Posamezne številke: Navadne Din —’7S» ob nedeljah Din 1'—. .TABOR* izhaja vaak dan, razven nedelje in praznikov, ob 16. uri z datumom naaiednjega dne ter »tanc mesečno po poafa D 10!r"> 2a \DO* zematvo D 18-—, dostavljen na dom D 11*—, na izkaznice D 10*.—# inaerati po dogovoru. Naroča se pri upravi ».TABORA** MARIBOR JuriSccva a ulica atov. 4« mostnina ^iasawa v gotovini wna aanasnie sim* ogni TABOR P©amaezne štavffltet Navadne Din —*7S, ob nedeljah Din 1*—* IJREDNISTVO #e nahaja v Mari« Koru, Jurčičeva uL vL 4, J. nad« stropje. Telefon interurb. St 270. UPRAVA m Bahaj* y Jurčičevi ulici at- 4, pritličje, desno. Telo-fou it 24. —* SHS ;)o2tuoČckovn* račun ate v. 11.787. Na naročila brez denarja ae ae ozira. —• Rokopisi se ne vračajo. m^I3um&Wm^SmBE3BaE Naslov Maribor, nedelja 12. oktobra 1924. Leto: V. — Številka: 234. Tit. Kn 1 C li Id Borza. CURIH, 11. okt. (Izv.) Sklepni tečaji. Pariz 27, Beograd 7.45, London 23.40, Praga 15.50, Milan 22.70, Newyork 520.50, Dunaj 0.0073 pet osmin. V krizi nobene izpremembe. Davldovldevl upi na Ljubo Jovanoviča,— Za popoldne napovedan nov sestanek obeh politikov* BEOGRAD, 11. oktobra. Kljub temu, da jc bilo vslod napote politične situacije pričakovati, da bo otvoritev izrednega zasedanja Narodne skupščine večalmianj burna, Je bil potek današnje otvoritvene ■seje razmeroma miren. Na drugi strani Pa je politična javnost pričakovala, da bo današnji dan prinesel kako novo fazo v razpletu vladne krize. Tudi tu ni omeniti nič posebnega. V ospredju stoji vprašanje, ali bo Ljuba Jovanovič s svojimi Pristaši vstopil v sedanjo vlado. Davido-iVič in Jovanovič sta se sestala danes dopoldne tik pred otvoritvijo skupščine. Sestanek je bil kratek. Domenila sta se o delovanju skupščine. Na sestanku so bili navzoči tudi nekateri drugi ministri. Odločilen političen redez-vous Davido-Viča in Jovanoviča je napovedan za danes popoldne. Na tein sestanku bo Jovanovič sporočil Davidoviču, kako se je od-ločjl po predhodnem posvetovanju s svojimi pristaši. List »Vreme« piše, da je Radie sondiral pri Pašiču? Od Radičevcev demantirana senzacionalna vest »Politike«, da je Radič poslal zaupnika k Pašiču. BEOGRAD, '»Politika« je vstop Jovanoviča v Davidovieevo vlado popolnoma izključen, ker bi Jovanovič s tem korakom stranko razcepil. Tega pa Jovanovič ni hotel storiti niti tistikrat, ko so mu za to ceno nudili sestavo vlade. Tem manj je verjetno, da bi storil ta korak na ljubo Davidovičevi vladi, v kateri bi imel podrejeno mesto. Vsled tega je Davidovieeva akcija za pridobitev Jovanoviča zgolj formelna; gre za to, da se izpolni želja, ki jo je izrekla krona. Tudi današnja »Politika« je tega mnenja- List piše, da od včeraj prevladuje mnenje, da ni misliti, da bi se vladna koalicija dala s te strani razširiti. Zdi se, da tudi vladni krogi ne računajo s to možnostjo- Tudi če bi ne prihajala v vprašanje strankina enotnost, je — pravijo vladinovci sami — malo verjetno, da bi poslanci, ki so še nedavno glasovali proti vladbi deklaraciji, sedaj to deklaracijo proglasili za svoj političen čredo. tl. oktobra. Današnja objavila senzacionalno .vest, ki pa jo radjčevci z vso odločnostjo demantirajo. Po tej vesti se je včeraj v radikalskih krogih trdovratno vzdrževala novica, da je Radič pred nekaj dnevi iskal kontakt s Pašičem. Osebe, ki stoje blizu N. Pašiču, pripovedujejo, da je Ra- dičev zaupnik vprašal samega Pasma, ali bi bilo mogoče sodelovanje med I1RSS in radikali. Pašie je izjavil, da radikali niso zoper sporazum, toda Radič mora najprej podati izjavo, da priznava temelje vidovdanske ustave, zlasti pa monarhijo. Pozneje bi se dalo razpravljati, v kakem smislu naj bi se ustava revidirala. Narodna skupščina otvoriena. Trije nujnostni predlogi. — »Kaj pa je Razmeroma miren potek prve seje. — z demisijo voj. ministra?« < BEOGRAD, 11. oktobra. Današnja seja Narodne skupščine, ki ve]ja kot nadaljevanje v avgustu prekinjenega zasedanja, je bila brez nadaljnih formalnosti ob 10. uri otvorjena. Tajnik Popo-ivič je prebral zapisnik zadnje seje, ki je bil sprejet brez ugovora. Nadalje je bil prebran ukaz o imenovanju državnega podtajnika Milana Grola ter izjava posl. .Teliča, da se odreče mandatu. Nato so prišle na vrsto obtožnice proti bivšim ministrom' dr. Lazi Markoviču, dr. Velizarju Jankoviču in dr. Drag. Kojiču. Predsednik Ljuba. Jovanovič je izjavil, da morajo biti obtožnice po zakonu in v smislu poslovnika natisnjene ter dostavljene vsakemu poslan cin in obtožencem. Pri čitanju prve obtožnice so se oglasili Radičevoi z vsklikom: »Glasneje!«, vsled česar je prišlo do prerekanja med nekaterimi radičeve! in posj. Priibičevioeuni. Sicer ni bilo nobenih incidentov. Za obtožnicami so prišli na vrsto še nekateri dopisi. Tako je posl. Košu tič izjavil, da si pridrži mandat za Mod ruš in Rijeko, d oči m1 je za mandat Split in Dubrovnik določiti naslednika. Pismo Stjepana Radiča glede njegovih treh mandatov je bilo dostevljeno verifikacijskemu odseku. Nato je_ skupščina soglasno sprejela sledeče nujnost ne predloge: 1. Predlog posl. Dimitrija Vujič in tovarišev o zakupnižki aferi v Pančeva. 2. Vladni predlog o nujnosti osnutka korupcijskega zakona. 3. Osnutek invalidskega zakona. Ko je nato predsednik odredil, da se preide k nadaljevanju dnevnega Teda, je nastal v opozicijskih vrstah velik hrup. Poslanci so vpili; Kaj pa je z demisijo vojnega ministra?« Vendar pa se je hrup čez malo Časa polegel. Predsednik je predložil nastopni dnevni red za pondel.ikovo sejo. 1. Volitev odseka za osnuiek zakona o korupciji, 2. volitev odseka za invalidni zakon, 3. poročilo' odbora za prošnje in pritožbe. Dnevni red je bi] soglasno Sprejet, nakar je predsednik otvoritveno sejo zaključil. Dr. Bensi o ženevskem mirovnem paktu. : Na povratku v domovino jo bdi češko- slovaški zunanji minister dr. Beneš -slovesno sprejet. Pairiotični krogi so mu hoteli pokazati hvaležnost za usluge, ki jih je storil češki stvari pred svetom. —■ Zakaj dr. Beneš je bil kot spreten diplomat in duhovit državnik izvoljen za presednika najvažnejšo sekcijo na 5. zasedanju Društva narodov, sekcije, ki je imela proučevati vprašanje razorožitve. Krona delu, ki ga je izvršila ta sekcija pod vodstvom dr. Beneša, je mirovni sporazum* ki je bil sprejet v plenumu in ki ostane za vsekdar v zgodovini člove- štva eden najsvetlejših dokumentov sodobno kulture. Ob prihodu na češkoslovaška tla je dr. Beneš izjavil v Plznu, odgovarjajoč na županov pozdravni govor, med drugim sledeče: »Ne prikrivam, da je delo, ki smo ga storili v Ženevi, bilo težko, tembolj, ker nam jo proti pričakovanju skoraj trenutno zrasla iz novega mednarodnega položaja povsem nova naloga, ki smo jo morali rešiti do zadnjih konsekvenc. Ni ga primera v zgodovini človeštva, da bi se zbralo 54 