137. številka.
Ljubljana, v torek 18. junija 1901.
iXXlV. leto.
SLOVENSKI NAROD.
iBhaja vsak dan svečar, Izimfil nedelje in praznike, ter velja po poM prejeman srn avetro-ogreke deflele sa vse leto 9B K, sa pol leta 13 K, sa Četrt leta 8 K 60 h, sa jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljane ares pošiljanja na dom za vse leto 22 K, sa pol leta 11 K, sa četrt leta 5 K BO h, sa jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom radona se sa vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko ved, kolikor anala poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo bres istodobna vpoliljatve M na ostra. — Za osnmalla pladnje sa od atiriatopne petit-vrste po 12 h, de se osnanilo jedenkrat tiska, po 10 h
•e aa dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj aa tavoto Irankovati. — Etokopiat aa ne vračajo. — Uredništvo m upravnlitvo je na Kongresnem trga It 12.  Upravnlilvu naj sa bav govolijo pošiljati naročnine, reklam arije, oananila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je is Vegove ulice it. 2, vhod v upravniitvo pa s Kongresnega trga at. 12.
„Slovenski Narod11 telefon st 34. — „Narodna TIskarna" telefon št. 85.
Abstinenca staj. slov. deželnih poslancev.
S Štajerskega, 16. junija. Slovenski deželni poslanci Štajerski so na sestanka dne 12. t. m. v Maribora sklenili, da ne pojdejo v deželni zbor, in da bodejo Se nadalje tirali abstinenčno politiko. Ta sklep je obžalovati, ker je slovenskemu kmetskemu ljudstva le na Škodo. Res je, da so razmere v deželnem zboru Stajer skem vsled premoči Nemcev za naSe po* slance skoraj neznosne, ali to Se na opravičuje, da so n a S i p o s 1 a n c i v deželnem zboru pobrali Sila in kopita in se odstranili, in da se tudi sedaj, ko so vendar morali sprevideti, da je abstinenčna politika za ris s Slovence Škodljiva, ne vrnejo nazaj v dr *.elni zbor. Kdor je izvoljen zastopnikom ljudstva, in komur je poverjena naloga, se boriti za koristi ljudstva, ta mora v boja vstrajati, in če bi moral v tem boju tudi pasti. Ako voditelji zapustijo svoje ljudstvo, kaj če potem ljudstvo, katero jih je izbralo? Ono jih je izvolilo svojimi poslanci in poslalo v deželni zbor, da tamkaj delajo, da je branijo, in da povejo v poslanski zbornici jasno in glasno, katere krivice trpi slovensko ljudstvo na Štajerskem.
Le vik in krik v deželni zbornici bode opozoril javnost in vlado na nas, nikakor pa ne abstinenca. Raj pa hočejo naSi poslanci doseči z abstinenco, in kaj so do-sedaj dosegli? Nič niso dosegli in tudi ničesar ne bodo. Deželni zbor funkcionira brez njih, in nemški poslanci si prizadevajo izkazati slovenskim občinam razne dobrote, da bi tako privabili slovensko ljudstvo v nemSkutarski tabor. Tako se bode tudi zgodilo, če bodejo naSi poslanci Se nadalje držali križem roke. Ljudstvo se bode odtujilo svojim poslancem, ko bode videlo, da ti ničesar ne store v njegovo korist. Lansko leto smo videli prizor, da so slovenski kmetje Sli v deželni zbor prosit nemSke poslance pomoči. To se zna ponavljati, in nemški poslanci znajo nakljub slovenskim poslancem slovenskemu kmetu v gospodarskem ozicu marsikaj dovoliti, da mu bodejo potem za to kaj v narodnostnem ozira
