St. 49. V Mariboru, vtorek :>0. ;i|>ril;i. V. tor-aj. 1872. SLOVENSKI NAROD. Izhaj.i trikrat na tedon, vturek, četrtek in sobofo, tor volja po pošti projcniau, 2a avstro-ogerske dežele alt v Mariboru s pošilj.injem na (Umu, za of»l<> loto 10 £old., zn pol let.i 5 golrt., z.i ČPtrt lota 2 ffold. 60 kr. Za tuje dežele za ćelo letu (2 tfold., za p 30 kr. — Dopisi n.ij »<> izvole frankirati. __ Rokopisi po no vrač.ijo. — Uredništvo jo v Mariboru, v kuroški ulici lii.šn. štev. 220. O p r a v n i h t v o. na ktoro naj so blajrnvoiijo poailiati Tiaroćninc reklaiuarii". ozn;»iiil;i. t. j. administrativno reći. ,io v tiskarnier: F. Sk.iz.i in dr.. v koroaki ulici tiišn. šr. 229 Dopisi. Tz muri1»or*lit» okolico, 28. apr. flzv. dop.J (Sovraštvo slovenskoga jezika od strani poslanua K. Seidl-a in mariborskoga okrajnega zastopa.) Gospod Knnrad Se idi je bil žc trikrat izvoljen za poslanca v mariborski okolici. Volilo ga je tuđi mnogo rojenih Slovencev, in vselej kadar je kan-diral, oznanjeval soje tuđi v sloveuskem jeziku ter izgovarjal, daje potrebno pri naa oboje: nemško in slovensko. Vselej smo mi »varili pred tem možem svoje rojako in jiru kazali, da taki Ijudje crte in zaničujejo iiasSloveuee, in gole naših očetov. Čez devetdesct zavednih volilcev nam je verjelo ; ti zato nijso glasovali za Seidl-a. Ali veliko jih je bilo, ki so se dali »Seidlovim Icpim besedam zapeljati, misleći, da je Seidel pravičen Nemcem iu tuđi Slovencem. Naj zdaj »Seidlovo de-janjc kaže, kako slovenski golč zatira in zasme-hujc slovenske pravice, in naj se Slovencem v mariborskom, sloveujc-bistriškem ter šcnt-lenart-iskem okraji oči odpro, tla človek kateri tako mrzi in sovraži naš govor, ne more biti prijatelj ►Slovencev, ter da so grešili oni, ki so mu svoj \slovenski glas dali. Občina F ravh ajmska je 1. febr. tega leta vložila pri okrajnein zastupstvu v Mariboru prošnjo za potrditev občinske naklade. Ta prošnja jo bila pisaua v slovenske ni jeziku. To je Konrada Seidla, načelnika okrajnega zašto pa, tako raz-jczilo, da je prošnjo odbil in Fravhajmčanom pisal z odgovorom 1 1. tebr. IX1*J svojo nevoljo, da pi-šejo po slovensko. Rekel je, da okrajnega zastopa. ne more nihčc siliti, da t>i ziiiil drugi dcžclni jezik, da naj torej Slovenci jiisejo ncinško, ali pa Če slovenski pisejo, naj potrjeno nemško pre-stavo predlože. To se jo vrlim Fravhajmeauoni vendar preveo zdelo, da se med Slovenci stavlja slovenski jezik tako za vrata in da se njih jezik imenuje drugi, tako rekoč uepotrebni jezik, ki bi ne imcl v slovenskom mariborskom okraji no-bcue pravice. Za to so 22. febr. 1S72 vložili pritožbo na okrajni zustop, v kateri poslauea Scidla in nje- gove nemškutarske tovariŠe dobro obrišejo, rekoči tako-le: „Kakor je znano v mariborski okolici prebi-vajo Slovenci in je tedaj slovensko. Po takehTjO dolžnost, slavnega odbora, ako boce svojo dol-žnost izpolniti in interese okraja postavno varo-vati in zastopati, za to skrbeti, da je njemu mogočc h slovenskim ljudstvom ustmeno in pismeno občcvali in se porazumeti. Saj mariborski okraj črez 40000 prebivalcev šteje. Ako bi se že Maribor med Ncrn.ško stel, kteri največ loOOO prebival-ecv nima, ste vendar đve tretjini mariborskih prebivalcev slovenske. Kes žalostnoje ako svoboden konstitucionalni slavni zastop kteri bi nad ravuo-pravnostjo jezikov, uradovanju s svojem ljudstvom v jegovem jeziku i. t. d. kot enem delu nstavnega življenja, kar ćelo polovično pravične absolutistične vlade ne negirajo , čuvati moral t v svoji rešitvi javnega odloka samo z neko čudno ponosnostjo konstatira, da svoji nalogi ni zmožen in da svo-bodi jezika in resniono ustavnemu življenju streči ne zna niti volje nima. Ako slavni okrajni odbor res vse stvari objektivno presojujejo, stori s tem le svojo dolžnost. Mi vendar mislimo, da bi takrat naj lepso^priliko imel svojo objektivnost in pravičnost do slovenskoga ljudstva in jegova jezika pokazati, ako bi slovensko vloženo prošnjo tuđi v istcin jeziku rešil. To tirjati mislimo ima pravico tretjina sloveuskega ljudstva, ker gospočka se mora po Ijudatvu uikakor pa ljudstvo po go-spočki ravnati. Kako to izpeJjati je stvar svo-bodniiseTucga in pravičnoga slavnoga odbora, ni-kakor pa naša. IVedrzncmo si Ie vpraŠati, kar bi naši nemški prijateljski sosedi rekli ako bi se njim od slovenskoga odbora na neiuško vlogo cuaka rešitva v slovenskom jeziku !/ročila kakor nam. Mislimo, da s tem da so naši*! dižavljanskib pravio p«> ij. 19 in žc po narodni pravici zago-tovljo.no. ravnopravnosti poslužimo, niknmur krivico ne storiino.'- / ,;'.