Oprava: Nebotičnik, Ga-lev» ul L Telefon 38-68. račun: Ljubljana **eT" U-614. Izhaja vsak razen ob ponedelj-In po praznikih. GLAS NARODA Naročnina na meso« ja 11 Din. Za tujino 20 Din, Uredništvo: Ljubljana, Nebotičnik, Gajeva o 11« oa Št l. Telefon 38-88, Rokopisov ne vračam« St. 23. Ljubljana, sreda 29. januarja 1936 ‘W*.»**» Leto It. Kjer ni razumnega vodstva. Propada ljudstvo, blaginjo pa po* spe&uje množica svetovalcev. Kralj Salomon. Dnevna pratika Sreda, 29. januarja 1936. Katoll-®ani: Frančišek S. Pravoslavni: 16. Januarja, C. ver. ap. P. Dežurne lekarne v Hjubljanl Dr. Plccoll, Tyrševa 6; Hočevar, ^'ovška cesta 62; Gartus, Moste — Zal°Ska cesta. Vreme j^onajska vremenska napoved: f*"0. pretežno jasno, na zapadu u tam nekoliko megleno vre* Ule. Kino „ Sreda, 29. januarja “atlca: Bedni 9*al: Cardaška kneginja y°8a: Adorable — Triumf ljubezni ~oion: Zmagovalca srca Šiška Devica Orleanska Kino Ptuj; V sredo 29. in četrtek t®. ob 20 »Epizoda*. Gledališče O DRAMA j7*a. 29. jan.: Pesem e ceste. ^rtekfaoj^.: Dres Inae. Pira-miera. Ped Četrtek. Bredh ^ OPERA, na Jr*- ian.: Krailjičln Ijubllje-Red A. ^oročilo za smučarje 28. januarja len lsfr,cazSo/i. jezero: 5 C, meg* Ha °’ SneSa v dolini ni. — Plani* bo na. Kraju 25. jan.: 0 C, oblač« ClTl’ mirno, na 180 cm podlagi 60 ^ bovega snega, smuka dobra. sno„ ‘^-Jezero: 5 C, megleno, 27 . v dolini ni. — Pokljuka, cm }ar>': j C, sneži, mimo, na 80 SmP°41agi 5 cm novega snega, Ua a dobra, skakalnica uporab* baipf,'~' Kranjska gora—Rateče: lo gmeter stoji mirno, pooblači* StvCge "'a' 20 cm južnega 40 c.^' ~~ t7ršlč, Krnica, Tamart 2j ja U^no8a snega. — Zelenica, ^5 cm '' ^ jasno, mimo, na ga, ?°dlaSi 25 cm novega sne* fon.; U^a dobra. — Jezersko, 25. jbŽn»T~ m*rno, 40 om novega e8a snega. SrM^adl° LlUbliana biti k®’, Januarja. Ob 18« le dalj. ^ pori>n’ Ploto6’ 18-45> pcročila, 18.16, Revelerji, Imrmo-^h, j,4* ^ugl toki pevol na plo. 'epka ' Pcr°6lla, 18: Llsloa evtto-Zdhl0^6 ura> 18.80« Izretpvaln* *0t*kie*?yk0 18.40, Vzroki lHMIil ittprot)a*snJa mladine, Vojko K 8(V I!1 Pobila, 19.80, Narodna 100.000 Din za mrtvega moža in 200.000 Din za polom* Ijene noge — Kuhinjski recepti za zločince — Krvava Santovska bitka — S sliko Ite Rine v smrt — žrtve sleparskega založnika — Morilcu se je zasmilila S sliko Ite Rine v grob Subotica, 28. jan. iV Subotici se je na katoliškem pokopališču na grobu svojih star* šev ustrelila 24 leta stari čevljar* ski pomočnik Lajoš Dudaš. Služil je svoj vojaški rok v Prištini in je prišel pred dvema mesecema v Subotico na bolezen* ski dopust. V ponedeljek mu je potekel dopust. Namesto k voj a« kom, je pa šel in si končal živ* ljenje na grobu. V, poslovilnem pismu je pred samomorom napisal, da ga je ne* kaj neprestano vleklo na pokopa* lišče in na grob svojih staršev. Čutil je, da se mu bo na onem svetu bolje godilo, in da bo tam neizmerno srečen. V ponedeljek zjutraj so sporo* čili policiji, da so našli na grobu mrtvega mladeniča, ki je bil lepo praznično oblečen, s prestreljeni* mi senci. V njegovem žepu so našli pet poslovilnih pisem* Po* sebno ganljivo je bilo njegovo slovo od komandirja v Prištini. Bratu je pisal, da je nekoč pred leti sanjal, da bo izvršil samomor, toda ni še vedel, kako se bo to zgodilo. Ta sen ga je odtlej pre* ganjal kakor zli duh. Vlekel ga je na oni svet. Brat naj ne bo hud, ker je zdaj srečen... Fant je priredil v soboto po* slovilni večer. Rekel je, da se po* slavlja, ker se mora vrniti k vo* jakom, v resnici se je pa poslav* Ijal od življenja. Med zabavo je zapel prav melanholično pesem. Jokal je vso noč. V nedeljo je pa s vi ral na tamburico in prepeval madžarsko pesem, ki je povzro* čila v Budimpšti pravcato samo* morilno epidemijo. Ta pesem se začne z besedami: Tužna nedelja se belimi cvetovi... S to pesmijo na ustnah je nedavno izvšila s a* momor neka mlada in lepa ne* srečno zaljubljena Stibotičanka. Pesmico je imel fant napisano na sliki filmske igralke Ite Rine. S to sliko v žepu si je na pokopa* lišču pognal kroglo v glavo... Rasa Sejum in Kasa nadaljujeta boje Addis-Abeba, 28. jan. z. Agencija »Radio« poroča, da pričaku-jejo- v Addis-Abebi padec Mukale tekom naslednjih 2 dni. V pre-stolicl vlada veliko navdušenje nad zmagovitim pohodom rasa Kase in rasa Sejuma. Iz Dessie poročajo, da bosta oba poglavarja takoj po padcu Makaie pričela z vso silo prodirati proti severu, da zavzameta mesti Aksum in Aduo. V pomoč jima bodo poslane čete, ki tabore okoli Dessia. S temi se bo moč abesinske vojske zelo povečala. Uradid krogi govore, da sta ras Sejum in ras Kasa že izdelala podrobne načrte za napad na Aduo in sveto mesto Aksum. Pri napadu bo sodeloval tudi ras Ajelu. Ista agencija javlja, da so danes čete rasa Sejuma in rasa Kase v ljuti borbi popolnoma obkolile Makaio in da so sedaj italijanski oddelki v Mukali brez vsake zveze z zaledjem. Abesinel pričakujejo, da se bodo ti oddelki prostovoljno predali! Sestanek Flandin — Eden Pariz, 28. jan. z. Današnji »Ma* tin« piše o sestanku Flandina z Edenom in povdarja, da je bil razgovor zelo prisrčen. Pri tej priliki sta uredila vsa vprašanja, ki so aktualna. List povdarja tu* dt, da je med Flandinom bi Ede* nom popolna soglasnost. Taboid piše t Oeuvre, da bosta oba mb ptotra temeljita pretresla vpra* lan j« šele po pkjgreba jurija 3?» posebno pa vprašanje glede Ver* saillesa in demilitirizirane zone v Porenju. Z ozirom na te razgovore, se pričakuje, da se bo stališče seda* nje francoske vlade kolikor toll* ko spremenilo In da bo v tesnej* šem sodelovanju z britansko vla* do, kot je bila dosedanja Lavalo* va vlada. V. Neurath pri Edena London, 27, jan. Nemški zunanji mlnisiier barom v, Neurath k dane« Ali že poznate ljubko Janet Gajnorf Ali se še spominjate njenih prekrasnih filmov »Ob zori« in »4 vragi« f Po dolgem času imate spet priliko, da jo vidite v najnovejšem filmu »Adorable — Triumf ljubezni« od srede 29. t. m. v kinu Slogi obiskal v družbi nemškega poslanika britanskega zunanjega ministra Nemški poslanik pri Mussoliniju Rim, 28. jan. Havas. Ministrski predsednik Mussolini je snoči sprejel nemškega ambasadorja v. Has- sela. V Abesiniji je padel »Koroški Slovenec« poroča iz Žt« tare vasi na Koroškem: V naši bližnji okolici stanuje slovenska družina Grohar z Goriškega. Lajisko leto je zapustil starše in sestre sin France ter se podal nazaj v domovino. Zanj je bil povratek v domovino usoden^ moral je v italijansko vojsko in nato v Abesinijo. Pred nekaj dnevi je dobila njegova sestra, ki je poročena v naši fari, uradno poročilo, da j» brat France padel v Abesiniji. Torej je moral ubogi Dant med prvimi V ogenj za domovino, k' , . , , , , , ,• Strašna brezposelnost Rim, 28. jan. Poročajo Iz Reggta, da se je 500 delavcev ponudilo, d« gredo brezplačno delat v Vzhodno At riko oeste in druge zgradbe, same da bodo preskrbljeni s tivežam. Ali je gospa Ivanka časih 2lobno? Nikakor ne! Smeji se samo svojim originalnim mislim: Tale naš kuža je napram potepuhom in postopačem prav tak kakor je terpentinovo milo Zlatorog napram umazaniji. Naš kuža užuga vsakega pritepenca, terpentinovo milo Zlatorog pa vsako umazanost pri perilu. Q] J2%Ct< dite popolnoma složni v enem umu in eni misli. Povedali so mi namreč za vas, bratje moji, Hloji, mi domači, da