(g IZDELOVANJE STAVBNEGA POHIŠTVA Martin Hrastovsek s.p. II HITRA REŠITEV VAŠEQA PROBLEMA K Roku 21, 8000 Novo mesto tel./fax: 068 27 060 delavnica: Jurka vas b. št. tel: 068 83 080 Št. 30 (2450), leto XLVII • Novo mesto, četrtek, 25. julija 1996 • Cena: 180 tolarjev dolenjski ust s.' dolenjski ust *■ dolenjski ust dolenjski ust dolenjski ust dolenjski ust dolenjski list I j 1 dolenjski list ^ dolenjski list I dolenjski list v Sest ministrstev za pitno vodo Minister za znanost in tehnologijo dr. Andrej Umek ob obisku Bele krajine namenil veliko pozornosti oskrbi s kvalitetno pitno vodo - O možnostih sodelovanja preko programov Phare ČRNOMELJ, METLIKA, SEMIČ - Na povabilo belokranjskega regionalnega odbora slovenskih krščanskih demokratov je pretekli teden obiskal Belo krajino minister za znanost in tehnologijo dr. Andrej Umek s sodelavcema. Obiskali so semiško občino in Iskro, sprejel jih je metliški župan in direktorji nekaterih tamkajšnjih podjetij. Pogovarjali so se s predstavniki črnomaljske občine, si ogledali tovarni Kolpa in Danfoss Compressors ter gradbišče črnomaljskega pastoralnega centra in arheološke najdbe. IhanJp ! turistični agencija \ indijska 9 i *ovo mesto : ! °68/342-136, 321-115 I ! ODLOČITEV v zadnjem i TRENUTKU 1 1 ?*LMA DE MALLORCA 550 DEM/NZ j 'UNIZIJA 580 DEM/POL. j ••• in seveda še veliko dodatne 1 OMir ,, . P°nudbe! I P(W* dn' od 132 DEM/os. POL dalje i Uro* 7dni od 295 DEM/os. POL dalje '"JnCULA, BRAČ, HVAR, RAB, PAG ... Kot je na tiskovni konferenci povedal dr. Andrej Umek, je bil glavni namen obiska, da se seznanijo s potrebami belokranjskega gospodarstva in komunalnih podjetij ter ugotovijo, kakšne so možnosti ministrstva. “Pokazalo se je veliko zanimanje za odkrivanje pitne vode, gre za projekt celovite oskrbe Bele krajine s pitno vodo. Dobro se zavedamo, da je ta problem zelo pereč, zato načrtujemo sestanek šestih ministrstev z vsemi tremi belokranjskimi občinami, kjer bomo natančno razčlenili oskrbo Belokranjcev s pitno vodo,” je dejal dr. Umek. Kot je dejal minister Umek, naj bi bil projekt pripravljen do sprejema državnega proračuna za prihodnje leto. Pitne vode je sicer v Beli krajini dovolj za vse prebi- valce, pomembno pa je, na kakšen način čim bolj racionalno speljati čena v te programe, ne pride v poštev čezmejno sodelovanje Bele krajine. Vendar so kljub temu Belokranjcem predlagali, naj začno pripravljati programe za • Čeprav še veliko Belokranjcev nima pitne vode iz vodovoda, pa bo leta 1998 poteklo že sto let, odkar je bil z Blatnika nad Semičem speljan prvi belokranjski vodovod. Minister Umek je sicer zatrdil, da so se v Sloveniji vedno zavedali problemov z vodooskrbo v Beli krajini, vendar je v nekdanji Jugoslaviji prevladala politika, ki je dajala prednost lokalni, in ne regionalni vodooskrbi. čas, ko bo tudi sosednja država začela sodelovati v teh programih. M. BEZEK-JAKŠE »I aWoservis - prodaja vozil -sidodeli Kal2.DEU- Novo mesto j^hdijska 27 VREME J«« bo oblačno in ne-ntno, v soboto izboljša-ijje>v nedeljo pa bo sončno ZLORABA IMENA TELEKOM SLOVENIJE LJUBLJANA - Telekom Slovenije obvešča, da trenutno ne izvaja nobenih tržnih raziskav. Ljudje se namreč pritožujejo, da jih nadlegujejo anketarji, ki se predstavljajo kot Telekomovi uslužbenci. Na podlagi vprašanj, ki jih zastavljajo (ali veliko kličete v tujino, kam kličete v tujino in koliko znašajo vsi računi za telefonske storitve), predvidevamo, da gre za podjetja, ki ponujajo možnost telefoniranja v tujino s Call back storitve. Ta dejavnost je po odločbi tržnega inšpektorja Republike Slovenije protizakonita. Gre pa tudi za zlorabo imena Telekom Slovenije. Telekom Slovenije se želi približati svojim uporabnikom in izboljšati kakovost storitev, vendar ne z nadležnim anketiranjem. Dr. Andrej Umek (na levi) in vodja kabineta mag. Tomaž Pogačar na obisku v Beli krajini vodovod, po katerem naj bi stekla kvalitetna voda. Strokovna sodelavka Marija Škerlj je predstavila možnosti sodelovanja preko programov Phare. Bela krajina sicer lahko kandidira za sredstva za programe Phare, ker pa Hrvaška še ni vklju- 1 ARGUS4C0 • najboljši ortopedski pripomočki • naravna nega • kompletni program za bodoče mamice Delovni čas: 9. - 12. ure in 16. ure - 18.30 sobota: 9.-12. ure Vrhovčeva 2, Novo mesto “ff 068/24-867 Rjava barva zaradi cvetenja Krka ni rjave barve zaradi industrijskega onesnaženja, pač pa zaradi cvetenja kremenastih alg NOVO MESTO - Prebivalci ob Krki, posebno še tisti ob spodnjem toku reke, so bili že junija pa tudi pred dobrim tednom ogorčeni nad nanavadno kalnostjo reke, umazana rjava barva pa je prej spominjala na kavo kot na nekoč tako imenovano dolenjsko zeleno lepotico. Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto je 15. julija odvzel vzorce vode na več mestih od Žužemberka do Kostanjevice, s katerimi so ugotavljali količino in vrsto alg, pokazali pa so prisotnost enocelične mikroskopsko Osvežujoča starost Beseda šport je v Shakespearovih časih pomenila zabavo, radoživost, celo ljubezen. Zadnja dva pomena sta v desetletjih, ko je šport vedno bolj postajal sredstvo in v.ve manj sam sebi namen, izpuhtela v nič. Ostala je zabava, to pa je osedlala televizijo. Poprej so moderni šport in še posebej njegov najplemenitejši izraz, olimpijske igre, poskušali vpregati tudi v politični jarem, a z malo uspeha. Ko je televizija šport spremenila v biznis, se je izkazalo, da je kot tak veliko manj tvegano početje. Od olimpijskih iger v Los Angelesu je vrhunski šport predvsem industrija denarja. Olimpijske igre, ki so bile dotlej na plečih državnih proračunov, so začete prinašati milijardne dolarske dobičke. Osnovni proizvajalec tega denarja so vrhunski športniki. Iz zabave v prostem času so si naredili poklic, a pri tem naleteli na težavo: časa za treniranje je toliko, da lahko s treningom svoj organizem dobesedno uničijo. Pa so si ljudje s šepavimi vrednotami izmislili berglo in športnike izročili v roke kemiji, ki zna brisati fiziološke meje, ki nam jih je postavila nara-Va- A premika jih v hudo negotovo prihodnost, kjer šport ni več veselje nad življenjem, kaj šele ljubezen. Z dobičkom zasužnjeni svet je šport oropal njegovih izvirnih pomenov. In vendar ni vse tako zatohlo kot poletni atlantski zrak. Uvod v letošnje olimpijske igre je osvežil človek, ki pooseblja, a ne razglaša, drugačne športne vrednote, kot jih neguje današnji čas. Y gledalcih, presitih ameriškega blišča in senzacij, je prebudil nekaj globoko uspavanega, kar jim ni ogrelo le dlani, ampak llldi srca. Spomnil jih je, da je človek na svetu zato, da nekaj naredi iz sebe, da se poglablja vase in se ne povnanja s služenjem zgolj materialni uspešnosti. 97 let stari olimpijski zmagovalec, glasnik vrednot, ki bi morale ostati večno mlade, svetovljan Leon Štukelj, je tisti večer vsemu planetu pokazal, kako varljivo dolgo ali kratko je tkivo časa. Bil je mlajši od marsikaterega dvajsetletnega starčka. Skoraj slo let stari mladenič z jasnim pogledom v prihodnost. Televizija, ki ga je predstavila milijardi Zemljanov, zato dobi odpustek. JANEZ PEN CA majhne kremenaste alge Cyclotel-la. Značilnost kremenastih alg so silikatne, s kremenom prepojene dvodelne celične stene. Razmnožujejo sc nespolno, tako da se lupinica razmakne na dva dela, vsaka polovica pa si zgradi manjšo polovico. Razmnoževanje povečuje temperatura vode in upočasnjen tok, saj so kremenaste alge sicer značilne za stoječe vode, Krka pa zaradi nizke gladine teče počasi. Veliko število teh alg povzroči značilno rjavkasto rdečo do rjavkasto rumebo barvo, kar je odvisno od števila alg. Barvna podoba Krke se s tokom navzdol slabša, število enoceličnih kremenastih alg pa je bilo največje v Kostanjevici, kjer so videti razmere tudi najslabše. Rjava barva ni posledica industrijskega onesnaženja, pač pa cvetenja, ki je bilo sicer v manjši količini značilno tudi v preteklosti. Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto je na podlagi naročila inšpekcije za okolje zaradi rjave barve Krke vzel vzorce tudi 19. julija na treh mestih: v Srebrničah, v Krški vasi in na Gomili. Biološka analiza alg (fitoplanktona, to je * Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto je prejšnji teden odvzel vzorce vode za razširjeno analizo, s katero bodo ugotovili tudi vzroke za povečano cvetenje kremenastih alg, v Žužemberku pod jezom, kjer se prične cvetenje, in v Lešnici pri Otočcu. S to analizo, katere prvi rezultati bodo znani še ta teden, bodo med drugim ugotavljali tudi prisotnost pesticidov, hranilnih snovi in možnih onesnaževalcev. lebdeče alge), je pokazala, da v Krki prevladujejo kremenaste alge, ki za človeka niso nevarne. V vzorcu Krke iz Srebrnič je bilo v mililitru 940 alg, v Krški vasi 3.640 in iz Gomile 3.620. T. G. V Vinteksu začeli s stavko Ker direktor Starešinič ni oklical stečaja Vinteksa, so delavci, ki so večinoma doma, začeli s stavko - Od aprila brez plač VINICA - Okrog 160 delavcev Vinteksa, podjetja, ki je delalo v najetih prostorih nekdanjega obrala novomeškega Novoleksa v Vinici, se je minuli petek zvečer zbralo pred tovarno. Obravnavali so razmere v podjetju, predvsem pa uresničevanje sklepov zbora delavcev, ki je bil teden dni predtem. Takrat je dal namreč direktor Jože Starešinič zagotovilo, da bo oklical stečaj podjetja, a tega ni storil. Zato so delavci - večina jih je sicer doma, že od aprila pa niso dobili plač - zahtevali, da pride direktor takoj v tovarno in pojasni razloge, zaradi katerih ni oklical stečaja. Direktor je, potem ko jim gaje uspelo dobiti, pojasnil, da ni mogel vplačati stroškov stečajnega postopka. Zato so delavci sklenili, da onemogočijo nadaljnjo proizvodnjo, dokler ne bo vplačan stečajni postopek za Vinteks, ter začnejo s stavko, ki jo bo vodil 7-članski stavkovni odbor. Delavci so imeli vso noč od petka na soboto tudi dežurstvo in v soboto zjutraj niso dovolili vstop v tovarno delavcem, ki so delali v njej na osnovi individualnih pogodb za Trikon iz Kočevja. Iz tovarne so jim dovolili odpeljati le material. Šicer pa stavkajoči zahtevajo od ustrezne institucije, da takoj opravi revizijo poslovanja družbe Vinteks, d.o.o., vodstvo pa za svoja dejanja odgovarja v skladu z zakonodajo. Vsi lastniki lahko nemoteno odpeljejo svoje stroje in reprodukcijski material. Da bodo lahko uresničili sklepe stavkajočih, so v tovarni uvedli 24-urno dežurstvo. Kot so zapisali v izjavi, stavkovni odbor zavrača vsa namigovanja in obtožbe, da je za nastale razmere v Vinteksu kriv sindikat. Poudarjajo, da se je sindikat v zadnjih dneh trudil zaščititi le delavce in svoje člane. M. B.-J. DOLENJSKI OTROCI SE IMAJO V FAZANU PRAV LEPO - Minuli petek so za novomeškega, šentjernejskega in škocjanskega župana ter ostale goste otroci, ki letujejo v počitniškem domu Fazan v Luciji, skupaj z vzgojitelji pripravili prijeten kulturni program. Potožili so, da sicer v domu nimajo vsega, kar si želijo, da so od plaže oddaljeni 3 kilometre, vendar se imajo kljub temu lepo in bo počitnikovanje za vse prehitro minilo. (Foto: J. Dorniž) Končali remont v Jedrski elektrarni Krško Rezultati pregledov zagotavljajo varno obratovanje KRŠKO - Jedrsko elektrarno Krško so 21. julija ob 24. uri sinhronizirali z elektroenergetskim omrežjem, s čimer se je v predvidenem roku končal redni letni remont, ki so ga začeli 17. maja. V letošnjem remontu so zamenjali 28 od skupno 121 gorilnih elementov in prvič tudi vseh 33 regulacijskih svežnjev. Pregledali so reaktorsko posodo in s pregledom integritete jedrskega goriva potrdili zanesljivost goriva v 13. gorilnem ciklusu. S preventivnimi in korektivnimi ukrepi na uparjalnikih, kar vključuje vgradnjo cevnih tulcev, so zmanjšali povprečno začepljenost obeh uparjalnikov in s tem zagotovili obratovanje elektrarne s polno močjo do predvidene zamenjave uparjalnikov. Remont je obsegel tudi turbine. Kot poročajo iz JE Krško, so bili rezultati vseh pregledov v mejah pričakovanj in zagotavljajo zanesljivo in varno obratovanje v 13. gorilnem ciklusu. Med remontom so izvedli 28 modifikacij in izboljšav, ki vključujejo med drugim zamenjavo potujočih rešetk pri odvzemu hladilne vode iz Save in nadzor vodika v reaktorski zgradbi. Dela so v okviru Uprave RS za jedrsko varnost spremljale pooblaščene strokovne organizacije. IDOLENJSKI LIST) Srečanje odredov v Dragi Gosta srečanja Milan Kučan in naslovni škof prof. dr. Vekoslav Grmič DRAGA - Na srečanju, ki bo 27. julija, pričakujejo, da bo zbranim spregovoril predsednik države, Milan Kučan, škof Grmič pa bo daroval mašo za padle partizane, ustreljene in umrle v taboriščih in zaporih, za invalide in druge žrtve fašističnega terorja. Zgodovinar Zdravko Troha pripoveduje, daje četa Šercerjevega bataljona 19. aprila 1942 napadla v Tatinski dragi pri Prezidu štiri kamione italijanskih graničarjev, financarjev in karabinjerjev. Že naslednji dan so Italijani poslali močne vojaške oddelke, ki so postrelili 18 ljudi, mnoge pa odpeljali na Rab ali v druga taborišča, veliko hiš pa so požgali. Partizanska zmaga je bila povod za nastanek prvega osvobojenega ozemlja. Tako bo vsebina srečanja namenjena več usodnim dogodkom iz tistih časov: 54. letnici ustanovitve notranjskega in kočevskega odreda, izdajstvu partizanske bolnice Ogenjce, izgonu prebivalcev v internacijo. V Dragi je po proslavi predvideno celodnevno srečanje, čez dan pa bo organiziran ogled partizanske bolnice Ogenjce, Taborske stene in drugih znanih krajev iz vojne. A. KOŠMERL Nasilje zaskrbljuje V manj kot polovici letošnjega leta se je v Sloveniji zgodilo več kot 40 umorov in poskusov umora. Ali se bo nasilje nada- napovedfuje nič kaj mirne prihodnosti. Ljudje prav gotovo niso navdušeni nad tem, da nemalokrat nihče ničesar ne ukrene zoper nasilneže, ki so se kot taki pokazali že velikokrat. Res je čudno, da vsi varuhi reda mirno dopuščajo, da razboriti posamezniki po mili volji grozijo celo s puško in nožem. Zdi se, da v državi nekako deluje načelo, da nasilnežu zakonito ni mogoče stopiti na prste vse do takrat, dokler ne uresniči svoje cl,.«k* Jo «ln loklr„ lo „ l>Wj Qpa- ne pridejo. Rdo bi lahko kaj naredil, da se nasilje ne bi nadaljevalo in stopnjevalo? Policija, šola, starši? Kar zadeva otroke. — — j j — ---------—j~~y --i-------- — — —----------— ’ najbrž ni nepomembna vloga staršev. Vendar prezaposleni očetje in matere ali starši na prisilnem dopustu pogosto nima- ti, če menite o nasilju? keto spodbujajo nasilje pri svojem otroku? Kaj Temu vprašanju smo namenili današnjo an- ANTON RADOŠ, vzdrževalec v metliškem Novoteksu: “V zadnjem letu se nasilje v Sloveniji vse bolj razrašča in postaja že zaskrbljujoče. Mislim, da vzrokov ne gre iskati v finančnih težavah ali socialni krizi. Strokovnjaki bi morali analizirati, kaj je vzrok, da je v ljudeh toliko nasilni-ških in samomorilskih nagnjenj. Alije res krivo prestopno leto?” ALEKSANDRA MILIČ, ekonomistka iz Črnomlja: “Na nasilniško obnašanje ljudi gotovo precej vpliva okolje, tudi filmi. Že risanke, ki jih gledajo najmlajši, so polne nasilja. S pravo vzgojo staršev in njihovim dobrim zgledom bi lahko precej zmanjšali nasilje. Na učinkovitejši način pa bi morale proti pretepom, izsiljevanju, umorom nastopiti tudi pristojne službe.” DUŠAN SEČEN, vodja trgovine iz Brežic: “Naj pomembnejša je vzgoja doma, odnosi v družini in med staršema, pa tudi vzgoja v šoli. Imeti pa moramo precej živcev in znanja. Ko slišimo o nasilju, se v družini pogovarjamo in otroka pripravljamo, da se izogibata spornim krajem. Vsekakor je mladim treba najti nekaj, s čimer se zaposlijo in dokažejo, še preden se začnejo dokazovati z nasiljem.” JANEZ PAVLIČ, ekonom na občini Krško iz Krškega: “Nasilja, ki se kaže v različnih oblikah, je v naši družbi vse več, saj so ljudje preobremenjeni, socialne stiske krhajo odno- se, potrpljenja je vse manj. K izboljša- nju tega lahko prispevamo s strpnejšim in razumevajočim odnosom, proti težavam pa moramo nastopiti z močno voljo in trdno osebnostjo, kar je treba graditi že od otroštva.” DRAGICA NENADIČ, upokojenka iz Novega mesta: “V družinah je veliko napetosti zaradi pehanja za preživetje ali za boljšim standardom. Nezaposlenost, hitre družbene spremembe pa tudi spremembe v šolstvu se poznajo tudi na odraščajoči mladini. Vse, kar je narobe v družinah, pa se še posebej prenaša na otroke, zato ni čudno, da je nasilja med otroki in mladoletniki vse več.” STANKO MEKE, čuvaj v Silexu v stečaju, doma v Kladju nad Blanco “Nasilja je več, kot ga je bilo včasih Posebno je zaskrbljujoče, ker je zmer aj več nasilja med mladimi. Vsa vzgo ja bi morala biti namenjena proti nasilju. Starši so važen faktor, ampak oni ne morejo narediti vsega. Na televiziji je veliko filmov, kjer je polno streljanja, pretepov. Tbdi v prometu je vse več nasilja.” FRANCI BARTOLJ, Študent strojništva, doma iz Bistrice: “Prvi vzrok za nasilje je vzgoja. Veliko krivde je na starših. Drugo je to, da se je spremenil politični sistem in povečala se je vrednost materialnih dobrin. Ni več važno prijateljstvo, važen je denar. Človek mora pripadati neki skupini, teh družbenih skupin pa je malo. Vse več nasilja je med mladimi. Nasilni so iz vseh slojev.” LILJANA LAVRIČ, prodajalka iz Ribnice: “Za porast nasilja bi težko okrivila kogarkoli. So dobri in slabi starši in enako velja za učitelje. Tbm-po življenja je tak, da so otroci preveč prepuščeni sami sebi. Vse preveč je nervoze, s tem pa tudi nasilja znotraj in zunaj družine. Svet, ki nas obdaja, je poln nasilja in vojn in tudi to vpliva, da je vse več nasilja tudi pri nas.” ROBERT ŠALEHAR, natakar iz Kočevja: “Mladi se želijo postavljati pred drugimi, tudi z nasiljem, s katerim se jih veliko srečuje že v družini. Starši so otrokom slab zgled in jim puščajo preveč svobode, zato so najbolj odgovorni. Policisti lahko delajo, kar delajo, spremeniti pa bi se moralo sedanje težko gospodarsko stanje. Ta je vzrok, da se starši premalo posvečajo otrokom.” Telekom za boljšo telefonijo OBELEŽJE V SPOMfl j VELIKI LIPOVEC - Na kraj* ^ Številna dela novomeške poslovne enote Telekoma - Od obnove in razširitve omrežja do novih central - V Črnomlju del za 140 milijonov tolarjev NOVO MESTO - Novomeška poslovna enota Telekoma opravlja številna dela na območju, ki ga pokriva. Tako na območju telefonske centrale v Žužemberku gradijo novo krajevno in razvod-no kabelsko omrežje za naselja Drašča vas, Gradenc, Veliko in Malo Lipje ter Plešivica s pripadajočimi zaselki. Dela izvajajo na osnovi pogodbe o hitrejšem razvoju telekomunikacijskega omrežja in naprav v demografsko ogroženih območjih novomeške občine, ki so jo letos sklenili Krajevna skupnost Žužemberk, Mestna občina Novo mesto in Telekom Slovenije. Pred vključitvijo okoli 100 novih telefonskih naročnikov bodo morali povečati zmogljivost žužemberške telefonske centrale. Lani so staro telefonsko centralo na Otočcu zamenjali z novo in zmogljivejšo, letos pa so pričeli graditi krajevno kabelsko in raz-vodno omrežje, saj sedanje ne omogoča vključevanja novih telefonskih naročnikov. Zemeljska dela se bližajo koncu, gradnja nasploh poteka po zastavljenem planu, tako da računajo, da ho do konca leta telefon dobilo 400 novih naročnikov. Telekom bo do konca tega meseca sedanjo analogno telefonsko centralo z zmogljivostjo 200 priključkov v Birčni vasi zamenjal z zmogljivejšo. Hkrati bodo zamenjali tudi sistem prenosa medkrajevnih zvez s telefonsko centralo v Novem mestu. Do konca avgusta pa bodo še razširili razvodno omrežje v Birčni vasi za 80 naročnikov, kijih bodo v promet vključili septembra. Spomladi so povečali zmogljivost končne telefonske centrale v Smarjeti za 192 priključkov, sedaj pa tečejo dela na razvodnem omrežju, tako da bo omogočalo vključitev okoli 100 novih telefonskih naročnikov. Dela bodo končana do konca avgusta, potem pa bodo v promet vključili nove naročnike. V Veliki Loki v trebanjski občini so junija letos povečali zmogljivost telefonske centrale za 192 priključkov in zgradili razvodno onrežje za 130 novih naročnikov, zamenjali pa so tudi sistem prenosa medkrajevnih zvez s centralo v Trebnjem. Naložbo bodo zaključili te dni z vključitvijo vseh 140 novih telefonskih naročnikov. Lani so na Studencu v sevniški občini zamenjali telefonsko centralo, letos pa poteka investicijsko vzdrževanje krajevnega telekomunikacijskega omrežja; gre za zamenjavo pokvarjenih zemeljskih kablov ter iztrošenih drogov in kablov na zračnem omrežju. Kable bodo zamenjali v smereh SPORAZUM 0 ORGANIZACIJI PRIREDITVE OD LITIJE DO ČATEŽA Na Martinovo soboto v novembru se vsako leto po Levstikovi poti od Litije do Čateža krene veliko število pohodnikov. Prireditev postaja vse bolj množična. Organizator prireditve sc vsako leto srečuje z vse večjimi težavami s samo organizacijo, sponzorji ter prodajalci na stojnicah. Vse večji problem pa postaja tudi organizacija prevoza iz Čateža nazaj v Litijo. Pohod je medobčinska prireditev, večji del poteka po litijski občini, cilj pa je v trebanjski, zato se je županoma obeh občin Mirku Kaplji in Ciriiu Pungartniku uspelo dogovoriti in podpisati sporazum o organizaciji prireditve. Izbran bo glavni organizator, ki bo skrbel, da bo celotna prireditev potekala v skladu z odlokom o prireditvah. Vse te spremembe pa ne bodo vplivale na samo naravo pohoda, ki še naprej ostaja takšen, kot je bil. MARJAN ŠUŠTERŠIČ MOST BO KMALU POPRAVLJEN RAKA - Most preko Lokavca na lokalni cesti Rimš - Raka, ki je bil pred več leti delno razširjenje zima precej poškodovala, dva lesena trama pa sta pregnila. Most bo popravljen do konca septembra letos. Hudo Brezje - Veliki Trn, Ponikve - Arto, Zavratec - Gornje in Dolnje Impolje, Gornje in Dolnje Orle, Brezovo, Križe. Tako bodo uredili celotno omrežje na območju telefonske centrale Studenec. Dela naj bi končali septembra, ko bodo na centralo v Studencu priključili okoli 130 novih naročnikov. V Velikem Podlogu v krški občini bodo avgusta zamenjali zastarelo in premalo zmogljivo telefonsko centralo z novo digitalno, s čimer bo telefonski promet boljši, naročniki pa bodo deležni vrste novih storitev, kot so: preusmeritev pozivov, zapis klicanih številk, ugotavljanje nezaželenih klicev ipd. Hkrati bodo zgradili razvodno omrežje za okoli 40 novih naročnikov ter zamenjali dotrajani primarni kabel, brez katerega ni možna širitev razvodnega omrežja. Nove naročnike bodo predvidoma vključili septembra. V Črnomlju pa so v začetku julija začeli montirati novo, sodobno telefonsko centralo, saj je sedanja, razen tega daje tehnolo- ško zastarela, tudi popolnoma zasedena in ne omogoča vključevanja novih naročnikov. Novo centralo bodo vključili v promet v začetku prihodnjega meseca in nanjo priključili vse sedanje naročnike. Hkrati s centralo, ki bo uporabnikom nudila vrsto novih storitev, ki jih omogočajo sodobne digitalne centrale, bodo uredili tudi kvalitetnejše medkrajevne povezave s centralo v Novem mestu. Že nekaj let v Črnomlju obnavljajo in širijo tudi krajevno telefonsko omrežje, saj brez tega ne bi mogli vključevati novih naročnikov. Vrednost letošnjih del v adaptacijo novih prostorov in zamenjavo črnomaljske telefonske centrale, gradnja novih medkrajevnih zvez in krajevnega črnomaljskega omrežja znaša okoli 140 milijonov tolarjev in jih bo v celoti plačal Telekom Slovenije. Z zamenjavo črnomaljske centrale in povečanjem njene zmogljivosti bodo dane možnosti za posodobitev ostalih telefonskih central v občini Črnomelj, kar načrtujejo v naslednjih letih. 1 A. B. kjer je bil 23. julija 1943 ustane ni zbor 15. udarne slovenske p1 j™ tizanske divizije, so se v to* j' dopoldne zbrali nekdanji NOV in predstavniki skupn® jn' 15. divizije. Goste in domačini; j0 pozdravil Bogdan Vrančič, p*(! jo sednik mestne občine Novo® na sto Franci Koncilija pa je oMski spomin na medvojna leta teO do nujnost potrebnih pristnih me# da bojnih človeških odnosov v da« jei njem času. Z veseljem, kot je P1' le daril, je odkril spominsko obe^2,1 je za vasjo, ki so ga počastili W v° gostje iz Grosuplja in Ljubija®1 delegacija slovenske vojske p' J1* vodstvom majorja Medleta. J praporov ZB NOV in predstav*1 ki nekdanjih enot divizije. O »f je govoril general Lado Kocjan,1 jc označil delež divizije v bojih*' ^ osvoboditev Slovenije kot£l Vj, izmed najtežjih v zadnjih d*1 pa letih vojne. Poprečno je bilo'" na viziji nekaj nad 3000 borcev; m* ca vojno je padlo 2000 njenih član® g0 več kot 2500 pa je bilo ranjenih' pa njenih vrst je izšlo tudi 19 nam, pr nih junakov. Pred obeležje, k'- 8.a ga izdelali po načrtu kiparja S*1 W dija Leskovca z Mirne, so polet* « " * ■ 2-»sl sti spominski venec. Pel jc žen« ^ kvartet ZB iz Žužemberka. Po* Sc lili so tudi več priznanj Skupn# ^ 15. divizije NOV Slovenije. Posojila “ribniškega” državnega sklad Od včeraj naprej je interesentom na voljo za 750 milijonov tolarjev ugodnih posoj' RIBNICA - V ponedeljek dopoldan je sklad za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja pripravil novinarsko konferenco, na kateri so predstavniki sklada in ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano spregovorili o skupnih prizadevanjih za celosten razvoj podeželja. Največ pozornosti so posvetili prvemu javnemu razpisu sklada za ugodna posojila, ki gaje sklad objavil včeraj, 24. junija. Predsednik upravnega odbora sklada Ivo Piry je ob predstavitvi sklada in njegovega dela poudaril, daje bil ta ustanovljen kot zadnji v vrsti državnih skladov, da pa pomeni prvi korak k vodenju regionalne politike, kije zasnovana na podobnih temeljih, kot drugod po Evropi. Osnovni kapital sklada iz naslova privatizacijskih kupnin znaša milijardo in pol tolarjev od katerih je sklad letos razpisal za posojila, ki so, kot je povedal v. d. direktorja sklada Bojan Devjak, Vizija bo še vpisovala certifikate namenjena za t.i. kmetijski del in dopolnilne dejavnosti v kmetijstvu ter gospodarske projekte, 750 milijonov tolarjev. “Razpis je v nekem smislu nadaljevanje razpisov za demografsko ogrožena, ki so bili značilni za leta 1991-1994”, je povedal Devjak in dodal, da praksa iz teh let kaže, da je bilo odobrenih 300 do 400 projektov oz. posojil letno, čeprav je bilo zanimanje za posojila bistveno še večje. “Menimo, da bo tudi sedaj zanimanje veliko,” je dejal in povedal, da pričakujejo od 1.000 do 1.500 vlog, saj se na razpis lahko prijavijo tako fizične osebe, kmetovalci, gospo- darske družbe kot samost°l| podjetniki. Prednost pri dodelitvi pOf bodo imeli projekti, ki izhajaj* celovitih razvojnih program “Gre za projekte, ki se vodij0 republiški ravni, projekte iz Pj grama CRPOV, vinskih cest, ' kor tudi zh krajevne pobude* razvite v marsikateri slove® »j regiji,” je pojasnil Bojan De'f Hi Povedal je še, da bo razpis o#, r< do konca leta ter da se bo d. možno prijaviti v treh ro^j (,* “Vloge, ki bodo prispele do ^ njega v mesecu, bomo spf , obravnavali v začetku nasledi ga meseca, tako da bodo prvi0? rativni krediti prosilcem na'0’ a že meseca oktobra.” je dejal Pj j* jak ob pojasnilu, da so podrob® P še informacije o razpisu int£l ® -------- J v-------r ~ - sentom na voljo na sedežu sK»? v Ribnici. M j,- Od L avgusta dalje NOVO MESTO - Vizija je 22. junija končala z vpisom 2. emisije delnic v pooblaščene investicijske družbe DPB Vizija d.d. V šestih mesecih, kolikor je potekalo vpisovanje delnic II. emisije DPB Vizije za certifikate in gotovino, je bilo vpisanih 754.930 delnic, večino, 794 mio tolarjev, za certifikate. Ob izdaji 1. emisije delnic je bilo vpisanih v to pooblaščeno investicijsko družbo za 2,3 milijarde delnic. Vizija ima po dokapitalizaciji z 2. emisijo delnic 13.652 delničarjev, ki so vplačali s certifikati in gotovino za 3,1 milijarde tolarjev delnic. Vizija je lani ustanovila še eno pooblaščeno investicijsko družbo, DPB Vizija. Th ima 2.566 delničarjev, ki so vpisali za 544 mio delnic. Glede na dober odziv lastnikov certifikatov ob izdaji 2. emisije delnic pooblaščene investicijske družbe Vizija se je skupščina delničarjev pooblaščene investicijske družbe Vizije 1 odločila, da omogoči nadaljnji vpis lastninskih certifikatov z izdajo 2. emisije delnic Vizije 1. Senat Agencije za trg vrednostnih papirjev je že izdal dovoljenje za povečanje osnovnega kapitala Vizije 1 za 1 milijardo tolarjev, Tako bo možno takoj po objavi javnega oglasa (od 1. avgusta dalje) ponovno vpisovati lastninske certifikate v investicijsko družbo Vizije. Vpisovanje bo potekalo do izteka zakonskega roka za vložitev certifikatov (to je do 30. septembra letos) oz. največ 6 mesecev, če bi bil ta rok podaljšan (za kar pa ni prav veliko možnosti). Sicer pa potekajo v Viziji priprave na 6. javno dražbo Sklada za razvoj, ki bo v prvi polovici septembra. Na tej dražbi bo Vizija nastopila z obema investicijskima družbama. PREPLASTITEV CESTE OD NOVEGA MESTA PROTI ŠENTJErM - Novomeško cestno podjetje je pred kratkim dobilo naročilo Ministb, za promet in zveze, ki ga je posredovalo na podlagi interventnega vlade, da do 15. avgusta preplasti nekatere odseke magistralnih in rtK nalnih cest, ki jili je načela zima. Ministrstvo je za to namenilo 460j' jonov tolarjev, in sicer za preplastitev cest na širšem dolenjskem od Kočevja do Brežic. Delavci cestnega podjetja so že preplastili dobfi del regionalne ceste Novo mesto - Šentjernej (na fotografiji so delav^H delih v Brezovici pri Šentjerneju). Med drugim pa bodo preplastili Poljanski klanec na magistralni cesti Ljubljana - Obrežje. ( Foto: l ™ niž) BAR Ofr»rtr»iš! da se mladi "hčin^ife vrs,H let pojavljajo na N„voSkih tekmovanjih v občini tudj .rnes,o polnoštevilno, se pravi ''tiin PCI'm' tekmovalnimi dese- 0 krajevnih skupnostih verjetno še na referendumu Seje čas za pripombe ŠENTJERNEJ - Statut občine Šentjernej določa, da je potrebno v enem letu od njegovega sprejetja opredeliti status krajevnih skupnosti. Res, da je bila ta tema na dnevnem redu skoraj vsake seja sveta, a svetniki so se odločili, naj svoje mnenje in želje povedo občani sami na javnih obravnavah, ki so bile na desetih mestih, mnenja pa so bila na različnih obravnavah različna. Tako so v krajih, ki so spadala pod krajevno skupnost Orehovica, občani večinoma zagovarjali krajevno skupnost, medtem ko so imeli predvsem v bolj oddaljenih krajih KS Šentjernej o dosedanjem organiziranju krajevnih skupnosti več pomislekov, saj sc bojijo, da v svetu ne bi imeli svojih predstavnikov in ne bodo mogli vplivati na odločitve, zato so podprli organiziranje manjših skupnosti. Ker na javnih obravnavah ni bilo enotnega mnenja, se bodo občani o organiziranju krajevnih ali vaških skupnosti verjetno odločali na referendumu. Urejanje in razpolaganje s prostorom je med pomembnejšimi nalogami občine, zato so se na pobudo župana in občinske uprave ter po sklepu občinskega sveta v občini Šentjernej odločili, da prenesejo urejanje s prostorskimi dokumenti oziroma s prostorom z mestne občine Novo mesto na občino Šentjernej. Tako na občini že od februarja urejajo lokacijsko dokumentacijo in vse, kar je povezano s tem. Zaradi velikih potreb, ki sojih izrazili občani na področju individualne in obrtniške gradnje objektov, so na občini ugotovili, da so v okviru planskih dokumentov, ki so bili sprejeti še na bivši občini Novo mesto, preveč utesnjeni, zato so se odločili, da gredo s predlogi samostojno v spremembe planskih dokumentov, da bi se čimbolj približali potrebam občanov. Da bi lahko zadeve čim kompleksne-je obdelali in uskladili želje občanov z zakonskimi možnostmi, so bile po vaseh organizirane javne obravnave o planskih dokumentih. Razprave so pokazale različna mnenja in potrebe ljudi. Zato je občinski svet sprejel sklep, da sc razgrnitev dokumentov podaljša do konca julija, v nadaljevanju pa bo potrebno usklajevati izražene želje in potrebe z zakonskimi predpisi, ki urejajo prostor v širšem družbenem smislu. v naslednjih petih letih iz proračuna subvencionirala obrestno mero za kredite, ki jih je najel Telekom, to pa bo zneslo okrog 30 milijonov tolarjev. “Program širitve telefonskega omrežja bo zaključen v letošnjem letu razen v krajevni skupnosti Podgrad, kjer bodo z deli končali drugo leto,” pravi Strmole. S tem pa bo zagotovljenih okrog 1000 novih telefonskih priključkov. Poleg lega izvajajo svoje programe na področju komunalne in cestne infrastrukture tudi krajevne skupnosti. Nanašajo se predvsem na modernizacijo lokal- • Iz občinskega proračuna se regresira tudi 60 odst. prevoznih stroškov za prevoz pitne vode na območja, kjer jim vode priman jkuje. To so predvsem vasi v Suh krajini, potem vasi v krajevn skupnosti Dolž in Otočec ter Mirna Peč. Ker pa potrošnja narašča, so že do sedaj porabili 80 odst. vsega denarja za ta namen. nih cest in javnih poti, potem izgradnjo pločnikov, javne razsvetljave, sekundarnih vodov kanalizacije in vodovodov ter pokopališč in mrliških vežic. Občina je namenila za financiranje zunanjih krajevnih skupnosti 71 milijonov tolarjev, od tega 12 milijonov za vzdrževanje lokalnih cest in javnih poti, za mestne krajevne skupnosti pa je namenjenih 28 milijonov tolarjev. J. DORN1Ž Feliks Strmole Denar za izgradnjo severne obvoznice bo prispevala republika razen denarja za izgradnjo komunalne infrastrukture (pločnikov, javne razsvetljave, kolesarskih stez), ki ga prispeva občina. Pri komunalnem programu so dali poudarek na zagotavljanje kvalitetne pitne vode povsod tam, kjer še nimajo zgrajenih vodovodov. Letos nameravajo zgraditi vodovodno omrežje v krajevni skupnosti Dolž, napeljati vodovod v vasi Brezovica in Plemberk v stopiški krajevni skupnosti, napeljati vodovod od Gabrja do Pan-grč Grma, zgraditi črpališče in vodohran v Crešnjieah v otoški krajevni skupnosti ter zgraditi vodohrane na Tolstem Vrhu, v Šmarjeti in v Orešju. Na področju kanalizacije in čiščenja odpadnih voda se že gradi čistilna naprava v Straži, zgraditi pa nameravajo tudi čistilno napravo v Cešči vasi ter kanalizacijo Stopiče - Gotna vas in Smolenja vas - Mali Slatnik. “Za projekte na področju kanalizacij imamo odobrenih 30 milijonov tolarjev nepovratnih sredstev iz državnega proračuna,” ___________________j____ __ , pravi Strmole. valeč z zamudo le predal svoj .......... .. ^ . izdelek, ga je posebna komisija V krajevni skupnosti Zuzem- strokovnjakov iz različnih pod- berk, Stopice, Dolz, Podgrad in r„-;; ln, npnrim,.rm,„a 7:l Otočec pa nameravajo razširiti telefonsko omrežje. V občini pride povprečno dobrih 29 telefonskih priključkov na 100 prebi- Poraieno mesto Novomeške oblasti v zadnjih tridesetih letih imajo nekaj skupnega: vsaka se je po svojih najboljših močeh trudila, da bi pustila neizbrisno sled v prostorskem tkivu našega mesta. In to jim je izvrstno uspevalo. Mesto so spridili in izmaličili. Daleč največ zaslug za to gnusno dejanje imajo tisti, ki so dopustili, da je brezoblični industrijski kolos nekdanjega IMV-ja zadušil to včasih prelepo mesto. Velik Novomeščan, pokojni akademik prof. Marjan Mušič, mi je pred leti dejal, da je bilo Novo mesto biser v pokrajini. “In ko takemu biseru uničiš okolico, si uničil biser sam, "je bila resignirana ugotovitev profesorja. Uničevati pa so v Novem mestu znali res strokovnjaško, in znajo še danes. Mesto je 600 let organsko rastlo in ustvarjalo svojo podobo. Potem pa so prišli objestni oblastniki in njihovi brezvestni pomagači, ki so izrodke blodnih možganov zavijali v šušteč papir svojega poceni prodanega izvedenstva. In ta učinkovita uničevalska golazen je tudi najbolj plahe kritike svojega razdiralnega početja označevala za oviranje napredka in kavarniško filozofiranje. Danes stvari res niso več take. Saj niti ne morejo biti. Zelo malo je še ostalo, kar bi se dalo uničiti. In to žalostno dejstvo očitno zelo frustrira današnje banditsko-politično-ideološke skupine. Nekaj je pa le še, in prav na to merijo današnji mogočniki. Najprej se je ena skupina zaklela, da si bo svoj urejeni prostor pod soncem na občinske stroške pris- vojila v Drgančevju in si za to pridobila podporo opozicijskih svetnikov. Nagajanje v občinskem svetu je pač pomembnejše kot varovanje meslotvornih površin. Urbanisti pa tako in tako samo nekaj kracajo s svinčnikom po papirju in že ne bojo razvojne pameti solili petim ali šestim obrtnikom in samostojnim podjetnikom. Na drugi seji si pa občinska oblast omisli, da bi z genialno potezo rešila podoben problem. Komaj se je mesto otreslo grozljive gradnje policijske postaje na prostoru nasproti avtobusne postaje tik nad Krko in v neposredni soseščini športnega stadiona, že pridejo občinski prostorski strategi z županom na čelu brez sramu na dan z idejo, da bi ta prostor odstopili neki tuji bogati naftni družbi, ki bi tu zgradila bencinsko črpalko in garažno hišo. In to ob tem, da je 500 m naprej že določena lokacija za neko drugo bencinsko črpalko. Novo mesto očitno na najdragocenejših površinah najbolj potrebuje obrtne delavnice in bencinske črpalke. To pač ne govori samo o razvojni slepoti, ne samo o pomanjkanju zdravih in koristnih idej, ampak že kar o strašljivem pomanjkanju pameti. In ta nespamet se koti v občinski upravi, skoti pa v mestnem svetu! Tako, kot so bili svetniki vladajoče pozicije proti obrtni coni v Drgančevju, so bili svetniki opozicije sedaj odločno in odgovorno proti bencinski črpalki. Enkrat so zmagali eni, drugič drugi- Mesto je bilo obakrat poraže-no- ANDREJ BARTELJ Kdo hoče slano Blejsko jezero? Prvi osnutek krajinskih zasnov Gorjancev so v celoti zavrnili, pri izdelavi novih pa se zatika zaradi novih občinskih mej - Za celovito in učinkovito zaščito NOVO MESTO - Ko so se delegati prejšnje skupščine takratne novomeške občine (iz katere so kasneje nastale tri) odločili, da je vredno in potrebno Gorjance proglasiti za krajinski park, je novomeška izvršna oblast izdelavo krajinske zasnove Gorjancev, kar je v taki proceduri nujna osnova za proglasitev krajinskega parka, zaupala Pionirjevemu projektivnemu biroju. Projektivni biro je to strokovno zahtevno in izredno občutljivo delo, ki materijo obdeluje z različnih področij, dobil kot najcenejši ponudnik, in to kljub tehtnim pomislekom strokovnjakov, v skupščini pa zlasti poslancev zelenih. Žal so se takratni zadržki izkazali kot utemeljeni. Ko je izdelo- valcev, v prej omenjenih krajih pa je povprečje le 9 priključkov. Republika je iz naslova za demografsko ogrožena območja odobrila 14,5 milijona tolarjev v letošnjem letu in 8 milijonov tolarjev za drugo leto. Občina pa bo ZBIL KOLESARKO NOVO MESTO - 20. julija ob 19.10 je voznik osebnega avtomobila B. A. iz Novega mesta zaradi vožnje preblizu desnega roba ceste trčil v kolesarko Urško L. iz Novega mesta. Kolesarka se je hudo poškodovala in se zdravi v novomeški bolnišnici. SREČANJE UPOKOJENCEV DOLENJSKE IN BELE KRAJINE NOVO MESTO - Zveza društev upokojencev mestne občine Novo mesto organizira v soboto, 3.avgusta, tradicionalno srečanje upokojencev na jasi v Dolenjskih Toplicah s pričetkom ob 11.uri. Slavnostni govornik bo predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije Vinko Gobec. Ob tej priložnosti se društvo zahvaljuje Dolenjski banki, ki je glavni pokrovitelj, in sponzorjem: zavarovalnici Tilia, zavarovalnici Triglav, tovarni zdravil Krka in Eminen-tu. Zahvaljujejo se tudi rednim spremljevalcem njihovih aktivnosti, to pa so Dolenjski list, Vaš kanal in studio D. ročij ocenila kot neprimernega za javno razgrnitev. Na podlagi mnenja te komisije so se na kolegiju župana odločili ne samo, da ta osnutek ni primeren za javno razgrnitev, ampak niti za nadaljnjo obdelavo, in daje treba izdelavo krajinske zasnove Gorjancev začeti znova. Za program priprav na izdelavo krajinske zasnove Grojancev je zadolžen občinski Zavod za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje. Skratka, vsa stvar mora steči od začetka. Medtem pa so se razmere precej spremenile in zapletle. Tako se tisti del Gorjancev, ki je ostal v novomeški občini. Že tako in tako Gorjance deli državna meja in se bo slej ko prej treba s sosedi Hrvati dogovoriti za enoten režim zaščite te gore, saj je nesmiselno, da bi na eni strani na primer varovali bogate globinske zaloge najkvalitetnejše pitne vode in nenadomestljive krajinske vrednote, na drugi pa se na to ne bi ozirali. Če naj bo zaščita učinkovita, mora biti enotna, ne more biti odvisna od državne meje, kaj šele od občinske. Pa vendar bo treba na Gorjancih najprej izbrisati prav občinsko mejo. Medtem ko je v novomeški občini kljub slabi in dragi izkušnji s poskusom izdelave krajinske zasnove živa resna in zavzeta volja, da pridejo do pravega, vse- CCJ SpiGllIClIIIt lil zapiUtll-. .iv. .j«, ^ ~ r O ’ ' je precejšen del Gorjancev znašel splošno verificiranega in uporab-v novi šentjernejski občini. Seve- nega dokumenta, ki bo trdna os-da bi bilo povsem nesmiselno nova za proglasitev Gorjancev za izdelati samo krajinske zasnove za krajinski park, iz Šentjerneja o tem ni slišati nobene odločne besede. Nekateri odzivi celo kažejo na to, da b* nekaterim odločujočim v Šentjerneju bile v zvezi z Gorjanci celo všeč stvari, ki jih je OTROŠKI ŽIV ŽAVV ŽUŽEMBERKU ŽUŽEMBERK - To nedeljo, 28. julija, bo pripravilo turistično društvo Žužemberk - Dvor s pomočjo žužemberškega gasilskega društva zabavno otroško prireditev Živ Žav, ki se bo pričela ob 15. uri. Program bosta povezovala in glasbeno spremljala Mojca in Kaličopko. Nastopilo bo tudi Pavlihovo gledališče Globus iz Ljubljane z lutkovno predstavo Pavliha, Janko in Metka. Med prireditvijo bodo otroke s čolnom popeljali po Krki člani ka-jak-kanu kluba, lahko bodo jahali konje, sodelovali v nagradnih igrah, poleteli z balonom, se poigrali s kozliči in še kaj. Zvečer bo na Loki gasilska veselica, za zabavo pa bo skrbel ansambel Lojzeta