119 številka. (^jutranje Izdanje«) V Trstu, v četrtek dne 4. oktobra 1894. Tečaj XIX. rKDINOIT" iihajn po trikrat na te* ob 7. uri reier. — Obojno itdnuje wtan*: ■a |ed« in«*ec . f. —.trn, ixv«n A v k tri J » f. 1.*' na tri mntou. . . V.flo , . . i ,— ta pol leta . . , ;>.— ... H.— ta t§8 leto . . # 10.— ... I«.— Na saroibe brtz priložene naročnine b« ne jemlje ozir. Posttmićt'e Številke ho dobivajo ▼ pro-dajalnicah tobaka v 1 ralu po a iivč., v Gorici po S nr4. Sobotno »oierno izdanje v Irntu a ni., v Uorirf S ni. EDINOST Oglaai raiunc po tarifu » petitu; ta iimlnr • z dobHini irkaini «h plaiuj« |»ro»tor, kolikor oh««ga i avadnik Trntio. To-lana onnirmicu in J4»nezalivnle. do-uiaii oglati itd. »«> računajo po pogodbi. V.i dopi*i naj bo pošiljajo 'jrednUtTu : ulica t'H-frui \ it. 18. VHrtk» pismo mora biti frankoTano, kor nefrankorana se ne •proj »majo. Rokopisi to ne TraJajo. Naročnino, reklamacija in oglano upre« jnraa upravniitvo uliea Casorma 13. Odprto reklamacijo to protte poltnine. Glasilo slovenskega političnega druitva za Primorsko. ,r KIMIIIJ« m* i < Mestni svit tržaški. (XXII. sva dni 1. oktobru 1894). Predsednik: župan dr. Pitteri. Vladni zastopnik : namestnistveni tjvetovalec dr. bar. Conrad. Navzočih 36 svetovalcev. Po odobrenju zapisnika XXI. aojo po-sove župan mestnega fizika dr. (Jostantinija, da prečita zapisnik o preiskati proti okraj* nema zdravniku na Prošeku, dr. Sussi. To poročilo trdi, da eo zaslišali na zapisnik dr. Sušio samega, izprašali bolniga Sedruuka, o katerem je bil govoril svetovalec Nabergoj t poslednji seji in tudi zdravnike v bolnišnici, toda is vsega tega eo ni pokazalo ničesar, kar bi dalo vsrok postopati proti dr. Sussi, kajti iati da nikakor ni zanemaril svojih dol-žaostij. Proti tema „poročilu* izjavlja svetovalec vites Nabergoj, da se je dogodila stvar bal tako, kakor jo je bil opisal on v poslednji seji, toda, ako mestni magistrat no najde vzroka postopati proti dr. Sussi, je to njemu, govornika, tudi prav. Zatem se je oglasil svetovalec Do II eni protestujoč proti nekemu delu tržaškega časopisja („II Picoolo* & C.a), kateri obdolžuje okoličanake poslance, da a svojimi pritožbami in lahtevami zavlučujejo razpravo. Go vornik je naglašal tu prav umestno, da ako je spregovoril večkrat o rasnih točkah proračuna, je vporabil le svojo pravieo in storil svojo dolžnost kot zastopnik ok< liee. Nikakor pa ni krivnja okoličanskih zastopnikov, ako morajo tožiti o tolikih stvareh. Zastopniki okolice imajo jedino priliko o raspravi o proračunu, ds se potegnejo za potrebščine svojih voliloev, ker okolica ni z a s t o-pana ne v mestni delegaciji ne v odsekih. Konečno naglaša govornik, da okoličanaki zastopniki nikakor niso nasprotniki mesta, kajti o raznih prilikah ao glasovali i večino, a anajo, da jo okolioa a mestom celokupna občina. Zato se nadeja, da vsame »bor to isjavo na snauje in da uvaži priporočila, katera ao bili navedli on in tovarili. Zatem je nadaljevala razprava o proračunu v drugem čitanju. O nanio vu „Proaveta in slovesnosti* (obrana cerkv&) je priporočil svetovalec D o 11 e n a, da se vatreže prolnji župnijskega urada v Rojanu izza leta 1892. glede obnovljenja tamošnje župne cerkve, ker atanje zgradbe postaja že nevarno vernikom. Asesor dr. Artioo je izjavil na to, da pride ta stvar v kratkem pred mestni svet, ker je tehnički urad že dokončal svoja proučevanja. TroAkov bode 4500 gld. in sioer d& 3300 gld. župnijska uprava, 1200 gld. pa pade na občino. Svetovalec vites Nabergoj vpraia, kedaj konča popravljanje corkve na Prošeku, v koji namen je bil mestni svet dovolil 1300 gld., koliko bo je 2e potroiilo sa že dovriena dela? Asesor dr. Artioo odgovorja, da t prihodnji seji objavi ie- PODLISTEK. 