so prepiri med vami. Menim pa to, da vsak vas govori: Jaz sem Pavlov, jaz pu Apolov, jaz pa Kefov, a jaz Kri* stusov. — Je li Kristus razdeljen? (Iz prvega pjsma apostola Pavia K or inč onom: pogl. 1, 10—13. Razgovori s čitatelji Vas In mesto Ljubljana, 28. jan. Kmečkim fantom in dekletom: Vaša misel, vaš pokret, vaše delo mora vsakega slovenskega rodoljuba le razveseliti. Blagor vsakega naroda leži v njegovem delu in ves političen teater ne šteje nič nasproti stalnemu, smotrenemu delu. Naše kmetij* sivo se ne stara, grunt prehaja od očeta na sina, ognjišče od matere na hčer. Naša kmečka posest je osnovni kapital slovenkega naro* nega premoženja in vsak je pra* vi narodnjak, ki skrbi in dela, da se ta posest ohrani. Razveseljivo je, da se naša mlada inteligenca, ki izhaja ,z kmečkih domov, zbira pod krneč* ko zastavo. Ne more propasti domačija, ki jej sinovi in hčere ostajejo zvesti. Slovenskemu sr* cu ni treba svilnate obleke: ono bije pod raševino enako toplo Z*1 svoj narod. Kmečka mladina naj ne gleda v meščanski mladini nekaj »bolj* šega«; ampak naj se zaveda, da je enakovredna. Ne bo našemu narodu vzcvetel blagor iz mest, ampak samo z dežele, iz kmetij'-stva. Ko bi ne bilo dežele, bi me’ sta morala izumreti. Kmečki na* raščaj, ki prihaja z dežele v rrif' sto je vedno tisti zdravi, sveži vel], ki izpolnjuje vrzel in Pr,<’ naša novih, tvornih moči. Zato kmečki fantje in dekleta, le pogumno in bodro naprej v tem duhu. Na vas je bodočnost našega kmetijstva. In vam samo želimo, naj bi se vam nekoč bolje godilo, kot se danes vašim oče’ tom in materam. Ampak na morate vedno misliti: Da so va-očetje in matere morati trdo Te' delati, da so vam ohranili dorpu’ čijo — vi delajte dalje, ker ob* stanek in napredek kmeta je le ^ trdem, vztrajnem delu. vila, temveč je letela naprej 1 treščila na poteljo v sobi, kjer spal spanje pravičnega Potoka jev pomočnik. Stranica postelje se je prek la, odejo je ta nenavadna »H nata« razcefrala, pomočnik Je " telebnil obsut s kamenjem tla, kajti postelja se je listrfjf’ltl la »granate« in se je pod o J udrla. Škode je pa bilo kljub Kranjske občinske zadeve Kranj, 27. jan. Na zadnji seji občinskega odbora je prišlo do dokončne rešitve dveh perečih vprašanj. Najpreje ie župan g. Pirc poročal o sestavi občinskega inventarja. Na podlagi t^ga poročila sta bila izvoljena v disciplinsko sodišče za občinske uslužbence v Kranju občinska odbornika Ivan Košnik in Franc Istenič. Nato je obč. odbor razpravljal ® povračilu plačane trošarine tvrdkama Jugočeški in Standardu. Poročevalec g. Košnik je v imenu Unančnega odseka predlagal, da občina prizna, da je po sedanjem |tanju trošarinskega vprašanja dol-^ua pritožnikom povrniti pobrano trošarino, v kolikor Se ne nanaša na blago, ki je bilo prodano za uporabo v Kranju. Pritožniki naj Predlože sezname pobrane troša-T'Ue z navedbo zneskov in s pri-jozenimi originalnimi buletami. 'Stotake naj predlože sezname za uPorabo v Kranju prodanega bla-8a, na kar bo občina razliko povr-Uila. Predlog je bil sprejet. Urugo pereče vprašanie v zade-xj Pritožbe mlekarske zadruge v Naklem, je bilo po več mesecih vendar rešeno. G. Košnik je k pojasnilu zadeve predlagal, naj občina uvede poizvedovanje. Ako se ugo-'^vi, da vrši zadruga prodajo v ustni režiji po svojih uslužbencih, e rekurzu ugodi. V nasprotnem sic* ru se pa rekurz zavrne, in °er če se ugotovi, da vodi proto prodajalec na svoj račun. Nato je sledilo poročilo polidj-odseka. Član uprave g. e, ay.fr, k poročal glede podelitve li ,’juiške koncesije Ručigaj Ange- Var i nskli odb(>r P°delitvi ni UK°-v Pb Dalje je predlagal sprejem . domovinsko zvezo Wondračka p 0na' Singerja Huga in Proxa ^ anca. Končno se je zavrnila pro- J. Grajžarja glede novega Stoap^a avt°busa pred Staro po-Pred Da 86 dovo^ stojališče hišo Cerk^io. oziroma pred mestno S® otrok čez noč v šoli v- Makole, 27. jan. Pon- to P° zadnjem deževju reke Pokriti a 6 bregove in prizadjale le hiii nam v,c&je In manjše škode, vi«kv Preeoj prfzadeita tudi Bradi nr.A L0*'ina’ k* )e bila vsa v vo-Poli^tobna prostranemu jezeru. V $te n?3” 80 blb na primer deli oe-ko do T11"6 iln več P°d vodo, ta-^oh v ?trooi niso mogli v šolo. Pro» lu bil dalje del konjiške Voda V ’ Makolah je prestopala Prav vxg0ve šeI« Proti 12. uri, Šole v Casu’ .ko gredo otroci la su " ,rfr 80 biile na več krajih oeu liensk« vodo in je bil Prehod »v-Vamnl 'tovaren, sp otroke radi Voda t„mirldržati v šo11- Kier P® odteči u J,e 03 V€Čer ni hotela n a r"0 upravlteljstvo prisd-Vodp J? 50 obrok, Id radi velike v ton Z0 Htoj* domov, obdržati zasiiua uLT5* Pripravili! so im razred., e^^a- Tako so otroci v Cer ni dov3i> s,adkl<> spa11' k31, a1-uk() m dovoljeno podnevi med S*«*1 u našem listu Poceni In uspešni Kuhinjski recepti za zakrknjene zločince Ljubljana, 28. jan. Ker sem obljubil, _ da obiščem tudi tistega malega Stanka, ki je pa že velik in slovit žepar, sem spet pozvonil v jetnišnici. Spet butajo vrata te železnih palic z gluhimi, malo rožljajočimi udarci, da ne najdeš v prirodi podobnega in mrzlega zvoka. Ker nas pa akustika uči, da imajo zvoki barve, bi dejal, da so udarci teh vrat brezbarvni, a ne črni, kakor so črne razne barve, temveč črni kakor gluha, mrzla noč. Vse vidiš, ničesar pa ne občutiš, morda kakor v Hadesu. Kakor v Internatih je tudi v Zavodu za poboljšavanje mlajših mladoletnikov dnevni red natančen, strog in moderen. Morebiti imajo po samostanih gospodične več molitve in premišljevanj, tu imajo pa pač — samotni zapor. Gospodične v »Mladiki« ga bi seveda ne vzdržale, saj lepo zeleno poslikana sobica nima niti zrcala, a s kom naj se pomeni mladenka, če ni druge družbe. Tak« so tu ekserdcije! Ob 6. gojenci vstanejo, posteljejo in pospravijo ter zajtrkujejo, od 7. do 8. pa telovadijo. Boks, rokoborba, nogomet in podobne nežne športne panoge so tudi zelo priljubljene, vendar samo, če ni učitelja in paznikov. Zmagovalec dobi namesto pokala veliko in težko prehistonično situlo, po vrhu pa še dopust za ekserdcije. Naslednje tri ure so posvečene pouku v šoli, kjer imajo predmete, kakor po drugih šolah. Ker pa kar 5 oddelkov ni mogoče poučevati obenem, se del gojencev med tem časom uči rokodelstva v delavnicah. Ker so pa v delavnicah tudi odrasli in izkušeni stari kaznjenci, je ta pouk za učence posebno zanimiv in mikaven, namenu zavoda pa skrajno škodljiv. Z vsemi mogočimi specialisti im kapacitetami pridejo fantje tu v stik in vpliv je sila blagodejen, zlasti se pa mladim talentom vsestransko razširi ob-ziorje. Skratka, specialna šola za vse umetnosti! Pomagati pa ni mogoče, dokler zavod ne dobi absolutno potrebnega lastnega poslopja, kjer bodo odrasli kaznjenci popolnoma izključeni. Kredit in spet kredit. Naj bo zakon tak ali tak in volja še tako dobra ter požrtvovalnost voditeljev še tako velika — ni mogoče brez denarja! 