•<» -ir . Na to je zopet Scidclnov zastoj) odgov4 udov. To važno početje ne najde samo v Ljubljani, nogo tuđi po deželi dosti simpatije, iu upati smemo obilne podpore. Možcvi , ki so v začasni odbor voljeni budt' zaupanjc, ker so zua-čujni rodoljubi, vsestransko izobraženi, in vsi de-lavni za omiko in oliko naroda slovenskoga. Prav so dopada vseni ona točka v pravilih , po kateri načelnika in odbornike vsako loto voli občni zbor vseh udov. To je prav po načelih rroipnblicaj litorarisi1/', in nij se bati klikovalstva. Občui zbor. so bodo sklical v prvi polovici meseea septembra, in upamo , da do onih inal bode število udov" ustanovnikov. podpornikov in j»i.satcljcv — šo pet-krat večje. Slišali smo, da liočcjo takrat nekateri udjo pred izbranim (»bčinstvom o raznih /auiinivih produietih govoriti, in po volitvi funkcijonarjev se več udov jutdati v Vrbo, r o j s t n o v as si a v-u c g a Preši ma, kjer namoravajo mti-nekatei'i brezniški rojaki uckov spomiuck postaviti. To je hvalovrcdna niisel poštenih brozuiških roj ako v, iu mi želimo, da so med ujimi takoj ustanovi v ta namćn odbor, ki bode spoininck do onoga časa oskrbol in program izdolal, po katerem se bode slovosnost vrševala. Kor brozuiška župnikovina šteje toliko gorečib in iznbražonih rodoljubov ni so bati nijedno težavc pri izvrševanji blažega dela, katero bode čostilo slavnoga rajncega pesnika in Listek. "I*i>xiiisi vs. I? u^ijo, U'iši1 piot'. dr. (' cl i* st i u.) I. No strannoo «l«''lo : srnli Kn.ssii ja porti u*1 ilviihil Uossii. Oogolj. ispovi'd ;ivtora. ' Maijc. i Unski narod se dolt na dvoje, na činovnike in na narod t. j. na kupce in ktuote. (Vojake in duhovščiuo sodaj jmstiva na strani.) Vprašal me bodeš menda, kani som dejal aristokracijo? K<-s je, o ruskom dvorjanstvu pisejo, ruskim dvorjauom jiripisujojo noko sainostiijiinst, j>n to je sama l'ra/a. in treba je dobro razločuti rusko dvorjanstvi* od aristokracijo drugih evropskih nurodov, jjosobiKt pa Angličjinov. l'ri teli je bolj ali meuj aristokracija bila in jo žaro« stan v državi, ki ima svoje pravico, za katere jo bil vselej pripravljen boriti se tuđi z vlado. V U'in smislu dvorjanstva v liii-siji nikoli nij bilo. Tu so dvorjanje nokaj časa morali vsi služiti osebuo, in eeravno v novojšom času tega uij, čoravno se nekateri samo štejejo na služili, da bi dobili vsaj prvi „čin", in nič ua de-lajo in plače ne dobivajo. vondar tuđi ti redki dvorjanje, ki {Htpolnoma no služijo, nijso za to sainostojni. Oni so zvezaui z čiuovniško hiorarhijo sć sto in sto vozili, katerib no nuu-ojo raztrgati. Sploh govoriti o samostojnosti uradnikov t. j. ne samo ruskih — jo. nekako sincšno. (> samostojnosti ruskih činovuikov do sodnijsko reformo so govorili nijso, in i tuli sedaj, ko imamo tu ]n>-rotnike in mirovno Hodnike, bode samostojnost ostalu prazna fraza, doklor bode vlada sndnikom za slu/.ho dtijalo čine, in rede. To ti jtotrdi vsak. kdor koiikaj pozna tukajšnje zađeve (prini. Vostnik Kvr<»py lsTI. H» I. rct'onn). Da o samosto/inosti nij govoriti tam, kder jo činovništvn omotalo v svojo mreže narod, kdor kupci noiuajo dovolj obrazovanja, kdor je do n>>-vejšoga časa lačni činovnik vodno pro/al. kako I ti izvlckel i/, kupca kopejko. kdcr je bilo proti volji čiuovnikov pravico najti pogostonia pojiolnoina noniogočc : da tu ni mogla razviti se. samostojnost. dokazovati nij treba. Da včerajšnji s šibami zal)iti, strasno zagnaiii prestrašeni rub no more biti donos uže samostojeu je šc bolj jasno. Ponavljam toroj: v IJusiji nij samostojnih Ijmli. Pomanjkanje te lastnosti, in pa svobodc misli, vesti itd. ti popohioma razjasni, da od ruskoga posebne rnzgjovornosti in odkritosti pričako-vati ne moreš. Da so jki tuđi scverni narodi uo glo>e rojako. < iorcnj>ko pa smo prieakovati kraseu duševeu užitek , iu gotovo hode vsakega rodoljuba veselilo videti od obličja do obličja inar>ikateivga vrloga delavea na domarom slov-stve-nein i>olji iz vseh pokrajiu Slovenije. Želimo torej, da bi se g. g. odhorniki slov. pisatcljskcga društva podvi/ali brzo pravila vladi za potrjonje predložiti, iu vabila po vseh slovenskih jkrajiuali razposlati. Slinimo , da so si gg. pisatclji za i glasilo svojih literarnih proizvodov izvolili časopis: / „Zora", ki bode takoj, ko se bode narodna tiskar-' nica v Ljubljani odprla, tnkaj izhajal. in ob novem letu dobil obšiniiso obliko. I pati torej smemo. da prihodnjega leta dobimo prav izvrsten lepo-slovuo-znanstveu časopis, kateri bode glasna priča sloveuskega uma. Že je čestiti g. početnik pisa-teljskega društva onienil, da bi prav koristno bilo, ako bi tuđi slovenski nmetniki pristopili k temu društvu . iu vsako leto ruzstavljali pri občnem zboru svoje uineteljae proizvode, se ve da bi za umetuike mog „I se ustanoviti posebeu odsek in poseben odbor. Prijatelji uruetuosti bi se pri tej priložnosti seznanili z domaćinu talenti, iu marsi-katero delo bi se spečalo pri takosnih nizstavah, ki sedaj nepoznuno sIomi v atelierih muetnikov. Sloven-ki uinetuiki presodite, ako ne bi Vam ta-košuo zilružeuje zelo koristilo. Jeli ne bi se v Ljubljani našel kakošen meeen, ki bi tema društvoina odstopil edno ali dve. njemu nc]iotrebui sobi? »Slišali smo iz ust začasnega g. načelnika željo, naj bi slov. pisa-telji marljivo zbirali stare zgodovinske listine, novce, grbe in druga hcraldična znamenja, da bi oni g'. uđjc, ki gojevajo znanost botanike, zoologie in mineraloge nabirali redke stvari iz teli kra-Ijevin prirode, tako bi s Časoma- se ustanovij narodni muzej, in zuauostnc struke bi se razvijale v domaćem jeziku in narodu mnogo več koristile, nego sedaj korislujc deželui muzej. Ako so dc-želni odborniki kranjskoga vojvodstva 'res pravi rodoljubi, liodo skrbeli, da se za omenjeuo svrho odstupi edna ali ilve sobi deželnili ]>oslopij; a malo imamo upanja , ker nismo \ idoli pri osuo-valucm zboru ni ednega slavnih deželnih odbor-nikov, kateri so vendar ne samo pisatolji , nego tuđi ureduiki javnih listov. Ako je poklič g. početnika tega društva .