151 Kmetski upor. IfMtnlMt« jimmI i**tHn)*lt yu v«Acu. - Spitml Avgust Senoa. Prelotil 1. P. Plamnski. - — Z Bogom ! šepne Ilija, z Bogom, in poljubi malo dete, potem prime dečka sa glavo in pritisne svoje ustnice na nedolžno čelo ter objame ženo, objema jo dolgo, dolgo in silno, kot da jo objema sa leto dnij. — Z Bogom, jeclja plakaje in eo odtrga od Kate, a Bogom in na svidenje, duša! — Z Bogom — z Bogom! kliče v noč Kata, pritisnivši krepkoj o dete k sebi, ko sta že oba konjika zginila v mrak. • * * In aopet je noč. Mimo gradu Jasenoveo hiti dvoje oboroženih pešoev — Gregorić in Guietič. Konja eta pustila pri plemiči Roza-liči, svojem snanci v Zagorji, da ju vrne štajerskomu župniku, ker bi ju na konji vsakdo Ijene podatke. Potem je svetovalec vitez Nabergoj opozoril na slabo stanje iupnišč na OpČinsh, Prošeku in v Sv. Križu, katere zgradbe so celo škodljive zdravju duhovni-kov, ki mernjo stanovati v njih. Zato prosi župana, naj blagovoli poizvedeti potrebno in potem odrediti primerno. — Župan je obljubil, da hoče poizvedovati in potem sporočiti o stvari mestnemu stćtu. — Ostale točke proračuna no se prečitale brez razprave in zatem je pričelo takoj tretje čitanje. K naslovu »Centralni zavod" (Aktivne doklade občinskih uradnikov.) oglasi se svetovalec S p a d o n i, priporočajoč, da se naglo reši prošnjtt mBgistratnih uradnikov, sa sbolj-ianje njih gmotnega stanja. — Župan je odgovoril, da se je mestna delegacija v poslednji svoji seji bavila izključno s tem predmetom ter naročila podrejenemu odseku, da poisveduje še nadalje o potrebah omenjenih uradnikov ter da naj atavi primerne nasvete delegaciji, koja bode svoječasno poročala mentnemu svetu o stvari. — E. R a s c o v i h se je zatem potegnil aa brezplačne pisarniške vežbeniko, češ, da nekateri služijo ie celih 6 let, ne da bi bili dobili kakinokoli odškodnino, Župan je na to zatrdil, da se je bavil podrejeni odsek tudi s tem vprašanjem in da predloži v kratkem svoje nasvčte zboru. Dr. C a m b o n je priporočil, da so popravi hišic*, v kateri stanuje pokopališčni kapelan don Tenjpeata. Župan je obljubil, da se atori tudi to. Sedaj je prišla na vrsto točka „Javni pouk*. Oglasil se jo svetovalca S p a d o n i. V uvodu svojega govora napadel je mestni magistrat zaradi tega, ker nabavlja za šole v okolici zemljevide, na katerih so tis ana p o slovensko popačena imena raznih okoličan«!- ih (Menda italijanskih? Stavec.) vasij, (Glej vest „Mestni svet tržaški" v večernem izdanju ,Ed.s št. 118 s dne 2. t. m. Ur.) Naglaša, da je za imena mesta in pa okoličanskih vasij merodajen jodino le meatni i tat u t (sio!), od katerega pa je le dvoje isdanj: italijansko in nemško, katero poslednje pa rabi italijanska imena, (de tega se manjka, da bi imena slovenskih vasij pačili poleg Luhov šo Nemci I Sploh pa je ta argument jako piškav, kajti po mojem menenju je merodajno lo dotično ime, katero nadevlje prebivalstvo svojemu kraju, a to prebivalstvo je menda slovensko, ka li ? Modrijan v tiskarni.) Ni davno je bilo ukazalo namestnUtvo, nadaljuje govoruik, da se mora ravnati mestni magistrat gledć pravopisa imen okoličanskih vasij po nomenklaturi mostnega štatuta, in od te dobe res magistrat ne piše več „Padriciano" (!) „Tro-biciano" (!), ampak „Padrich" in „Trebich* (To je pa — pravilno u la Raacovich ! Stavec.) Mestni štatut piše n. pr. „Servola", »San Oiavanni*, „Santa Croce", „Barcolu* luglje opazil. Podvizata se, zreta prćdne, ne govorita nič. Daleč se umikata vasem, katere ee vidijo v daljavi, boječa se, da jih no bi izpoznali Unkoki, katerih je ondot veliko. — Ilija, reče Guietič, ali niei gladen ? — Sem, ali ni mi mar. — A meni je mar; gladon sem in žejen. Vse gori v meni. — Potrpi, nisva daleč od meje, tam so lahko naješ do sitega na turški račun. — Ali utegnil bi prej poginiti od