2e ob 11. je kosilo, po jedi pa do 13. poslušajo radio. Njih največje veselje je ura pozabljenja Aparat je izvrsten, da poslušajo tudi najbolj oddaljene in najzna-meniltejše oddajne postaje, saj bli drugače te ure ne mogl Imenovati »uro pozabljenja«, temveč bi jo fantje morda večkrat smatrah za poostrene eksercldtie. Za najbolj neusmiljeno kazen pa v zavodu velja — poslušanje jedilnih listov tn kuhinjskih receptov. Ta tortura se sploh ne uporablja, je pa priporočljiva za posebno zakrknjene odrasle kaznjence. Sledeča zgodba naj pojasni, zakaj in kako. Štorija Iz grajskih ječ Ko je bila še ječa na'Ljubljanskem gradu, je bila umorjena imenitna farovška kuharica. Testo je valjala za rezance, da )e obilni ženi pot kapljal na tanke rumene ble-ke. Gospod župnik so čebele pasli pni uljnjaku in poslušali tek vzbujajoči ropot okretnega valjarja. Pa se je odsekal ropot in samo čebelice so motile mrtvaško tišino. »Jera!« so poklicali. Nič. »Jerra!« so se razhudili. Nič. »Jerica!« so milo zastokali. Tudi nič. V učeno glavo jim je šinilo, da se jim je sanjalo o zobeh in tekli so, tekli pogledat, kaj je z nesrečno Jerico. Vznak je ležala sredi kuhinje, naravnost skozi srce pa nož za rezance. Pri starem samcu Boštjanu so našli v bajti Kuharske bukve, ki jih je spisal sam slavni kopnivniškii fajmošter Valentin Vodnik. Nikdo v vsej fari in še po devetih farah na okrog ni imel takih bukev, kakor Jera, saj tudi take kuharice ni bilo nikjer. Bukve in Boštjana so odpeljati v Ljubljano. Postili" sb ga in medili z železnimi zapestnicami a ni se vdal. Pa se je mlad, silno študiran gospod spomnil, če bi ga ne omečile Kuharske bukve. Tri dni so ga spet imeli ob vodi in kruhu in dali so mu ta. »corpus de-licti«. Prebiral je bukve ter sline so se mu cedile in strašno ga je uže-jalo branje, da so mu sproti komaj nanosili vode. Četrti dan so mu neusmiljeno odtegnili še vodo, kruha se pa sam ni več pritaknil. Tisti gospod, pravijo, je bil iz Benetk, ampak neznansko učen na take stvari. Boštjanu tudi sline niso več tekle, ker se je vse posušilo v njem. bral je pa še vedno brez prestanka. Počasi je šlo seveda, saj tedaj še niso imeli takih šol, vendar je bil pa že daleč prtiti koncu knjige. Zjutraj so ga našli na pol živega, kuharskih bukev pa nikjer! Požrl jih je. Bolj iz obupa, ' kakor od lakote. Tako so bile voljne, da so šle kar same doli! Skesal sa je in vse ie povedal. Sam si je kuhal in rad b; bil postregel Rezi iz Smrečja, ki je sem in tja hodila k njemu v vas, pa je tisto nedeljo zadela ambo-solo v loteriji, no ja, zato pravzaprav bi bil Rezi rad postregel s pohanimi šnifaml, ampak s takimi, kakršna jedo gospod župnik. Na tako nebeško jed se bo Reza z ambo-solo gotovo ujela. — Lepo in ponižno, kakor se samo Boga prosi, je prosil kuharico Jero, naj ga nauči. Hu, capin umazani, požrešni! Tak-le smrdljivec beraški ! To je samo v moj:h bukvah, vidiš jih, poduhaj jih, kako pohane šnite diše iz njih! Tako je režala in ga z bukvami udarila po nosu ter jih vrgla v mlznfco. Do nohtov ga je stogotito, malo je pomislil v veži in vrglo ga je nazaj v kuhinjo — pa je bilo... Samo, da je dobil bukve! Komaj jih je pričel bralti. so ga tudi že gnali. Vsaj v kehi bi bil rad vedel za pohane šnite. Branle o takih rajskih dobrotah Je Mio pa taka peklenska naslada in trpljenje, da mu je za življenje ena figa. In je spo-kon* umrl na vislicah. Inž. Boš bo v razsodišču Zagreb, 28. januarja; GenenaCina direkcija železnic v Zagrebu je razpisala natečaj za načrt za mov most čez Savo. Dobila je 27 osnutkov, katere mora seve natančno proučil, nakar s« bo za najboljšega in za najbolj primernega odločila. Zanimivo je, da se je direkcija odtočila, da bo v razsodišču tudi slovenski učenjafk dr. prof. Roš, ki živi zdaj v Curihu in je pro1-fesor na tamošnji tehniki. Lani ie obiskal domovi«) in predaval tudi v Ljubljani. Prve dni pomladi bodo most začeli že gradJti* Kdo je požigalec? Ptuj, 28. jan. Kakor smo poročali, je v noči 6. in 9. t. m. gorelo v Spodnjih Jabla-nih, kjer je ogenj uničil imetje dveh posestnikov, 23. t. m. pa je gorelo pri posestniku Zafošniku JoživZgor« njih Jablanih. V nedeljo 26. t. m. okrog polnoči pa je izbruhnil požar Pri posestniku Horvatu Jerneju, kateremu je ogenj uničil gospodarska poslopja. Rešili so samo živino, tako da lastnik trpi nad Din. 30.000 škode. Ker je pihal precej močan veter, je bila v nevarnosti vsa vas. Požar ao omejili gasilci iz Šikol. Tudi tokrs se ne ve, kdo je požigalec. Vesela vdovica Ljubljana, 28. jan. Nikar ne mislite, da bomo pi« šali poročilo o opereti s tem na# slovom, ampak gre za ljubljansko dogodivščino, ki daje dovolj za# bave in snovi za govorice ljub# Ijanskim ženicam. Dogodek je čisto vsakdanji, vsakdanji. Mlad mož ima mlado ženo, pa je moral k vojakom. Smola je hotela, da ni smel slu# žiti v Ljubljani, radi česar si je začasno vdova poiskala nadome# stek. Ker pa sprememba razvese# Ijtije človeško srce in ker se ta# ka prilika ne nudi, kadar bi se je kdo zaželel, je priložnost izkori# stila tako temeljito, da si je pni« voščila več nadomestkov za mo» ža zapored. V hiši je to razbur« jalo sramežljive mamice in ženi# ce in so kovale črne naklepe, kaj bodo vse storile, ko e vrne mož. Med tem je mož, ki ga je nemara tudi samega nekoliko zbadalo ljubosumje, pred kratkim čisto nenadoma prišel domov, kakor wbi padel iz neba«. Usoda pa je bila ženi tako naklonjena, da jo je mož našel čisto samo In prijet# no utrujeno v stanovanju, radf česar je seveda tudi verjel njeni zagotovitvi, da je ves čas mislila samo nanj in hrepenela po njem. Hudi deviški naklepi so tako iz# gubili vso svojo moč, podjetna vdovica pa se smeje svojim so* vražnicam, češ: »Poglejte, kako me ima Bog radi« Ko se je maf po nekaj dneh dopusta vrnil K vojakom, so se k ženi vrnili prt# jatelji in je spet vesela vdova.,, Deček (na cesti teče za gospoi« dom); »Gospod, ali ste vi Izgubil denarnico?« »Pa res! No, si že priden dečko, kio sl tako pošten.« »Saj le ni bilo- nič notri!« Slike iz sodne dvorane 200.000 Mairibor, 27. januarja, r Jtokaje je stopite pred sodnika, iflia jo ii« moraj dr. Tomtrak najprej imalo pdtotežiti, češ, siaj ni iako budio. No, potem se je mlada gospa Helena Kapralloiva, žena doktorja v Zg. Cmuiretku, nekoliko potolažite Sin mirno sledila razpravi. Pod avtom gospe Helene 4. junij 1935. je bil usoden za gospo Heleno, prav tako pa za upofojneigia profesorja Josipa Bervarja. Tega dne se je pniipe-Ijatla gospa Helena v avtomobilu im ob strani izkušenega šoferja v Maribor. Opoldne, ko je bil šofer na kosilu, pa se je Heleni zahote* k> vožnje po mestu in je kar sama sedte k volanu, k njej pa še brat Aifired. Helena je zrnate že precej spretno šofirati im se je s precejšnjo bralno zapodila po Koroški cesti. Prav ob tem času se Je namenil, peš seveda, proti Ma. milborskemu otoku upokojeni profesor Josip Bervar. Nič hudega sluteč je mirno korakal po pločniku. Sam ne ve, roti gospa Helena ne in tudi številne priče ne vedlo prav povedati, kako je že bilo. Ko je profesor hotel prekoračiti Gajevo ulico, se je nena-dbma znašel pred avtomobilom gospe Helene, ki je prav ta hip hotela zaviti v Gajevo ulico. Toliko, da je utegnil profesor še za-kričalti, potem je zahreščalo in je obležal s strtima nogama in drugimi poškodbami. V razpravni dvorani je navzoč tudi .profseor. Obut je v copate, hoditi pa mora še ob bergljah in ob strani sma Marjana. Za vsako nogo loo.ooo Na vprašanje sodnika, koliko zahteva za zlomljeni nogi, pravi profesor Bervar, da niti dinarja manj kot dvestotisoč. Točno! Za vsako nogo stotisoč dinarjev. Gospa Helena je nervozna. V govoru meša menda za noge tri jezike hknaitu, čerav je rojena MaiHborčamka. — iFermegen