vseli. Tudi bode ljudstvo izgubilo živo narodno savest in postalo mlačno in brezbrižno. To bode nasledek abstinenčne politike. Kjerkoli so tirali poslanci abstinenčno politiko, povsod so prišli do prepričanja, da je ta brezplodna in celo pogubna. Tudi naši poslanci se bodejo o tem prepričali. V borbi je življenje. Naj gredo poslanci v deželni zbor in naj tam upijejo in napadajo nemško večino, naj delajo obstrnkcijo in prirejajo Skandale, da bode odmevalo v javnosti, in vse slovensko ljudstvo na Štajerskem bode oduSevljeno na njihovih činih. Kakor sedaj poročajo listi, hočejo poslanci svojo abstinenčno politiko pred ljudstvom opravičiti, in zato bodejo sklicali shode volilnih mož. Dolžnost poslancev je bila, da bi bili popred, predno so se odloČili za abstinenco, priSli med vse svoje volilce in jim razložili in pojasnili položaj, in jih vprašali, kaj mislijo oni o abstinenci. Ljudstvo, če bi je ne bili popred obdelavah, bi bilo gotovo odgovorilo: Mi smo vas izvolili za to, da greste v deželni zbor, in da se tamkaj potegujete za naše koristi in pravice. Tako bi bilo govorilo kmetsko ljudstvo, ki ima v resnici tudi Škodo od tega, da je nezasto-pano v deželnem zboru. Abstinenca mora prenehati, in poslanci morajo v deželni zbor. Ljudstvo naj to zahteva povsod in poslanci se mu morajo pokoriti. Verjetno je, da je poslancem, ki so v svoji večini duhovniki in advokati, prijetnejše bivati doma, kakor pa se v deželnem zbora ruvati z nemSkimi nacionalci, ali njihova patriotična dolžnost je, iti v boj za pravice naroda in se nevstraSljivo boriti do zmage ali do pogina. Kaj čudno se nam zdi, da hočejo poslanci sklicati le shode volilnih mož in ne shode vseh volilcev. Naj se skliče v vsakem sodnem okraja shod, da bode ljudstvo imelo priliko povedati svoje mnenje. Shodi volilnih mož so brez pomena, ker tamkaj bodejo imeli veČino duhovniki in njihovi kimovci. Tak shod bode gotovo odobraval abstinenčno politiko, če bodejo v Maribora v to privolili. Ljudstvo naj govori in ne posamezniki, katerim je vsejedno, ali je ljudatvo v deželnem zboru zastopano ali ne. In ljudstvo bode govorilo
n povedalo poslancem, da je pač že zadnji čas, da se oni ozirajo na ljudstvo, in da vse, kar store kot poslanci, to store v sporazuma z volilci, in ne kar na svojo pest Ljudstvo jim je dalo mandat in ljudstvo zahteva, da poslanci spoštujejo ljudsko voljo. _
V IJizbijani, 18 junija. Kompromis med Mlado- fn Staročehi.
Dunajska »Information' je dobila iz staročeSkih krogov poročilo o pogajanjih, ki so se vrSila zadnje čase med Mlado- in Staročehi. Ta pogajanja so imela uspeh, kajti dognal se je kompromis med strankama. Pri bodočih deželnozborskih volitvah je Sta ročehom zagotovljeno neko Število manda tov, Staročehi pa so se zavezali, da vstopijo v skopni klub z Mladočehi. Kompromis so dognali Mladočehi, ki so se menda bali, da sklenejo sicer Staročehi kompromis z agrarci in z nacionalnimi socialci. Za spravo je delal tudi dr. Kaizl. Komu pa je s to spravo pomagano in komu Skodovano, se pokaže kmalu. Dopisnik lista aInformation" trdi celo, da nikomur, ker mora baje mlado-češka stranka vendarle izginiti.
Gibraltar.
V seji angleSke spodnje zbornice je opozoril posl. Bovrles n« nevarnosti, ki prete Angliji. Govornik je dejal, da more Anglija zahodno stran Gibraltarja ohraniti les tem, da zasede dotično okolico Španskega ozemlja z veliko vojsko. V Maroku se gode čudne stvari, ki prisilijo Anglijo, da umakne svojo vojsko iz Južne Afrike, ako se ondi vojna v kratkem ne konča. Ako se ne bo postopalo naglo, preti Gibral tarju nevarnost, ter se slabost Anglije dokaže iznova. Balfour je obžaloval Bovr lesove besede, a povedal, da je zadeva Gibraltarja najdelikatnejSa, in da se vrse diplomatska pogajanja. Vsa stvar pa da ne spada v javnost
Konec vojne na Kitajskem.