Slaka. v propadlem primeru zasnov komisija enoglasno zavrgla in celo obsodila kot za Gorjance povsem neprimerne ali celo pogubne. Tu gre v prvi vrsti za dolgoletno trmasto vztrajanje zaslepljenih posameznikov, da bi Gorjance nasilno spremenili v nekakšno smučarsko Kranjsko Goro na slovenskem jugu. To pa je seveda skregano tako z zdravo pametjo kot z ekonomsko logiko. Da ne govorimo o tem, da bi bilo to nasilno dejanje tudi nenaravno in protinaravno. Tem ljudem Gorjanci ne zadoščajo taki, kot so, ampak bi iz njih radi naredili nekaj drugega, nekaj takega, kar niso. Seveda bi jih s tem uničili. Trezen in preudaren Novomeščan, gozdarski strokovnjak, poznavalec in ljubitelj te prelestne gore, ki je prav zato, ker je taka, kakršna je, tako očarala Trdino in tisoče njenih oboževalcev pred njim in po njem, je taka butasto megalomanska in bolestno uničevalska nagnjenja primerjal s prizadevanjem, da bi Gorenjci hoteli Blejsko in Bohinjsko jezero spremeniti v morje in bi ju zato začeli soliti. Skratka: ni nevarno to, kaj bi drugi radi počeli z Gorjanci, ampak samo to, kaj počenjamo z njimi mi sami. Mi pa smo novomeška in šentjernejska občina, njena soseda krška in hkrati ali pa takoj zatem sosednja Hrvaška. ANDREJ BARTELJ •\A*'*•»*’, _______ . hphi_____________________________ ZAŠČITITI GORJANCE - Bodo Gorjanci postali krajinski park ali bodo za to prelestno goro usodne nove občinske meje? (Foto: A. B.) MM I Z N A Ž IH Prijateljstvo ne pozna ovir To zagotovo velja za prijateljstvo med prebivalci treh pobratenih občin, italijanskih Ronk, avstrijske Wagne in Metlike - Letos gostitelji mali Metličani METLIKA - Pretekli teden je bilo na enotedenskem letovanju v metliški občini II otrok iz pobretene italijanske občine Ronke ter 9 otrok iz avstrijske VVagne. Gre že za nekaj desetletij dolgo počitniško izmenjavo otrok treh pobratenih občin sosednjih držav, na počitnice pa hodijo sedaj že otroci tistih, ki so sodelovali na prvih izmenjavah. se popeljali s čolni okrog otoka. Kopali so se v Dolenjskih, Šmarjeških in Čateških Toplicah. Čeprav so prejšnja leta Metličani ob gostovanju avstrijskih in italijanskih otrok stavili predvsem na kopanje v Kolpi, pa so se zaradi slabih izkušenj z vremenom letos v občinski zvezi prijateljev mladine Metlika, ki je pripravila program letovanja, odločili za drugačno taktiko. Za začetek so sicer organizirali piknik ob Kolpi, na katerem so se mali gostje s svojimi vzgojiteljicami bolje seznanili z metliškimi otroki-gostite- lji in njihovimi starši. Potem pa so pripravili vrsto izletov, na katerih se gostje niso seznanili le z Belo krajino, temveč tudi z značilnostmi Dolenjske. V Adlešičih so si ogledali izdelovanje pisanic in domačega platna, v Pustem Gradcu stari mlin, pa krajinski park Lahinja, metliški sejem in Belokranjski muzej ter se pri čebelarjih seznanili z njihovim delom. Obiskali so tudi Kostanjevico na Krki, si ogledali grad in jamo ter Sv. Florjan na vaškem domu BOŽAKOVO - Gasilsko društvo Božakovo je preteklo nedeljo praznovalo 70-letnico obstoja. V kroniki je zapisano, da ga je v stari vaški šoli 20. februarja 1926 ustanovilo 22 ustanovnih članov, in sicer na pobudo Martina Bajuka. Taje zgled najbrž jemal pri metliškem društvu, ki pa je bilo takrat staro že 57 let. Ustanovitev gasilskega društva je bila tako rekoč neizbežna, saj so se lesene in s slamo krite hiše ter gospodarska poslopja nemalokrat čez noč spremenile v kup pepela. Že naslednje leto po ustanovitvi so Božakovčani postavili gasilski začeli vaščani s prostovoljnim delom obnavljati nekdanje šolsko poslopje ter ga preuredili v dom krajanov, v katerem imajo domovanje tudi gasilci. V zadnjih letih se božakovski gasilci, ki jim sedaj predseduje dom, v katerem sta bila oder in galerija, kar je takrat veljalo za velik ugled. Prva ročna brizgalna, ki je sedaj shranjena v Slovenskem gasilskem muzeju v Metliki, pa velja za eno najstarejših v Sloveniji. Že pred drugo vojno so kupili novo brizgalno, ki je veljala takrat 5 do 6 parov dobrih volov. Med vojno so jo shranili v sosedski hiši, tako da leta 1944, ko je pogorel dom, ni končala v ognju. Po vojni so imeli na Božakovem le gasilsko četo, dodeljeno GD Rosalnice, leta 1952 pa je znova zaživelo društvo. Ob 30. obletnici so sprejeli tudi prvih 6 ženskih članic. Leta 1970 so s pomočjo krajevne skupnosti in Mercatorja obnovili gasilski dom, operativna desetina članov pa je postala tudi občinski prvak. Leta 1979 so se božakovski gasilci pobratili z gasilskim društvom iz hrvaškega Kamanja, tega leta pa je bila ustanovljena tudi ženska desetina, ki je tri leta pozneje postala občinski prvak. Leta 1983 so Kot je povedala predsednica OZPM Metlika Vladka Škof, je bila novost letošnjega letovanja italijanskih in avstrijskih otrok v metliški občini tudi v tem, da sojih na vseh izletih spremljali metliški otroci. Tako so se bolje spoznali, sklenili tesnejša prijateljstva ter se zagotovo naučili tudi nekaj besed v drugem jeziku. Morda se bo prav zaradi tega marsikdo od gostov še vračal v Metliko ali pa mu bo postala celo tako domača kot na primer Jariju Jarcu iz Italije, ki jo ima že skoraj za svoj drugi dom. Zanimivo je tudi, daje bila tokrat med avstrijskimi otroki Josipa, ki je pred štirimi leti s starši pribežala s porušene domačije v Bosni k sorodnikom v Avstrijo, kjer so si ustvarili nov dom. Kakor koli že, zagotovo drži, da prav prijateljstvo med otroki pobratenih občin velikokrat pripelje tudi do dobrega prijateljstva med celimi družinami. Jezikovne ovire med odraslimi pa znajo še kako Iznajdljivo prebroditi prav otroci. PIKNIK - Metliški gostitelji so se potrudili, da je bilo gostom iz pobratenih Ronk in Wagne na letovanju čim lepše. K temu so precej prispevala tudi prijateljstva, sklenjena na začetku počitnic na spoznavnem pikniku ob Kolpi (na fotografiji), na katerem so se predvsem metliški starši potrudili za prijetno počutje. Starši metliških otrok so poleg predstavnikov občinske zveze prijateljev mladine občasno spremljali otroke tudi na izletih. (Foto: M. B- J) ROBERT MAGNIFICO V METLIKI M. BEZEK-JAKŠE METLIKA - V okviru mednarodnih poletnih kulturnih prireditev “Pridi zvečer na grad” bo v petek, 26. julija, na dvorišču metliškega gradu koncert Roberta Magnifica in Alke Vuice. V soboto, 27. julija, pa bo na jazzovskem večeru nastopil ACID jazz trio. Obe prireditvi se bosta pričeli ob 21. uri. NOC NA KOLPI GRIBLJE - Turistično društvo Griblje organizira tradicionalno kulturno-zabavno prireditev Noč na Kolpi, ki bo v Gribljah v soboto, 27. julija, s pričetkom ob 19. uri. Nastopila bosta Simona Weiss in VVerner z ansamblom. DOLENJSKI UST uaš čeirikou prijatelj V Danfossu že iščejo nove delavce Črnomaljski Begrad mesec dni pred rokom končal izkop za novo proizvodno halo in spremljajoče objekte podjetja Danfoss Compressors - 300 do 350 novih delovnih mest BOŽAKOVSKI SE FLORJAN -Predsednik gasilskega društva Božakovo Jože Nemanič s kipom sv. Florjana, ki jim ga je podarilo prijateljsko gasilsko društvo Dragomer-Lukovica. ČRNOMELJ - Gradbišče za novu proizvodno halo in spremljajoče objekte črnomaljske tovarne Danfoss Compressors velja za največje gradbišče industrijskih stavb v Sloveniji. Zemeljska dela, s katerimi so pričeli 6. maja, so bila zaključena sredi julija, črnomaljskemu Be-gradu pa je uspelo odstraniti 230.000 prost, metrov zemlje in kamenja mesec dni pred dogovorjenim rokom. njim 310 delavcem pridružilo še približno 240 novih. Ob zaključku projekta sredi leta 1998 pa naj bi bilo vseh na novo zaposlenih delavcev 300 do 350. M. BEZEK-JAKŠE Jože Nemanič, lahko pohvalijo z uspešnim delom, ki je vidno tudi na občinskih tekmovanjih. Zato ne čudi, da so na slovesnosti prejeli državno priznanje. Z željami za dobro sodelovanje pa niso skoparili niti pobratimi iz Kamanja ne člani GD Turje in Dragomer-Lukovica, s katerimi so Božakovčani začeli sodelovati nedavno. Božakovski gasilci pa so se ob jubileju zahvalili tudi svojemu botru Antonu Matjašiču, medtem ko je župnik Albin Žnidarič blagoslovil podobo sv. Florjana na domu krajanov. M. B.-J. Tako je v prvi polovici julija podjetje Danfoss Compressors podpisalo z Begradom tudi pogodbo o gradnji temeljev, kijih že grgdijo s polno paro, končali pa naj bi jih konec avgusta. Izkop in gradnja temeljev veljata po besedah direktorja črnomaljskega Danfossa Leopolda Panjana okrog 3,5 milijona DEM. ‘izdelani so tudi že projekti za proizvodno halo in spremljajoče objekte in že zbiramo ponudbe za gradnjo. Zanimanje med gradbenimi podjetji za delo pri nas je veliko, izvajalca za dela, ki bodo vredna 16 do 18 milijonov DEM, pa bomo izbrali prvi teden v avgustu, medtem ko bo sredi avgusta že pričel graditi halo, ki mora biti končana do 31. marca prihodnje leto,” je povedal Panjan. Že v aprilu bo namreč pričela prihajati oprema za tovarno, katere del v vrednosti 10 milijonov mark je že naročen. Medtem ko bodo v sedanjih prostorih tovarne nadaljevali z proizvodnjo takšnih tipov kompresorjev za hladilno in zamrzo- * Črnomaljska tovarna Danfoss Compressors je v 100-odst. tuji lasti, vendar jo vodi izključno domači kader. Kot je povedal direk- Krajinski park kot privilegij tor Leopold Panjan, kar 95 odst. izdelkov izvozijo, vrednost tistega, kar sedaj ustvarijo v enem letu, pa znaša okrog 75 milijonov mark. KAMNOSEŠTVO IN TERACERSTVO VLADIMIR SIMONIČ, s.p. Lokve 5/c 8340 ČRNOMELJ Po najugodnejših cenah vam izdelamo in brezplačno dostavimo izdelke iz marmorja in granita. Na zalogi 25 različnih barvnih odtenkov in debelin. Informacije na tel. (068)52-492 0609/640-830 GOSTILNA BRANKA Vaščani Velikega Nerajca na obrobju krajinskega parka Lahinja vedno znova dokazujejo, kakšne so lahko prednosti življenja v parku in ob njem - Informacijski center v kmečki hiši VELIKI NERAJEC - Prebivalci približno 15 hiš v Velikem Ner^jcu, kije le dober stre(jqj oddaljen od Dragatuša, se dobro zavedajo pomembne lege svoje vasi. Skozi iyo namreč vodijo ena od vrat v vse bolj znani krajinski park Lahinja, sicer še vedno edini tovrstni park v Beli krajini. Zato so lani vaščani ustanovili društvo Krnica - poimenovali so ga po bližnjem izviru v krajinskem parku, ki je bil za njihove prednike življenjskega pomena - prav sedaj pa končujejo urejanje informacijskega centra za park. Po besedah predsednice društva Krnica Vere Vardjan je bilo društvo ustanovljeno predvsem v turistične namene, a turistična promocija ne bo njegova edina naloga. “Želimo popularizirati tudi krajinski park, v katerega pripravljamo izlete bodisi peš, s kočijo, vozom ali s konji, v načrtu pa imamo tudi kolesarjenje. Pospeševali bomo pridelavo zdrave hrane v parku, spodbujali domačo obrt,” pravi Vera. Pridelke, a le pristne in pridelane zgolj v njihovi vasi in bližnji okolici, bodo prodajali tudi v informacijskem centru. Na voljo bo domači kis, suho sadje, med ter še nekaj drugih pridelkov, za napovedane skupine pa bodo pripravili tudi značilno domačo hrano. Zanimivo je, da je društvo uredilo informacijski center v več kot sto let stari kmečki hiši sredi vasi, ki jo je vzelo v najem. Vaščani so jo obnovili, pri tem pa upoštevali značilnosti nekdanje vaške arhitekture. V njej se počasi že nabirajo različni predmeti, ki so bili v življenju prednikov nepogrešljivi. V centru, ki so ga pripravljeni odpreti, kadar koli to želi kateri od gostov, ponudijo natančne informacije o krajinskem parku. Če pa popotnike zanese pot v Veliki Nerajec ob slabem vremenu, ko izlet v park ni najbolj primeren, se lahko seznanijo z njegovimi lepotami tudi s pomočjo številnih panojev s fotografijami, ki jih je velikodušno poklonil Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto. “Vse to je šele začetek. V prihodnje se bomo prilagajali predvsem željam turistov, ki že povprašujejo tudi po sobah za prenočevanje, zato bo- valno tehniko, kot jih izdelujejo sedaj, pa bo v novih prostorih stekla proizvodnja energetsko varčnih kompresorjev. Poskusna proizvodnja na posameznih linijah se bo pričela že v začetku junija prihodnje leto in sc bo postopno povečevala. Že sedaj pa v Danfossu iščejo novo delovno silo. Načrtujejo, da se bo do konca prihodnjega poslovnega leta, torej do konca septembra 1997, seda- Kočevske Poljane Vam nudi: • nedeljska kosila • divjačinske specialitete • ribe • pice in ostale jedi po naročilu • 10-odstotni popust za najavo po tel.: 068/65-291 , VLJUDNO VABLJENI! • Društvo Krnica iz Velikega Nerajca je letos prejelo od Regionalnega centra za okolje za srednjo in vzhodno Evropo 350.000 tolarjev, kar je druga najvišja vsota v Sloveniji letos. Denar sije prislužilo s projektom “Kako živeti s krajinskim parkom Lahinja”, namenilo pa ga bo za izdajo zloženke o Velikem Nerajcu, društvu in življenju v parku. *ok at ** H Vera Vardjan v informacijskem centru mo morali razmišljati tudi o tej ponudbi,” pravi skromno Vard-janova, srečna, da je društvo trdno povezalo vaščane, ki ne odrečejo pomoči pri nobeni skupni akciji. To je očitno že na prvi pogled, saj je vas v zadnjem letu temeljito spremenila podobo: vaščani so jo obnovili in ji znova vdihnili “dušo” prijazne in gostoljubne belokranjske vasice. M. BEZEK-JAKŠE SREČNA TRINAJSTICA - Semiško športno društvo Partizan je v nedeljo pripravilo 13. semiške igre. Kljub devetletnemu premoru nekdaj zelo popularnih iger je bilo ob številnih gledalcih, ki so navijali za eno od osmih ekip očitno, da zanimanje tokrat ni nič manjše. Tekmovalci s Črešnjevca, Stranske vasi, Kola (te tri ekipe so bile najboljše), Štrekljevca, Črmošnjic, Gradnika, Rožnega Dola in Semiča so se pomerili v vezanju snopov in poslavljanju rastavov, postavljanju ostrvi, mlatenju s cepci in pospravljanju pšenice, prevozom pšenice v mlin, peki kruha ter iskanju uhana v slami, rdeča nit pa je bilo vlečenje vrvi. (Foto: M. B.-J.) Sprehod po Metliljl VSE VEČ JE BELOKRAlf h CEV, ki sc zazrejo v ncbo,*stn! zaslišijo nad seboj brnenje šport*gov ........................., ki vedo,. k' ga letala, malo pa jih je, ki vedo,*ken sedijo za krmilom Belokranjk, izšolani na letališču v Prilozju. M’ , njimi sta tudi Branko in Rom1^ ‘ Kapušin, prvi tiskar, drugi Pa.j,2 stilničar s krasinca. Gotovo najh* znani belokrajnski ikarus pa jc J Zai Mihelčič, direktor KomunalnjSjor gospodarstva iz Metlike, hkratifslej tudi predsednik metliškega obrtjpra skega sveta. Zadnjič, jc, Opi rdeč v obraz, rekel: “Dolgo scm’Var na soncu.” “Saj bi lahko naravi* ^ povedal, da si letel,” ga jc rt krinkal Branko Markovič, metli* * župan. “Jaz sem letel z letalom,' rs«d( ko"boš letel ti, pa to ne bo letal* hoj mu jc hladno odvrnil Mihelčič. P*a NA GRAJSKEM DVORlSChos kjer so julija in avgusta mentor rodne poletne kulturne priredit Pridi zvečer na grad, jc slišati P**, ( i tui livvvi iiu au, jv jiijuh r vsako predstavo takšen pogo** “Naj pričnemo ali naj počakam*1 jj‘1 minutko, dve?” Če jc med gM1 ^ stvom že gospa Vladimira Sk4pri pedagoška svetovalka Zavoda1 solstvo iz Novega mesta, vprai* ajj odgovori: “Zakaj p mislil priti, jc tu.” Čc ni, pa jc odgovor takšen: “Počart J* mo še malo, na dvorišču še ni vst* a ne? Kdor ^ ki nameravajo priti.” JVci ČRNOMALJSKI KULTUR' ter DELAVCI menda zardevajo * bij bogatem metliškem kulturnem p del letju. “Tudi mi bi ga imeli,” trdi) 5^ šča.” Metliški kulturniki jim svet jejo, naj tožijo arhitekta, ki jc pr ,1 mnogimi leti velel črnomaljske* °U graščaku postaviti grad brez dvoj tla šča, primernega za izvedbo poj jev nih kulturnih prireditev. Še pai» ta ncjc pa bi bilo, namigujejo, čc Črnomaljci uvozili iz Metlike nejj za delo vnetih posameznikov, kij . tudi brez grajskega dvorišča spclj* Aj fešte, da bi ljudstvo zevalo kot r* na suhem. Črnomaljski drobi to SOŽITJE - Na tiskovni konj' renči z ministrom za znanost in l(l , nologijo dr. Andrejem Umek*'1** pretekli teden s Črnomlju jc p*1, stavnik iz Semiča strokovno up lovil, da so v prejšnjih časih kij* fl temu, da naj bi bil bclokranj; vodovod regionalni projekt, del' oda tiče - mc1’ - vsaj kar sc vodovoda tiče - rn£" So ška in črnomaljska občina vs*' de zase. Odkar pa so v Beli krajini; ^ občine, so začeli problem vod* oskrbe Belokranjci reševati skup; '* Kako bi bilo šele lepo, čc bi ime!1 deželi ob Kolpi na primer 6 al* Pt občin, kot so želeli nekateri! li PRESTE - V semiški občini' p| odkar sc jc začelo koledarsko E j letje, na vse kripljc trudijo, da Iju4 ■>, ne bi občutili poletnega mrtvo j Pripravljajo prireditve, od tf **l resnih do zabavnih, in z vcsc|jC| Vj ugotavljajo, da obiskovalcev nik* y ne zmanjka. Koliko prireditev^ bilo v zadnjem mesecu v meti1’: t občini, bi težko prešteli. Lahko; , povzeli kar besede metliškega*’ pana Branka Matkoviča, ki ima* vado reči, da Metlika že pokar šivih. V črnomaljski občini pa V da zatišje. Črnomaljci spijo sp*** pravičnega, čc pa sc katerem* , zahoče zabave ali kulture, sc <* z pravi v sosednji občini. Tako J Semičani na nedeljskih semiškil’1? * rah poskrbeli za dušo in želode*, « le Črnomaljcev, ampak tudi M*1' S| čanov. Na šanku, pokritim s str C; J entn Vinclra uiori>H cn nJllA' z napisom Vinska vigred, so nam1*' j, prodajali črnomaljski simb° preste. Semiške tropine ŽUPAN - Semiški župan Ja"? Bukovec je prosil, naj ga enkral spremembo ne omenimo v tej***, riki. Držimo besedo. Nič gaJJ omenjamo, čeprav jc na sobotni*, miški ohceti kar žarel od sreče, "• se jc v enem dnevu zbralo na PL reditvi več ljudi kot na črnomal skem jurjevanju vse tri dni skup™ OHCET - Semičani so P*., nesrečna bitja. Ko sc spont*|l|| kakšne prireditve, jim jo kn**. ukradejo ali vsaj kopirajo dr*|( Razstava belokranjskih vin jc o' v Metliko in Semičani jc niso nj*j li več videli v svojem kraju. ( približno desetletjem so začel*, martinovanjem, zadnjih nekaj1 pa pripravljajo fešte ob tem PL membnem vinskem prazniku tu® Črnomlju in v Metliki. Lani so/jj pet oživili veliko prireditev, k*5 imenujejo Scmiška ohcct. A toR. imenujejo acuusKa oneei. n m- •, so lahko mirni. Skoraj nemogoče) da bi jim tudi to prireditev ko0., ua oi jun luui iu prireuuev ( Beli krajini ukradel. Čc zaradi IJjjjj ne, ker sc ni tako lahko nau* semiške govorice. c so sedeli svetniki, jim je ‘d i °b navzočnosti prehlajenega slavca občinske uprave na seji I °rajda onemogočeno. Tako j aPko tokrat novinarji, ne da bi o ■ * vprašali še svetnike, mirne js rečemo, da je bil to do sedaj 1 jSJnolj neuspel poskus Občinarji Vv iskanju primernega prosto-za seje občinskega sveta. OBČAN SPRAŠUJE - j Medved odgovarja . ‘ Zakaj znate Kočevarji tako “°bro klečeplaziti? , ' Ker se tega naučimo v naši glinici, ki ima tako malo prošt n?0 ‘n P°t‘c> da ima knjige kar J Heh> ‘n moramo do njih po ko- »At • • • I ^kacun invalidnin Kočevje - Tudi v Kočevju , ^ dobili dobitniki invalidskih ,°datkov najprej obvestila, da °tio ti dodatki nižji za več kot jPolovico, zdaj pa še dodatna lf “Vestila, da bodo skladno s Ntnin (odt, „Preyeč izplačali, in da bo poraja S111 opravljen v treh mesecih. ? bi bilo pohvalno, če naša j v |,ast ne bi varčevala le pri in-j! pridih in upokojencih in sama ji Mnogih primerih ne bi raz-f |, etavala, oziroma če bi kontro-1 »ra|a, kako je denar davkopla- l [. mtnim sklepom poračunava-j l°dtrgovali) tisto, kar so jim yalcev porabljen. p KOSTELSKA GRAJSKA PEŠPOT • . Kostelsko - ibristično . rtno društvo Kostel je zače-’ j s pomočjo domačinov in 3gih urejati “Kostelsko graj-l?° Pešpot”, ki bo potekala od i °stela preko Podsten, Suhor-,'Kaptola (gostišče “Pri grobi } Ajblja in nazaj do Ba-jaloke, Zapuž, Rajšol in Dela-l ®o Kostela. Namenjena bo 0,r.ls'om, izletnikom in sploh v lskovalcem Kostelskega in °'pske doline. Laški sel I JLAKI NA VESELICI - V so-jjl°. 27. julija, bo v Velikih Lani !* gasilska veselica, ki jo orga-lra domače gasilsko društvo, ih? nlej bo igral za ples in zabavo aambel Lojzeta Slaka. uJvAJ S TRUBARJEVO DO-t ACIJO? - V Laščah in drugod K “hi razpravljajo, kaj storiti s n , harjevo domačijo: ali jo dati v }^eht zasebniku, ali naj bo dr-k.ha ustanova oz. se priključi Msncmu muzeju, ali pa uberejo*® kakšno drugo pot. Občinski je o tem razpravljal že dva-■ Ko bo sprejeta dokončna h l°čitev, bomo o zadevi podrobni; Poročali. KDAJ BODO ODPRTE SUBTILNE? - Tltdi v Laščah je |J a,i. da bodo gostilne po novem Bjlahko odprte le do 22. ure, če g0 na prošnjo posameznega i st,lničarja odločeno drugače. Hasvani pa ne bi smeli ponoviti ^Pake Kočevarjev in Ribniča-a.V| kjer so že zdaj lahko gostin-lu °brati odprti do 22. oz. 23. “diskači” pa do 2. oz. 3. ure jc raj- Tako morajo odrasli spat Ij.Pfed polnočjo, mladina pa se t|jjk° zabava do zgodnjih jutra-^l-.hr, nato pa še razgraja po na-h Ph, dokler se ne zdani in gre-hočni ptički" spat. MM I 2 H A Š I H O B Č I M MM “Nesramno nizke cene” vzrok za težave Zaradi nezmožnosti poravnavanja obveznosti kočevski zdravstveni dom “redno” najema posojila - S poroštveno izjavo občine si bodo pocenili poslovanje KOČEVJE - Tako kot večina zdravstvenih domov v Sloveniji se tudi kočevski otepa z velikimi težavami. Vzrok zanje je v obstoječem sistemu financiranja zdravstvenih zavodov, v katerem so nerealno zastavljene cene, ki ob omejenem obsegu dela povzročajo, da zdravstveni domovi ne morejo redno poravnavati svojih obveznosti. “Ne gre za zamude plačil zavarovalnice, ampak za nesramno nizko ceno zdravstvenih storitev, zaradi česar so tekoče nakazana sredstva premajhna, da bi lahko redno poravnavali vse svoje obveznosti do dobaviteljev, države in zaposlenih,” je na zadnji seji kočevskega občinskega sveta ob obravnavi prošnje zdravstvenega doma za izdajo poroštvene izjave KAPNIKE LOMIJO KOSTELSKO - Domačini opažajo, da izletniki in turisti, ki obiskujejo Kobilno jamo, lomijo kapnike. Naravne zanimivosti naj bi domačini ob pomoči policistov bolje varovali, da ne bo nastala nepopravljiva škoda v naravi, kot je že ob slapu Nežica, kjer so pred leti kar domačini lomili lehnjak in posebne Nežičine kapnike. ŠOLO NADZIDATI VELIKE LAŠČE - V osnovni šoli Velike Lašče že zdaj primanjkuje prostora, saj so na primer učilnico za tehnični pouk preselili kar v šolsko zaklonišče. Z uvedbo devetletne osnovne šole bo stiska s prostori še hujša, in bi morali preiti na pouk v dveh izmenah. Ugotovitve so pokazale, da je za nadaljnji enoizmenski pouk potrebno šolo dozidati ali nadzidati. za najem kratkoročnih posojil poudaril pomočnik direktorja zdravstvenega doma Ivan Falaš. Občasno nezmožnost plačil - do njih prihaja, ker so vse vrste stroškov v ceni zdravstvenih storitev podcenjene, uskladitev cen pa se opravlja le občasno med letom, pa še to vedno le za nazaj - v kočevskem zdravstvenem domu premagujejo z najemanjem kratkoročnih posojil, za katere pa morajo banki zaradi sklepanja vedno novih kreditnih pogodb plačevati za zdravstveni dom visoke provizije. Da bi pocenili svoje poslovanje, ki so ga v preteklem letu kljub zmanjšanju stroškov tako po vrsti kot višini zaključili z izgubo v višini štirih milijonov tolarjev (skupaj z nepokrito izgubo iz leta 1994 je ta lani znašala preko 16 milijonov tolarjev!), so zaprosili kočevsko občino kot ustanovitelja, da jim izda garancijo oz. poroštveno izjavo pri najetju kratkoročnih kreditov za obratna sredstva pri kočevski enoti SKB d.d. Direktorica zdravstvenega doma Andreja Rako je ob tem poudarila, da brez najetih posojil že nekaj mesecev ne bi mogli izplačevati plač zaposlenim v običajnem roku in da so vse kreditne obveznosti do SKB dosedaj redno izpolnjeva- Kljub pripombam nekaterih svetnikov, da občina ne more biti socialna ustanova, in “med vrsticami” razbranim pomislekom, da zdravstveni dom morda “še ni storil vsega, kar bi moral”, so se odločili, da zdravstvenemu domu dajo zaprošeno poroštvo. Hkrati so odboru za finance naročili, naj pregleda finančno poslovanje zdravstvenega doma in ugotovi, katera rešitev bi bila za zdravstveni dom najugodnejša. M. LESKOVŠEK-SVETE PONOVITI RAZPIS VELIKE LAŠČE - Laška občina je namenila letos za posojila za drobno gospodarstvo, kmetijstvo in dopolnilne dejavnosti milijon tolarjev, 3 milijone pa je primaknila še UBK (banka), pri kateri so denar vezali. Nato so že marca razpisali natečaj za dajanje posojil, zanimanja pa ni bilo, ker so upravičenci do posojil menili, da bodo dana pod prehudimi pogoji. Te dni je odbor za gospodarstvo pri laški občini o tem ponovno razpravljal in sklenil, da bodo razpis ponovili, da bo zdaj dajala posojila Hranilno-kreditna služba pri KZ, občina pa bo obrestno mero delno regresirala. I DOLENJSKI LISTI Do meje razkopane ceste Počasno popravilo magistralke Škofljica-Petrina - Kljub popravilu še luknje v magistralki - Asfaltirati cesto Mala Gora-Struge KOČEVJE - Že vse poletje so ceste in ulice po zahodni Dolenjski - predvsem velja to za magistralko in ceste skozi Ribnico in Kočevje - bolj ali manj razkopane. Ponekod so izkopali precej poškodovanega asfalta, da bodo te dele zalili z novim asfaltom. To je pohvalno, manj pohvalno pa je, da je zato magistralka komaj prevozna skoraj vse tja do meje na Kolpi. Izvajalci del namreč s pripravami na popravilo skoraj uničijo cestišče na mnogih odsekih, asfalt pa položijo oz. poškodbe popravijo šele v dveh tednih ali še kasneje- Več za večjo poslovno uspešnost Skupina Varnost združuje finančno samostojna podjetja z območja celotne Slovenije - Med pobudniki za ustanovitev tudi Kočevarji - Princip “fair play” sodelovanja KOČEVJE - Varnostna agencija Kočevje je bila ena izmed štirih pobudnikov maja letos ustanovljene skupine Varnost. Skupina danes združuje 14 podjetij, ki se ukvarjajo z varovanjem premoženja in je prva takšna oblika povezovanja slovenskih varnostnih agencij pri nas, ki temelji zgolj na skupnem poslovnem nastopu. “Ker veliki poslovni sistemi oziroma naročniki pričakujejo enako kvaliteto storitev in poslo- Urban Dobovšek vanja v kateremkoli slovenskem kraju, smo prišli na idejo, da se med seboj povežemo, da bi lahko nudili kvalitetno storitev varovanja na področju celotne Slovenije,” pojasnjuje direktor Varnostne agencije Kočevje Urban Dobovšek. Tako so se združile sprva štiri, kasneje pa se jim je pridružilo še 10 regijsko osrednjih varnostnih podjetij z območja LASTNINSKO PREOBLIKOVANJE KOČEVSKEGA RAČUNALNIŠKEGA CENTRA KOČEVJE - Agencija Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo je v lastninskem preoblikovanju podjetja Računalniški center Kočevje -Ribnica, p.o., Kočevje predvidela prenos kapitala: na Sklad RS za razvoj 80,02 odst., Pokojninskemu skladu 9,99 odst. in Oškodninske-mu skladu 9.99 odst. Vsakdo, ki meni, da je s tako odločitvijo načina in kombinacije lastninskega preoblikovanja kršena njegova pravica oz. pravna korist, se ima možnost pritožiti in na ta način uveljavljati svoje pravice do 27. julija. VD. Štajerske, Dolenjske, Gorenjske, Primorske in ljubljanske regije, ki skupno razpolagajo z 2.500 varnostniki, varujejo 4.000 objektov in imajo 63 intervencijskih skupin, kar jim omogoča intervencijsko pokrivanje celotne Slovenije. Vsi člani skupine nastopajo finančno samostojno, poslovno pa kot skupina Varnost. “Če gre za večje področje, se med seboj povežemo in dogovorimo za skupen nastop,” pravi Dobovšek in dodaja, da si člani skupine med seboj ne konkurirajo. “Naše sodelovanje temelji na žfair playu’, in kdor tega ne upošteva ga lahko iz skupine izključimo. Seveda lahko vsak član izstopi tudi sam, kadarkoli to želi,” pojasnjuje Dobovšek. Vsi člani skupine razem Varnosti Maribor, ki ga že ima, so v postop- • V zbornico RS za zasebno varovanje je včlanjenih 205 varnostnih agencij. Licence za fizično varovanje ima 114 agencij, za tehnično varovanje pa le 21. Med temi je od nedavnega tudi kočevska varnostna agencija, ki bo, poslovno povezana s skupino Varnost, s 70 zaposlenimi, ki sedaj varujejo 60 objektov na področju kočevske in ribniške občine, dežurnim intervencijskim centrom in intervencijsko skupino, po novem lahko pokrivala celotno Dolenjsko in Notranjsko. ku pridobivanja certifikata kakovosti ISO 9000 in certifikata Zbornice RS za zasebno varovan- ZLATA MASA V LAŠČAH VELIKE LAŠČE - Letos je prišel na dopust v staro domovino tudi župnik Stanko Dolžina, in sicer iz Phocnixa v Arizoni. Župnik je laški rojak. Rojen je bil v Podsmreki. Duhovnik je že 50 let, zato je med obiskom v stari domovini bral tudi zlato mašo, in sicer 7. julija v cerkvi Marijinega rojstva v Velikih Laščah. je o usposobljenosti izvajalcev zasebnega varovanja. Poleg spoštovanja dogovorjenega načina sodelovanja, pa je to tudi pogoj za vse tiste, ki bi se še želeli pridružiti skupini. Po mnenju Urbana Dobovška bo članom sodelovanje v skupini Varnost prineslo večji poslovni uspeh, kar pa ob dejstvu, da so tako kot kočevsko tudi druge varnostne agencije precej prizadeli stečaji številnih slovenskih podjetij, še zdaleč ni zanemarljivo. M. LESKOVŠEK-SVETE Kljub popravilu so na magistralki pustili, očitno “za seme”, še mnoge kar velike luknje. Izvajalci omenjenih del na območju občin Kočevje in Ribnica naj bi si vzeli za zgled vzdrževalca magistralke na območju občine Velike Lašče in naprej proti Ljubljani. Tam je na magistralki zakrpana z asfaltom že vsaka najmanjša razpoka, takoj ko nastane. Tako različen odnos vzdrževalcev magistralke od Škofljice do Kolpe poraja različna vprašanja, kot: Zakaj prihaja do tako različnega (ne)vzdrževanja iste ceste? So si Ljubljančani odrezali za vzdrževanje svojega dela ceste več denarja kot Dolenjci? Če so merila za dodeljevanje denarja ista, pa je umestno vsaj še dvoje vprašanj: Ali Dolenjci ne prelivajo denarja za vzdrževanje svojega dela magistralke Škofij ica-Kolpa na druge ceste? Ali denar za dolenjski odsek ceste kje ponikne? Lahko pa tudi, da Dolenjci ne znajo gospodariti z denarjem ali pa niso dovolj vztrajni, da bi dobili za svoje ceste toliko, kot dobe Ljubljančani. Razveseljivo pa je, da je končno le popravljen doslej skoraj neprevozni cestni odsek od Male Gore (Kočevje) do meje z občino Dobrepolje. Ta cesta, se pravi od Male Gore do Strug, ki povezuje občini Kočevje in Dobrepolje, je še vedno makadamska, čeprav so na drugih slovenskih območjih asfaltirane tudi veliko manj po-membne ceste. J pR|M(. Tildi mladi rojaki med nami Te dni na obisku v Sloveniji obiskovalci pouka slovenščine v Kanadi in Argentini, v avgustu in septembru pa pridejo še njihovi učitelji STRUGE, KOČEVJE - V Tržiču v Strugah (občina Dobrepolje) je te dni na počitnicah družina Gregorič, ki sicer živi v Kanadi pri Torontu. Tatjana Gregorič že tretje leto poučuje slovenski jezik v petem razredu. Gre za dopolnilni pouk, ki je ob sobotah. “Našo šolo oz. dopolnilni pouk obiskuje že tretja generacija izseljencev, se pravi, da so jo že stari starši, starši in zdaj jo še njihovi otroci. Šolo je ustanovil Blaž Potočnik, ki je te dni tudi na obisku v Sloveniji. Pouk slovenskega jezika je v mojem petem razredu pred tremi leti obiskovalo 14 učencev, letos pa jih samo še 9. V tretjem razredu, ki ga obiskuje tudi moj sin, je 16 učencev. Značilno je, da je več obiska v prvih treh razredih, kasneje pa upada, ker je slovenska slovnica precej zahtevna. Naši učenci dobijo v srednji šoli dodatno oceno iz slovenščine, ki se šteje za tuji jezik,” pravi Tatjana Gregorič. Te dni so na 14-dnevnem obisku v Sloveniji tri skupine slovenskih maturantov, dve iz Kanade in ena iz Argentine, skupno 50 šolarjev. Kanadsko vodi Blaž Potočnik, Gregoričeva pa je njegova pomočnica. Na popotovanju po Sloveniji si bodo ogledali tako rekoč vse slovenske pokrajine, tudi Koroško v Avstriji. Na Dolenjskem bodo v nedeljo, 28. julija, obiskali Turjak, Kočevski Rog, Žužemberk, Muljavo in Stično, v ponedeljek, 29. julija pa si bodo ogledali Novo mesto, Otočec, Kostanjevico in Pleterje, v Krškem pa jih bo sprejel tudi župan. To niso edine skupine naših rojakov na obisku v stari domovini. Iz Kanade bo prispelo v Slovenijo še okoli 50 tabornikov, tudi preko izseljenskega društva Slovenija v svetu. Konec avgusta pa pride še skupina učiteljev slovenskega jezika, ki bo tu na strokovnem seminarju do prvih dni septem- bra' J. PRIMC Grajske smeti Prebivalci Trga žele vsaj tako cesto, kot je bila pred 500 leti KOSTEL - Grajski kompleks Kostel, ki je spomeniško zavarovanje edini tak kompleks v Sloveniji, kjer znotraj (nekdanjega) grajskega obzidja v svojih hišah še žive domačini. To so starejši ljudje, ki imajo zdaj težave z odpadki oz. s smetmi. Cesta od Grajskega hrama do naselja Kostel, ki mu domačini pravijo že od nekdaj Trg (ker se je tam nekdaj na varnem, znotraj grajskega obzidja, trgovalo), je slaba in slabo vzdrževana, da kamion Komunale ne more do Trga, prebivalci pa so stari in betežni, da tudi ne morejo dostaviti odpadkov po slabi cesti do dobre ceste oz. Komunalinega kontejnerja. Domačini in Turistično društvo Kostel že več let opozarjajo razne organe in tudi Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, ki obnavlja grajski kompleks, naj bi uredili ta 200-metrski odsek ceste ■ vsaj tako, kot je bil urejen pred 500 in več leti. Potem s pobiranjem odpadkov ne bi bilo težav, saj je bila takrat cesta prevozna tudi za težke vozove, danes pa ni. Domačini bi cesto tudi sami obnovili, a kaj ko se boje, da ne bi potem spet protestirali strokovnjaki, da cesta ni strokovno izpeljana. Zato naj strokovne institucije končno vendar nekaj nare-de, sicer bodo krajani prisiljeni ukrepati po svoje. Ne bi pa bilo lepo, ko bi zaradi odpakov izbruhnila v Trgu kakšna huda bolezen in bi pobrala še tistih nekaj starih prebivalcev in tako na Slovenskem ne bi imeli več grajskega kompleksa, ki je poseljen z ljudmi domačini. j.pRIMC KRATKE KOSTELSKE PREKRATKO BALINIŠČE -Balinišče pri banki je treba povečati in napraviti nove steze, so ugotovili pri Turističnem športnem društvu Kostel, ki prireja razna tekmovanja v balinanju. NOVA POSTAJALIŠČA - V kratkem bodo izdelani načrti za avtobusne čakalnice. Te dni pa bo dokončan tudi projekt za pločnik ob magistralni cesti od banke do križišča za Faro. KAJAK KANU ŠOLA - ZTKO Kočevje in TŠD Kostel sta že prejela prve prijave za letošnjo kajak-kanu šolo, ki bo od 12. do 16. avgusta, 17. avgusta pa bodo izpiti na progi od Potoka do Žlebov. Takrat bo na isti progi hkrati tudi kajak-kanu-rafting spust. OBNOVITI GRAD KOSTEL - Odbor za pospešitev obnove gradu Kostel je dobil za novega predsednika Andreja Pečnika. JUTRI FOTOGRAFSKA RAZSTAVA - Jutri, 26. julija, bodo v prostorih banke odprli razstavo fotografij Janeza Papeža, podpredsednika Fuji kluba Ribni-ca-Kočevje, dobitnika mnogih priznanj in nagrad na raznih razstavah in tekmovanjih. Razstavil bo motive iz območja Ko- LOVSKI ABRAHAM - Lovska družina Banja Loka bo to soboto, 27. julija, praznovala 50-letnico obstoja. Ob tej priložnosti bo zabava s srečelovom. ŽIVAHNO NA ŽAGI - Minuli teden so prispeli taborniki tudi na Bartolov prostor za taborjenje in je zdaj ob Kolpi živahno, saj deluje tudi kamp pri Samsovem gostišču, ki pa ni namenjen mladim tabornikom, ampak drugim dopustnikom (podobno kot kamp v Dolu). PLOČEVINO V KONTEJNER - Pločevino in druge kovinske odpadke odlagajo domačini in turisti v glavnem v kontejner, ki je zdaj pri čistilni napravi v Fari, kasneje pa ga bodo prestavili v kamnolom nad Faro. Nekateri domačini pa še vedno odlagajo večje kose kar ob magistralki, česar naj ne bi več počeli. Dinos pobere tudi kovinske odpadke ob kontejnerju, medtem ko Komunala odpelje s pokopališč le svoj kontejner z odpadki, ne pobere pa vrečk z odpadki, ki so ob njem. Upajo, da se bo tudi Komunala poboljšala. Tatjana Gregorič, ki poučuje slovenščino v petem razredu slovenske šole v Torontu, je te dni na obisku z družino v Tržiču v Strugah. (Foto: J. Primc) DOLENJSKI LIST uaš čeirišou prijatelj NASI rl OBČI M DOBOVŠKI GASILCI Z NOVIM VOZILOM-Jože Antončič starejši (na sliki v ospredju drugi z desne v klobuku) je izročil ključe novega gasilskega vozila Antonu Jerlahu, predsedniku PGD Dob pri Šentvidu. Vozilo so blagoslovili in ga simbolično krstili s šampanjcem; slednje kaže fotografija. Jožetu Antončičuso kot gasilskemu veteranu podelili posebno priznanje in zahvalo za dolgoletno delo v gasilstvu. (Foto: L. M.) Njih delo ni le gašenje Gasilska slovesnost v Dobu pri Šentvidu - Novo vozilo DOB PRI ŠENTVIDU - Prostovoljno gasilsko društvo Dob pri Šentvidu je v nedeljo v Dobu prevzelo novo gasilsko vozilo. Župan občine Ivančna Gorica Jernej Lampret, ki se je med drugimi udeležil slovesnosti, je ob tej priložnosti poudaril, da so dobov-ski gasilci zelo dejavni. Rekel je, da delajo pred požarom, med požarcm in po požaru. Lojze Ljubič, p dsednik občinske gasilske zveze vančna Gorica, je izrekel Dobu in tukajšnjim gasilcem priznanje in pri tem rekel, da kraj z gasilstvom in urejenostjo vasi ne zaostaja za podobnimi evropskimi naselji, v dokaz temu pa se bodo s svojim gasilskim domom udeležili tekmovanja za izbor najlepšega tovrstnega objekta v državi. Predsednik sveta KS Dob Anton Čebular je v nedeljo na gasilski slovesnosti rekel, da je to “dan veselja za naš kraj”. Poudaril je požrtvovalnost gasilcev in spomnil na akcijo, v kateri so člani gasil- MAJHNO IN VELIKO IVANČNA GORICA - V občini sprejemajo odlok o priznanjih. Krajani se čudijo, da tako majhna in šibka občina hoče imeti tako veliko priznanj in nagrad. skega društva pomagali obnoviti v požaru uničeno poslopje. S tem je pritrdil besedam župana Lampreta. Na slovesnosti so zbrane poleg lokalnih gasilskih funkcionarjev nagovorili tudi predstavniki drugih gasilskih društev in organizacij ter Cerkve. V slavnostni paradi in na zbornem mestu je igrala stiška pihalna godba. L. M. KO SE NABERE IVANČNA GORICA - Občinski svet je sprejel terminski plan svojih sej. No, doslej ni bila še niti ena seja na določeni dan, ampak takrat, ko se je nabralo dovolj gradiva. Terminski plan pa imajo, pa še moderno se sliši. NAJEMNINA IVANČNA GORICA - Nova občina Ivančna Gorica plačuje najemnino krajevni skupnosti, v kateri ima sedež in ki jo je ustanovila sama. To je precej zanimivo. Še bolj zanimivo je, da občina tej krajevni skupnosti daje denar še posebej iz proračuna. Višnjani tako ne vedo, kdo je glavni: ali občina ali krajevna skupnost. Včasih je ta dvojnost za katerega od velmož mogoče celo dobra rešitev, saj krajani ne vedo, na koga naj bi se jezili. Vaščani širijo cesto Odvozili preko tisoč kubičnih metrov zemlje - S prostovoljnim delom precej omilili račun ARDRO PRI RAKI - Ker je dva kilometra dolga cesta med Rako in vasjo Ardro, ki je sicer pred 25 leti med prvimi v krajevni skupnosti Raka dobila asfalt, preozka, promet pa je vse gostejši, zaradi česar se je zgodilo že precej nesreč, po njej pa hodi veliko otrok, so se prebivalci vasi Ardro odločili, da cesto razširijo. Sedaj se vaščani ukvarjajo z zemeljskimi deli. Krajevna skupnost j im je pomagala s peskom, ko pa bodo cesto preplastili z asfaltom - to se bo verjetno zgodilo prihodnje leto -upajo tudi na pomoč občine. Do sredine julija so odvozili preko tisoč kubičnih metrov zemlje, dro- biti bo treba še kamenje, položili so preko 100 metrov cevi za od-vodnjavanje, naredili skoraj 100 metrov škarpe, navozili pa so tudi 300 kubikov peska, kar še ni končna številka. Predračunska vrednost za zemeljska delaje bila okrog en milijon tolarjev, račun pa so vaščani precej omilili s številnimi prostovoljnimi urami. Pri delu imajo dve težavi; potrebno bo sanirati plaz in popraviti most, ki meji na krajevno skupnost Senuše. Sicer pa sta vztrajnost in sodelovanje v tej vasi obrodila sadove tudi pred dvema letoma, ko so postavili kapelico, kjer je vsakoletno žegnanje sv. Florjana. T. G. CESTA BO ŠIRŠA ZA METER DO METER IN POL - Vaščani so tako kot pred dvema letoma, ko so gradili kapelico, stopili skupaj in se odločili, da razširijo cesto, na kateri je vse več prometa. Upajo, da bo asfalt položen prihodnje leto. Pod novo streho sešijejo več Induplati Mokronog proizvaja v novih prostorih - Sodelovanje z Doremo tudi v prihodnje - Kljub manjšemu zanimanju za počitniški program Dorema povečuje prodajo MOKRONOG - Induplati Mokronog, d.o.o., ki posluje v holdingu Induplati iz Zgornjih Jarš, je pred časom preselil proizvodnjo v novi prizidek pri stari tovarniški stavbi. Dograditev teh prostorov dokazuje, da v mokronoški šivalnici delajo “s polno paro”. Tako bodo nadaljevali po vsej verjetnosti tudi v bodoče, saj so podpisali pogodbo o desetletnem sodelovanju z nizozemskim podjetjem Dorema in računajo, dajo bodo pred iztekom še podaljšali. Prizidek, ki so si ga spričo zadostnega števila naročil želeli dalj časa, je v tehnološkem pogledu v marsičem izboljšal razmere v mokronoškem Induplatiju. Medtem ko so prej proizvajali v dveh nadstropjih, zdaj delajo v enem, kar je skrajšalo in pocenilo transport med posameznimi delovnimi postopki. Ob preselitvi v omenjene nove prostore so tudi kupili nove stroje, polagalnega, varilnega in nekaj šivalnih. Tako so tudi povečali produktivnost. Mokronoški Induplati izdeluje baldahine za počitniške prikolice, dodatne kabine k baldahinom, šotore ter različne platnene nadstreške in senčnike. Gre skratka za proizvodni program, ki je najtesneje povezan z bivanjem v počitniških prikolicah. Zanima- INDUPLATIJEVE ŠIVILJE - Induplati Mokronog bo po poletnem dopustu predvidoma zaposlil nekaj šivilj, verjetno šest. To namerava zaradi tega, ker računa, da bo v naslednji sezoni, ki se bo začela po dopustu, povečal obseg proizvodnje za petino. (Foto: L. M.) nje za te izdelke v Evropi v zadnjem obdobju upada, kar bi lahko ogrozilo tudi prizvodnjo v Mokronogu. Vendar, kot pravita direktor Induplatija Mokronog Pavle Stoimenovski in vodja proizvodnje v Mokronogu Stane Stih, je šlo za zdaj vse dobro. Dorema na mednarodnem trgu očitno stoji trdno, saj v omenjenih nerožnatih časih celo povečuje prodajo. Tako se jim tudi v Induplatijevi mokronoški družbi ni treba bati, da bi • V Mokronogu s 70 zaposlenimi v dveh izmenah lahko mesečno izdelajo npr. 1.000 baldahinov, 300 senčnikov in 150 kabin, s tem da posamezni proizvod nastaja glede na zahtevnost izdelavnih operacij od pol ure do 7 ur. To je podatek, kije veljal pred selitvijo v prizidek. morali zmanjševati proizvodnjo. Induplati Mokronog si je položaj utrdil in si ga še krepi s sodelovanjem z Doremo, s tem da ne gre za t.i. Ion posel. Podjetje ima s tem nizozemskim veletrgovcem trdne poslovne stike, da si je pri njem lahko sposodilo sicer manjši del denarja za gradnjo omenjenega prizidka k mokronoški tovarni. L. M. Pred elektrarno poskrbeti za ribe Ribiška družina Sevnica upravlja s skoraj 200 hektari voda -165 ha onesnaženih -40-letnica delovanja in nov ribiški dom - Veliko uspehov, a tudi neuresničen načrt SEVNICA - “Lahko se pohvalimo, da dobro gospodarimo z vodami, ki so nam zaupane. 