~>2 rodoljubov z zaupanjem pozdi-avil.), nud temi tuđi inožje, ki s;j odlični po svojih znanosti]), svojem izobražeuji in po svojem dostojnu-tvu, bogme ne bi bila nikukšna sramota se pod bandero slovenskoga rodoljuba postaviti, ki ni samo na glasu svojo učen ost jo, nego Indi neoniadežcvano poštenostjo in zuačajuostjo. Pri-čaknjemo, da v vsaj znanstvena društva ne bo-demo nosili političnih sim- ali apatij; — v du-najski „Coneordiji" najdemo v lejii složuosti hicj-ževe različnih političnih nazorov, naj bode tako tuđi pri j;as, saj slovensko pis.atclj*ko društvo se ne bode pecalo z politiko, nego edino z gojeva-njein znanosti iu iimetnosti. Iz (;<>ririN 24, aprila. |Izv. dop.j 1D0-stavek k p o r o č i 1 u o p os 1 e d uje in ob ču eui zboru „Soče". — Javno innenje o C'rnctu i n u j c g o v e j ,, p o 1 i 11 č n o - s 1 o v s t v e n o j " b r o-šuri. — Mar si kaj.) V zadnjem sporočilu n obe-nem zboru rSočca JI. t. m. scu. v nautici izpustil točko o ohiavnavanji zadevajočem slovenski nota-rijat v (ioriH. O tem je, kakor je ..Soča" poro-čala, ii-ovoril jr. Dolcnee poudarjaje, kako po-trebno je, da se .Slovencem notarska pisma v našem jeziku spisujcjo, da se jniile tako marsika-terini škodljivim iu čas gubcčiin. pomotam v okom. ker t*c mnogo greši, posebno od strani zakotnih pisačev iu našega jezika nozruožnih notarjev. In v istini, kako more notar laka pisma po želji ti-stega prav spisati, čijega jezika popolnoina ne timova V Zarad tega prilmja tuđi. da se p>de pomolu, in stranke se zarad teli inuogokrnt v pravde zapletaj«). Ker je goriška okolica čisto slovenska, gotovo bi tuđi 4. notar, katerega naj bi visoka vlada poleg onih treli šc imenovala, dovolj ]>nsla od že zavedenih Slovenccv iniel, tov za ine^tn in okolico bi ne bili štirje noturji odveč. Potom sta govorila šc o tem gg. Klavžar in dr. I^avrič. < )il-bor je bil v to naposled pooblašecn, da naj dotično prošnjo napravi in vi«, vladi izroči. — Kaše slovstvo je po Črnctovi ustavaaki brošuri za eno delce „obogateuo": vrli kraški volilci so ga ]»riuiorali. da je njili ^kakor se nadejamo) l)iv.ši ])oslanee neboto slovenski pisatolj postnl. To njegovo famozno delce, v katereni si je sam svoj zuačaj prav dobro obrisa], je „iinicuinu v našem slovstvu, in spisatelji |)olitično-naroditih bro-šur naj si ga v izgled vzanicjo ! Žaliliog da je le on sam prodajalee te ,.knjižuie;i in da se javno ne predajo. Poslal jo je neki le tištim nio/.eiii, ki se volilce inicmijejo in nekterim čitalnicain po GoriŠkcui; nieuda pa lc zato, da bi se goriški Slovenci njegove juditičuo-državne niodrosti jircveč ne nsisrkali iu njegovega imena ne oskrunjevuli ali kuj !Še! Ker se te brošure rcdko nabajajo, ro-uiajo posaniezue iz rok v roke, i/ vaši do vaši, po pregovoru, „kar je redko, je sladko." S;\) no misli kali ir. Čme, da smo res taki reveži, i u da ima več praznoga trebulia, kot v /.epu kruha, da bi se ne mogli te njegove slovstveuc knjige kupiti? »Sliši se, da tuđi po Tomin.skeni se pod-pisujejo ])o županijab odprta pisma, v katerili se L-nako onim deveteriiu odjutini pismom v ,.Sori", njegovo protislovensko postopanje. v drž. zboru oltsojujc. 'l'ako mi piše med ostalimi neki izobra-zeni rodoljub iz Tomiuskcga: ,.V nekaterc viisi si ni njial c k. glavar g. A\rinklcr Cnietove zaupiiicc v podpisovauje ]>oslali, in redki ho, ki bi jo bili s poluim jncpričanjeni in znanjem, zakaj tu grc, podpisali, ražen taki, ki pričakujcjo ]t» Črnctu ,, izposlovani žcle'/uici",(!) da se-j i ni bodo novci pri raznih .sjtektilacijah v žepc vsi|»ali , ki lnunijo odj>reti velikanskc ^ostilnice, ])ivniee in pivovarne ali kaj enacega, ko se bo delovala. drugega ne ve.š, načnes tožiti, kako so te na po-slednji postaji slabo nasitili in napojili, in verjemi, vse to, posebno posiednje, zakaj Ku.si radi dobro jedo in pijo, gotovo zaveže razgovor in tu neredko ujanieš zanimive črtiec iz ruskega življenja. Naj ti tu nekoliko opiaem dru.šeiuo, ki sein jo imel , ko sem prvie peljal se iz Moskve v Vladimir, iiilo je j»o leti, jeli so ravno voziti se na veliki sejcin v Novgorod. Popotnikov je bilo torej mnogo. Naš ođdelck je uasel nekako milost pred kondukterom miilost je bila posrebrena;, da k Mcdnierim ui tlačil se drugih. .Sedeli smo torej precej prijetno. Scena je ta: Meni nasproti sedi visok mož, v lehki letni obleki, obrit ]>a z br-kaiiii, drži se ]x» konci, lice iiua podolgasto rosno, ponosno. Za nas se ne zmeni, obruen .je k oknu, iu ueiisiniljouo kadi cigarete eno za drugo. !Na drugi strani se uže pol ure muči možiČek, in veudar nikaiuoi ne more stlačiti raznih raznosti, ki jih je priuesel u seboj. Po tein , da je kou dukterja oštel, ko mu je ugovarjal , da ne srne nositi toliko se soboj, po tem, da izgovarja vsak ž za s, in da je tako imeuovaui debeli 1 v uje- govih ustili res tako debel, da ^-a komaj spravlja čez zobe, leliko uganes, da je ta mož Noinec Kliski ima trpečo naturo ia ue ozmerjal bi kon-dukterja. iS'jemii nasproti ruski činovnik nalivn iz popotue^ra čajnika svojo narodno pijaco, i u čeravno jo vročina strasna, pije vroči čaj, za to pa tuđi uže po prvi kupici pot kar lije z lica. Pa to ga ne straši, in kadar ne pi.