Grof Waldersee je bil 11. t. m. gost japonskega cesarja Mutsuhita, ki ga je povabil na svoj dvor ter mu priredil najčast nejSi sprejem. Kakor poroča .Nor t h Cbina Daily News", sta dobila princa čmg in Li-
Med tem je doma v Dolgi vasi Albinu pobegla njegova druga ljubica in nevesta Brigita z nekim poročnikom, ko je bila z Albinom že na oklicih, in Albin je iz obupa vstopil k vojakom. V Trstu se sestane z Rezi ko, in stara ljubezen do nje se mu zopet vname v srcu. Nu, ali kratko je tra jala Rezikina sreča; nakrat sa vzame Bog zna od kod Brigita, katero je njen poročnik pustil na cediiu,-in Rezika izve, da je Brigita nezakonska hči njenega očeta in njena polsestra. In ne samo, da ji pre vzame očeta, tudi Albina ima takoj pri prvem sestanka v svojih mrežah. Brigitina mati se je med tem pripravljala na moži te v s Končnikom, a prav sredi teh priprav dobi pismo od svoje hčere Brigite, da naj pride v Trst, ker ima njen oče Arko Se mnogo denarja, a zdaj je vdoveo in se lahko poroči v drugič. Piše ji: »Dolgo, mislim, ti ne bo delal napotja!... Če ga malo jeziS — in jeziti ga ti znaS — ne bo dolgo tlačil trave ..." Tako piše hči o svo jem očeta, in njena mati jo uboga, pride v Trst, oženi se z Arkotom, a že čez tri tedne piše Končniku v Dolgo vas: „Premišljuj o tem, kako bi se dalo storiti koneo groznemu položaju, v katerem se nahajam Pridi kmalu in ne odlašaj, zakaj jaz ko-
hung čang cesarsko pismo, v katerem sprejema kitajski cesar vse evropske zahteve. Zategadelj se pričakuje, da podpise Kitajska, mirovno pogodbo koncem tego meseca. S tem bo vojna formalno in oficialno končana. Nekaj oddelkov mednarodnega vojaStva pa bo Se ostalo na Kitajskem, zlasti po večjih krajih Vendar se je bati, da začno boksarji iznova napadati miaijone in moriti misijonarje.
Vojna v Južni Afriki.
Gospa Botha je bila pri Krugerju v avdijenci 2 Vi are. Kaj sta govorila, Se ni znano. Splošno pa vlada sedaj že dvom, da bi bila gospa Botha priSIa Krugerja prigovarjat, naj sklene mir ali celo grozit mu, da ga večina vojske zapusti. To so le angleške laži, kajti general Botha s takimi grožnjami in s takim prigovarjanjem ne bo kompromitiral svoje vojne slave- Zdi se, da je prišla gospa Botha docela privatno v Evropo. Naravno pa je, da je Sla Krugerja informirat o stanju razmer. Listi piSejo, da se Aoglija boji pritiska Nemčije, Francije in Rusije, ki bi mogle vsak čas zahtevati, naj se vendar že vojna konča. Radi te bojazni pisarijo sedaj angleški listi o mirovnih pogajanjih in o mirovni misiji gospe Bothe. Angležem zopet silno primanjkuje konj, katere pa je baje že težko dobiti. Lord Mil ner, guverner Južne Afrike, se vrne v kratkem zopet v Kap sta d t, da nadaljuje po naročilu Chamberlaina svojo dosedanjo politiko. Vsaj navidezno Anglija ne sme odnehati, sicer napravi vsa afričanska politika najhujši fiasko, in mora pasti ministrstvo. Zato posredujejo meSetarji, da bi reSili Angliji čast, za mir, ter ponujajo burskima republikama avtonomno upravo, a ne popolne neodvisnosti. Kitchener zopet mol?i Ali je zima vojno ustavila, ali pa imajo Angleži nesrečo Kitchener je prisegel, da bode vojne s septembrom konec, a danes Se nič ne kaže, da bo mogel Kitchener svojo obljubo ispolniti. Oddelek Ben Vi I je ena je zašel Angležem skoraj v past, a je končno vendarle aSel. Blizu Reitza je general £ 11 i o t zgrabil Buče, baje* pod Dewetom, ter jih premagal. Ubil je 17, ujel pa 45 Buro v. Angleži so izgubili 20 mrtvih in 24 ranjencev.
prnim po tebi!" — Končnikpride v Trst, in takoj prvi dan zastrupita z Lacijo Arkota. Iz neprevidnosti se izdasta, in ko začujeta preganjalce za seboj, padeta po nesreči oba v morje in utoneta. — Rezika je že prej odšla v samostan k usmiljenkam. Neki dan jo pokličejo, da bi Sla streč svojemu bolnemu očetu, pri katerem strup, ki sta mu ga za vdala Lucija in Končnik, ni tako brzo deloval, kakor sta mislila. Vendar je popolnoma slab in onemogel in izdahne v rokah svoje hčere. Rezika Se ni prebolela smrti svojega očeta, ko pripeljejo nekega popoldneva večje Število ranjencev z bojišča v bolnico. Med njimi je Albin in tudi on umre pred Rezikinimi očmi. A i to Se ni do vel j, tudi Brigita umre v oni isti bolnišnici. Pobrali so jo s ceste in ona umira., kakor je živela. — Čitalec vidi, da so vsi ti dogodki nekaki čudni .slučaji osode", kakor je rekla Pavlina Pajkova.