narodov in izjavilo na usta svojih odgovornih zastopnikov, da bodo skušaU z vsemi sredstvi zagotoviti svetu mir. Kaj takega še nikdar ui bilo in teh 54 v Ženevi zastopanih narodov predstavlja več ko tri četrtine vsega človeštva na zemlji. To, kar je bilo storjeno v Ženevi, je važno delo; rezultat našega dela je velik in smo lahko z njim zadovoljni. Res je tudi to, kar pravijo skeptiki, da s tem še nikakor ni zagotovljen mdr. Da, bilo hi krivično reči, da smatram delo za končano in dovršeno. Narobe: naglasiti moram1, da je vse to zgolj začetek, vendar pa je ta začetek velik in dober. Njega ne bo več moči odpraviti iz mednarodne politike. Vem, da nas čaka še mnogo borbe in veliko dela, toda ne dvomim', da nam bo uspelo, končati našo delo in vsftj v širokih potezah uresničiti ideale. Ženevski zapisnik preveva misel miru in pravičnosti, toda ne le misel pravičnosti v pravnem oziru, temveč tudi gospodarske in socialne pravičnosti. Ti komponenti imata velik pomen in veliko naloge; v naši zgodovini sla imeli važno vlogo že za časa Jur j a Podljebrada pa tja do uresničenja idealov našega predsednika, S temi idejami lahko pokažemo, da more tudi nml narod biti velik, če zna povzdigniti nad vse drogo zastavo velikih idealov. Doma in po svetu. — Koroški Slovenci ob 4. obletnici plebiscita. »Koroški Slovenec« piše v svoji včerajšnji številki: »Z velikimi proslavami, »aufmarši«, kresovi, pom-Pom in popivanjem praznujejo in bodo praznovali naši nemškutarji in Nemci letos v slovenskemu in tudi nemškem o-zemliju Koroške četrto obletnico plebiscita. Mi se jim ne borno pridružili, ker nimamo povoda se ogrevati za Avstrijo, ki nam jo postala mačeha in nas gospodarsko skoro že docela, uničila s svojimi blaznimi davki. Obletnice se bomo spominjali tudi mi in sicer na način, ki bo pokazal našo zrelost in prinesel korist celi jugoslovanski javnosti na Koroškem; Asfiv:”ali bomo za naš list, nabirali nove naročnike in zbirali za tiskovni sklad in za »zbirko v spomin na 10. okt.« (za našo deco). V samopomoči je rešitev.« — Nemška ekspanzija v Turčiji. Iz Berlina poročajo: Kemal Eddin paša, nov turški poslanik v Berlinu, je predlagal, da naj so pokliče iz Nemčije 10.000 strokovno izobraženih mož, ki bodo vodtlii obnavljal na dela v Turčiji in dali tej državi moderno lice. Poslanik ute moljujo ta predlog s čisto političnimi razlogi; Netmici so edini, s katerimi lahko Turki sodelujejo, ne da bi se bali kakih imperijalističnih posledic. — Sicer pa je bil sporazum med nemškimi generali in Kemalom-pašom dogovorjen že davno prej in zdaj že nihče več ne prikriva, da je nova Turčija le podružnica ekspan-zivne nemške politike na vzhodu. Tudii v Rusiji si začenja nemško izobražen-stvo vedno bolj utrjevati tla. Bismarckovi učenei delajo počasi a smotreno. — Tako delo je včasih uspešnejše kot največje zmage z orožjem. — Naraščanje prebivalstva v Avstraliji. Glasom poročil statističnega urada Avstralije je v zadnjem lotu naraslo število tnmošnjega prebivalstva od 5.400.000 na 5,700.000, torej za 300.000, in sicer vsled priseljevanja. Iz naše kraljevine je minulo leto 83 izseljencev dobilo avstralsko državljanstvo. Izseljevanje v Avstralijo neprestano narašča. — Izreden jubilej doživlja; te dni opereta »Dreimaderlhaus«, znana tudi pri nas, ker se je ponovnokrat igrala na mariborskem odru (Pri treh mladenkah). Na dunajskem Burgerfcheatru so vpri-zori te dni ta opereta tisočič. — Jackie Coogan na Semmeringu. Mali filmski junak Jackie Coogan se je 9. trn. odpeljal z Orient-ekspresom iz Aten preko Budimpešte na Semmering, kjer ostane deset dni, da se odpočije, ker je zelo utrujen. Šele potem obišče Dunaj. V njegovem spremstvu so sta-riši. — Svoje spomine namerava izdati bivši srbski min. predsednik Jovan Gj. Avakumovič, Memoari bodo obsegali dobo od 1.1860 do dec. .1918. Knjiga so lahko še danes naroči pri pisatelju samem v Beogradu, Knes Milinjlova ul. 34. Memoari bodo brezdvoma lep donesek k jugoslovanski. politični zgodovini. — Sedemdesetletnico je obhajal 9. tm!. goriški knez in nadškof Prane Borgia: Sedej. — Šport, in politika. V Moravski O-stravi.se vrše v novembru obe. volitve. Kurijozno je, da so poleg političnih strank prijavile svoje kandidatne liste tudi legijo nar ji. vojni oškodovanca, hišni posestniki in končno Se — sportistL Menda imajo za nosilca liste najboljšega nogometaša ali pa — boksarja. — SOOletnico obstoja je slavilo te dni Mesto Jaroslav v Rusiji, naljstarejše ■mesto v ruskem1 Fovolžju, osnovano* 1. 1024 od velikega kneza Jaroslava Modrega na izlivu reke Kotor osle v Volgo. — Mesto je bilo dolgo času važen' trgovski center, osobito v 16. stoletju ko so Angleži iskali nove pote na iztok. Danes je Jaroslav izgubil svojo nekdaj no •važnost. Šteje pa še vedno 100.000 duš. — Brezsrčna mati. V Šapcu so aretirali radi detomora dvajsetletno tovarniško delavko Gino Matič, ki je živela ® nekim Velisavljevičem) in povila otroka. Ker pa ji je otrok bil na poti, ga je zadavila brezčutno kot bi bila kuri zavila; vrat. Truplo je vrgla v reko. Voda pa' ga je čez mulo časa vrgla ha obrežje, kjer ga je našel Velisavljevič in ga potem; zakopal v nekom' jarku, kamor so nosili smeti. Tu so ga za/vohaili psi gat izkopali in oglodali. Prihodnje- jutro sr* nekateri sosedje našli kose trupla na dvoriščih. Oblasti so takoj izsledile obai krivca in jih zaprle. — Turščina kot učni jezik v naši državi. Južnosrbski muslimani zahtevajo, da se mora v vseh šolah v Južni SrbiijL uvesti turščiua kot učni jezik. Radovedni smo, ali jim bo vlada usodila. Ge bo,; tedaj bo dr. Korošec pri Mohamedu dobro zapisan, kajti tako se bodo lahko potu rče til Srbi tudi SHS-iji dalje potujčevali. — Madžarski industrije! v naši državi. Tekonf meseca novembra bo obiskala glavna industrijska središča in večja mesta v naši državi delegacija madžarskih industrijcev. Naši industrije! bik Madžarom' vrnili obisk v prvih mesecih prihodnjega lota. — Nedelja zopet Radičev dan. Jutri,-v nedeljo dne ]2. tm', bo govoril na Shodu HRSS v Vrpolju Stjepan Radič svoj*: »velik govor«, kot pravi jo zagrebške va-sti. V terir govora bo zopet zavzel stališče narpram kroni. — Nov načelnik oddelka za umetnost v ministrstvu prosvete. Na predlog ministra prosvete je bil imenovan za načelnika umetnostnega oddelka znani hr-vatski slikar dr. Branko Šenoa, upravnik visoke šole za umetnost in umetnostno obrt v Zagrebu. Dosedanji načelniki O d ni vi č je bil vpokojen. — Žaln! dan vojnih invalidov v Celju. Udrnženje vojnih invalidov, vdov in sirot kraljevine SRTS podružnica Celje priredi dne 19. tm1. žalni dan za padlimi in umrlimi vojaki in žrtvami svetovne vojne. Da se kruti bedi in porrtnnj-kantju za žrtvami preostalih vsaj nekoliko opomore, je sklenila podrdžnica prirediti isti dan v prid tem revežem: cvetlični dan. Mariborske vesti. Maribor. 