lakote. — Mar si baba ? Ali ne vel, da naju zasledujejo ? Zberi moči. — Ne morem. Nisem baba, ali nisem niti ptica nebeška, katero Bog na svoj račun iivi. — Pa kaj bi sad ? Da jim prideva v pesti ? — Tega no. Poslušaj me. Glej tam za gozdom stoji samotna pivnica. Poznam jo izza prejšnjih Časov. Na slabem glasu jp, hajdučko zavetišče je. Pojdiva tje. Napijva itd. in taku se morajo naši vi jati ta sol a, in nikakor drugače. (Bum!) Zato želi govornik, da magistrat ne bi niti neposredno spodbujal razne župnike, kakor n. pr. Barkovljnnskega, kater« ga spisi prihajajo vedno le pod datom „Barcolje*. (P) — Razvnetega govornika je zavrnil aiesor dr. Slocovich z umestno opazko, da je dotične zemljevido odobrilo ministerstvo in sicer italijansko izdanjo za laške in slovensko za slovenske šole. — Vsak pameten človek bi se bil sicer udal takomu argumentu, ne pa strastni in „lojalni* dr. S p a d o n i. Isti se je nsmroč odrezal prav na kratko r „To je morebiti (!) resnično, toda mi moramo čuvali italijanstvo dežele I" (I!) Izusti v »i ta lapidarni stavek, sćdel je govornik ponosno, gslerija pa mu je priredila nečuveno o v a c i j o. Tu se je tulilo, ploskalo, skakalo od radosti. Človek bi mislil, da je med besnimi divjaki, ne pa med nositelji „avite col-ture* — nižje vrste, A slavni naš „podestfi* P Pritisnil je tej odkriti demonstraciji Spado* nijevi ie nekak oficijelni pečat, kajti posvaril j«, galerijo prav oČutovski, rekši, d a ni treba nje odobravanja v ta namen, da aa daltaie Halijanatva maata triaftkaga I No, ako jo pa to korektno, nam je tudi prav ! S p a d o n i je na to (in v takem polo-žnju je imel prav !) nsglasil, da tu nima kaj opraviti odobrenje minister-s t v a (!!) ter predlagal dnevni red : „Uvidovši mestni svćt, da so semljevidi Primorske, katere je izdal mestni magistrat slovenskim šolam v okolici, nasprotni nomenklaturi mestnega Statuta, nalaga eksekutivi, da takoj odstrani te semljevide, nadomestivli jih i. italijanskimi simljevidi tako dolgo, dokler ne bode mogoče dobiti slovenskih zemljevidov, kateri pa morajo imeti italijanska imena mesta in okoličanskih vasij.* — Svetovalec vites Nabergoj je opazil na to, da so Lahi prevedli po svoje slovenska imena po okolici, kajti slovenski so jih drugače ne more pisati, kakor se jih piše. — Asesor Slocovich je naglaeil šo je-denkrat, da mestni magistrat rabi v svojih spisih italijansko nomenklaturo, kar pa se dostaje zemljevidov, to pa je stvar mini-sterstva. — Tudi sv«tovalcc D o 11 e n z je pojasnil s nekaterimi primerami, kako prevajajo slovenska krajovnn imena na italijansko, istotako, kakor rabijo Nemci za itg-lijanska mesta u o m š k a imena, ne da bi se kdo spodtikal nad tem, Nemci n. pr. ne pravijo „Venezia", ampak „Vcnedig", ne pravijo „Milano*, ampak „Mailand", Rim (Rama) nazivljajo „Rom*, „Firenza* so glusi po nemški „Florcns" itd. Svet. M o r p u r g o je izjuvil, da jo Spadonijev predlog popolnoma umesten (?) ; govornik bo Čudi, čemu se, založiva bo, nacpijva so do dno in zopot sem svoj. Ilija ee malo obotavlja, potom je zadovoljen. — Pojdiva, reče, naj bo po tvojem, samo, da ne bo sla. — Kakovo slo, nasmeje so Guietič, jesti in piti menda ni zlo. Kmeta kreneta v stran in se podvizata. Mesec stoji visoko in v daljavi so vidi ob nebu suho vejevje drevja in izmej drevja rdeča iskrica, luč iz pivnice, Tjekaj jo udarita kar čez polje in za malo zgineta mej drevjem. Za kako Četrt ure prijezdijo konjiki. Četvero jih je, Uskoki na konjih, jeden s širokim klobukom na glavi, bržkone častnik, a kraj njega jaha majhno človečo, katoro si je potegnilo okraje klobuka na čelo, da mu ni videti lica. Čota postoji sredi pota. — Vrnimo so, reče nejevoljno častnik, se tu sklicuje na ministerstvo, ko jn vendar to stvar konečno rešilo