nimamo, mož za-sllluži toliko in tolSiko. . . Nekaj bi že plačal od svojega gehalta. . . Koliko zahteva gospod profesor, pa mB ne mogli plačati. . . — — Čujete gospod profesor —, praivi sodnik. OJ niso mnlkaM milijonarji da bi lahko toliko zahteva®. Boste morali znižati zahteve. Profesor je vzrojil. — Saj ni res! Bogati so, sem zvedel privatno'. Imajo denar, bodo lahko plačali. . . Ni nič pretirano-, ker sem do smilili pohabljen. . . Dolg in zabaven je bil nato prepir ob dokazovanju krivde. Vsi so bi® v aketiji: sodnik, tožite®, obtoženka, branilec itd. Obtoženka je temperamentno vztrajala, da je dajala pravilne signale, ki jih profesor gotovo ni hote] slišati, ali je pa sedaj hote na nje pozabil. Im da se je on sam kar naravnost zaletel v avtomobil. Torej ne avto v profesorja, temveč narobe! Zagovornik obtožene je še ugotovil, da je hodil profesor v edino na ulica' zamišljen. Nemško me vprašajte Zanimiva priča je bil komad šoli odrasli fantič, iti je Ml povabljen za pričo, ker je opazoval ves dogodek. Sodnika je prosil, maj ga vprašuje v nemščini, ker ne zna slovensko. Seveda mu niso ugodiill, ker je fantič sin slovenskih stari šev, slovenskega imena in je hodil v slovenske šole. Pri zasliševanju pa je dečko govorili -tako brezliibno slovensko, d/a ga je moral pohvaliti še sodnik. Po dolgi razpravi ue bila gospa Helena obsojena na mesec dni zapora pogojno na dve leti in na pTačifb vseh stroškov zd navije-n£a. Zaradi bajne odškodnine pa se bosta Helena in profesor pomenila na civilnem sodišču, če se ne bosta kako drugače sporazumela. 100*000 za mrtvega - Maribor, 27. jannuarja Pri mariborskem okrožnem sodišču, pred sodnikom dr. Tombakom sta bili danes dve zanimivi razpravi zaradi dveh težkih prometnih nesreč. Kako se je zgodilo Prvi je sedel na zatožni klopi 53 letni mizarski mojster Ivan Klančnik, ki ima svojo mizarsko delavnico v Mejni ulici. Klančnik je ugleden In spoštovan obrtnik in je le nesreča hotela, da je moral danes odgovarjati sodniku za življenje uradnika Janka Mlakarja, ki ga je povozil do smrti 1. novembra lanskega leta na Ptujski cesti. Tega dne Popoldne je Klančnik naložil na izposojeni osebni avto svojo družino, k volanu pa Je sedel kar sam. Ni imel sicer še loferskega izpita, vendar je znal že recej spretno upravljati z vozilom, il je namenjen k svojim sorodnikom » Konjice. Na odcepu ptujske ceste s Tržaške p* se je zgodila usodna nesreča. Pred Klančnikovim avtomobilom se jo nenadoma znašel neki kolesar in Klančnik se mu je hotel izogniti tako, da je zavil v Ptujsko cesto. Prav v tem času je bila ob robu Ptujske ceste večja gruča pešcev, med njimi tudi pokojni uradnik Janko Mlakar e svojo ženo m sinom. Zaradi brzine in ostrega ovinka Klančnik ob volanu ni imel dovolj pregleda in je s Precejšnjo silo zavozil v gručo. Pri karambolu so se nekateri pravočasno razbežali, prednji del avtomobila pa je zadel ob Janka Mlakarja in ga vrgel s'toliko močjo ob obfcestni kamen, da je nesrečnežu počila lobanja In je še tistega večera umrl v mariborski bolnišnici. Bajna vsota Pri današnji razpravi je obtoženi Klančnik ponovno zatrjeval, da se no čuti krivega, ker da je nesrečo zakrivil kolesar, zaradi katerega je moral zaviti na Ptujsko cesto. Izjavil pa je, da se hoče z ženo pokojnega Mlakarja mimo poravnati in ji izplačati odškodnino, seveda kolikor je v njegovi moči. — Nato je sodnik poklical gospo Mlakarjevo. — Koliko zahtevate za moža? — Gospa v črnini je nekoliko pomislila. — Stotisoč, gospod sodnik. Ne morem manj. Pokojnine imam 850 dinarjev mesečno. Imam fanta v gimnaziji, ki se dobro uči in bi rad na univerzo. . . — Seveda o tako ogromni vsoti, ki je tudi za solidnega obrtnika v teh časih kar bajna, ni bilo govora. Sodnik je nagovarjal gospo, da postavi zmernejšo zahtevo. — Naj bo osemdesettisoč, manj pa res ne morem. Od česa pa naj živimi — Kje pa naj jaz vzamem, — se oglasi obtoženec. Sodnik je ponovno nagovarjal k sporazumu. Vdova je končno obstala pri petdeset tisočakih, kar pa je bilo sa mizarskega mojstra še vedno pr®' več. Nato so Prešli k obravnavi dogodka samega. Obtoženec je vsa navedena dejstva priznal, zato ni bila zaslišana nobena priča. 5 mesecev In 400 00 Po kratkem odmoru je dr. Tombak razglasil sodbo: Ivan Klančnik je bil obsojen na 6 mesecev zapora pogoj' no za 2 leti, na plačilo pogrebnih in drugih stroškov ter na odškodnino 40.000 dinarjev. Ce odškodnine ne poravna v določenem roku, kazen ni pogojna. Zagovornik obtoženca dr. Snuderl si je pridržal pravico za pri' ziv. umammmmmmrnmmm—m* Fantovska bitka z noži, sekirami, koli, motikami in revolverjem Ptuj, 28. jan. V tukajšnjih krajih je v navadi, da ob dolgih zimskih večerih luščijo bučna semena. Ob takih prilikah so navadno naberejo fantje in dekleta iz vasi, da pomagajo luščit. Po delu pa dobe okrepčila ter se pozabavajo. Tako so luščili tudi pri viničarju Levičniku Ivanu v Mestnem vrhu. Pri delu se jo zbrala družba kakih 1 fantov in deklet iz vasi. Po delu jim je Levičnik Prinesel iz kleti nekaj pijače ter jim zaigral nekaj poskočnic. Kmalu nato je prišla tudi družba fantov iz sosednjih vasi. Med seboj so se začeli zbadati, posebno oster prepir pa je nastal radi nekega dekleta med Pauko Adolfom, ko-čarskim sinom iz Mestnega vrha, in 2 letnim Strmškom Vinkom, hlapcem iz Janežovcev. Pauko je vrgel Strmška iz hiše. To je zelo razburilo Strmškovo družbo. Zapustili so takoj hišo, toda so se kmalu zopet vrnili. Ker so bila vrata zaklenjena, so vrgli iz tečajev. Pauko je pograbil v veži sekiro ter udaril s topim koncem Strmška po glavi. Vnela se je Prava bitka z noži, sekirami, koli in motikami-Tudi samokresi so pokali. Krogla j® zadela gostiteljevega sina 28 letnega Levičnika Andreja ravno v desna pleča. Nekdo pa ga je udaril z motiko po glavi, ter mu zadal težko rano. Z noži pa sta bila ranjena tudi Golob Jože in Čuš Tomaž iz Velovljaka in drugi. Levičnika in Strmška 60 morali takoj odpeljati v ptujsko bolnišnico. • NI umoril starke ker se mu je zasmilila, ko je spala Samobor, 28. jamuirja. Preteki teden so drzni vlomilci obiskali stanovanje starke Bare Leltpamer in ji odnesli denarja za 3.000 Din, dve vložim knji-žliloi za 100.000 Diin ter razne listine in potrdite. Vse je kazalo, da so bile razmere v hiši vlomiteem prav dobro znane. Poteiija je osumila nekega Taža in Pavla Repinca skl problem, ki Je še nosebno pereč od nastopa Hitlerja v Nemčiji. Zlasti med balkanskimi Nemci, ki so močno sorodni po ren skim Nemcem in se zato smatrajo za nekaj višjega, je nastopil pomemben psihološki preobrat. Zatrjevali »o« da »o člani višjega naroda In p ang er-marnska Ideja, Id šali Vzhodno Evropo vključiti v bodoči nemški Imperij, se Je med n#mi zelo razpasla. Danes se med vsemi temi Nemci čuti vpMv Hitlerjeve roke, ki sega posebno v Rumuni-Jo, deloma pa tudi v Jugoslavijo. Hitlerjevsko propagando med temi manjšinami vodijo večinoma mladi, radikalni propagatorji-protestauti, ki so študirali v Nem Čtji. Ti vneti propagiatorji se sami imenujejo »preporoditelje« n Letalo, ki prevaža pošto to Rima vAduo naiopadajo povsod, kjer to morejo, vse stare odbornike nemških IcuJituirnih organizacij in jim očitajo, da so liberalci in koru-pcio-nisti. Pri tem se poslužujejo vseh mogočih sredstev (I) Tako so na pr. 26. Julija 1. 