še v svoj goreči čaj, oplodnje druščiuo z uckakim jnijetuini dobro-dušjeni, iu \'u\č nepokojiicg'a Nemca se lelik<» nasnudino. Za lirbtom Nemca sedi mlad elegauten go-spod, ki se samo postnebujc živahnemu nasjn-oli sedečemu tuđi niladeiuu tovari.šu, ki ima klolmk nekoliko nazaj oberuen, da jo čelo uepokrito, in drži butilko '/ lafitom v roki, ter vcdno ponavlja: ,,Kj, Kostja, pij, )>ij! — Za slovo še kupico! — No, hc eno ! — Pomisli, da ta potepuli hlapou koj prisope do jirvc postaje! — Kostja, objeini me! Iu Kostja potrjiežljivo prenaša objetja za objetji svojega tovariša, in lc čani zamrmra: ,:Saša , dovolj, dovolj!" Na videz sta oba sina preniožnih kupčev. (Ualjc prili.) Zvczda našega ,,ustavoverca** i kako bi ga nek dru-gače sedaj imeuoval ?) začenja zaliajati. zaupanja ljudstva nema več nobenega, kajti preveč ga tare z visokimi za mar^ikaterega nedosegljivimi dokla-dami, (naj si žo \u)f?.o. po povelji ,.od zgorej" ali kakor koli!) on je pa tud kovač zaupnice Črne-tovc in tega mu ljudstvo in zavedeni Slovenci ne bodo odpustili, kajti več verjaniejo vrlim „SoCanom", kakor pa . . . i tega ne morem navesti!) Tuđi si'in po Tominskcm je ('rne svojo brošuri* razpo--slal, ker je menil. da ima tu največ prijateljev, pa se je opokcl: kajti ravno ta brošura ga je označila, in njegovo znotrajn«* in zunajno oholost jasno prikazala. Shranite jo v dožolni arhiv, da se našim potnmcein ne iz.gubi" ! itd. Koniaj verjamete, kako smo goriški Slovenci silno razžaljcni in razdraženi zarad Cnietove trdo-vratnosfi. ki se drzu«: še ćelo trditi . IJog ve kuk blagoslov nam bode ona posilna volitvena postava prinašahi: ki se drzne trditi . da je nam zj •■;-d i u j e n a S 1 o v e u i j a, za katero smo na vseh taborjih navdušeno glasovali, da je donelo gor do oblaktiv in pođnebja, nepotrebna in jiosebno pri-iiiorskim Slovencem v niaterijalncm oziru škodljiva in onako neslanosti! — Kdor si upa uašo žalostno zgoilovino poznavši, kaj taeega trditi, pa ?e še SI ovan a imenovati, bogme tega je moral res Mog s slepoto udariti iu mu inožgane zbloditi ! V svoji brošuri tuđi trdi, da je velika većina go-riških Sloveuce.v na njegovi strani , pa veudar iiieuim, da se je sedaj pri ljudski sodniji 14. t. ni. v Sežani ])roprical . da je ljudstvo z volilci vred drugoga polit, misi jenja indajc tljegovo zau]>anjc v drž. iistavaškem zbom kruto zlorabil in da tega mu slovenski narod odpustil ne bode. ne smo. Iz y.a^IMm«»H. St. apr. | Izvir. dop.l Poleg naše volilnc jtostave ima v kmetskih občinah tišti neposredno volilno pravico, ki plača ">() gl. d.ivka brer priklad. V Priniorji in po mostili je ta census na 1.") g|. znižan. Oni kmetski občinari pa. ki iz-pod 50 gl. davka plačujcjo, pošljcjn na volišče iz-med sebe izl)rane v(»lilue može. Volitnv volilnih mož bila jo žanje pretočene dni jio cclem dcžol-nem <»bseyu, iu je brž ko ne donos tuđi že povsod končana. S tem svršil se je jtrvi čin saborskih volitev. \'olilni diu'vi jia še zmerom nijso ustanovljeni, (ila^ovi, katere snio do denes o iziđu volitev volilnih mož iz nVžele do!)ili. so s prav redkimi izninikaini za narodno stranko vse skozi jiovoljni. l'panje v volilno zmago, o kateri sicer nismo ni-koli dvojili, trdilo seje vsled tega šo bedj. »Sii])e.ri-joriteta nar(»dne stranke Čuti in vidi so pov.sod. .Magjaroni su vsled nepovoljnoga za nje izida volitev volilnih mož vidno poklupoulmoli. Med tem, ko so o volitvah pod Kaucliom iu Hedcko\ ičeni tako di'iiionstrativne skupščinc obdržavali, so lotos (d;na njihovih navailnilt zbirališč po dnevu zagr-nena. o večerih jia navadno tenma. Vse nekamo na to kaže, da res nemajo fonda. Kjer god je VakauoviP fiuagjaronsko zlato lelel kaj z ,,ener-žijo" ])oskusili hotel, jtovsod je nalctel na trden ustroj narodne stranko. Njegova eucržija se je razbila do sedaj Še povsod, in zato je vidno po-ptistil, svojo jtol'urjcne tipalnico jiohlevno nazaj jiotegnil, ter se v zadnji kotie svojega banskoga ]Md/.njaka potisnil. — Drugi steber lnagjaronstva, nadbiskup Milialovič,je pa že zdavnaj politiko za ćelo na klin obesil. Njega že dalje časa nij več v Zagrebu, in lirž ko ne tuđi k volilvam in na sabor ne bode j)risel. Kakor so je pokazalo, ima on vendar toliko značaja in samostalnosti, da neČe biti prosti magjaronski hlapec. kar mu pa niagja-roni ne inoivjo piizanehoda na Moskvu'1 (inarša 11a Moskvo) vojaški pisatelji delajo isto in oclo ofleijozni avstrijski listi govore za vojsko z Rusijo'1. pišoIS. Vod. „To su lehko mišljena pretenia*', nadaljujejo „I?. V"*. in nienijo, da vojna z Avstrijo hi lula za Kusijo, eeravno ne zažclcna, vendar koristna. Prvič zato, ker bi se Itusi odrekli nenarodni politiki Aleksandra I. in Nikolaja I.; drugič zatn^ ker bi vojska Rusije z Avstrijo nič druzoga z;i Hune ne bila, nogo osvobodenje avstrijskili R.usov in sploli vseli avstrijskili Slavjanov; tretjič bi ta vojska poplaćala Avstrijo za svoje postopnnje <> kriniski vojski in bi netlvomljivo korišten upliv imela na vso evropsko politiko. Tzid te vojske se „U. V." ne zdi nikakor dvondjiv: one ne najdejo pero.vosja (Hbcrgewiebt) nikakor na strani Avstrije. „Avstrija je vpr-ljala v svojo arniado najnovejsc iznajđbo, ima brzostrelne puške, dobro artilerijo in kavalerijo. Toda to imamo tuđi v Rusiji. Ruska armnda je že vsa ob-orožana s Krukovimi puškami in streljni hataljoni (scbarfscliiltzen) z Hrdanoviini. Unska artilerija. je „dovedena do soveršenstva." ,.Kavalerije ima Ru--šija poprej preveo nego premalo, in ta je obo-rožena z isto tako odličnim orožjem . . . Avstrija more postaviti na noge miljon vojukov, mi dva miljona .... 'Poda pri pretresovauji šaus vojne je treba gledati še na druge razmerc, dostikrat bolj važne, nego število vojske (armade) in njenoga oborožanja, in to so zavezniki .... Do leta lsTO. je bil zaveznik Avstrije Napolcon III., zdaj se na Franeosko nikakor ne sine zanašati. Da bi bila Rusija zaveznica Avstrije jo prazno blebetanje. Italiju nemore vojevati zoper tišti princip, po katercni je postala to, kar je zdaj. An-gležka ima dosti brig zavoljo Sevcrne Amerike. Ostane Turska. Turska in Avstrija ste zvezani po toždežtvn (identničosti) politiških interosov. V oholi gospodari samo en narod nad miinpi družili ug-njetenih narodnosti. Toda to je taka zavozniea Avstrijo, da bi mi ž«leli, da v slučaji vojske med Avstrijo in IJusijo ne ostane neutralna, in da ne drži z naini, ampak z Avstrijo" .... (Je bi Turska z Avstrijo potognila, menijo „U. V." bi so vzdignile Srbija. Itumunska. (Vnagorn in ("Irska, in s temi vrod I.idi drugi slavjanski narodi na Turškcin . . . ., <:a se otrese jo nasramnega vje-k ovoga jarma, i:i makar da priđe eelo Augležka jima za pomoč. Turski in drugi Slavjani bi v zvezi 7, Rusijo že umoli sol)i svobodo pridobiti itd. . . . Toda zveza Turske z Avstrijo je za „15. V.'1 samo „pilim desi deri um", kakor pravijo same tor avstrijski in turski državniki dobro vedo, da hi taka zveza /budila ćelo križausko vojsko po rsem filjivjanskem svetu, ne izuzeiini Rusije. „ 11. V." misli jo, da bi taka vojska eudeže hrabrosti zbu-dila v ruski vojski, in da bi vojska Rusije / Avstrijo za nasledok imela osvobodenje vsch avstrijskili Slavjanov. "Na dalje trdijo. da avstrijski Slavjani dobro vodo, da jim je Rusija prijateljica, Nemei in Magjari pa sovra/.niki, in da v tuki vojski Avstrija vsc riskira, a Rusija ničosa. „To je" polog ., l>. V**. osoda držav, ki obstoji na od-živelib principih. Prusija in Italija, hraniteljici principa narodnosti, sto po vsaki vojski narasli, Avstrija se po vsaki zmanjša. Uusija bi hila v vojski z Avstrijo tuđi predstaviteljica principa narodnosti . . . R'.i-sija se mora po' nmenji ,,11. V.u z vso jasnostjo za tako pokazati, da bodo Slavjani vedeli, da v Rusiji najdejo svojo branitcljieo.....Mi nri- Klimo, da to avstrijskim državnikom ni neznano, in da se bodo težko odlučili za vojsko z IJusijo . . , Si cer je stanje avstrijskih Slavjanov, posebni) llusov tako, pravijo ,,]>. V." da toj a nemedlenega rese nj a**.....Bilo hi nemogoče, da jih Rusija pusti zdaj čisto brez vsc brambe......Ko so Malorusi in Helorusi tako trpeli pod jarmom samostojue Poljske v XVIII. je Rusija energična predr-tavl jenja pvi poljski vladi žanje dolala. Tako je delala tndi za Slavjane na Tnrškem. Nam se zdi. da bi to tuđi zdaj imela storiti: da hi imela delati predstavljanja pri eiz-in translejtanski vladi.'' — Tako govori največji ruski list. Politični razgled. M i n i s t c r i j a 1 u i listi in vlada so zdaj posvctiijojo, kaj bi po „zrnati" začefi, ali bi prej direktne volitve sklonili ali se s Poljak i pogodili. Kor se direktnih volitcv nekoliko boje, da si upi-jejo po njil:, jioirajali se bodo od 7. maja v dr-žavnem zboru nienda zopet s Poljak i. Skot' Fessler v St. Prdten, eden voditoljev uvstrijske k a t o 1 i š k e stranke, je te dni umri. — Tuđi ])oljskc novine obžalujejn, da nijso Uelii v velikcni ],oscstvu zma^ali. Od Nemcev no jiričakujejo ničesa, ter izreka jo daje treba čakati holjse dobe. — Kljubu temu bodo poljski poslanei najhrž zopet zeleno „opozicijo" })redstavljali v ra_jlisratu. V 11 u m u n i j i je bilo šest judov, kateri so eno cerkev obropalt , obsojenili. Ker (»niski in ncinški listi l)as v zdanjem, politično sulient času (leinajo posla, roline na Runmuc zarad teli judov. .