nameBtništvo, odredivši, da se mora rabiti nomenklatura mestnega štatuta. Glede Dollenzovih opazk o prevajanju krajevnih imen pa misli govornik, da je tnko prevajanje pristnih krajevnih imen le vprašanje „zasebnega okusa", v tem ko mi, vsklikne Morpurgo, ostanemo rajše pri — originalih! (Tuljenje, ploskanje in odobravanje na galeriji.) (Opomnja modrijana v tiskarni: Onorevole dr. Morpurgo pa menda ni doktor logike. Ako se je učil logike, no bi bil tak6 širokoustno izjavil, da „oni" ostajajo rajšo pri originalnih krajevnih imenih, a vendar je v jedni sapi zagovarjal poitalijančevanje originalnih pristnih slovenskih krajevnih imen. Kaj no ?) (Konec prih.) Politiške vesti, Delegacije. O seji avstrijske delo g a c i j e a dne 1. oktobra poročali smo že na kratko v vočernem Izdanju minulega torka, vendar nam je pridodati danes £e nekoliko opazek. — Kot vestnim poročev itoem nam je najprvo saboležiti dejstvo, da so bili mla dočoski delegatje osamljeni se svojimi nazori in da so vsi drugi govorniki isjavljali soglasje z našo vnanjo politiko, odnosno s trozvezo. To dejstvo je sicer značilno sa sedanje strankarsko odnošaje, ali dokaza ne vidimo v njem, da no bi češki delegatjo imeli prav. Kajti uprav pri nas v Avstriji nas uči skušnja, da v parlamentarnih zastopih ni vsikdar pravica na strani — večine. Ako bi bilo tako, potem gorje nam : potem ostanemo mi Slovani večni krivičniki. Dobro pa jo, da si ogledamo no-koliko govornike, ki so metali polena pod noge češkim delegatom. Da je nemški nooi-jonalec Biimreither navdušen prijatelj tro-zveze, oziroma pruskega nadvladja v evropski politiki, to jo monda več kot naravno in se umejo samo ob sebi. O tem uo treba torej zgubljati beaedi. Drugače je z maloruskim delegatom dr. Banvinekim. Da ne jo ta govornik oglasil proti Čehom, utegne osupniti marsikoga. Toda le na prvi pogled. Gospoda Poljaki so zasnovali stvar jako fino ; poslali so v boj Malorusa, češ: vidite, kako pravični smo, tako, da tudi Malorusje soglašajo z nami! V resnici pa jo Barwinski jeden tistih takozvanih „Mladorusinov*, ki so bili iifo-Ijoui s poljskimi «lasovi. To vam je jeden tistih parade-Malorusov v stafažo poljski gospod«. Po takem je naravno, da je g. Baiwinski govoril po želji — Poljakov. Delegat Belcredi je le s par besedrmi izrekel svoje zaupanje v našo vnanjo politiko, ostalemu delu njegovega govora je bil lu ta namen, da dokaže, kako grozno ljubijo aristo-kratje Češki narod. (Tako grozno, da bajo sklepajo sedaj kompromis z Nemci sa bodočo pokaj naj mučiš tod, po blatu in snegu ? Ogibaj bo Ilijo, tega sam vrag ne dobi. Bog ve, kje je. Bržkone jo kje na Turškem. Potikamo se tod in prerivamo in hodimo kot medvedje ob tvoji vrvici, pa nič. Vrnimo so. Nikakor, gospod poročnik, protivi se pritlikavec, ali so nismo dovolj trudili, preduo smo ju zasledili, in pri Pišecih, kjer biva Uijina žena, toliko da jih nismo vjeli. Tod sta morala nodavno iti, sodaj hodita tepca peš. Vi dobro veato, kaj jo zaukasal Turn. Mi ju moramo vjeti. Stojte malo, pravi in stopi s konja, da vidim. Glejto tod v snegu stopinje dveh moških. To sta onadva. Vidite, tu sta zavila na polje, nagne človečo glavo. Ostanite nokoliko tu in držite konja. Pojdom za sledom, da vidim, kjo ga jo konec. — Pojdi in vrag naj te nosi, zagodruja poročnik in se zavije močneje v.plašč, a ti, Jovan, drži v tem konja tega lopova. (Dalje prih.) volitve u delelni sbor ćelki! Opoanja stav-iava.) (Ii krasnega govora aladoieikega delegata Kaftana podamo glava« stvari v de-nalnjem večernem itdanju. Op. Bred.) Pd« 2, 1 m. ja aborovala o % a r • k a d al a g ac i j a. Pri raapravi ja iajavil grof A p ponj, da sicer »sprejme proračun, da pa odklanja vsako pripoinanje in hvalo grofu Kalnokjju, kar ni nikakih vidnih vspehov v vodatvu vaaaja