11. oktobra 1924 m Umetnostna razstava Kos-Piruat« Stiplovšek. Razstava se nagiblje h koncu. Odprta bo še ves teden od 12. do vključno 19. tm. Od jutri dalje bo odprta vsak dan nepretrgoma od 9. do 16. ure, tako, da si jo lahko ogledajo tudi oni, ki imajo čas saimo med 12, in 14. uro. — Razstava je razmeroma dobro objokana. Doslej je bilo prodanih že 9 razstavljenih del. — Priporočamo kar najštevilnejši obisk, ki ga razstava mladih domačih umetnikov v polni meri zasluži. m Koncert »Ljubljanskega Zvona« v Mariboru. Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« priredi v pondolljek. dne 20. okt. t. 1. v Gotzovi dvorani v Mariboru'koncert umetnih in narodnih jugosloven-skih pesmi. ANT. HUD. LEGAT, MARIBOR, samo Slovenska ulica 7] telefon 100, samoprodaja pisalnega stroJa »Continnental mm* fcamo »T 'A' s n Maribor«; cfu« ti oktobra 192£ zastopstvo računskega stroja „Triumphaior“, ANT. RUD. LEGAT, Maribor, samo Slovenska vlica 7 ~ telefon 100 m K St. KRIŽU NAD MARIBOROM poleti v nedeljo 12. tm. ob %5. uri zju-iraj ▼eč mariborskih prijateljev našel lepe okolice in zlasti lepe obmejne točke. Odhod izpred Stolne cerkve čez Sv. Urban. Kogar miče krasen pogled čez jesensko naravo naših Slov. Goric, iiaj se pridružil * NARODNI DOM. Naš narodini je dom! res prava In močna narodna trdnjava; od nekdaj bil je že središče, Slovencem varno zavetišče Pred »krajno davnimi navali Nemourske zdivjane druhali. — je najboljše in v uporabi naj cenej še milo na svetrc. Pri nakupu pazite na ime „Schicht“ in na znamko ..Jelen"! . , - Zdaj v Narodni naš doni' vse dirja V gostilno vrlega oštirja. Ki z žlahtno kapljico postreže, Da duša telu se priveže, Z okusnimi se on jedili Želodca praznega usmili. * Postrežba točna in solidna, Natakarica jako pridna; Če liter vina kdo naroči, Takoj mu ona ga natoči. — N* hrano sprejme abonente, Pobije s ceno konkurente. * . Zatorej pameten ti bodi, K nemourjem v krčmo mi ne hodi, Na domačipe se oziraj, Nemškutarjev pa ne podpiraj. Zahajaj v zimi in poletu Le v narodni ti dom k Ošetu! N 22 B. Z. m Zanimiv precedens z avstrijskimi optanti. Mariborska policija je nedavno izgnala nekega individija, ki je bil že večkrat kaznovan. Ker je optiral za Avstrijo, je seveda moral čez mejo. Na veliko začudenje naših oblasti pa se je mož Čez nekaj dni vrnil kot priloga uradnega akta, na katerem je bilo zapisano, da se moža vrača, ker je izgubil opcijsko pravico. Kdor se namreč v 12 mesecih po opciji ne naseli v Avstriji, izgubi avstrijsko državljanstvo. Predmetni indi-vidij pa je bil več ko eno leto po opciji v Mariboru. Posihdob bo policija pač lažje izganjala avstrijske optante, saj jim navsezadnje stori uslugo, ker sicer še izgubijo dragoceno avstrijsko državljanstvo. m Promenadni koncert mariborske . vojne muzike v parku. V nedeljo olb ll. uri se vrši ob lepem! vremen a koncert s sledečim sporedom; 1. Wagner, Bosna eelamlik. Koračnica. 2. Plottov, 0 uvertura iz opere »Marta«. 3. Fučilk, Donavske bajke. Valček. 4. Verdi, Fant očija iz opere »Aida«. 5. Parma, Romanca iz o-pere »Urh, grof celjski«. 6. Brodil, Srbske ciganske pesmi. 7. Braudl, Ljubinka, koračnica* m Pobiranje izvršilnih (eksekucijskih) pristojbin v Mariboru je dovolil veliki župan mestni občini z naredbo od 30. septembra. Pobiralo se bo za opomin od vsakega dinarja 4 pare, za rubežen od vsakega din. 4 pare, za prodajo od vsakega dinarja 2 pari. miz policijske kronike. Tekom minule noči je bila aretira/na 1 oseba, ki ima odsedeti neko kazen; iiz Avstnije pa sta prispela 2 izgnana postopača. Straže so vložile sledeče prijave; 1 težka poškodba, 1 kaljenje nočnega miru, 1 prestopek železniških varnostnih predpisov, 1 trpinčenje živali, 2 prekoračenji policij-. ske ure, 2 kolesarja brez luči in 1 najdba. — Aretirana sta bila berača Ivan Gabrovec in Ivan Toplak radi beračenja In prepovedanega povratka v mesto. m Pobiranje občinske davščine na to-vornlno v prid gradbenemu skladu ma- riborskemu je dovolil veliki župan mestni občini mariborski z naredbo od 29. sept; Občinska davščina na tovornino se pobira od blaga, natovorjenega in raz tovorjenega na mariborskih kolodvorih, če presega njegova teža 100 kg. Podrob nosti glede oprostitve, glede višine od mere, plačevanja, povračila pomotoma previsoko. Odmerjene naklade in druga določila so razvidna iz nared.be same, ki je objavljena v Uradnem listu št. 93 od 9. okt. 1924. m; Obrtno gibanje v Mariboru. V mesecu septembru je bilo v Mariboru na novo prijavljenih 11 obrti (1 trgovina z legr*-2, '1 Z-"red postreščkov, 1 izdelovanje belega perila, fino veenja, predti-skanja itd., 1 trgovina s konfekcijo in manufakturo, 1 trgovina z mešanim bla gona na debelo, 1 na drobno, 1 izdelovanje in popravljanje kovinskih galant. izdelkov, 1 trgovina z gumijem, 1 šiviljska, 1 mesarska in 1 brivska obrt), odjavljenih pa je bilo 12 obrti, m 309 nevih knjig v »Ljudski knjižnici«. Kako utemeljene so naše vesti o neverjetno naglem razvoju naše »Ljudske knjižnice«, nam priča dejstvo, da je dobila knjižnica v petek kar 300 novih knjig iz vezave, ki bodo prihodnji teden Po večini že vpisano v kataloge. Zastopano je leposlovje in znanstvo jugoslovanske, nemške, češke, italijanske, francoske in angleške literature. Vse omare, ki so bile šele to poletje nabavljene, so že nabito polne in si bo morala knjižnica nabaviti za novodošlo zbirko tudi nove o-mare. Mirno lahko trdimo, da ne kaže nobeno drugo mesto tolikega književno-kulturnega napredka, ki bi slonelo izključno na zasebni inicijativi, kot baš jugoslovanski Maribor s svojo »Ljudsko knjižnico«. m Nesreča z možuarjem. V okoliških vinogradih berejo. Po starih izročilih morajo fantje na dan trgatvi streljati da izženejo iz grozdja kače, s katerimi v Slov. goricah strašijo otroke, da ne zobljejo pred trgatvijo sladkega grozdja. Tudi G«špar Kajžar iz Kamnice je včeraj mislil, da mora nabiti možnar in ustreliti v znamenje, da v vinogradu berejo. Spravil se je v »kamniški gra beu« in napolnil možnar s smodnikom. V zadnjem hipu pa se je nerodnemu fantu smodnik užgal in glej — z levice sta sfrčala kazalec in palec, da je bila roka na mah čisto krvava. Hudo ga je posmodio tudi po obrazu in mu ranilo usta. Faint je imel toliko korajže, da se je koj napotil v mesto k rešilnemu oddelku, kijer so ga obvezali in prepeljali v bolnico. m Vojaški koncert v prid »Domu vbo-gih«. Na splošno željo se v nedeljo dne 12. tm. dopoldne v mestnem parku ponovi z izbranim sporedom koncert vojne muzike v prid pomožne stanovanjske akcije za zgradbo doma ubogih hrezsta-novanjcev. S tem koncertom se zopet nudi prilika ob enem z umetniškim užitkom združiti tudi dobro delo v korist največjim' revežem, kar so gotovo brez-stanovanjci. m Anketa o dobrodelni