1. razbili .skupščino »Kultuirbumda« v Novem Sadr in Siibinu, Kot pesek v oči oblastem Je posebni poslanec iz Rajha na zborovanju izjavil* da nacionalni socializem ni eksportno blago in da morejo biti za*o Nemci v tujini tudi brez njega. . . Takoj nato pa je poudaril, da k nemški narod božji ilnisitmmettt k sovražnk božji je vsakdo, Id bi ga hotel uničiti. . . Zlatnine ni maral Osijek, 28. jan. Pred dnevi je neki vlomilec prav drzno in spretno vdrl v sta« novanje tovarnarja Wamoscherja ter mu odnesel okoli 12.000 Din. Čudno je bilo to, da je vso zlat« nlno, ki je bila vredna okoli 50 tisoč Din, pustil v blagajni. N ih« če ni slutil, da je tat sluga, Itd je M v tovarnarjevi hiši že 8 let. In vendar je bilo tako. Slugo, neke« ga Ivana Seleniča, ®6 trdo prijeli in vse je priznal. Denar je skril v drvarnici pod drva. Ogromen dijamant Kakor poročajo iz Pretorije (Južna Afrika) je bil tam v bli« iini najden diamant, kakor teni« ika žoga velik in 1268 karatov težak. Našli so ga na posestvu holandskega kmeta Yonkerja, kjer je bil pred dvema letoma najden sloveči Yonkerjev dia* mant, ki pa je polovico manjši kot ta novi kamen. Ni pa še po« vsem gotovo, ali gre tu se res polnovreden kamen ali za manj« vredno vrsto, takozvano »bort*. V tem primeru bi bil kamen vre« d en komaj kakih 150.000 Din. če pa je pravi čisti diamant, tedaj je njegova vrednost neprecemljU va. — ' ' -»• Pred 35 leti dne 27. januarja 190J Je umrl v Milanu slavni italijanski skladatelj Giuseppe Verdi. Bil le zadnH ustvarjalec takozvanih »vea Hklh« oper. Nekatere njegove opere so nesmrtna glasbena dela, kakor Ernanl, Rlgoleto, Trubadur, Travl-ata, Alda itd. Astrološka napoved za 29. januar. Prav ugoden dan, ki prinese uspeh v denarstvu in dobrodelnosti. Priporočljivo je danes si kupiti srečko, ker so dobri izgledi na dobitek. Tudi umetnikom je dan naklonjen. Ženske so danes sprejemljive za ljubezen, marsikaka »trdosrčna« bo danes mehkejša nego druge dni. Snubci bodo imeli uspeh. Na ta dan sklenjeni za-ksotti so navadno srečni. V gospodarstvu, trgovskih In obrtnih podjetjih danes izvedene reforme bodo uspešne. *Gla$“ }e zabaven Avtomobilska Industrija bo praznovala 29. t. m. 50 letnico prvega za t sposobnega avtomobila. Tega dne 1.1886. Je dobil inženjer Karl prvi patent za avtomobil, g katerim se je smel vozM po uHcah, Slika kaže Iznaldketja v prvem avtomobilu. MAŠČEVALEC Kriminalni roman. ^7 Drugi deL »Bolje bi bilo da si take neumnosti izbiješ iz glave«, je dejal Jim, zmaje vaje z glavo. Jack je človek, s katerim se ni kar tako šaliti. Ne verjamem, da bi on mene kar tako porinil v stran. To pa "-! te stori! vse, samo da me reši iz zapora. Bil bi ničvrednež, če bi poslušali tvoje nasvete, kakor si drugače pametna žensk3« FJiza«. »Le tako naprej«, se je razburila. »Pa ostani pri svoji neummo-siti. Lahko bi imela to hišo in vse zaklade, ki so v njej. Tista jeklena ladja bi bila najina, imela bi moč! Vse bi imela, če bi ti le hotel«! »Saj sem ti že rekel, da to ni kar tako«. »Zakaj neki ne? kaj mdisllš, da ti ne bom pomagala« Rada prevzamem nase najtežjo nalogo! Jaz hočem zrušiti Jacka«! »Ti«? je rpesenečeno vzkliknil Jack. »TU bi to storila?« »Da jaz! Ti niti ne veš, kaj vse zmore ženska zvijača. Sam si mi malo prej rekel: da sem lepa. On, Jack. pa je strasten človek - zmenimo se takole z njimi. . Im ko bo pri meni. . . Zamahnila je z desnico po zraku, kot da bi nekoga zabodla. »EMza? Ti bi bila v stanu storiti kaj takega?!« je ves prestrašen vzkliknil Jim. »Zakaj pa ne? Razen tebe nihče ne bo slutil kaj se je z njim zgodilo, vsi njegovi pomagači pa bodo potem priipoznali tebe za poglavarja. Korajžo, Jim!«. Jim je pričel nemirno korakati gor in dol Ni se mogel odločiti, da bi poslušal to zapeljivko, čeprav mu je predovčevala zlate gradove. On naj postane izdajalec, ona pa morilka?! »Ne, ne Eliza, jaz te več ne razumem. Prej nikdar nisi dopustila, da bi kdo le črhnil kaj slabega » Jacku, zdaj pa. , .?« »Med takrat m danes je velika razlika. Misliš, da me mika bati vedno tukaj služkinja? Tiste dve »damici« pa se napihujeta kakor žabi. Ali hočeš vedno ostati hlapec, ko si lahko gospodar?« »Misliš, da bodo Jackovi ljudje res zadovolji s tem, da ji mijaz ukazujem? Kakor hitro izgine Jadk, se bodo raztepli na vse vetrove«. »Ne verjamem«. »O, prav gotovo. Jih bolje poznam kot pa ti. Njemu se vsi pokorijo, ker nihče ne zna tako ukazovati kot on. £i,m n zgine, bo vse križem kiražem. Vsi bodo hoteli komandirati, delati pa nobeden. Kakšen bi potem bil konec, si lahko misliš«. Bliza je nekaj časa molčala, potem pa živahno spregovorila. »Ah! Zdaj mi je šinila v glavo (krasna misel. Ti si tudi natakneš tako krinko im tako brado kot jo ima on. Tvoj glas je pa itak zelo podoben njegovemu, kakor Pidi postava. Nihče ne bo opazil spremembe!« Jim je vztrepetal, a se obenem zasmejal!': »O, ženske, ženske! Kadar st kaj vtepete v glavo, vas Titi 'sam vrag ne užene!« »Ce nočeš storiti tako, kot hočem jaz, potem sva se pa danes zadnjikrat videla!« je zdaj odločno rekla Eliza, svesta si zmage. »tiovoiriila sam ti, da mi vse to že preseda. Tudi jaz hi rada bila odlična dama«. »Da, da, to ti rad verjamem« se je smejal Jim. »Kot lordica ali pa grofica bi bila naravnost krasna! Toda nikakor me ni volja te v tem poslušati, draga Eliza, ker imam samo eno glavo in ne bi bil rad ob njo«. »Ali ti nisem rekla, da bom •glavno stvar prevzela jaz?« »Beži no! Jack ni slaboten otrok!« »Ah, strastni in zaljubljeni moški so vedno slepi in slabotni. Spravila ga bom tako daleč, da ga bom imela čisto v rokah. Ne skrbi, Jim!« Jim je tesno stopil k njej in de" jad: Eliza, jaz si bom vse to dobro premislil. Prav dobro premisli, ali si slišala? Cez nekaj dni bova pa spet govorita o tem. To ni nobena šafJa, tu gre za biti ali ne biti!« M počakal njenega odgovora in naglo odšel V VIŠJI DRUŽBI. »Ah, kako si krasna, Bessie l Kakor vila!« Tako je vzkliknila MoHy ko je zagledala svojo prijateljico, v krasni svileni toaleti. Vstopil je tudi Edvard, ki je bil elegantno oblečen, in je izročil Besie krasen šopek kamelij. »Vse je ripravljetno, lahko odideva« je dejal. Bessie se je poslovila od prijateljice. Ko sita z Edvardom stopila 'iz hiše, sta šla preko dvorišča in skozi majhna vratca prišla v stransko ulico, kjer ju je že čakala velika zaprta kočija. Vrata so se odprla in nekdo je pomolil roko ven. Bessie se je zdramila, ko je zapazila roko. »Jaz sem, Bessie«, je zaslišala Jackov glas. Zdaj se ni več obotavljala. Vstopila je in se vsedla poleg Jacka. Njima nasproti se je vse-del Edvard. »Gospodična Bessie«, je spregovoril Jack, »gotovo vam je že soprog Marsden povedal vse potrebno?« »Da. Mi gremo na dom polkov mika Mac Donalda in moja rtaito-®a je, da postanem prijateljic^ njeoovi mlade žene«. »To je zaenkrat vse, kar morate storiti. Cim boste zadobili pjeno zaupanje, boste lahko zvedeli mnogo zame koristnih stvari«. »Ah, pozabila sem, gospod, da se vam zahvalim« je plaho odgovorila MoHy. «Ta dragocena obleka — ta nakit im vse ostalo. .