politika. Delrgseija je vapre-jala na to i veliko vačiijo proračun minister« atva aa vnanj« aivari in proračun vojne mor nariee. To p* je odkritosrčno. O toli hvaljeni •■urni in realai politiki Poljakov pite Krakovska .Reforma« : „V poalednjih 35 letih bila jt* navada iakati javno menenje Poljakov pri njih parlamentarnih aastopnikih na Do« naju in v Berolinu. Rasne politilke »truje ao provaročile, da nafti parlamentarilki aastopniki ali niao odkrito povedali naiega menenja, ali pa ao ae iijavljali naaprotno milljenju iiraih krogov. Glede koncesij do vladi iel jt poljski klub veliko dalje, nego smo to ieleli po deželi. Tako je načitalo krivo menenje, da so vsi pO' ljaki rpreSeni t> slavnosten voz onih vlasti, ki »o razdelile poljsko kraljestvo ter da so se odrekli svoji bodočnosti. Ako ae aedaj ogla* lajo glaaovi, isratajoći nado, da aopet oiivi Poljaka, niao to nikak« nove pesmi, te peaaii •o vedno odm«val« med Poljaki." No, to ja vaaj jasno : Poljaki ao torej ćutijo 1« goate v nafti drlavl in aa nadejajo* da ao kedaj ie povrnejo na tvoj — laatni dom. In ti ljndja hoCejo poučevati Čeha o lojalnoati do driav«, t« ljudi ao nam hvalili nedavno kot Br«alne politike!" Najvišji krogi o cerkveno-politiftki preoanovi ni Ogerskem. Javna tajnost je, da najvišji krogi najodločneje obaojajo izbruh« ftido-m«djsrskeg«lo violama, naperjene tako proti verikomn iutstvovanjn, kolikor proti vs«m nnaadjarakitn narodnostim. Kako tudi ne, aaj mora ia tega vefnega boja madjarskih arditolev proti vaakorini duhovaki in poavetni avtoriteti navstati reana nevarnoat aa dinastijo in javno motilo. Kako aodijo najviftji krogi o tem raavidno je is nekega dopiaa, kojega je priobčil te dni ,Msgyar Allam*. Povodom aadnjih velikih vojaftkih vaj bila je nekeau duhovnika prilika, da je govoril a nokim jlanoa cesarske hi le. Na satrdilo fupuikovo, da na Ogerakaa nikdo ne iali oivilne poroka raaua iidov in proatoaidarjev, opoanila je dotidna viaoka oaaba: .To vea, ali kaj je atoriti, ko obatoji polovica Bndimpeite ia Židov in proatosidarjovP To je hudo". — V daljnem pogovora je nadvojvoda odločno ob« aojal earkveno politiko ogerake vlad«. — »N. F. Pr." ae aieer roga tema poročilu, čej, da j« iamiiljcno in tendeneijozno. Hi pa menimo, da ao v tem poročilu israleni pristni natori najviftjih krogov, ki a« odliku« j«jo od nekdaj po avojom v«r«kea čustvovanju, po avoji poboinoeti in po avoji uda* noati do Cerkve in po avoji odetovaki akrbi do va«h narodnosti. V tobom nemftklh konservativcev vre sopet. N« vemo, ali a« spominjajo naii čitatelji, da j« pred nekoliko meaeci vojni ministar premestil vojaškega duhovna Ska« oela ia Tirolske v Bosno — ne da bi ae bil popred aporaaumel a vojaškim ftkofum —, in aieer sato, ker Sksoel ni hotel blagosloviti trupla nekega vojaikega sdravnika, padlega v dvoboja. Ker jo bil torej duhovnik 8kae«l kaaaovan tato, ker je postopal po prepiaih av. Cerkve, povpralal je delegat Treninfela vojnega miniatra, kako opraviči omenjeno promeičenjo P Ker pa je vojni mi« nister odgovoril na to vpralanje v tem sini-aln, da je premeltievanje vojaških duhovnikov njegova atvar in da nima nikdo pravice utikati a« v to, ao konservativni krogi jako oalo-voljeni in napadajo preoej oatro vojnega miniatra. „Voralberger Volknblatt* mu očita, da jo poatopal celć proti organičnim določilom apoatolakega vojnega vikarjata aamega, kajti ta določila pravijo, da mora vojni minister poatopati aporaiumno a vikarijatom. Slednjič a« groai omenjeni nemiki liat: Odgovor vojnega miniatra jo dokaj gospodova* len, toda pride ie ie priložnost, da dajo Tiroloi pravi odgovor. — In tako vidimo aleherni dan, kako aadevljejo drug ob druaega liberalni in konservativni naaori. Predatavitelji teh naaprotujočih si naiorov pa aede lepo pod jedao in iato