loteriji, ki jo namerava prirediti društvo »Dom ubogih« v prid fondu za zgradbo stanovanjske hiše za najubožnejše brezstanovanj-oe, je sklicana na dne 14. oktobra, tl. ob 18. uri v mestno posvetovalnico. Glavni odbor bo poročal o dosedanjem delovanju društva »Dom vbogih«, nakar bo izvoljen širši in glavni odbor z veseli čnim in loterijskim odsekom. Vabljeni so vsi, ki se zanimajo za to dobrodelno akcijo. m Cirkus Oiympia. V Tomšičevem drevoredu se je naselil za nekaj dni velik cirkus OIympia. Razpolaga z lepim številom spretno dresiranih živali, od katerih se najbolj odlikujejo konji in opice. Program predstav, ki se vi vsak večer ob 20. uri (ob nedeljah in praznikih tudi ob 4. uri) je veiikopotez no izbran; izvajanje kaže, da je cirkus Olgmpia v resnici veliko podjetje to vrste. o Društvo »Sokolski dom« v Mariboru izreka g. Francu Počkanju iskreno zah valo za radevolje podarjenih 20 D. m Od nedelje 10. okt. naprej se vršijo v »Kavarni Evropa« od ruskega, iz 12 članov sestoječega »Balalajka orkestra-Jar izvajani Balalajka koncerti s petjem in plesom. Začetek dnevno ob 20. uri. Brez vstopnine in brez povišanja cen. 2284 m Koncert na harfo znanega harfne-ga virtuoza g. Lukeša bo v poudeljek dne 13. tm. v klubu Bar. Tam tudi plesna revija. 2317 m Odbor društva kaznil. in jet. nadzorovalnega osohja se tem potom iskreno zahvaljuje vsem gosp. tovarišem in tovarišicam za obilno udeležbo na družabnem večeru, kateri je društvo priredilo dne 10. okt. v gostilni Jadran na čast dolgoletnemu sotovarieu gosp. namestniku Filipi iču. — Odbor. m Društvo kaznil. in jct. nadzorovalnega esobja se ton! potem cen.j. občinstvu iskreno zahvaljuje za obilno udeležbo na veselici, ki se je vršila dne 5. okt. v Gambrinovi dvorani. Odbor. N 24 m Tovarna Kovina je bila ustanovljena leta. 1919. Zaposluje povprečno 200 delavcev. Obstoji iz treh oddelkov in sicer: Oddelek za kable, kjer se proizvaja električna žica vsake vrste od najfinejših sobnih s svitlo ovitih žic do najmočnejših kablov; oddelek za kovinastc predmete, kjer se izdelujejo bakrene in medene posode raznih vrst, kakor skodelice za'tehtnice, kotlički, moka-šaljice, pret.isnjeni in vlečeni kovinasti predmeti vseh vrst, dalje raznovrstna pločevinasta embalaža, kakor škatlje za mast in d-oze v vsaki velikosti in v vsaki obliki, kopalne peči od pri proste do luksuzne izdelave z v lastni tovarni izdelanimi baterijami, pritrjevalni materija! za Skriljaste strehe. Livarna: tu .se izdelujejo raznovrstni okovi iz medenine, kakor n. pr.: kljuke, ščiti, gonila za okna rozete, gumbi, krogi je za peči, možna rji. Tovarna je opremljena nad vse moderno in urejena tako, da zamore u dovolj iti največjim zahtevam. m Kavarna mestni park. Dnevno koncentrira ciganska, kapela od 21. in pol do pol 2. ure. V nedeljo (pri 1 epe m vremenu) tudi popoldne od 16 in pol do 18 In pol koncert. 9399 m Klub-Bar od 1. oktobra mednarodna Plesna revija; izvajajo dva Haralda, 2 Valero, Emmy Schivarz, Margit Mose in Anny Lissom. m Pouk za srbohrvaščino. V nedeljo dne 1-. oktobra ob U: uri se vrši sestanek interesentov in udeležencev tega tečaja v svrho določitve urnika v zasebnem ncihšcu Ant. Rud. Legat, Vrazova ulica 4. Vabijo se vljudno vsi interesenti in udeleženci, 2289 Narodno gSedaJUfe. REPERTOAR. Sobota, 11. okt, »Narodni poslanec«. C. (Premi jera). Nedelja, 12. okt. »Narodni poslanec«. B. Pondel jek, 13. okt. Koncert tenorista g Josipa Rijavca, stalnega gosta Narodnega gledališča v Zagrebu. V soboto II. in nedeljo 12. oH. se igra v tukajšnjem gledališču velezabavna satirična veseloigra br. Nušiča »Narodni poslanec«. Koncert Josipa Rijavca, odličnega tenorista zagrebške opere se vrši v pon-deljel , 1.5. t. m. Gospod Rijavec je eden prvjih jugoslovanskih tenoristov ter znan kot odlični pevec po vsej Jugoslaviji ter tudi izven nje. PondeUjtkov koncert bo nudil mariborskemu občinstvu izva.nreden umetniški užitek. gotov« Šport. : Prvenstvena tekma ŠIC Ptuj - TŠK »Merkur« Maribor. Tekma se vrši v ne de jo dne 12. tm. pop. v Ptuju TŠK en teLWr1C,deČi POstavi: Cerče, Koren, Pesek, Molnar, Štraus Kristl šne- fflic, Ferk II., Ferk L Loschnig-g. Kosol, rezerva Bauer, Jenko. Odhod iz Maribora ob 8.34. Spremljevalce Zel In er. : Prvenstvena tekma SK Jadran, Ljubljana : ISSK Maribor sc vrši kakor smo že naznanili jutrj v nedeIio cine ]2. tm. popoldne ob po) treh na igrišču »Maribora« v ljudskem vrtu. Tekma bo nudila izreden športni užitek že radi tega, ker bosta obe moštvi v zelo jaki postavi in se z vso vnemo borile za prepotrebne prvenstvene točke. V tehničnem in taktičnem oziru sta oba proti,v-nika skoraij jednaka. Postava ISRK Maribor: Geuer, Vagner, Vauda U, g.io-vic, Hreščak I, Marusig, Simončič Vodeb, Vogrinec, Hreščak II, Skrobar.' U zv@x@ fcuSfturniifc cf^aa-itsv. Pri Sv. Križu nad Mariborom se vrši v nedeljo 12. tm. ob 8. uri zjutraj predavanje ZKD. Predava g. učitelj Skala iz Maribora iz zgodovine slovenskih kmetov. Nairti in smernice »•Ljudske univerze** v Mariboru. Ljudska univerza bo pričela delovati dne J3. t. m. Naj se ob tej priliki dotaknemo njenega delovamja v pretekli geniji in, omenimo, da je bil obisk preda-F#w'j večinoma prav zadovoljiv. Tako so celo predavanja, čisto filoaofične vsebine (Kant, problemi individualizma i. t. d.) imela okoli 150 slušateljev ali še več. — Posebno je bilo opaziti, da se naše občinstvo mnogo zanima za umetnost. »Lj. univ.« bo smotre Ho skrbela, da bo mogla tem/u zanimanju tudi nadalje ustreči in ga Še stopnjevati. Obiskovalci so pripadali večinoma srednjemu stanu. Dija-8tvo je bilo častno zastopano. Delavstvo se je žal manj odzvalo in bo treba ubrati nova pota, da vzbudimo tudi pri njem zanimanja za naše kulturno delo. 'Potek preteklih treh let jasno doka-roje življeusko potrebo »Ljudsko uni-*wer*0«. Uvala zanjen obstoj inmaprodek gre lepi vrsti požrtvovalnih ljudi, ki so slavili svoje znanje brezplačno na razpolago v povzdig ljudske kulturo. — Naj nam ostanejo zvesti in naj bi sc njih krog šo razširil. V letošnji seziji se bo odbor potrudil, da delo Ljudske univerze poglobi in razširi, kolikor pač to dopušča slabotno gmotno stanje. Sicer je »Lj. univ.