« »Kaj bi tisto«, jo je prekinili Jack. »Vaše usluge so neprimerno več vredne. Ostali ded polti so vsi molčaiM. Bessie jeskriivaj opazovala obraz tega skrivnostnega človeka, Id je bil zdaj brez krinke. Občudovala je pjegave lepe in plemenUte, a vendar stroge pote- ze. Njegov pogled je bil tako za-poveaiovaiiien, oa se je moral vsak ukloniti Ato je ta skrivnostni človek ljubil? bog vel Tega ni bilo moči razbrati z njegovega hladnega obraza. Voz se je ustavili pred veliko hišo in tako prekinili njena premišljevanja. Prilutel je livrorau Sluga m odpri vrata. Jack m Edvard sta izstopila, potem pa je Edvard galantno pomagal Bessie iz voza. Po širokih stopnicah so prišli v krasno predsobo, kjer so odložili plašče. Bessie je burno dihala. Opazila je, kako se je Jack čudno nasmehnil, na obraz mu je legel nenavaden izraz, oči pa so mu žarede, da se je kar zbala njegovega pogleda. »Ah, dobrodošla, lord Benton, dobrodošli!« ga je pozdravilo neka1 gospodov. Bessie se je začudila, kako lahkotno se giblje Jack v tej družbi in koiiko znancev ima. Kdo bi si mogel mistlitii, da je to tisti strašni Jack?! Z zadovoljstvom je ugotovila, da pa tudi Edvard prav nič ne ostaja za njim in da se brezbrižno vede. Lord Benton — Jack — jtima pomignil in stopil z njima h gostiteljema. »Dovolite, dragi polkovnik in milady, da vama predstavim mojega dragega prijatelja in njegovo soprogo« seje priklonili in predstavil: »Gospodar te hiše, polkovnik Mac Donald in njegova soproga — moj prijatelj gospod Marsden in soproga!« Iz domačih gajev ANTON AŠKERC: Poslednja noč Še en poljub mi sladek daj in zbogom, dekle, vekomaj! Nocojšnjo noč, poslednjo noč od tebe moram daleč proč! Le mesec bo tovariš moj, in zvezd na nebu bledih roj ml svetil bo na temno pot, ko pojdem samcat sam odtod.* Saj davno vem, saj dobro vem, da jaz te ljubiti ne smem... Poslednjič v črne ti oči pogled se moj naj potopi! K to hladno noč, skoz sneg in [led od tebe mora mv tuji sveti... Še en poljub!... Roko podaj!*. Ne bo me nikdar več nazaj! Anton Aškerc je bil rojen leta 1856. v Globokem pri Rimskih Toplicah. Postal je duhovnik, po« zneje pa je opustil ta poklic in živel kot mestni arhivar v Ljub* Ijani, kjer je tudi umrl I. 1912. Aškerc je bdi zelo plodovit pesnik, a najboljša so njegova prva dela. Naša pesem je vzeto iz Ljubljan* skega Zvona XXII. leta 1902. Aškerc je bil namreč Zvonov urednik in je ta letnik zadnji, kd ga je uredil on. Pesem je objavil pod imenom Dimitrij Ahasverov, Princ — potepuh Ko je bil sedanji angleški kraM še princ valeški, se mu je leta 192® na počitnicah v Franciji pripetilo tole: Ker je bilo tisto polletje zelo vroče, je princ večinoma letal P® okolici samo v srajci to kratkih hlačah, sandalih brez nogavic. Svoj jopič pa je nosi! čez roko., » je pozabil, da je v gumbnici jopiča tičal trak velikega križca francoske častne legije. Opazil pa je to neki orožnik, si ogledal plavolasega mladega človeka to našel, da le kaj neverjetno, da bi takle dečko Že imel najvišje francosko odlikovanje. »Kdo ste vi?« je strogo vprašal orožnik. Oni se je predstavili Princ of Wales? »Kaj?« je zagrmel nanj orožnik. »Vli hočete bi® princ of Wales? Potlej sem pa ja* prej Jezus Kristus! Vi nesramni potepuh, marš z menoj!« In ga ® kratkomalo odgnal na komisariat Tam se je seveda vse pojasnil* Ampak danes je v Franciji orožnik, ki ima uro in sliko z lastnoročnim podpisom kralja Edvarda VIII. zato, da je nekoč aretiral princa od Wales. Razne novice Švedski jeziko- in imenoslovec Karlson je ugotovil, da je Ana naJ bolj razširjeno žensko ime. V germanskih, romanskih in slovanskih deželah je okoli 94 milijonov žensk s tem imenom. Za Anami ^ največ Marij, t. j. okoli 91 milijo-nov. Kakor poročajo iz Gurjeva ob kaspiškem morju, Je silen vihat 1863 ljudi, ki so na ledu ribarili, ifl 1480 konj odgnal na odprtem morju. Ribiči imajo s seboj brezžično postajo in so javili, da p'^ vejo na ogromni ledeni plošči j* da imajo živeža in kuriva za 40 dni. Pripravljajo se rešilne odpm-ve ribičem na pomoč. Medtem ko na severno Am61** ko pritiska strašen mraz, pa JuŽ0® Ameriko pustošijo neurja in popi*' ve. Po poročilih iz Buenos Aires* je v provinci Corrientes več me^ in vasi pod vodo. V okraju Escmin* je utonilo 20 oseb, večinoma o^r®* ci. Nešteto majhnih hiš ubožni® kmetov je voda odnesla. Prebtv»f* stvo beži v višje lege. j. Neprijeten doživljaj je imel češki tovarnar obleke na posw'v* nem potovanju. V bližini Podtebr#* da je njegov avto ustavilo ml®3, lepo dekle in zaprosilo tovarna^® naj jo vzame s seboj, ker nima d-narja za železnico. Na šoferje'/: priprošnjo je vzel tovarnar deK v voz. Za to uslugo pa se je zneje bridko pokesal, ko so spellrv Bodiebrad, kjer je tovara n K i v V o 1 c x n/vLi Az-,1in obiskal svojega odjemalca, le u~| -vito,' ova*^ kle izstopilo in teklo nara na žandarmerijo, kjer je tovarnarja in njegovega Češ da sta Jo na cesti' ugrabila ° ^ neznana moška, jo posadila.v a in jo Odpeljala. V avtu sta i® ,v krat posilila. Orožniki so takoj iskali »zločinca« in oba ssicoiii »ziooinca« in o Da Pri zaslišanju pred preiskovali sodnikom pa se Je kmalu raZ* v* kala vsa laž, In je dekle da je hotelo na ta način izS caV#< bogatega tovarnarja denar. & da so jo zaprli Maribor tn— Narodno gledališče. Sreda* •9. tomuiairijia: ZapmBo. — Četrtek, januar la ob 20. u ni: »Vest«, gostovanje Girila Debevca. Znir-p/16 cene. Zadnjiič. — Sobota, 1. jebruairba ob 20. uri: »Kariera ^nclista Winz.iga«. Premnjena. to. Kino. Grajsikiit Izboren film •v»barda Tauberja »Ti str moje eoince«. Uniiion: Največji in najbo-'p ®m sediaindosti »Nataša« (Mo-tkovskc noči) v nemškem jeziku. to— Po 20 letih zopet doma. Iz fuskega ujetništva se je te dmi *?a-ča5 preko Maribora v Zenico ■“■tetlnii Hioso Mušič, ki so ga leta v d iRusii. Povedal je, da v Kusdiji živi še mnogo Jugosliova-ki pa mimaijo sredstev, da bi 8e vrnili v domovino. , TO— Občni zbor SK ŽeleznJčar-j* k bi! preteklo soboto v dru-"tvenih prostorih pod novo tri-na igrišču. Poročila agilnih uborrtikov so bila dokaz velike-x? 'napredka vseh športnih sekcij* novega odbora so: ipred-pdnik inž. Gruden, podpredsed-J? Bvstahij Jošti In Mffiam Moze-to*.1 tajnika Josip Fišer in Emil v las blagajnika Franjo Podpe-C3'n in Franjo. Radej. - -J11— Darujte za spomenik bla-^l^okojnega viteškega kralja vTOk&andna L, Zedinitelja v Mari-r?iru- Pisarna: Mesitno poglavar-^0’ Rotovški trg 1, soba št. 6.a. jTO" Mariborčan na olimpijadi. . kosio varuški kolesarski savez 2 uročil med drugimi v repre-^ntamco, kd bo zastopala našo t^o na olimpijado v Berlinu, kr? ^ncga mami bonskega dir-ri','t Štetama Rozmana. C /P Avtomobilisti Iz Monte ' r|a so se vozili v ponedeljek p Pbldlne tud skozi naše mesto. ^icaih so bile za orijentacijo ^gv^čeme signalne tablice. Naj-i -^ jTudli je pničakovailo avtomo-1 vte na Kralja Petra trgu. Celje l;,.?!ettališče. Prihodnje gostovanje H unske drame bo v torek 4. t e Uafk s Schurekovo igro s pe-Nj n, in godbo »Pesem s ceste«. Dh:l>enti dobijo vstopnice v ^Prodaji v trafiki Trajle na trgu. Pri 8 Sek,ro- V Sv. Jakobu 2fj Jur ju ob j. ž. je v nedeljo Zekx m: °krog 15. ure dninar Franc kok., vjpjen napadel 24 letnega Ja-Pri q ^raza- dninarja iz Osredka Jurju. S sekiro ga je ne-etikr?f USekal dvakrat v levo roko, ta kvo nogo in slednjič celo Vamo j^razovo stanje je zelo ne- 3jJ^vna občinska seja bo v petek Valni'TO' ob 18. v mestni posveto- V Italiji pobirajo Hi Spebrn denar v *• jan- Reuter. Snoči je bil Pro,, 'l obljavljen dekret, da se i? jQ Jemlje srebrni kovan denar, •»»Bec 1 **dan na podlagi zakona v Ponekod se boje, da bc ?e Pred drob*ža, ker novi dekret j0vcev veva t'8kanja novih ban-^fobi* 1 Prometu ostaja še kovan nikla in dveh lir. »»Glas44 ni bankarski Kralj Jurij V. na zadnji poti London, 28. januarja. Na ulicah, koder ho šel pogrebni sprevod, vla* da že od rane ure silna živahnost. Neštevnim tisoči so že nekaj ur pred začetkom slovesnosti zavzeli prostore na trotoarjh. Mnogi so prinesli s seboj volnene odeje, da hi se zavarovali pred mrazom in slabim vremenom. Ob trotoarjiih vise na visokih jamborih zastave z znaki žalosti kntijevskega doma. Povsod prodajajo program pogrebnih svečanosti s sliko pokojnega kralja v črnem okvirju. Vse velike trgovine so izpraznile svoje izložbe in jih izpremenile v tribune za gledalce. Prostori na teh tribunah stanejo od 3 do 10 gvinej. Do osme ure so zasedle vse prostore vojne edinicei, ki bodo tvorije šptlir po vseh ulicah. Zadušnice po vsem svetu Danes na dan pogreba, bo svečana zadušnica v vseh angleških dominionih. Po celem britanskem cesarstvu bodo- danes zaprte šole, trgovine in gledališča. Po državnih in mestnih uradih se bo opravljala samo najnujnejša služba. Kralj Edvard VIII. je po želi svojega očeta odredil, naj ne bodo trgovine danes ztprte, da ne bi ljudje trpeli škode v teh težkih časih. Kljub temu so pa v Angliji in v angleških domiiomh trgovske organizacije sklenile, da bodo trgovine zaprte in bodo tako izkazale čast pokojnemu vladarju. V teku včerajšnjega dne je do 10. zvečer šlo mimo krste blago-pokojnegt kralja Jurija 175.000 ljudi. Med temi so opazili Lloyda Georgea, ki je za roko peljal neko malo dete. Zvečer so se pred smrtnimi os taki blagopokojnega kralja priklonili Nj. kr. Vis. princ plat Norveški, švedski prestolonaslednik Italijanski prestolontsledmk, princ Jurij in princ Nikola grški. Radio poroča Poštne oblasti so pripravile vse potrebno za kar najobšifnejše radijsko poročanje o današnjem slavnostnem pogrebu kralja Jurija V. Poročila bodo oddajali ne samo v angleščini!. temveč tudi v več tujih jezikih, zlasti v francoščini In nem-šSnii, po možnosti pa tudi v španščini in holandščitii. Vrstni red sprevoda V pogrebnem sprevodu stopajo za Nj. Vel. kraljico Mary zunanji ministri in ambasadorji tujih držav, nato pa kraljica Viktorija Evgenija španska, vojvodin a Gloucesterska vojvodinja od Kenta in princesa Canot. Ža njimi stopajo člani tujih • kraljevskih družin, rtzne inozemske delegacije častnikov, vojske, mornarice in letalstva in vojni atašeji. Pogrebni sprevod bo zaključilo nekoliko oddelkov vojske. Knez Pavle v Londonu London, 28. jan. n. Snoči je angleški kralj Edvard priredil v Bu-ckinghamu veliko večerjo na čast inozemskim kraljem, šefom tuj h držav in predsednikom kraljevih dinastij. Pri večerji je bil tudi Nj. kr. Vis. jugoslovanski knez-namestnlk, v njegovem spremstvu pa je bil minister dvora Milan Antič, ki je večerjal z ostalimi tujimi ministr. Včeraj predpoldne ob 11. uri je Nj. k. vis. jugoslovanski knez namestnik odšel v Westminster, da se pokloni smrtnim ostankom blagopokojnega kralja Jurija V. Nj. k. v. knez namestnik je ostal v pobožnem molku ob krsti več kot pet minut. Kdo bo sestavil novo grško vlado? Atene, 28. jan. b. Ministrski predsednik Demerdzis je zvečer sprejel zastopnike čtsopisja in jim izjavil, da nobena stranka ni dobila absolutne večine. Ministrski predsednik pa je dodal, da bi bila potrebna sestava vlade nacionalne unije, tudi če bi katerakoli stranka dobila obsolutno večino. Po nepotrjenih vesteh izgleda, da sta vodja liberalne stranke Sofulls in vodja populistov Tsaldarls že vstopila v stik zaradi sodelovanja v bodočem parlamentu. Končni izid volitev še ni znan. Po sedanjih podatkih pa bi bili mandati takole razdeljeni: liberal na stranka 124 mandatov, populisti Tsaldarlsa 65 mandatov, koalicijski stranki Kondillsa m Teoto-kisa 60 mandatov, komunisti 16 mandatov, Metaksas 7 mandatov, republikanci 12 mandatov in stranka Kozumanisa 4 mandate. Značilnost objavljenih rezultatov je ta, (ja sta stranki Kondillsa in Teoto-Kisa padli na tretje mesto, to je za liberalci in populisti. Ne more se še predvideti, kdo bo imel absolutno večino, ker je treba razdeliti samo še 12 mandatov. Končni im'd bo objavljen šele danes popoldne. Gonatas, ki je bil izbran v Atenah kot nosilec liste liberalne stranke, je imel danes govor v klubu liberalne stranke in izrazil Svoje spoštovanje zaradi objektivnosti Nj. Vel. kralja, ki tako modro vodi državne posle. Poleg tega se je Gonatas zahvalil vojnim oblastem. ki so popolno In primemo vzdrževale javni red In mir. K vprašanju sankcij Pod naslovom »Sankcije, nova rama za Slovenijo« čitamo v »Ljudski Pravici« med drugim tudi to4e mnenje o vprašanju sank olj, ki piri nas že nekaj časa razburja duhove: Težko so sankcije prizadele Slovenijo. A ml ponavljamo z našim doisndkom iz Bo- hitnja: »Nekateri se jezijo nad sankcijami, a ne vedo, da je bolje nekaj žrtvovati kot vse: boije je borilffi se proti vojni, kakor da vojna uniči miljo ne nedolžnih ljudi in uniči za milijarde dobrin. Tistega, ki izziva na vojno, napadalca. nan' kaizmrjejo, napadenega naj branijo, pa naj ima bele, čr- no ali rumeno kožo. Zato n iona biti vse delovno ljudstvo proti voijni in za sankcijo. Samo zahtevamo, da nioisiiijlo bremena sankcij oni, ki so imel pred sankcijami milijonske dobičke in da preskrbi država onim, Id so izguiii delo n malim posestnikom delo in zaslužek drugje«. Eksplozija smodnišnice Peking, 28. a. Eksplodirala je smodnišniea pri Mentkuou nedaleč od Pekinga. Ta strašna eksplozija je porušila 60 hiš. Podrobnosti še.manjkajo. Še o premeščanju učiteljstva »Slovenec«, ., , , , , , v , i " " ,v premeščenja učitelj« stva, piše v svojem zadnjem uvodniku »Učiteljska premešče« nja v pravi luči« med drugim tu* di to4e: Nihče od premeščenih ni oškodovan, večina je prišla še na boljše, pa naj so te ali nasprotne politične barve, nikomur se spre* meščenjem ni zgodila nobena kri* vica, pač pa je marsikomu bila po pravljena storjena krivica, ki jo je bil utrpel pod JNS režimom, ko so mnogi bili na podlagi laž« nivih denunciacij enostavno iz službe odpuščeni ali ločeni od družine in pregnani v skale in pušče med Amavte ali so morali opustiti upraviteljska mesta in so bili oškodovani na plači in drugih ugodnostih. In če je morebiti kdo bil premeščen iz kraja, kjer kot predsednik zloglasnih Jevtičevih volilnih komisij ni bil več mogoč, v drug kraj, naj pomisli, da je to dovolj tehten vzrok za preme« ščanje učitelja, ki mora živeti v soglasju z ljudstvom, kojega na« raščaj poučuje, dočim so pod JNS režimom bili učitelji premeščeni zato ker so sočustvovali in sode« lovaJi z ljudstvom, ki ga je tlačila diktatura. Branjarija v kriminalu Skoraj bi človek mislil, da bo* do ljubljanski detektivi začeli trgovati z mlekarskimi kanglami in starimi dežniki, tako vzpod* budno se bahajo tam v neki so* bi tri mlekarske kangle in več druge ropotije Dobavitelji tega blaga so otroci, ki so te dni v zgodnjih jutranjih urah kradli mlekaricam kangle z vozičkov. Na policiji čakajo lastnic tri kan« gle, ena za 2 litra, dve pa po 3 litre. Ena je bila ukradena na Smartinski cesti, dve pa na vo* galu Masarykove in Smartinske ceste v bližini