streho in pijejo včaaih tudi v lepi alogi — iampanjoa. Kaj ne, gospoda P t O bolezni ruskega carje poroča poljski „Csaa", da aioer ni ne^oaredne nevarnosti, da pa je stanje carjevo selo resno, ker noće uživati sdravil in se ravnati po nared-bah adravnikov. Ker mu pelaja telesne moči, ae tudi bolezen ftiri toliko bolj hitro. — Z druge atrani javljajo, da ja «ar natančno obveščen o svojem stanju. Različne vesti. Ali Je Tret Izgubljen n m* ? Is Trata nam pitajo: V uvodnem članku predvčerajšnjega liata ste nam govorili prav od srca. Prav imate: širši aloveoski avet niti danes še ne ve, koliko je alovenakega ftivlja v Trstu in je po takem tudi naravno, da nima pojma, kako vaiea činitelj je ta slovenski iivelj. Sedaj ao isti rea no more ganiti, ker so mu ave-aano roke in noge, ali pustite, da popihne milejša aapa, potrpito, da ae spremeni ataer „primorske politike", potem bode še le jaano vsakomur, da nam je usojena vaina uloga tu ob Adriji. Čakati je torej treba na ta aa-željeni trenotek, na ta prepotrobni preobrat. Čakati, d& t Ali mi ne ememo misliti na tako čakanje, ob katerem bi držati roke križem na hrbtu. Tako čakanje anačilo bi sločin na naši narodni bodočnoati, tako čakanje bi bilo — naša amrt. Ampak dotlej, dokler pride naia ura, moramo akrbetl vsemi mogočimi sredstvi, da ljudstvo naše ne obnemore duševno, to je — da ne itgubi vere do boljše bodočnosti. Vsgajati moramo torej ljudstvo, vapod-bujati je ter vcepljati mu prepričanje, da le tiati je isgubljen, ki je agubil vero v aamega sebe. Tu imate pred seboj, vi voditelji tržaški, krasno, plemenito, vavišeno nalogo: vsgojitelji, učitelji In tolaiitelji bodite našemu ljudstvu, da bode aavedao in v trdni nadi pričakovalo onega dne, ko nam napoči a«rja boljše bodočnosti. AH kam smo saftli P Podati vam amo hoteli tudi mi le jedan dokas o mnogofttevil-nosti naiega življa v Trstu. Na mislih so nam slovenski gostilničarji v mestu Triaikem. Teh slovenskih gostilničarjev je toliko, da imajo — večino v sadrugi. In ker ai ne moremo misliti, da bi k tem naiim gostilničarjem sa-hajali Lahi v posebno velikem številu, moramo že soditi, da jih vsdržuje slovensko ljudstvo, Če že ne isključilo, gotovo pa po velikem delu. Če bi torej v Trstu n« bilo Slovencev — kakor mislijo isveatni „narodni" modrijani, n« vemo pa ali is neposnanja od* noiajev, ali pa ia nasprotnosti do nns —, bilo bi tudi nemogoče, da bi imeli toliko na-rodno-aavednih gostilničarjev, kakor jih v resnioi imamo; i« manje pa bi mogli imeti slovenskih gostov, ki bi vsdrlavali te goatilni-čarje. Z« podružnico iv. Cirila In Metode v Trstu darovali ao pivoi ponesrečene stavo v gostilni pri Vodopivcu 3 gld. 41 Va novč. — Simon Ivanovič 20 novč. Volilekl ahod v Skednju. Kakor smo bili že jsvili, skliče politično drultvo „Edinost" volilaki ahod v Š k e d n j u. Na abodu bodo poročal g. državni in deželni poslanec Ivan Nabergoj o avojem delovanju. Shod se bode vršil v nedeljo v gostilni Aotona Sancina Če-muta Št. 08. Začetek ob 4. uri popoludne. Na ta ahod oposarjamo posebno voliloe vsega prvega okraja, priporočajoč jim. da se sbe-rejo polnoštevilno okolo svojega vrlega poslanca Ivana vitesa Nabergoja. Tu jim ne bode samo prilika čuti poalančevo poročilo, ampak tudi isjaviti bodo mogli svoje želje tn potrebe. Gospod poslanco vaame gotovo rad na ananje vse pritožbe in gotovo stori potem vse, kur je v njegovi moči, da so odpravijo nedostatki. •II Ptees*. Prvu številka je torej isšta — nov list s starimi frasami; ista pesem, samo „tempo* bodo ie živahnojii. Povedal nam je namreč vea svoj program v par besedah : deloval bode sanaroduo liberalno atrankol Ker pa „II Pieoolo", „L' Indipendente" in — „II Mattino* že davno delajo sa isto „narodno liberalno" stranko, ne moremo prav rasumeti, Čemu se je