Pisatelj je imel namen, pokazati, kako more ostati mlado dekle povsod in vedno poSteno, a svojo tendenco je tako neumetniško in odločno podčrtal, da roman ne trpi le na svoji vrlini sploh, ampak tudi na verjetnosti. Edina Rezika je dobra in blaga, v nji je združil pisatelj vse čednosti in ideale, a da se ta pretirano bela pri-
Z viharja v zavetje.
Roman, spisal Pr. Malo grajski. (Konec.)
M a d tem, ko slavi Rezikina nedolžnost v Trstu tako velike triumfe, ubije ji norčavi Joško doma mater, ravno v Času, ko jo je hotela obiskati. Neka Lenka stopi na pozoriSče in pregovori Reziko, da odide ž njo v Genovo. Lenka je Rezikina daljna . orednica in lastnica zloglasne hiše, kar pa Rezika n« ve, četudi opazi mnogo sum Ijivega Jedenkrat vidi v sobo, kjer je polno mladih deklet, oblečenih v svilo in baržun. Lenka ji reče, da čakajo na službo . . . Rezika stanuje v pritličju in takoj dalje na hodniku so sobe, v katerih se shajajo sumljivi ljudje, a Rezika nič ne vidi in ne sliši in ne sluti, samo vznemirjena je!...
Nu, neposled vendar izide čista iz brlega, zakaj Lenka ima višje namene ž njo. Proda jo nekemu Židu, ki kupčuje z dekleti, in ki jo odvede v Aleksandrijo in tam zopet proda nekemu italijanskemu konzulu. Ona opravlja posel hiSine, pod nebje ji ugaja, gospodar ji je všeč, in ona je jako zadovoljna. Konzul pa postane ne-
strpen, in neki večer jo spravi nekoliko vinjen v svojo spalnico. Reziki konzul ni antipatičen; zdi se ji, da je podoben Albinu, vrhu tega se ji vzbuja strast, neko liko je vinjena, v sobi je polno vonjav, in od vsega tega in od nekakega čudnega strahu se onesvesti. Ali takoj zopet se zave, Se vedno se ji zdi lep in zapeljiv — ali pisatelj jo reSi tudi iz te nevarnosti, kar je vsekakor precej neverjetno, in navaja zato res dober psihološki argument. Konzul je namreč nerođen, njegovo postopanje je surovo in nasilno, in to užali Rezikin ponos in rahločutnost; strežne se in vidi hkrati vse v drugi luči. Pahne ga proč in po daljSem boju se ji posreči uiti. — Do tu je stvar Se precej verjetna in motivirana, zdaj pa pisec poseza nakrat po ču dežih. — Rezika priteče na ulico, kliče na pomoč, in tu se ji pridruži neki mož Slovenec, ki je njen — oče. Njen oče Arko namreč ni umrl, kakor se je domnevalo, ampak je le radi neke drage ženske, Lucije, ostal v Benetkah, od koder se je pozneje preselil v Aleksandrijo, ko sta ga Lucija in njena hči zapustili. Tu je v noči nakrat srečal Reziko, ko je pribegla iz konzulove palače, spoznal je v nji svojo — hčer in po kratkem časa odšel i njo v Trst.
Dopisi.
Iz Hrenovio, 16 junija. Danes je bilo tukaj veliko smeha. To vam je bil cirkus, o katerem staro in mlado trdi, da je bil bolj zabaven kakor dne 30. maja Barnum
6 Bailev v Ljubljani. Reklame ni bilo nič, in to je bilo vzrok, da so se cirkusa udeležili le tisti furmani, ki so bili pri popo-lndanski službi božji. Igralci tudi niso Šotora postavili, vse se je vrSilo pod milim nebom pred cerkvijo. To je bilo tako:
Med službo božjo so imeli mrliča pod zvonikom, da bi ga potem pokopali. Po končani slnžbi božji zasliSijo verniki, ki so bili še v cerkvi, neko stokanje, obupen krik in vrišč pred cerkvijo. Med strahom in trepetom se usujejo iz cerkve in nekateri začno upiti: „0 joj! Mrlič se je zbudil in ušel iz rakve. Poglejte, ga že imajo". In res si zagledal med velikansko gnječo nekaj devic Marijinega druStva, ki so krčevito držale nekoga za precej dolgo, črno brado. Toda, ko bi trenil, ležal je milovanja vredni trpin. Bomf! Borni! si sliSal iz gnječe. Razsrjene device mahajo neusmiljeno po njem, ne glede na kateri del telesa pade trda pest. Ne-nsmiljenke kričijo: Ti si dal nas v .cajtenge", da jemo prepovedan sad!" Bumf! Bumf! Nato pridrvi neka ženica, primaže mu krepko zaušnico: rekoč: „Ti si tisti, ki nam je kaplana odjel." Ubogi črviček se pobere od tal ter začne žngati neki devici, da jo bo tožil. Ali — ne bodi nemaren — devica se mu zakadi v brado, kakor razdražena osa kakemu paglavcu v glavo. Ves ta prizor gledajo možje in fantje od daleč, mahajo z rokami in robci in vse vprek kriči: „Le ga, le ga! Saj ni drnzega vreden!" Pristopi neki starček hoteč ga braniti. Pa dekleta ga obstopijo ter upijejo nad njim: „Poberi se, če ne te slečemo!" Nato pride g. župnik mirit duhove: „Kaj je to, to se ne spodobi, tam imamo mrliča". Po teh besedah se je nekaterim gledalcem Sele razjasnilo v glavi. Sprevideli so, da uboga žrtev ni mrlič, ampak nekdo drugi. Saj so zagledali krsto pod zvonikom. Naposled se stepenemu in strganemu človeku vendarle posreči domov uiti, in bežečega je vse ljudstvo spoznalo:
bil je.....hrenovSki organi s t, kate
rega so s kora priSedSega napadle užaljene device Marijinega druStva. Prva med njimi je bila Johana iz Hrenovic.