« dobila letos od mestne občine podporo v znesku 3000 din. — za katero se tudi tein potem iskreno zahvaljuje — vendar pa jo vso,to veliko premalo. Neobhodnb potrebno je, da bi se povabilo k predavalni mizi tuje predavatelje — naše prve znanstvenike In pisatelje — in da bi naši domači predavatelji šli v bližja mesta in ti-ge. Tako bi so hkratu gojili osebni stiki, ki so prepotrebni, če hočemo priti do individualne narodne osebnosti in narodne kulture. Ljudska univerza jo kot nadstrankarski, samo kulturni forum' v prvi vrsti poklicana, da goji in pospešuje medsebojne duševno stike. — Važno je nadalje, da zainteresiramo široke ljudske sloue s nemočjo kulturnih, zanimivih filmov tor da kar največ predavanj podpremo ;n oživimo s skioptič-nirni slikami. S temi pripomočki so druge narodne visoke šole dosezale največje uspehe. Če hočemo tedaj resnično naprelovati, bo moram tudi tukajšnja narodna visoka šola nabaviti primerne aparate in slike. Iz navedenih razlogov je odbor sklenil, da. bo pobiral odslej neznatno, majhno vstopnino (po 2 din.). Tudi drugo ljudske univerze so že zdavnaj uvedle vstopnino. Tako si je n. pr. Sarajevsko narcdino sveučilišče z dohodki od vstopnine nakupilo lepo knjižnico v enem letu so podarili do 600 knjig aparate in' slike. Seveda pa ne bo nikomur zabranjon vstop, če slučajno ne bi mogel plačati vstopnine. O letošnjih predavanjih lahko omenimo, da so nam obljubljena že nekatera, ki bodo brezdvomno zelo zanimiva, tako na pr. o radiotelefoniji s koncertom; o alkoholizmu, o spolnih boleznih, o duševno zaostalih otrocih in še različne drugo umetniške, kulturne in socialne vsebine. Prirejala se bodo tudi posebna predavanja za mladino in vpeljali tudi muzikalični večeri. »Ljudska univerza« namerava orga nizirati več strokovnih tečajev iz posameznih ^predmetov, kakor i« zgodovine, slovenščine, srbohrvaščine, matematike,' fizike kemije, psihologije. Pogoj je sc_ veda. da se priglasi zadostno interesentov. Tozadevni priglasi sc bodo sprejemali pri prvih dveh Predavanjih. Prvi večer (13. okt. 7%. uri zvečer) je namenjen »Ljudski univerzi« sami. Prodava! bo ing. J. Kukovec o vprašanju: »Ali so nam potrebno Ljudske univerze? Predavatelj' bo opozarjal na posebne naloge, ki jih ima in more rešiti le ljudska univerza; Pri tem bo tudi pokazal, kako veličastno so se razvile nekatere tuje Ljudske univerze. Temu predavanju bo sledila prostal diskusija, v katero lahko poseže vsak, ki se zanima za vprašanja našega ljud« sko-izo b raževa 1 nega dela. Odbor »Ljudske univerze« ,,Arlac“ izdelki samorazpečavanje ANT. RUD. LEGAT, Maribor, samo Slovenska ulica 7, telefon 100. SedemdesieSfeMsa nestorja slovenskih trgovcev v mariborski oblasti. Jutri 12. tm. slavi g. Maks Ro'bič, posestnik in trgovec v Središču ob Dravi 70-letnioo svojega plodonosnege: življenja. Mož pomeni ne samo za lep slovenski trg Središče in njega gospodarski in kulturni razvoj, on pomeni veliko silo v gosipodarakem življenju in razvoju cele naše mariborske pokrajine. Nad 40 let član okrajnega šolskega sveta in obenem enako dolgo krajni šolski ogleda v Središču ima neverdjive zasluge za razvoj našega šolstva in za kulturni napredek. V Središču je bil skozi dvoje desetle tij občinski odbornik, iskren prijatelj pred leti umrlega starine Šinka in njegov svetovalec, tor ima na lepem gospo darskem razvoju središke občine neven-Ijiive zasluge. Še letos se je z vso vnemo in z mladeniškim1 ognjem vrgel v boj o priliki obč. volitev v prid zmagi demo kratske stranke. Bil je soustanovitelj in podpornik fekoro vseh srediških narodnih iu naprednih organizacij. V svojem poklicu je eden izmed onih Veletrgovcev, ki je vsled svoje poštenosti in solidnosti daleč naokrog zuan in spoštovan. Obenem z naj iskrenejšimi čestitkami Jnu iz srca želimo, naj bi mu bilo dano še dolga leta uživati sadove svojega dela! dogodki. Volitvo v Angliji, ti so napovedane za zadnje dni oktobra nimajo važnega pomena samo za Anglijo, ampak tudi za vso ostalo Evropo, v kateri predstavlja Velika Britanija enega izmed prvih političnih faktorjev. Evropska m svetovna politika dosedanje vlade je bila pomirjevalna in je blagodejno vplivala na vse države. Tudi na znotraj je delavska vlada vodila pomirjeval no politiko. Le zato, ker je bila preveč obzirna nasproti bogatim slojem, so ji nastajale težava med delavstvom, kjer so posebno rovarili komunistični agitatorji. Da bi potolažila delavstvo, je skle ni la pogodbo z Rusijo. Sedaj pa je posegel vmes težki kapital in ker delavska vlada ni imela večine, so jo kouzerva-tivoi in liberalci vrgli. Da bo nje usoda taka. se je dalo prerokovati že ob nastopu. Sedaj se bosta spoprijeli v prvi vrsti konzervativna in delavska stranka. Boij bo silno težak, zakaj tudi Anglija je prišla v fazo velikih strankarskih bojev, Volitve v Angliji bodo eden najza-nimivejših političnih procesov, ki ne imajo izvršiti v bližnjem' času. Zelo veliko zavisi od njih. V Zedinjenih državah ameriških bodo v novembru volili predsednika.— Volilni boj se je že razmahnil in je jako oster. Tudi tam nastopajo tri močne stranke: demokratska, republikanska in neodvisna. Slednja jo nastala šele v zadnjem času in se okoli nje zbirajo predvsem tuji življi, delavstvo in socialno naprednejši ljudje. Če bi zmagal neodvisen kandidat, tedaj bi imele volitve tudi za Evropo neposreden pomen: demokrati in republikanci, zlasti slednji Pa se ne marajo vmešavati v evropske posle — odkar seve ni nič več zaslužka. Društvo narodov je zaključilo peto zasedanje z velikim uspehom, ki je sicer še papirnat, ki pa ima mednarodno moč in bo poslej treba z njim računati. To je mirovni protokol, ki določa, pod kakimi pogoji se sme začeti vojna. Odslej bo veliko težje, pognati narode v krvavo klanje, ker bo treba najprej preiskusiti vsa mirovna sredstva, posebno še razsodišča. Taki sklepi pa bodo imeli pravo važnost in veljavo šele tedaj, ko bodo vsi narodi prožeti z mirovnim duhom in bodo vojno sovražili tako kot so zasovražili suženjstvo. Svetovni interesi narodov in napredek vsega človeštva nam vsem veleva, da delajmo vsak na svojem mestn v duhu velikih idealov miru in socialne resnice! Še stanovanjski zakon. (Iz vrst najemnikov). V zadnjem vašem članku o novem stanovanjskem zakonu ste se le mimogrede dotaknili stališča najemnikov. — Radi priznavamo, da so nekaterim hišnim posestnikom godi krivica, ker so vtaknili v hišo kapital, ki jim zdaj jako malo nosL dočuu dirmri kapitalisti lahko f svojo glavnico uspešno nalagajo in so jo večinoma že pomnožili. Toda uvažiti je treba to, da j« hišnih posestnikov, ki bi živeli izključno od1 najemnine, razmeroma malo. V Mariboru so lastniki največjih in najlepših stanovanjskih hiš bogataši, ki jim druga podjetja veliko nosijo. Vsak izmed njih ima več hiš in če bi že hotel živeti zgolj od najemnine, bi imel vsaj take prejemke kot višji državni uradnik. S čisto kapitalističnega stališča se tem bogatašem' res godi »krivica«, ker jim hiše rekvirirajo in tako-rekoč socializirajo, toda gospodje, ki jim v prav ničemur ne prede trda, bodo že morali dovoliti, da v dobi velikih socialnih gibanj in revolucij žrtvujejo nekaj v prid onim, ki občutijo na svoji koži daleko trše krivice. Ne pozabimo, da so hiše zgrajene radi ljudi in ne radi kapitala, ki ga je kdo investiral vanje. — Kdor je vzel denar iz bank in sezidal stanovanjsko hišo, je pač moral računati s tem, da se