163-članski kolektiv ljubiteljsko opravlja vse naloge, kijih zahteva današnji čas. Upravljamo z vodami skupne površine skoraj 200 hektarjev, od katerih je žal onesnaženih 165 hekarjev. Vsako leto čistimo brežine in struge rek in potokov, kar sicer pomeni le majhen prispevek k čistejšemu in bolj prijaznemu okolju,” pravi Slavko Češek, predsednik izvršilnega odbora ribiške družine Sevnica. Zaradi vse bolj onesnaženih voda so sevniški ribiči začeli graditi ribnike. Tako so ga že dobro leto po ustanovitvi družine naredili v Sevnici, nekaj let pozneje še v Bruni vasi in Krmelju. Leta 1985 so zgradili ribnik v Lokah pri Zavratcu. Tu je bila preteklo nedeljo tudi proslava ob 40-letni-ci ribiške družine Sevnica in otvoritvi novega ribiškega doma. Sevniški ribiči gospodarijo tudi z ribnikom Štrit in z nekaj manj- ANTON MAVER PREDSEDNIK MOKRONOG - Novi svet krajevne skupnosti Mokronog je imel 12. julija prvo sejo, na kateri so Antona Mavra z javnim glasovanjem izvolili za predsednika sveta KS. Podpredsednik sveta je Janez Bregant. Člani sveta so poleg omenjenih še Marjan Bale, Antonija Borštnar, Peter Deu, Pavel Jevnikar, Jože Kopina, Franci Kos, Božo Kostrevc, Vera Tratar, Vinko Vrabec, Anka Zajc in Jure Žlajpah. Da bodo o predsedniku sveta glasovali javno, so se odločili s predhodnim glasovanjem, kjer so zavrnili Mavrov predlog, da bi se o predsedniku sveta izrekali tajno. širni ribniki. “V vse te ribnike smo vložili kar precej ton krapov. Zgradili smo tudi ribogojni obrat v Lazah pri Boštanju, kjer naši ri-bogojci pridelajo na stotisočc mladic potočne postrvi in podusti, ki jih uspešno vlagamo v gojitvene potoke. Pri tem seje treba spomniti na njihovo garaško delo. Vso * O vodi, za katere čistost se tako zavzemajo ribiči, so osnovnošolci pisali spise. Matej Jazbinšek, učenec 7. c razreda OS Sava Kladnika Sevnica, je za spis o vodi dobil 1. nagrado Zveze ribiških družin Novo mesto in 2. nagrado Ribiške zveze Slovenije. Spis je prebral tudi na nedeljski slovesnosti pri ribiškem domu v Lokah pri Zavratcu. pohvalo namenjam mladim ribičem in tekmovalcem,” poudarja Češek. Ribiči so opravili veliko dela, obžalujejo pa, da so vložili veliko denarja tudi v načrte, ki jih niso mogli uresničiti. Tako žal niso narediti načrtovanega precejšnjega ribnika, ob katerem bi bilo tudi športno in rekreacijsko središče. Do gradnje ni prišlo, kot navaja Češek, zaradi nesporazuma z gozdarji in drugimi pristojnimi. Ribiči so plačali tudi drag načrt za ribjo stezo v reki Mirni nad predvideno hidroelektrarno Bošlanj. Steze šc vedno ni, vendar jo bo treba zgraditi pred pričetkom gradnje hidroelektrarne, kot poudarjajo ribiči. Po Češkovih besedah so imeli v preteklosti kar precej težav z uveljavljanjem novega zakona. Novitet so se branili predvsem tisti ribiči, ki jim je bilo ribje meso pomemben vir prehrane. L. M. ZNAK ALI KAJ? - Ob cesti med Šentvidom pri Stični in Dobom pri Šentvidu je tudi tole. Mimoidoči domnevajo, da je prometni znak, ki je bil včasih okrogel in na katerem je pisalo 30. Ali se ne motijo? (Foto: L. M.) ENI IN DRUGI IVANČNA GORICA - V občinskem časopisu Klasje nimajo kaj iskati strankarske objave, čeprav so bile v preteklosti dane pobude, naj bi imele stranke v glasilu na voljo eno brezplačno stran. Zanimivo pa je, da je imela ta prostor Zelena alternativa, ki niti v občinskem svetu ni. ZDELANI SVETNIKI IVANČNA GORICA - Seje občinskega sveta so praviloma dolgotrajne. Svetniki se zato vse bolj nagibajo k odločitvi, da bodo s seboj na seje nosili blazine, najbolj zdelani pa imajo v mislih celo postelje. O čem dodatnem se zdaj ne govori niti najbolj naskrivaj. OBLETNICA IN NOV DOM - Ribiška družina Sevnica je z nedeljsko proslavo v Lokah pri Zavratcu proslavila svojo 40-letnico in otvoritev novega doma. Na sliki: trak pred domom so skupno prerezali gostje, med katerimi so bili poleg ribičev tudi najvišji predstavniki občin Sevnica, Trebnje, Litija in Škocjan. (Foto: L. M.) Krjavljeve iskri UČINEK - Krščanski demo«, 2 ti sc zaman hvalijo, da so predli!, li, naj bi občinski svet zasedal W , sejne sobe. Tako selitev svetli r< namreč predlagal Igor Bončtfjdkc vodja svetniške skupine SDS. Z*. Krši danjc v različnih krajih je pripor# med zato, da svetniki ne bi trpeli na#cem Prvi tej: ratonskih sejah na 25 kvadrati metrih sejne sobe in da bi m' spoznali svojo občino. V župan# 11 sc sploh ne zavedajo, kakšno v#sea; ko delo je Bončina šc naredil. Cc sc nadaljevalo, kar je predlagal socialdemokratski svetnik, to jc, bi občinski svet tudi v bod® zasedal v cerkvah in samostani!* sc iz politično-higienskih razlol sej gotovo ogibala LDS, in žuf Jernej Lampret bi bil rešen prt katerega neprijetnega vpraša Franca Godcšc. NE PREGLASNO - Na k' jevno tablo, ki označuje Vit Stični, jc nekdo napisal Olimp' To jc naredil najbrž kateri od m jačev nogometnega kluba Olirt ja. Če je res privržence tega lj[ “K( Mr nev- mer noši da" liko Krš le c 2ap de i iz K v d: ljanslfcga kluba in če sije upal v* krajih napisati ime “Ijubljans* srajc”, naj mu povemo, da s1 okolici Vira tudi navijači, ki nat jo za svoje domače nogometaše.' jc zadeva resna, pove dejstvo, d® med nogometaši v virski oko tudi tako imenovani “debeli”. “ pna teža ekipe “debelih” prest pol tone, in če so težki tudi njih navijači, bodo morali navijači 01 pije iz Vira in okolice paziti, ds' bodo preglasni. , -. ŽUPAN IN DRUGI - Bene*bol sko črpalko v Zagradcu jc odi tajnik občine, župana pa ni bilo otvoritvi objekta, ki jc velik* pomena za vso krajinsko vohj enoto. Zato pa jc bil župan v n®' '0 Ijo na gasilski slovesnosti v D# len pri Šentvidu. Nekateri kraj' tin vprašujejo, zakaj ga ni bilo v j njr ne se r več 2go sed km ma tai bol . j t gradcu, drugi pa ugibajo, če m j na dobovsko gasilsko prosi* ............ r anjo m’ samo zato, da bi dobil priznanf Trebanjske iveri ILEGALA - Novi sveti krajev* skupnosti v občini so v glavnct** v ilegali. Alijih jc sram ali strah. sc ne pokažejo? Denarja tako nimajo, da bi kaj obljubljali* tako nimajo, lileem. , ZELENJE - Mokronoški g(j bo svoja nova stoletja verjetno “ segel okrašen kot nevesta, sa) zdaj že kar lepo zelen. Tudi po st* nicah bi že lahko natrgali zclcnj® enodnevni obrok pravkar odst' ljcncga teleta. Kakor koli že, •**. narava razvalino in hribček tl lepo odeva v izvirno zelenje, d# . bo lahko spet kmalu začela j#*J 'e olepševalna akcija, kakršna jev p* teklosti dvignila toliko prahu ***' *g* ; U • J domačini. Ker torej vse lepo r*sl’ bodo kmalu lahko vzeli sekiric®., drugo orodje v roke takratni k<*j ki sekanja in po njihovi akciji s® y lahko zgražala tista polovica M# ronoga, ki jc bila ob zadnjih jav*. delih vsa navdušena. Naj sc v k** krešejo mnenja o urejanju gradu grajske okolice, če zc nimajo’ Kresne noči na gradu. , IZBOKLINE - Na cesti MrtJ Trebnje je znak, ki opozarja izbokline na cesti. Opozoril#' podobno norčevanju. Tam, Nf j, stoji znak, jc namreč cesta že t*j " zdelana, da je jasno vsakomur J S tukaj na kakšno prijetno vožnjo' more niti pomisliti. Sevniški pabe M UČ -“fostoj. popotnik, '#,, rini, da luč, ki tvojo pot op*:^ LUČ spomni, prižgali tisti so, ki omahn večno noč pred rojstvom dncj^. Napis, ki jc na kipu v Scvnic*. Trgu svobode, opozarja torej na L Luči pa, kot jc videti na krtj, samem, ta spomenik ne doh^, ravno veliko, saj jc napeljav*, močno razpadla. Če zanem**, podrobnosti, seveda sploh nc pr( zijo, da ta spomenik nima žafh|Cj( da jc poraba elektrike manjša-.^ novodobnih spomenikov več. k* j. i' novodobnih spomenikov osvetljeni, tako da sc porabi trike toliko kot včasih ali celo';. Sploh pa sc taka poraba nc rtcj Včasih se “ i sc jc reklo: pozlatil in plačal. •Vse bo na* Danes Pl reče: "Bo že Bog poplačal, v ^ primerih pa Elektro pošilja Scvni-čanom. . a JAVNOST DELA - V ScvniC* sedežem firme Ajdina Bau s#(lT tleh tclevizoi “ o rji. Mesto sije že ^ vorilo, zakaj so lam. Zupa*1. j predstavil svoje delovanje tud”, televiziji. Dejstvo, da so TV-SjM jemniki na javnem mestu, pajUu vezano z željo občanov, da u* jf najširši krog ljudi kar najvef , vedel, kaj v resnici dela nj*p župan. it PRIVOŠČLJIVOST - Žensk*], pred dnevi tako nesrečno puliju rdeč golf, da je blizu gostilnu obali zadela v robnik in na avrtp j bilu poškodovala prvo kolo. Avl a šel več naprej, zato jc s pon*# j, kar i i jc s bližnjega kar na cesti zameni^ kolo. Dogodek je od daleč spUji Ijalo nekaj oseb. Popravilo na ‘jS jc zelo razburilo enega od nrtw opazovalcev iz črnega audija.1 a vek se je besen ozrl proti k* * “nezgode" in rekel, da tli biU’ Pgsf ko bi se kdo še zaletel vanje, d® H na cesti menjajo kolo. No, srt) u golf jc res oviral promet, vend*',, ga manj časa, če bi se mimo n) pripeljalo več ustrežljivih Iju®,. manj nervoznih pametnjakovič Urške novice Dl. OGLEDI VLEČEJO - Zadnje :#fcase smo priče gorečim besednim ti obračunom med novim predsed-:ii nikom občinske organizacije SDS Krško Danilom Koritnikom ter ^ med “tovarišema” Silvom Goren-tip6® 'n Alfredom Železnikom. JPrvi se očitno kljub mladosti pre-«ceJ spozna na zgodovino in tudi vi sedanjost, njegovo pisanje pa je j P°'no najrazličnejših bolj ali manj "Vsakdanjih izrazov kot na pri- I, “ter “brkati ali golobradi nedo-li Jošenčki in shizofreniki iz vzho-. “prekrojevalci zgodovine”, ‘I Plačanec srbske Udbe, ki je za j, 3°f uničil še veliko podjetje ‘Savpctnn hnrpfp laoal a8 v V u,,ltu »čuku puujcijc v Inskem”, “zavestno hočete lagati p Se danes”, in še nekaj sočnih je Napisal v časopis za Posavje. Glede na to, da je mladi predsednik I" . 'V, Uti J C IllldUl JJICUČJCUIllIk 3lz iškega še ne tako dolgo dobil V dar majico, na kateri je pisalo KO BOM VELIK, BOM JA- II~w uura v 1.1.1 r\. mjivi J/\- st JANŠA”, lahko rečemo, da siSe njegove želje uresničujejo. Še več. Glede na zagnanost razlage Rodovine in ocenjevanja črne sedanjosti se lahko zgodi, da bo ;ljklnalu ce|0 janez Janša dobil id n'ai>co in nov zgled v Krškem. Le ^2k3P*s k° mal° drugačen: “Ko I« 6°m velik, bom Danilo”. !| nesrečni račani - zdra- j !stVo bi bilo v krški občini veliko °°lj urejeno in predvsem dostop-,i "°, če občina ne bi bila tako raz- « vuvuia ui uua tunu tur,- [ n,ca na Rako, gre že po enem v ^esecu na porodniško. Tako se je 8°dilo menda kar trikrat.” Ko J110 fied krajani preverjali, kako Var stoji, nam je eden od njih Preplašeno dejal: “Pa nismo mi n'č krivi!” potrebujemo i.soo prebivalcev VEČ - Če bi bilo v 'čini 30 tisoč prebivalcev, bi bili P° republiških normativih upra-.1Ceni do dveh dežurnih ekip. Žal v občini 1.500 prebivalcev pre-alov in eden od svetnikov je že Prožil vprašanje, kje dobiti “pri-n anjJUjaj”. Le namig: glede na >ij ^°zično razmnoževanje prebili alcev v Kerinovem grmu bo ver-e*n° razlika kmalu dosežena. • • • IZŠLA JE ŠKATLA S POKROVOM j. KRŠKO - Založba Opus iz Kakega vabi to soboto ob 20. r‘v prostore športnega društ-|.a Dolenja vas (bife Balinček), Jer bo predstavitev pesniške . 'fhe Škatla s pokrovom av-°Hce Marije K. Mirtič. V pro-|ramu bodo sodelovali: Ana ostohar, Natja Jenko Sunčič, ergej Verč, Martin Šušteršič in Novo v Brežicah Zanimivosti - Pred dnevi L ----------- ------------ „vpišece pripotoval nizozem-ski luris* • - r v r,st in s kamero snemal zanimi-sti tega lepega kraja. Kaj vse je v0’s*caj med tem svojim fotolo-a|.n,.i ni znano, zato se tudi ne ve, „ je s kamero v rokah hodil Jta°holi tudi blizu trgovine in lahu e Krajevne skupnosti. Tam bi lahk nk0 tistega dne, mogoče pa tudi p Kdaj prcj jn potem, posnel 'ločno smetišče, ki ga ima nek- ^^t^bžnji napol garaži. Tam je D . - veliko papirja in smeti, ki vohljajo ne le poglede obisko- |e Ccv> Pač pa tudi znamenite želj16 ntuhe, ki se s sončne pripe- dj na smetišču bržčas hodijo hla-v senco na mize bližnje gostil- .DSODNI MOST - Če je pre- letv.alstvo okoli Brežic pred sto j ' usodno povezal železni most Z i n C atj.. ki fflm I > ‘"irn Krko in Savo, bi zdaj lahko id ,e duše rekli, da jih je isti HaS* sPet razdelil. Kranjci tako reh za Promet v °bch sme- s' spet razdelil. Kranjci tako ljr“' medtem ko so na drugem oeSu Save za enosmernega. anost dvosmernega prometa v "lenda proučili zgolj zaradi 'rajanja predsednika pristojne-u 0(lbora občinskega sveta. On v "arnreč iz Krške vasi, torej ranjec. jL^pUEŽ - Parkiranje že dolgo Brežičane in vse kaže, da jih 0 Ko so oni dan razpravljali lna-nzn'h rešitvah, je bilo slišati Pobudo, da bi tistim, ki gre-pe na občino in tam opravijo v Pa 7\ni'nutah, morali omogočiti rC(j 'ranjc zastonj. Ideja je v d h. samo ne vemo še, kje bi >hi|i tiste, ki bi na občini kaj av*li že v petih minutah. liiLAji i "v I A mm iz ma 3 c i Posodobitve za večjo varnost NEK Že letos podpis pogodbe za dobavo uparjalnikov - V programu modernizacije tudi izgradnja simulatorja - Minimalni vpliv jedrske elektrarne na okolje KRŠKO - Jedrska elektrarna Krško je v zaključni fazi triletnega programa modernizacije, ki so ga priporočile mednarodne misije za jedrsko energijo. Ena od bistvenih varnostnih elementov je kadrovska stabilnost, ki je v NEK na visokem nivoju, v zaključnem programu modernizacije objekta pa je tudi zamenjava uparjalnikov, kar naj bi se zgodilo med remontom leta 2000, ki zato ne bo daljši od rednega remonta. Nuklearna elektrarna Krško sodi glede na vrsto reaktorja v tisto skupino jedrskih elektrarn v svetu, pri katerih so uparjalniki nesporno šibka točka glede dolgoročnega obratovanja. V svetu je danes okoli dve tretjini elektrarn že zamenjalo uparjalnike, trenutno stanje uparjalnikov v Krškem pa po 15 letih obratovanja zahteva odločitev glede zamenjave brez nadaljnjega odlašanja. V elektrarni so že zbrali mednarodne ponudbe, še letos bodo verjetno podpisali tudi pogodbo; ker je izdelava uparjalnikov časovno zahteven proces, saj traja tri leta, pa bo zamenjava možna leta 2000. “To ne pomeni, da smo prepozni, saj smo kot alternativo zamenjavi vlagali v vzdrževanje in posodabljanje obstoječih uparjalnikov,” je KDAJ PREPLASTITEV CEST? KRŠKO - Svetnik občine Krško Jože Tomažin je na eni od sej postavil vprašanje, kdaj se bo pričela preplastitev cest Brezje - Brezovska Gora, Drenovec - Veliki Trn, Straža - Podulce, Leskovec - Velika vas in Gmajna - Loke Vo-lovnik. Oddelek za gospodarsko infrastrukturo je takoj po sprejetju proračuna za letošnje leto razpisal javni natečaj za izbor najugodnejšega izvajalca za celoten program, ki se izvaja po fazah in predpisanih rokih. Konec junija je bilo javno odpiranje ponudb. Po pregledu in sklepu komisije za oddajo del bodo sklenjene pogodbe z najugodnejšimi izvajalci del. V pogodbi bodo določeni roki izgradnje razpisanih del. DRŽAVNO PRVENSTVO DEČKOV IN DEKLIC V PLAVANJU LJUBLJANA - Na letnem državnem prvenstvu dečkov in deklic, ki je bil minuli vikend v Ljubljani, so sodelovali tudi plavalci Vitacela Celulozarja. Fantje so zasedli skupno 5. mesto, dekleta pa 12. mesto od 17 prijavljenih klubov. Med posameznimi rezultati izstopa 2. mesto štafete 4 x 200 prosto, s čimer so Tomaž Jevnik, Rok Kerin, Franci Pavlič in Jaro Kovačič presegli vsa pričakovanja. Blizu medalje so bili tudi Jaka Marušič na 100 m prsno in ponovno štefeti 4 x 100 m prosto ter 4 x 100 m mešano, ki sta osvojili 4. mesto. Med eno leto mlajšimi, ki tvorijo posebno kategorijo, seje izkazal Dimitrij Subotič s 3. mestom na 100 m delfin in 4. mestom na 200 hrbtno, ter Kristina Klemenčič s 7. mestom na 100 m prsno. B. B. na seji sveta v Krškem dejal glavni direktor NEK Stane Rožman. Svetniki so namreč obravnavali poročilo o obratovanju in varnosti nuklearke, saj je zaradi posegov potrebna sprememba in dopolnitve ureditvenega in lokacijskega načrta, kar naj bi svetniki občine Krško pojavni razgrnitvi sprejeli še letos. Modernizacija vsebuje tudi izgradnjo simulatorja za usposabljanje operaterjev, s čimer bodo zagotovili visoko raven usposobljenosti operativne ekipe. Na lokaciji NE Krško je potrebno z ustreznimi ukrepi v okviru obstoječega obratovalnega dovoljenja zagotoviti začasno (prehodno) skladiščenje vseh odpadnih in Otrokom želijo popestriti počitniške dni Ta teden delavnice Centra za socialno delo Brežice BREŽICE - Brežiški center za socialno delo v teh dneh ne gasi samo že nastalih socialnih problemov. Njegove delavke so pod vodstvom Metke Žigante pripravile cel teden različnih dejavnosti, v katere želijo vključiti čimveč otrok, mestnih in primestnih, ki so v času počitnic prepuščeni sami sebi in se po nekaj tednih brez šole že dolgočasijo pred bloki ali televizijo. Delavnice za otroke so odprle svoja vrata v začetku tega tedna, ko je skupina otrok pod vodstvom študentke likovne akademije oblikovala iz gline in sodelovala pri igrah z žogo. V torek je študentka socialne pedagogike vodila mladinsko delavnico, včeraj so se otroci v organizaciji Centra za socialno delo odpravili na kopanje v Klunove toplice, medtem ko je danes spet na sporedu nova likovna delavnica. Ves dopoldan (od 9. do 13. ure) mlajši in nekoliko večji otroci ustvarjajo v avli dijaškega doma ali pa rišejo z barvnimi kredami po brežiških igriščih. Za jutri (zbor je spet ob 9. uri v avli dijaškega doma) otroke Brežic in okolice vabijo na planinski izlet na Cirnik, kjer bodo vsi udeleženci dobili tudi malico. Teden počitniških delavnic bodo v brežiškem Centru zaključili sredi prihodnjega tedna, ko bodo v sodelovanju s Studiom Brežice in Agencijo Taj peljali nekatere otroke, ki sicer nimajo možnosti, da bi šli kam na počitnice, na enodnevni izlet na morje. B. D. G. drugih radioaktivnih materialov do izgradnje trajnih odlagališč oziroma do razgradnje elektrarne. Količina nastalih odpadkov se je v primerjavi s prvimi leti obratovanja zaradi stabilnega obratovanja zmanjšala, v pripravi pa je tudi posodobitev sistemov za obdelavo radioaktivnih odpadkov z nekaterimi novimi rešitvami. Nova tehnologija, katere izvedba in zagon sta predvidena v tem oziroma prihodnjem letu, temelji na sušenju v sodu. Tako bi nastala le petina sodov z izrabljenimi ionskimi izmenjevalci v primerjavi z zdajšnjim letnim porastom, z novo tehnologijo pa dosežejo celo 95-odstnotno zmanjšanje števila sodov z goščo iz izparilnika. T. G. PRENOVILI IN RAZŠIRILI DISKONT - Podjetje Vino iz Brežic je v preteklem tednu odprlo prenovljene in razširjene prostore diskontne prodajalne pri gradu. V njej je zdaj več prostoru za kupce pa tudi število izdelkov se je povečalo za tretjino. Zaradi diskontnih marž so cene blaga tu za 6 do 14 odstotkov nižje kot v klasični maloprodaji. Prodajajo vse, kar sodi v živilsko trgovino, poudarek pa je na pijačah iz polnilnih linijah Vina Brežice. Ker se v diskontu oskrbuje tudi dobršen del brežiških in krških gostincev, jim ponujajo tudi vina drugih proizvajalcev. (Foto: B. D. G.) V Do novembra naj bi se vselili Cehi Vlada Republike Slovenije si je z krškim Vidmom zagotovila 10 milijonov mark za financiranje splošnih državnih koristi - Izselitveni nalog za Vitacel in Videm papir KRŠKO - Zgodba o krškem Vidmu je očitno dobila novo poglavje, s tem ko je ljubljanska družba ICEC, ki je sicer češkega porekla, podpisala posebno pogodbo z vlado Republike Slovenije. S to pogodbo je vlada med drugim dobila nekaj denarja v državni proračun in v zameno za to obljubila, da bo Jaroslavu Dostalu, direktorju češkega holdinga ICEC, kar se da olajšala pot v Slovenijo in v Krško. Vlada seje ob podpisu pogodbe dogovorila, da bo družba ICEC plačala slovenskemu državnemu proračunu 10 milijonov mark. Kot posebej opozarja v svojem sporočilu odvetnik češkega holdinga Miro Senica, omenjeni znesek ne pomeni zvišanja kupine, saj ta denar pripada proračunu Republike Slovenije in je očitno namenjen zaščiti narodnogospodarskih interesov. V omenjeni pogodbi seje družba ICEC zavezala, da bo za dejansko izpolnitev pogojev slovenske TRŽNICA V KRŠKEM SE ŠIRI TUDI PO PARKIRIŠČIH - Tudi tržnica na Vidmu r Krškem ni več to, kar je bila nekoč. Število stojnic in tovornjakov, na katerih ponujajo blago vseh vrst, se vztrajno širi, tako daje tržnični prostor postal premajhen in so prodajalci zasedli tudi parkirišče. Širitev tržnice bi bila smotrna, zato letošnji občinski proračun predvideva sredstva za izdelavo dokumenta, ki bo opredelil rešitev problemov na tržnici, tako širitve same tržnice kot tudi prometne ureditve. Dokument bo osnova za vse posege v prostor na tržnici. (Foto: T. G.) 70 let gasilcev Obrežja Ob jubileju novo vozilo in operativni center za zveze -Razvili prapor in podelili priznanja MOST DOBIVA NOV VRHNJI SLOJ - Kostanjevica je značilna tudi po lesenih mostovih, ki pa so zaradi gostega, predvsem pa težkega prometa večkrat v slabem kot v dobrem stanju. Mostova namreč dovoljujeta do 12 ton težak promet, znano pa je, da čezen vozijo tudi do 50 ton težki tovornjaki. Oba mosta čez Krko sta bila popolnoma obnovljena pred petimi leti, te dni pa delavci Cestnega podjetja Novo mesto sektor Krško končujejo z menjavo gornjega sloju desk na mostu pri klavnici. Ko bodo ta dela končana, bo obnove vrhnje plasti deležen tudi most pri trgovini. Obnova bo stala od 5 do 6 milijonov tolarjev, kar financira država, dela pa naj bi bila končana do 15. avgusta. OBREŽJE - “Ravno gasilci ob meji ste s svojim tesnim sodelovanjem pripomogli, da tu ni tako ostre meje med državama,” je na prireditvi ob 70-letnici prostovoljnega gasilskega društva Obrežje dejal brežiški župan Jože Avšič. Na sodelovanje je tudi ob prireditvi kazala prisotnost gasilcev z obeh strani meja. Predstavniki društev iz sosednje Hrvaške so obreškemu društvu voščili ob obletnici in ga tudi obdarili. Ob visoki obletnici je o minulem delu in razvoju društva spregovoril njegov predsednik Ivan Leskovec, v imenu Gasilske zveze Slovenije pa je prisotne pozdravil podpredsednik zveze Anton Koren. Obreški gasilci na čelu s poveljnikom Žarkom Leskovcem so se pred gasilskim domom, ki so ga za to priložnost še posebej uredili, zelo razveselili ključev za novo gasilsko kombinirano vozilo in novega operativnega centra za zveze. Na slovesnosti je društvo razvilo gasilski prapor s podobo sv. Florijana ter podelilo najzaslužnejšim članom občinska gasilska priznanja in državna odlikovanja. Slednja so prejeli: Mladen Budič, Slavko Polh, Alojz Božič, Marjan Budič in prostovoljno gasilsko društvo Obrežje. _ D. L). VJ. vlade slednji dala tudi določena jamstva, ki temeljijo na bančnih garancijah. Ministrstvo za gospodarske dejavnosti se je v imenu vlade z obravnavano pogodbo zavezalo, da bo storilo vse za to, da ne bo nikakršnih ovir pri pridobitvi upravnih dovoljenj, ki so potrebna za proizvodnjo celuloze in papirja v Krškem. • Družba ICEC Ljubljana je 13. maja letos preko Okrožnega sodišča v Krškem podala izpraznitve-ni nalog Vitacelu in Videm papirju. Glede na to in na poznejše pravne postopke je sodišče Vitacelu in Videm papirju, dosedanjima najemnikoma Vidma, poslalo sklep, da morata najpozneje do 13. novembra letos izprazniti poslovne prostore tovarne celuloze in papirja v Krškem, ki jih zdaj zasedata. Te prostore morata izročiti družbi ICEC Ljubljana. Ta družba pa zagotavlja, kot sporoča njen odvetnik Miro Senica, “da bo storila vse, da bo tako v tovarni celuloze kot v papirnici v Krškem proizvodnja celuloze in papirja neprekinjeno tekla naprej”. Da bi se to lahko zgodilo, ji morata Vitacel in Videm papir tovarno izročiti, kot sporoča odvetnik Senica. Vlada se je tudi zavezala, da bo umaknila tri tožbe upnikov, tj. tožbe, ki sojih vložili Agencija za sanacijo bank in hranilnic, Elek-tro Celje in Rudniki lignita Velenje. V zvezi s tem bo ustavilo sodne postopke. L. M. JURE ROVAN V PRODAJALNI NIKA BREŽICE - Vsi tisti, ki bi se radi srečali z obetavnim brežiškim atletom Juretom Rovanom, pridite v petek, 26. julija ob 16. uri v prodajalno NIKA - šport, kjer vam bo priljubljeni brežiški atlet svetoval pri nakupu športne opreme, poleg vsega pa boste lahko dobili še atletov avtogram. VESELI NOVEGA VOZILA - Prostovoljno gasilsko društvo Obrežje je ob svoji 70-letnici bogatejše za novo vozilo (na slikij in tudi za operativni center zvez. Na dobro pripravljeni slovesnosti r neposredni bližini mejnega prehoda Obrežje je izstopalo zlasti dobro sodelovanje z gasilskimi društvi iz sosednjih hrvaških krajev. (Foto: B. D. G.) DO KDAJ ŠE VELJAJO CERTIFIKATI? LJUBLJANA - Vlada je pred časom določila končni rok veljavnosti lastninskih certifikatov - to je konec septembra 1996. Rast cen na drobno RAST CEN NA DROBNO - Cene na drobno so se v maju in juniju nekoliko umirile, vendar še vedno veliko hitreje naraščajo kot tečaji nekaterih za slovenske izvoznike najpomembnejših valut. V juniju je bil tako podjetniški tečaj za nemško marko le za 0,7 odst. višji kot decembra lani (ocena Službe za konjukturo in ekonomsko politiko GZS), medtem ko so se cene na drobno v tem času povečale kar za 5,6 odstotka. V istem obdobju lanskega leta so se cene na drobno povečale le za 3,7 odstotka. Cene na letni ravni (junij 1996 v primerjavi z junijem 1995) so za 10,5 odst. višje, tolikšna je tudi zadnja inflacijska stopnja v Sloveniji. (B. D. G.) Obrtniki zdaj pogrešajo zadruge MEDNARODNI MLADINSKI GODALNI ORKESTER V NOVEM MESTU - V okviru Tabora mladih glasbenikov r Dolenjskih Toplicah deluje tudi Mednarodni mladinski godalni orkester, ki ga vodi angleški dirigent Simon Robinson, ki živi in dela v Sloveniji. Orkester, ki ga sestavlja 22 mladih glasbenikov iz Jugoslavije, Švice, Albanije, BiH in Slovenije, je v ponedeljek, 22. julija, nastopil r atriju kapiteljske proštije in poskrbel za prijeten glasbeni večer, ki je predstavljal tudi drugi Novomeški poletni večer. (Foto: L. Murn) OTROCI BODO OBLIKOVALI NAKIT NOVO MESTO - Knjižnic* Mirana Jarca, Oddelek za mladi’ no, pripravlja v ponedeljek, 25 julija, začetek druge poletne lij kovne delavnice za otroke, na ka teri bodo s pomočjo likovne ped' agoginje Nataše Kastelec oblikovali nakit. Na območju Bele krajine, Dolenjske, Kočevskega in Posavja trenutno uspešno delujejo le še tri obrtne zadruge - Z združevanjem tudi obrtniki do večjih poslov Vežina obrtnih zadrug na območju širše Dolenjske je klavrno končala, nazadnje je 18. aprila šla v stečaj Obrtna zadruga Bela krajina iz Črnomlja. Razpad so pred njo doživele že druge zadruge v Brežicah, Sevnici, Metliki, Ribnici in Kočevju. Povsod tam, kjer obrtniki sami ali pa vodstva zadrug niso pravi čas spoznali, da poslovanje preko zadrug ni samo zato, da bi lahko nabavljali materiale in osnovna sredstva brez prometnega davka. Ravno nova, tržno naravnana zakonodaja, kije omogočala vsakemu obrtniku nabavo brez prometnega davka, je prinesla osip članstva v zadrugah in njihov propad. Zadruge se v novih tržnih razmerah razen redkih izjem niso znašle. Na vsem območju Dolenjske, Kočevskega, Bele krajine in Posavja so preživele in se uveljavile tri obrtne zadruge. Posavje “rešuje” krška Resa, v katero se vključujejo tudi obrtniki iz sosednjih dveh občin. V Novem mestu uspešno posluje Obrtna zadruga Hrast, kije lani dosegla 1,25 milijarde tolarjev dohodkov in leto zaključila z dobičkom. V letošnjem letu načrtuje dohodke povečati še za 100 milijonov tolarjev. INLES S. D. R. NI USPEL Z NAKUPOM LJUBLJANA - V začetku preteklega tedna je okrožno sodišče v Ljubljani za kupca premoženje Inlesa Smreke iz Loškega Potoka v stečaju na osnovi dveh ponudb izbralo ljubljanski KMS Inženiring. Drugi kupec, Inles S. D. R. iz Sodražice, ki ima v najemu del Inlesove proizvodnje, je ponudil 104,8 milijona tolarjev, kolikor je bila izklicna cena, podjetje KMS Inženiring pa 3,5 milijona tolarjev več. Tudi Obrtna zadruga Unitchna iz Trebnjega je preživela z lastnimi programi na področju trgovine ter gradbenega in finančnega inženiringa, z zelo širokim spektrom dejavnosti, z vključevanjem kooperantov iz vse Slovenije, z izboljševanjem kakovosti in iskanjem novih oblik poslovanja (ustanavljanje novih podjetij skupaj s kooperanti). Zadruga se po prometu, ki ga vsako leto povečuje, uvršča med večja podjetja. Lani je tako dosegla 1,26 milijarde tolarjev bruto prometa. Tri svetle izjeme torej potrjujejo, da so obrtne zadruge še potrebne in da lahko ob dobri podjetnosti tudi uspešno poslujejo. To počasi spoznavajo tudi obrtniki v občinah, kjer zadrug nimajo več pa tudi nobenega drugega združenja, ki bi jim omogočalo, da pridejo zraven pri večjih poslih in da se potegujejo za dela na različnih razpisih, ki so namenjeni prevzemu celotnega posla. Tako so se na nedavni razpravi o malem gospdarstvu oglasili obrtniki iz Ribnice in Kočevja, saj na celem območju ni nobene možnosti za sodelovanje s kako zadrugo ali podobnim poslovnim združenjem V Metalni konec stavke Za zdaj dovolj dela, a tudi čez glavo težav z likvidnostjo in dolgovi - Kakšna bo usoda tovarne? SENOVO - Metalna TGS Senovo je nastala pred četrt stoletja kot nadomestilo za vse bolj usihajoči rudnik in je nekdaj zaposlovala čez 400 delavcev. V zadnjem času je podjetje, ki je kot del mariborskega sistema Metalne zdaj v lasti Sklada RS za razvoj, zašlo v hude likvidnostne težave. V začetku preteklega tedna je 226 delavcev s stavko zahtevalo plače za zadnja dva meseca in pozivalo vodstvo tovarne, naj jim izplača letošnji regres. Stavka, ki se je v četrtek končala, je pospešila razgovore o nadaljnji usodi Metalne TGS v Ljubljani, kjer sta se drugi dan stavke sestala upravni odbor Sklada za razvoj in projektni svet, v katerem so predstavniki lastnikov, vodilne ekipe v podjetju in delavcev. Kolikor nam je znano, v preteklem tednu odločitev še ni padla, pogovori vodstva z upravnim odborom pa so potekali tudi še ta ponedeljek. So pa delavci prekinili stavko in v četrtek nadaljevali z delom, saj je stavkovni odbor z upravo dosegel dogovor o izplačilu majskih plač še v tem tednu in tudi o nekaterih drugih izplačilih. Kot nam je povedal Marjan Urbanč iz Območne organizacije sindikatov Posavja, so se delavci pripravljeni pogovarjati o predlogih Sklada za razvoj. Med drugim gre za predlog o znižanju plač, za možnost delavskega kredita podjetju in spremembo dosedanjih terjatev delavcev v lastniške deleže. Povedati je treba, da njihove terjatve znesejo trenutno kar polovico dolga podjetja in po neuradnih podatkih dosegajo 3,5 milijonov mark. Delavci ob tem še zahtevajo, naj Sklad jasno določi vodstvo tovarne in natančno opredli sanacijo. Kot smo izvedeli, delavci senovške • Vse kaže, da dela za zaposlene ne manjka, saj so po nekaterih informacijah zmogljivosti tovarne trenutno 120-od-stotno zasedene, do oktobra pa imajo menda tudi zagotovljene posle. Žal pa proizvodni program Metalne ne zagotavlja hitrega obračanja denarja. Po naročilu sledijo dolgi roki izdelave in nato še neugodni plačilni roki. Zaradi velikih likvidnostnih težav se je vodstvo Metalne z večjimi upniki začelo dogovarjati za odpis dela dolga, ki je nastal zaradi obresti na dolgove v preteklih letih ter za poplačilo preostalega dela dolgov z nepremičninami podjetja. Med drugim je za 22 milijonov tolarjev dolga na račun obresti s sklepom občinskega sveta Metalni TGS odpisala tudi krška občina, medtem ko je za ostali dolg (52 milijonov tolarjev) pristala na pobot z nepremičninami. Metalne ne zaupajo sedanji “reševalni” ekipi podjetja 1TEO, še posebej pa ne direktorju mag. Dragu Vajdiču. B. DUŠIČ GORNIK obrtnikov in podjetnikov. V Sevnici, kjer je Obrtna zadruga Bohor propadla, nekateri obrtniki sodelujejo s krško Reso. Vse bolj pa zadrugo pogrešajo tudi nekateri obrtniki iz Brežic. Na njihovo pobudo je tamkajšnja Območna obrtna zbornica v začetku junija pripravila sestanek obrtnikov s podjetjem Center za razvoj Posavja, da bi se pogovorili o možnostih sodelovanja. Udeležba na veliko presenečenje organizatorjev ni bila velika, kljub vsemu pa so obrtniki zdaj vsaj obveščeni o možnosti sodelovanja, podjetje CRP pa je dobilo seznam obrtnikov, ki si želijo sodelovanja (gre predvsem za gradbena dela). B. DUŠIČ GORNIK Kako kaze borza? V teh dneh se sprašujemo, ali bo slovenski borzni indeks zdrsnil celo pod 900 točk. Na cenah izgubljajo predvsem “stare” delnice, čeprav niti z novimi trgovanje noče zaživeti. Tako je tudi z delnicami Kovinotehne, ki odi 7. jul(ja kotirajo v borzni kotaciji B in dosegajo ceno med 400 in 500 tolarji. Istega dne seje iz borzne kotacije B v kotacijo A preselila delnica Kolinske, dan pozneje pa se je po uvedbi likvidacijskega postopka preneslo na trg OTC trgovanje z delnicami in obveznicami Komercialne banke Triglav. Enotni tečaj delnice KBTje že prvi dan dosegel samo desetino prejšnje cene. Lastniki delnic, s katerimi se trguje na Ljubljanski borzi, lahko vsak dan ceno preverite v borzni tečajnici slovenskih dnevnikov. Za razlago raznih okrajšav se lahko obrnete na borznega posrednika. Ih vam bo posredoval tudi podatke o cenah delnic, s katerimi se še ne trgaje na borzi, kajti mnoge delnice izjavnih prodaj (to so delnice z oznako G) je že mogoče prodati. V glavnem odku-pajemo delnice večjih znanih podjetij, kot so: Krka, Lek, Pivovarna Union, Pivovarna Laško, Radenska, Mitol, Petrol ipd. Trenutno potekajo javne prodaje v podjetjih GRADIS SPO (do 31. julija), GRUDA EXPORT-IMPORT (do 6. avgusta) in JUTEKS Žalec (do 8. avgusta). Javne prodaje so predvidene še v naslednjih pod-je(jih: Butan plin Ljubljana, Color Medvode, Gorenje Velenje, Grand hotel Metropol, IMP Klimat Ljubljana, Inles Hrast, Intertrade ITS ljubijo-na, Inles mlin in testenine Maribor, Iskra Holding Ljubljana, Jelen Sl. Konjice, Kerna Puconci, Kmetijski kombinat Ptuj, Lesnina LGM Ljubljana, Lip Radomlje, Lip lesna industrija Bled, Kompas Hertz Ljubljana, LIZ Inženiring Ljubljana, Marpetro, Metalka trgovina, Mlaj Zadobrova, PPC Gorenjski sejem, SET Ljubljana, Slovenijales Stolar-na. Tub Swaty Maribor, TUS KO-SI Slovenj Gradec, Unitas Ljubljana, VGP Hidrotehnik Ljubljana, Zdravilišče Moravske toplice. Žito Ijubfjana in Železarne Ravne - Monter. MARJETKA ČIČ, DBD, d.o.o., Novo mesto, Novi trg S M mim-553, JD-SS4, far. 0M/J2J-5J2 Mladi godalci in skladatelji iz vse Evrope, Danes se v Taboru mladih Slovenije v Dolenjskih Toplicah zaključuje 12. mednarodni poletni tab«' Glasbene mladine Slovenije - Skoraj 50 udeležencev učenje združilo s prijetnim druženjem LEP ZAKLJUČEK 8. JEZI KO VNlll POČITNIC - Tri tedne je 21 mladi’ Korošcev del počitnic preživljalo malo drugače kot njihovi vrstniki: r Nove1" mestu so se udeležili Jezikovnih počitnic, ki jih Slovenska krščanska zvet iz Celovca skupaj z OŠ Grm in ostalimi organizira že osmo leto. O telh da je bilo njihovo bivanje na Dolenjskem prijetno in glede učen) slovenščine tudi koristno, se je bilo mogoče prepričati v soboto, 20. juh]'*. ko so popoldne na piknik prostoru v Dolenjskih Toplicah uprizorili sn “Pokaži, kaj znaš" in navdušili s plesom, petjem... Posebej zanimiv je " nastop koroške družine Blažej: mama in tri hčerke so prepevale slovetis* ljudske pesmi. Učiteljice vseh treh skupin so koroškim osnovnošolce'" podelile potrdila in spominček, nekaj pohvalnih in spodbudnih besed taki obliki sodelovanja z zamejstvom pa so prispevali tudi novomeški Franci Koncilija, Nužej Tolmajer, tajnik Krščanske kulturne zveze iz L* lovca ter Lea Deželak, svetovalka državnega sekretarja Petra Venclja "■ Uradu RS za zamejce in Slovence po svetu. Za prihodnjo pomlad Koroš pri nas pripravljajo svoj kulturni teden. (Foto: L. Murn) ponovno predstavil javnosti s svojimi novejšimi slikarskimi in kiparskit" stvaritvami. V avli zavarovalnice Tilia so v petek, 19. julija, zvečer odp"' razstavo njegovih del, kijih je uvodni govorec, kustos Jožef Matijevič, r"' vrstil v tri cikle: dalijevskega, surrealističnega in abstraktnega. Za prva dvj je predvsem značilna zavezanost velikemu mojstru Dalija, katerega na ju"' znana dela oziroma slikovne elemente Obradinovič uporablja, vendar' kot kopiranje, ampak jih dograjuje ali uporablja za izražanje lastnih preti" lekov. Odmik od takšne ustvarjalnosti kažejo Obradinovičeve abstrak slike, zastavljene kot kompozicije iz porabljenih slikarskih palet. Na s"1'. Igor Obradinovič s slikarskim kolegom Jankom Oračem pred svoji'" I dvema značilnima slikama. (Foto: M. Markelj) DOLENJSKE TOPLICE - Glasbena mladina Slovenije je tudi letos organizirala mednarodni poletni tabor mladih glasbenikov - godalcev in skladateljev, toda tokrat na Dolenjskem. Skorajda 50 mladih iz različnih koncev Evrope, ki jih druži želja po znanju in spoznavanju novih glasbenih poti, je tako 11 dni svojih počitnic preživelo v Taboru mladih Slovenije v Dolenjskih Toplicah, kjer so poleg učenja spoznavali lepote Dolenjske in taborniški način življenja, njihov Mednarodni mladinski godalni orkester pa je v teh dneh na različnih koncih Dolenjske s koncerti prispeval k pestrejši poletni kulturni ponudbi. Kaja Šivic, vodja strokovne službe pri Glasbeni mladini Slovenije, je podrobneje predstavila mednarodni poletni tabor, ki letos prvič, pa verjetno ne zadnjič, poteka v Dolenjskih Toplicah. “Desetkrat smo ga pripravili v Velenju, lani v Kopru, kjer letos poteka t.i. Glasbeni julij na obali, mi pa smo prišli k vam predvsem zato, ker smo si želeli tabor, v katerem bi združili taborniški način življenja s šolo. Tu nam je všeč, prostore nam nudi tudi topliška osnovna šola in smo zadovoljni,” je povedala. Gre torej za nov način druženja mladih glasbenikov, starih od 13 do 25 let, ki jim omogoča udejstvovanje na različ- nih področjih, od ustvarjalnega in poustvarjalnega do animacijskega in organizacijskega. Tako so od 14. do 25. julija v Taboru mladih Slovenije potekale tri dejavnosti: glasbena delavnica za skladatelje, muzikologe, pedagoge in vse druge, kijih zanima glasbena ustvarjalnost današnjega časa (vodila sta jo skladatelj Uroš Rojko iz Slovenije in Marko Ruždjak iz Hrvaške); Mednarodni mladinski godalni orkester, ki ga je vodil britanski dirigent Simon Robinson ter je bil sestavljen iz 26 mladih glasbenikov iz Slovenije ; Švice, Bosne, ZRJ in Albanije, j11 j delavnica za glasbene animatorje in organizatorje. Vsak dan so organizatorji Tabo-ra - programski vodja je Roma11 ravnič, umetniški pa Nenad Firš> - poskrbeli tudi za zanimiva pfe’ davanja gostov etnomuzikologov' dirigentov, skladateljev, sociol0" gov in ostalih iz Slovenije, Mad’ žarske, Hrvaške in ZDA. V tabo’ ru pa so večere naredili prijetnej' še tudi razni glasbeni gosti s koj mornimi koncerti, na primer Sl«-venski kvartet klarinetov, Bogda' na Herman itd. Pa tudi sicer mb; dim glasbenim navdušencem 1,1 bilo dolgčas, saj so hodili na izle1* v bližnje kraje, pripravljali bilten* in plakate, kolesarili in se š* drugače sproščali in zabavali p1' napornih vajah. . L. MURI* Novomeška gimnazijca med najboljšimi maturanti Gregor Kosec in Saša Rifelj NOVO MESTO-Ministrstvo za šolstvo in šport in Državni izpitni center sta ta teden objavila rezultate uspeha pri letošnji maturi in zaključnih izpitih. V spomladanskem roku je srednjo šolo uspešno končalo 10794 četrtošolcev: 6421 z maturo in 4373 z zaključnim izpitom. Tako je maturo uspešno opravilo 82,97 odstotka četrtošolcev ali 2 odstotka manj kot lani. 18 dijakov v Sloveniji (15 deklet in 3 fantje) je doseglo vseh možnih 34 točk, kar pomeni odlično pri vseh petih predmetih, od tega pri dveh na višji zahtevnostni ravni. Iz Ljubljane jih je 6, iz Celja in Kranja po 3, iz Velenja in Novega mesta po 2, po eden pa iz Brežic in Ajdovščine. Novomeščana Gregor Kosec in Saša Rifelj prihajata z gimnazije Novo mesto. Njima in ostalim 16 najboljšim ter še 114 dijakom iz Slovenije, ki so dosegli več kot 30 točk, bo minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber L septembra na posebni slovesnosti v Cankarjevem domu izročil maturitetno spričevalo s pohvalo. Z novomeške gimnazije je kar 8 takih: Maja Bajuk, Špela Ivekovič, Melita Jerman, Vesna Krošelj, Helena Menger, Klavdija Staniša, Tina Spelko in Katja Vukčevič. Pa tudi sicer so na tej šoli zadovoljni s končnim uspehom dijakov, saj jih je maturo opravilo 163, kar je 90,6 odstotka, 17 pa je bilo neuspešnih. Prijavo za jesenski rok je treba oddati najkasneje do 4. avgusta, do 29. julija pa morebitno zahtevo za vpogled v izpitno dokumentacijo. L. M. 8 DOLENJSKI LIST Št. 30 (2450), 25. julija 1996 1 i jp> m - i ’ Na dolenjskih poljih tudi lubenice .4 ^^*'**W* m ** '?^V5xV m«,■ .n * ^ *" Ča novotarijo, pridelavo vrtnin, se odločajo predvsem tam, kjer so pri hiši mladi ljudje. Na sliki: Stane Jarkovič iz Drame in Janja Judež iz Pristave pri Šentjerneju, sicer uslužbenka PE Polje, ki se doma tudi sama ukvarja z vrtninami, ^d njima so sadike lubenic, ki že delajo prve plodove, za njima pa nasad paprik na foliji in v ozadju rastlinjaki. K° začnemo govoriti o vrtninah, pomislimo najprej na mamin vrt, nato na Makedonijo ali Nizozemsko pa na albanske preprodajalce. V ranici pa v zadnjih treh letih čisto blizu nas nastaja svojevrsten vrtnarski bazen. Razvija se okrog šentjemejske enote KZ Krka, ki se je lotila tezkega in tudi tveganega dela - organizirane pridelave in prodaje Vrbiin, s čimer je k sodelovanju pritegnila tudi nekaj izkušenih pridelovalcev s Krškega polja. Tako bo leto 40 pridelovalcev na 37 ha polj Pridelalo 1500 ton zelenjave: zgodnjega krompirja, zelja, paprike, Paradižnika, kumar, solate pa tudi jajčevcev in celo lubenic! Dolenjci m Posavci so tako že pokazali, da so zagnani in vestni pridelovalci zelenjave, toda zdaj se morajo uveljaviti še na slovenskem trgu. Jim bo v nestabilnih razmerah in ob hudi, tudi nelojalni konkurenci uspelo? 