Ali je to sad ljubeznivega kaplana, ki se je danes poslovil od fare? No, menda ubogi organist ni prav nič kriv, da je kaplan prestavljen. Tega je kriv jedinole kaplanov fanatizem. Saj je on tisti, ki je sejal nemir, razpor, sovraštvo. On je tisti, ki je povzroSil toliko kletve. Marsikdo je krepko zaklel, prišedši iz cerkve kako nedeljo. On je tisti, ki je za časa volitev hotel videti v neki ugledni osebi samega hudiča ter jo naravnost imenoval hudiča. On je tisti, ki je čez vsako reč, ki mu ni diSala, pobalinsko zabavljal. On je tisti, ki je vernikom na leci lagal, da učiteljstvo krivo poučuje. On je tisti, ki je necega učitelja, ki ima
7 km daleč do fare, iz zakristije zapodil z besedo: „Hodi, le hodi!" ter za njim vrata zaklenil. Kaplan Adolf Knolj je naposled tisti, ki je samo po devetmesečnem bivanju
kazen skoraj brez sence človeških slabosti sveti tem jasnejše in intenzivnejše, dal ji za folijo prave spake ljudij in zna čajev. Njen oče ni samo omahljiv in slab, nego tudi neumen in zloben, zakaj njega kar veseli, kako njegova Brigita zasmehuje dobro, bl8go Reziko, katero je Se malo časa prej postavljal v nebo. Rezikina mati, Meta, je Se najboljše karakterizirana, četudi je precej neverjetno, da se dotlej poštena žena nakrat obesi JoSku, norcu in posto paču, na vrat, ko je vendar Se precej zala in sveža ženska. Albin je žalostna figura, ki omahuje zdaj sem, zdaj tja, kakor ravno zavleče veter; prav nalahko se da zavesti celo v tatvino Lucija je megera, zakaj s kakorSnim cinizmom jemlje svojega nek danjega ljubimca za moža z namenom, da ga čim prej spravi pod zemljo, to je že skoro nečloveško. Njen tovariš Končnik, kateremu je ravno toliko za cerkovnikovo smrt, kakor da bi muha cepnila iz zraka, ji je veren in enak drug. In Brigita in Lenka in vsi ostali ljudje so tako odurni, da je Rezika v tej družbi prava svetnica, kac v takih razmerah seveda ni tako zelo težko.
Realizem in naturalizem sta preplavila literaturo, pisatelji so postili roman-
1 v Hrenovicah kazensko prestavljen v Semič. In to človeče je danes dopoludne ljudi rotilo, da mu nihče ne more očitati, da je v teku tega časa koga s pogledom, z besedo, dejanjem ali kakorkoli si bodi pohujSal. Da g. kaplan, VaSe počenjanje so tudi klerikalci obsojali. Za slovo pa Vam kličemo z VaSimi besedami: .Hodi, le hodi!" Iz srca pa Vam priporočamo, da na svojem novem mestu svojo taktiko spremenite, drugače Vam lahko že danes prorokujemo, da Vam se bo vedno slabo godilo. Veseli pa smo, da smo se Vas znebili, ker odkrito povemo, da nam je veliko za ohranitev sv. vere.
