizmernih peščenih pustinjah, preko katerih more dandanes le velblod ali kamela, bi sc potem zibali morski valovi in ponosni parniki bi pluli v sredino Afrike, ki bi bila izpremenjena v rodovitne otoke in lahko pristopne pokrajine. To bi bilo, kakor sc lahko sklepa, velikega gospodarskega pomena za Francijo in vso Evropo.
Priporočamo hitre
drože (presgerm)
iz dro2arne Josipa KošmerI, Ljubljana, Frančiškanska ulica 8. Izborno blago i Točna postrežba. Zahtevajte drože v prid »Slovenske Straže«,	1&9

Harmonij oddajam tudi na obroke, in so izposojiijejo za malo odškodnino.	Zahtevajte ceuik.
llfHN KHCIN
prva slovenska izdelovalca
= harmonifev =
po ameriškem sistemu.
Novi VodiflaHHana
Izdelujejo se vsake vrste harmoniji za cerkve, šole, pevska društva itd. Sprejemajo se popravila starih harmonijev. Na zahtevo se dobe tudi vsi posamezni deli. Harmonij se dobi že za 120 K. — Priznalna pisma so na razpolago. - Izdelane harmonije imam vedno v zalogi.	2891
Ravnotam se |7,XnMnr Naročila spre-sprejme tudi ftllgJlgL. jema tudi
Jos. Baraga, LJubljana, Stari trg 9, H. n.
Trgovci, ffs&uarnarii m obrfniSifi dobilo predujme na
izposaaoiiesi raCnn, Siakor sss Mi eskomntsieio. -
Clbresfš 6—sV2%. Postrežba iocna in isnlantna.
Ranziranja: a) za javne uradnike in častnike na 10 do 20 let event. brez povračila kapitala. Mesečni obroki od K 4-90 naprej za K 1000—, tudi brez porokov.
b)	Za javne in privatne uradnike, bančne, odvetniške, notarske uradnike brez pred-znambe plače. Mesečni obroki po 10 K za 1000 K. Strogo bančno 51/2% obresti letno.
c)	Vojaške zemtne kavcije. Priskrbitev in posojila do 70<>/0 brez police, brez pred-znambe, 5%, brezplačno preskrbljenje polic za večkrat zavrnjene.
Vprašanja zaradi najnatančnejših informacij pod ..poštni predal 45 v Ljubljani, nlavna pošta restante.	ogjej
Ljubljana,
Kongresni trg št. 7
Največja zaloga ženskih ročnih del
in pripadajoče potrebščine. — Vezenje na roko. — Tamburiranje. — Montiranje. — Plisiranje. — Predtiskarija. — Bogata zaloga telovadske obleke. — Naročila se izvršujejo točno in vestno.
889
Trii uoilišoo ii otti
Pifetek šole: i. oktober. - Vpisovanje: od 27. do 30. septembra. Ustanovljeno 1834. Jfrtisr Mahr,
ravnatelj.
2949
Priporočam slavnemu občinstvu v Ljubljani in okolici svojo veliko zalogo raznovrstnih
enostavne do najfinejše izvršitve, dalje grobnih okvirjev, plošč in raznih drugih v kamnoseško obrt spadajočih predmetov.
Ker se razproda vsa zaloga spomenikov, se prodajajo isti za lastno ceno.
Ljubljana, Komenskega ulica 26.
2892
Trgovina s kolesi in posameznim deli.
JUjuBljana samo •zMarija ^Terezije oesfo M
pri „ctfovem s volu"
Izposojevanje koles
2084
Zimski barhenti! 2
Kdor rabi dobro in priitnobarvno barhente, flanele r. srajco ln drugo perilo, lanene in bombažasto kanafase cetirr, platno, inlet, brisače, rjuhe, rimsko blago ,a dami in gospodo, žepno robco in drago tkanine, naj so obrn< na krščansko tvrdko	2ga(
Jaroslav Marek, ročna tkalnica 45
v Bistrem pri Novem Mestu ob Met. (Češko).
Vzorci so pošiljajo zastonj in poštnine pro«to. V zalogi imam tudi veliko množino ostankov zimskega borhenta, flanole, katanasa itd., in razpošiljam v zavojih po 40m z« 16 K, prvo vrsto za 8u K, finojie vrsto ta 25 K franko po povzetju. Od ostankov se vzorci no pošiljajo. .Sraioe za gospode ib flanele ali oofirja I komad K 1 80. 3 30 J «0 » ln *,.,Pri pdjrmn « kom. srajc jih pošlem franko. Pri na' rocilih zadošča navedba sinno vratu. Dopisuje so slovensko.
vsled preselitve dobro idoča novo urejena	2835
floslilne in restavracija
z lepo, popolnoma novo opravo za prenočišča v zelo prometnem kraju v bližini Celja ob dveh železniških progah. — Naslov se poizve pri upravi tega lista pod štev. 2835.