0 pridelavi vrtnin so po Dolenjskem začeli razmišljati po letu 1990, takrat ko So njihovi sosedje v Posavju že imeli nekaj izkušenj s pridelavo, največ s kuharicami, pa tudi feferoni in drugimi dninami. V letih 1991 in 1992 je bilo °li Krškega z vrtninami zasajenih po 55 a Polj, vendar pa je Krčane zavrla huda Susa v dveh zaporednih letih, ko zaradi Pomanjkanja namakanja niso uspeli, Pozneje pa je pridelavo zavrl “razpad” adrug v Krškem in Brežicah, kar je onemogočilo resen organizirani odkup in mete prepustilo lastni iznajdljivosti, g Za razvoj pridelave vrtnin okrog entjerneja šo krive prav posebne raz-^ erf • V zadnjih letih rejci živine in mle-• niso imeli pravega zaslužka, in ker e , ,trg slabo oskrbljen z zelenjavo, so aoeli razmišljati, še posebej, ko so se vace'a zapirati podjetja, ki so jim nudila arnor zatočišče in stalna delovna mesta. Vodja šentjemejske PE Polje pri KZ rka Novo mesto, Gregor Tratar, o sami nnologiji pridelave ne govori rad, saj so znanje in izkušnje na tem področju pri-«p 'li s preskušanjem na lastni koži. rvo |et0 smo zage|j s prideiavo zelja in ^ nrenčka in uspešno pridelali okrog 400 n zelja. Čez naslednjo zimo je dozore- V Poslovnem združenju prehrane Slovenije menijo, da ima Slovenija °dprte možnosti za razvoj pridelave vrtnin, čeprav danes pridelava žara-1Razdrobljenosti kmetij, slabe teh-mVne opremljenosti in nizkih pridel-m na hektar ni konkurenčna itali-Jonski ali nizozemski. So pa njene Možnosti v usmeritvi v zdravo pristane in kakovostne vrtnine, ki jih je ,reba domačim kupcem ustrezno po-aaditi (sortirane in pakirane). la ideja o pridelavi paprike in nato še o drugi zelenjavi.” Jajčevci in lubenice Zadruga je pridelovalce pritegnila predvsem z organiziranim pristopom, ki ga je v tem času zelo manjkalo. Nabavila je repromaterial, potrebne stroje za polaganje cevi in folije, za setev in za sajenje ter zagotovila odkup pridelkov, s čimer je zmanjšala tveganje za pridelovalce. Poleg tega je na dveh kmetijah poskrbela za zbirni mesti s hladilnicama z zmogljivostjo 100 oz. 200 ton. “Samo letošnjo pomlad smo za semena, folijo in druge vrste repromateriala založili okrog 400.000 mark, ki nam jih bodo kmetje vračali šele, ko bodo pridelki na trgu,” pravi Tratar. Sami pridelovalci so poskrbeli za namakanje in si priskrbeli rastlinjake za vzgojo sadik in pozneje še za pridelavo drugih kultur, tako da imajo zdaj že več kot 2 ha pokritih površin za pridelavo. Okrog 40 kmetov zdaj prideluje eno ali več vrtnin na skupno 37 ha polj, kjer naj bi za zadrugo pridelali okrog 1500 ton vrtnin. Lansko leto jc bila izredno zanimiva kultura zgodnji krompir, ki so ga pridelovali tudi pod folijo in pokritega s prekrivalom ali samo s prekrivalom, zaradi česar so ga trgu ponudili že pred Primorci. Letos zaradi dežja krompirja niso mogli pravi čas izkopati, veliko uvoženega in še precej starega krompirja na trgu pa jc nenadoma znižalo ceno, tako da jc ta komaj krila proizvodne stroške. Ta primer nazorno kaže, kako občutljiva je prodaja hitro pokvarljive zelenjave na nestabilnem trgu. Zdaj so poleg krompirja na trgu še zelje, solata, kumare ter tudi paradižnik iz rastlinjakov in paprike. Poleg tega na Šentjernejskem in Krškem polju rastejo še solata, brokoli, cvetača, jedilne buče, jajčevci in tudi lubenice. Precej se je razvilo tudi kisanje zelja in repe, pridelava kumar pa je zaživela zlasti na območju Trebnjega in Ivančne Gorice, kjer je zamrla nekdaj razširjena pridelava krompirja. Brez namakanja ne bo šlo Kako so se kmetje lotili pridelave novih kultur in tudi nove tehnologije pridelave? Pomagali so si s strokovno literaturo, z nasveti zadružne svetovalke za vrtnarstvo in marsikaj preiskusili sami. S poskusi uvajanja novih sort in vzgojo sadik pomaga tudi vrtnarski center pri Srednji kmetijski šoli v Novem mestu, ki je začel z delom po letu 1990 s podporo Poslovnega združenja za prehrano Slovenije. Precej znanja o pridelavi in o namakanju prihaja od izkušenih posavskih pridelovalcev vrtnin in sadjarjev. Danes uspešne pridelave vrtnin za trg ni brez namakanja, ki omogoča največje zaslužke ravno v času suše, zato so se pridelovalci znašli vsak po svoje. Nekateri so izkopali jame do podtalnice, s katero po ceveh ali s cisternami namakajo polja, drugi izkoriščajo vodo potokov ali Krke. Pri tem je še vedno odprto vprašanje koncesij za namakanje, saj Slovenija še nima ustreznega zakona. Za us- pešno pridelavo vrtnin bo v bodoče nujno rešiti vprašanje legalnega in organiziranega namakanja, po nekaterih strokovnih mnenjih pa tudi uresničiti program izgradnje zadrževalnikov voda na Radulji, Pendirjevki, Krki in Kobili. Nacionalni program namakanja skorajda zaobide celo območje Dolenjske in tudi Posavja, kljub temu pa bodo že v teh dneh na območju rojskega polja z nepovratnim državnim denarjem začeli graditi namakalni sistem, ki bo do jeseni s prepotrebno vodo oskrbel 88 ha polj in bo služil predvsem pridelavi vrtnin. Kaj pridelati, glavno je prodati! Letos so v zadrugi izdelali tudi blagovno znamko, pod katero prodajajo svoje pridelke po vsej Sloveniji, še največ pa po Dolenjskem, Kočevskem, v Beli krajini in Posavju. Kupce iščejo sami, čeprav bi pričakovali, ker so v sistemu Mercatorja, da bo ta pokupil vse pridelke. Mercator bi sicer prevzel odkup, če bi zadruga prenehala prodajati na dolenjskem trgu, vendar pa bi s tem postala povsem odvisna od sistema, ob tem, da „ se ne ve, kako dolgo bo še v njem in kaj o bo potem. Tako v pisarni Gregorja Tratarja tako nenehno brni telefon, saj je treba sproti usklajevati količine, ponujati blago, organizirati pridelovalce, da poteka pospravljanje pridelkov usklajeno. Vrtnine so namreč pridelek, ki ga je treba hitro prodati, količine pa so majhne, zato je dela toliko več. Povrh vsega je treba ocenjevati razmere na trgu in se odločati o pravem trenutku in pravi ceni za prodajo. Že drobne napake lahko povročijo velike izgube. Nered in goljufije Kot meni Gregor Tratar, vlada na slovenskem trgu zmešnjava, ki otežuje uspešno pridelavo in prodajo. Trg krojijo zasebniki, najpogosteje Albanci, uvaža se vsepovprck in pri tem domačim pridelovalcem ne pomagajo kaj dosti sprejete zaščitne carine. Samo na papirju je namreč težko preprečiti goljufije pri cenah, ko preprodajalci dobaviteljem plačujejo na roko, uradno pa navedejo nižje nakupne cene in od teh plačajo dajatve. Goljufije so možne tudi pri teži in s skritim uvozom. Prevozniki znajo povedati zgodbe o tovornjakih z zeljem v zabojih na robu, v notranjosti pa tovorijo druge vrtnine. Ker je slovenski trg majhen, vplivajo nanj že manjši pridelovalci in še bolj neorganizirani vrtninarji, ki so prisiljeni prodati po nižjih cenah. Take razmere terjajo veliko dela pri prodaji, vendar ima domača zelenjava kljub temu pred uvoženo tudi prednosti, na katere je tre- Učimo se sproti Jarkovičevi iz Drame pri Šentjerneju so se prej ukvarjali zgolj z živinorejo in pridelavo mleka, vendar so zaradi znanih razmer na trgu v intenzivnosti nekoliko popustili. Čeprav imajo še vedno v hlevu 30 glav živine, si dodatni zaslužek iščejo v vrtninah. K tej odločitvi je pripomoglo tudi dejstvo, da je gospodinja Jožefa izgubila službo v šentjer-nejski Iskri. Lansko leto so na kmetiji začeli gojiti papriko, jajčevce in lubenice. Letos so z vrtninami zasadili 2,5 ha površin, največ, kar 25.000 sadik, paprike, vztrajajo pa tudi še z jajčevci in lubenicami. V začetku junija so začeli v svojem novem rastlinjaku, za katerega so odšteli 25.000 mark, na 1.400 sadikah obirati prve paradižnike. Vrtnine terjajo veliko delovnih rok, zato staršema Jožetu in Jožefi pomagajo še štirje otroci. “Dela je veliko, a ima- "jP i*. ■ mM v ;• < Jožefu Jarkovič v rastlinjaku med paradižniki. mo veselje, ker nekaj zraste, in še posebej, ker pri paradižniku ni bolezni. Znanja še nimamo, zato se učimo sproti, veliko pa nam pomaga tudi inž. kmetijstva Hrovatova, ’’ pravi Jožefa in dodaja, da bodo pri vrtninah vsekakor še vztrajali. Na območju Krškega in Brežic se morajo pridelovalci vrtnin sami znajti, saj tamkajšnje zadruge nimajo organiziranega odkupa razen v Brežicah za feferone. Kljub temu je pridelovalcev kar veliko, najpogosteje pa prodajajo na tržnicah v večjih mestih in po tovarniških menzah. Kot so nam povedali v kmetijski svetovalni službi v Krškem, tam okoli pridelujejo zelje, feferone, paradižnik in papriko. Zanimiv je primer vasi Ravne pri Zdolah, kjer se je 5 domačij organiziralo in skupaj prodajajo različno zelenjavo skozi vse leto na ljubljanski vele-tržnici, zgodnje in pozne pridelke pa zagotavljajo tudi s pokritimi površinami. \______________________________________J ba kupce opozoriti. Na trg pride povsem sveža, saj ima za sabo krajšo pot in je večinoma pridelana na zdrav način z zelo malo škropivi in le najnujnejšim dodatkom gnojil. Pridelava vrtnin že zdaj daje kruh marsikateri družini, organizirano ali tudi ne, vendar država ne kaže posebnega interesa za zaščito domače pridelave. Bodo vrtninarji kljub temu uspeli? BREDA DUŠ1Č GORNIK Ob zelju še paradižniki Janez Abram Na kmetiji Janeza Abrama na Dobravi pri Kostanjevici se z zelenjadarstvom ukvarjajo že več kot deset let. Na začetku so zelje pridelovali na pol hektarja, danes pa je z njim zasajenih sedem hektarjev površin. “Ker na začetku nismo mogli prodati vsega zelja svežega, smo se odločili za kisanje,” pravi Janez in tako je danes njihova kmetija med največjimi pridelovalci in kisarji zelja v Posavju, o kvaliteti zelja, ki ga večji del prodajo preko Kmetijske zadruge Krka Novo mesto, pa so se že prepričali številni kupci na Dolenjskem in v Posavju. S pravilno izbiro več različnih sort, namakanjem in izboljšanjem pogojev za skladiščenje ter kisanje so pri Abramovih dosegli, da kislo in sveže zelje ponujajo že skoraj vse leto. Sadike zelja vzgajajo sami. Letos so jih kar 300 tisoč, in sicer v multi ploščah s sterilizirano zemljo. Tako pričakujejo okoli 400 ton pridelka, od katerega bo kisanju namenjena polovica. “Za prodajo je zelo pomembna embalaža. Kislo zelje ponujamo v plastičnih vedrih, ki vsebujejo od enega do 25 kilogramov zelja, letos pa bomo cele skisane glave tudi vakuumsko pakirali,” pravi Janez. A zelje ni edina kultura, ki jo gojijo. Na štirih hektarjih imajo zasajenih okoli 10 tisoč jablan, ki naj bi dale letos 150 ton pridelka, nekaj imajo posajene paprike in kumar, na približno enem hektarju pa imajo pod pokritimi plastičnimi tuneli zasajenih okoli 30 tisoč sadik paradižnika. “Pokrit prostor je prednost, ker omogoča lažji nadzor in zmanjšuje zunanje vplive. Tako pa tudi škropljenje zmanjšamo na minimum,” je zatrdil Janez Abram, ki je prepričan, da imamo Slovenci glede na velik delež uvožene zelenjave na našem trgu za pridelovanje še mnogo možnosti. TANJA GAZVODA Priloga Dolenjskega lista 9 LETOVANJE OTROK NA DEBELEM RTIČU IN V LUCIJI Zdravi in srečni otroci najboljša naložbo Novozgrajeni bazen na Debelem rtiču (levo) ponuja veliko zabave. V počitniškem domu Fazan (desno) je letovanje skromnejše, a za otroke še vedno veliko veselje. Nemški fizik in Nobelov nagrajenec Albert Einstein je nekoč dejal, da je beseda napredek prazna, dokler so na svetu trpinčeni in nesrečni otroci. Predvsem v nerazvitih državah sveta vsak dan umre na stotine otrok zaradi lakote, nasilja in vojn, čeprav niso ničesar krivi. Življenja naših otrok ne bi mogli primerjati z njimi, pa vendar so tudi pri nas takšni, ki so potrebni pomoči. Mnogi n.pr. ne bi videli motja, če ne bi letovali preko Rdečega križa. Kako zadovoljni in srečni so na morju, pa dovolj zgovorno povedo fotografije, ki smo jih posneli na Debelem rtiču in v Luciji. Rdeči križ Slovenije ima edino mladinsko zdravilišče in okrevališče za otroke v Sloveniji na Debelem rtiču v bližini Ankarana. V njem letujejo socialno ogroženi otroci in otroci, ki imajo razne zdravstvene težave. Ker so na Debelem rtiču in v Počitniškem domu Fa- zan v Luciji tudi otroci iz novomeške regije, je minuli petek novomeška območna organizacija Rdečega križa med drugimi povabila na ogled obeh zdravilišč, kjer izvaja program letovanja zdravstveno in socialno ogroženih otrok, novomeškega župana Francija Koncilijo, šentjernejskega župana Franca Hudoklina, škocjanskega župana Janeza Povšiča, direktorico novomeške območne enote Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Suzano Jarc ter državnega sekretarja na Ministrstvu za obrambo Mirana Bogataja. Na Debelem rtiču letujejo otroci iz cele Slovenije V mladinskem zdravilišču in okrevališču Rdečega križa Slovenije na Debelem Rtiču trenutno letuje in okreva 800 otrok iz cele Slovenije. Zdravilišče leži v enem izmed najlepših delov slovenske obale blizu Ankarana, podnebje je zaradi obmorske lege, sredozemskega rastlinja in bližine Alp zelo zmerno in kot nalašč za otroke, ki bolehajo za astmo, kroničnimi obolenji dihal, alergičnimi boleznimi, kožnimi boleznimi, boleznimi presnove, ušes, nosu in grla ter za drugimi boleznimi. Pri njih letujejo tudi invalidni in duševno prizadeti otroci. Zdravilišče sprejema otroke tudi na počitnice, posamezno ali v skupinah, pri njih pa potekajo tudi vrtci in šole v naravi. V šestih paviljonih je 800 ležišč, od tega sta dva bolniška oddelka, kjer bivajo samo otroci z zdravstvenimi težavami, ki so k njim prišli z napotnico lečečega zdravnika. Tatjana Žigon, dolgoletna upravnica mladinskega zdravilišča in okrevališča na Debelem rtiču, pravi, da je za zdravstveno ogrožene otroke še posebej poskrbljeno, saj imajo neprestano prisotnega zdravnika in medicinske sestre, vsak dan prihaja k njim tudi fizioterapevt iz Valdoltre, ki izvaja dihalne vaje. “Za astmatike imamo organizirano tudi predavanje, kjer jim predstavimo njihovo bolezen ter kako jo lahko sami obvladujejo in živijo z njo,” razlaga Žigonova. Zdravilišče leži tik ob obali, na 10 ha površine imajo lastno plažo, otroška ter športna igrišča in sprehajališča, od letos pa tudi moderna zunanja bazena. V zdravilišču je centralna kuhinja, ambulanta, lekarna, zdravstvena telovadnica in igralni prostori. Generalni sekretar Rdečega križa Slovenije Mirko Jelenič jc povedal, da se je Rdeči križ ob 40-letnici zdravilišča in okrevališča na Debelem rtiču lotil prenove in posodobitve in prva pridobitev sta bila v letošnjem letu zgrajena moderna zunanja bazena, ki sta stala več kot 2,5 milijona nemških mark. Do SONCE IN ZDRAVJE Sončenje da, a previdno Časi, ko smo bolj ali manj zavistno občudovali zagorelo polt tistih, ki so se pravkar vrnili z dopusta, so minili. Vse glasnejša opozorila na škodljivosti pretiranega sončenja ne smejo mimo naših ušes, saj so lahko posledice nepopravljive, pokažejo pa se lahko šele čez leta. Hkrati ne smemo pozabiti, da je zmerno sončenje koristno. Torej: če imate radi svojo kožo, jo zaščitite in pustite do nje samo koristni del sončnih žarkov. Zaščita pa ni potrebna le takrat, ko se odločimo, da se bomo sončili. Soncu smo namreč izpostavljeni vedno, ko smo zunaj. Torej - naj postane zaščita izpostavljenih delov telesa naša vsakodnevna skrb. Preveč sonca ne povzroča le opeklin, ki so najbolj opazne, raziskave so dokazale, da izpostavljanje soncu brez zaščite povzroča poškodbe kože, ki se z leti nabirajo, pospešujejo prezgodnje staranje, pegavost in celo kožnega raka, predolgo poležavanje na soncu pa škoduje celemu telesu. Kar devet odstotkov vsega raka je kožnega, največ ga povzročijo prav ultravijolični žarki. Ker kožni rak nastane šele po dolgotrajnem izpostavljanju ultravijoličnim žarkom, bomo lahko morebitno povečanje števila obolelih zaradi ozonske luknje ugotavljali čez leta. Žal največ napak pri sončenju naredimo že v mladosti, posledice pretiravanj na soncu pa se z leti seštevajo. In ker imamo le eno kožo, naša življenjska doba pa je vse daljša, moramo za kožo skrbeti, ne glede na to, ali prisegamo na naravni videz brez vsakršnih kozmetičnih pripomočkov. Tudi narava se namreč spre- minja, ozonski plašč, naravni filter, ki naš planet varuje pred soncem, pa se je v zadnjih letih nevarno stanjšal. Tako se tudi tisti, ki imajo veliko pigmenta in pred leti s soncem sploh niso imeli težav, sedaj vse pogosteje srečujejo z njimi. Kar je nevarno, ne vidimo Sončno sevanje sestavljajo ultravijolični, infrardeči in svetlobni žarki. Zadnji dvoji poškodb kože ne pozročajo, nevarnejši pa so ultravijolični žarki. UVB žarki se vsrkajo v kožo in povzročijo pordelost in opekline. UVA žarki pa so posebno zahrbtni, saj ne povzročajo opeklin ali vidnih sprememb kože, prodirajo pa v globlje plasti kože, porušijo kolagensko in elastinsko mrežo v podkožju, posledice pa so gube, luskavost, izsušenost, alergije v najhujši obliki, celo kožni rak. Najbolj nevarni so UVC žarki, ki pa zaenkrat na srečo še porazgubijo v atmosferi, zaradi vse večje ozonske luknje pa nam grozi tudi ta nevarnost. UV žarki so nujni za nastajanje vitamina D, ki pri otrocih poleg kalcija preprečuje nastanek rahitisa. Če pa smo tem žarkom preveč izpostavljeni, se v koži sprožajo snovi, ki škodujejo presnovi kože. Nikoli brez zaščite Na sončne žarke se moramo vsako sezono znova privajati, velja pa, da se med 11. in 15. uro soncu raje ne izpostav-3 Ijajte, torej se v tem času izogibajte tudi g delu na prostem. Mnogi mislijo, da bodo | takrat, ko sonce bolj žge, prej porjaveli, s a to ne drži, saj takrat vsebujejo sončni o žarki več UV žarkov kot tistih, ki spod-£ bujajo porjavelost. Tudi prepričanje, češ “raje bom na soncu 10 minut brez zaščite, da bom bolj porjavel, kot pa nekoliko dlje z zaščito", je zmotno in škodljivo. Če se sončimo bolj previdno, bo opeklin manj, lepše bomo porjaveli, barvo pa bomo obdržali dlje časa. Konec koncev se naša koža obarva tudi v senci, saj se sončni žarki odbijajo močno zlasti tam, kjer so velike ravne površine. Vodna površina odbija dvakrat več sončnih žarkov. To velja upoštevati predvsem takrat, kadar se sprehajate ob obali. Prav je, če upoštevate priporočilo in kožo zaščitite najmanj pol ure pred sončenjem, da se krema vpije v kožo. Toda kakšno zaščito izbrati? Na našem tržišču je namreč izbira zelo velika. Ali se boste odločili za olje, mleko ali kremo, je odvisno od vašega okusa in tipa kože. Ljudje z bolj suho kožo bodo verjetno raje posegli po olju, vendar pa visok zaščitni faktor v olju ni mogoč, mastna koža ima raje mleko... Seveda je najpomembejši faktor. Obljube nekaterih proizvajalcev so včasih zavajajoče in ponujajo le tržni trik brez. prave podlage. Ne nasedajte oznakam z več kot SPF (Sun Protection Fac-tor) 20! Takšna zaščita je namreč več kot dovolj, pomeni pa, da se lahko sončite 20-krat več, kot vam dovoljuje vaš lastni obrambni mehanizem. Tudi testiranje novega proizvoda Krke Kozmetike Sun mix z zaščitnim faktorjem 20 (kar po ameriškem standardu pomeni faktor 30) jc pokazalo, da ta faktor kožo zaščiti kar %-odstotno, in kot pravi direktorica Krke kozmetike Metka Wachter, potrebe po večjem faktorju pravzaprav ni. Prve dni sončenja izberite zaščito z visokim faktorjem in ga z dnevi in utr-jenostjo kože znižujte, pri tem pa morate kožo opazovati. Sončenje si morate individualno odmeriti, nekajminutno sončenje namreč lahko koristi, enourno pa že škodi, zato nikar ne pretiravajte. Stopnjevanje faktorja od višjega k nižjemu je povezano z večjimi izdatki. To neprijetnost so zaenkrat edini pri nas rešili v Krkini Kozmetiki, saj izdelujejo kremo z regulatorjem, s pomočjo katerega poljubno nastavljate faktor od 4 do 10. Pri gibanju ali ležanju na prostem nikar ne pozabite na zaščito oči (izberite očala, ki res varujejo pred UV žarki, tista na tržnici tega gotovo ne zmorejo, očem pa bolj škodijo kot koristijo) in ust, na glavo pa si denite kapo ali slamnik. Nikar ne pozabite na pijačo, ki naj ne bo ne presladka ne premrzla! Posebno pozornost morate posvetiti otrokom in dojenčkom, ki morajo nositi pokrivalo, na njihovi koži pa mora biti krema z visokim zaščitnim faktorjem. Več sence priporočamo tudi starejšim, ljudem z višjim krvnim tlakom, če pa ste pred kratkim preboleli katero od bolezni ali če jemljete zdravila, je bolje, da se o sončenju posvetujete z zdravnikom. Če zaščitno sredstvo za kožo, ki ga uporabljate, nima označbe, da je vodo-odporno, ga morate nanesti po vsakem namakanju v vodi. Zaščita pred soncem je še kako pomembna tudi v gorah, zato tam uporabljajte višje faktorje! Upoštevajte opozorila Kot pravi Metka Wachter, sc osveščenost ljudi o škodljivosti pretiranega in nenehnega izpostavljanja soncu izboljšuje. To se vidi tudi po večji potrošnji zaščitnih sredstev, vendar pa se po njenem mnenju ta zavest še ni popolnoma zasidrala. Skrb za kožo mora postati sestavni del našega vsakdana tako kot na primer skrb za oči. Ko hodimo po ulici in nas premočno sonce v trenutku zaslepi, si kaj hitro nadenemo očala. Če bi koža lahko govorila, bi tudi ona zahtevala zaščito. TANJA GAZVODA sedaj je zdravilišče živelo predvsem v poletnih mesecih, z bazenoma pa bodo otroci lahko dlje v zdravilišču, že sedaj P3 otroci lahko dlje v zdravilišču, že sedaj pa se na leto zvrsti tudi do 10.000 otrok iz cele Slovenije. “Postopoma naj bi obnovili še ostale objekte, v načrtu pa imamo zgraditi tudi nov objekt B kategorije za 120 otrok, s katerim naj bi razširili ^ ponudbo, saj bo odprt skozi celo leto i° bo primeren tudi za organiziranje seminarjev, rekreacijo, vadbo športnikov in drugo,” pravi sekretar Jelenič. Še vedno pa bo to letovišče in okrevališče namenjeno predvsem otrokom. V zdraviliškem kompleksu imajo tudi 360 vrst sredozemskih rastlin, načrtujejo pa še dosaditev novih vrst ter ureditev parka. “Žal za obnovo in razširitev dejavnosti nimamo finančne podpore ministrstev, zato smo se odločili za akcijo zbiranja prostovoljnih prispevkov pod geslom 'Nikoli sami’, da bi zbrali denar med drugim tudi za obnovo zdravilišča na Debelem rtiču,” razlaga sekretar Jelenič. Čeprav je v državi vse več socialno ogroženih družin, pa država za njih namenja le malo denarja. Rdeči križ Slo-venije tako pomaga že 70.000 socialno ogroženim družinam. Na Debelem rtiču vsako leto letuje-; jo tudi otroci iz novomeške, šentjernej-ske in škocjanske občine. Novomeška območna organizacija Rdečega križa letos organizira letovanje za 395 otrok-Najprej so planirali, da bo letovalo 320 otrok, ker pa je bilo prijav zelo veliko, s° kasneje zbrali denar še za 75 otrok. Denar za njihovo letovanje prispevajo občine, novomeška območna enota Zavoda za zdravstveno zavarovanje, starši tet Rdeči križ. Letos bosta iz novomeške regije letovali deset dni dve izmeni p° j 120 otrok na Debelem rtiču, ostalih 275 j otrok pa v sedmih izmenah prav tako p° deset dni v počitniškem domu Fazanv Luciji pri Portorožu. Na Rdečem križe pravijo, da bi, če bi bilo dovolj denarja, želelo letovati še 100 otrok iz novomeške regije. Počitniški dom Fazan potreben obnove V počitniškem domu Fazan v Luciji, ki ga je leta 1972 kupila novomeška občina, letujejo otroci, stari od 7 do 12 let, ki niso zdravstveno ogroženi, trenutno je v njem 40 otrok iz cele novomeške regije. Vendar je standard, v primerjav' s tistim na Debelem rtiču, precej nižji-Otroci morajo peš do obale, ki je od njihovega doma oddaljena 3 km. Vendar10 ni najhuje, veliko bolj potrebna bi bila obnova počitniškega doma, saj v stavb0 razen nujnega vzdrževanja kakšnih večjih vlaganj ni bilo. Potrebno bi jo bi!° obnoviti od tal in stropov, ki so še lese-ni, do dotrajane strehe. V domu ni centralne kurjave, v umivalnicah ni topl£ vode, dotrajane so tudi sanitarije. V domu ni telefona in ne televizorja, kar j° otrokom, ki so trenutno na letovanju, š° posebej žal, saj ne bodo mogli spremlj3'1 olimpijskih iger v Atlanti. Kljub vsem0 temu pa so otroci zelo zadovoljni z letovanjem. Pravijo, da imajo lepo vrente i° dobre vzgojitelje. Ogled, ki ga je organizirala novomeška območna organizacija Rdečcg3 križa, je bil namenjen tudi temu, tla 01 župani videli, kje letujejo njihovi otroci, ter da bi skupaj našli rešitev za počitnišk* dom Fazan v Luciji. Predstavniki Rde; čega križa so županom predlagali, da b1 dom, ki ga je kupila prejšnja novotnešk3 občina, odstopili v lastništvo in upravljanje Rdečemu križu Slovenije, ki bi tud1 vnaprej izvajal letovanje za novomešk0 otroke. Župani so dejali, da bi sc o te01 pogovorili, ko bo zbrana vsa potrebi)3 dokumentacija o domu, vsi pa so bi* enotnega mnenja, da je nujno potrebe0 temeljite obnove. Čeprav je denar vedno problem, bi30 za ureditev počitniškega doma za otrok0; ki jim sicer njihovi starši ne bi m°f> privoščiti morja, moral vedno najti. E°3 od vzgojiteljic je dejala, da denar, ki g3 namenjajo tem otrokom, ni vržen str3°’ kajti le kaj jc boljša naložba, kot s° zdravi, srečni in zadovoljni otroci. JOŽICA DORN$ OBUJANJE LJUDSKEGA IZROČILA Iz Amerike na ohcet v Semič Sara Miller in Matjaž Poč sta v prisotnosti prič, Matjaževe sestre Milke in Sarinega brata Aarona, sklenila zakon v semiški župnijski cerkvi. Poroka je pomembna prelomnica v življenju vsakega človeka. Že Priprave nanjo so navadno polne vznemirljivih dogodkov pa tudi organizacijskih zgod in nezgod, zlasti še, če je povabljenih veliko svatov. Vendar za Semičane zagotovo lahko rečemo, da so v pripravi ohceti Pravi mojstri. Kako tudi ne, ko pa njihova folklorna skupina, ki se je Celo poimenovala “Semiška ohcet”, že desetletja na nastopih prikazuje °bred ohceti po semiško! to, da so sc številni priseljenci pomešali skupaj v velikem ameriškem talilnem loncu, pozabili ali zanemarili pa kulturo svojih prednikov. V njihovi družini je sicer čutiti še kanček nemške kulture, ki jo ohranja predvsem oče, ki še govori nemško, medtem ko so ona in njenih devet bratov in sester postali Američani. Sicer pa pripada že tretji generaciji Millerjev, rojenih v Ameriki, kamor se je iz Nemčije preselil njen pradedek, medtem ko je Sarin dedek po mamini strani prišel iz Anglije. Tudi Hišna mati je po ljudskih običajih sprejela nevesto Saro za svojo hčer. Matjaževa družina je znana po tem, da ima precej izseljencev, kar niti ne čudi, saj je bila v nekdaj revni Beli krajini prav pot s trebuhom za kruhom v svet za marsikoga edina možnost za dostojno preživetje. Mamina brata sta v Avstraliji in Ameriki, očetova sestra v Nemčiji. Čez nekaj dni pa bo odšel skupaj z ženo Saro v San Francisco tudi Matjaž. S seboj bosta odnesla lepe spomine na poroko, na kateri je bilo okrog dva tisoč svatov, česar v Ameriki zagotovo ne bi nikoli doživela. Sarin in Matjažev “da” Prej omenjeni svati, torej obiskovalci Semiške ohceti, ki so prišli iz različnih koncev Slovenije, so ob prisrčni igri Semičanov podoživljali nekdanje navade ob ohceti. Začelo se je s prošnjači. Danes mladi na potrebujejo Lani, ko so Semičani dobili svojo °bčino, so se odločili, da bodo pri-Pravili prireditev, imenovano Semiška °taet, na kateri bodo folkloristi prika-2a'i> kako je nekdaj pri njih potekala °hcet, od takrat, ko so se prišli proseči dogovorit za nevesto, pa do gos-liie- Gre za nekakšno igro, v kateri se Prepletajo govorjenje, petje, igranje na Slične, zlasti ljudske inštrumente in P>es. Svatje pa so navadno kar vsi gle-i *lci oz. obiskovalci prireditve. Pretck-;° soboto je bila Semiška ohcet, ki vel-^za letošnjo največjo turistično prire-ditev v Semiču, že drugič. A se je močno razlikovala od lanske in tudi nasploh od Vseh prikazov semiškega poročnega °breda doslej. Tokrat namreč ženin in "evesta nista bila člana folklorne sku-P'ne, ki bi to vlogo le odigrala, temveč sta mladoporočenca v resnici sklenila ikonsko zvezo. Ivan Križan, ki je vsaj P° stažu med starejšimi člani folklorne *upine, se ne spominja, da bi se do-,ej to že kdaj zgodilo. Res so folklo-r|sti pospremili k poroki svoje člane, Na vrhu Marofa, severno od Kettejevega drevoreda, ki povezuje Bršljin )iai pred cerkvijo in magistratom pri- s centrom Novega mesta, se razprostira preko 20.000 kv. matrov velika Pravili špalir ter jih zasuli z rižem, ni- površina Kapiteljske njive, ki v svojih nedrih skriva eno največjih ARHEOLOGIJA Kapiteljske njive v • se presenečajo pa niso prave poroke združili s Plazom vseh ostalih nekdanjih obi-aJev, povezanih z ohcetjo. Po devetih letih zopet v domovini . Prganizatorji, člani semiškega turnega društva, so razmišljali, kako 1 ptošnjo prireditev popestrili in pri-Vabili čim več obiskovalcev. Naključje hotelo, da so se prav njihove nove Emisij v Beli krajini prepletle z željami »lihi srednjeevropskih prazgodovinskih grobišč. Najstarejši grobovi te nekropole segajo v 10. st. pr.n.š., v čas pozne bronaste dobe, ki jo imenujemo tudi kultura žarnih grobišč. Grobovi iz tega časa so žgani, pokojniki pa pokopani v velikih lončenih žarah. ovega rojaka Matjaža Poča v dalj-1 Ameriki. Matjaž, doma iz Vavpče , Sl pri Semiču, je namreč oktobra prav na svoj 22. rojstni dan, odpori na obisk k stricu Toniju Lukežiču aan Francisco. Za pol leta, je menil v j^etku, a kmalu po prihodu v Kali-rmjo se je odločil, da bo ostal za ved-Junija lani se je v Ameriki civilno Poročil s Saro Miller, ker pa je na cer-eno poroko zaradi velike gneče po-o®hno čakati tudi celo leto, je v njem odločitvi, da letos prvič po devetih ‘etih da bi obišče domovino, tlela tudi želja, se cerkveno poročil v domači ccr- l . 1 v Semiču. Za njegovo željo so po ^jučju zvedeli tudi prireditelji Sc- l(o ^■ške ohceti in predlagali, da bi poro- združili s prireditvijo. Matjaž je v ^ etku nekoliko okleval, Sara pa je , a navdušena nad idejo, toliko bolj, v i Je povedala nekaj dni pred poroko emiču, ker je tako lahko spoznala lcaje v domovini svojega moža, ki jo 0 zanimajo. V Ameriki jo moti prav V 8. st. pr.n.š. se je način pokopavanja dodobra spremenil. Žgan način pokopavanja v planih, žarnih grobovih je tedaj 'zamenjal skeletni pokop pod mogočnimi, v tlorisu okroglimi gomilami, ki so v premeru merile do 30 m in so kar nekaj metrov segale v višino. Ob koncu 4. st. pr.n.š. pa se s prihodom keltskih prebivalcev pokop zamenja, zopet se pojavi žgan pokop, le da takrat prevladuje pokop brez žare. Arheološko najdišče Kapiteljske njive je znano že dobrih sto let, saj sta bili tu že leta 1894 izkopani dve starejše-železnodobni gomili in nekaj latenskih grobov. Najdbe so kot večina halštatskih najdb iz Dolenjske v tistem času prispele v naravoslovni muzej na Dunaju. Oranje opozorilo na najdišče Do sredine osemdesetih let tega stoletja je grobišče “mirovalo”. Globoko strojno oranje in lega grobišča na temenu hriba, kjer voda odplavlja zemljo nad prazgodovinskimi grobovi, sta ponovno opozorila na prazgodovinsko osnovo. Ob oranju so namreč kar na površju njive ležali kovinski in stekleni predmeti ter deli lončenih posod. Poljska obdelava je grozila, da bo najdišče uničeno. Tako je pokojni kustos Dolenjskega muzeja Novo mesto Anton Knez v letu 1986 pričel z zaščitnim arheološkim izkopavanjem, ki je po količini in kvaliteti arheoloških najdb preseglo vsa pričakovanja. Dela na posrednikov, ko želijo stopiti v zakonski stan. Včasih pa mladi par pri sklepanju zakonske zveze in dogovarjanju o imetju skoraj ni imel besede. Za dogovor z nevestinimi starši so poskrbeli kar sorodnik ter priča ali dve. Prošnjači so se dogovorili za nevestino doto, za dan poroke in še za kaj. Nevesta si je že dolgo predtem pripravljala balo, v katero je sodila oprema za zakonsko spalnico, kot so postelja, skrinja, zibka, posteljnina, prti, brisače. Nevesta je sama tkala in vezla; po domiselnosti in lepoti, a tudi po tem, kako velika je bila balo, pa so occnjcva-li njeno pridnost. Za voz so včasih privezali tudi kakšno živinče, ki je sodilo k nevestini doti. Pri prevozu bale nista manjkala ne smeh ne godec, na svoj račun pa so prišli tudi “firbčni” sovaščani. Tisti, ki so nosili balo iz hiše na voz, pa so sc potrudili, da so domačim še kakšno zagodli. Največkrat so ukradli nekaj kokoši, na sobotni ohcc-ti pa so odnesli celo “patalina”. Na poročni dan so prišli svatje z ženinom in vozom po nevesto na njen dom. Vendar tudi tokrat ni šlo brez nagajanja, saj so domači hoteli podtakniti drugi ženski, starejši in grši. Selc tretja, ki sojo pripeljali pred ženina, je bila prava. A če je ženin mislil, da je nevesta končno njegova, se je zmotil. Na koncu vasi ga je čakalo še eno presenečenje: šranga. Vaški fantje so naredili zaporo ter zahtevali odkupnino za dekle. Svatje so sc sicer branili, češ saj bi jo lahko vi vzeli, če ne bi bili preveč leseni. A ni nič pomagalo. Po daljšem pogajanju so si le segli v roke. Sara je smela pred oltar v semiški farni cerkvi tem arheološkem najdišču od leta 1991 intenzivno potekajo pod vodstvom podpisanega v okviru skupnega projekta Dolenjskega muzeja in Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto. Do leta 1996 smo tako raziskali površino, ki meri preko 10.000 kv. metrov. Poleg dveh starejšeželeznodobnih gomil, ki sta bili izkopani leta 1894, smo našli, dokumentirali in izkopali skoraj 60 žganih poznobronastodobnih grobov, 7 zemljenih gomil z okoli 300 skeletnimi halštatskimi grobovi ter preko 300 žganih mlajšeželeznodobnih keltskih grobov. Vsi meči zviti Letos smo s terenskim delom pričeli v začetku aprila. V ekipi sodeluje 11 delavcev, ki so vključeni v projekt javnih del, arheolog in 3 restavratorji, delavci ZVNKD in DM. Doslej smo prekopali že preko 1000 kv. metrov njivske površine in našli 180 žganih grobov iz časa mlajše železne dobe, tako da sc je skupno število odkritih keltskih grobov povzpelo že na 480. Grobove predstavljajo grobne jame, ki so v tlorisu različnih oblik, od pravokotnih, okroglih, ovalnih, ki merijo od 30 cm pa vse do 150 cm, in so različno gloftbko vkopani skozi rjavico v oranžno rumeno sterilno ilovico. Najbolj zanesljive grobne pridatke predstavljajo lončene posode, ki so bile uporabljene kot žare, v katerih so shranili žganino pokoj- nika ali pa le kot posodje za hrano in pijačo, ki so jo priložili v grob kot popotnico umrlemu. V takem primeru so prežgane kosti pokojnika prosto stresene na dnu grobne jame. Poleg lončenine so v grobovih še kovinski, stekleni in jantarni predmeti. V grobovih, ki jih pripisujemo moškim, ležijo železno orožje, sulične osti, sekire, noži, ščitne grbe, dolgi železni meči v nožnicah in verige za pripenjanje mečev. Dosledno vse orožje je bilo pred polaganjem v grob obredno zvito, zaradi kislin v zemlji pa je še dodatno korodirano. V ženskih grobovih pa se pojavljajo nakitni predmeti, kot so železne in bronaste zapestnice, masivne steklene zapestnice, ogrlice iz raznobarvnih steklenih jagod in iz jantarnih jagod, uteži za statve ter železne in bronaste sponke za spenjanje oblek. Mojstrsko izdelana igla V letošnjem letu nekoliko odstopa grob 436, kjer smo poleg dveh lončenih posod, v ognju staljene steklene zapestnice ter uničene bronaste orehaste zapestnice in bronaste masivne zapestnice našli srebrn prstan in dve železni tordi-rani igli, od katerih se ena zaključi v ob- sv. Štefana, ko so svatje odšteli 300 goldinarjev. Četudi je napovedovalec svetoval obiskovalcem, naj ostanejo na prireditvenem prostoru, so mnogi, ki so hoteli pozdraviti mladoporočenca, napolnili cerkev in trg pred njo. Semiški folkloristi pa so pred cerkvenimi vrati pripravili nekakšen tunel, pod katerim sta morala ženin in nevesta. Ko sta se Sara in Matjaž s svati vračala domov, torej na prireditveni prostor ob osnovni šoli, so jih pred ženinovo hišo na poseben način sprejeli vaščani. Ob poti so postavili lučke. Zakurili so snopke suhe slame, ki so jih navezali na stojala. Na pragu je nevesto sprejela hišna mati. Sara jo je v semiškem narečju vprašala, ali jo sprejme za svojo hčer, za kar je požela gromek aplavz. Potem ko sta spili kozarec vina, ji je dala hišna mati hlebec kruha, burklc in “nakolenče”, torej otroka, v želji, da bi imela veliko zdravih otrok. Potem je sledila svatovska gostija, ki je trajala vso noč. A tudi tokrat ni manjkalo presenečenj. Tako je nekdo prinesel polno naročje kalanic in jih ponudil kot zobotrebce. Okrog polnoči so prišle maškare, ni pa manjkalo niti nepovabljenih gostov, imenovanih “vo-glarji”, ki so hoteli imeti vsaj drobtinice z bogato obložene mize. Včasih se je zgodilo, da so “voglarji”, če jim gospodar ni postregel, kot so želeli, celo zamajali leseno hišo ali pa so svatje zjutraj zagledali na strehi voz ali vsaj kakšen njegov del. Tokrat sta prišla torej na Semiško ohcet reči “da” Sara in Matjaž iz Amerike. Organizatorji pa obljubljajo, da se bodo tudi v prihodnje na njihovi prireditvi mladi poročali zares, kar bo dajalo prikazu starih ljudskih običajev še poseben čar. MIRJAM BEZEK-JAKŠE liki konjske glavice, ki je resnično mojstrsko delo. Letos preseneča tudi dokajšnje število železnih mečev v nožnici ter lončeno posodje, ki po načinu izdelave in kra-šenja izraža staro tradicijo in s tem nakazuje skromno število novodošlih Keltov v primerjavi s staroselskimi Iliri. Terensko delo nameravamo zaključiti v drugi polovici julija, po številu domačih in tujih strokovnih in drugih obiskovalcev sodeč, rezultati arheološkega izkopavanja močno odmevajo že sedaj. Po opravljenih terenskih delih pa izkopano arheološko gradivo prevzamejo restavratorji, brez katerih bi arheološki predmeti neusmiljeno propadli. Število grobov, ki smo jih odkrili doslej, predstavlja največje latensko grobišče v srednji Evropi, po pomenu gradiva za zgodovinsko opredelitev in razvoj življenja na naših tleh pa so najdbe neprecenljive. Grobišče še ni v celoti raziskano, zato dela nameravamo nadaljevati v naslednjih letih. Z gotovostjo lahko pričakujemo nove, pomembne najdbe, ki bodo življenje na tleh Novega mesta v 1. tisočletju pr. n. š. še dodatno osvetlile. BORUT KRIŽ Arheološka ekipa na delu pri izkopavanju na Kapiteljskih njivah. PROSTOVOLJNA ZDRAVSTVENA ZAVAROVANJA Prerado se zgodi, da se kaj pripeti. TUJINA . ■ V tujini ste na službeni poti, na obisku, kot turist na počitnicah ali na potovanju. Ko potujete sami, z družino ali v skupini se še prerado zgodi, daje treba poiskati zdravniško pomoč. Z dodatnim prostovoljnim zavarovanjem TUJINA A lahko zavarujete plačilo nujnih zdravstvenih storitev, prevozov in zdravil v tujini, tudi na Hrvaškem. Zavarovanje pomeni previdnost, previdnost pa je mati modrosti. Zavarujemo bogastvo zdravja. za nakup v vrednosti nad 100.000 SIT Q organiziran servis in montaža €> garancijski rok 2 leti O možnost obročnega odplačevanja 1» JELOVICA Lesna industrija ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 58 • tel.: (064) 61-30, faks: (064) 634-261_____________ JELOVICA: JAKAELEKTRO Radeče - NOVO MESTO, Ulica Talcev 2, tel. fax: 068/324-444 BAVEX Trebnje - METLIKA, Cesta XV. brigade, tel.: 068/58-716 KERA TRADE Zagorje ob Savi - KRŠKO, CKŽ 21, tel.: 0608/21-236 MK TRGOIMPEX Kočevje ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE PoublJirun lailopntli <« svetovani«. montažo »n *ervi> ŠMARJE 13. M310 ŠENTJERNEJ M : M8.11-118. Ui OM 81-1 IB P.E. Novo maalo Ljubl|anaka 27 • BTC tal 068/323-000 rNOVO V KRŠKEM!-1 MENJALNICA A DO ADO, d.o.o., CKŽ 3, Krško Tel./fax 0608/21-522, 22-906 Delovni čas: od 8. do 16. ure $ SUZUKI PRODAJA • SERVIS • REZERVNI DELI AVTOSERVIS MURN Resslova 4, Novo mesto ® 068/24-791 POLETNA AKCIJA - TERENCI VITARA LX 3V DAKOTA VITARA VX 3V DAKOTA VITARA VX 3V KLIMA DAKOTA VITARA 5V DAKOTA VITARA 5V KLIMA DAKOTA VITARA V6 DAKOTA VITARA X90 DAKOTA SAMURAI VX KOMBI CARRY VAN 29.990 30.990 31.990 34.990 35.990 42.990 29.990 19.990 11.990 Ugodni krediti! Darilo ob nakupu! securitv BRADAČ SECURITY varovanje oseb in premoženja Kočevarjeva 2, 68000 Novo mesto Tel.: 068 / 321 425 NE DOVOLITE, DA BI BILI STORILCI KORAK PRED VAMI! Mercator Dober nakup od 25.7. do 10.8/96 Počitnice so razposajenost, veselje in avanture. Prav zato, vam v vrhuncu le teh, med mnogimi izdelki po posebno tigodnih cenah, nudimo tudi dobrote vseh vrst in veliko izbiro sladoledov priznane blagovne znamke. Desertni preliv za sladolede, sadne solate, pudinge, palačinke in druge sladice. Zaradi različnih "živih" barv in izbiro okusov jo imajo posebno radi najmlajši. Kadar vam je vroče in kadar bi nekaj malega pojedli, si izberite "sendvič" sladoled! Chiacciolo 68,00 ledena lučka navadni in kokos zadovoljen Granulato 115,00 lučka z okusom kakava Babypana 147,00 kornet z okusom kakava NAGRADI V ARNOVO SELO IN NOVO MESTO Žreb je izmed reševalcev 14. nagradne križanke izbral Anico Ivan-šek iz Arnovega sela in Aleša Zorka iz Novega mesta. Ivanšek bo prejela 6.000 tolarjev denarne nagrade, Zorko pa knjižno nagrado. Nagrajencema čestitamo. Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 5. avgusta na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, p.p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 15. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v naš poštni nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu. NAGRADNA KRIŽANKA 15 REŠITEV 14. NAGRADNE KRIŽANKE Pravilna rešitev 14. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: SPLAV, ORIB1, M1KLANICA, GONILNIK, SILVO, KRT, TERAN, SMUK, IZET, SI, ALBUM, ZOR, JICAK, ASA, KRŠ, OTAVA, TAR, OKENCE, ALTONA, POKROV, laert. PRGIŠČE MISLI Človek je vedno razpet med stanjem, v kakršnem je, in smislom, ki ga je treba Uresničiti. Mora se torej nenehno presegati in s lem odvajati od prejšnjega. J. ZALOKAR Boljševizem v svoji ideologiji ne premore odgovora na nobeno bistveno človeško vprašanje. M ROŽANC Najvišja vednost, ki jo ima lahko človek o srorti, je, da ne bo vedel. Smrt pomete z vsako mislijo. L K()VAČ1Č DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST IME PREDSED NIKA KUČANA KAČA VELIKANKA ŽENSKO IME JUNAK IZ 1001 NOČI (ČUDEŽNA SVETILKA) MEŠANEC BELIH IN ČRNIH STARŠEV MIRNO SOŽITJE ZAH.EVR VELETOK GOZDNI POLŽ DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST BELJAKOVIN SKA SESTAVINA KOSTI BELO KRANJSKA REKA IZLOČANJE TRDNE SNOVI IZ TEKOČINE SIN JAKOBA IN LIJE (LEVITI) GR BOG VOJNE VELETOK V BURMI DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST JADRANSKI OTOK IGOR FILIPOVIČ BAJESLOVNI KRALJ ŠKRATOV MESTO V BAČKI (VOJVODINA) LOČEN ČLOVEK OKR.Z. NUKLEINSKE KISLINE NEKDAJ NAJBOLJŠI AVSTRALSKI TENISAČ (ROD) PRILIKA. ALEGORIJA ZADNJE PREDIVO KRILO RIM LEGIJE PODROČJE NAJVEČJIH MORSKIH GLOBIN DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST PRIPOMOČEK ZA POMETANJE ANTON JANŠA LUKA V EKVADORJU BOLGARSKA KRALJEVSKA RODBINA LUKNJAČ IT IME ŽARIM BULC MARKO AVTOR JOŽE UDIR V ENO SMER USMERJENA DEJAVNOST GRMIT SODNIK V PODZEMLJU ZVEZDA V ORLU RDEČI KRIŽ SLOVENIJE JEZERO MED ZDA IN KANADO SL MUZIKO LOG.RAZIS KOVAL EC GALLUSA (RAFAEL) SLAVNI ANG. IGRALEC (EDMUND, 1787 1833) TURŠKI PAŠA (ATATURK) DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST MILANSKA OPERA Okrožno sodišče v Novem mestu v skladu z določilom čl. 154/2 in 3 Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur. list RS št. 67/93) v stečajnem postopku nad dojžnikoma OBRT Črnomelj, d.o.o. - v stečaju in TERGUS, d.o.o., Črnomelj - v stečju objavlja DRAŽBENI OKLIC Dne 6.8.1996 ob 15. uri bo na sedežu družbe Kovinar Črnomelj na Belokranjski cesti 34 javna dražba premoženja stečajnih dolžnikov OBRT Črnomelj, d.o.o., in TERGUS, d.o.o., Črnomelj -oba v stečaju. Na javni dražbi se bo prodajala oprema obeh družb, ki obsega lesnoobdelovalne stroje, pisarniško opremo in manjša orodja ter inventar po vrsti, količini in cenah, navedenih v ceniku, obešenem na oglasni deski v vhodu družbe KOVINAR ČRNOMELJ. Sredstva se bodo prodajala po sistemu videno - kupljeno. Poznejših reklamacij ni. Javne dražbe se lahko udeležijo vse pravne in fizične osebe, ki najmanj eno uro pred začetkom javne dražbe položijo kavcijo -varščino v višini 10 % izklicne cene vrednosti pos. dela opreme ali le-to vplačajo na žiro račun št. 52110-690-68354 za opremo družbe OBRT ali na žiro račun št. 52110-690-68349 za opremo družbe TERGUS in to dokažejo s potrjeno kopijo nakazila. Varščina se uspešnemu ponudniku vračuna v kupnino, drugim pa bo vrnjena v 3 dneh brezobrestno oz. v tolarski gotovini deponirana sredstva takoj po javni dražbi. Rok plačila preostalega dela kupnine je 3 dni po javni dražbi, sicer se bo prodaja razveljavila, varščina pa zadržala. Prevzem opreme je možen po plačilu celotne kupnine. Prometni davek in vse morebitne druge dajatve in stroške v zvezi s prenosom lastništva plača kupec. Informacije o dražbi in ogled je možen 2 uri pred začetkom dražbe oz. po dogovoru s stečajnim upraviteljem g. Martinom Drganom, dipl. oec., na tel. št. (068) 52-656 ali (0609) 613-266. Okrožno sodišče v Novem mestu v skladu z določilom čl. 154/2 in 3. Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur. list RS št. 67/93) v stečajnem postopku nad dolžnikom KOVINARJEM Črnomelj, d.o.o. - v stečaju, objavlja DRAŽBENI OKLIC Dne 6.8.1996 ob 16. uri bo v prostorih Kovinarja Črnomelj na Belokranjski cesti 34 javna dražba premoženja stečajnega dolžnika. Na javni dražbi se bo prodajala oprema družbe KOVINAR ČRNOMELJ, ki obsega kovinsko obdelovalne stroje, pisarniško opremo in manjša orodja ter drobni inventar. Vsa sredstva se prodajajo po cenah iz cenika, ki je obešen na oglasni deski v vhodu v družbo. Sredstva se bodo prodajala po sistemu videno - kupljeno. Poznejših reklamacij ni. Javne dražbe se lahko udeležijo vse pravne in fizične osebe, ki najmanj eno uro pred začetkom javne dražbe položijo kavcijo -varščino v višini 10 % izklicne cene vrednosti pos. dela opreme ali le-to vplačajo na žiro račun št. 52110-690-68333 in to dokažejo s potrjeno kopijo nakazila. Kavcija se uspešnemu ponudniku vračuna v kupnino, drugim pa bo vrnjena v 3 dneh brezobrestno oz. v tolarski gotovini deponirana sredstva takoj po javni dražbi. Rok plačila preostalega dela kupinine je 3 dni po javni dražbi, sicer se bo prodaja razveljavila, varščina pa zadržala. Prevzem opreme je možen po plačilu celotne kupnine. Prometni davek in vse morebitne druge dajatve in stroške v zvezi s prenosom lastništva plača kupec. Informacije o dražbi in ogled je možen 2 uri pred začetkom dražbe oz. po dogovoru s stečajnim upraviteljem g. Martinom Drganom, dipl. oec, na tel. št. (068) 52-656 ali (0609) 613-266. IGM Strešnik, d.d. Dobruška vas 45 8275 ŠKOCJAN VABI NA TRETJO SKUPŠČINO DELNIČARJEV, ki bo v petek, 30.8.1996, ob 15. uri v dvorani Občine Škocjan. DNEVNI RED: 1. Otvoritev skupščine, ugotovitev sklepčnosti, izvolitev organov skupščine in sprejem dnevnega reda 2. Sprejem poslovnega poročila za leto 1995 3. Sklepanje o delitvi čistega dobička 4. Imenovanje revizorja 5. Vprašanja in predlogi delničarjev Predlog sklepov upravne družbe: Sklepi k točki 1: Imenuje se verifikacijska komisija, komisija za izvedbo glasovanja, zapisnikov in notar Sklep k točki 2: Sprejme se poslovno poročilo za leto 1995 Sklep k toči 3: Čisti dobiček se razdeli po predlogu uprave družbe Sklep k točki 4: Imenuje se revizijska hiša za leto 1996 Gradivo za predlagani dnevni red skupščine od točke 2 do 4 je na vpogled na sedežu družbe vse delovne dni od 10. do 12. ure. Predlogi delničarjev so lahko le pisni, obrazloženi in vloženi v sedmih dneh po objavi tega sklica na sedežu družbe. Delničarji oz. njihovi pooblaščenci lahko glasujejo na skupščini le, če so udeležbo pismeno prijavili 3 dni pred pričetkom skupščine v tajništvu družbe. Pooblastila pooblaščencev morajo biti pisna. Sklepi se sprejemajo z navadno večino oddanih glasov razen sklepa pod točko 3, ki se sprejema s tričetrtinsko večino. Če je sklic skupščine neuspešen, se skupščina ponovi istega dne ob 16. uri, v istem prostoru. Pri ponovnem sklicu bo skupščina odločala ne glede na višino zastopanega osnovnega kapitala. Dvorana Občine Škocjan bo odprta pol ure pred uradnim začetkom. , IGM STREŠNIK, d.d. Uprava R E Z U L T A T 1 Ž R E B A N J A T* ^ O ELEKTROTEHNA SET PE NOVO tTleStO — AKCIJ A 1 številka kupona 004541 praktična nagrada 1 2 številka kupona 006707 praktična nagrada 3 številka kupona 006914 praktična nagrada 4 številka kupona 004634 praktična nagrada 5 številka kupona 006855 praktična nagrada 6 številka kupona 006998 praktična nagrada 7 številka kupona 006826 . praktična nagrada 8 številka kupona 006803 praktična nagrada 9 številka kupona 006839 praktična nagrada 10 številka kupona 004609 praktična nagrada 11 številka kupona 004549 PRALNI STROJ ARISTON AV 637 Zahvaljujemo se za nakup in se priporočamo! r praktični K- ' praktični KRIŽ praktični A praktični ____________^ A EHh Med kot lepotilo Med lahko koristno uporabite kot lepotilo. Če ga nanesete na kožo, povleče vlago iz spodnjih plasti tkiva, vlaga se nakopiči v vrhnjem sloju kože in koža postane bolj napeta. Za medeno kuro vam bodo hvaležni tudi krhki nohti, ki postanejo, če jih namažete z medom, čvrstejši. Vitamini, minerali in proteini, ki so v medu, tudi krepijo vezno tkivo in pospešijo obnavljanje kožnih celic. Z medom namažite ustnice, če so razpokane in raskave, saj med učinkuje zdravilno, blaži in preprečuje vnetja. Za poživitev utrujene kože, ublažitev teka in pospešitev izločanja popijte pred zajtrkom pol kozarca tople vode, v kateri ste raztopili eno do dve žlički medu ter žličko blagega jabolčnega kisa. Če želite pregnati nespečnost, pred spanjem popijte kozarec toplega mleka z medom. Kot poživilo za utrujeno kožo na obrazu si enkrat do dvakrat na teden privoščite masko, ki jo pripravite iz dveh žlic tekočega medu, žlice mandljevega ali sezamovega olja in rumenjaka. Slovenska samozdravilna metoda Najrazličnejšim alteralivnim oblikam zdravljenja in samo-zdravljenja, samouresničevanja, izpopolnjevanja in duhovne rasti se je pridružila še izvirna slovenska samozdravilna energetska metoda s kratico SEM, katere avtor je Rudi Klarič. Pot v širšo javnost si poskuša utreti tudi s posebno publikacijo Sprememba, ki je naprodaj v prodajalnah Mladinske knjige, iahko pa se seveda tudi naročite nanjo. S prispevki v nji se bralec seznani z metodo santozdravljenja, prebere pa lahko še druge koristne informacije o tečajih, prijavah nanje in podobno. Samozdravilno energetsko metodo je Rudi Klarič razvil na osnovi vedenj, s katerimi se je seznanil kot učenec kitajske mojstrice Aiping Wang, in s poglobljenim razumevanjem skupnega vira in smisla znanih svetovnih samozdravilnih energetskih metod. V svojo je Klarič vključil še poznavanje slovenske in evropske miselnosti in morale, zaradi česar naj bi bila njegova metoda za naše ljudi neprimerno učinkovitejša, kot so v naše razmere zgolj prenesene orientalske in druge metode. S sistematičnim energetskim treningom po metodi SEM se posameznik očisti bolne miselnosti in preplavi organizem s čisto pozitivno energijo. Zdravje namreč po Klaričevem razumevanju ni nič drugega kot ravnovesje med zemeljsko energijo snovi, iz katere je telo, in duhovno energijo, ki prihaja iz vesolja in pomaga telesu poiskati pravi življenjski smisel in vitalnost. Če ravnovesja ni, se pojavijo življenjske težave, nezgode in bolezen. Vse bolezenske težave povzročajo bolne misli, s katerimi sami sebi preprečujemo dotok sveže življenjske energije in njen pretok skozi organizem. Pravi povzročitelji življenjskih težav, neuspehov, nesreč in bolezni so torej miselni virusi, zmedene in druga drugi nasprotujoče si energije na ravni duševnosti. Te energije uničujoče vplivajo na telo, biološki virusi pa samo izkoristijo priložnost. Intenzivno preplav-ijanjc organizma s čisto pozitivno energijo po metodi SEM je za vsakogar prijeten in sprejemljiv, včasih edini uspešni način zdravljenja. Kot zagotavlja Klarič, je SEM popolnoma kompatibilna z današnjo vlogo in današnjim pomenom medicine. Nadevane bučke s sirom Za 4 osebe potrebujemo: 10 srednje velikih bučk, 2 žlici naribanega sira, 30 g masla ali margarine, 3 žlice olivnega olja, 1 čebulo, šopek peteršilja, sol, poper. Bučke operemo in na koncih obrežemo. Osem bučk podolžno razpolovimo, polovice izdolbemo z žličko. Izdolbeno sredico in preostali bučki sesekljamo. V kozici segrejemo 2 žlici olja in prepražimo drobno sesekljano čebulo, da postekleni. Dodamo sesekljane bučke. Premešamo, solimo, popopramo in pražimo 8 do 10 minut. Nazadnje dodamo drobno sesekljan peteršilj. Pustimo, da se nekoliko ohladi. Izvotljene bučke kuhamo v osoljenem kropu 2 do 3 minute. Nato jih odcedimo. Ohlajene prepražene bučke pretlačimo, nato jim primešamo nariban sir in koščke masla. S tem nadevom napolnimo izvotljene bučke. Zložimo jih v pomaščen pekač in jih pečemo v pečici pri 180 stopinjah 7 do 8 minut. “Zlata” pravila pri \ V nakupu pesticida V vrtičkarstvu iz znanih razlogov pesticidov skorajda ne uporabljamo več, širokopoteznejše pridelovanje vrtnin za trg pa še ne more brez njih. Preden se odločimo za nakup, moramo upoštevati nekaj temeljnih pravil, ki so se izoblikovala z namenom, da bi bilo nujno zlo kar najmanjše. Kupujemo le tista zaščitna sredstva, ki imajo veljavno dovoljenje za uporabo, preverjeno karenco ali čakalno dobo in kar najmanjšo ali celo nikakršno strupenost. Nadalje uči stroka, naj se odločamo za najmanjše embalaže, torej zgolj za tolikšne količine zaščitnih sredstev, da jih do konca porabimo. Boljša od prašiv so škropiva, ki jih je moč nanesti natanko tja, kamor želimo, in nam vetrovno vreme ne more tako nagajati in škodovati. Predvsem pa: kupujmo okolju prijazne fitofarmacevtske pripravke, ki so pri ceni zdaj deležni popusta, celo povičnega, in dosledno upoštevajmo strokovna navodila na embalaži! * Okna Okna so šibke točke v toplotni zaščiti zgradbe. Skoznje izgubljamo približno 30 odstotkov celotne energije za ogrevanje. Celo okna z dobrimi izolacijskimi lastnostmi prepuščajo več kot 4-krat toliko energije, kot dobro izolirana zunanja stena, zato je prav tu treba paziti na primerno izvedbo. A ker sončni žarki, ki prodirajo skozi okna, grejejo, zmanjšujemo potrebo po ogrevanju. Tako se čez dan toplotne izgube izravnajo. Prav zato je priporočljivo, če na južni strani vgrajujemo večje okenske površine. Razlikujemo enojna, vezana in škatlasta okna. Danes so najbolj razširjana vezana okna z dvojnimi stekli. Nasvete o racionalni rabi energije dobite brezplačno v Energetski svetovalni pisarni v Brežicah na tel. 0608/ 62-050, int. 202, v Črnomlju na tel. 068/ 52-040 in v Novem mestu na tel. 068/28 866. NAŠE KORENINE O v Jože Pavlakovič iz Jakovinov Kamenje je postalo oltar “Sadiko za to tepko je dala še avstrijska cesarica Marija Terezija. Bila je gospodarna vladarica in tudi tako je hotela izriniti revščino iz teh krajev,” pripoveduje Jože Pavlakovič, ko stojiva pred mogočno tepko ob njegovi domačiji, potem pa nama pogled splava čez dolino, na katere dnu je slutiti reko Kolpo, in se ustavi na gručah streh na nasprotnem bregu. Tam je že Hrvaška, ki je Jožetu tudi dobro poznana, saj je ljudi na obeh bregovih Kolpe od nekdaj povezovala skupna usoda. Marsikaj o daljni in bližnji hrvaški preteklosti bi vedele povedati te strehe, če bi mogle govoriti. Za njimi tam v modri daljini dviguje mogočno glavo skrivnostni Klek. Jože pripoveduje o Luzijani, kakor se je imenovala cesta, ki so jo v začetku prejšnjega stoletja med Zagrebom in Reko čez tiste kraje zgradili francoski okupatorji, pa o zažigalnih projektilih, ki so med drugo svetovno vojno prileteli z one strani, da so se s slamo krita poslopja v Jakovinih vnemala drugo za drugim in zgorela kot bakle. Tudi pred nekaj leti, med zadnjo vojno, je bilo z one strani slišati grozljivo pokanje, da so šklepetale šipe v oknih in kdaj pa kdaj je mimo švistnil zablodeli izstrelek. Takrat je nad Jakovini že bdel oltar, ki ga je tukaj poleg svoje starodavne domačije postavil Jože. Po teh bregovih nad reko Kolpo je nabiral kamenje in ga, kakor ga je pač oblikovala narava, zlagal v steno. Tako je nastal oltar, v katerega je postavil kipec Matere božje, na vrhu oltarja pa je obesil zvon, posvečen Antonu Padovanske-mu, ki so ga zanj vlili v Žalcu. Na zvon je velel napisati: “Rešil si me vsega gorja”. Vsega tega Jože ni počel naključno. Vrsta dogodkov v njegovem življenju je botrovala, da je napravil odločilen korak: vrnil se je k veri, ki jo je bil že izgubil. Jožetov oče Ivan izhaja iz Jakovinov. V Krotcih sta z ženo Ano ustvarila družino. Jože je bil zadnji izmed osmih otrok. Usoda je hotela, da je prav on prišel nazaj na Pavlakovičevo kmetijo v Jakovine, ko sta na njej ostali sami strina Marica in njena hčerka Margareta. Na začetku druge svetovne vojne se je poročil z Ano s Preloke in dvainštiridesetega leta se jima je rodila hčerka Marija. A takrat je postal tudi tukaj odpor proti okupatorju vse močnejši in vse več je bilo vezi s hrvaškimi partizani. Jože, kije dobro poznal kraje in ljudi na obeh straneh reke, je postal dragocen vodič. Dobro se je izkazal, zato so ga poslali v enoto, ki je varovala partizansko tiskarno Triglav. Tu je bil štirinajst mesecev, vse do konca vojne. O Jožetovih partizanskih doživetjih bi lahko napisali debelo in zanimivo knjigo, vendar se omejimo le na dve epizodi iz tistega časa. Jože je bil s patizani, ki so bili zadolženi za varovanje in oskrbo tis- karne na rekvizicijskem pohodu v okolici Stične. Uspelo jim je zbrati nekaj živeža in z dvema vozovoma so se vračali v bazo. Pri Radohovi vasi so naleteli na obcestno znamenje. Eden od partizanov je oholo ustrelil vanj. Jože je strelca opozoril, da jih streljanje lahko izda sovražniku, a so se drugi spravili nanj, češ da zagovarja boga in da bo že dobil svoje, ko se bodo vrnili. Nekateri so ga hoteli celo takoj ustreliti. Z Jožetom niso hoteli več govoriti, zato je legel na voz, drugi pa so sedli ob strani. A niso prišli daleč. Vprega je zapeljala na mino, namenjeno nemškim tankom, in silovita eksplozija jih je vrgla v zrak. Jože je ves omotičen pristal na njivi rži, z neba pa so deževali ostanki voza in kosi trupel tistih, ki so še malo prej hoteli biti Jožetovi krvniki. Malo pred koncem vojne je bilo Jožetovo življenje spet v nevarnosti. Ker nikakor ni hotel stopiti v partijo, so ga najbolj zagrizeni obtožili sodelovanja z belimi. Sledilo je sojenje in sodba se je bila: streljanje. Že so določili eksekucijski vod, ko jc pred sodnike stopil izkušen borec s partizanskim imenom Grad. Spregovoril je o Jožetovih zaslugah in dejal, da če streljajo take borce, potem naj ustrelijo tudi njega. Oklevali so in Jožetu končno vrnili svobodo. Tako je le dočakal konec vojne. Maja petinštiridesetega je kolono šestih tovornih voz vodil od Ravne gore na Hrvaškem do Ljubljane. Vozili so dva dni, a kako so bili vozniki presenečeni, ko so videli, da so namesto arhivskega gradiva, kot so jim rekli na začetku, v tovoru vreče sveže natisnjenega denarja za novo oblast. Po vojni je Jože kot Cimerman in zidar delal ob Kolpi in kako desetletje celo v Nemčiji. Njegovi otroci, za Marico mu je žena Ana rodila še Anko, Ivana in Jožeka, so odrasli in tedaj se je za Jožeta pričela nova preizkušnja. Sin Jožek, ki se je izučil za mizarja in je imel doma lepo vpeljano delavnico, se je odločil za duhovniški poklic. Jože, ki je že prej precej drugoval z alkoholom, je zdaj v njem našel svojega zaveznika. Skupaj sta načrtovala, kako bosta preprečila sinu to namero, ko pa so se vsi načrti izjalovili, sta načrtovala samomor - najprej z vrvjo, potem s pištolo, z ročno bombo in nazadnje v vodi s kamnom za vratom. Kot po naključju so se vsi ti poizkusi izjalovili in še pravi čas, tik pred sinovo posvetitvijo, je Jože prenehal piti. Kar precej let je že minilo od takrat; pred oltarjem, ki ga je pričel postavljati Jože, pa vsako leto v začetku avgusta daruje mašo njegov sin. Jože rad sprejme obiskovalce na svoji domačiji nad Kolpo in rad pripoveduje o svojih čudežnih rešitvah in svoji spreobrnitvi. Obiskovalcem samim pa je prepuščeno, ali bodo verjeli v čudeže ali v naključja. TONE JAKŠE Oče manj pomemben?! L Vzgoja otroka je za vse starše prav gotovo svojevrsten izziv, ki skriva v sebi hkrati lepe in težke trenutke. Večinsko mnenje v naši družbi je še vedno obremenjeno s številnimi patriarhalnimi predsodki, saj pogosto še slišimo, da je oče manj pomemben pri negi, igri in vzgoji otroka kot mati. Nekatere matere in očetje so mnenja, da neposredna nega in skrb za otroka sodi med “ženska opravila” in da je oče pri tem bolj neroden. Njegova naloga naj bi bila le prinašanje igrač in kdaj pa kdaj peljati otroka na sprehod. Pa vendar - ali si sploh smemo zastaviti vprašanje, ali je za otroka pomembnejša mati ali oče? Ne! Vprašamo f se lahko le, koliko in zakaj je pomemben vsak od njiju. Še posebej ko ž govorimo o vzgoji otroka z zmerno motnjo v duševnem razvoju. 'o Otrok z motnjo v duševnem razvoju potrebuje zgodnjo skrb in obravnavo, v katero pa strokovnjaki navadno pritegnejo predvsem mamo. Mlada dipl. defektologinja Mojca Rigler pravi, da so raziskave pokazale, da se strokovnjaki ukvarjajo zlasti z materami otrok in zelo malo z očeti. Tudi v literaturi je moč zaslediti neenakomerno razmerje med omenjanjem matere in očeta otroka z zmerno motnjo v duševnem razvoju. Veliko več knjig in člankov najdemo o materah in materinstvu in o vlogi matere pri vzgoji otroka. Tako se zdi, da so matere od nekdaj jedro zanimanja strokovnjakov. Postavlja pa se vprašanje: smo na očete pozabili? Ne strokovnjaki in ne matere ne dajo možnosti očetu, da bi izrazil svoja čustva, ki jih goji do otroka. Riglcrjeva meni, da bi se strokovnjaki morali zavedati, da je potrebno v obravnavo otroka vključiti tudi očeta, saj bi to bistveno pripomoglo, da bi se med otrokom in očetom že zelo zgodaj vzpostavila čustvena vez. Če namreč oče ne sprejme otrokove prizadetosti, ne bo z njim nikoli mogel vzpostaviti pristnega odnosa. Posledica tega je navadno to, da oče otroka ne zmore zares ljubiti, pravi defektologinja in dodaja, da se včasih sploh ne zavedamo, koliko lahko k otrokovemu razvoju doprinese očetov vpliv. Oče je namreč za otroka kot junak, pred katerim se otrok lahko iz- kaže. Otroci so namreč veliko bolj zainteresirani in navdušeni nad očetovim načinom igre kot nad materinim. Oče v igri bolj dejavno sodeluje, jc bolj do-miselen in ustvarjalen, otroka telesno in socialno spodbuja, je neposrednejši, saj v njegovi igri ni vmesnih predmetov med njim in otrokom, pravi Mojca Rigler. Mati ima ponavadi še toliko drugih opravil, da se včasih le stežka osredotoči na igro z otrokom. Raziskave pa so na žalost pokazale, da sc več kot tretjina očetov ne udeležuje vzgajanja otroka in ne sodeluje pri njegovi negi ali pa to stori zelo poredko. Pri tem se ne zavedajo, da so tako prikrajšani za enkratne življenjske izkušnje in da je zaradi tega njihovo čustveno življenje osiromašeno. Družina z otrokom z zmerno motnjo v duševnem razvoju je družina, ki ima za in pred seboj težko življenjsko preizkušnjo, v bistvu pa ostaja takšna kot tisoče drugih družin: veselih in žalostnih, srečnih in nesrečnih, ali pa vsakega po malem. V družini naj bi po mnenju Riglcrjcve vsakdo doživljal življenje v popolnosti. Ta popolnost je namreč potrebna materi in očetu, pa tudi otroku. Živeti družinsko življenje v popolnosti pomeni služiti sočloveku, vendar ne tako, da postanemo sužnji in da zatajimo svojo osebnost, pač pa tako, da služimo vzajemno. Za zdrav duševni razvoj otroka in družinskih Mojca Rigler članov je nujno potrebna čim večja mera harmonije v družini in veliko prijetnih doživetij, ki prinašajo in spodbujajo pristno notranjo radost. Riglerje-va dodaja, da je oče, ki ima otroka t motnjo v duševnem razvoju, deležen izkušnje, kije drugi očetje nimajo, zato je tudi očetovstvo v svojem bistvu nekoliko drugačno. Ankete, ki jih je opravila defektologinja, so pokazale, da se z otrokom največ ukvarjajo očetje, stari od 40 do 50 let, s končano osnovno šolo, saj imajo najbolj preprost pristop in se tako lažje približajo otroku. Poleg tega imajo na delovnem mestu ponavadi tudi manj odgovorne funkcije in jim tako ostane več časa, ki ga lahko posvetijo otroku. Sledijo očetje, starejši od 50 let, in očetje s končano višjo ali visoko šolo. Koliko se oče ukvarja s svojim otrokom, je odvisno tudi od tega, ali j® otrok prvorojenec ali ne in ali je edinec. Pokazalo se je, da se očetje manj ukvarjajo s prvorojenci in edinci. Rigler-jeva meni, da je to verjetno posledica šoka, saj oče ob prvem otroku še nima izkušenj in je postavljen v novo situacijo, poleg tega je od otroka veliko pričakoval in je bil razočaran, ker se mu jc rodil prizadet otrok. NATAŠA POVŠE PODVIGI Everest se ni dal Slovenci smo bili v začetku maja blizu novega alpinističnega podviga. Če bi Davu Karničarju uspel načrt smučati z vrha Everesta, bi ne bil le prvi človek (z bratom Drejcem), ki je smučal z osemtisočaka, ampak tudi prvi, ki si je pripel smučke na najvišji točki sveta in z nje odsmučal vse do baze. Zal se to ni zgodilo; gora ga zavrnila. Od 9. maja naprej, ko naj bi Karničar opravil svoj podvig, je Everest zajela oblačna kapa s hudim vetrom in mrazom. Razmere so bile usodne za devet alpinistov, Davo pa jo je odnesel “le” z omrzlinami dveh prstov na levi roki. Ob tem se je kasneje pošalil: “Ne gre za veliko izgubo, ker z levo roko nikoli nisem znal pisati.” Kar nekaj takih je bilo, ki jih je na Everest že prej gnal enak cilj, kot si ga je zastavil Davo Karničar. Današnji višinski rekord spusta s smučmi ima Fran- coz Pierre Tardivel, kije leta 1992 smučal z višine 8.763 metrov na južnem vrhu vse do baze. Tudi Tirolec Hans Kammer-lander je poskusil le devet dni po odhodu naše odprave iz baznega tabora. Z vrha je po smeri normalnega pristopa odsmučal 200 metrov nižje, kjer pa je naletel na skalni del. Potem je smučal naprej z višine 7.000 do 6.400 metrov, tako da ostaja 1.600 metrov šc nepresmučanih. “Njegovo dejanje je izjemen dosežek in mu lahko le čestitamo. Dejstvo pa je, da problem smučanja z Everesta še ved- no ostaja,” je dejal Davo ob svojem prihodu na Brnik junija meseca. “Najprej smo se jezili, ker smo mis- j lili, da imamo smolo, ko pa se je začel vihar, smo uvideli, da smo imeli srečo in da se je stvar za nas kar dobro končala. Igrali smo hazardersko, na koncu pa nam je zmanjkalo za kanček športne sreče, je dejal o odpravi njen vodja Viki Grošelj. Naš že dolgoletni himalajec Tone Škarja je prevzel vlogo organizatorja odprave, ostali člani odprave pa so bili snemalec Stipe Božič, fotograf in drugi snemalec Stane Klemenc ter dr. Damijan Meško, naš znani zdravnik s himalajskih odprav. 9. maja, ko se je Davo odpravljal proti vrhu po velikem ozebniku, je na 8.200 metrih čakal na šerpe, da bi skupaj p°' stavili tretji višinski tabor. Šerp ni bilo. saj se je drama na Everestu počasi že začenjala. Zdravnik dr. Meško je bil takrat na enki, kjer je nameraval pre' spati, ko je Davo sporočil, da ima bele prste. “Vedel sem, da bo to verjetno slabo, čeravno si nisem upal reči, daje s tem vse zaključeno. To je bilo opozorilo Everesta,” je dejal Meško. Davo je nato p° Grošljcvih navodilih začel sestopati do baze s kisikom, da bi s tem ohranil čim več tkiva. V bazi in na gori je takrat strašno snežilo in člani odprave so morali svetiti, da jc zdravnik lahko nudi1 strokovno pomoč ozeblemu himalajcu. Možnosti za dosego zadanega cilju m bilo več. Smučanje z Everesta vse do tam. kjer “zmanjka snega”, kar je po Davovib besedah tisto pravo smučanje, tako sc čaka na svojega pionirja. “Izziv ostaja-Letos sem spoznal Everest. Naslednje leto bom še enkrat poskusil, saj imam zdaj bistveno več izkušenj. Everest meje spodil, ko jc bil šc čas. Mogoče mi jc s tem želel povedati, da bom nekoč nanj le prišel,” pravi Karničar. KATJA KRAŠKO Priloga Dolenjskega lista 14 NAŠ POGOVOR: S. VEN DELI NA Kuhati tudi s toplino srca Ljubezen gre skozi želodec, pravi stara modrost. In najbrž je v nji kar precej resnice. Kako bi se sicer med prodajne uspešnice kar naprej izmed vseh knjig, kar jih pošijajo na trg naše založbe, uvrščale prav “kuharice”, pa naj gre za kuharske knjige, po katerih so kuhale naše babice, ali za “kuharice” iz eksotičnih dežel. Dobro kuhati in si utreti Pot do srca je, po tem sodeč, splošna želja in potreba. A vse te številne “kuharice” niso enako priljubljene in spoštovane, le nekaj jih je, ki uživajo ugled kot izvrstni kuharski priročniki. Mednje so se v zadnjih letih prebile kuharske knjige, ki jih je napisala s. Vendelina, Dolenjka Po rodu. Rojena je bila leta 1916 v Dolenjih Lazah pri Ribnici v kmečki družini Ilc Lot šesti od devetih otrok. Krstili so jo za Marijo. Družina je imela manjšo kmeti-]° sredi polj in gozdov, na nji pa je bilo dela za pridne roke dovolj. Pomanjka-nja sicer niso trpeli, a starša sta gledala, da otrok nista razvajala. Še kot dekletce ?eje Marija rada sukala okoli matere, ko le kuhala, in ji po otroških močeh pomakala, prinašala zabelo, lupila krompir, Vrezovala fižol. Rada pa se je tudi učila. Njena želja je bila, da bi postala učite-fa, vendar se po končani meščanski šoli v Ribnici ni mogla vpisati na učiteljišče, ker so tisto leto sprejemali samo gimna-2'jske maturantke, in tako je šolanje nadaljevala na Krekovi štiriletni učiteljski 8°spodinjski šoli v Ljubljani. Po maturi Se je odločila za življenje v redu šolskih Sester sv. Frančiška, pritegnilo pa jo je Predvsem poslanstvo reda, ki je zasnovano na ljubezni do Boga in do bližnjega. Šolske sestre so imele pred vojno v Stotniji prek 40 postojank, ukvarjale pa so Se s poučevanjem, vezilstom, z bolniško strežbo, kuhanjem po raznih večjih nišah, glavno opravilo pa je bilo poučevanje mladine. Učile so v ljudskih šolah ln vodile gospodinjske šole ter gospodinjske tečaje. Po dveh letih bivanja v samostanu v Mariboru, kjer se je vzgajala za redovno Oljenje in dobila novo ime s. Vendelina, so jo poslali nazaj v Ljubljano na Krekovo gospodinjsko šolo poučevat kuhanje. Učila je vse do leta 1947, ko so ■°lo podržavili. Deset let je potem živela z ostarelo redovno sestro v Dolu pri “eričevem. “Oblast me je prosila, da bi 'niela gospodinjski tečaj. Rada sem Pristala, “ pripoveduje s. Vendelina. “Prijavilo se je 36 žena iz Dola. Tečaj je lepo Uspel. Vmes pa sem ljudem večkrat Pomagala in jim pekla pecivo in torte za r°jstne dneve in godove, dekletom pa Sem kazala različna ročna dela. Po us-PMem kuharskem tečaju v Dolu sem dobila dovoljenje, da se ukvarjam z dek-et> in jih učim gospodinjstva.” Deset let na tujem Leta 1960 so jo predstojniki poslali iz domovine; odšla je na avstrijsko Koroške nadomeščat voditeljico enoletne sloven ?ko gospodinjske šole v Šentrupertu pri olikovcu, ki sojo vodile tamkajšnje šol jko sestre. Naneslo pa je tako, da je ns koroškem ostala celih 10 let, vse dt uPokojitve. “Imela sem hudo domotožje,” pri *nava s. Vendelina, “ampak tujina tc "nkako zmiga, pridobiš širino. Nikoli m Jj' bilo dolgčas, saj je bilo dela dovolj, pc d°movini sem pa le hrepenela. Koro ,lcam sem tako še lažje dopovedovala *aj pomeni narodnost; če to zgubimo Rubimo vso svojo osebno trdnost in tud vero.” Šola je postala znana tudi na Sloven k^m in vse več deklet iz gorenjskih ii °stalih krajev Slovenije se je prijavljale Vi|njo. Učni jezik je bil slovenski, a Ko rošice so v začetku govorile v svojem dialektu in se z učiteljico s. Vendelino včasih o pomenu besed niso razumele. Pritok deklet iz Slovenije je bil tudi v tem pogledu koristen, saj so se tako Korošice v prijateljskih pogovorih učile govoriti knjižno slovensko. S. Vendelina je poučevala sestavo in razlago jedilnika, praktično pa je pri štedilniku učenke vodila neka druga sestra. Vendar sta obe šolski sestri redno usklajevali “teorijo” in “prakso”, kar vse je pomenilo dodatna znanja in izkušnje v že tako bogatem vedenju s. Vendeline. “Mislim, da sem največ znanja dobila, ko sem začela sama učiti v učiteljski šoli. Ko začneš učiti, vidiš, da pravzaprav nič ne znaš. V samostanu je v hišni kuhinji delala s. Lena, učenka znane kuharice s. Felicite. Ona mi je razložila vsak recept do podrobnosti, vse finese. Veliko sem se naučila, ko smo kuhale v škofiji za različne večje priložnosti, kot so bili evharistični kongresi ipd. Meni so običajno poverili predjedi in sladice. Na Koroškem pa smo vsako leto pripravili kuharsko razstavo z narezki, mesninami, prilogami, spekle smo preko 100 tort in podobno. Tako je to: človek se ves čas uči,” pravi s. Vendelina. Od Kalinškove do lastne knjige Po upokojitvi se je vrnila v domovino in se nastanila v obnovljeni redovni hiši v Rcpnjah. Kot vsi tisti upokojenci, ki jeseni življenja ne vzamejo za konec vsega, je s. Vendelina ponovno zavihala rokave in začela s kuharskimi tečaji za župnijske pomočnice, kmalu pa še za ostale ženske iz vasi, ko so jo poprosile za pomoč. Glas o njenih tečajih in praktičnih izkušnjah je šel naokoli in s. Vendelina je postala znana osebnost. Na njene tečaje so se priglašale ženske z vseh koncev Slovenije, tako da ni mogla vseh sprejeti. Ko so jo prestavili na Brezje, pa se je lotila preurejanja Slovenske kuharice Felicite Kalinšek. Knjiga je bila sicer kar poznana in cenjena, vendar ni bila urejena, imela je precej pomanjkljivosti, recepti pa so bili pomešani. S. Vendelina je knjigo predelala tako, daje recepte razvrstila po redu, od juh do sladic. Nova izadaja Slovenske kuharice je bila tržno zelo uspešna in izšla je še druga, ki jo je še dodatno predelala. Na vabilo založbe Vale Novak se je odločila, da napiše tudi povsem svojo kuharsko knjigo. Zasnovala jo je tako, da je v nji najprej zapisala okrog 300 raz-ličničnih jedilnikov, nato pa sledi kakih tisoč receptov za pripravo jedi, omenjenih v jedilnikih. Knjigo “Kuharica” s. Vendeline so ponatisnili dvakrat, kar je bil nov dokaz, da je njeno ime poznano in cenjeno. Lani je izšla še knjiga Recepti s. Vendeline. “V vseh teh knjigah so strnjene moje številne izkušnje,” pravi. “Vse je pre-skušeno, nobenega recepta nisem napisala, ne da bi ga preskusila.” Ne samo kaj, ampak tudi kako In kaj je po mnenju s. Vendeline skrivnost dobre kuhinje? Samo znanje še ni dovolj, kuhati je treba z notranjo in zunanjo vročino. “Če kuhamo za ljudi, ki jih imamo radi, ustvarjamo, dopolnjujemo, pozabimo na utrujenost. Pravo kuhanje je kuhanje z ljubeznijo. Kuhanje je umetnost, ki pa se je je mogoče tudi priučiti, da le imaš pristno zanimanje za te reči, dobro voljo, predvsem pa seveda, da sc dela lotiš z ljubeznijo. Treba je tudi precej potrpežljivosti. Onovno vodilo dobrega kuharja bi bilo: kuhaj počasi in z ljubeznijo! Naglica pri kuhi ni nič prida,” razmišlja s. Vendelina in doda, da današnji časi niso prav naklonjeni taki S. Vendelina kuhinji, da gre vse nekako preveč na hitro. To pa je zelo zgrešeno. “Miza je v družini zelo važna. Pri nji se srečujemo, se povezujemo, pogovorjamo, ob skupnih obedih se vzgajamo v postrežljivosti, uslužnosti, vadimo se lepega obnašanja in učimo se nesebičnosti. Tako je obed pri mizi lahko kar cela šola. Če je zraven še nekaj čuta za premagovanje v jedi in pijači in pridano k vsemu še nekaj duhovnosti, saj je premagovanje ABČ duhovnega življenja. Miza in kuhanje torej ni samo hrana,” pripoveduje s. Vendelina, ki doumeva očitno te stvari globlje in temeljiteje, kot običajno nanje gledamo. Rada tudi opozori, kako je pravilna prehrana pomembna za dobro zdravje in počutje. Ni važno le to, kaj zaužijemo, ampak tudi, kdaj in kako. Sodoben način življenja in z njim prehrane, ko ni za nobeno reč več pravega časa, je zelo zgrešen. Če ješ samo enkrat na dan, je to za organizem škodljivo. Morali bi si vzeti čas zjutraj in jesti, saj je zjutraj organizem spočit. Najbolje je, da jemo zmerno vsaj trikrat do petkrat na dan. Teorije o pravilni prehrani so sicer različne, menjavajo se kot moda, a železno pravilo ostaja: jej zmerno! Človek tako ostane vitek, obremenitev organizma pa je enakomerna in organi ne trpijo. Papežu spekla torto za rojstni dan S. Vendelino so vabili na mnoge slovesnosti in za najrazličnejše priložnosti, da je poskrbela za primerne jedilnike. Največkrat je prevzela narezke, paštete, mrzle ribe, solate vseh vrst in podobno, kar gre k predjedem, dobro ji je vedna šla od rok tudi priprava sladic. Mnogi so okusili njene jedi, od navadnih ljudi do visokih cerkvenih in državnih dostojanstvenikov, vendar je s. Vendelina najbolj ponosna na to, da je kuhala za papeža Janeza Pavla II, ko je letos obiskal Slovenijo. “Zame je ostal nepozaben dogodek, ko sem pomagala kuhati za svetega očeta,” pravi. “Srečanje z njim je bilo res veliko doživetje. Ob slovesu iz škofijskega dvorca mi je dvakrat podal roko. Po videzu sodeč, je strpljen. Čuti se, da pozablja samega sebe in se ves daruje bližnjemu. S težavo premaguje telesno oslabelost, posledico atentatov, a kljub temu se je vedel, kot da je pri najboljšem zdravju. Bil je kot enak med enakimi, za vsakogar je imel ljubezniv pogled. On bi bil bolj zadovoljen, če bi mu skuhali kaj preprostega in enostavnega, a kaj pomaga, ko ga je povabila država in je vse potekalo po določenem protokolu. Kuho smo imele na skrbi štiri, s. Ema, s. Bernarda in s. Benjamina, jaz pa sem bila še posebej izbrana za pripravo torte za papežev 76. rojstni dan. Naredila sem veliko pravokotno torto iz orehovih in biskvitnih plošč s kavno in čokoladno kremo in z belim oblivom. Kuharice bodo vedele, kolikšna je bila, če povem, da sem zanjo porabila okrog 50 jajc. Na torti sem naredila napis Vse najboljše za 76. rojstni dan in papeški grb, spodaj pa bor-duro vrtnic, ciklam in marjetic, vse modelirano iz belega in rumenega sladkorja. Največ časa, kar cel dan, mi je vzela izdelava grba, ki je zelo zahteven in zapleten. Naredila sem ga iz marcipana in ga sama obarvala.” Torta je vsem, ki so jo pokusili, zelo teknila. Kako tudi ne bi, saj so jo spekle izkušene roke, in to z ljubeznijo! MILAN MARKELJ tli KNJIŽNA POLICA Judeževi groši V osemdesetih letih se je v slovenskem izseljenskem leposlovju začelo pojavljati novo pisateljsko ime, ki seje hitro prebijalo med tista peresa, ki neutrudno in veliko pišejo. To je bil Tone Brulct po rodu iz Hrušice pri Novem mestu. Življenjska usoda ga je po koncu druge svetovne vojne, v kateri je deloval kot domobranec, peljala iz domovine v trajno izseljenstvo v Argentino. Tu je razmeroma pozno, po svojem 50. letu, začel objavljati prozne zapise z indijanskimi motivi in motivi iz življenja v južnoameriških predmestjih ter iz slovenskega kmečkega življenja. Kot prozaist je pritegnil precej pozornosti v izseljenstvu in tudi v Sloveniji, kjer so mu leta 1993 izdali zbirko črtic Vardevanje angelčka. Letos pa je Andrej Rot izdal Brulčcv zajetni roman JUDEŽEVI GROŠI, ki gaje pisatelj posvetil “prvi protikomunističi vojski najmanjšega evropskega naroda -slovenskemu domobranstvu”. Že iz posvetila je razvidna tematika romana. Pisatelj se je odločil, da popiše eno najbolj tragičnih, prelomnih in v ocenjevanju ter razumevanju izrazito nasprotujočih si obdobij novejše slovenske zgodovine - drugo svetovno vojno, ki je v precejšnjem delu Slovenije ostro in usodno razdelila slovenski narod na dva sovražna bregova. Nepomirljivo sovraštvo je na koncu pritisnilo strašen krvav pečat z nesodnim pobojem tisočev zajetih domobrancev in izselitvijo nekaj drugih tisočev Slovencev v svet. Pisatelj poskuša izrisati verodostojno podobo dogajanja, ki je bilo po njegovem mnenju doslej deležno zgolj ideološkega nategovanja z ene in druge strani ter prepolno laži. Roman Judeževi groši je razdeljen v tri dele, v njih pa opisuje dogajanje na Dolenjskem tik pred vojno, ko so se že kazali prelomi in nasprotja, ki so kasneje pripeljala do državljanske vojne, nato začetke partizanstva in protikomunističnega gibanja, boj na Javorovici, delovanje štajerskega bataljona, kapitulacijo Italije, razmere pod nemško okupacijo in konec vojne s pohodom domobrancev in civilnih beguncev na Koroško, od koder so jih zavezniki vrnili partizanom, ti pa so z njimi krvavo obračunali. Zadnja poglavja drugega dela, v katerih popisuje poboj v Kočevskem Rogu in pobeg iz jame smrti, so še posebej pretresljiva. V tretjem delu opisuje življenje v begunskih taboriščih in nastajanje prvih slovenskih izseljenskih naselij v Argentini. Pisatelj se je pri obdelavi tako obsežne in zahtevne tematike naslonil na realistično pripovedno tehniko in na prikazovanje dogajanja skozi življenjske usode večjega števila oseb. Roman torej nima klasičnega tradicionalnega glavnega junaka, ki bi s svojo usodo pričal o resnici časa, prav tako ni v množici oseb nobene, ki bi povezovala dogajanje od začetka do konca. Tak prijem je pisatelju omogočil, da je ustvaril mozaično podobo, ki je kar impresivna in močna, vendar le takrat, ko govori z jezikom literature. Žal se avtor večkrat v romanu spušča na raven političnega analiziranja in ocenjevanja, kar učinkuje kot tujek v pripovednem tkivu in moteče trga niti pripovedi. Brez tega bi roman deloval prepričljiveje. MILAN MARKELJ Vila Življenje je lahko marsikaj. Prav gotovo tudi ljubezen in hrepenenje v vseh časih - včeraj, danes, jutri - s takšnim ali drugačnim koncem, srečnim, žalostnim ali kaj vmes. Tudi novi roman in knjižni prvenec Marka Jarca VILA, ki je pred nedavnim izšel pri Založbi Mladinska knjiga v zbirki Žamet, ponuja eno izmed življenjskih zgodb o zaljubljenosti, ljubezni, hrepenenju in ne nazadnje strahu. Ne gre za čisto običajen ljubezenski roman, čeprav je prvi vtis tak. Glavni osebi nista čisto navadni: Darko Škorc, za katerega nas že sam avtor na začetku opozori, da naj se z njim srečamo “z baterijo pod odejo”, da nam razkrije kakšno skrivnost, je 30-letni pisatelj, ki je že od rojstva pohabljenec (ima poškodovan center za ravnotežje). S tem so povezani tudi njegovi problemi s spol- nostjo, impotentnost, ki pa mu jih uspe premagati. Njegova Vila, kot imenuje “svojo” žensko, ki ji je sicer ime Ema, pa je učiteljica, mati samohranilka, ravno tako kot Darko zelo občutljiva dušica, ki pa ima druge težave - obsedena je s preganjavico, pretirano čustvenostjo, kar jo na koncu privede celo v Polje. Odkritosrčno in zato simpatično je Darkovo občutenje zaljubljenosti in ljubezni (v katerem se ni težko prepoznati), ujet je v hrepenenje, ki ga vodi k sebi, v ospredju pa je telesna ljubezen. Celo sam pravi nekje, da gre v knjigi za “zorenje 30-let-nega dečka, ki ga popade spolnost, pa si beli glavo, kako bi jo obvladal”. Toda čeprav osvoji Vilino telo, mu to ne uspe pri njeni duši. Žal njegova Vila ni tisto pravo, kajti on in ona sc razlikujeta v enem bistvenih življenjskih načel. On pravi: ” Usoda je usoda, na koncu je vedno smrt. Pa kaj! Treba je živeti, uživati življenje, izživeti se do kraja. Da, izživeti se, a ne životariti. Adijo noč, jutri bo spet nov dan.” Ona pa si življenje z njim predstavlja kot pravo zakonsko življenje, brez nepotrebnih negotovosti. Toda njegova bojazen, da bosta postala navaden par, “par čevljev, zadrgnjen z vezalkami do vratu”, je prehuda. Raje ostane bos. On potrebuje le ljubezen, poroka in otroci bi ga kot umetnika bremenili. Važno je uresničiti sebe, nobena cena za to ni previsoka. Darko pravi, da se v življenju ne more izpolniti vse dotlej, dokler se ne zave prav vsakega kamenčka, ki mu sestavlja mozaik duše. Tako išče te kamenčke, obenem pa to (lahko) počne tudi bralec. Vilo, ki je 152 strani in 21 poglavij obsežen roman, kljub pretresljivi zgodbi, odlikuje optimizem, in kar je še bolj pohvalno, humor, včasih tudi ironija. Tudi zato je prijetno branje. LIDIJA MURN Smrt in angel Pisateljica mlajšega rodu Jasna Blažič se je na slovenski literarni sceni pojavila prvič leta 1988 z objavami proze v revijah Sodobnost in Zvon, letos pa je dočakala tudi svoj knjižni prvenec, ki je, kot se temu spodobi, izšel v zbirki Prvenci založbe Mladinska knjiga. Bralcem je ponudila daljše prozno besedilo SMRT IN ANGEL, ki ga j? v podnaslovu opredelila za roman. Nič narobe ne bi bilo, če bi prvenec namesto za roman opredelili kot novele. Gre namreč za tri daljše prozne zapise, Smrt in angel, Talja in Ela, ki so po osebah sicer ohlapno povezane med seboj, vendar se jih da brati in razumeti tudi vsako zase. V jedru vseh pripovedi je odnos do smrti, ki v dogajanja ne stopa le kot ena od končnih danosti tega življenja, ampak kot tvorna moč, ki se v življenju udejanja in skorajda že konkretno pooseblja, junaki pripovedi pa so nekakšni smrtonosci. Kar v dveh od treh zapisov v knjigi junakinji postaneta tudi na zunaj živi podobi smrti: “Njena ramena so bila kosti - majhne, fino oblikovane ramenske kroglice so bile kakor robovi, na katerih je bilo, tako se je zdelo, pripeto njeno tanko, rahlo okostje z ozko izstopajočo ključnico, piščalastimi rebri in medenico, na kateri ni bilo več videti oblin.” In če je v prvem, najdaljšem zapisu smrt konec neke nenavadne ljubezni in z njo le na nek način enega od zaljubljencev, se v ostalih dveh smrt udejanja s fizičnim koncem junakinj samih, vendar ne kot nekaj, kar prekinja in zaključuje tok njunega življenja, marveč kot njegovo udejanjeno bistvo. Življenje je namreč brez svojega smisla, je le zorenje smrti: “To strašno, strašno življenje. Vsak dan čakati, da se bo zgodilo nekaj, kar bo pokazalo njegov smisel, kar bo morda v enem trenutku razsvetlilo nekaj, kar se zdi tema... A je vedno enako: zmerom enako brezno, nad katerega si sklonjen” ali “iz dneva v dan brez prestanka spletam mrtvi čas, ki mi počasi, neustavljivo drsi med rokami...” Presenetljivo je, da se v svetu junakinj Blažičcvc kljub vsemu ves čas odpira presežnost, neosntišljena sicer, vendar že kot presežnost na nek način, četudi ne spoznan, osmišljujoča. Vsekakor gre za izdelano pisanje, presenetjivo za prvenec. MILAN MARKELJ Priloga Dolenjskega lista 15 /Il\ 2M»»ILlSCE MORAVSKE TORUCE Privoščite si 5-dnevni oddih za samo: HOTEL AJDA 3x 12.555,00 SIT HOTEL TERMAL 3 x 10.574,00 SIT 5x polpenzion, kopanje v bazenih, jutranja gimnastika, 2 uri uporabe igrišč v športnem parku na umetni travi OSNOVNA ŠOLA MOKRONOG Gubčeva c. 4. MOKRONOG razpisuje prosta delovna mesta - učitelja ZE-ZG (za nedoločen čas, s polnim delovnim časom) knjižničarja (za nedoločen čas, s polnim delovnim časom) - učitelja v PB (s polnim delovnim časom - nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom - za šol. leto 1996/97) - razrednega učitelja (za določen čas - do 31.12.1996 - s polnim delovnim časom) - vzgojiteljice predšolskih otrok (za določen čas, s polnim delovnim časom) - vzgojiteljice predšolskih otrok (delo v mali šoli - za določen čas, s polovičnim delovnim časom). Začetek dela 1.9.1996 Kandidati morajo izpolnjevati z zakonom določene pogoje. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na naš naslov. O izidu vas bomo obvestili v 15 dneh po končanem zbiranju prijav. Na voljo pa so vam še 7, 10 in 14-dnevni paketi TRGOVINA IN STORITVE 8340 ČRNOMELJ, Na bregu 31, tel: 068/51-770 PRODAJA VOZIL IN ORIGINALNIH REZERVNIH DELOV TER POOBLAŠČENI SERVIS ZA VW IN AUDI INFORMACIJE IN REZERVACIJE: Zdravilišče Moravske Toplice Telefon: 069/48-210, 48-106 Fax: 069/48-607 TIVETA, d.o.o. veterinarstvo in trgovina Novo mesto zaposli - več diplomiranih veterinarjev - veterinarskega tehnika Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas. Pogoji: - opravljen strokovni izpit - vsaj 3 leta delovnih izkušenj Prednost imajo veterinarji z veljavno licenco za opravljanje zasebne prakse. Vloge z dokazili sprejema komisija 30 dni po objavi na naslov: TIVETA, d.o.o., Cankarjeva 36, Novo mesto. UGODEN PORSCHE LEASING SLO KREDIT zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije Območna »nota Novo maato rjurj RAZPISUJEMO prosto delovno mesto pisarniškega delavca s IV. stopnjo strokovne izobrazbe administrativne smeri z najmanj enoletnimi delovnimi izkušnjami, aktivnim znanjem slovenskega jezika in osnovnim poznavanjem dela na računalniku. Praktično znanje strojepisja bomo preizkusili pred izbiro. Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Rok za vložitev prijave z vsemi dokazili je 8 dni po objavi razpisa. I PIAVA LAGUNA (P§i*s«S HOTELI - APARTMAJI - KAMPI POČITNICE V OBJEKTIH PLA VE LAGUNE NISO DRAGE! CENE POLPENZIONA V NEKATERIH OBJEKTIH B KATEGORIJE: Paviljoni Bellevue 40 DEM Hotel Turist 43 DEM Hotel Delfin in Albatros 53 DEM POPUSTI ZA OTROKE DO 12. LETA STAROSTI DO 50%! DNEVNI NAJEM APARTMAJEV: Citadela (2 osebi) 76 DEM Bcllevue (3 osebe) 86 DEM Astra (4 osebe) 113 DEM Vile Špadiči (6 oseb) 136 DEM NOVO V 1996. LETU! • BAZENI V KAMPIH: ULIKA (naturisl), ZELENA LAGUNA IN BIJELA UVALA! • NIŽJE CENE PIJAČ IN A LA CARTE HRANE! • OBNOVLJENI HOTEL ZORNA! INFORMACIJE: Agencija Vašega zaupanja, ali pa: PLAVA LAGUNA,POREČ Tel.: 00385/52/410-101, 410-202 Fax: 451 -044 ! a A — odkupimo delnice PETROLA, KRKE in PIVOVARNE LAŠKO — trgujemo z delnicami TERM ČATEŽA, LISCE, MERCATORJA, KOLINSKE, PINUSA in SLOVENIJALESA na Ljubljanski borzi INTARA. PRAVA IZBIRA Telefon: (061) 137-73-73, 137-74-74, 137-75-75,173-44-44 Fax: (061) 173-44-80 Spodnja območja doline Kali Gandaki naseljujejo ljudstva Gurungs, Magars, Brah-mins in Chhetris. To so ljudstva, ki imajo podobne življenjske navade, vendar govorijo različne jezike in imajo različna zgodovinska in kulturna ozadja. Večinoma so hinduisti, vendar pa v bolj odmaknjenih vaseh še vedno vladajo lokalni bogovi. Zgornji del doline s surovim podnebjem pripada ljudem, podobnim Tibetancem. Z njimi jih ne druži samo videz, ampak tudi način oblačenja, kultura ter veri bon in tantrični budizem. Himalaja ni samo meja med nebom in zemljo, ampak tudi meja med belo in rumeno raso. Prepovedano za tujce Prijetni dnevi so minevali v lepem vremenu. Le eno popoldne so se nedolžni oblački združili v grozeče gmote in začelo je liti. Deževne zavese so zakrile lepoto in nebesa so se spremenila v pekel. Pot je v hipu postala blatna reka in moji čevlji cmokajoča godlja. Okusil sem delček neprijetnega življenja v času monsunskega deževja. Ženica, ki nama je malo prej postregla s pečenimi jajci in kruhom, podobnim omletam, se je ob ilovnatem štedilniku trudila obdržati žerjavico. Z gospodarjem smo sedeli za mizo, ki jo je pokrival volnen prt. Pod njo je stal trinožnik z žerjavico in grel naše premrle noge. Za nama je bil dolg vetroven dan, skozi katerega sva se prebijala višje in višje. Struga reke se je spremenila v široko prodišče, skozi katero so se tanke niti vode prebijale v dolino. V umitem dnevu je bil vrh Dhaulagirija kakor na dlani, prav tako vrhovi Annapurne na drugi strani doline. Nasproti nama je najprej prineslo dva jaka, ladji himalajskega visokogorja s tibetanskim vodičem in nato skoraj nad tlemi posušenega saduja, katerega edina oprava je bila žafranasto ogrinjalo, tanka odeja preko pleč in skromna kositrna posoda. Tresoči se kot trski suhi nogi svetega moža sta govorili, da je lastnik doma iz vročih indijskih nižin. Za nama je ostal tudi Jomosom, mestece, v katerem je bila po 120 kilometrih hoje zopet bolnišnica. Prestolnica teh odmaknjenih krajev premore poleg nje tudi nekaj hotelov, majhno vojašnico in letalsko stezo, na katero v redkih brezvetrnih urah ob precejšnji božji pomoči pristajajo dvomotorna letala. Obdelana polja so se na višini krepko nad 2.000 metrov umaknila iglastim gozdovom, bornim pašnikom in kamniti puščavi. Prebivalci 2.807 metrov visoke vasice Kagbeni so bili vsi po vrsti podobni Tibetancem. Ostre naravne razmere zahtevajo prilagojene ljudi. “Sem minister tega predela.” Debelo sem pogledal sobesednika v ponošenem suknjiču in si mislil svoje. “Prebivalci Mustanga imamo svojega kralja.” Pred nami se je res nahajalo območje, prepovedano za tujce. Pot je v vasici zavila na desno pravokotno iz doline reke Kali Gandaki. Ob plamenu sveče, ki je na stene prostora risal pošastne sence demonov, Svetišče Muktinath na višini 3.800 metrov naju je dočakalo zavito v meglo in redke snežinke. je tekel počasen pogovor v polomljeni angleščini. Možganske vijuge so sprejemale resnico o majhnem tibetanskem kraljestvu, pravzaprav resnico o državi v državi. Prav tako sva izvedela za skrivnost stoječih vetcrnic ob vstopu v vas. Rezervni deli in včasih tudi strokovnjaki potrebujejo dneve in mesece, da pridejo v odmaknjene nepalske vasi in popravijo novotarije. Razdalje v Nepalu nimajo samo zemljepisnih, ampak tudi zgodovinske razsežnosti. Okoli male tristrešne pagode, posvečene Višnuju, so se vrstila ustja cevi v obliki majhnih zmajevih glav. Iz neštetih pip je tekla ledenomrzla voda. Voda in ogenj, ki ga daje naravni plin v sami pagodi, dva naravna elementa, ki sta neizmerno sveta številnim romarjem, ki prihajajo stotine kilometrov daleč. 3.800 metrov visoki kraj je svet tako budistom kot hindujcem. Pod nama se je razprostiralo strnjeno naselje Muktinath. Ravne strehe temnih kockastih hiš so tu pa tam popestrili otepi slame, snop ječmena, skladovnica drv. V ozkih ulicah je bilo opaziti posamezne kupe snega. Pred nama se je strmi breg počasi zavijal v belino novozapadlega snega. Pot okoli Annapurn je vodila preko 5.400 metrov visokega prelaza, ki je moral biti nekje pred nama. Gola drevesa grotesknih oblik okoli templja, redke snežinke in meglena zavesa sto metrov nad menoj so me navdajali s tesnobo. Počasnih korakov, obremenjenih z redkim zrakom, sva zagrizla v hrib. Noč sva pričakala v majhni pastirski koči 4.100 metrov visoko. To je bila zadnja živa postojanka pred prelazom. Mraz se je v notranjost, ki jo je osvetljeval plamen odprtega ognja, plazil skozi številne špranje kamnite zloženke. S skodelico vročega čaja v rokah, pomešanega z maslom, sem sedel na kamniti postelji, pregrnjeni s številnimi odejami, in sc tresel. Mraz, naporna hoja in višina so naredili svoje. Tibetanka, najina gostiteljica, v katere temni obraz so preizkušnje življenja zarezale neštete gube, je počasi pletla nogavico. Njeni nečakinji sta skrbeli za vodo in ogenj ter naju zvedavo opazovali. Obraza, umazana od oglja in masti, iz katerih so švigali vroči iskri pogledi, sta sc v moji razboleli glavi spremenila v dva vražička. Iz peklenske more me je potegnil ropot vrat, p>* etra, ki je prinesel izgubljene snežinke in topo* ;orakov. Iz temne noči so se v preddverje pekla | ipotckle blede človeške postave. Pretresena skupi' j 11 ljudi mešane narodnosti je prihajala z one stra-i prelaza. Slutnja bele smrti je prežela zadnji atol® jihovih teles. “Že sam dan se je začel slabo,” mi je dejal I/' aelec. Ob poti so naleteli na truplo češkega turi' ta, ki ga je pokončala višinska bolezen, nato pa st3 ih zajela sneg in megla. Pot se je v nekaj urah sprf lenila v snežno prostranstvo in le srečno naklučje ih je prineslo do pastirske postaje. Končalo bise ahko tudi drugače, za vedno, v objemu večnih gor3’ “Nikoli več ne grem na hrib.” mi je zaupal3 Angležinja, ko so okrepljeni s čajem nadaljevali p°* roti Muktinathu. Noč je minila v znamenju boleče glave, suhih us« edenih nog in redkih trenutkih polsna. Zjutraj je Jla odločitev lahka. Visok sneg, kije še vedno nalC' aval, in gosta megla sta naju sedmi dan pešačenj3 ibrnila v dolino po isti poti, po kateri sva prišla. S polnimi pljuči sem vdihaval sveži zrak zgod' ijega jutra na pokharski postaji. Gorska pravljica s® c iztekla. Dnevi v kraljestvu ljudi in bogov so m« lapolnili z notranjo energijo. Bil sem pripravljen n3 rečanje z indijskimi množicami gangeške ravnin«’ Ilovo je bilo težko. Machapuchare, visoka piram>' la v vencu večnih gora, je bil moj zadnji pogled n3 nežne obronke nepalskih gora, ki jih je poljublja'0 utranjc sonce. Prihodnjič nov podlistek! Zdravko Troha SELITVE KOČEVSKIH NEMCEV Kočevski Nemci so po več stoletij bivanja na Slovenskem med drugo svetovno vojno prisluhnili zlemu sirenskemu glasu nacistične Nemčije in odšli za njim. Namesto boljše zemlje in večjih kmetij so na koncu ostali brez domov. O njihovih selitvah boste lahko brali v našem novem podlistku v naslednjih številkah Priloge. Priloga Dolenjskega lista 16 Aujetzkvjeva bolezen še v Krškem S strogimi ukrepi proti tej bolezni pri prašičih - Ukinjen naravni pripust, uvedene kontrole krvi plemenskih živali in obvezen zakol okuženih - Prašičerejci spet tepeni REGIJSKO TEKMOVANJE TRAKTORISTOV V ORANJU DOB - Letošnje regijsko tekmovanje traktoristov v oranju, ki ga organizira trebanjska kmetijska svetovalna služba, bo 3. avgu-sta na posestvu Dob. Na tekmo-vanju bo nastopilo okrog 40 tekmovalcev iz celotne dolenjske mgije. Na prireditvi bodo prikazali tudi oranje s konjsko vprego ter Predstavili nekatere kmetijske stroje. BREŽICE, KRŠKO - Aujetz-kyjeva bolezen, ki sojo februarja letos odkrili v brežiški občini, seje potem, ko so tu s posebnimi ukrepi že začeli dosegati prve rezultate, razširila še v sosednjo, krško občino. Okužene živali so odkrili v hlevih na Drnovem, v naselju Kalce-Naklo, Brodu in Gržeči vasi. Po navodilu republiške veterinarske inšpekcije so zato tudi tu začeli z enakimi ukrepi kot v Brežicah, s katerimi država želi povsem izkoreniniti to bolezen. Da bi preprečili širjenje bolezni, ki se prenaša spolno, so uvedli prepoved naravnega pripusta. Ta je dovoljen v obeh občinah le še v zaprtih rejah, kjer ni bolezni. Vsem plemenskim svinjam in merjascem odvzemajo kri za laboratorijsko preiskavo, ki traja kar nekaj časa. Če ugotovijo bo- TRAKTORJA ZA ORAČA - Od 28. septembra do 8. oktobra bo na Sever-nem Irskem svetovno prvenstvo v oranju, ki se ga bosta udeležila tudi Prvouvrščeni na lanskem državnem prvenstvu Janez Miklič iz Zgornjih Kamene pri Novem mestu in drugouvrščeni Anton Filak iz belokranjskih Gfibelji. Orača sta že pričela s pripravami, na pomoč pa jima je priskočilo Podjetje Cosmos iz Ljubljane, ki jima je posodilo traktorja, s katerima bosta vodila in tekmovala pred svetovnim pr\'enstvom. Na fotografiji: Filaku in Mikliču je pretekli teden izročil ključe traktorjev direktor profitnega cen-'fa-kmetijske mehanizacije Cosmos Graciano Lovrenčič. (Foto: Jani Gačnik) lezen, sledi odredba o zakolu živali. Hlev, v katerem odkrijejo bolezen, je zaprt, kar pomeni, da kmetje živali ne morejo peljati na sejem, ampak samo v klavnico. V brežiški klavnici je tako že končalo 260 plemenskih živali iz brežiške in prvih 15 iz krške občine. Na območju obeh občin, ki je sicer znano po prašičereji, so kmetje tako doživeli dodaten udarec. Pojavlja se namreč težava s prodajo, saj meso okuženih živali dosega ceno komaj 70 tolarjev za kilogram žive teže, medtem ko se normalna cena giblje okrog 160 tolarjev. Razliko med doseženo ceno in ocenjeno polno ceno krije, kakor je sklenila maja letos slovenska vlada, ministrstvo za kmetijstvo, seveda z večjo zakasnitvijo pri plačilu. Aujctzkyjeva bolezen se je najprej pojavila okrog Dobove, Loč, Kapel in Šentlenarla v brežiški občini. Domnevajo, da seje bolezen razširila iz Hrvaške, od koder še vedno cvete tihotapljenje živali, čeprav dokazov za to ni, saj se z boleznijo srečujejo takorekoč v vseh državah okrog Slovenije. Bolezen se pojavlja pri večjih in tudi manjših rejcih so primeri, ko OGLED VINOGRADOV TUDI NA TREBELNEM IN V ŠENTRUPERTU TREBNJE - Trebanjska kmetijska svetovalna služba vabi vinogradnike iz območja Trebelnega in Šentruperta na terenski ogled vinogradov z inž. Jožetom Malje-vičem, ki bo v petek, 26. julija, ob 14.30 v Bajhovcu v vinogradu Lada Sinurja in ob 17. uri v Zadra-gi v vinogradu Jožeta Freliha. je pol hleva bolnih živali. Najbolj izpostavljene so bile živali v manjših hlevih, kjer nimajo svojega merjasca, zato vodijo živali na pripust v druge hleve. Po zatrdilih strokovnjakov bolezen ni nevarna za človeka, ima pa hujše posledice za prašiče. Značilno je namreč, da je v okuženem hlevu več mrtvorojenih pujskov in da je povečan tudi pogin po porodu. B. D. G. TERENSKI OGLED VINOGRADOV TREBNJE - Trebanjska kmetijska svetovalna služba vabi v ponedeljek, 29. julija, vinogradnike iz območja Trebnjega, Čateža, Šma-vra in Lisce ter okolice na terenski ogled vinogradov z inž. Jožetom Maljevičem. Ob 10. uri se bodo zbrali na Čatežu pri Ravnikarjevi zidanici, ob 13. uri v Šmav-ru pri Marjanu Krmelju in ob 16. uri pri Miru Gačniku v Arnbergu. ČIŠČENJE KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ RIBNICA - Kmelijsko-gozdar-ska zadruga Ribnica je z javnim razpisom pričela iskati izvajalca del za urejanje kmetijskih zemljišč agromelioracijskega kompleksa Mali Logv površini 210 hektarov. Izvajalec del naj bi odstranil grmovje na kmetijskih površinah, izruval skale in poravnal kamnite globeli, izvesti pa bo treba tudi planiranje zemljišč in ureditev poti. Namen vseh teh del je predvsem ta, da bi se čimveč zemljišč usposobilo za kmetijsko proizvodnjo. Za le namene so namenili okoli 15 milijonov tolarjev. ' i1-*-*' . £ > X \ ..V <>' i f* V # vfs * | ' ■'* '1 ¥ & v ■-* v;<-' ) ^LAMA v KOPICAH - Na Dolenjskem vidimo vse manj kopic slame ali Se>,a, po katerih je bila deželica nekoč prepoznavna. Kmetijska sodobna hanizacija narekuje drugačna spravila. Vendar še naletimo na prikupine K°pice. Urbančevi iz Breg pri Krškem še vedno hranijo slamo v lepo oblikovanih kopicah. (Foto: M. Vesel) = ATr *. ) :,«** kmetijski nasveti Krškopoljec ne bo izumrl . Zakaj je potreben nekakšen novodobni rousseaujevski klic Nazaj k naravi!” tudi v pridobivanju hrane, zakaj je treba ohra-n!ti rastlinske vrste in sorte ter pasme domačih živali, ki jih je odri-ali že povsem izločil kratkoviden lov za dobičkom, smo v tem kotičku že pisali. Človeštvo si preprosto ne more privoščiti ^zkošja, da bi zapravilo genetsko bogastvo, ki je nastajalo isočletja in soustvarjalo naše okolje. Konvencija o biološki raznolikosti zavezuje tudi našo državo, da ohranja genetsko pestrost, kolikor je je še ostalo in kolikor je le še mogoče. Med maloštevilne slovenske avtohtone pasme v živinoreji 'horiški konj, posavski konj, tolminska cika, belokranjska praktika, lipicanska pasma konj in še nekatere) prištevamo ^kopoljskega prašiča kot edino slovensko prašičjo pasmo. V 2adnji številki Sodobnega kmetijstva (št. 7-8) dr. Andrej Šalehar, Profesor prašičereje na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, takole Sklonjeno in spodbudno poroča o njej (izvleček): Črnopasastega ali krškopoljskega prašiča odlikujejo nekatere Pomembne biološke značilnosti, koristne za rejo (ali banko gc-a°.v)- To je izredna odpornost, dobra prilagodljivost skromnim |ejskim in prehranskim razmeram ter izredna kakovost mesa, ki :c Pokaže zlasti v suhomesnatih izdelkih. V zadnjih 20 letih je bila a Pasma bolj kot kdajkoli prej prepuščena sama sebi, saj ni bila ?Hežna nikakršnega sistematičnega rejskega dela. Sedanja čreda, 11 se je ohranila še na območju Brežic in Krškega polja pod Gor-fhci, je rejsko zelo neizenačena. Samo tretjina teh prašičev ima jp značilno zunanjost, kakršna je opisana v strokovni literaturi. ^reda je, kot strokovno pravimo, močno inbridirana. . Da bi začeli z načrtnejšim rejskim delom, so izbrali tri kmetije ?.21 svinjami in 2 merjascema, živali identificirali, označili, vpe-Nli rejsko dokumentacijo in računalniško obdelavo podatkov, za izbrano skupino pa opravili tudi genski test. Razumevanje za a Projekt je pokazalo tudi ministrstvo za kmetijstvo, ki je uved-!° Premije in sofinanciralo gradnjo novega svinjaka na eni izmed C^etij. Podatki o krškopoljskem prašiču so vneseni tudi v med-JJjjrodno računalniško mrežo Internet (http://www. ansi.-kstate.edu/breeds/). Inž. M. L. ' > -Sr ŽETEV KOT NEKDAJ - Na skoraj hektar veliki Sturmovi njivi v predmestju Metlike se je preteklo soboto zbralo 20 žanjic in njihovih pomagačev. Spoprijeli so se z ržjo, ki sla jo zasejala Oti Sturm iz Metlike in Jože Kre-ntesec iz Rosalnic. Na roke so morali žeti zato, ker bosta slamo potrebovala za streho, ki bo pokrivala šunk na prihodnji Vinski vigredi. Povedala sta, da je krovce sicer težko dobiti, nič lažje pa ni z žanjicami, saj od mladih tega dela ne zna več nobena. Kljub temu jima je uspelo zbrati skupaj kar precej žensk iz sosednjih vasi, na pomoč pa so prihitele tudi članice društva kmečkih žena Metlika, ki so zmagale na nedavnem tekmovanju v žetvi rži na Cerovcu pri Semiču. S številnimi koristnimi nasveti pa jima je postregel tudi Franc Malešič iz Radovičev, ki je pred desetletji pomagal prekrivati slamnate strehe. (Foto: M. B. -J.) Poslovna enota Novo mesto, 8001 Novo mesto, Ljubljanska 27. telefon: 068/26-024, telefax: 068/22-338 Na prvem vmesnem tedenskem žrebanju 12. 7.1996 je bil izžreban: LUZAR MOJMIR, RATEŽ 19A, 8321 BRUSNICE Na drugem vmesnem tedenskem žrebanju 19.7.1996 je bil izžreban: LUZAR DAVORIN, RATEŽ, 8321 BRUSNICE POKROVITELJ OBEH ŽREBANJ JE TRGOVINA »DANEX ART«, likovna dejavnost, trgovina in storitve, d.o.o., Ljubljanska c. 27. P. E. AGROSERVIS Knafelčeva 2 8000 NOVO MESTO Tel.: 068/321-479 V*0G Vabimo vas na AKCIJSKO PRODAJO • PVC KADI • MLINOV IN PECLJALNIKOV • NERJAVEČIH POSOD • ŠKROPIV • OSTALE OPREME • ki bo na TRADICIONALNEM MESEČNEM SEJMU v nedeljo, 28. 7. 96, od 7. do 12. ure, pred našo trgovino. Še vedno velja 5% popust za traktorje Zetor Mercator - KZ Krka, z.o.o„ novo mesto EN HRIBČEK BOM H KUPIL... Kaj storiti zdaj? Zapišimo si stanje in izkušnje! (Nadaljevanje iz prejšnje številke) V vinogradih ugotavljam nerazumljivo velike razlike. Popolnoma sterilni (zdravi) vinogradi brez prisotnosti oidija in peronosporc (kvečjemu sc najde črna pegavost) vinogradnik pa si, da bi čim uspešneje preprečil še botritis. Najde se primer, ko je prisoten močan napad bolezni, vendar je za to vzrok zamujeno, nenatančno ali napačno škropljenje. So pa tudi, sicer redki, vendar osupljivi primeri, ko kljub prizadevanju in pravilnemu škropljenju ni mogoče zadovoljivo omejiti pojav bolezni. V tem primeru gre za nadaljevanje zgodbe o uspešnem zatiranju bolezni v poprej sterilnih vinogradih. Bolezni so se namreč po določenm času ponovno pojavile, ker so se razmnožili neobčutljivi soji glivic, tako da so sistemični pripravki popolnoma neučinkoviti. Zlasti je pereč problem pojav peronospore na grozdju v večjem obsegu, kot bi ga lahko pričakovali na osnovi prizadetosti listja. Čeprav bi sistemik moral preprečiti nadaljnje okužbe listja in grozdja, sc bolezen ne ustavi in se okrog rjavega madeža pojavi nova oljna pega in bela prevleka. (Res je, da v nekaterih primerih slabše delovanje sistemika še ne pomeni odpornosti glivice, zato moramo zelo natančno upoštevati vse okoliščine.) Prizadete jagode pa dostikrat nimajo bele prevleke, ker so reže že zaprte in se jagoda okuži skozi pecelj. Tako okužene jagode so v notranjosti rjave, kožica postaja delno modra in se začne gubati ter na koncu popolnoma porjavi. Jagode zaradiperonospore popolnoma propadejo tudi, če je napaden pecelj grozda, čeprav bolezen ni prišla v jagodo in ta ni rjava; v tem primeru je samo pecelj znotraj rjav, čeprav je odzunaj videti skoraj zdrav. Ta napad se razlikuje od napada botritisa, pri katerem je pecelj popolnoma sluzast in rjav, vendar je v bližini zdravega dela v notranjosti še zelen. Pri napadu botritisa jagode Ureja: dr. Julij Nemanič rjavijo, se pa ne gubajo in zgnijejo, ne pa posušijo. Da ne bi utrpeli škode zaradi botritisa, je potrebno predvsem zagotoviti, da trs ne bo obremenjen glede na svojo življenjsko moč. Pravilno je obremenjen s poganjki, če pustimo pri zimski rezi za vsako dobro razvito mladico v preteklem letu po eno oko, izjemno še do 30 odst. več, če so poganjki nadpovprečno močni. Videz močnega poganjka ne sme biti dosežen z mineralnimi gnojili. Sedaj je čas, da še enkrat preverimo, kako je količina grozdja usklajena z listno površino. Za trto je koristna samo tista listna površina, ki je direktno osvetljena od sonca. To pomeni, da na en dolžinski meter vrste lahko omogočimo trti do 4,5 kv. metra osvetljene listne površine. Glede na klimatske razmere sta potrebna za kilogram grozdja eden do dva kv. metra liste površine. Zato na zadosti razvitem poganju (imeti mora 15 razvitih listov) lahko pustimo največ 30 dag grozdja, izjemno pa, če so listi veliki in je na trsu manj poganjkov, do 40 dag grozdja na enem poganjku. Ko trs ne bo preobremenjen in ne gnojen z mineralnimi gnojili ter ne bo imel preveč poganjkov, bo zmožen upreti sc napadu sleherne bolezni, tudi botritisa oz. gnilobe. Glavno je, da trs razbremenimo v 3. letu rasti, ko ne sme dati več kot 1,5 do 2 kg grozdja. V vinogradih, kjer zaradi pogoste uporabe botriticidi ne koristijo več, je priporočljivo preizkusiti trihodex; to škropivo namreč vsebuje glivico, ki zavira botritis. Grozdje na trsu, ki nima odpornosti, bi morali namakati v fungicid, da bi popolnoma prekrili površino jagode; tako bolezen ne bi našla mesta, na katerem ne propade zaradi sirupa in lahko pride v notranjost jagode. Iz prakse poznam primere v gnojenih vinogradih, ko se redno pojavlja botritis že v juliju kljub škropljenju z botriticidi. Na kratko povedano: ne preobremenjujmo trsov z uporabo mineralnih gnojil, škropimo pravočasno in natančno z doti-kalnimi pripravki in uspeh bo zagotovljen! JOŽE MALJEV1Č Z NOVOMEŠKE TRŽNICE NOVO MESTO - V ponedeljek so branjevke na trgu ponujale krompir po 80 tolarjev kilogram, stročji fižol po 350 do 400 tolarjev, potem kumare po 120 in kumarice za vlaganje po 250 tolarjev, kolerabo, radič, peso, korenje in blit- vo po 200, bučke po 150, zelje po 120, čebulo in paradižnik po 150, domačo papriko pa po 350 tolarjev kilogram. Pri sadju je bila največja ponudba marelic za vlaganje po 280 tolarjev in breskev po 100 do 150 tolarjev kilogram, jabolja so stala 90, hruške 200, višnje 250 in borovnice 600 tolarjev kozarec. helena MRzuKAR gospodinjski kotiček Obramba pred mrčesom Toplo in vlažno poletno vreme je najbolj ugodno za hiter razvoj različnih vrst mrčesa. Med najbolj nadležnimi je leteči mrčes, kot so muhe, komarji, ose, sršeni in drugo, ki nam sili v bivalne in shranjevalne prostore. Večina mrčesa se spreletava po okuženih površinah, kot so odkrita gnojišča, zbiralniki odpadkov in podobno, ter na ta način prenašajo razne okužbe na hrano ali pa s pikom okužijo naše telo. Nevarno je, če nam muhe zaidejo v sušilnico mesa. Jajčeca ležejo v mesne zareze, kjer jih ne opazimo tako hitro. Požrešne ličinke prodirajo v notranjost mesnine in jo hitro uničijo. Pazljivost velja tudi za kuhinjske shrambe z živili in jedmi, v katerih te prepogosto puščajo neza-vite in nepokrite po policah. Tudi ostanki jedi, ki ostajajo nepokriti na jedilnih mizah, privabljajo mrčes, ki hrano okuži. Pred letečim mrčesom je najboljša obramba, če pazimo na čistočo našega bivalnega okolja in pravilno shranjujemo živila. Ker pa to pogosto ne zadostuje, moramo uporabiti še kemične proizvode, insekticide, ki so namenjeni uničevanju mrčesa. Poznani so tudi kožni repelenti, ki preganjajo in odganjajo mrčes, insekticidi so najpogosteje v obliki pršila, električnega difuzor-ja ali raztrosnih vab in papirnatih trakov. Prednost sprejev ali pršil je, da hitro uničijo muhe, komarje in drugo. Slaba stran pa je, da so njihove kemične sestavine deloma strupene tudi za človeka. Pri razprševanju se je bolje izogniti vdihavanju, predvsem pa pri delu upoštevati navodila proizvajalca. Ta morajo biti na embalaži razumljivo in natančno opisana, da vemo: kako pršiti, koliko časa pršiti in na kakšni razdalji, trajanje delovanja insekticida in če je treba prostor kasneje prezračiti. Poleg teh poznamo še sredstva, kijih nanesemo na kožo; tudi z njimi ravnajmo točno po navodilih! POTA § IN ST* 1 dežurni1 poročajo I UKRADLI AVTO - V sredo, 17. julija, je neznanec izpred parkirišča podjetja Revoz v Novem .mestu odpeljal osebni avto clio bele barve registrskih številk NM D9-279, kije last F. N. iz Velikih Brusnic. ZA KARTICO KUPIL HRANO IN PIJAČO - Neznanec je aprila letos na parkirišču v Metliki vlomil v golfa, last M. B. iz Črnomlja, in mu ukradel potni list in plačilno kartico Aktiva, ter z njo v Ljubljani v štirih trgovinah kupil hrano in pijačo. Lastnika kartice je s tem oškodoval za dobrih 47 tisočakov. ODPELJAL SE JE Z MOTORJEM - Neznanec je v noči na 16. julij v Zvirčah izpred stanovanjske hiše odpeljal kolo z motorjem in tako lastnika J. S. škodoval za 65 tisoč tolarjev. ZADIŠAL MU JE RAČUNALNIK - V noči na 18. julij je bilo vlomljeno v bencinski servis v Loškem Potoku. Vse kaže, daje vlomilec vhodna vrata z železnim drogom odpahnil tako, daje popustila ključavnica, in prišel v notranjost. Vlomilec je odnesel računalniško opremo, verjetno je bil kadilec, saj je z njim odšlo tudi nekaj cigaret različnih okusov. RAZBIL STEKLO NA AVTOMOBILU - V nedeljo, 21. julija, ponoči je neznanec v Veščah pri Stravberku razbil zadnje trikotno okno na parkiranem avtomobilu, ki je last J. F. iz Brezovice, in iz denarnice v predalu desnih vrat ukradel 5 tisočakov. Spet več kaznivih dejanj Tatvine pogostejše, zato se zavarujte pred njimi - Največ nesreč zaradi prehitre vožnje TREBNJE - Na območju policijske postaje Trebnje so v prvem polletju obravnavali 106 kaznivih dejanj, v enakem obdobju lani pa približno tretjino manj. Kljub porastu le-teh je raziskanost boljša. Raziskanih je bilo kar 83 odst. kaznivih dejanj, medtem ko so lani raziskali za skoraj 20 odst. manj kaznivih dejanj. Večje število kršitev je predvsem zaradi tatvin. Glede na številne vlome v osebne avtomobile je prav, da avto pustite na osvetljenem in vidnem mestu in se izogibate samotnih mest. Sicer pa vsaka vrednejša stvar v avtomobilih vlomilce privlači, tudi vrečka na sedežu, čeprav ni v njej nič posebnega. Število prometnih nesreč je v prvem polletju približno enako kot v enakem obdobju lani. Na regionalnih in lokalnih cestah se je letos pripetila ena nezgoda s smrtnim izidom, lani dve, poško- PO DVEH UMORIH POŽAR V ROMSKI GOSTILNI KRŠKO - Le dva dni po umoru dveh Romov iz Kerinovega grma, o čemer smo pisali že v prejšnji številki, je zagorelo v Spodnjem Starem Gradu pri Krškem nedaleč od jedrske elektrarne, kjer ima Rom Ivan Kovačič gostišče z zvenečim imenom Cigo-bar. Zgorela je lesena hiša, ki stoji poleg gostilne, policisti in kriminalisti pa še ne vedo, ali gre za požar ali požig. Ali sta umora in požar povezana, še ni mogoče reči, saj je tudi preiskava o umorih še v teku, je pa lastnik Cigobara, ki je prevzel ženin priimek, brat pokojnega Vladimira Brajdiča. Sum o kakršni koli povezavi bo potrdila ali ovrgla preiskava. dovalo pa seje 13 oseb, kar je dve več kot lani. Kljub manj mrtvih je podatek manj razveseljiv, saj je v nesreči umrl otrok. Najpogostejši vzroki nesreč so še vedno prehitra vožnja, vožnja po nasprotnem voznem pasu in izsiljevanje pred- Janez Kukec nosti, policisti pa opažajo, da vozniki pogosto sploh ne upoštevajo prednosti pešcev na prehodih za pešce. V prvem polletju so policisti na območju policijske postaje Trebnje obravnavali skoraj 800 kršitev zaradi prekoračitve hitrosti, skoraj 400 zaradi neuporabe varnostnega pasu in 220 • Policisti so sicer obravnavali manj kršitev javega reda in miru, več pa kršitev zakona o orožju, saj so zasegli kar nekaj kosov orožja. Storilci so predvsem Romi, ki so orožje posedovali brez ustreznih dovoljenj. Obravnavali so tudi umor in dva ropa. zaradi vožnje pod vplivom alkohola. Kot je povedal komandir policijske postaje Janez Kukec, so večji del preventivnega dela opravili v sodelovanju z osnovnimi šolami, kjer so pred zaključkom šolskega leta mlade seznanjali z nevarnostmi v prometu. T. G. Nesreča terjala troje življenj Silovito trčenje golfa in avtobusa - Prisebnost šoferja avtobusa in pomoč mimovozečega voznika preprečila, da ni bila tragedija še veliko večja KOČEVJE - V soboto, 20. julija, ob 21.30 je na Bregu pri j Kočevju prišlo do silovitega čelnega trčenja med osebnim avtomobilom znake Golf z ljubljansko registracijo in Itegralo-vim avtobusom Štojne iz Kočevja. V nesreči sta umrla oba potnika v golfu in ena potnica v avtobusu, dve osebi sta bili huje ranjeni, 16 pa lažje. Avtobus, ki gaje vozil 39-let-ni Slavko Jezeraškič, se je z 32 člani planinskega društva Kočevje vračal v Kočevje z enodnevnega izleta na Kanin. Na Mrtvicah je izstopila prva potnica in v avtobusu se je že pričelo poslavljanje. Vodička izleta, 48-letna Slavka Šubic iz Dolge vasi pri Kočevju, se je udeležencem izleta zahvalila za prijetno družbo in izlet, njene zadnje besede - prav Šubičeva je namreč podlegla poškodbam, ki jih je dobila v nesreči -so bile namenjene šoferju v zahvalo za prijetno vožnjo. "Bili smo že skoraj doma... tedaj pa se je zgodilo,” pravi Slavko Jezeraškič. Iz kočevske smeri je namreč avtobusu nasproti peljal osebni avtomobil znamke Golf. V blagem desnem ovinku je šofer iz neznanega razloga zapeljal na nasprotno stran cestišča tik pred avtobus. Prišlo je do silovitega trčenja, pri čemer se je golf zagozdil pod avtobus, tako da je tega nekoliko privzdignilo. Ob trčenju se je golg takoj vžgal, tleti in počasi goreti pa je začel tudi avtobus, poškropljen z bencinom. V še ne dve leti starem, sodobno opremljenem avtobusu, je po trčenju odpovedalo vse. Pogreznjen v lemo in z gorečičm vozilom pred seboj je še približno 20 metrov peljal po cesti, nakar ga je zaneslo na levo stran ceste in od tam na pšenično polje, kjer se je po 30-ih metrih ustavil. V NESREČI SKLENJENO PRIJA TEUSTVO - Bom Zupanc (levo) in Slavko Jezeraškič pravila, da drug brez drugega ne bi uspela, preživeli udeleženci nesreče pa so prepričani, da ne bi uspeli brez njiju. (Foto: M. L.-S.) Šok in panika, ki sta zajela ljudi v vse hitreje gorečem avtobusu sta bila nepopisna. Šofer pa je ohranil prisebnost. Prozi-vajoč ljudi, naj mu sledijo, je skozi razbito okno skočil iz avtobusa, stekel v “bunker” po gasilni aparat in začel gasiti. Ker pa se je izkazalo za jalovo početje, je odšel brž pomagat potnikom. Zunaj avtobusa pa si je skoraj od trenutka, ko je šofer poskušal požar pogasiti, dajal opravka z razbijanjem šip s kovinsko cevjo Boris Zupanc iz Mahovnika. Voznika Zupanca, ki je pripeljal iz ljubljanske smeri proti Kočevju, je žena opozorila na nesrečo. Takoj je dojel da gre za življenje in smrt. Zato je ženo in štiri otroke pustil na cesti, sam pa z avtomobilom zapeljal na njivo do avtobusa. Šofer, ki je medtem že pogledal tudi oba potnika v gorečem golfu (do zaključka redakcije še ni bila opravljen obdukcija, s katero se bo potrdila indentifikacija obeh . ponesrečenih v golfu, neuradno pa se predvideva, da je bil eden ! doma iz Groriče vasi), ga je ! prosil, naj začne razbijati šipe. To je bilo sila težko delo, ven- j dar so mu pri tem nekoli poma- j gali tudi že potniki, ki so si med razbitimi stekli začeli sami uti- ! rati pot iz avtobusa. Na kraj nesreče, ki je terjala troje žviljenj, so kmalu za Zu- | pancem, ki je kasneje pomagal | tudi odvažati ponesrečene v kočevski zdravstveni dom, prihiteli na pomoč številni domačini, zelo hitro pa so prišli tudi policisti, reševalni avtomobili in gasilci iz Stare Cerkve in Kočevja. Brez pomoči vseh omenjenih, predvsem pa požrtvo- j valnosti Jezeraškiča, Zupanca j in Milana Levstika iz Kočevja, ' ki je kot zadnji stopil iz goreče- j ga avtobusa, ki je kljub hitri intervenciji gasilcev v celoti po- j gorel. M. LESKOVŠEK-SVETE NOVA IN STARA REKORDERKA - Nadobudna brežiška atletinja Suzana Kos obeta še veliko, dosegla je solidnih 3.31. Nov rekord Suzane Kos V treh dneh dvakrat izboljšala državni rekord v skoku ob palici, kije zdaj že 3.31 m BREŽICE - AK FIT iz Brežic je v nedeljo pripravil izredno zanimivo in dobro obiskano atletsko prireditev “Nočni skok s palico - Brežice 96”, kjer je nastopilo 21 tekmovalcev iz Slovenije, Hrvaške, Madžarske in Švedske. Tekmovanje je bilo zelo zanimivo, zlasti pa so ljubitelji atletike iz Posavja uživali ob lepih skokih domačih fantov in deklet. Pri dekletih je prijetno presenetila mlada Suzana Kos, ki je za en centimeter izboljšala državni rekord, ki gaje preteklo sredo dosegla na mednarodnem mitingu v Trstu (3.30). Ravno tako velja omeniti dober dosežek Brežičana Jureta Rovana, kije preskočil solidnih 5.30 in tako ugnal mažarskega reprezentanta Zoltana Farkaša. Rezultati - ženske: 1. Kos (Brež.) 3.31 (nov drž. rek.)j 2. Medvešek 3.20, 3. Zidar (obe ŽAK Lj.) 3.00; moški: 1. Rovan 5.30,3. Novak 4.80, 5. Čurčič 4.50, 7. Kostevc 4.30 (vsi FIT Brežice). POKAL CEV V NOVEM MESTU NOVO MESTO - Novo mesto bo po zaslugi odbojkaric TPV Novo! mesto, ki so se uvrstile v pokal Evropske odbojkarske zveze (CEV), od 29. novembra do 1. decembra j letos gostitelj štirih državnih žen- j skih odbojkarskih prvakov. V Novem mestu bodo poleg Novome-ščank igrali: Panathenaikos (Grčija), Teut (Albanija) in poražena ekipa iz dvoboja državnih prvakinj! Luksenburga in Anglije. S. S. JOŽE KOLMAN ZMAGAL V SEVNICI SEVNICA - Na rednem hitropoteznem turnirju ŠK Milan Majcen v Sevnici je za mesec julij zmagal j Sevničan Jože Kolman. Vrstni red: : L Kolman 9,5 točke, 2. Grilc 9, 3. Kuzmič 8,5, 4. Šoper 8, 5. Lazič 8, | 6. Blas 6, 7. Derstvenšek 6 točk itd. J. B. Matej Starešinič prvi v Gabrju Na kolesarski dirki za pokal Dane seje najbolje odrezal Črnomaljčan Matej Starešinič ■ Nastopilo več kot sto kolesarjev GABERJE - Kolesarski klub Krka in KS Gabrje sta v nedeljo pripravila eno od kolesarskih dirk, kjer se kolesarski nadobudneži merijo za pokal mirenske Dane. Nastopilo je več kot sto mladih kolesarjev iz vseh slovenskih kolesarskih kolektivov. Vse oči ljubiteljev kolesarstva so bile obrnjene k mlademu Novome-ščanu Juretu Zrimšku, ki pa tokrat ni uspel, zato pa se jc toliko bolj proslavil Črnomaljčan Matej Starešinič, ki je malce presenetljivo, vendar povsem zasluženo ugnal svoje vrstnike. Organizacija tekme je bila brezhibna, mladi kolesarji pa so se malce pritoževali zaradi izredno težke proge, ki bi bila primerna kar za gorsko dirko. Rezultati: Dečki C(6 knt): 1. Sto-lič (Nova Gorica), 6. Muhvič (Črnomelj), 14. Prevejšek (Krško), 18. Galamič, 19. Volčič, 20. Repše in 21. Kolenc (vsi Krka). Dečki B (10.5 Dečki A (6 km): 1. Fajt (N. Gorica), | km): L Starešinič (Črnomelj), 4. 3. Zrimšek, 6. Nose 7. Švajger, 8. Kebelj, 6. Matko, 14. Džordževič Kastelic, 13. Zaletelj, 19. Vene (vsi (vsi Krka), 16. Domjan (Črnomelj). Krka). SLAVKO DOKL IMAMO DOBER NARAŠČAJ - Nedeljska kolesarska dirka v Gabrju pod Gorjanci je pokazala, da se ni treba bati za prihodnost slovenskega kole-sarskega športa. Na sliki: Mladi kolesarji so navdušili s svojo borbenostjo■ (Besedilo in slika: S. Dokl) Za državne naslove v N. Gorici Aleš Tomič dvakratni državni prvak - Trije naslovi v Brežice NOVA GORICA - Na dvodnevnem absolutnem mladinskem državnem prvenstvu v atletiki, ki je bilo minuli konec tedna v Novi Gori ei, so atleti iz Dolenjske in Posavja osvojili nekaj državnih naslovov, kar je ponovana potrditev, da v Brežicah, Dolenjskih Toplicah, Novem mestu in Šentjerneju z mladim naraščajem dobro delajo. Mladinke - troskok: L Blatnik (N.m.) 12.33; 100 m ovire: 3. Planinc (FIT) 16.19, 5. Fink (Krka); 17.38,400 m ovire: 3. Gramc (FIT); 66.54, kladivo: 1. Kozmus (FIT Brež.) 41.92; daljava: 2. Blatnik (N.m.) 5.36. Mladinci - 800 m: 1. Tomič (Krka N.m.) 1:52,13,1500 m: L Tomič (N.m.) 3:55,33; 4 x 400 m: 3. Krka 3:38,48; palica: L Kostevc 4.70, 3. Čurčič(oba Fit) 4.20; kladivo: 1. Kozmus 56.04, 3. Mešič (oba FIT) 50.90 m. BO BRANE ROKAVEC ZMAGAL DVANAJSTIČ? - V nedeljo, 28. julija, ob 13. uri se bo na Mirni pričela 13. gorska motociklistična slalomska dirka (Zapuže - Stan) za Veliko nagrado Mirne, kjer bo, po prijavah sodeč, nastopilo vec kot 50 motoristov v raznih kategorijah (od juniorjev in elanov do veteranov). Legenda tega tekmovanja znani motorist Brane Rokavec bo skušal že dvanajstič 'bili najboljši. Na sliki: Brane Rokavec nesporni pn i favorit. PO BELI KRAJINI ČRNOMELJ - Kolesarsko društvo Črnomelj v nedeljo, 28. julija, organizira 4. kolesarski maraton po Beli krajini. Štart maratona bo ob 10. uri v kampu Vinica. Proga velikega maratona je dolga 70 km, malega pa 45 km. TURNIR VINLINE HOKEJU DOLENJSKE TOPLICE -Hokejski klub Dolenjske Toplice priredi v soboto, 27. julija turnir v inline hokeju na rolerjih. Turnir se bo predvidoma začel ob 12. uri pri osnovni šoli v Dolenjskih Toplicah. Tekmovanje bo potekalo v dveh starostnih skupinah. V prvi se bo pomerila osnovnošolska mladina, v drugi pa hokejisti, stari nad 16 let. K tekmovanju vabijo vse, ki imate rolerje, kanček poguma in veliko dobre volje. Vratarsko in ostalo opremo si boste lahko sposodili pred tekmovanjem. V hokeju na rolerjih se boste lahko pomerili tudi tisti, ki še nimate svoje ekipe, saj bodo te sestavljali tudi tik pred tekmovanjem. Startnine ne bo, udeleženci bodo prejeli brezplačne majice, najboljši pa seveda tudi zanimive in bogate nagrade. g g TURNIR MALEGA NOGOMETA NOVO MESTO - V nedeljo, 4-avgusta bo na stadionu NK Elan v Portovaldu turnir v malem nog0-metu. Ekipe lahko 7.000 tolarjev prijavnine plačajo v petek, 2. avgu; sla, v bistroju Ines na avtobusa1 postaji, kjer bo ob 21. uri tudi žrebanje ekip. Za nagradni sklan 100.000, 60.000, 40.000 in 20.0(8’ tolarjev ter pokale sla poskrbel organizatorja bistro Ines in Flasn bar. Vabljeni! Odgovori in popravki po § 9... Sporočilo bralcem V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori in popravki po § 9...”