Iz Krope, 16. junija. Za pogorelce so darovali gg. Ažman strojevodja 200 kron, Ažman Poljane 8 kg obleke. Ernestine Ra čič Ljubljana 21 kg obleke, župni urad Nova Oselica pri Gorenji vasi obleke 61 , kg in 10 K, Ana Hofbauer 5 K, gdč. Pader učiteljica 4 K, neimenovan iz Radovljice 4 K, iz Kranja 4 vreče obleke; 3 krompirja Va fižola, 3 Škatle klobukov in obleke po J. Ovčjak 4 zavitke obleke, Tomaž Vari 40 K, Matija Pire fil. 10 K, Berta Triller obleke 5 kg, Flis generalni vikar 20 K, J. Karlin župnik 20 K, Franc Krek žup. 10 K, Fr. Jarc žup. 10 K. J. Bernard kaplan 10 K, Stranje pri Kamniku 50 K, Ured. Slovenca 162 K, Valentin Oblak kap. 5 K, Janez Wieser dekan v Velikovcu 40 K, iz Borovelj c. kr. kontrolor A Žvan 20 K, župnik 4 K, davkar 4 K, Prohlin 2 K, GrajSčina v Radovljici 20 K, Fr. Omersa 50 K, M. Jeriha kan. 20 K, župnija Stari trg 60 K, Jos. Zupan žup. v Dolini 20 K, Karol Lnkmann, Sava 100 K, J, Levičnik naduč. obleke 10 kg, Iv. BrinSek obleke 12 kg, Posojilnica v Radovljici 200 K, Omizje v Mantovi 1.60 K, Dolenc 1 K, JelovSek župan 4 K, dr. Fur-lan 2 K, Flis 2 K, Bender 2 K, Hribar 2 K, Gruden 2 K, Šetinc 2 K, Hočevar 3 40 K vsi iz Vrhnike. Emil Guštin učitelj Jesenice 1120 K, Janko Škrbineo, nadučitelj ViSnja-gora 8 60 K, .Narodna tiskarna" tiskovine Ana Guzelj 500 kg. krompirja J. Primožič žup. Gorice 8 K, M. Leben profesor 10 K, ces svetnik J. Murnik 25 K, J. Fabijan 100 kg riža 700 kg krompirja. Za odbor: Jos. KoroSec.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 18. junija. — Klerikalci In dežel nozborske volitve. Od jako verodostojne strani čujemo, da so imeli klerikalni prvaki včeraj popo-ludne v Ljubljani zaupen shod, na katerem so sklepali o kandidatih za prihodnje de* želnozborske volitve. Sklenili so, da izmed sedanjih dež. poslancev župnika Sch wei • gerja, župnika Ažmana, kanonika Kaj diža, dr. Papeža, župana JelovSka, potem Modioa in Zelena ne bodo več kandidirali. Na njih mesta bodo kandidirali dr. ŠusterSič, dr. Sohweitzer, dr. Brejc, dr. Krek, Vencajz, župan Belec v Št. Vidu in učitelj Jaklič iz Dobre-polj. Poslanca KoSaka so pač vpraSali, če hoče Se kandidirati, ali on se Se ni odločil. Ta lista pač ni popolna, saj je znano, da bo kandidiral tudi Pogačnik. Ali vzlic tej nepopolnosti je lista novih kandidatov za-
tične gradove in posegli v življenje. Tud1 najkonservativnejSe stranke so se morale pokoriti novi smeri. Sedaj ne velja več, opisovati rajske razmere in nebeške ljudi, slabo in grdo se ne more utajiti. Ali znali so si pomagati; zlo naj bo le okvir čednosti, črni okvir, v katerem se bela čednost vidi tem lepSa. In niso pustili samo dobrih in slabih ljudij, ne, iz dobrih so na pravili angelie, iz slabih pa peklenščeke. Tako je nastala ona čudna zmes idealizma in naturalizma, ki je pa literarno omikanemu čitatelju naravnost neužitna.
Tudi roman Malograjskega je ustvarjen po tem receptu, kar se mora le obžalovati, zakaj pisatelj ima prijeten, lahek slog in mnogo finega psihološkega čuta. Ako bi se bil držal lepe srede, postal bi bil njegov roman res umetniSko delo, tako je le neverjetna, tendenciozna, nemotivirana, s slučajnostmi napolnjena „interesantna* povest, kakorSnim pravijo Nemci .span-nend", povest, v kateri se zrcali življenje tako neistinito, kakor v onih izbočenih in izkrivljenih ogledalih, v katerih ima človek zdaj Široko zdaj dolgo lice, nikdar pa ne pravega svojega obraza.
Zofka Kvader.
nimiva, kakor je zanimiva lista tistih do sedanjih posl., ki ne bodo več kandidirali, kajti iz teh list se razvidi, da hočejo klerikalci iz deželnega zbora odstraniti ravno svoje najdostojnejSe može, kakor JelovSka, Modica, Kajdiža in Papeža, na njih mesta pa da hočejo spraviti nekaj prav — čudnih elementov.