prav aa pravo porodil ta novi liat. OoapAda ai menda mialijo, da treba veliko drevea, ako hočemo, da ne prodare do nas — avitloba aoloca. D4, d d, solnca resnice in pravioe bi hoteli prikrivati, ker se boje luči in sposna-nja. Zastonj jim trud: sposnanje pride, ker mora priti; ob toplih žarkih resnice rastopi se laška narodna-liberalna alava liki sneg na pomladanskem rolncu. Siromalni „Paese", kajti pričel si borbo na krivično in po takem — sgubljeno stvar. Naše iakreno soialje. Gimnazijski štipendij Raspisan je ia ustanove Francul Itipendij v snesku 126 gl. aa dijake, obiakajočo nišje rasrede kojega tržaškega gimnaaija in priatojne tržaški občini. Štipendij odda tržaško namestništvo. Prošnje magistratu do 20. t. m. Kako jO pOttrsUjiv I Kapovila v Sv. Krilu ima menda do „Lege* ptsebno naklonjenost in dobročutnoat. To je pokaaal s tem, da je te dni prav vestno prilepljal plakate omenjenega društva po rasnih hišah v Sv. Križu, a kojimi plakati je vabila „L»ga" slovenske stariŠe, da opišejo avojo deco v nje šolo; prilepljal j h je cel6 če> pozive, vabeče mladeniče k pregledu (kontroli). — Prav bi bilo, ko bi ae ta čin vašknga načelnika poisvedel natanjko ter natnanil kom-petetni oblasti, da bi mu ista pokasala, da ni smeti prikrivati c. kr. naredbe na takov način. Ali iati (Legini) plakati niso imeli doU sega obstanka. Zavedni Križani anali so ai pomagati: pobarvali ao jih namreč a primerno pomado ter jih odstranili ras sidove. Radi bi vedeli, je-li j« gospod kapovila sato plačan od magiatrata, da iavršuje take čine in da a takim počenjanjem vznemirja ljudstvo P Je-li je to Častna alužba vaškega načelnik«, kateri bi moral gledati le na koriat in napredek občine P Gospoda, ki nam odločujete osudo, pomislite vendar na posledice, katere utegnejo nastati po takem postopanju gospodov načelnikov 1 Vsaka atvar ima avojo mejo, tako tudi potrpežljivoat. Vam Križanom pa, ki ae sploh saveda-to svojo nerodnosti, polsgamo vroče na srce, da dobro premiallte. koliko grešite v narodnem pogledu, če se pustite voditi od pristašev slavne „Lege", če svojega nedolžnega otroka, avojo krv pahnete v bresno poitali-jančevanja 1 Pomislite, da oni otrok, ona vala krv, utegne vas kedaj sasramovati ia ladajati. Ko bodete morda vi atariii že počivali v hladni domači semljioi, sr smo tili vas bodo vali potomci v grdi tujščini. Ii pstrszrednlco druibe sv. Cirila in Metoda odilo je letos 57 učenoev na o. k. državni gimnasij, drugih 12 pa v nadaljne rasrede na tukajinji državni nemiki ioli. Vsi ti ao napravili ispit prav dobrim vspehom. Velika večina učenoev V. rasreda odšla je po rasnih obrtih, slasti pa v prodajalnioe tržaike. Z osirom na vtgledno vsgojo, koje so bilo deležni na naii ioli, nadejati ae jo, da vsi ti postanejo koristni člani naie slovenske druibe triaike, da postanejo možje po volji Bo!|i in želji ntrod«. V to pomosi Bog! Vaekako se nam pa pravi sad plemenitega delovanja naše šole pokaže še lo v nekoliko letih, ko dorase prvi rod, vsgojen v šoli družb« sv. Cirila in Metoda I Nova cerkev na Dunaju. Dne 2. t. m. položili ao na Dunaju v prisotnosti cesarjevi temeljni kamen nove župne oerkve v okraju „Ottakring*. O tej priliki je isustil kardinal Gruscba slavnosti primeren govor. Zblainsl. 40letni dninar Anton Fabjan, stanujoč v ulici Uadonnina, sblasnel je predvčerajšnjem. Služabniki zdravniške postaje ao odvedli nesrečneža v belnišnioo. Sodnljako. 18letna dekla Marija Grill je dobila aaradi tatvine 6 tednov ječe. Ukradla je bila avoji gospodinji Cosier rasno obleko, vredno okolo 28 gld. Dekla je prisnala tatvino in vrnilo ukradena oblačila. — 24letni pekovaki pomočnik Pasqual Degilio, i tali > jansk podanik, jo bil včeraj obsojen pred tukajšnjim sodiščem saradi taUine na tri meaoee ječe in na iagon po predtani kasni. Policijsko. 