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen). Zakaj tam niso položili asfalta Na cesti med Dednjo vasjo in Pišecami so prekinili asfaltiranje zaradi nesoglasij o škarpi - S. Rožman: “Postavil sem jo na svojem” - Bodo cesto prestavili nad potok? Baragov spominski dan v Mali vasi bol, list št. 27, 4. julija V prispevku P. Perca o Baragovem spominskem dnevu v Mali ''asi (Dolenjski list 4.7.1996) sta bili objavljeni dve napaki, ki Pačita smisel oz. jasnost vsebine. V povzetku slavnostnega govo-ra ministra dr. Janeza Dularja je aapisano, da je bila zaradi ne-Pnznanja častnega doktorata nadškofu Alojziju Šuštarju oškodovana predvsem ljubljanska Univerza, “to pa se ni zgodilo zaradi zakrknjenosti in kratkovidnosti”. Ministrove besede so govorile ravno nasprotno: to pa se je Zgodilo zaradi zakrknjenosti in kratkovidnosti. Druga napaka je nastala v zvezi z ministrovim parafraziranjem Svetega pisma, Apostol Pavel ni Zapisal “Dober boj sem dobojeval, vero pa hranim", temveč “Dober boj sem dobojeval, vero ohranil”. Upajmo, da omenjeni napaki nista preveč zmedli bralcev Dolenjskega lista, kljub temu pa bo dobro, če so nanju posebej opozorjeni. dr. JANEZ DULAR POPRAVEK V prejšnji številki Dolenjskega usta je bil na delu tiskarski škrat ln je v prispevku o obnovljeni ji®rkvi pomešal imeni dveh vasi. Obnovljeno cerkev, ki bi si jo go-!°vo želela vsaka vas, je prestavil 'Z Gorenje Stare vasi v Mokro Polje. Za neljubo napako se prizadetim krajanom Gorenje Stare vnsi iskreno opravičejemo. Semiška ohcet V soboto, 20. julija, je bila v Seliču turistična folklorna prireditev Semiška ohcet, na kateri sc je Poročil mladi par iz Semiča. Toplo mi je bilo pri duši, ko sem gledan to prireditev, saj sem pri folklori nastopala polnih štirideset let, kot vodja Scmiške ohceti pa kar vetrt stoletja. Vesela sem, da semiška folklo- živi dalje in aktivno deluje, za kar gre priznanje Ivanu Križanu, brancu Šprajcarju in dolgoletni članici Albini Pašič, ki so za menoj Prevzeli to plemenito dolžnost, da folklora ne tone v pozabo. Tako Vse moje delo ni bilo zaman. Pri hiranju gradiva je moje prizade-yanje slonelo na ustnem izročilu starcjše generacije, ki mi je pomagala pri ustvarjanju in prikazu s,arih običajev. Pri izdelavi originalnih narodnih noš pa mi je Pomagala 90 - letna šivilja, ki je Svoje čase noše šivala ročno. Želim, da bogati ljudski običaji, kulturno bogastvo naših prednikov, ki je res semiško, živi dalje k°t kulturna dota za naš narod. To Jc (udi dolžnost sedanjih mladih folkloristov. MARTINA JA KŠ A Semič PAVLOVA VAS - Cesta Ded-nja vas-Pišece na odcepu od Ko-štrunovih do Rajteričevih je deloma še prašna. Na razdalji kakih 100 metrov na tej cesti še ni asfalta zaradi spora med Bojano in Stanetom Rožmanom na eni ter gradbenim odborom, ki je zadolžen za asfaltiranje ceste, na drugi strani. Cesta je neasfaltirana ob hiši Rožmanovih. Posodobitvena dela so tam prekinili, ker ni soglasja o tem, ali bodo prestavili omenjeno škarpo, ali bo le-ta stala, kjer je zdaj, in bodo cesto umaknili vstran proti bližnjemu potoku ali celo nad potok. “To, naj odstranim škarpo, je izsiljevanje. Postavil sem jo na svojem. Cesta pa je tukaj tako ozka zato, ker je preširok potok. Naj dajo v potok betonske cevi, pa bodo cesto lahko umaknili tja. Škarpa me je veljala več kot 6.000 mark. Pustim jo odstraniti pod pogojem, da mi plačajo polno in pošteno odškodnino. V vsakem primeru pa sem pripravljen dati za asfalt na tem delu ceste več kot drugi,” pravi Stane Rožman. Rožmanova pravita, da v začetku, ko sta jo gradila, škarpa ni motila nikogar. Tisti, ki so se vozili mimo, so jo celo hvalili, kako je lepa, potem, po neki zameri, pa so se stvari obrnile in ljudje so podpisovali celo peticijo, da mora škarpa proč. “Nisva je zgradila za oviro, vsaj na enem delu pa celo služi tudi kot zaščita pred drsenjem zemlje,” zagotavljata Rožmanova, ki ob tem omenjata, da je v okolici precej drugih podobnih škarp, ki pa očitno nikogar ne motijo toliko, da bi kdo zahteval njihovo odstranitev. Milan Bračun, član gradbenega odbora za cesto, je prepričan, da je Rožmanova škarpa preblizu ceste in da je na tem mestu nastala po tistem, ko so zaradi plazu pred leti nekoliko prestavili potok v levo. Škarpa po njegovem ovira promet že zdaj in bi ga še bolj, če bi cesto asfaltirali in s tem omogočili vozilom večje hitrosti. V odboru vidijo za rešitev nastalega problema dve možnosti: ali prestaviti škarpo ali položiti betonske cevi v potok. Druga rešitev je po njegovem neprimerno dražja od prve. Gradbeni odbor je bil pripravljen na svoje stroške prestaviti škarpo, vendar Rožmanova tudi na to nista pristala, pravi Bračun. Asfaltiranje je zastalo, kol rečeno. Do kdaj bo tako, se očitno ne ve. Inšpekcija je izdala sklep o odstranitvi Rožmanove škarpe, na ta sklep sta se Rožmanova pritožila in zdaj zadeva čaka na obravnavo. Vse se utegne zavleči, saj ustrezne ustanove po rednem postopku zdaj obravnavajo menda šele podobne spise iz leta 1994. Ali bo v tem času prispel na sporni cestni odsek geometer? Gradbeni odbor trdi, da sta Rožmanova doslej odklonila prihod geometra. Kako bo na omenjenem cestnem odseku do rešitve zadeve? Rožmanova pravita, da nekateri vozniki na prašni cesti pod hišo zanalašč pritiskajo na plin in na hupo, da se vse praši in da je ropot. Menda naj bi bil to odgovor na Rožmanov “ne” gradbenemu odboru. M. LUZAR Pustno vzdušje tudi poleti Na zgoščenki bo s sliko, besedilom, zvokom in gibanjem predstavljenih 46 tipov šemljenja na Slovenskem KOSTANJEVICA - Kdor se je v soboto, 20. julija, popoldne ali zvečer mudil v dolenjskih Benetkah, je lahko doživel pravo zimsko vzdušje. Pa ne le zaradi bolj hladnega vremena, pač pa zaradi številnih pustnih mask, ki so prišle v Kostanjevico iz Markovcev, Liga nad Kanalom, Cerknega, Podgrada, Hrušice in Cerknice. Druženje ni bilo naključno, saj je bila Kostanjevica gostiteljica že petega srečanja pustnih skupin Slovenije. Udeleženci srečanja so se lahko med drugim seznanili z zanimivim projektom Maske na Slovenskem, ki ga vodi Inštitut za P RA VO PUSTNO VZDUŠJE - Kdor se je udeležil sobotne povorke pustnih skupin ali pa kasneje kostanjeviške noči, je imel kaj videti. Predstavilo se je nekaj zelo znanih pustnih skupin: koranti iz Markovcev, lavfarji iz Cerknega, škoromali iz Podgrada in Hrušice, pustne šeme iz Liga nad Kanalom ter seveda domača šelma. Del mask se je "po gasilsko” postavil pred povorko. ZAHVALA IZ PREDSTRUG DOBREPOLJE - Vaška skupnost Predstruge nam je te dni poslala dopis, v katerem pravi, da se Dolenjskemu listu in piscu zahvaljuje za korektno poročanje o zaprtju kamnoloma (očitno o zapori ceste, op. pis.) v Predstru-gah. DRUGI TABOR NOVO MESTO - Center za socialno delo opaža pri delu z družinami veliko število otrok, ki so potrebni veliko pozornosti. Zato smo že leta 1995 organizirali prvi počitniško-sprostitveni tabor za otroke od 5. do 8. razreda. Drugi tabor je letos potekal v Dolenjskih Toplicah, žal pa smo lahko izbrali samo 70 otrok. Otroke smo razdelili v devet skupin, vsako skupino pa je vodil strokovno usposobljen mentor. Program delaje bil organiziran tako, da so otroci z igro, športom in skupinskim delom pridobivali pozitivna doživetja in izkušnje. Zahvaliti se moramo našim sponzorjem, ki so nam omogočili izpeljavo tabora: glavnemu sponzorju Mestni občini Novo mesto, Krki, tovarni zdravil, občini Šentjernej, podjetju za mednarodni avtobusni prevoz Minitour, Foto video studiu Marko Klinc in pojetju Kobra iz Šentjerneja. Popuste so nam omogočili Rafting klub Straža, Lokostrelski klub Dolenjske Toplice in Zveza prijateljev mladine Novo mesto. A. SIMONČIČ DOLENJSKE TOPLICE - V turističnih Dolenjskih Toplicah so že lansko jesen začeli uresničevati načrt, s katerim naj bi gostom omogočili udobnejše in predvsem varnejše bivanje. Pomočnik direktorja Krke Zdravilišč Marjan Černe je dejal, da bo realizacija načrta potekala v dveh fazah: prva je gradnja novega mostu in obvoznice, z odprtjem katere bodo v Dolenjskih Toplicah lahko zaprli cestni odsek, ki poteka med zdraviliškima hoteloma, druga faza pa je gradnja obvoznice, ki bo potekala mimo topliškega kampa preko parka do osnovne šole Dolenjske Toplice. Glavni in osnovni namen gradnje novega mostu in obvoznice je razbremeniti Dolenjske Toplice prometa in zaščititi zdraviliške goste, ki morajo cesto med hote- e* v, V.V * K ' M loma prečkati večkrat na dan. Most z obvoznico, ki so ga začeli graditi jeseni leta 1995, bi moral biti po pogodbenem roku končan že letošnjega maja, vendar bo zaradi težav in slabega vremena končan do konca meseca avgusta. Investitor mosta je Krka, tovarna zdravil, iz Novega mesta. Kdaj bodo začeli z gradnjo obvoznice mimo kampa do osnovne šole, s katero bi razbremenili še preostali del centra Dolenjskih Toplic, pa v tem času še ni znano. Poseben topliški problem je že leta nedokončani kulturni dom, ki je v neposredni bližini zdraviliškega kompleksa. “Podoba nedokončanega kulturnega doma moti vse, zato je tudi naša velika želja, da skupaj s krajevno skupnostjo in morda še s kom najdemo pot za dokončanje tega objekta,” je dejal M. Černe. Ne samo da bi se tako polepšala zunanja podoba kraja, objekt bi lahko uporabljali tudi za prireditve in druženje zdraviliških gostov. Krka bo v naslednjih mesecih zagotovila tudi prostore v invalidskem domu za ureditev nove zdravstvene ambulante za krajane Dolenjskih Toplic, prav tako pa bo tu prostor tudi za lekarno. NATAŠA POVŠE OB 90-LETNICI NI BILA SAMA - Ob visokem jubileju sta Ano Žibert obiskala tudi podpredsednik krajevne skupnosti Raka Jože Tomažin in svetnik v KS Alojz Kerin. “Vsak dan je dragocen” Kljub devetdesetim jo pokonci drži dobra volja - Rešuje križanke, bere, dela na njivi, gre po vasi... slovensko narodopisje in ga je predstavil mag. Jurij Fikfak. Večji del besedil te mulitimedijske predstavitve slovenske ljudske dediščine je prispeval že pokojni dr. Niko Kuret, računalniška večplastna predstavitev na zgoščenki, ki obsega tako besedilo, fotografije in video posnetke z zvočno opremo, pa bo obsegala prikaz kar 46 tipov šemljenja na Slovenskem. Ker se Inštitut za slovensko narodopisje sedaj s projektom intenzivno ukvarja, bi radi svoj fond, ki šteje okoli 6.000 posnetkov, še dodatno obogatili, zato so se na vse nosilce tovrstne dediščine obrnili s prošnjo po sodelovanju zaradi večjih možnosti po celovitejšem prikazu običajev. Hkrati je želja Inštututa, da bi drugo leto po muzejih organizirali razstave. Cilj Inštituta je med drugim tudi prikazati raznorodnost ljudske kulture, njeno vpetost v vsakdanje življenje ter konec koncev tudi komercializacijo običajev, kar predstavlja njihov razvoj in ga ni mogoče preprečiti. “Ljudska kultura ni za staro šaro. Imamo možnost, da smo ustvarjalni in v tem je še veliko potencialov,” je dejal mag. Fikfak. Projekt, ki ga financira ministrstvo za kulturo in nastaja dobro leto, bo končan drugo leto, namenjen pa bo širši javnosti. Verjetno bo preveden tudi v angleščino, tako da bo koristen tudi za strokovnjake iz tujine in promocijo zunaj naših meja. T. GAZVODA Za promet in zdravje Novi most bo razbremenil cesto med zdraviliškima hoteloma - Nova zdravstvena ambulanta in lekarna ARDRO PRI RAKI - Po videzu bi za Ano Žibert iz Ardrega pri Raki težko rekli, da je sredi julija, točneje 19. julija, dopolnila že 90 let, saj je še vedno polna energije in življenja. “Bi že nehala, a se nič ne rinem na oni svet,” se pošali, sicer pa zna povedati marsikatero šalo in zanimivost iz svojega življenja. In kljub starosti ji spomin za letnice in dneve iz preteklosti sploh ne dela težav. Če jo vprašate, kje je ključ za tako visoko starost, pove, da je vedno delala, in to je vedno počela rada, čeprav je imela ravnino le v hiši, na njivi pa bolj malo. “Treba je jesti kmečko hrano. Dobrega prej nikoli nisem imela, a lačna nisem bila,” pravi. Poleti je bilo dela na kmetiji, pozimi pa je hodila na delo v Zagreb. Tudi ko je bila med drugo svetovno vojno izgnana, je delala, prav tako po vrnitvi na dom, kjer je morala začeti vse znova. Poročila se je leta 1934. Sama pravi, da pozno. Z možem nista imela nič otrok, zato sta vzela k sebi bratove, ki je imel kar 9 otrok. Za štiri je skrbela Ana z možem in ki povrhu sta vzela v rejo tudi Cvetko. Ana hodi kljub visoki starosti še vedno rada na njivo, kjer postori, kar je treba, tako daje njena njiva vedno vzorno obdelana. Rada pa gre tudi v vas, saj je po moževi smrti pred sedmimi leti ostala sama. Takrat je mislila, da se bo tudi njeno življenje kmalu končalo, saj tudi njo muči slabša prekrvavitev nog, a odkar jemlje tablete, se bolje počuti, čeprav zato malo slabše vidi. Kljub temu se pogosto odpravi na pokopališče, rada pa gre tudi k maši. “Takrat vem, da ne grešim,” se pošali. Čas si krajša tudi z reševanjem križank in branjem, prebere pa pravzaprav vse, kar ji pride pod roke. Tako da je tudi s politiko na tekočem, ki je sicer raje ne komentira, moti pa jo, da Slovenci že vse prodajamo ali kupujemo v nemških markah. “Če hočete kupovati z markami, pojdite v Nemčijo, mi imamo svoj denar!” se jezi. Čas ji zelo hitro beži in občutek ima, da leta nimajo več 12 mesecev, ampak manj. Sicer pa je srečna vedno, kadar uresniči svoj cilj, pa čeprav je to samo želja, da bo lahko delala do konca njive. T. G. DOLENJSKI LIST uaš čeirikou prijatelj Saj smo vendar ljudje Habinčevo domačijo na Selu, trmasto ukoreninjeno na pobočju hriba, bolj za hrbtom in prej na dosegu roke kot oči, tudi zaradi asfaltne poti in telefona, je ožgala nesreča. Sredi nevihtne noči je treščilo v gospodarsko poslopje. “Vtrenutku se zaveš, ”sedaj mirno pove gospodar Marjan, “da si odrezan od sveta. Telefon ne dela, elektrike ni, le svetlobe je vedno več. Začneš tekati, med potjo poizkušaš urediti misli. Najprej je treba iz gorečega hleva spraviti živino. Zaženeš se v dim. Konja je strela ubila, nimaš časa, da bi ga pobožal in se poslovil. Krave tulijo in silijo nazaj v ogenj. Ves čas gledaš, ali je stanovanjska hiša še izven ognjenega zmaja: v hiši je bolna mati. Potem naenkrat opaziš, da nisi sam. Ob tebi je vedno več rok. Prepoznavaš obraze sovaščanov. Besed ni dosti. Slišijo se le najbolj dragocene in roke jih ubogajo. Umakneš se gasilski cisterni, ki je že drugič, morda tretjič pridrvela z vodo. Hiša je ostala nepoškodovana, gospodarsko poslopje in vsa krma in... Srečko pove, da je živina na varnem v praznem hlevu v sosednji vasi, nekdo pove, kje so prašiči, nekdo je pripravil zajtrk. Čez kak teden, dva, ko spet in spet tuhtaš, kako se pobrati s pogorišča, in seštevaš številke, ki imajo pri virih zakleto premalo, pri izdatkih pa preveč ničel, te obiščeta Mari in Štefka in ti izročita sad nabiralne akcije mirenske orga nizacije Rdečega križa. Vpra šaš: kdo? Dobiš odgovor: ljud je! In vztrajaš: ti ljudje, t vaščani, ti gasilci, ti aktivisiti Rdečega križa, ti vsi imajo imena in priimke. Verjemite, da bi se rad vsakemu posebej zahvalil. Že prvi me je začudeno pogledal. “Kaj bi to," je rekel, “saj smo vendar ljuje!" Ne ostane mi drugega kot: ljudje, hvala, ker ste ljudje!" ZapisaI s. p. M-KZ KRKA, z.o.o., PE Agroservis Knafelčeva 2, Novo mesto objavlja javno licitacijo v nedeljo 28.7.1996 ob 9. uri za naslednja poškodovana vozila: 1. R-CLIO 1.2 RN 3V letnik 1995 2. R-CLIO 1.2 RN 5V letnik 1993 3. Golf JXD 3V letnik 1989 4. Citroen ZX Avantage 1.4i letnik 1995 5. Peugeot 309 GL Profil letnik 1987 6. Cimos C25D letnik 1990 7. Ford Mondeo 1,8 CLX letnik 1996 8. Golf 1.9 CL TDI letnik 1996 9. Honda Accord 2.0 i letnik 1995 10. Citroen Xantia 1.8 i letnik 1995 11. Audi 80 TD letnik 1991 12. Mercedez Benz 200D letnik 1991 13. R-Megane 1.4 ERL letnik 1996 izkl. cena 550.000,00 izkl. cena 400.000,00 izkl. cena 470,000,00 izkl. cena 460.000,00 izkl. cena 150.000,00 izkl. cena 500.000,00 izkl. cena 1.600.000,00 izkl. cena 1.150.000,00 izkl. cena 200.000,00 izkl. cena 1.700.000.00 izkl. cena 990.000,00 izkl. cena 1.100.000,00 izkl. cena 1.300.000,00 Licitacija bo v nedeljo, 28.7.1996 ob 9. uri v prostorih PE Agroservis, Knafelčeva 2, Novo mesto. Ogled vozil v petek 26.7.1996 od 8. — 12. ure, ter eno uro pred začetkom licitacije. Interesenti plačajo 10% kavcijo, eno uro pred začetkom licitacije. Na izlicitirano vrednost se plača 5% PD. Mercator * KZ Krka, z.0.0., novo mesto TELEVIZIJSKI SPORED Televizija ti pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov! ČETRTEK, 25. VII. SLOVENIJA 1 10.15.-0.40 TELETEKST 10.30 VIDEO STRANI 10.45 OTROŠKI PROGRAM CICIBAN PLAVA, 2. oddaja 11.00 SAMO ZA PUNCE, amer. naniz., 9/13 11.30 TEDENSKI IZBOR SVET DIVJIH ŽIVALI, angl. poljudno-znan. oddaja, 7/13 12.00 PO DOMAČE 13.00 POROČILA 13.05 KOLO SREČE, ponov. 13.35 VIDEOSTRANI 15.20 TEDENSKI IZBOR PTICA V ROKI, avstr. dok. oddaja 16.15 TV KONFERENCA 17.05 GIMNAZIJA STRTIH SRC, avstr, naniz., 6/26 18.00 TV DNEVNIK 1 18.05 OTROŠKI PROGRAM DELFINI IN PRIJATELJI, Špan. naniz., 5/26 18.30 KOLO SREČE, TV IGRICA 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 19.56 ATLANTA 96 20.35 TEDNIK 21.25 ZLATA ŠESTDESETA SLOVENSKE POPEVKE: 13. oddaja: NOSTALGIJA Z BOROM GOSTIŠO IN BELIMI VRANAMI 22.20 NIKAR, oddaja o prometu 22.25 VČERAJ, DANES, JUTRI 22.35 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 23.00 POSLOVNA BORZA 23.15 SOVA: KOBRA, amer. naniz., 15/22 V OBMOČJU SOMRAKA, amer. naniz., 28/62 0.25 POROČILA SLOVENIJA 2 9.00 Euronevvs -10.55 Tedenski izbor: Ona, angl. film; 12.35 Seinfeld, amer. naniz, (14/22); 13.00 Martin Chuzzlewit, angl. nadalj., (2/6); 13.55 Sova: Kobra, amer. naniz., (14/22) -14.40 Atlanta 96 (veslanje - polfinale, plavanje - finale, rokomet: ZDA - Švedska, dnevni pregled) -19.55 Včeraj, danes, jutri - 20.05 Seinfeld, amer. naniz. (15/22) • 20.30 Povečava - Študentska gibanja 1968 ■ 1972, (ponovitev) - 22.00 Atlanta 96: (gimnastika mnogoboj (Ž), plavanje - finale) PETEK, 26. VII. SLOVENIJA 1 10.45 - 2.20 TELETEKST 11.00 VIDEOSTRANI 11.25 OTROŠKI PROGRAM UČIMO SE ROČNIH USTVARJALNOSTI, 20/52 11.40 DENIS POKORA, zadnji del amer. naniz. 12.05 ZLATA ŠESTDESETA SLOVENSKE POPEVKE: NOSTALGIJA Z BOROM GOSTIŠO IN BELIMI VRANAMI, ponovitev 13.00 POROČILA 13.05 KOLO SREČE, ponov. 13.35 VIDEOSTRANI 15.05 MESTA SVETA, ponov. švic. serije, 3/10 16.00 PORTRET SLOVENSKEGA GLASBENIKA 16.35 KAM VODIJO NAŠE STEZICE, oddaja tv Koper 17.05 GIMNAZIJA STRTIH SRC, avstr, naniz 7/26 18.00 DNEVNIK 1 18.05 OTROŠKI PROGRAM MOJA IDEJA, nizoz. nadalj., 15/20 18.30 LINGO, TV IGRICA 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 19.56 ATLANTA 96 20.35 MARJANCA 96,2. del 22.05 VČERAJ, DANES, JUTRI 22.15 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.45 PAINT CANS, kanad. film 0.25 SOVA: V OBMOČJU SOM RAKA, amer. naniz., 29/62 0.50 BRANE RONČEL IZZA ODRA 2.05 POROČILA SLOVENIJA 2 9.00 Euronevvs -13.10 Tedenski izbor: Na robu sveta, kanad. dok. oddaja; 13.40 Starlight hotel, novozel. film; 15.15 Sorodne duše, angl. naniz. (19/21) -15.45 Atlanta 96: plavanje finale, dnevni pregled, atletika: hoja na 20 km in kvalifikacije - 18.30 Sova (ponovitev): Kobra, amer. naniz. 15/22 -19.15 Pasje poletje -19.55 Včeraj, danes, jutri - 20.05 Forum - 20.20 Sorodne duše, angl. naniz. 20/21 - 20.50 Tropski vetrovi, amer. nadalj. - 21.40 10 000 Obratov - 22.30 Novice iz sveta razvedrila - 23.00 Atlanta 96: atletika, plavanje - finale, dnevni pregled SOBOTA, 27. VII. SLOVENIJA 1 9.15-2.00 TELETEKST 9.30 VIDEOSTRANI 9.40 OTROŠKI PROGRAM RADOVEDNI TAČEK 10.05 ANNE CHATEL: ŽIVALSKE PRAVLJICE 10.20 POD KLOBUKOM 10.50 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 11.20 UČIMO SE TUJIH JEZIKOV: ANGLEŠČINA 11.35 RAPUNZEL, ameriški film 12.25 GODALNI SEKSTET ZURICH 13.00 POROČILA 13.05 LINGO, ponov. 14.15 MESTA SVETA, švic. dok. serija, 4/10 15.10 TEDNIK, ponov. 16.00 REKA UPANJA, franc, nadalj., 3/18 16.55 OGNJENA MOČ, amer. dok. serija,10/15 17.25 OPERACIJA STROGO ZAUPNO, 7/24 18.00 DNEVNIK 1 18.05 LUŠČENJE OLOR1ŠA, arheološki dok. film 18.15 UTRINKI IZ SNEMAJNA, dok. animirani film 18.35 OZARE 18.40 HUGO - TV IGRICA 19.15 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 19.46 UTRIP 20.00 ATLANTA 96 20.35 PAVAROT1V MODEN1, posnetek dobrodelnega koncerta 22.10 LETALSKI PLES, avstr. dok. serija 23.05 TURISTIČNA ODDAJA 23.25 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 23.55 STOCKHOLMSKI MARATON, švedski film 1.20 SOVA: VEČNI SANJAČ, amer. naniz., 5/25 1.45 POROČILA SLOVENIJA 2 9.00 Euronews -12.30 Tedenski izbor: Marjanca 96,2. del; 14.00 Mostovi -14.30 Atlanta 96: plavanje - finale, dnevni pregled, veslanje - finale, kajak kanu -1. vožnja -19.00 Tenis: polfinale ATP turnirja, posnetek iz Kitzbuehla - 20.00 Karaoke - 21.00 Atlanta 96: kajak kanu - 2. vožnja, atletika, dnevni pregled, rokomet: Rusija - Švedska NEDELJA, 28. VII. SLOVENIJA 1 8.45 - 1.05 TELETEKST 9.00 VIDEOSTRANI 9.15 OTROŠKI PROGRAM DELFI IN PRIJATELJI, Špan. naniz.,5/26 9.40 SREDI GALAKSIJE ZAVIJ LEVO, avstral. naniz., 10/28 10.05 ANGELI PO TUJI VOLJI, Svet kastratov 11.05 ATLAS ČLOVEŠKEGA TELESA, amer. izobr. serija, 6/13 11.30 OBZORJE DUHA 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA 12.30 15. REPUBLIŠKA REVIJA MPZ ZAGORJE, 6. del 13.00 POROČILA 13.05 HUGO, ponov. 14.35 KARAOKE, razvedrilna oddaja 15.35 NEDELJSKA REPORTAŽA 16.05 DLAN V DLANI 16.20 ŽENSKE Z OBALE, franc, nadalj., 3/5 18.00 DNEVNIK 1 18.05 PO DOMAČE 19.10 RISANKA 19.15 LOTO 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 19.46 ZRCALO TEDNA 20.00 ATLANTA 96 20.35 IGRE BREZ MEJA 22.20 MARTIN CHUZZLEVVIT, angl. nadalj., 3/6 23.20 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 23.40 SOVA: KOBRA, amer. naniz.,16/22 V OBMOČJU SOMRAKA, amer. naniz., 30/62 0.50 POROČILA SLOVENIJA 2 9.00 Euronoevvs - 8.40 Tedenski izbor: Angleška glasbena lestvica; 10.30 Videošpon; 11.15 V vrtincu; 12.00 Pasje poletje -12.40 Atlanta 96: atletika - maraton (Ž), skoki v vodo, odbojka na plaži, kajak kanu -1. vožnja - 19.00 Tenis: finale ATP turnirja, posnetki iz Kitzbuehla - 20.35 Atlanta 96: kajak kanu - 2. vožnja, atletika, gimnastika - posamezno PONEDELJEK, 29. VIL SLOVENIJA 1 10.15 -1.25 TELETEKST 10.30 VIDEO STRANI 11.00 OTROŠKI PROGRAM ARABELA SE VRAČA, češka nadalj., 21/26 11.30 OLIMPIJSKO POLETJE, ponov. nemškega filma 13.00 POROČILA 13.05 NOVICE IZ SVETA RAZVEDRILA 15.40 TEDENSKI IZBOR UTRIP 15.55 ZRCALO TEDNA 16.10 FORUM 16.25 NEDELJSKA REPORTAŽA 16.55 DOBER DAN, KOROŠKA 17.25 SIMPSONOVI, amer. naniz., 43/48 18.00 DNEVNIK I 18.05 OTROŠKI PROGRAM RADOVEDNI TAČEK 18.20ŽIVALSKE PRAVLJICE 18.35 ABC-ITD, TV IGRICA 19.05 RISANKA 19.15 ŽREBANJE3X3 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 19.56 ATLANTA 96 20.35 PARLAMENTARNA KRIŽPOTJA 21.50 ANASTAZIJA, amer. dok. oddaja 22.50 VČERAJ. DANES, JUTRI 23.00 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 23.30 SOVA: KOBRA, amer. naniz., 17/22 V OMOČJU SOMRAKA, amer. naniz., 31/62 0.40 SVET POROČA 1.10 POROČILA SLOVENIJA 2 9.00 Euronevvs -13.05 Tedenski izbor: Učimo se tujih jezikov: angleščina; 13.20 Turistična oddaja; 13.35 Christy, amer. nadalj., 12/21; 14.20 Sostanovalke, 12/13; 14.45 Sova: Kobra, amer. naniz., 16/22 - 15.30 Atlanta 96: atletika - kvalif. in hoja na 10 km, dnevni pregled, vaterpolo - finale (M), gimnastika - posamezno, odbojka na plaži - 19.55 Včeraj, danes, jutri - 20.05 Sostanovalke, 13., zadnji del angl. naniz. - 20.30 Poletni umor, 1. del švedske drame - 21.25 Srce dežele, ponovitev dokumentarne oddaje - 22.00 Atlanta 96: rokomet: Hrvaška -Rusija, atletika, gimnastika - posamezno TOREK, 30. VIL SLOVENIJA 1 9.15-0.50 TELETEKST 9.30 VIDEOSTRANI 10.00 OTROŠKI PROGRAM JAPONSKE PRAVLJICE 11.30 RAPUNZEL, amer. film 11.20 IGRE BREZ MEJA 13.05 ABC-ITD, TV IGRICA 14.50 TEDENSKI IZBOR ATLAS ČLOVEKOVEGA TELESA, izobr. oddaja. 6/13 15.15 OBZORJE DUHA 15.45 POLETNI UMOR. l.delšvcdske drame 16.35 MOSTOVI 17.05 GIMNAZIJA STRTIH SRC, avstr, naniz., 8/26 18.00 DNEVNIK I 18.05 OTROŠKI PROGRAM SREDI GALAKSIJE ZAVIJ LEVO, avstral. naniz., 11/28 18.30 KOLO SREČE - TV IGRICA 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2. VREME, ŠPORT 19.56 ATLANTA 96 20.30 GORE IN LJUDJE 21.30 ROKA ROCKA 22.45 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 23.10 POSLOVNA BORZA 23.25 SOVA: KOBRA, amer. naniz., 18/22 V OBMOČJU SOMRAKA,amer. naniz., 32/62 0.35 POROČILA SLOVENIJA 2 9.00 Euronervs - 9.20 Tedenski izbor: Ognjena moč, amer. dok serija,10/15; 9.50 Luščenje oloriša, arheološki dok. film; 10.00 Utrinki iz Snemajna, dok. animirani film; 10.10 10 000 obratov; 11.00 Analitična mehanika, 29/52; 11.30 Brez žensk ne gre, 19., zadnja epizoda; 12.00 Dr. Ouinnova, amer. naniz. 8/18; 12.45 Sova: Kobra, amer. naniz., 17/22 - 13.30 Atlanta 96: dnevni pregled, gimnastika - posamezno, skoki v vodo, atletika, košarka - četrtfinale (M) - 20.05 Davov svet, amer. naniz., 1/25 - 20.20 S srcem in dušo, angl. nadal., 1/4 - 21.20 Osmi dan - 22.00 Atlanta 96: namizni tenis - dvojice (M), košarka - četrtfinale (M), dnevni pregled, gorsko kolesarstvo SREDA, 31. VIL SLOVENIJA 1 10.15-1.30 TELETEKST 10.30 VIDEOSTRANI 10.55 OTROŠKI PROGRAM MLADI PICASSO, Špan. nadalj., 5/8 11.25 TEDENSKI IZBOR ROKA ROCKA 12.3015. REPUBLIŠKA REVIJA MPZ ZAGORJE, 6. del 13.00 POROČILA 13.05 KOLO SREČE, ponov. 13.35 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 15.00 TEDENSKI IZBOR DLAN V DLANI 15.15 GORE IN LJUDJE 16.05 SLOVENSKI UTRINKI, oddaja madž. televizije 16.35 LJUDJE IN ZEMLJA 17.05 GIMNAZIJA STRTIH SRC, avstr, naniz., 9/26 18.00 DNEVNIK I 18.05 OTROŠKI PROGRAM POD KLOBUKOM: KORAJŽA VELJA, 2/3 18.35 KOLO SREČE-TV IGRICA 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 19.56 ATLANTA 96 20.30 FILM TEDNA: IME ROŽE, italij.-nemško-franc, film 22.45 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 23.15 SOVA: KOBRA, amer. naniz., 19/22 V BRAN, amer. nadalj., 3/8 V OBMOČJ U SOM RA KA, amer. naniz., 33/62 1.15 POROČILA SLOVENIJA 2 9.00 Euronervs • 11.05 Tedenski izbor: Ženske z obale, franc, nadalj., 3/5; 12.35 Tropski vetrovi, amer. nadalj., 2/6; 13.30 Sova (ponovitev): Kobra, amer. naniz. 18/22 • 14.15 Atlanta 96: kolesarstvo cestna dirka, atletika - kvalifikacije, gimnastika ekshibicija ali košarka - četrtfinale (M) -19.15 V vrtincu - 20.05 Glasbeno poletje na obali - 22.00 Atlanta 96: rokomet: Francija - Nemčija, atletika finale RADIO 104.5 l\l\f\ «05.9 -r/Mlr- 107.3 U y y k/ 107.5 91.3, „ ognjišči; Ul. 152-11-26 f«jr. 152-13-62 | z£\[La= -=- Qa MONTAŽA IN SERVIS SENČIL rolete — žaluzije tende - lamelne zavese pliseji — roloji sereen senčila Tel.: 068/78-258, 324-285 0609/631-225 vedeževanje' 0904431 156 sit/min. Vedeževanje in napoved lota 090/42-62 ■ KOMBI 1 ; CIMOS C 35 LD VIN ' LETNIK 1983 ! , UGODNO! , Tel. 068/26-077, 341-300 i V redno delovno razmerje vabimo komunikativnega samostojnega komercialista. Informacije na tel. (0609) 610-725 TRGOVINA ZRNO NA RANČU nudi najugodnejši nakup gradbenega in kmetijskega materiala ter najugodnejši nakup avstrijskih fasadnih materialov v Sloveniji — Thermoputz vreča 779.90 SIT — Thermo extra vreča 975.90 SIT — Končni sloj Edelputz m2 267 SIT — Apno vreča 359 SIT — Mod. blok 69,78 SIT — Cisterna za olje 2000 I 37.797 SIT — Kopalniška garnitura uvoz Italija 24.818 SIT — Tuš kabina 13.320 SIT — Pipe enoročne od 6.000 SIT dalje — Ves instalacijski material in centralno ogrevanje — Olja za osebni in tovorni program — Strešna okna 55/98 27.684 SIT Od kmetijskih zadev akcijske cene vseh umetnih gnojil, škropiv, semen in krmil — NSK za kokoši kg 48,35 SIT — TL-PIT pitanci kg 37,87 SIT — K-19 krave kg 42,57 SIT — Ječmen rinfuza kg 29.90 SIT — Oves vreče kg 31,00 SIT Na zalogi tudi soja, pesni rezanci, koruza in krmila Emona program. Ugodni potrošniški krediti preko SKB banke. Večje količine — brezplačen prevoz. Odprto vsak dan od 8. — 17. ure sobota od 7. — 12. ure Tel.; 0608/75-410 75-086 Žreb jc za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Mariji Rebselj iz Šentjerneja. Nagrajenki čestitamo! Lestvica, kije na sporedu vsak ponedeljek od 16.15 do 17. ure, je ta teden takšna: 1 (1) Nocoj ti pojemo v slovo - ANS. RUBIN 2 (6) Naša družina - ANS. FRANCA POTOČARJA 3 (2) Brž na dopust - ANS. BLEGOŠ. 4 (3) Hej, šoferji - ANS. VINKA CVORLETA 5 (9) Pesmi za dekleta - ANS. SLAVČEK 6 (4) Velik špas - ANS. MIRO KLINC 7 (8) Nazdravimo za slavljenko - ALFI NIPIČ 8(7) Mlad kaplan-ANS. PREROD 9 (-) Poletni dan - ANS. JOŽETA KUPLENKA 10 (9) Strto srce - ANS. VIHARNIK Predlog za prihodnji teden: Bo danes polna luna spet - ANS. ROM POM POM. Sš----------------------------------------------------H KUPON ŠT. 30 Glasujem za:_____________________________________________ Moj naslov: _________ __________________________________. • ^ Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 68000 Novo mesto j te a ,(5T kV ^ J« (p® STOP VELIK BODY* BUILDERSKI SHOW or Tekmovanje za vsakogar v podiranju rok STOP Finale 31.avgusta spet v Celju stop . Pridite in se pomerite stop | 6(/ 1% KOVINOTEHNA ZAHVALA V 63. letu starosti nas je zapustil naš mož, oče, brat in stric GREGOR ZAKRAJŠEK Ulica ZDO 9, Mirna Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, krajanom, prijateljem, znancem, sodelavcem, Trimu Trebnje, Dolenjki Novo mesto, župniku in pevcem. Hvala vsem, ki ste nam izrazili sožalje, pokojniku darovali vence, sveče in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi OSNOVNA ŠOLA GRM NOVO MESTO Trdinova 7 razpisuje prosta delovna mesta - KNJIŽNIČARJA, za nedoločen čas • UČITELJA ANGLEŠKEGA JEZIKA, za nedoločen čas Pogoj: zahtevana izobrazba po predpisani zakonodaji. Začetek del 1.9.1996. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov šole v 15 dneh po objavi razpisa. ZAHVALA Srce vse je drugim dalo, za sebe ni ničesar obdržalo. V 95.letu starosti je v Bogu zaspala naša draga mama TEREZIJA KEK rojena Omahen s Pluske pri Trebnjem V največji stiski ob smrti naše mame smo bili deležni tolikšne nesebične pomoči, sodelovanja, sočustvovanja, darov in pozornosti od bližnjih in daljnih ljudi, da ne najdemo pravih besed, s katerimi bi izrazili vso hvaležnost, ki jo globoko v sebi čutimo do vseh. Zato se prav vsem in vsakomur posebej iskreno zahvaljujemo vsaj s preprostimi bedesami: Hvala in Bog vam povrni! Vsi njeni OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da smo se poslovili od sodelavke IVANKE ČRNIČ Topel spomin in bolečina ostajata v naših srcih. BETI, kopalke in perilo,d.o.o., Konfekcija Črnomelj ZAHVALA Ob smrti naše drage mame in stare mame IVANKE SELAK roj. Zaman se zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani v težkih trenutkih, predvsem dobrim sosedom in vsem, ki ste pokojno spremili na njeni zadnji poti in darovali v dobre namene. Vsi njeni Dobrava, Cikava, Škofja Loka, Žalec ZAHVALA Zaman je bil tvoj boj, vsi dnevi upanja, trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. V srcih naših boš živel, spomin na tebe ne bo nikoli zbledel. V 78. letu starosti nas je po hudi bolezni zapustil dragi mož, ata, stari ata, tast, stric in svak KAREL JANC iz Gor. Vrhpolja 85 pri Šentjerneju Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem HYB-a, Adrie Mobil in Plast-forma za izrečeno sožalje, podarjene vence, cvetje, sveče in za sv. maše. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za lepo opravljen obred, GD Vrhpolje, Zvezi borcev Šentjernej, govornikoma za poslovilne besede, Šentjernejskemu oktetu, g. Ro-guljiču za zaigrano Tišino in vsem, ki so pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi OSNOVNA ŠOLA RAKA RAKA 36 8274 RAKA razpisuje prosto delovno mesto — učitelja slovenskega jezika Dela in naloge razpisujemo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Začetek dela: 1.9.1996. Pogoj: visoka ali višješolska izobrazba. Prijave z dokazili o izpolnjevanju zakonskih predpisov in kratkim življenjepisom pošljite v osmih dneh na naslov šole. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v zakonitem roku. ZAHVALA V 62. letu starosti nas je po težki bolezni zapustil naš dragi mož, oče in stari oče SLAVKO GRUDEN iz Kašče 12 c, Semič Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo zdravnikom Splošne bolnice Novo mesto za njihov trud, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče ter pokojnega v velikem številu pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi ZŠAM Črnomelj -Metlika, LD Smuk Semič, GD Semič, vaščanom, vsem govornikom za poslovilne besede, g. kaplanu za lepo opravljen obred in družini Mekiš za organizacijo pogreba. Žalujoči: žena Valči, sinova Drago in Slavo z družinama OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da je umrla naša upokojenka MARIJA MIHALIČ Vestno in prizadevno sodelavko bomo ohranili v lepem in trajnem spominu. KOLEKTIV PE ELEKTRO NOVO MESTO ZAHVALA po težki bolezni nas je v 57. letu mnogo prezgodaj zapustil naš dragi oče in brat FRANCE MIŠMAŠ iz Trnovca 15 a pri Metliki Ob boleči izgubi se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom iz Trnovca in rojstne vasi. Iskrena hvala zdravstvenemu osebju ZD Metlika, vaščanom Primče vasi, g. župniku za molitev na domu in lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA O, saj ni smrti, je le korak v večno življenje! Ko si nam razdala vso ljubezen, si odšla h Gospodu po svoje plačilo, naša draga mami, tašča, babica, prababica, teta, svakinja, sestrična in botra ANA KRAMAR roj. Vire iz Gor. Kamenja 3 pri Novem mestu Ob boleči izgubi naše drage mame se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem za darovane sv. maše, sveče, cvetje in darove v dobrodelne namene. Hvala za pisno in ustno izraženo sožalje. Posebno zahvalo pa izrekamo g. župniku Andreju Šinku za veličasten pogrebni obred in cerkvenim pevcem za ubrano petje, g. patru Jožetu in g. proštu za molitve na domu. Naša plemenita mama, počivaj v božji radosti. V globoki žalosti vsi, ki smo Te imeli radi Čf^TRVse, kar želite I izvedeti o sebi in 'svoji prihodnosti. Zaupajte najboljšim! 090/41-29 .^090/42-381 I DOLENJSKI LIST 1 Ženitna , posredovalnica ■ Metulj poišče tudi vam življenjskega sopotnika. Tel. 061/126-35-84, Tržaška c. 2, Ljubljana. ZAHVALA v 61. letu nas je nenadoma zapustil naš dragi mož,oče, dedek, brat, tast in stric FRANC KOS iz Smrečnikove 24, Novo mesto Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izraženo sožalje, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala osebju Nevrološkega oddelka Splošne bolnice Novo mesto, kolektivu in govorniku novomeške Pošte, Dolenjskih pekarn, Zdravstvenega doma Novo mesto ter stanovalcem bloka Smrečnikove 24. Obenem se zahvaljujemo g. župniku za opravljen pogrebni obred ter pevcem za zapete žalostinke. Še enkrat iskrena hvala vsem. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ob izgubi našega dragega IVANA GOTLIBA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje in nam kakorkoli pomagali. Posebna zahvala dr. Stariču, dr. Kvasičevi, g. patru Darku, sodelavcem in kolektivom AMZS Otočec, Krka, tovarna zdravil, in Dolenjka. Vsi njegovi ZAHVALA Ob nepričakovani boleči izgubi našega dragega LUDVIKA KUČIČA iz Globočic pri Kostanjevici se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in sv. maše. Posebna zahvala dr. Severjevi, sestri Vlasti, sosedom Hodanovčevim, Laknarjevim, Colaričevim , Simoničevim ter g. župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Spomin na mater pokopano komu ni drag, komu ni svet? Umrje mati vsem prerano, naj tudi sto užije let. V 83. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, prababica, sestra in teta ANA TOMIČ roj. Meglič iz Loke 10 pri Straži Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, sveče, izrečeno sožalje in za vso pomoč, ki ste nam jo nudili v težkih trenutkih ter pokojno posremili na zadnji poti. Še posebna zahvala velja družinama Bukovec in Može, pevcem ter g. župniku za opravljen obred. Žalujoči: vsi njeni TA TEOEIM VA! 7 ~ AT n R\T " TEDENSKI KOLEDAR-KINO-KMETIJSKI STROJI-KUPIM-MOTORNA VOZILA-OBVESTILA-POSEST-PRODAM U\J L dvTU A - RAZNO - SLUŽBO DOBI - SLUŽBO IŠČE - STANOVANJA - PREKLICI - ČESTITKE - ŽENITNE PONUDBE - ZAHVALE tedenski koledar Četrtek, 25. julija - Jakob Petek, 26. julija - Ana Sobota, 27. julija - Sergij Nedelja, 28. julija - Zmago Ponedeljek, 29. julija - Marta Torek, 30. julija - Julita Sreda, 31. julija - Ignac LUNINE MENE 30. julija ob 12.35 - ščip kino BREŽICE: Od 25. do 28.7. (ob 19. uri) in 29.7. (ob 19. in 20. uri) komedija Periskope dol! Od 25. do kmetijski stroji MLATILNICO s popolnim čiščenjem, v dobrem stanju, prodam. ® (0608)89-013. 8005 KROŽNO BRANO prodam ali zamenjam za motorno kosilnico, osebni avto ali tele * (0601)81-372. 8010 ŠTIRIVRETENSKEGA PAJKA Fahr v odličnem stanju, prodam. * (068)89-133. 8014 MLATILNICO s popolnim čiščenjem ugodno prodam. « (061)778-757. 8021 NAKLADALKO za seno ugodno prodam. Alojzija Pene, Štefan 2, Trebnje. 8036 NOV gumi voz, 12 col, in nov eno-brazdni plug prodamo za 850 DEM. « (068)65-621. 8044 GUMI VOZ, 13 col, prodam. Slavko Čelič, Koroška vas 5. 8053 MOTOKULTIVATOR Gorenje, 8 KM, več mladih plemenskih ovc in R 4 GTL, letnik 1987, prodam ® (068)67-676, po 20. uri. 8056 TRAKTOR ZETOR 4718, letnik 1976, zelo dobro ohranjen, in koso za traktor Štajer 540 ugodno prodam ® (068)57-260. 8068 VRVICO za baliranje sena in slame prodam. « (0608)75-745. 8069 OBRAČALNIK 220 ter plug, 12 col, kupim. Justi Slak, Rodine 18, Trebnje. 8078 TRAČNI OBRAČALNIK Sip 225 in tele, staro do 10 dni, prodam ® (068)46-512. 8080 NAKLADAČ za gnoj, vrtno kosilnico samohodko, moško kolo na 5 brzin in bikca, 250 kg, prodam. Stane Derganc, Potok 17, Straža. 8084 SILOKOMBAJN MENGELE, slamoreznico Spaiser z elektromotorjem ter molzni stroj, stabilni, prodam. ® (0608) 32-453. 8091 PUHALNI transporter gnoja in sa-monakladalno prikolico Novi Pionir 26 prodam. * (068)83-522. 8104 TRAKTORSKO PJUKOLICO domače izdelave prodam. ® (068)25-847. PUHALNIK prodam. Kralj, Zalog 1, Škocjan. 8114 IMT 539 ali zetor, ohranjen, kupim. ® (0609)637-277. 8115 TRAKTOR IMT 533, dobro ohranjen, prodam. ® (068)64-226. 8127 TRAKTOR Fiat 25, IMT 535, rotacijsko kosilnico Sip 165, traktorski mulčer, kosilnico Batuje, samonakladalko, 17 m3, balirko, tračne grablje, pajka, ato-mizer in cisterno za gnojevko prodam. ® (068)42-773 ali 81-797. 8146 KOSILNICO Gorenje Muta, skupaj ali po delih, in samonakladalko Mcngclc prodam ali menjam za vino in žganje. ® (068)42-527. 8167 SILOKOMBAJN SK 80, rotacijsko kosilnico disk 165 in mlin MD 40 prodam. Selak, Dolenja vas 1, Otočec. DVOVRETENSKEGA KOMBINIRANEGA PAJKA, zgrabljalnik, obračalnik in žago za obrezovanje ostrešja prodam. «(0608)82-597. 8173 KOSILNICO BCS na petrolej in psa ugodno prodam. » (068)76-400. 8184 HIDRAVLIČNO STISKALNICO, malo rabljeno, prodam po polovični ceni. * (0608)84-071. 8199 MLATILNICO s popolnim čiščenjem, puhalnik Elo 33 brez elektromotorja in bikca, starega 10 dni, prodam. * (068) 323-808. 8200 28.7. (ob 21. uri) triler Izvirni strah. 31.7. (ob 21. uri) komedija Oče moje neveste 2. ČRNOMELJ: 26. in 27.7. (ob 21. uri) ameriški kriminalni film Zadnji ples. 28.7. (ob 19. in 21.10) ameriški psihološki film Posnemovalec. KRŠKO: 28.7. (ob 18. uri) ameriška komedija Orangutan v hotelu. METLIKA: 26.7. (ob 21. uri) ameriški psihološki film Posnemovalec. 28.6. (ob 10. uri) risanka TYnuljčica. 28.6. (ob 19. in 21. uri) ameriški kriminalni film Zadnji ples. NOVO MESTO: Od 25. do 28.7. in 31.7. (ob 19.30 in 21.30) komedija Narednik Bilko. SILOKOMBAJN Petinger, dobro ohranjen, in več brejih telic ugodno prodam. S (0608)84-337. 8213 kupim BUKOVA in gabrova drva, suha, kupim v Beli krajini ® (068)58-213. 8020 DELNICE Mercatorja, Petrola, Krke, Save, Uniona odkupimo. ® (061)314-952, od ponedeljka do petka, od 10. do 16. ure. 8074 SUHA DRVA kupim. ® (068)341-013. v 8139 LESENO GARAŽO ali manjšo kolibo za orodje kupim. ® (0608)34-803, zvečer. 8201 BIKCA, starega 10 dni, kupim. ® (068)42-726. 8209 motorna vozila LADO SAMARO, rivo. karavan, kupim. Takojšnje plačilo, moj prepis. ® (061)1263-400 ali (0609)614-484. 7613 R 4 GTL, letnik 1985, registriran do 5/97, prodam za 1400 DEM. Vojko Ambrožič, Župeča vas 8 a, Cerklje ob K »-ki. 7995 OPEL CORSO city 1.2 i, letnik 1993, rdeč, prodam. S (0608)62-877. 7996 R 19 GTS, letnik 1989, rdeč, prodam. ® (068)78-260. 8003 JUGO 45 A, letnik 10/86, prodam. ® (068)81-536, popoldan. 8004 BMW 320, letnik 1980. alu platišča, sončna streha, zelo ugodno prodam. ® (068)73-016, po 15. uri. 8006 R 5 GL, letnik 1986, drugi lastnik, registriran do 5/97, prva barva, zelo ohranjen, prodam. ® (068)81-401. 8011 HYUNDAI PONY 1.5 GLSi HB, 60.000 km, letnik 1993, prodam za 12.500 DEM. «(068)45-282. 8012 JUGO 45, bel, letnik 1986, registriran do 2/97, prodam. ® (0608)21-319. JUGO 60, letnik 1990, registriran za celo leto, prodam. « (068)42-690. 8026 MOTOR APN 6 S, letnik 1990, prodam «(068)78-170. 8057 ODLIČNO OHRANJENO Škodo fa-vorit 135 L, letnik 1991, registrirano do 2/97, prodam. ® (0608)31-223. 8065 GOLFJGL 1.1, letnik 2/80. odlično ohranjen, prodam za 2400 DEM. ® (068)323-905. 8066 JUGO KORAL 60. letnik 1989,75.000 km, rdeč, registriran do 26.6.1997, prodam. » (068)78-457. 8071 JUGO 55, letnik 1987, registriran do februarja, prodam. ® (068)76-157. 8072 126 P, letnik 1987, registriran do 27.5.1997, nove gume, prodam ® (068) 57-422. 8076 AX 1.1, letnik 1991, rdeč, 85.000 km, prodam za 7800 DEM. ® (068)341-747 ali 316-165. 