— „Slovenski List" obsojen. Ko je pri letošnjih dopolnilnih volitvah v občinski svet trnovski župnik Ivan Vrhovnik v drugem in tretjem razredu oddal svoj glas za kandidate narodne stranke, očital mu je „Slov. List", da je kot katoliški župnik glasoval za protestanta, lekarnarja Trnko czyja ter pristavil: .Res Čeden katoliški župnik! In potem se ta človek čudi, da ga značajni Trnovčani ne marajo!" G. župnik Ivan Vrhovnik predlagal je radi tega obrekovanja pri tukajšnjem deželnem sodišču proti odgovornemu urednika .Slov. Lista", Ivanu Jakopiču, uradno preiskavo. Ker se je pa Ivan Jakopič zagovarjal, da je prišla inkriminovana notica brez njegove vednosti v list, imel se je danes pri tukajšojem okrajnem sodišču zagovarjati samo zaradi tiskovnega prestopka zanemarjenja dolžne paznosti. Poštenjaki okoli .Dihurja" imajo pač pogum, krasti čast in poStenje obče-spoStovanemu in priljubljenemu trnovskemu župniku. Ako se jih pa tira pred sodišče, kjer imajo priliko dokazati svoje obdolžit ve, potem pa zlezejo strahopetno pod klop in se izgovarjajo, da o ničemer nič ne vedo. Razprava je dognala, da je .Slov. List" z lažnjivimi obdolžitvami sramotil g. župnika Vrhovnika ter ga izpostavil javnemu zaničevanju. G. Vrhovnik namreč niti volilec ni v prvem razredu, kjer je kandidiral lekarnar g. Tornkoczy in je že zategadelj nemogoče bilo, da bi bil oddal svoj glas za odbornika nemSke protestantske občine. Sodnik obsodil je potem urednika .Slov. Lista" radi prestopka tiskovnega zakona v globo 40 K in povračilo pravdnih stroSkov.
— Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko imela je včeraj popolndne v mestni dvorani pod predsedstvom zborničnega predsednika g. J. KuSarja plenarno sejo, v kateri se je med drugim posvetovala o proSnji prvega zborničnega tajnika g. cesarskega svetnika Ivana Munika za trajno umirovljenje. Poročevalec bil je g. podpredsednik Klein, ki je v odsekovem imenu povdarjal velike zasluge gospoda cesarskega svetnika za razvoj industrije trgovine in obrta na Kranjskem ter izjavil da se zbornioa proSnji ne more protiviti, pač pa mora izreči obžalovanje nad izgubo tako izvrstne delavne moči; zbornica Šteje si v prijetno dolžnost, da gospoda- tajniku Murniku, ki od leta 1866. opravlja posel zborničnega tajnika, tem povodom izreče najtoplejšo zahvalo za uspeSno delovanje. Zbornica je predlog poročevalca soglasno odobrila ter vstregla prošnji za umirovljen je, ob enem pa z veseljem pozdravila izjavo g cesarskega svetnika, da hoče tudi v prihodnje s svetom in dejanjem v zbornici sodelovati zlasti v onem oddelku, ki se ima ustanoviti v povzdigo obrta, industrije in trgovine. V zahvalo imenovala je zbornica g. tajnika Ivana Murnika dopisu jočim članom ter sklenila, da se njegova slika obesi v zbornični pisarni; posebna deputacija izroči mu diplomo ter mu v imenu zbornice izreče zahvalo. Po predlogu istega poročevalca imenovala je zbornica potem soglasno dosedanjega drugega tajnika in vodjo tajništva g. dra. Viktorja Murnika definitivno za tajnika ter sklenila, da se služba provizoričnega kon-ceptnega adjunkta takoj razpiSe. Vdovi bivSega pis. sluge Bajca dovolila se je odpravnina 200 kron. O proSnji g. D. H. za tiskarsko koncesijo poročal je zbornični svetnik g. Lenarčič ter v imenu odseka predlagal, naj se proSnja s priporočilom predloži c. kr. deželni vladi. Po daljši debati obveljal je predlog g. Baumgart-nerja, da se v tej zadevi poizve mnenje druStva tiskarjev za Kranjsko. Prizivu kranjske industrijske družbe proti prepisa zbornične doklade za leto 1900 od plavža v Skednju pri Trstu se je deloma ustreglo. V tajni seji posvetovala se je zbornica o načrtu splošnega carinskega tarifa za Avstro • Ogrsko, katerega je predložil redakcijski odbor združenih trgovskih in obrtniških zbornic in osrednje zveze industrijalcev. Načrt predloži se s priporočilom o. kr. trgovinskemu ministrstva, dunajski zbornici pa se sporoči, da tukajšnja zbor-
nioa pritrdi predlogu, naj se osnuje centrala za pripravljanje trgovinskih pogo deb. ProSnja občine Škocjan za dovolitev treh novih živinskih samnjev odstopi se s priporočilom c. kr. deželni vladi, neka prošnja za izpregled sposobnostnega dokazila za pekovski obrt pa se odkloni O nameravanih oglednih certifikatih za po-Siljatve manjSih množin mesa izjavi zbor niča, da istih ne more priporočati, ker bi ovirale promet. Konečno predlagal je zbornični svetnik g. Lenarčič, naj se vladi izreče zahvala za trudapolno delovanje glede investicijske predloge ter naj izjavi svoje veselje na uspešnem delovanju državnega zbora v zadnjem zasedanju. Oba predloga bila sta soglasno spreieta. Potem pa je predsednik ob petih popoldne zaključil sejo.