Gospodu j. HLHVKH,
umetniški slikar, Praga, Krai. Vinogradi, Puchmajerova 68.
Zaumetniško izvršitev dveh oltarnihslik, Karmelske M. B. in sv. Jakoba, ki se klanja M. Božji, ki sto jih naslikali za našo cerkev v Premudi, Dalmacija, Vam izrekam tem potom najlepšo zahvalo.
Ker ste vkljub umetniški izvršitvi slik navedli zelo zmerno ceno, morem Vaš umetniški zavod z mirno vestjo vsakomur najto-topleje priporočati.
Želim Vam mnogo sreče pri nadaljnem delu.
Premuda (Dalmacija), 8. avgusta 1912. 2802 Don DemetreJ Smlrčlč, upravitelj.
za molke in otroke v veliki izbiri po zmerni ceni v manufakturni trgovini
Ljubljana Pr j §||p
2934
(pri zmožnosti tudi stotakov)
si lahko zasluži vsaka poštena in agilna oseba za mali pismeni trud v teku meseca oktobra 1.1. Oziram se le na ponudbe dostojnih in intelegentnih oseb, kakor gg. trgovcev, vodij konsumnih društev, gostilničarjev, učiteljev, občinskih tajnikov; dalje oseb obojega spola, katere uživajo v svojem domačem kraju splošno spoštovanje in zaupanje.
Ponudbe zavarovalnih potnikov odnosno prodajalcev srečk ali drugih predmetov na obroke so izključene.
Prijave z znamko za odgovor in tia-j tančnim naslovom pod šifro:
Nobena agerafara in trajen zasSiilek' |
na upravništvo tega lista pod St. 2976. f
Zajamčeno pristno
Sllvovko
Vinsko žganje
iz lastne žganjarne se dobe v množinah od 25 litrov naprej pri veležga-n j ar ni sadja	959 (52)
M. Rosner $ Co.,
Ljubljana, poleg pivovarne „Union".

o)Zovo jeiavibfio in «i.imHo liHago ca »enilie o&Cefle y>ti
cR, Ž)ICiMauc
itjufiCjana, S bi ta Ljcua \iV\ca 5.
^zoccc rta aafite-oo. (Senc uitlle,
snem o elevfita. __2932
Iščem zanesljivo
žensko
srednje starosti, katera bi tudi v gospodarjevi odsotnosti vestno opravljala dolžnosti pridne dekle pri dveh kravah in par prešičih. Redna plača letno L'00 K. Ob zadovoljnosti zajamčena posebna nagrada do 50 K in več. Nastop takoj ali po dogovoru. — Naslov pove uprava »-Slovenca« pod številko 2081,
Modna trgovina
v Ljubljani
Stritarjeva
7.
Solidno
Nizke cene. Vzorci poštnine
Novosti konfekcije za dame in deklice, bluze, modno blago za dame ln gospode, pristni tirolski loden, parhent, platno, šlfon, gradi, preproge, zavese, garniture, odeje, pleti, šerpe, rnte in žepni robci. *m

Haiboljša in naisi8!nie]Sa prilika za Sfedenfe!
Umni promet do 31. dts. 1911 čez 82 milijonov kron
Lastna glavnica K 704 939-27
Stuit Tino lili 31. Ilmik. ISfl čez 22 milijonov kron
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 6, pritličje, v lastni hiš! nasproti :-:	hotela „Union" za frančiškansko cerkvijo	:-:
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do — 1. ure popoldan ter jih obrestuje po
ear %%% "usa
brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih 4*50 kron na leto.
Za nalaganje po poŠti so poštno - hranilnične položnice na razpolaganje. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z in brez amortizacije, na osebni kredit (proti poroštvu) in zastavi vrednostnih papirjev. Menjice se najkuiantneje eskomptujejo
Pran Povše, komerrijalni svetnik, vodia, graSČak, državni in deželni posiancc, predsednik. — Josip Šiška, stolni kanonik, podpredsednik.« — Odborniki: Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v St. Vidu nad Ljubljano Dr. Josip Dcrmaslla. Anton Kobl. posestnik in trgovec. Breg pri Borovnici. Karol Kausciacag, veleposestnik v Ljubljani. Matija Kolar, stolni dekan v Ljubljani. Ivan Krcgar, hiSni posestnik v Ljubljani. Fran Leskovic, hišni posestnik in blagajnik »Ljudske posojilnice«. Ivan Pollak ml., tovarnar. Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani. 7	Gregor Šlibar, župnik na Rudniku.	1
H&slov zadostuje:
JI. Eankl sinovi v £fublj[am.