-— Francoski list „Rejiubliijue FrancJiisc-pi.se o volitvali na Ceskem in elo na .Irohno pierošotati ni uaš nainou. samo nekoliko Imlj s])losnih opomb hoćemo tu prijaviti. Opereta „( iorenjski Slavček" jo na vsako stran zel<\ raz-lična od ono^a blai;a, katoro se daudones prodaja |tod imenom „operet". (lodba — iu to je^tudi jiri > I> e r o t i glavna stvar, vsaj imela bi to biti — iiij liči lehkokrilatc matere inodoriiih oj>crct , tem-vcv naslanja se vseskozi na vzvišenojši, plenie-litojši stil rosne operne ^lasbe. Onim. katori majo v čislih večne zakouc krasoslovja. zdola se )o to gotovo velika prednost; ali se bo pa opc-:eta ]irikupila vćlikoniu občinstvu, posebno dni^jo. k* večjih mostili, kjer je okus po slastnih in maui-ijivih, čeravno praznih molodija!i zilaj ^ospoduj<»čo i'odbc razvajen in pokvarjen, to iz ravno navede-noica uzroka pao nij tako gotovo. Muzikalne misli >o čvrsti1, oblika dovršena, z eno besedo osnovani i/.poljava kaže povsodi temeljito izobražcucira in i/.kušeue^a muzika; posebno umćtol jna . pa tuđi jako težka je instruniontaoija: sploli nij prezirali, :la je skladatelj pisal za izurjene pevske in orhe-■itialne moči, da tedaj sile, katere sit sodelavale l»ri prvi jirotlstavi, nišo imele ravno lehkejva iui-log'a. — Podlaga tekstu je čisto prosta dogodbica: ar bosed o jn-ovajauji, katero je vodil skladatelj sam. Vpi sodclavajnS resili so svoje naloge hvale vredno in r»bčins'vo kazalo je svojo v.adovoljnost z gromovitim ploskaujcui; po prvem in drugem aktu klicalo je večkratpisateljico in skladatelja, kterima sta bila izročena tndi krasna lavorjova venca z bo^atimi trojebojnimi trakovi, (rospd. Rossova, prijazno ])ozdravljena pri na stopu, tuđi dobila je venec in pokazala, da je to odlikovanje zaslužila, (lospodičini P o t o č n i k u v i gro priznanje zato, da se je udala mali svoji nalomi. Gospod .1. Nolli imel je lopo priliko, briljirati svojim krasnim glasom, tor spot pokazni se rutinovanejra pevca in i.malca, jrospod Kajzel. po pravi<-i priljubljeni, vodno marljivi komik, je bil izvrsteu „pisar'* po maski in iclnik S e li a n-tcl sam držal so je dobro. — Sodoč po na-vdušenem a])lausu snienio trditi, da je bil prvi vtisek o]>eretc ]ni večini občinstva zelo ujrodon. Blagotvorna predstava dala je tuđi „Sokolu" povod, da je spet enkrat Rtopil ]>red svet: produkcije bilo so sprejete z veliko pohvalo, najbolj dojiadla je telovadba na visocem dro^ru, izvedena po So-kolovcili .1 u v a n č i č, G i n t a r in S v a j ^ a r. — V nedeljo ponavljali so opereto ..Gorenjski slavčok'" : f?lcdališčo nij bilo tako dobro obiskano, kakor prejšni večer, čeni'.ir se pa z ozirom na prekrasni pomlndenski dan nij čuditi: igrali in peli so ravno tako dobro kakor prvokrat, sem ter tja ćelo holjše, in ])olivale od strani občinstva je bilo spet v ohili mori. MeŠani zbor „Avc Marija" morali so tndi ta večer ponavljati. — Pred opereto igrali so znano in pohvaljeno veselo iirro „"N'dova in vdovec", med inrama j»a so «r<>ri imenovani Sukolovci telo-vadili na „dvojncin trapecu". * (Iz Ljubljane) se nam piše: Da se vsaki pomoti v okom priđe, katera bi smela po „Narodovcin" dopisu o kritiku slovcnskcfra yle-dišea za „Laibacberco" nastati, se naznani, da fundira kot tak uekaj časa som korektor Klein-mavorjevc tiskarnice. Kako je ta „izvcnredni*; ]!•>-ročcvalcc izurjen v dramaturgiji, jtriča njee<»va pisarija. Z. * (K a t o 1 i š k o t i s k o v n o društvo v Mari b o r u) je. imelo včeraj *2\). t. ni. obeni zhor. Udcležilo se je kacib 5U udov, po večiui duhov-nikov. Poluiral se je račun o irospodarsevu in sta nj i društva in volil novi odbor. l'dov ima . društvo ]j")()0. Ustauovnikov jo okolo f>0, delež- f nikov okolo ;>00, ]»> dru^i so podporniki. Sklonilo / so je, da podporniki plačajo <><> kr. na leto. f * — k ( L1 i j a n č e v a nj o1) vsako leto mnogo ■ ljudi p(d^ouča, ne -;lede na bude nravne nusledke katere ta j-rda razrada rodi. „Mcdical Record", zdravnišk časnik v severni A me riki , })ti|)ovednje, da samo v amerikanskih Zedinjeuib državah živi ii(X>.()()(> pijancev , da je tedaj izmed G7 probival-cov en pijance: vsako leto j'ili pa do Kin.ooo do-rasto. Od lota isifi do 185;") jo na boleznih vsled pijančevanja umrlo "JOO.OOO 'ljudi iu H.h'.OUO so jih. je v bolnišnicah ozdravljalo. Zamrli zapustili so 1 miljon sirot. 1O0O umorov se jrodi v vsakoin letu v pijanosti. — Za bojrate bolnikc vsled pijančevanja se je v liri^hamptonu posebna bolnica ustanovila, v katoro se jo v f> lftih sjuvjc-lo s nia^istratnih uradnikov, .'JU duhovnov, 40 trp^v-cev, 'J'Ji'i zdravnikov, r»4<> „^entlomen'' (bogati za-sebniki brez ]>osebno^a ])osla) in — 1 ;.J 8 7 g o-s p o d i č i n (!) iz bogatih rodbin. Na Angloškom se zastonj bore zopor tt> kugo, katera se je posebno v visokih stanoviti ukoreninila. Casniki sicer oj stro grajajo to telesu iu duhu škodljivo ra/.vado, a brez uspeha. Po ,,Practitonor-u** g(»sj)i> in go- ! spodičino višjih krogov neizmonio alkohala v sam- ! panjcu, Noresu, pivib i. t. d. zav/.ivajo. Tuđi v vseii drugih državah so širi pijančevanje iu ž njim marsiktere bolezni iu ueuravnost. Za stradajoče slovenske brate na Kranjskem ie dalje „Slovenskcmu Narodu" došlo: 1 ' £1(1. kr. Prenesok iz št. 4ii „Slov. Nar." . . . 