8089 R 4 GTL, letnik 1987, tehnični pregled 4.7.1996, redno vzdrževan, zelo ohranjen, rdeč, prodam « (068)28-739 ali 28-630. 8090 R 4, letnik 1988, registriran do oktobra, ugodno prodam. « (068)83-708. XM 2.0 i, letnik 1991, registriran do 1/97, ugodno prodam ali menjam za manjši avto « (068)21-594, popoldan, (0609)619-709. 8095 HYUNDAI PONY 1.5, letnik 1991, dodatno opremljen, prodam. ® (0608) 78-280. 8096 ŠKODO FAVORIT, letnik 11/91, leš-nikove barve, 51.000 km, prodam za 5700 DEM. ® (068)341-132. 8099 126 P, letnik 1987, prevoženih 55.000 km, ugodno prodam. ® (068)25-302. 8103 R 5 CAMPUS, letnik 1991, registriran do 4/97, prodam za 7300 DEM. Alojz Pucelj, Dobruška vas 15, Škocjan. 8111 CITROEN AX first 1.1, letnik 1992, bel, prevoženih 48.000 km, ugodno prodam. ® (068)22-481. 8112 JUGO 45, letnik 1987, prodam. « (068)40-773. 8113 TOYOTO CELICO STI 16 V, letnik 4/91, 89.000 km, kovinsko črne barve, dobro ohranjeno, nekarambolirano, dodatna oprema, prodam ali menjam. ® (068)323-443, popoldan. 8117 R 18, letnik 1987, registriran do 6/97, krem barve, prodam za 5300 DEM. ® (068)73-283. 8119 R 4, lenik 1990, registriran do 8/96, ohranjen, ugodno prodam. ® (068)24-573. 8120 126 P, letnik 1981, registriran do 31.7.1996, prodam. « (068)85-612. 8121 OPEL KADETT 1.6 D limuzina, letnik 1989, prodam. « (0608)32-106, Jož Kirn. Trška gora 14, Krško. 8122 AX 1.1 Allurc, letnik 1993,31.000 km, brezhiben, prodam. ® (068)75-016. 8124 126 P, letnik 1987, prodam. ® (068)42-229. po 16. uri. 8125 R 4 GTL, letnik 1985, registriran do 6/97, nove gume, prodam. ® (068)81-748. 8126 JUGO 45, letnik 1987, dobro ohranjen, ugodno prodam. ® (068)25-417. 8128 R 5 SAGA, letnik 1991.51 .(XX) km. 5 V, registrirano do julija 1997, ugodno prodam. Dobrava 56. Otočec (novo naselje). 8130 SKALO 55, letnik 1991, poškodovano, ugodno prodam. ® (068)41-198. 8131 ŠKODO, letnik 1982, rdečo, registracija potekla, prodam po delih ali menjam «(068)52-787. 8136 VW POLO, letnik 1988. registriran do 5/97,97.000 km, z vso dodatno opremo, prodam ali menjam z mojim doplačilom. ® (068)26-921, zvečer. 8138 R 5, letnik 12/94. dobro ohranjen, prevoženih 27.(XX) km, prodam za 9500 DEM. « (068)322-920, doma, 41-241, služba. 8144 R 4 GTL. lenik 1991. rdeč. registriran do 3/97, prodam. « (068)87-246. 8148 R 5. letnik 1989, prodam. ® (068)21-525. 8150 KARAMBOLIRAN AVTO Cimos AX II TRS, registriran do 29.3.1997, prodam «(068)87-370. 8151 R 4 GTL. lenik 191, prodam. « (068)73-766. 8156 JUGO SKALA 55. letnik 1988. prodam. ® (068)25-522. 8157 R 5 CAMPUS. 5V, letnik 1989/90. registriran do 1/97. prevoženih 89.500 km. kovinsko zelen, prvi lastnik, nikoli ka-ramboliran. prodam. ® (068)50-206. 8160 R 4. letnik 1985. registriran do 4/97. prodam. Zdravko Gregorčič, Družinska vas 28. Šmarješke Toplice. 8161 126 P. letnik 2/90, in R 4 GTL, letnik 1990, registriran do 20.7.1997. prodam. ® (068)22-886. 8166 OPEL KADETT 1.4 S, letnik 1991. in 9 let staro kravo prodam. ® (068)76-505. 8168 R 18 TLJ. letnik 4/84, prodam St (068)25-694. 8175 JUGO 55. letnik 1989, prvi lastnik, prva barva, podam. ® (068)42-058, po 16. uri. 8179 GOLF D, bel, letnik 1986. prodam. St (068)65-725. 8180 BMW 316 i, letnik 1991, model 1992, dobro ohranjen, dodatna oprema, prodam. ® (068)57-800. 8182 R 4, letnik 1986, registriran do 5/97, prodam. ® (068)76-545. 8185 GOLF GTI 1.6, letnik 12/1982, črne barve, lita platišča, 15 col, sončna streha, prodam St (068)44-668, popoldan. ® 44-300, popoldan. 8187 MOTORNO KOLO skuter Piaggio. novo, ugodno prodam W (068)81-151. 8195 JUGO KORAL 55, moder, letnik 1990, prodam za 3500 DEM ® (068)89-176. 8196 R 4 GTL, letnik 1982, registriran do 6/97, v dobrem stanju, ugodno prodam. Bojana Kern, Jelcnik 2, Raka. 8198 GOLF CADDY D, letnik 1991,86.000 km, registriran do 4/97, prodam. ® 58-084. 8202 GOLF D, letnik 1987, registriran do 2/97, prevoženih 123.000 km, prodam. ® (0608)65-100. 8206 JUGO KORAL 45, 55.000 km, letnik 1989, prodam. Ovniček, Hrib pri Orehku 12, Stopiče. 8207 GOLF JGL D, letnik 1983, dobro ohranjen, prodam. ® (068)76-387. Z 101 GTL 55, letnik 1989, prodam za 2800 DEM. ® (068)42-946. 8214 R 4 GTL, letnik 1991, registriran do 5/97, prodam. ® (068)22-324. 8217 Z 101, letnik 12/86, prodam. ® (068)44-383. 8219 UNO 1.0 i.e„ letnik 1994, 5V, 14.000 km, prodam. ® (068)24-572. 8220 UNO, modre barve, prodam. ® (068)57-800. 8222 obvestila SPREJEMAMO NAROČILA za vse vrste piščancev, enodnevnih in večjih. Valilnica Senovo, Mio Gunjilac. « (0608)79-375. 5810 NESNICE, mlade jarkice, pasme hi-scx, rjave, tik pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po zelo ugodni ceni.Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije: Jože Zupančič, Otovcc 12, Črnomelj, ® (068)52-806, Gostilna Cepin, Mostec, Dobova, ® (0608) 67-578, in Anita Janežič, Slepšek 9, Mokronog, ® (068)49-567. 7899 RJAVE JARKICE, ncsnicc, prodajamo in sprejemamo naročila za bele težke piščanec. Kuhelj, Šmarje9, Šentjernej,« (068)42-524. 8109 preklici JANEZ GORENC, Hudcnjc 8, Škoc-jan, opozarjam Marijo Knafelj iz Grmovelj, naj preneha z neresničnimi govoricami. Če tega ne bo upoštevala, jo bom sodno preganjal. 8024 RPP ROLOPLAST PROCESING. Davor Tiška. s.p.. Mladinska ul. 5, Brežice. na podlagi 2. odst. 76. člena ZGD objavljam, da bom z 30.10.1996 prenehal poslovati kot samostojni podjetnik. 8142 posest TRAVNIK na Ragovcm v Novem mestu prodam ali zamenjam za njivo oz. travnik v bližnji okolici Šmarjeških Toplic. « (068)73-139. po 16. uri. 8013 ZAZIDLJIVI PARCELI na Turjaku, z dokumentacijo, prodam. « (061)268-723, po 16. uri. 8027 PARCELO. 3000 m2, z. gradbenim dovoljenjem, v Zagradski gori pri Škocjanu. prodam. S (068)22-360. ^ 8028 VINOGRAD na Dvoru pri Žužemberku, obdelan, na žici, 8 a, prodam. ® (064)327-577. 8048 V OKOLICI Novega mesta prodamo gradbeno parcelo z možnostjo nadomestne gradnje. ® (068)21-439. 8060 V ŠMAVRU pri Trebnjem prodam staro zidanico z. vinogradom in trgatvijo. «(0609)235-128. 8061 V SEVNICI na izredni točki oddam prostor, 35 m2, za mirno obrt in prodam malo stružnico za les. « (0608)81-096. 8064 TRIČLANSKA DRUŽINA brez očeta najame za 4 leta starejšo hišo, vsaj z vrtom. Šifra: »KJERKOLI«. 8107 GOZD v bližini Šmarjeških Toplic, 82 a, prodam ® (068)22-950 ali 73-348. 8165 NA DOBAH pri Kostanjevici prodam zazidljivo parcelo, 2000 m2, s starejšo hišo in vodo. « (0608)21-310. 8183 GRADBENO PARCELO v Gor Kar teljevem prodam. Slavka Marolt, Šegova 56, Novo mesto. 8191 TRAVNIK v Cegelnici, Prečni ali okolici kupim. ® (068)23-529. 8224 prodam SKRINJO, novo, lepo okrašeno, prodam. Alojz Fleke. Martinja vas 16, Velika Loka. 7997 TELICO, staro 8 tednov, prodam. « (068)87-196. 7998 HRASTOV SOD. 250 I. parafiniran. prodam za 150 DEM. « (068)65-388. 7999 3000 M žične ograje (mreže) s stebrički ugodno prodam. « (0609)618-420. 8000 NEMŠKE OVČARJE, čistokrvne, sta-re 9 tednov, prodam. ® (068)26-269. 8002 DOMAČO VOLNO, belo in sivo, ugodno prodam. ® (068)23-674. 8007 ELEKTRIČNI VARILNI APARAT Varcx 135/145 za 23.000 SIT in clcktrič-no brusilko Bosch GWES 18-230 za 19.000 SIT prodam. « (068)57-186 (pokličite 2 x). 8009 TELICI SIMENTALKI, breji, in bali-rano mrvo prodam. « (068)89-326. 8016 4 m3SMREKOVIH PLOHOV,dolžine 3 do 7 m, debeline 8 cm, 5 let suhih, prodam « (068)20-251 ali 81-068. ŠMARNICO in cviček prodam. « (068)78-035. 8025 BIKCA, črno-belega, 120 kg, prodam. ® (068)42-702. 8029 GARAŽO v Novem mestu, primerno tudi za gradbeno barako, ugodno prodam. «(068)27-516. 8030 DOBRO OHRANJEN kozolec, 10x6 m, 4 okna, prodam. S (068)41-121. 8031 BELO VINO prodam po zelo ugodni ceni. «(068)50-412. 8032 ODOJKE prodam. Jože Lukšič, Šentjošt 3, Novo mesto. 8033 GUME vseh vrst in dimenzij, 3 do 6 mm profila, po 2 do 4 enake, prodam « (068)40-262. 8035 500 L zelo okusnega domačega bizeljskega rdečega vina prodam. Nada Balon, Gregovcc 18, Bizeljsko. 8037 ALU PLATIŠČA za jugo ali Z 101 in otroško kolo BMW ugodno prodam. « (068)64-005. 8038 MLIN na kamne, mlin za kavo za trgovine in kad, 2001, prodam. ® (068)64-333. 8041 SURF HI FLY z dvema jadroma, primeren za začetnike, prodam. « (068)73-595. 8045 KRAVE po izbiri prodam. ® (068)73-228. 8046 KNJIGE za 7. razred in novo moško gorsko kolo prodam. « (068)87-488. 8047 ZAMRZOVALNO SKRINJO prodam za 15.000 SIT. Franci Kristan, Krajčcva 17, Novo mesto. 8050 RABLJENO strešno opeko Novi Bc-čcj, 200 m2, prodam. « (068)73-009. 8052 NEMŠKEGA OVČARJA brez rodov-nika, starega 3 leta, zelo dobrega čuvaja, primernega za osamljeno kmetijo, prodam. ® (068)51-694. 8054 OSTREŠJE ZA HIŠO, rabljena hra-stova zastekljena vrata, okna, kultivator, nov peeljalnik za grozdje, prešo in sode prodam. S (068)40-005. 8055 BIKCA in teličko, sivo-rjavo, staro 1 teden, prodam. ® (068)87-608. 8063 KRAVO prodam. ® (068)89-513. 8067 PRAŠIČE, težke 100 do 110, prodam. ® (068)45-355. 8070 KOBILO haflinger, brejo, z žrebetom, prodam za 3000 DEM. ® (068)25-823. 8073 KASAŠKI VOZIČEK, dirkalni, z alu-niinijsko konstrukcijo, težak 18 kg, z vso opremo, nov, clcktrostafsko obarvan, prodam za 150.000 Si l ® (0608)34-612. po 17. uri. " 8081 RABLJENO kotno sedežno garnituro in 3 fotelje, vse rabljeno, ugodno prodam. « (068)26-569, popoldan. 8082 KORUZO v zrnju, 1000 kg, podam, kupim pa kabino IMT 35. « (0608)75-168. 8087 VEČJO KOLIČINO desk in plohov, čredo ovc in skedenj prodam. ® (068)57-167. 8088 TELIČKO SIVKO, staro 7 dni. prodam ® (068)84-741. 8092 BELO VINO. cepljeno, prodam. « (061)454-133 ali 611-848. 8094 KRAVO SIVKO, staro 4 leta, v 9 mesecu brejosti, prodam. « (068)25-919. 8097 TELICO SIVKO, brejo 5 mesecev, prodam. « (068)78-542. 8098 BIKCA, črno-belega, starega 14 dni, prodam. « (068)83-382. 8100 NEMŠKE OVČARJE, mladičke, brez rodovnika, prodam ® (068)65-654. 8102 TELICO, brejo 5 mesecev, prodam. Vidmar, Čcšencc 2, Mirna Peč. 8105 KORUZO v zrnju in jagenjčke za pečenko prodam. Slavo Jaklič, Križcvska vas 13. 8110 KRAVO s teletom - bikcem, prodam. Marjan Košir, Gor. Križ 2. Žužemberk. 8118 ŠKOTSKE OVČARJE, stare 8 tednov, brez rodovnika, prodam «(068)76-616. 8123 LABRADORKO, pšenično rumene barve, staro 2 meseca in pol, z rodovnikom. cepljeno, prodam.«(0608)87-479. 8129 BREJE TELICE, krave molznice in krave za zakol, lahko polovico ali četrt, prodam. Blažič, Ždinja vas 1, Otočec. 8134 SNEGOBRANE, nove, za salonitno streho, poceni prodam. « (068)89-290. GARAŽNA in vrtna vrata na daljinsko odpiranje prodam. ® (068)42-982. 8140 NOVO PREPROGO. 3 x 2 m. za dnevno sobo, prodam za 20.000 SIT. ® (068)21-091. 8141 TELIČKO, staro 8 dni, sivko, prodam «(068)78-040. 8147 VZIDLJIV ŠTEDILNIK z bojlerjem, dimenzije 70 x 116, prodam. « (068)85-659. 8149 GRADBENO BARAKO prodam ali oddam. « (068)85-757. 8152 1500 KG ovsa prodam po 40 SIT. « (068)65-503. 8153 VRTNO MREŽO, višine 1.25 m. prodam po 4800 SIT za balo «(068)50-103, zvečer. 8155 RABLJENO zamrzovalno omaro, 85 I, pralni stroj, hladilnik in otroško kolo prodam. »(068)20-429. 8162 TELICO FRIZIJKO, staro 13 mesc cev, prodam « (068)65-004. 8163 ELEKTROMOTOR, 10 KM. 40 m kabla znamke Sever prodam. «(068)46-517. 8164 KRAVO, brejo 5 mesecev s četrtim teletom, prodam. « (068)85-692. 8169 STREŠNO OPEKO Bramac, druge klase, 3.000 kom., in transporter, dolžine 5 m, na kolesih, prodam «(068)81 188. 8170 ELEKTRIČNO batno Črpalko za vino, 2 hitrosti, z vgrajeno napravo preusmeritve pretoka prodam «(067)65-310. 8172 TELICO SIVKO, v 8. mesecu brejosti, tele iz A kontrole, prodani « 122-834 8174 KOZO, dobro mlekarico, prodam « (068)60-652. 8186 T»T*TTh NJSKI LIST fs IZDAJA TEU: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rustja UREDNIŠTVO: Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Dorniž, Breda Dušic Gornik, Tanja Gazvoda, Anton Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge), Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar. IZHAJA ob četrtkih. Cena posamezne številke ISO tolarjev; naročnina za 2. polletje 4.6S0 tolarjev, za upokojence 4.212 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. letno IS.720 tolarjev; za tujino letno 100 DEM oz. druga valuta v tej vrednosti. Naročila in odpovedi upoštevamo samo s prvo številko v mesecu. OGLASI: I cm v enem stolpcu za ekonomske oglase 2.500 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 5.000 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. J.000 tolarjev. Za nenaročnike mali oglas do deset besed 1.600 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 160 tolarjev; za pravne osebe I cm malega oglasa 2.500 tolarjev. ŽIRO RAČUN pri Agenciji za plačilni promet: 52100-603-50624. Devizni račun: 52100-620-107-970-27620-440519 (Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, S000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (06S)}2)-606, 324-200; ekonomska propaganda, naročniška služba in fotolaboratorij 323-610; mali oglasi, osmrtnice m zahvale 324-006; telefai (060)322-09«. Elektronska pošta: dl@insert.si Internet http:l/www.insert.sildlist Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega urada spada Dolenjski list med informativne proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odst. prometni davek. Računalniška priprava časopisnega stavka: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. 1‘relom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. 8212 . 8017 Naročilnica za brezplačni mali oglas v Dolenjskem listu (za naročnike, samo enkrat na mesec) vsebina oglasa (do 15 besed) Ime in priimek: Ulica in kraj:........................................ Pošta:.................................................... Naročniška številka:........................... Podpis: Datum: . . OTROŠKO STAJICO, malo rablje no, prodam. « (068)51-752. 8188 TRI PRAŠIČE, primerne za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. S (068)81-868. 8190 DOBRO domače vino - cviček prodam. «(0608)62-349. 8192; BREJO KRAVO z. drugim teletom. | staro 3 leta, prodam. « (068)40-211. ^ | KRAVO po izbiri in telico, brejo 8 mesecev, prodam. « (068)85-943. 8194 TV SPREJEMNIK Iskra, barvni, daljinsko upravljanje, prodam ali zamenjam za hladilno skrinjo, omaro. * (0608)87-330. 8197 KOBILO z žrebetom, vajeno kmečkih del, in nov železni gumi voz, 16 col, prodam. Silvo Strmole, Železno 10, Dobrnič. 8203 KNJIGE za 5. in 8. razred prodam. • (068)47-298. 82(M PRALNI STROJ in sušilec za perilo prodam. Tatjana Miklavc, Prečna 73, Novo mesto. 8208 KAVNI APARAT Emonec, skoraj nov. prodam. ® (068)65-285. 8210 PIŠČANCE, težke 2 do 3 kg, in praši' če, težke 25 do 100 KG, prodam. ^ (068)81-519. 8211 BRIKETE iz bukovega lesa, za kurjavo, prodajamo po 12.000 SIT/t. ^ (068)52-979. 8215 TELICO SIVKO, staro 15 mesecev, prodam ali menjam za kravo za zakol. ^ (068)85-819. 8216 j KNJIGE za 6. in 7. razred ter sinthesy- i zcr, 4 oktave, prodam. « (068)49-371- j razno DIMNIKI! Obnova z vstavitvijo cevi iz j nerjavečega jekla. « (061)320-759. 7628 ZA VEDEŽEVANJE in razlago sanj pokličite na « (090)42-87, 1 minuta p o-govora 156 SIT. 7841 , KVALITETNO polagamo parket. P o* sebna ponudba klasičnega parketa! ^ (068)853-331 ali 855-229, po 14. uri. 8001 TIPKANJE diplomskih nalog od vnosa do vezave. ® (068)21-202.- 8043 POLAGAMO umetni in naravni kamen, silikatno opeko ter škarpe. ® (068)73-337. 8051 ! STORITVE s področja tehničnega ri- j sanja v domeni gradbene in drugih strok i izvajam. « (068)26-858. 8058 POSLOVNE PROSTORE v centru Trebnjega oddamo. « (068)45-187. 8077 , Zupančič, K Roku 38, Novo mesto. 8079 i PROSTOR za reklamni plakat velikega formata, ob regionalni cesti Krško - | Sevnica, oddani. « (0608)79-272. 8083 DVE ŠTUDENTKI iščeta še dve študentki za skupno bivanje v dvosobnem stanovanju v Ljubljani « (068)81-301-8159 IŠČEM OSEBO, s katero bi sodnij* sko sklenil, da je po moji smrti lastnik moje kmetije in obrti. Šifra: »ZELO NUJNO«. 8223 V NOVEM MESTU oddam vpeljano delavnico « (068)23-529. 8225 službo dobi MATEMATIKO in angleščino za L m 2. letnik srednje šole inštruiram. Gorazd NUDIMO delo na domu. Dober zaslužek! Za informacije pošljite kuverto Z znamko in naslovom . « (064)624-339-8022 NATAKARICO zaposlimo v okrepi' valnici Orhideja na Podrebru « (068) 68-110. 8023 DELO NA DOMU! Izkušeno šiviljo za šivanje delovnih rokavic iščemo. » (068)79-649. 8040 NATAKARICO sprejmemo v Caffc | baru v Metliki. Nudimo stanovanje. & (0609)610-725. 8042 NATAKARICA ali kuharica dobi redno ali honorarno delo v okrepčevalnici V i gozdu. Prečna. ® 323-295. 8049 | MLADO DEKLE v caffe baru Flash I zaposlimo. Dober OD. « (068)21-166-Šegova 6 a. Novo mesto. 8059 SAMOSTOJNO KUHARICO ali kuharja takoj zaposlimo v lokalu v Dolenj* skih Toplicah. « (068)65-611. 8062 70 - LETNI pokretni invalid išče gos' podinjo brez obveznosti, staro od 50 Id dalje. Nudi vso oskrbo in dobro plačilo* «(065)56-213. 8085 HONORARNO ali redno zaposlim dekle za strežbo v bifeju. « (068)89-207-8101 INŠTRUKTORJA B kategorije zaposlim. «(068)21-493. 8132 V KEMIČNI ČISTILNICI zaposlimo likarico z večletno prakso, za določeU čas. «(068)341-952. 8135 ZANIMIVO DELO na domu z lepim zaslužkom! Brezplačne informacije pošljite z ovojnico z vašim naslovom ,n znamko na: Nataša Grubiša, Papirniška 15 a. Krško. 8154 DEKLE za strežbo ali peko pic zaposlimo v piceriji Simfony, Prešernov 14. Novo mesto. 81™ MLAJŠO ali starejšo gospo zapojmo za Čiščenje lokala in pomoč v gospO' dinjstvu. Plačilo po dogovoru « (068) 34-410, po 20. uri. 8177 DELAVCA za vožnjo gozdarskega traktorja zaposlim « (068)50-135. ^ TRGOVKO v trgovini z živili zapO' sl im. Zažcljcnc so izkušnje « (068)8“' 195. 821» službo išče IŠČEM DELO - čiščenje, likanje. P°' moč v gospodinjstvu. Naslov v oglasnem oddelku. s() PRODAJALKA išče zapo«liie% v N0j vem mestu ali okolici. « (068)89-067- stanovanja GARSONJERO ali enosobno stanovanje v Novem mestu kupimo. ® 341-143, dopoldan, 324-440, popoldan. 8008 SOBO v Brežicah, Šolska 7, oddam. Nada Rešek, Šolska 7, Brežice. 8015 STANOVANJE na Mirni, primerno za dvo- ali tričlansko družino, oddamo v najem. 3J (068)47-137 ali (0609)628-416. 8019 V NOVEM MESTU kupim enosobno stanovanje( do 36 m2) s centralno kurjavo. ® 312-106, dopoldan, 27-097, popoldan. 8086 ENO-, dvosobno stanovanje ali manjšo hišo v Novem mestu ali okolici Šmar-jete iščem. ^ (068)73-635 ali 312-701. 8108 TAKOJ PRODAMO dveinpolsobno stanovanje, 70 m2, balkon, CK, telefon, klet, takoj vseljivo, za 65.000 DEM. ® (0608)32-660. 8116 ODDAM SOBO s TWC. Možnost kuhanja. ® (068)20-485. 8143 ŠTIRI ŠTUDENTKE iščemo dvosobno stanovanjc v Ljubljani po ugodni ceni. S? (068)81-301. 8158 GARSONJERO s centralno kurjavo, telefonom, KATV, oddam samski osebi. ® 342-019. 8178 V ČRNOMLJU najamem garsonjero ali enosobno stanovanjc. Šifra: »PREDPLAČILO« 8189 TRIČLANSKA DRUŽINA najame stanovanje v Krškem, Brežicah ali Sevnici. ® (0608)89-242. 8205 ženitne ponudbe SAMSKI FANT, 49 let, s službo in hišo, želi spoznati žensko za skupno življenje. Šifra: »POLETJE« 8075 RADA BI SPOZNALA upokojenca, starega cca 50 let. Stara sem 45 let, razvezana, nealkoholičarka. nekadilka. Grem tudi na kmetijo. Kettejeva 3, Brežice, Branka V. 8133 LUI(Y Smrečnikova 45 Novo mesto Tel. 068/24-612 Avtomobili LADA Motorji in scuterji YAMAHA Ugodni krediti in leasing! ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 57. letu zapustil naš dragi mož, oče, dedi. brat, tast in stric frizer iz Stopič 21 Besede zahvale so premalo vsem, ki ste nam stali ob strani v teh težkih trenutkih. Zahvalo izrekamo Majdi, Ivanki in Darinki ter ostalim sosedom, sorodnikom, prijateljem, vaščanom, strankam in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste našega dragega pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvalo izrekamo tudi Območni obrtni zbornici Novo mesto, Frizerskemu ateljeju Tomaž, sodelavcem Agencije za plačilni promet Novo mesto in Metlika ter Krke, obrata za proizvodnjo tablet, GD Stopiče in ostalim gasilcem, govornikoma g. Pestnerju in g. Erlahu za poslovilne besede ter pevcem za zapete pesmi. Posebej se zahvaljujemo dr. Damjanu Gazvodi, dr. Janezu Kramarju, dr. Ireni Hudoklin ter dr. Jožetu Steklasi, medicinski sestri Marici Kastelic, osebju Splošne bolnice Novo mesto in UKC Golnik ter g. župniku za opravljen obred. Žalujoči: vsi njegovi OSMRTNICA Mnogo prezgodaj smo se morali posloviti od našega upokojenega sodelavca IVANA GOTLIBA iz Lutrškega sela 5, upokojenca Sektorja za tehnično oskrbo in energetiko Od njega smo se poslovili v petek, 19. julija, na pokopališču Otočec. Ohranili ga bomo v lepem spominu. Delavci in upokojenci Krke, tovarne zdravil. Novo mesto VI NAM - MI VAM oglas na kratko s pošto odmevno objavo v po v 068/323-610 ali 0609/623-116 DOLENJSKEM LISTU VULKANIZERSTVO STRAHINIČ Breg revolucije 5, Metlika TS 068/59-064 Montaža in prodaja avtoplaščev proizvajalcev Sava, Barum, Michelin, Nokia, Kumho za osebna in tovorna vozila ter traktorje. Možen nakup na obroke! GOTOVINSKA POSOJILA Gotovinska posojila, hitra realizacija, garancija čeki, hiše, zlatnina, umetnine, starine, certifikatske delnice. Mestna zastavljalnica, Cankarjeva 11 (pri Operi), Ljubljana, od 10. do 16. ure, B 061/210-174 in 061/126 20 70. KOPALNICE TT (068) 322-879 NOVO-NOVO Krediti za kopalnice R + 3% NOVO-NOVO 120 m2 razstavnega prostora. Celovita ponudba. Salon kopalniške opreme “Delfin”, BTC Novo mesto. PREVOZ GRADBENEGA MATERIALA Z RAZLAGANJEM T5 068/25-105 Do 31. avgusta nudimo graditeljem, trgovcem, izvajalcem gradbenih in krovskih del SEZONSKI POPUST pri prevozih paletiranega gradbenega materiala (modalarni blok, betonski blok, strešna opeka, fasadna opeka...) z razlaganjem. FINP0SS, d.o.o., Novo mesto, C. brigad 13, b 068/25-105 GRANIT TRGOVINA Na Livadi 21 B 068/321-305, 321-306 VELIKA IZBIRA keramičnih ploščic, lepil in fugirnih mas, sanitarne keramike, orodja za polaganje ploščic. INTERNET - INFOTEHNA Tt 068/323-127, 323-263 Preko povezave z EUnetom vam nudimo najhitrejši in najcenejši dostop do INTERNETA na Dolenjskem. Vsem zaposlenim v podjetjih, ki so poslovni partnerji INF0TEHNE, nudimo za domačo uporabo poseben popust! KIK INTERIER, d.o.o. Prešernov trg 1, Novo mesto B (068/321-028 mobitel: 0609/612-505 KIK INTERIER, d.o.o., Prešernov trg 1, Novo mesto, vam poleg kompletnih suhomontažnih del tipa KNAUF in ARMSTRONG ponuja v vročih poletnih dneh tudi dobavo, montažo in servis KLIMA naprav tipa TATUNG. FRANC OBERČ ZAHVALA V ozki jami si zakrila, grob tvoj s cvetjem je odet. z Bogom, srce plemenito, več ne bo te videt svet. Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se. kako trpela sem, in večni mir mi zaželite. V 36. letu nas je po težki bolezni zapustila in zaspala v večni sen naša ljuba mamica, žena in hčerka IVANKA ČRNIČ iz Bednja Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage Ivanke se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste bili v težkih dnevih in trenutkih z namj, nam izrazili sožalje in jo pospremili na njeni prerani zadnji poti, ji darovali cvetje in sveče. Se posebna zahvala dr. Tomčevi, osebju Urološkega oddelka Splošne bolnice Novo mesto za lajšanje bolečin, sodelavkam podjetja Beti za ves trud in častno stražo, delavcem Begrada, g. župniku za lepo opravljen obred, pevkam za zapete žalostinke, govornicama Nataši za besede slovesa pred domačo hišo, Sandri pri odprtem grobu ter sosedom in vsem prijateljem. Posebno zahvalo izrekamo sosedom Jankovičevim, Stubljerjevim, Speharjevim in Vardijanovim. V tihi žalosti: mož Vid, sin Iztok, hči Vesna, mama, ate in vse ostalo sorodstvo i V SPOMIN Ko solza, žalost, bolečina bi vaju lahko zbudila, vaju črna zemlja ne bi krila. 1. avgusta mineva leto žalostnih dni od smrti naše drage ANICE NOVAK novembra pa bo minilo 10 let od tragične smrti JOŽETA NOVAKA iz Šahovca 18, pri Dobrniču Iskrena hvala vsem, ki obiskujete njun grob, jima prinašate cvetje in prižigate sveče. Žalujoči: vsi, ki smo ju imeli radi V SPOMIN Zakaj nihče ne ve. zakaj življenje je končano. Zakaj usoda poseže tja, kjer je najmanj zaželjena. vzame ti listo, kar si imel najraje, dodeli pa ti bolečino, žalost in osamljenost. 24. julija mineva 10 žalostnih let, odkar nas je zapustila naša draga hčerka, sestra in teta MIHELCA LUZAR iz Gor. Suhadola 14, Brusnice Le tvoj prerani grob je še srečanje z nami. Iskrena hvala vsem, ki seje spominjate ter ji prinašate cvetje in sveče. Vsi njeni Sporočamo žalostno vest, da je umrl naš upokojeni sodelavec FRANC KOS pismonoša pri pošti Novo mesto Od njega smo se poslovili v četrtek, 18. julija, na pokopališču v Orehovici POŠTA SLOVENIJE, d.o.o., MARIBOR, Poslovna enota Novo mesto PORTRET TEQA TEdNA Slavko Plut Marsikateri od obiskovalcev prireditev v novi semiški občini morda celo zavida Slavku Plutu, ki tik pred prireditvijo še enkrat preveri, ali vsi nastopajoči vedo za “vozni red” prireditve, preizkusi delovanje mikrofonov, vmes pozdravi še tega ali onega, in ko se prireditev prične, skoči celo na oder in zaigra na eno od svojih petih frajtonaric. “Hm, kakšno zanimivo delo, ” morda kdo zamrmra v brado. Slavko bi mu pritrdil, saj delo opravlja z velikim veseljem, zagnanostjo, a hkrati odgovornostjo. Vedno skuša vnesti vanj kaj novega, zabavnega, nekaj, kar bo ljudi pritegnilo, da bodo še dolgo govorili: “To je tisto pravo. ” Slavko izhaja iz znane Plutove družine z Mladice pri Semiču. Oče Tonček kljub devetinosemdesetim letom še vedno igra na bršljanov list, ko pa je bil mlajši, ni brez njega minila nobena zabavna ali kulturna prireditev, bil je tudi zagnan član Sokola. Kmalu potem, ko je Slavkov starejši brat Tone začel igrati na frajtonarico, se je, star komaj dvanajst let, navdušil tudi Slavko in od takrat je ta inštrument njegov nepogrešljivi življenjski sopotnik. Od zgolj ljubiteljskega igranja je kmalu prešel na skoraj poklicno. Od leta 1979 do 1989 je z ansamblom Slavček obredel Evropo, Ameriko, Kanado, medtem ko nastopov na koncertih, veselicah in ohcetih v domovini kmalu ni več štel. Potem je imel še nekaj časa ansambel Slavka Pluta, sedaj pa se po potrebi'se- stane družinski ansambel, v katerem poleg Slavka, njegove hčerke Andrejke in očeta Tončka igrata še brat Tone in njegov sin Dušan. V letih igranja si je Slavko pridobil mnogo organizacijskih izkušenj, ki mu pridejo še kako prav pri njegovem delu. Šest ur na dan je namreč zaposlen kot hišnik v semiški osnovni šoli, po dve uri pa na občini kot organizator prireditev. V resnici pa je, kjerkoli se pojavi, “deklica za vse". V šoli poleg običajnih hišni-ških opravil bdi nad skupino otrok, ki na prireditvah pojejo, plešejo, igrajo, s pomočjo učiteljic pa pripravijo tudi skeče. Ob tistih dveh občinskih urah pa se mu ustnice razlezejo we do ušes, kar tudi sicer pri njem ni nič nenavadnega. Zlasti pred prireditvami dela tudi po šestnajst ur na dan. Tako je delal tudi pred veliko turistično prireditvijo “Semiška ohcet” konec preteklega tedna. “To je bila največja letošnja turistična prireditev v občini. Res, da je na moja pleča padlo veliko breme, imam pa srečo, da povsod poznam veliko ljudi, ki so mi pripravljeni narediti uslugo. Srečen sem tudi, ker so okrog mene zbrani delavoljni ljudje, "pravi zadovoljno Plut in pristavi, da so se v mladi semiški občini odločili, da bodo na leto pripravili nekaj turističnih prireditev, s katerimi naj bi privabili goste od drugod. “Za to pa so potrebni počasni, a zagotovi koraki. Ljudi moramo navaditi, da bodo vedeli, da se splača priti v Semič. Nam, ki smo v to zagriz-nili prvi, je najtežje, zato pa bo lažje tistim, ki bodo šli po naših stopinjah, ” pravi Slavko, ki ga ljudje poznajo kot zagnanega, kaj zagnanega, garaškega, kadar je potrebno uresničiti zamisli. Sicer pa Slavko, ki sam zase pravi, da mu je v krvi, da neprestano nekaj ustvarja, niti ne ve več, česa se v življenju še ni lotil. Celo 80 ovc ima. A ko bo kateri od obiskovalcev na naslednji semiški prireditvi zopet občudoval njegovo zanimivo delo, naj ne pozabi, da k Slavkovim srečnim občutkom ob uspešni prireditvi sodi še marsikaj drugega. Ali, kot se je v nekaj besedah izrazil sam: “Sem vse, od tistega, ki zabija žeblje v oder, do nastopajočega. ” MIRJAM BEZEK-JAKŠE 83 LET STAROSTNE RAZLIKE - Da je diatonična harmonika res ljudsko glasbilo, dokazuje tudi dejstvo, da nanjo igra staro in mlado. Na Ratežu sta nastopila: najmlajši petletni Sandi Ravbar iz Karteljeve-ga, ki je takole poziral za Dolenjski list, in najstarejši med godci Valentin Dolinar, 88-letni mojster meha z gumbi, doma z Laz pri Uršnih selih. (Foto: Marko Klinc) Desetič na Ratežu RATEŽ - Jubilejno tekmovanje harmonikarjev na Ratežu je v nedeljo privabilo rekordno število ljudskih godcev z diatoničnimi harmonikami, ki so se v znanju in spretnosti igranja na “frajtonarico” pomerili v petih starostnih kategorijah za nagrado Rateža in za nagrado občinstva. Hkrati je bil njihov nastop tudi izbirno tekmovanje za uvrstitev med godce, ki bodo septembra tekmovali za Zlato harmoniko na Ljubečni. Strokovna komisija je ocenila pet zmagovalcev po kategorijah že v dopoldanskem delu tekmovanja, popoldne pa so izbrali absolutnega prvaka Rateža ’96. To lovoriko si je v hudi konkurenci prepričljivo priigral Tomaž Primc, 16-letni dijak, doma iz Koroške vasi, drugi je bil Tomaž Kastelic, tretji pa Andraž Kamnar. Nagrado občinstva si je po izbiri 1500 obiskovalcev ratežke prireditve prislužil 10-letni Janez Lekše iz Škocjana. KARAOKEV ŠMARJEŠKIH TOPLICAH ŠMARJEŠKE TOPLICE -Zdravilišče Šmarješke Toplice bo pripravilo v petek, 26. julija, ob osmih zvečer finalni nastop karaok. Svoje pevske sposobnosti bodo pokazali najboljši pevci in pevke s prejšnjih dveh tekmovanj v Šmarjeških Toplicah. Zmagovalec finala karaok bo za nagrado dobil vikend paket v Krkinem zdravilišču Strunjan. Gost večera bo plesna skupina Harlekin iz Kostanjevice. Halo, tukaj je bralec Dolenjca! V krškem Labodu so delavke dobile za doseženo normo le 27 tisočakov neto plače, namesto regresa pa za 20 tisočakov bonov - V Klenoviku pa zvonijo smrtno uro le nekaterim Bralec iz Krškega, ki nas je minuli četrtek zvečer poklical prvi, je dejal, da bi morali več pisati o socialnem sporazumu, potem o spremembah pokojninskega sistema in drugih pomembnih spremembah, ki smo jih deležni zadnje čase, saj bi s tem mnogim bralcem pomagali, kam in kako naj se v določeni situaciji obrnejo. Kritiko pa je namenil vodstvu krškega Laboda, kjer je tudi sam zaposlen. Dejal je, da so ženske v proizvodnji, ki predstavljajo večino zaposlenih v podjetju, kljub delu ob sobotah in podaljšanih delavnikih dobile za 100 odst. doseženo normo 36.000 tolarjev bruto oz. 27 tisočakov neto plače. Tiste, ki ne dosegajo norme, pa še precej manj. Krčan je še dejal, da so s tem tednom odšli na kolektivni dopust, vendar brez izplačanega regresa in s polovično plačo. Dobili so le za 20 tisočakov bonov, vendar to zanj ni regres. “Zenske morajo najprej ga- Halo, tukaj DOLENJSKI LISTI Novinarji Dolenjskega lista si telimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki (068)323-606 vas čukamo vas vsak četrtek med 20. in 21. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil. rati v službi, potem še doma, da se lahko preživijo. Sedaj so povprečno stare 35 let, in če bo takšen delovni tempo še naprej, bo čez nekaj let to le še kolektiv invalidov,” je ogorčeno povedal Krčan in dodal, da generalni direktor Laboda v Novem mestu za to verjetno ne ve, prav pa bi bilo, da bi se večkrat oglasil tudi v Krškem. “Če proizvodnja ne gre, potem je bolje, da nehamo z delom že danes kot pa jutri,” je dejal. Krčan se tudi sprašuje, koliko znaša zajamčena plača ter kako je z regresom. Za odgovor smo povprašali Zvezo svobodnih sindikatov v Novem mestu, kjer so nam povedali, da znaša zajamčena plača nekaj manj kot 34 tisočakov, ki se jo izplačuje v primerih in pod pogoji, določenimi z zakonom o zajamčenih osebnih dohodkih, s tem pa razveljavlja ustrezno določilo kolektivnih pogodb. Minimalna plača pa je tista najnižja plača, za katero se na osnovi košarice življenjskih stroškov in položaja gospodarstva dogovorijo socialni partnerji, in ta znaša v socialnem sporazumu za leto 1996 za tretje trimesečje 54.570 tolarjev bruto za poln delovni čas. Če delavec ne dosega norme, mu je delodajalec dolžan izplačati kljub temu 54.570 tolarjev bruto. Regres, ki ga določa v maju sprejeti socialni sporazum, znaša 102 tisočaka bruto po splošni kolektivni pogodbi in mora biti izplačan do konca julija. V primeru kršenja določb socialnega sporazuma lahko delavci obvestijo pristojno inšpekcijo za delo. Še vsa prestrašena nas je poklicala Marija Vranešič iz Tribuč in potožila, da jo je napadel sosedov šarplaninec, ki ga lastnik Dušan Habe, kadar je doma, rad odveže. Marija se je v četrtek popoldan odpravila mimo njegove hiše, ki stoji ob glavni cesti proti Adlešičem, na bližnjo njivo. K sreči je imela v roki košarico, s katero se je otepala psa, vendar je ni pustil, vse dokler gospodar ni prišel povsem do njega. Marijo, kije bila še dolgo potem vsa iz sebe in ji je bilo zaradi tega tudi slabo, je tokrat napadel že tretjič, pred petimi leti pa jo je celo ugriznil. Napadel pa ni le nje, ampak pred kratkim tudi sosedovega otroka. Marija pravi, da nima nič proti sosedom, pa tudi ne proti psu, le privezan naj bo, če je napadalen. Marija iz Orehovice, ki poje pri MPZ Ajda iz Orehovice že od vsega začetka, je v Dolenjcu prebrala, da je zveza borcev iz Šentjerneja njihovemu zboru podelila priznanje. Pravi, da so pevci za to zvedeli iz časopisa. Če so borci priznanje namenili zboru, bi bilo prav, da jo je sprejel nekdo iz zbora, in bili bi zelo ponosni na to, če pa jo je prejel zborovodja, ki je za to delo plačan, naj bi bilo to tako tudi zapisano. Igor Petrič iz Klenoviku v škocjanski občini je povedal, da je škocjanski župnik pred meseci pobiral po 9 tisočakov od hiše za električno zvonjenje v cerkvi sv. Tomaža v Klenoviku. Pred kratkim pa je umrl vaščan, ki je za električno zvonjenje prispeval le 5 tisočakov, kar je največ mogel, a mežnarica zato ni hotela zvoniti smrtne ure. Petrle in ostali vaščani se ogorčeno sprašujejo, če imajo v Klenoviku drugega boga ali pa o tem, komu zvoniti, odloča mežnarica. Rezka Nemanič iz Metlike je potožila, da se ji zdi, da so Slovenci, predvsem v Metliki, zapostavljeni v primerjavi s Hrvati, in da intajo le-ti prednost pri zaposlovanju. Bralka pravi, da so mnogi dobili tudi stanovanja na račun dvojnega državljanstva. Dodala je še, da ni edina, ki je nezadovoljna, in da bi te probleme država morala drugače rešiti. MISS DOLENJSKE ’96 OTOČEC - V restavraciji Tango na Otočcu bo v soboto, 10. avgusta, regionalno lepotno tekmovanje, na katerem bodo izbirali miss Dolenjske, ki sc bo kasneje potegovala za naslov miss Slovenije. Ta se bo predstavila na izboru za miss sveta, ki bo tako kot vsako leto v razkošnem Sun Cityju. Celotno lepotno tekmovanje bo deležno medijske podpore POP TV in revije As ter drugih popularnih medijev. Da bo na Dolenjskem ena od sedmih prireditev na vrhunski ravni za izbor najlepšega dekleta, gre zahvala številnim sponzorjem. SREČANJE POD BOHORJEM ŠENTVID PRI PLANINI -Prosvetno društvo Zarja iz Šentvida pri Planini bo v soboto, 3. avgusta, ob 19. uri organiziralo Srečanje pod Bohorjem, ki bo že sedmič po vrsti. Pripravili bodo otroški program s Heidi, nastopila bo Modra kronika, za ples pa bo poskrbel ansambel Mira Klinca. DOLENJSKI LIST vaš čeirikou prijatelj VELIKE LAŠČE NA HRVAŠKEM VELIKE LAŠČE - Krajev z imenom Ribnica je več v Sloveniji in vse tja do “matjuške ” Rusije. Ni pa znano, da bi bilo več tudi krajev z imenom Velike Lašče. Pa vendar dobiva Marija Petrič iz Male Slevice 60 časopis Delo na naslov HRVAŠKA, 61315 VELIKE LAŠČE. Pri Delu so torej mejo s Hrvaško pomaknili že skoraj do Ljubljane pa tudi r Jugoslaviji smo po njihovem še. kar se da sklepati iz poštne številke Velikih Lašč. ki imajo za prvo številko še vedno še-stico. P-e Pisatelj na Internetu Novomeški pisatelj Damijan Šinigoj na Mreži NOVO MESTO - Med prvimi slovenskimi, zanesljivo pa kot prvi dolenjski besedni ustvarjalec, je dobil svojo spletno stran na Internetu novomeški pisatelj Damijan Šinigoj. Na Insertovem strežniku, na katerem med drugim najdete tudi spletno stran Dolenjskega lista, je Šinigoj predstavljen z daljšim spremnim besedilom in sliko, hipertekstne povezave pa uporabniku omogočajo branje odlomkov iz obeh njegovih romanov, Vojake streljajo, mar ne in Neizstreljeni naboj, lahko pa si tudi celotno besedilo romanov v arhivirani obliki naloži na domači računalnik in jih potem na ekranu v miru prebira. Vsekakor gre za zanimivo in domiselno potezo podjetja Insert, ki bogati njegovo spletno ponudbo. Kdor ima dostop do Interneta, bo Šinigojevo spletno stran našel na naslovu: http:// www.insert.si/ media/dis/kultura/ sini. TOPLIŠKA NOČ DOLENJSKE TOPLICE - Turistično društvo Dolenjske Toplice in tamkajšnje Krkino zdravilišče prirejata v soboto, 27. julija, Topliško noč. Ta uveljavljena prireditev se bo pričela ob 18. uri na jasi v parku. Najprej bo tekmovanje okoliških gasilskih društev, predstavile se bodo gospodinje s slaščicami in drugimi dobrotami, čebelarji z žlahtnim hojevim medom, vinogradniki z izbranimi vini z Riglja, Straške gore in L.jub-na, polharji, pletarji s svojimi izdelki, gozdarji bodo pokazali, kako se kala skodle. Razglasili bodo lastnike naj-skrbneje urejenih vrtov, dvorišč in okenskih polic. Seveda ne bo manjkal bogat srečelov. Za hrano in pijačo bo poskrbelo Zdravilišče Dolenjske Toplice, za ples in zabavo pa bo igral ansambel Stil. VAJA NA NASTOPU - Minuli konec tedna so se na metliških mednarodnih kulturnih poletnih prireditvah “Pridi zvečer na grad” zvrstile kar tri prireditve. Nastopili so Prifarski muzikanti, mednarodni mladinski godbeni orkester, ki je sicer na poletnem taboru v Dolenjskih Toplicah ter metliški ansambel POPolnočne kočije. 11 članov ansambla, ki so s tem nastopom počastili 10. obletnico prvega in do preteklega tedna tudi edinega celovečernega koncerta, so se sicer predstavili kot brezzvezniki, napihnjeni kot žabe, cinični in arogantni, ki ne znajo ne peti ne igrati, saj vadijo na nastopih. A polno grajsko dvorišče obiskovalcev je bilo navdušeno. D ko so ljudje zahtevali “še, še, ”, so jih spravili v nemajhno zadrego, saj jim je zmanjkalo repertoarja. Na fotografiji: popestritev POPolnočnih kočij s pevkama Petro Dokl in Barico Koželj-Flajnik. (Foto: M. B.-J.) “Slabo vreme bo, pavi kričijo” Na Žejnem pri Čatežu ob Savi Miha Oštrbenk goji pave že tri desetletja ŽEJNO - Hiša Mihe Oštrbenka z Žejnega je malce oddaljena od bolj strnjenega naselja, obdana pa je z vinogradi. In ravno samotnej-ša lega in seveda ljubezen do narave in živali sta bili vzrok, da okolico hiše že cela tri desetletja krasijo pavi, ki privabijo tudi turiste, ki se mudijo v bližnjih Čate-ških Toplicah.Šprva so imeli pri hiši en par te indijske ptice in že prvo pomlad je kazalo, da se bo pavja družina povečala kar za 7 članov. Žal je lovski pes tik pred valjenjem samico in jajca pokončal. Tudi z novo samico ni bilo sreče, pobegnila je, ker ni bila vajena samca. Potem pa se je družina le začela večati in pri hiši je bilo tudi po 16 mladih pavov hkrati. “Pri hiši je lahko zaradi ljubosumnosti le en pav, sicer pa si želijo imeti to zelo radovedno žival predvsem ljudje, ki živijo na podeželju,” pravi Miha, ki mu sedaj, ko je upokojen, skrb za pave krajša dni, sicer pa za pave skrbita tudi žena Ančka in sin z družino. Miha bi rad nabavil zlate fazane, gledal je tudi že za belimi pavi, a o povečanju družine še premišljuje, ker ne ve, kako bodo reagirali samci. Pri prehrani pavi niso zahtevni, saj je njihov jedilnik pester, s svojim izborom hrane pa tudi koristijo, saj pojedo na primer celo koloradske hrošče. Nekateri se sicer bojijo, da bi uničili rože, vendar Miha pravi, da njihove pustijo pri miru. Le kakšen mladič iz radovednosti kljune kak listič ali cvet pa tudi kakšna grozdna jagoda pristane v njihovem želodcu bolj iz radovednosti. Obnašanje te ptice precej spominja ne nekatere človeške last- nosti. Poleg radovednosti se samci radi ponosno in domišljavo razkazujejo s kočijo, ko pa perje izgu; bijo, se sramežljivo umikajo. Pavi nikomur nočejo nič žalega, a v času parjenja samci postanejo agresivni. Mnoge moti, ker jo pavje kričanje, s katerim tudi odganja kragulje in jastrebe, precej glasno, vendar je za okoliške prebivalce to tudi vremenska napoved. Dva dni pred slabim vremenom je namreč njihovo kričanje pogostejše. T. GAZVODA ,* - > - **% tak**.*', V -3 PRI OŠTRBENKOVIH BI DANES TEŽKO ŽIVELI BREZ PAVOV - Ker samec ne trpi moški konkurence, bodo sedaj, ko so mladiči odrasli, obdržali le samci in dve samici. Dolenjske Novice 1885-1919 kratkočasnice izbral Jože Dular ll Lepo - pa še lepše A: “Lansko spomlad sva bila z ženo r Benetkah. Ne veste, kako je lam lepo!" B: “Če bi bili pa ženo doma pustili, potlej bi šele videli, kako lepe so Benetke! ” Zlobno Gospodinja: “Nič mi ni bolj zoprno, kakor če se starši vpričo otrok kregajo. Jaz pri taki priliki svoje vselej vun spodim. ” Soseda: “Saj menda res, ker so celi dan zunaj!" Resnica “Urška, kako se predrznete trditi, da ste bili pri gospodu baronu dve leti kuharica, saj še juhe ne znate skuhali. Povejte raje resnico, da niste bili pri gospodu baronu kuharica?" “Gotovo da sem bila, a tam sem kuhala samo za svinje!" Zaušnice Sodnik (priči): “Je vam tudi kaj o tem pretepu na ušesa prišlo?" Priča: “Seveda, gospod sodnik, par gorkih zaušnic. ” Časovno Ivan: ‘Ali izhajaš s svojo plačo?" Jože: “Nekoliko moram bolj skromno živeti, nekoliko stradali in nekoliko napravim dolga, pa že gre!" Težka naloga Krčmar (pijancu, ki leži na tleh): "Domov pojdi, če ne moreš več sluti!" V__________________________________________________________J J. D.