Ceniki zastonj I
©0©©00<9©000G©0(90(90©(9©©©©©(9©00©GG<9
fiai«iša In niKsa vožnja v AmeriHe ie s parami
Jeveroneni^ep Lloyda"
s oaBarsk. brzoparniki Krorprinzessip Caollla, Kaiser Willielin II, Kronprlnz Wilhelm, Kaisor Wllhelm der Groflo, Gaorg Washlngton, Prluc Frledrioh
Willselm.
Prehomorsha vožnja traja samo 5—e dni


Natančen in zanesljiv poduk in veljavne vožne listke za parnike gori navedenega parobrodnega
▼	društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edluo-le pri	17
f Edviafd Tau£ariu, BtolodsorsBia nlEca fiao.35.
.	nasproti občeznane gostilne „Pri starem Tišlerju".
A odhod Iz Ljubljane jc vsak torek, četrtek in soboto, »si potovanja se Ukajota pojasnila točno in brezplačno. Portreti«
▼	poštena reelna in solidna. - Polnikin nr menjemm v z - p.-.dn c države kakor: Colorada Mailko Cotilfonua Arlora Mah WyumiBg
♦Nevada Oraaon In Washlnntjn noill r.aša rtruštro po sbno ugodnu t.vanredou ceoo čez (lalvastou. Odhod u tej progi It Bremena enkrh DPsecno — Ta se dobivajo pa todl listki p. m Baltimore io na v;e ost.ila 'Hle sveta kakor: Brrzlll.la Kosa Bneoos Atre«. Oolombo
Sinjapore. v Avstralijo Itd. itd.
♦
ft /"t 1 D • •	* 3	• •	doornih tvrdk: JBosen-
40 klavirjev m harmonijev ,
hamer, Gzapka in 3<5rugel (amer. harta.), pseh vrst glasbentga orodja, strun in muzikallj
itr.a v velikanski izbiri "7% <filJI,
izkliučno iti edinole »/»• «iHB*UIKj e. kr. r.aprisež. strokovnjak 0:,,l,tJBMn in učitelj „Slasb. Jftatice" ^JUlJtjaUa, JCougtesni trn St. 15 (,2vezda', nasproti nunske cerkve). Svarim pred nakupom event. falztfi-katov ali slabega blaja, zlasti ker dobi pri meni vsakdo na -j £ V prvovrsten inštrument gori obroke po <J\ imenovanih slovitih tvrdk z resnično 10letno garancijo. JCdot si izposodi pri meni klavir, postane ludi lastnik istega dočim je dosegla najemščina višino kupnine I 3"aUih ugodnosti še doslei ne nudi nobena tvrdka. Zamenjava najugodnejša, llglaševan e in popravila točno in eeno.	1068
n
Tovarna pohištva J.}. Naglas
Ljubljana	Tur j, ški trg št 7	Ljubljana
Največja zaloga pohištva
za spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe Preproge, zastorji, modroci na vzmeti, žimnati rnodroci, otro-
Ustanovljena Najnižje GOR	Škl vožički itd E.lrnlirinnik, hlonn Ustanovljen
1847.
3203
Bajsolidneise blago.
1347.
KONGRESNI TRG 19 registrovana zadruga z omejenim poroštvom KONGRESNI TRG 19
brez odbitka, tako, da dobi vlagatelj od vsakih vloženih 100 K čistih 1 K 75 v na leta Rent davek plačuje druStvo sama Druge hra-
po o
sprejema hranilne vioge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoidne in jih obrestuje ■ nilnične knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje prekinila Daje tudi svojim Članom predujme na osebni kredit, vračljive v 7 »/2 letih (90 mesecih ali 390 tednih) v tedenskih, ozir. mesečnih obrokih, kakor tudi posojila na zadolžntce in menice
Pr«1at H. Kalna U r.	Kanonik L Sn&dk U «,	I
predsednik.
Dr. Fr. Dolšak 1. u
Kri nt vii i k v Ljubljani, podpredsednik.
Kanonik L Sn&nik 1.1,
podpredsednik.