7iJ7 7i» (Josp. —ni—. v imenu celovške čitaluice vsled ueke stave......7 — SkupaJ . 734~~79 Admiuistracija rSl. Naroda". -Dunajska bor sa Ji>. aprila. Enotni ilrž. «l4 gld. TO kr. 18<>0 snji]o.....10:t „ 30 „ Akci jo narodne banko ... H „ 40 „ Lomion.........112 „ ">0 n Em'tTii „ Sri'bro........ 110 „ 15 „ C. k. cekini....... f> , ar> „ Loterijske številkc. / Trst«, 27. aprila. lč>, 2H, ;J4, 81, 55. / Linen, 27. aprila. (JI. 15, «7, f>0, «2. ♦ .*" 'ti $■ I advokata dr. J. Kotzmuth-a | & .jo od 29. aprila 1872 počeusi v gospnri Krie- jo t*i huberji'vi hiši, nusprnti predmestno farne .*. -ft cerkvo v Tt'£«»tthofovi ulici, j|f sr v I. nailstropji. w Pri K. Tlilieil V IJllltlJtlltl na Starem trgu dobiva kc nova sloreiiska solska knjiga „Geometrija ali merstvo." Za slovenske ljudske sole spisal .Banr* M*aiMđ*Jš90>, (82—1) Tiadučitclj v Ljutonicru. Ta šolska knjiga h 05 slikami je umevno pisana ter obsega na 84 stranch v mali osmerki vsc važnejše oddelkc geometrije, na kratko raz-razložene. V dodatku ima dva praktična spisa o „metrični meri" in „r i sanji". Priporočuje se ta knjižica vseru slovenskim učiteljem in učencem ljudskih in tuđi nižih srodnih sol. — Velja trdno vezana 30 kr. Frimarij med. in ehirurg. Htanujn v Ciradišćah v Z\veyer-j«'vi hiši, št. 41, I. iiiiilstropje, ordinira od 10.—U, pred- in oil 1—II popoldni'. ofvfireodzrj euiuS — o^muj lAjrSipzA ijjbba od ae ijstj pTfTfl ipTT PfnPII]]7 •fpA o^fitnauon \*y\A*jk% % 4jap4|ti i||iizđ|^p Y|«t*.i •ojb|z miAUipja ao>(uuj; ciOO'OOG '000"009 ^l'^Ifl0!1 !ttAB10 (Hif TI''* A 1: "fim^Jd ouđu^p.ud 8 0(>000C *P1S ^aiiJII1M| A 'p|Ž OJ III 1IJUJZ A A03flIf!JJ (f^ 3)|ueq a^suohsjiuo)! a^sfeunp Od mnogih zdravuikov priporočena in 8 sijajniini uspeli rabljena miiKR za piM'ei««* Salbe gegdi Uuterleibs-Brftche od Bogoljuba Sturzenegger-a v Herisau-it, Švica, so latiko po njem samom dubi ali pa po spinlaj sledečili zalogati. Ta maž.i nima orlu nič Škodljlvega v sobi in ozdravi tuđi zn-Rtarelo počenost v najmnojih slučajih popolnoma. ('ona za b)iiec 3 ghl. 20 kr. avst, volj. (47—4) Zaloga u a Ihinnji: Jok. Weiss, Aputhcke zum Moliren. Epileptični krc (božjast) zdravi pismeno z zdmviiom, ki jo ž« vc5 ko sto Ijudciti pomagalo A. Witt, («0—34) Linden-Strasse IH, Berlin. Kovane iiimlm* prri>kavano livt'išštaltu' Nositoljnu moć: I L' o ,r> lt' l.r> Cimu. |/ \Jl^_ Nositelju« inoč: 20 2.r> 30 40 50 cent. IVTR^I A ¥ A a^J-'i;L>■ 'A^TT iona, fflil.:" 70 ~80~.hTi00 llO ILfd* f\ \ tK ^^^\^t\ fena. glil.T 5 6 7.i)0 12 15 18. ^" ^^^^^ tVna, *id.: ;i.)0 400 4fK) f»00 f>OC. . . Nosiu'ljna muč: li'O lfjti i»(K) o00 conr. 3^* N:iročili>in proti pošiljanju denarja ali na pošti (Vna, -,'ld.: Goo g:»o "t:»o~1kX)."~~ poduzetjo ustreže precej: (,lt—i»4) B,- ISnua?»vi 4% i dtnp.. fahrikanti vat; iu utepiv. Dunaj, mesto, Singerstrasse Nr. 10 maciieii nacli»telieii€le probate I3rfim1iiiag:ei&. Keln Zinmerputier mehr. Ein Siegr đer Wissensohaft. Erspavmas. Dio ftnirazelobnete Zlmtnerbodrn- Da« neua Athem ?iiia.4 ■.!..[..' MP: sa |jj;;f ■ '?|^ bcu fib?«!'] »cn tra* iniirtr bo rilb ei^, Kn-m-nt ui^ mit tfSfet-v^tt*«5r " '■ • cnfutif t-n ^JP Ww':i'l''(iV «' ;'Uh fl"«W(*"l ' «'iiciii .:n.ifrtL'bni iri.['it6ii.'!btn S!'?^f IiOO"motil- JZfH 1 NffiwJ ■; 'sStV'* 8 -n| wr(«idtu. ■ ift jfli'in -n her aetri jien Jiierer «je |ii Ijafett. l'rc^^^1^^?1^?^'^-1!. D*iBT«"'ol««» ' "• «^:i« ir VS3 2« {?_.'?' ^fnSL an Viltm J Siir JUaui«? bef^n^r-' ju cmjjf ljifn. 1 gr^te PiP>*is-^"*"^-; ifi?1^ enti-ttn ft. iSr- ■l'i ,■ — ^"E *^KESj' ■' l^w- bar'eit iliafftc fauinit Vlnn>uiM 90 fr. K.' W"gJr^^T:*^*J^>l U-'t »« Jv-tb*|iernit« a.r neu vaientntcu iaijbu cn. /Sm^'.■ ; ' ■ ti'l,!j'L<4 c, ,,, t-niven *aa %vL^»-'''^~ /r^3sS^~^ii#*I»©*ait:el, UlaMt>o, man fann i\-6r leirti to-int icbv ntiitt -JjC'1«: ^- ''; Ivu.*? ini-dn • c* i t aut ~-*i- -*—*i^^gy~V\* ^C^v 'V-«ti»«nb ei'^'^rai vtl .-« agt » X"ao nuic 'a:iti li ^cntt, arf^'ci^L^L^sei^^ fcl& hu1 ^,,.cm &-i.'-\ ^>?*\ KK V\ \ fjit «» auir'«*i eb«c Idttt trn Sdjlafc bie -Jia'mm,! ". —,-.. f ,,„ cfci1 llm ftil \ /jy^,4K3n ri(|0 Kft «:i,i« omu Jtur VU\Wr frniitii bon SBarig ^,.bcn ift „„„ faun r„b nđ, (t. Vcmfc bf.« ^iiciini tu ti-: ••{« & triu:n čine «!r 'e: ■:• iit. auS eflait.t'.IO fr. pclte 301* p t irer en 1 stuj Boacn-wioh«bt-r.'«, ro-tt. . fi. 1. |Meueste chirupgische Erflndung ! 1 ^'llđ 1*'"°" !""i» rcfict bio« «. s. o. Araerncaniecnes jfatent. Engrii«oho8eib8t-Kiy«tiermiteiiftpumte, Persisches Haarfarbemittel, Oenunđe, *oh6no wsl.'ie Zithtie Mrn Ui jMura.i imt> cno.i^ertit anjutuente 1; felbt tol,M,rA ainon'-licfliA ariiio« fiiar naA 3'dii-e-rt m..n citulf« i-ciu»ckra:« H uu-erieuftiiiben fl..1^pact,to, reanfe ^erfenen foiiitcn ob.nc H:r. *^" „er W«ri li?" ^^1« ?* (I 1 •ti-M.-neirrr .'ci^a'itfAu . ahnbUi-iirn ,111 3IIuut>- drcii.iuiM an flA felMt bafl (frveriment t>i»,-}iebeii. f." i", t*l 1t.T,? ?*? tr fIbe *eVS f \u-it «Va . ■r*j.r« „,,cn,«(,r«i«.. 1 €,«£:« fr »« .im«..*i** ««(»«»«« » b.tf Me !!.«■«« ^ t*«', '„"»nb" Ifi^nVrn^ab«^ ' i^'^^.'Vam.If I Culden 50 kr. em Dampf-Apparat »Nr^-n^Me ^ei-u auf. x>ief • jnfinim nt f.ou oJmud(lll,. sn. u.r ^r^frrtio., b„ M^-iM^r,. 