bo v dohodkih od te hiše hočeš-nočeš prilagojeval splošnim razmeram. Res je, da so pred vojno bili hišni posestniki kolikor-toliko zadovoljni z višino najemnine, ki so jo določevale razmere same, ne pozabimo pa, da so bile tudi plače in mezde v pravičnejšem razmerju s tržnimi cenami ter da so bile tržne cene stabilizirane. Danes še vedno trpimo na gospodarskih posledicah vojne in je verjetno, da jih tako kmalu ne bomo likvidirali. Niso samo državni nastavljene! slabo plačani, tudi zasebni nameščenci in delavci dobivajo po veliki večini prenizke prejemke. Če je pravično, da dobijo hišni posestniki zlato najemnino, tedaj je vsaj tako pravično, da se tudi nameščence in delavce plačuje v relaciji s predvojno valuto. Drugi namreč delajo in živijo izključno od dela, dočim velika večina hišnih posestnikov živi iz drugih virov; prejemki iz hiše so le postranski dohodek; večkrat za ta kapital ni bilo treba niti s prstom ganiti, če se je kdo »slučajno« rodil kot sin bogatih starišev. Tudi ljudje, ki presojajo svet izključno z vidika svojega kapitala, morajo priznati najmanj to, da se mora delo v principu plačevati tako kot se je plačevalo pred vojno, ker so ljudje enako vredni, če se namreč naj kapital obrestuje tako, kot se je obrestoval pred vojno (in to je tisto, kar hišni posestniki zahtevajo). Toda če vprašamo hišne posestnike, ki so obenem1 'podjetniki ali člani raznih upravnih svetov, ki določajo višino prejemkov nastavljencev in delavcev, ali so voljni povišati plače na tisto pravično relacijo, v katero naj se postavi najemnina, dobimo odgovor: Izključeno! Gospodarsko življenje se nahaja v krizi in takega povišanja ne prenese. Iz tega lahko sklepamo, da bi bilo pravično, če bi se zgodilo Ljudem, ki imajo stanovanjske hiše, da bi dobivali predvojne dohodke iz njih, da pa bi bilo prav tako pTavično, če ljudje, ki delajo, ustvarjajo in množijo vse kapi-tale tega sveta, ne bi dobivali za svoje delo predvojnih prejemkov, temveč take, ki so v skladu z gospodarsko krizo. Mislimo, da ni težko presoditi, kaj je tu pravično in kaj ni pravično. In ker živimo v svetu, kjer velja demokratičen družabni nazor, bo moral imeti interes večine prednost pred interesom manjšine. Pomislimo, kaj bi bilo katerokoli mesto brez najemnikov! Od cirkulacije teh slojev, ki si ne morejo zidati lastnih hiš, pač živi velik del onih, ki si lahko zidajo lastne hiše. In zlasti v teh časih, ko se človeške delo — zlasti duševno — plačuje nizko pod ceno 1. 1914, smejo intelektualni in manuelni delavci v imenu socialne pravičnosti zahtevati od države, da jih ona kot regulator socialnih nasprotij in kot nosi tel j večine zaščiti pred eksploatacijo onih, ki imajo razen drugih dohodkov še dohodke iz lastnih hiš. Današnja družba sicer ne čuti sramote, da niOTajo ljudje, ki hočejo delati in ki jih družba potrebuje, beračiti za streho — najprimitiv-nejši pogoji — vendar pa imajo najemniki vso pravico, da se branijo in varujejo pred hišnimi posestniki. Najemniki ne morejo in ne bodo trpeli, da bi si >beati possidentes« baš na njihov račun popravljali trdote sedanjega gospodarskega položaja, ki ga duševni in ročni iproletarijat veliko bolj občuti in ki se mu naravnost zajeda v meso. Pomislite, kaj pomeni, da bo treba po novem stanovanjskem zakonu plačati v stanovanjski hiši zelo bogatega Mariborčana za skromno sobo s kuhinjo čez 400 din. mesečne najemnine, dočim so vsi prejemki nastanjenega zasebnega na-stavljenca z družino komaj Škrat večji. V predvo jnem.Ča&P.ss .je pač dalo za o-stalih pet šestin nabaviti hrano’in obleko, ob današnjih visokih, neurejenih cenah pa je to čisto izključeno. Vprašamo: ' kakšna pravica hoče in zahteva, da ima bogati hišni posestnik dobiti najemnino v predvojni relaciji, dočim je najemnik, ki živi izključno od dela, prisiljen, dajati družbi svoje duševne in telesne moči nizko pod to ceno?! Nov stanovanjski zakon, ki celo hiš-, nih posestnikov ne zadovoljuje, znači zai nas najemnike očitno krivico. To se da dokazati brez demagogije: s čisto navadnim upoštevanjem dejstev. Najemniki proti tej rešitvi kočljivega vprašanja, ki sploh ni rešitev, protestiramo z vso odločnostjo! Telesno sapsržie odpravite,, ako pSSeie Radensko vodo! Lonls Couperus: ZslpiSfssil ose«. Roman. (51) Utihnil je zoprn smeh. Dekličine besede so odmevale v votli tišini. Bela nočna svetloba je postala mrtvaško siva; zlati blesk svetiljk je poprijel žvepleno žolto barvo; vsa dvorana se je napolnila s sencami. V tej zmesi linij in telesnih oblik je iz bazena vzniknil nov lotosov cvet. Stebelce se je zibalo, rastlo na levo in na desno, se dvigalo višje in višje ter zraslo prav do mene, razvivši se v blesteče črni cvet, ki se je nagnil k mojemu gobcu. Meroe je odvrnila s hinavsko ljubeznivostjo: »Lepa Charis! Dovoli, da ti po.Tem Charmides je strašen lopov, zato so ga bogovi pretvorili v osla. Praviš, da je junak, ki se je vrnil iz bojal Ne verjemi, to je strahotna laž. Če ga prisiliš da bo požrl ta lotosov cvet, ga boš videla v njegovi pravi podobi.« Zopet se je Charis ozrla na Meroe, na Chersonesnsa pa name. Okoli je stalo krdelo čarovnikov. Vsi so srepo strmeli v nas. Meroe se je še vedno smehljala s porogljivim usmevom in dvigala mogočno palico; strahotno jo je bilo videti v plašču Circc, ki je bil obilno okrašen s solnčnicami iz dragocenega kamenja. Zdelo se mi je, da vse čarobne moči pritiskajo na Charis, da bi ubrala črn lotosov cvet. Že je iztegnila roko tja k dolgemu steblu, ki se je samo nagnilo k nji. Zdajci je ubrala cvet, tako silno jo je obvladala nedolžna radovednost. Pogledala me je z milimi očmi, ki so toliko spominjale modrega lotosovega cvetja in mi ponudila črno rožo. SkoTaj bi bil brez moči, zakaj nekaka čudno-sladka skušnjava je ležala v njeni beli roki. Elevziijska božanstva! Kaj so bo zgodilo z mano, če bom snedel lotosov cvet. In brž ko sem se spomnil božanstev, mi je šinilo nekaj lahkega, ko da je vame kdo dihnil. In v tem navdihnen ju mi je prišel sklep: Sprejmi cvet, toda ne snedi ga!« lzprožil sem gobec. Slišal sem, s kako silo je zadrhtela okoli mene zloba, ki je že napol čutila slast mojega pogina. — Zgrabil sem cvet z zobmi, tako, da mi je visel nazven. Nato pa sem ga koj izpljunil in s kopitom poteptal. V tistem hipu so se utrnile svetiljke. Skozi temo je zabučal grozovit trušč. Na vratu so mi še ležale Charisine roke. Čarovnjaki so tulili od jeze. Slišal som1 pobesnelo roganje med Meroe in Chersonesusem: »Ičako je to mogoče, Chersonesus, ti slabiči!« »Da, kako je mogoče, nemočna Me-roel!« »Da osel,..« »Trgovski potnik ...« »Vedno in ponovno...« »Zlomi tvojo čarovniško moči« t »Zlomi tvojo čarovniško moči« Vsa pobesnela sta. se jela obkladati t grdimi psovkami. »Bžanstva EJevzija!