22letnega cunjarja Alojzija B. is Trata ao aaprli, ker so ga našli stražarji, ko se je klataril po ulici Cbiossa in menda premišljeval, kje bi mogel kaj ugrabiti, kar ni njegovo. — Predainočnem ao aaprli poulične „pevce" : 36letn«ga icvoščeka Hermanu K. ia Trata, 22letnega mornarja Spiridijona U. is Sežane, 32letn<>ga težaka Josipa R. ia Trata, 51letnega težaka Franja B. is Fare in 28letnega težaka Rudolfa M. Tržaški pouočnjaki sare« dobro napredujejo v petju, a al. c. kr. policija bi morala gledati tudi nekoliko na one „pevoe", ki razgrajajo po dnevu po najživahnejših ulicah pod pre-tveao, da „grejo v vojake*. Koledar- Danes (4 ): Franjo (Frančišek) Seraf. — Jutri (5 ): Placid in tov., muč., Gila, vd. — Mlaj. — S ilnce iside ob 6. uri 5 min., zatoni ob 5. uri 32 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 14 stop., ob 2 pop. 20 stop. Najnovejše vesti. Budimpeftta 3. (Avstrijska delegacija). Delegat Pac&K in tovariši so interpelovali ministra zunanjih poslov in ao aajedno predložili tekst namišljene vojaške konvencije med Avstro-Ogerako in Srbijo iain leta 1882. ter vpraiali, da Ii je rea, da ao je aklenila ta pogodba in je-li še obstoji. — V raspravi o Sroraćunu a« mornarnico, naglaial je delegat [aftan, da ae bode morala avatrijska mor-narnica v nedaljni bodočnoati omejiti većinom le na saščiščaaje obrežij in pristanišč tsr priporočal da naj bi a« sgradile namesto orjaških oklopnie I« manjše, gibčnejle vojn« ladije. Nadalje je omenil govornik, da bi bilo vresničeoje kolonizacijake miali najboljše sredstvo za pofzdigo avstro-ogerske prekomorsko trgovino. Budimpsita 3. (Zbornica magnatov.) Pred muzejem abrala se je ogromna množica ljudij, toda vedla se je mirno. Škofje so prišli skoraj polnoštevilno; galerija pa je slabo obisksna. Zbornica je pričela raspravo o zakonskem načrtu o svobodnem isvrievanju vere. Kardinal Schlauch je govoril proti, izjavljajoč, da cerkveno-politiike predloge bodo v pogubo drŽavi in člove(ki družbi. Budimpeftta 3. Danca je pričela v zbornici magnatov razprava o cerkvenih preosno-vah. Vlada ne da nikakorinih koncesij, Carjigrad 3. Sultan je vsprejel včeraj ruskega admirala Avelana in ž njim vse oaobje ruakega odposlanstva In vojno spremstvo. London 3 „Bureau R«uter* javlja is Carjegagrada, da se je tam pojavila asijatska kolera. Več ljudij j« že umrlo. London 3. Miniateraki svdt je skliesn nenadoma na jutri. Govori ae, da ao temu koraku vsrok nesporaaumljenja s Francosko. ShangaJ 2. „Bureau Reuter* javlja is Pekinga, da ae liri aovražtvo proti tujcem. Oblasti ao ae morale sel6 truditi, ds so pre- Crečile nemir. Merodajne oaebe v Pekingu se ojijo, da si utegnejo Japonoi prisvojiti mesto, ker so kitaj-iki vojaki jako nesadovoljni s sedsnjo vlado. Tvgovlnsho brzojavk«. Budimpešta. Planica sa jesen 6 89-6 88, » spomlad 6 69 — 671 Koruaa sa oktober «10 do 615, Oves se jasen 5 «8-5 70 Rl novi 600-5*10. Plenica nova otl 78 kil. t. «'95—6-30, od 79 kil. r. 6 30 - 6 85. o«l 80 kil. f. 6 35-6-40. od 81 kil. f. 6 40-6 45, od »9 kil. for 6-45—6-60. ■leAman 6 25 - 8 40 ; proso 5-70—5.90 Planica: Srednje ponudba, povpri• IvKlI IIII niaO) ima trgovino s mnogovrstnim Iflsenim, loleinim in lonfienim kuhinjskim orodjem, pletenino itd. 01. ,Oommovolo( in ,Tada soo1 v ulioi Canerma, glavni ahajaliiii tržaAklh Slovencev vseh stanov. Na razpolago so iasopisl v rasnih slovanskih jeiikih. Dobra postrelba. — Za obilen obisk se priporoma Anton Aorli, Cl kavarnar. Gostilna Josipa Kataiana v Rojanu, „Pri dvanajstih murvah", priporoma so slavnemu slovenskemu občinstvu ta obilen obisk. — Tožila se bodo maanao do« maša lavrstna vina. 104 95 Lastnik politično drultvo „Edinost" — Isdavatelj io odgovorni uradnik : Julij Mlkota. — Tlaka Tiskarna Dolenc v Trstu.