5,.ff. 'ei>l!f IB rein'm *«'e ^»'«-1 ^tliđ 'll' Zahnperlen !! t«n'"iwpti^tKi^apltweoIit BJ:huloa'Ao^; Ejn "iteressanter Federhalter. unfireitt« tn ni belle iftittei ra-e.,en -• -i,f ,nh h t- iVi, .IV-, f n i fe '\t «« Wc*ani'tr ftnb rte .-rrcol'te.i ^abttrcU n, »rciiUf ten ilii^trn i .V ^i.,Jr'tSfd.! .^i.i"ViBni*-ii,ri7» w Ir ei"ei1 »^«"''1'" lla r'l'«« *n«a*o maiben ra» .•{.ibiicii htKTt cthi^'ein^au fte Itiiincraii • \wo»ii.-«ib MiV fth'-Hiifnai ■ ' '*'"■'"' ^1"'1 "afl ISf-'''e «t:ir"?"*ett fi-fvntt u>.rr_er n,rc .^Une erljaitcn. Vvcui ttiiev SiHniiv '. 0 rr. Zuni Schutze der Person e^ArVm^te.^eirV'^^^ Pulver gegen FuB8achwaies. »nit \ l'tfcuteiib bic .ibe,', nnb tr^ielt fiit bie'c^ fle iteft« bcfeitiflt b-^i Iofti,ic S*iri(iifit uiib 'ft u icrUi• !-i'j h.-i.'jv iiri.i, c:it-• jiiic j-cr:b i^^• tte ne ©titđ nn "Jljpo'toiit'er'đ, t>a e<* iil'L%t oI!e ttn tabuvib ir^'iiiiti-n 1 'brtift i'n.in.icuclvini 'Mt ikiivit;y'» [ tSnvar-uii.icn ttm .iwe««t»t-1, fjut:iu ■ n n L-jfauohoti* Revolver mit ^ibev- ; Rfb«l»Jliev •'' «■•■« tetncm iSbin.if?.ber, ivv'cbiie!!- fflitutnun.i, .v'iiiiiicnb iir 3 -jfd'itatc, ">" rr. nv, , V.,.,i7r vvn *>afr"i facv i.-bMiiann vi emtifebltii, beiVnrec« a^r fiir 11- uitb Jebanim •,.«.,•«», ^cbhrdir.cn, Hatav« t" 'tiđ 7 -iiiiUiiiicet if 13 Joo?JattJneii « ».- ^■■i'"«-ntc,!UiMuiU-,^ouivti'ir,i,-I^ftcren, ritit'«.-, k. c m-. fofeu ^JU■^■ll& beboi-cn i«rj:-i, niil .|avui.= i lua , c"'(I 15 ff *V.O * ©tliđ 'Ht«t fl- 1, i 2:iU'tnb ■.'a^leou.ebcrn tittcm iSifol^. l .»la.-oii famnit Vt.uteilmia 30 rr. ■ " » ." «• '■■ - » n"<-"- &iei" 16Ji-- „ A Einzige Kilfe Tacehen-rtitolen. fdn »inaleict, 1 €tiiđ HaVanna-BouqU6t. ,iir fr.initn(itei,te &&; m, tlU.„ bie cl1„if,e Loben.rctter «' ;?l„ ,^ f°,,f.S^ ^V j^iwrre rani i« ciiu- cihte ui,nu Mint) r.i« .,.,„» . ejete i tueiten. k£in «lruni)>| fc;^.r J.it ,-. cbcHf !W.ve suempcHC", i-a maii Mir* bie ; &uvvl ,„lb ;lđutc Nr eil)ie„ '„irinbii.btu 2a- tterKllieS-r.-OenZ. -orni ttrfc.!-eii n,;e r,M« me.voit ■iiicut« •■ »aiiu, ; KVrfI.n:|- seu-o ne i, u; b -nr.feinf.xte ^•.•'e.i*ti!iiq Tiofe Gi(: » ftyt Me tluii imr ISi.k .v!-ait ton I nb vi ne .j.ivfii fe-.u-t, t-aii iu- ..hcnnaii i l%e< . m:t terle.ten »itc rer ©ouutj be0 orB n.irci ?n"- •:^^atlIo^e , to »ue n: va-uu>.iuj 0 fv. , ,.ari, CII,,t-B n nnb leun ^a» -dre 'Jlivma itrvnu« Ut ft.n'cu, veri iif. eri i at) t f.uo« j a.1) ; .nt Tft.-n ElektrO-ECtllVa.lllSChe JEllIlfi;©. :g*i<:«l>ni-ie:i v.vaiiiia »cvu-Mj ett. čin: ,rUf*o, li|* fvaiute ha*-.'liiMJUe!! b.r V.VK. i.ri i- t «i..l. aif?ifin« KHbulutt.1 i .j)ilH(l ,1C.(„ ire y,0IIt ^,,, fcit. •-liRifyjia.1. ,v[«(t>ictt, S«m ©.i».De»n-rfc!i eretr .'^nufe i cm fl.t.i;e^ | 3J-m imtcti b m.Tte>lra-if"e fr. ocrnili r .-liff-.-r i itm' eine /.laj.t t rtj um'.' >r M>lavl- I rince in \cttt <»w\n au« 'JI u;:tt> .m.-.c eri-,\i mt Tr-i_, nrQ ■u„artuw,^~_ .„oU- tut* uiib "Kar "iervi. f ci, allcd )ui'.-.inin » m ci.tem 1 m Jnlnee etnti cief r^-ma.incinb-n Ira&K-o, *».ein /januSCnmerZ Uienr. tab'M'eu oortoii fcilet Meo 75 rv. iiiiteaium injtl.ber He u;ifcfilbrc hiv'im.i lut, j.t tcilrfn Clctci- ^abii^b-nci^, bitv.Ii rtibcimio rter i$_rfattiiiii| fcfti't 8o fr. 1. ircit. .Htttfttt. a.-p-re.b :c. tfiti (olitet .l'aKer He n-Mtott »crt ner Sabntroo'en. Xie i-Viantie ifl INCUCSte Z.aUDernaaei-BUCnSO. .i.ctt'rinn foftet i>lo.< -.»u ti-, imb i» rb arjtiitVerfcU* tcMit tirt'cr, tafj i>ci 'Jiitbf.rirfiiiifl *-i9 *«db rotcur« t5uK ne ie %JJacludj'e, .itfuai mit :.(> kukmi uh-. .clieniioim ju tra.icu i'iir. f.'Hen. acatl-cn init. i irlaa'n iiitt ■.'Inifcijiing 8o Tr. Uncu cit iltulKii o)->ibi>brnutdn nit? mt ttn.t Lnftnnlst«>r TPraktiarhA "Prfitiflmio' « rriittitiiA, f.'O mart antft fiit- .ipa» G-bliđ; ifl t« {jidiiccn, eii lint. npntvcr \u er» eg ^^jj b,ttiu-,() t>»' :itofim itti'iitvt unti ia.* iiirtr^t|f.ift.':t"i;te, itnt iin> rifi« mrib tireCtafii- jeii.ieii. »elit'C ietcit bMr'.bi;tn n?;rb; «'.' u'-er« 'SutVit ecfv.:r*. 1 *JJ 11 rtj f ■ 4'> tr. jitat, ire c m birrti tftn't feunt »crteti 'aim, | tri'tt alUS V'i 6ai,ie foio^M anOntc, nlfl .titib an r»lion«<»« Aafhan al« Sit Hi 2i$l.u>lfttT in b v »4.ttc unih'er« ! !JMi:lqfcit. Dnr* vMfimifJ-uni eineoi T teile.i \Vafier t uegau-asiaui trt-fflicfi: •. .. v .-lift •J'onm ifl «. s.n'i m.m bicfe ; faun* ii!a;i ainetiblicflub t te b.-> t i(6ivM\e 1 iiiie ! f'tr ^imtnrr, ,'!ii(6-'i«, ?.il'ii.- « tau.-.^u-l'inruG/Mib ■Holficr im fifitt'ti'n iKaum iinieibilii.vii faim . | frjeun-n, ircidi • fe.ilci* mi de- ranicu ift. i ^Ja« ( un>> rotitt bisme.i '<, Sttme ( e a<--i-'!ite -i'ieiiae recnn :i;an tic t'nft fjciaii l.iut.l atiltf fl. 3 fw4. . fe:, ,-,euii3Ciit> far eine l'iafj, t l * i c t 2 < 'r I »Uiejeii .u:8. i oiaj.i;e m ;r. 17:u> I 3£i* 23orf!e^]itc SIriifcl fuib fitr bie bflerrcirf);f.-i)c •»ionoi-c§:c elnzlg1 unđ allein in &cc gefcrtifltcn fticfrevlnfle xu IjnDen. A. FRIEDlRAlinV ili Wi:E0r, JJrntcrffrnfie Ur. 2(5. izdatclj in odgovorni ureduik Mar ti u Jelovšck. Tiskiir: I1'. Skaza tti drugi.