tvrdke Novotny. Prav tako so mladi uzmoviči po« brali mlekaricam z vozičkov 4 stare dežnike, nek fantek pa je baje našel v Slomškovi ulici v snegu rjavo«sivo konjsko odejo. Ker snega že dolgo ni, jq bil na* čin »najdenja« najbrž isti, kakor pri kanglah in dežnikih. Ker do* slej pri policiji ni za te predme* te nobene prijave, opozarjamo mlekarice, ki pogrešajo kaj svo* je posode ali Zgoraj označenih predmetov, naj se zglase na kri* minalnem oddelku policijske uprave, kjer lahko dobe ukrade* ne predmete nazaj. Sleparski založnik ki so mu nasedli mnogi Slovenci Zagreb, 28. jairauarja. V Zagrebu so pred dinevi aretl-ralli »glavnega urednika in založnika Interesantne biblioteke Globus« Žigo Berenja. Izkazalo se je, da je Berenja velikopotezen sile par in pustolovec, ki so mu šle na lim številne žrtve, med kateri mi je tudi mnogo Slovencev. Berenja je ustanovili svojo knjigarno in je takoj začel zelo velikopotezno. Daljall je posojila do 3000 Dim ter obetali plačo svojim števlilinim ptmikom in inkasamtom. Razposlali je na Stotisoče prospektov in vsiljeval svoje knjige »Interesantne biblioteke«. Do da* nes pa še nihče ni teh knjig dobil, ker jih Berenja sploh ni založi. Prospekti so bili kaj vabljivi. Založnik je obetal najbolj zanimive knjige domačih In tujih avtorjev, napete detektivske romane, »Globus« roman, pa tudli znanstvena dela v slovenskem, hrvat-skem in nemškem jeziku. Pa tudi draige niso bile. Šlager je bil v tem, da je zalažnik obljubil vsakemu, ki se naroči na celotno zbirko, posojilo do 3000 Din. Jamstva ni bilo treba, treba je hi* lo samo redno plačevati obroke po 100 Din na mesec. Kdo se ne bi ujel na take limanice dandanes, ko ni goto vime. Berenja je pa vedel, da brez .potnikov iin inkasantov ne bo uspeha. Zato je objavil v vseh časopisih oglase, da jih Išče za dobro provizijo. Tudi v vseh velikih sOOvenskh časotipsih so taki oglasi izšli. Zahteval je seveda kavcijo itd. Zanimivo je, da je prvi šel na lim Slovenec Josip Koder z Jesenic. Poslali je lažnemu založniku kavcijo 200 Din. Dobil pa ni knjig ne denarja. Tako so mu nasedli mnogi brezposelni, med (katerimi sta bila tudi Friderik Šperk iz Oplotnice ter Ivan Marič iz Grabarja. VelesUepanija je pa Berenji uspela v Veliki Kikindi, kjer je otvoril »glavno skladišče Olbbu-sovih edicij«. Za upravitelja je za veliko kavcijo sprejel nekega Hildeštaba. Ko je Mo določeno, da bo skladišče otvorjeno, je pa upravitelj dobil obvestilo, da se je gospod založnik hudo ponesrečil z avtom in je treba otvoritev odložiti. Fran Gortmam iz Godiča pri Kamniku pm je tudi poslal kavcijo, toda dobili je obvestilo, da je gospod založnik pred velese j; mom tako zaposlen, da moranje* gov angažma odložiti. Takih žrtev ima Berem ja mnogo na vesti. Nemci v Jugoslaviji . .. Pod tem naslovom prinaša »Koroški Slovenec« to-le notico: Očividno so narodno-socialistični vplivi med nemško mladino v Jugoslaviji že tako očitni, da je nanjo postala pozorna tudi državna oblast. Svoječasno smo že poročali o odkritjih novosadskega »Dana«, ki piše o zaprisegah nemških mladcev pod zastavo s klukastim križem in sličnih pojavih... Kakšno je mišljenje in zadržanje Nemcev Jugoslavije, nazorno priča dejstvo, da je avstrijska vlada morala prepovedati širjenje glavnega glasila kočevskih nemcev "»Gottscheer Zeitung« v Avstriji. Se najdejo neki ljudje pri nas, pripominja »Koroški Slovenec*, ki bi hoteli izzvati neko vzporednost med Nemci v Jugoslar viji in Slovenci na Koroškem. Nevarnost njihovega početja je z ozirom na ta odlok avstrijske vlade očitna. Angleškega kralja Jurija V. so položili na mrtvaški oder v westmfo-pterski dvorani, k| je Mia priča 600 zgodovine. Na krsti je kraljevska krona, ki hna 800 dragocenih dla-mantov. Pred krsto vSdhno Sastao stražo gardijskih otldrjev. •.. in Slovenci na Koroškem Isti »Koroški Slovenec« piše na dragem mestu: Vedno spet čujemo pritožbe proti slovenskim fantom, katerim gotovi krogi zamerijo obisk kmetijskih šol v Jugoslaviji. Kaj radi dostavljajo svojim očitkom, češ Slovencem je dovoljen obisk šol v Jugoslaviji, Nemcem pa niti vpo to vanje v Nemčijo. Slovenci imajo na Koroškem več pravio nego NemoL — Na take in slične očitke pripomnimo, da ostanejo slovenski kmečki fantje na Koroškem In bodo tod po-sečall kmetijske šole, čim se jim nudi doma možnost potrebne gospodarske izobrazbe v slovenskem jeziku In duhu. Kot znano se je na Grmu v Jugoslaviji šolal tudi bivši minister inž. Schumy in o njem ne sme nihče trditi, da se tam ničesar ni naučil. Kongres delavskih zbornic V Beogradu se je včeraj zaklju* čil 6. redni pongres delavskih zbornic iz vse državeu Sprejetih je bilo več resolucij, med kateri* mi naj omenimo resolucijo o brez poselnih delavcih, ki zahteva med drugim tudi načrt gospodarskega im finančnega dviga vasi im iz ved* bo razumne notranje kolomizaci* je, nadalje resolucijo o ureditvi delovnega časa, o ustanovitvi po* svetovalnega odbora im inšpekciji dela, potem o vajeniškem vpraša* n ju, o subvenciji javnih borz dela Laval na poti k predsedniku francoske republike Lebrunu, ko mu i* sporočil, da odstopa. Njegov namestnik Sarraut mu je zaman pontr* jal resor zunanjega ministra v novi francoski vladi. Papa, kaj je to vegitanijanec? — Tisti, ki je samo rastlinski hrano! — Kaj pa, če je tiste rastline. M* jedo živali? ★ — Zakaj jokaš, Franček? Ali d bratec ni dal polovice jabolka, — To pač, toda ml noče dati tudi polovice črva. H Ali 6 til Alf H”llnelinl|il™ Vseka besede M par. Najmanjši »nesek 5 Din. Drl In ban. davek B Din. Oglasniki, ki iščejo službe, plačalo samo po M par se besedo. Na pismena vprašanja je priložiti w odgovor I Din v znamkah. — Mal! oglasi so platini vi takoj pri na- Izvcžbana kuharica, z dobrimi spričevali išče službo. Želim skromen honorar, nudim pa pridne roke in obsežno znanje. Ponudbe na upravo »Glasa naroda« pod .»Kuharica«. * v Ženitve in možitve boljših krogov posredujemo najvest-neje. Razpošiljamo informativne prospekte proti predplačilu Din 10.— v poštnih znamkah - diskretno. Velika izbira odličnih partij obojega spola. Naročite takoj prospekte I »Razor« Nobenega dela me ni sram. Sem brezposelni lesni manipulant, vseh del zmožen. Sprejmem mesto sluge, skladiščnika. Jamstvo: moje poštenje. Cen j. ponudbe na upravo tega lista pod »Delaven-pošten«. Lahko tudi telefo-nično sporočite upravi »Glasa naroda«, ki me bo iz uslužnostl pozvala, naj se Vam predstavim. Pisalni stroj »Mignon« dobro ohranjen za Din 800,— proda: Re-denšek, Domžale. prodate ali kupite najbolje potom moje pisarne. Solidno poslovanje. Priložite znamko I Rndolf Zorč, Ljubljana, Gledališka ulica 13. Tel. 88-10 3S-55 je številka, katero pokličite pri naro-čevnnju svojih oflasov 9 la mu naroda* LJUDSKIM ODROM! CRNA ZENA, ljudska Igra s p®* tjem v 8 dejanjih in drama v 4 dejanjih »ZA GRUNT« se naroča: Reden-šek Ivan, Domžale! K PREMOG »Stanovsko« (4900 kal.) 100 kg. Din 36.--postavljeno oa doni LOJZERESMATj trg. kuriva Borštnikov trg Tel 33-53 Čitajte! Priporočajte* Širite! „Gl*,, NARODA' 1 »eoeoaoeoeoioeoeo oaoaoeoaoaoao*45^ Makulatura! papirji v večjih množinah dobite v upravi „Glasa Naroda“ >floaoaoaoflOfloaoao«oioaoioaoBoao*^. šstoMtU: Jwto fr, - Urednikj & Nwo4o« tišUrrt« t i. Itot ttfttfiMrja fVMe leeerftefc. ^ Vi v LjubljtMC