« sem molil. — Vem, zakaj se je zlomila, njih čarovniška moč. Vsled vašega varstva, boginje! Bogovi Elevzija! Stojte nam vedno ob strani!« Stal sem na prejšnjem mesta, dočim1 mi jo Charis na.pol omamljena visela 8 vratu. Noč je postala.prozornejsa; zdelo se je, da svita. Videl sem, da se začarana palača ježi in krči liki sive poša-'ti n* glavah njenih stebrdv. »Kje sem1« je šepnila Charis, kakof da.se je prebudila iz sna. »Kakšno sanjo sem sanjala, Charmides! Charmides, teciva proč odtod!« Urno mi je skočila na hrbet. Tedaj sem začul, neki glas: »Gospodar moj! Gospodar! Charmides! Ste li že pozabili vestnega sužnja Davusaf Čeprav ste osel, ozrite se tudi nanj! Glejte, preganjajo me trije debeli prasci in me nočejo, izpustiti!« Zares! Že sem bil dvignil sprednjo desno nogo, da bi s Chariso pobegnil, kar sem opazil Davusa, kako je tekel okoli bazena, bežeč "pred tremi krulečimi prasci. Pritekel je k meni, se mi skril med med noge in vzkliknil: »Zaščitite me, gospodar! Zaščitite me. gospodar.« Toda prasci mu niso hoteli storiti nič žalega. Le krulili so vse bolj in žalost-neje. Takoj sem razumel, kaj hočejo, zakaj živali se zelo hitro razumejo med sabo. Razbral sem iz njihovega kruljenja vzklike: »Harr-mides! Haar-mides!« »Kaj pa jel« »Usmili se, usmili se!« »Kdo stel« »Trojica senatorjev, ki smo svoje dnJ potovali čez Tesali jo.« »Kaj so vam je zgodil ol« »V Hypat.i nas je Meroe začarala.« »Morate jesti amaryllise!« sem vzkliknil. »Kje naj jih najdemol« šo zakrulili prašiči-senatorji še glasnejše ip obup-’ nejše. Tedaj je Charis velela po nove#: »Charmides! Charmides! Teci.mel* Davus pa je vpil: > »Gospodar! Gospodar! Ščiti me!« Zarigal sem in se dal v dir. Zdelo se mi je, da so prašiči in Davus rozuraeff moje reganje. Medtem ko se je Charis krčevito oklepala mojega vratu, so se prašiči obupno valjali za mano, dočimi se je Davus tesno oprijel mojega oslovskega repa. Vse je šlo tako, kot sem bil sam hotel. Tekli smo in drveli; kam1, nj vedel nihče. Bili smo že daleč zunaj na' poljih, ki so se rahlo brisala v svitu prve zarje. Moj trden namen je bil, priti za vsako ceno iz Chersonesusovega začaranega kroga in rešiti Charis in sebA-pa tudi Davusa ter tri v svinje pretvorjene senatorje. BuM. ivilarfl Po rednem umivanju glave * £Ed&" Shampoon™ PeplMma ne dotsiS® nikjer toda po zelo ugodni ceni dobite emajlirano posodo, znamke „Goliat* težko in laliko. teško--Io>aške*a proizvoda pločevinasto in lito pos do porcelanasto, kamenilo in stekleno robo najboljše vrste ed no le pri znani domači tvrdki A. VICEL, MARIBOR Glavni trg St. 5. 1716 | Trgovina z modnim, manu- i j fakturnim in špecerijskim I \ blagom se vljudno priporoča j j f. svAsaSal I MAR!B©55 2.107 | j Vetrinjska ulica Stev. 15. | Koncert na harfo od pondeljka dne 13. t. m. v KLUB BAR prodam priznano najboljše gaBoSe in smeSme iavBjje ..Tretorn” po jako znižani ceni. Razprodaja le GOSPOSKA ULICA Sl. 53/81. Edino tam se prevzamejo tudi popravila istih. M. J. NERAT (poprej Slovenska ulica It. 12) F8©p Bin. 38"— NajvlSie cene! za staro železo, litino, vse vrste kovin, krojaške in papirnate odpodke, plača Atrgivn z mini Inn Sima Maribor, Tržcška cesta 5, Telefon 360 Cunje za fiftenje strojev vsaki množini na razpolago Napolitanke Adria narezki Keksi Bonboni čokolada Malinovec čez 200 johov, kakor tudi kmetijsko posestvo Z lepo hišo v Sloveniji blizu železnizce, ss G proda. Vprašanja na: 2298 AOosraa Coapae^, LJaab3Jana Grajski trg 1 vsaka množina najceneje v glavni zalogi Vsakovrstno žensko in moško perilo, zastore itd. solidno in po najnižjih cenah izdeluje POZOR! Maribor, Stolna ul. 4, se priporoča vrtnar Ant©n MeisSa POBREŽJE Nasipna ulica štev. 1 Sprejemajo sc naročila za izdelovanje šopkov In vencev ter dekoracije grobov. Velika izbira Krisantem ter drugih cvetlic in rastlin, po zelo nizki ceni. 2276 280.1 MARIBOR 2305 Gosposka ulica štev. 37 Prave kranjske klobase vedno sveže, razne sire, salame, šunke, sardine, mesne paštete, tokolade, likerje, slanina 1.1 d. priporoča ŠINIGOJ JOSIP delikatesna trgovina Aleksandrova cesta 18. 2036 5—3 Svojo bogato zalogo novodošlega suk-naza dame in gospode priporoča tvrdka Vsaka gospodinja je najboljše postrežena s svežim blagom in konku-renč. cenami pri tvrdki A. Požar Maribor, Gosposka ul. 4 Ako ne verjamete, poskusite! Lepi prostori za zidanje hiš so na prodaj na Pobrežju. Vpraša se pri trgovcu Lešnik na Teznu. 2279 3—2 Lepe božične kolekcije! % * Najnižje cene! # # Haresdai dosa razpisuje za šolsko leto 1924—25 sledeče ustanove: 1, dr. Franja Rapoca za visokošolce devet mest po Din 300'—, 2. lastne in sicer za Vinarsko in sadjarsko šolo v Mariboru, za srednjo kmetijsko šolo v Mariboru in državno obrtno šolo v Ljubljani po eno mesto po Din 500*—. Pravico do ustanov pod 1, imajo visokošolci slovenske narodnosti iz mariborskega in Šoštanjskega okraja, pri drugih pa se bo oziralo na prosilce iz mariborskega okraja. Prošnja z domovnico, zadnjim šolskim spričevalom in ubožnim listom se naj vlože do 25. oktobra pri Posojilnici v Mariboru* 319 RaunafelJsfoD. ae priporoča za dobavo vseh vrst čokoladnih izdelkov, kakor mlečna, grenka, fina topilna, za kuho, kavarniška etc. Medkrajevni telefon 228 Prva Jug®s£®vanska metaSurgBžna industrija d. d-Maribor Oddelek sa kable in električno napeljavo vseh vrst. Oddelek sa kovinaste izdelke: bakrene posode, medene skodelice za tehtnice, kotliči za sneg, kopalne peči, žvepljarke, cedila za vino, škropilnice proti peronospori, pločevinasta embalaža vsake vrste, drobni material za elektr. instalacijo itd. itd. Oddelek livarna: medeni okovi za pohištvo, vrata, okna, možnarji i raznovrstna lita kovina. 2292 masa IStfHH % »TABO H«. V Mariboru, cine 12. oktobra 1951 Gospodarstvo. g Oddaja vinskih trt in sadnih drevesc iz drž. trtnic in drevesnic mariborske oblasti. Prihodnjo spomlad se bodo oddajale iz drž. trtnic in drevesnic v mariborski oblasti trtne in drevesne sadike najbolj upeljanih vrst, kakor: laške gra-ševine, muškatnega silvanca, belega burgundca, rumenega šipona, zelenega silvanca, žlahtnine in dr., cepljenih na riparijo portalis, rupestris št. 9, soloma 1616; nadalje cd jablan: štajerskega mo-šanclja, renskega bobovca, baramanovke, kanadike i. dr. po sledečih znižanih cenah: cepljenke la, po 1500 D, Ila po 1000 D 1000 komadov; korenjaki la, po 250 D, ITa po 75 D 1000 komadov; ključi la po 200 D, Ila po 35 D 1000 komadov, drevesa (vasokodebenala) Ila po 15 D, Ila po 10 D komad. Te cene veljajo le za mam j i-movite posestnike, ki doprinesejo od pristojne občine tozadevno potrdilo- Imovi-tejšim posestnikom1 se zaračnnijo trte in drevesa za 50% dražje. Nadalje veljajo te cene le na oddajnem mestu, v dotični trtni ci ali drevesnici. Za omot in dovoz na železnico se zaračuna lastne stroške. Pri dodelitvi se bo- v prvi vrsti upoštevalo vinogradnike in sadjarje mariborske oblasti; potem1 še le ostale. Naročila na to blago morajo biti kolekovana (5 D za vlogo in se imajo vložiti najkasneje do 15. novembra tl. ali pri pristojnem sreskem ekonomu ali pa pri dotični drž. trtni ci, ozir. drevesnici, odnosno pri »Vi- narskem in sadjarskem1 nadzorništvu za mariborko oblast v Mariboru«. Po tem roku se razdeli zaloge sorazmerno med vse opravičence in se jim dostavi tozadevne nakaznice. Drevesa se laliko dobe tudi že to jesen, toda le, če se vloži naročilo vsaj do 20. oktobra tl. pri imenovanem nadzorništvu. Nogometna tekma s čudnim rezultatom. Minolo nedeljo bi se morala vršiti nogomenta tekma med zmagovalnim moštvom Uruguaya in reprezentacijo Argentini je in sicer v Buenos Airesu. — Prišla pa je tako ogromna množica ob- činstva, da je bilo prodanih dvakrat več vstopnic nego je bilo sedežev. Ker so je stoječe občinstvo vmešavalo v igro, je prišlo do pretepa in lučanja kamenja. Rezultat tekme je bil — precejšnjo število ranjencev. Za 4 milijone dolarjev zlata in srebra v morju. Na Cap Virginia je odšla nedavno ekspedicija, podpisana od sindikata amerikanskih bogatašev, ki ima nalogo, da dvigne iz morja zlato in srebro v vrednosti 4 milijonov dolarjev, ki so pred 14 leti potonili s parobrodom »Mexika«. Vmes so tudi dragulji, last carice Charlotte, vdove cesarja Maksimilijana Mehikanskega. V MariKoru, Sne lir.' oiWra »» »TAKO «# Stran K DUHIH OZNANILA. Pohilifivo lastaih izdelkov za spalne in je railne sobe najceneje v zalegi Šercer in drug, Maribor, Vetrinjska ulica štev. g. 166 Higijenična brivnica, Vjeko slav Gjurin, Jurčičeva ulica 9, se radi prvovrstne postrežbe vsem priporoča. Dijaki imajo pri striženju znatni popust. 191118-12 Dober zaslužek dobe prodajalci .Jutra1* za Maribor in Studence. Priglase sprejme podružnica .Jutra* Barvarska u-lica 1. 2278 2-2 Olajvečle vrtnarsko podjetje v Jugoslaviji „VRT“, Džamonja in cSrugovi, družba z o. z., Mari&or.- Na:več|i izbor plemenitih sa-dnih dreves (čepov) v najplemenitejših vrstah in v vseh o blikah. Plemenite vinske trte na amerikaflskih podlogah, kakor tudi cepe in podloge istih, seme zelenjave, cvetja in gospodarskih rastlin. Cvetje v loncih in razno okrasno grmovje ter drc-vje imamo celo leto ! Zahtevajte cenike! 2185 10-5 Železna Pa* velika je ugodno na prodaj v trgovini Drago Rosina, Vetrnjska ulica. 2310 Trgovska hiša v medu se radi družinskih razmer takoj proda. Ponudbe: Maribor Mlinska ulica 44. 2226 2—2 'Usnjarnlca s po.estvom, sado-nosr.ik, vinograd v bližini Mariboru na prodaj. Plača se lahko pol kupnine pri pogodbi, druga polovica lahko obleži. Ponudbo: Maribor Mlinska n-• lica 44. 2225 /Gospodična višjega razreda gimna/ije. linje pouk v vseh predmetih. Naslov v upravi. 2282 ‘Hrvat želi dajati InStrukcEjo v srbohrvaščini, in po po‘rebi ■hudi iz drugih predmetov od ' ’ 1. do 3. razreda gimnazije. Ponudbe je poslati pod ,st. 2299“ na upravo. 2Ž99 4Lepo meblirana solnčna soba, elelrtrična razsvetljava. .Sodna ul. 25, pritličje, vrata 3, 2306 tOpremijena čoha se odda s 15. oktobrom. Naslov pove u-pravn. 2301 r [■Prvovrstno sladko seno, prvovrstna otava, stisnjena in pro-* sta, stisnjena slama in nastru-g gana slama v vsaki množini in po najcene;ših unevnih cc-*■ nah se dobi vsak čas pri Francu - Padi, Aleksandrova cesta 40. Najceneje kupiš v isti trgovini *■ različna krmila in vse špecerijsko blag«. 2257 o_2 lPe ceni na proda]. 2 moški obleki, 2 zimsk. suknji ene hlače vse v dobrem stanu. Naslov v upravništvu. 2277 2 2 ie se krojača za konfekcijsko delo, trgovina Starčič, Vetrinj. *ka ulica 16. 2315 Na prvovrstno hrano se sprej me rti oseb. Naslov v upravi. 2274 3—2 Dlvno^poseatvo 36 oralov, a-rcndirano l‘/2 ure od Maribora v S.ovenskih goricah ob glavni cesti obstoječo iz hiše za gospodarja, oskrbnika in viničarja, hlevi z živaljo ter fandus instruktus se proda prostoročno. Pismene ponudbe na upravništvo pod „Rentabel“. 2252 3—3 Nemeblirano tudi meblirano sobo s prehrano iščem v Mag-dalenskem predmestju, za 15 oktober ali 1. november 1924 Naslov v upravi. 2251 3—3 Moderno In čisto slikanje sob, naaisov na zid, les in steklo od ‘ navadnih do najfinejših del, pleskanje pohištva in s avb, podov itd. Za vsa dela jamčimo. Mnogo priznanj za velika dela. Fanc Ambrožič Maribor, Grajska ulica 2. 2196 Mlin in žaga sredi vasi pri glavni cesti, brez konkurence, velik promet < lesom in žitom, električna razsvetljava se zaradi družinskih razmer ugodno proda. Ponudbe pod ,Zlata jama“, na upravništvo lista. 2280 2—2 Elagantna zofa, veliki lepi okvirji za slike, galoše <-w--v aEAd»iJt, ^ekoatvr S»(«idJ«r. — JMefe**- E*r£Wsk& ttnfcmtei d. A. Cene nizke i . Postrežba solidna! Edina slovenska tvrdka te stroke v Mariboru. IVAN KOVAČIČ MARIBOR KeroSka ceala St. 10 180 Moj© znano dobro kislo zelje se od danes naprej spet dobi v trgovini 2207 I. SIRK Glavni trg. tovarna za izdelovanje likerjev, desertnih vin in sirupov v Mariboru, Meljska cesta št. 3 Priporoča za nastopajočo jesensko dobo zlasti svojo veliko zalotro izbornega vermuta, ki je priporočljiv zlasti rekonvalescentom in je splošno davno znano krepilno kakor tudi zdravilno g sredstvo proti različnim notranjim boleznim, g V MariJiortf, tlrie ji toHoKrA 1&242 E9HBHnaraBgar3K!£]is9R&iaBEf3eigji Tovarna kanditov F§*a & C®« II F§*a & C®. p a n Maribor, Aleksandrova c. 57 □ □ o o o o ° ° priporoča svoje priznano dobre bonbone ° ° priporoča svoje priznano dobre bonbone BBBRIiSSiaEatSI!BŠBS3iBeiBfflBI!3]«Bn0liSieBISIBBBBnBE3BISBaE]H 1QV1 MA IH PORCELANA steklarska delavnica Velika izbira ! Solidne cene! Glace, triko in pletene rokavice in nogavice za jesen in zimo kupite najcenejše v špecijalni zalogi rokavic in nogavic 1914 Franc Podgoršek, Slovenska 7« ŠERCER IN DRUG zaloga pohištva in mizarstvo Marilior, Vetrinjska ulita št. 2 in 3 2948 se cenjenemu občinstvu priporoča za nabavo pohištva. Znižane cene! j ~~~~ w' klas peEira ZHmo politn I Tapeta. poMSira Pisarn. psbUEva Posteljna oprava j Preprost j Zavese -jBiapo ea pilSn Posteljno perje j p« Izrgnrcduo nizkih 0*- I nah t Mlogl pnhlštr« | KaroIPreii Maribor Gospocfc« ulica St. SO j | (Pirchgnova kil«) faV Svoboden ogled Ceniki brezplačno*! Pristopajte CMD1 Volna, trikotaža, perilo, nogavice, dežnike, palice, kovSeke, ročne torbice, parfumerija, galanterija, dro&nina, igrače, šolske potrebščine itd. Vse potrebščine za šivilje in krojače po najnižjih cenah. HSH!!! li MIKI, HM Aleksandrova cesta štev. 23 SANATORIJ MARIBORU Prosta izbira zdravnikov Cene: I. razred Din 160.—, II. razred Din 120.—, III. razred Din 85.—. —ZZZ Prospekti na zahtevo S =— Privatna klinika z najmodernejšimi napravami na polju zdravstva. Sprejmejo se vsi bolniki razven umobol-nih in takih z nalezljivimi boleznimi