— „Slovenska Matica" je imel vče raj sejo, v kateri je bil g. ravnatelj Leveč zopet izvoljen predsednikom. Prvim pod predsednikom je bil izvoljen g Grasselli, drugim podpredsednikom g kanonik Suš ni k; blagajnikom g. dr. Stare, za kjučarja pa gg. dr. Požar in dr. Lesar. Na mesto g. S. Stegnarja, ki se je odborništvu odpovedal, je bil poklican v odbor gosp. dr. ZbaSnik. V književni odsek sta bila kot nova člana izvoljena gg dr. ZbaSnik in F. S Finžgar. Pred sejo je g Grasselli v imenu odbornikov čestital predsednika g. Levcu na njegovem imenovanju učite-Ijiškim ravnateljem. Gosp. H obad u je odbor pismeno čestital na njegovem imenovanju deželnim šolskim nadzornikom.
— Zdravniška zbornica kranjska. Zdravniški minimalni tarif, katerega je sklenil dne 26. aprila t. 1. shod zbornično obveznih zdravnikov, odobrila je zdravniška zbornica kranjska v svoji seji dne 30. maja t. 1. Našim sedanjim razmeram primerno sestavljeni tarif obstoji iz 2 delov, prvi veljaven za mesto Ljubljano, drugi pa za ostalo deželo Kranjsko. Društvo zdravnikov na Kranjskem sprejelo je tudi te določbe v polnem obsegu. Zdravniška zbornica kranjska priporoča tedaj vsem zdravnikom, da se ravnajo pri sestavi zdravniškega honorara vsaj po določilih tega minimalnega tarifa; na ta način doseže se popolnoma lahko enotno postopanje. Sosebno bo mlajšim kolegom, ki še le vstopijo v prakso, s tem gotovo ustreženo. Koj ko bo tiskan tarif, razpošlje ga zbornica vsem zdravnikom. Vsled pogodbe zbornice z za varovalnicami zoper nezgode pcšlje cd sedaj naprej zdravnik naznanilo o poškodbi in konečno spričevalo direktno dotični zavarovalnici, ter nima poškodovani pri tem ničesar več opraviti. Zavarovalnica bo norira za to zdravnika sama in sicer po 3 krone za vsako spričevalo (naznanilo in konečna izjava) = 6 kron. Zdravniki se 3 tem opozore, naj se v vsakem takem slučaju ravnajo po določilih te pogodbe.
— f Josip Murn. Danes ponoči je po dolgi in mučni bolezni zatisnil svoje oči na istem stanovanju v stari cukrarni, kakor pred dvema letoma pesnik Kette, prijatelj in tovariš mu, g. Josip Murn Aleksandrov. Blagi pokojnik je bil rojen 4. marca 1879. leta v Ljubljani, bil vzgojen v Mari-janišču, z maturo dokončal gimnazijske Studije, in bil zadnji čas vpisan na juridični fakulti v Pragi. Kot gimnazijalec je že začel pisateljevati, osobito pa, ko je i topil v kolo dijaškega društva .Zadruga". Kette, Zupančič, Cankar in drugi so mu bili zvesti tovariši zadružani, in so po svoje vplivali na pesniški razvoj nadarjenega mladeniča. Svoje duševne proizvode je priobčeval v .Slov. Narodu", v .Slovenki" in v drug'h časnikih, osobito v .Ljub. Zvonu". Kal bo lezni je nosil seboj že od gimnazijskih let. Stanje se mu je v dunajskem ozračju še poslabšalo, in zadnja leta je propadal vidno. Spričo plemenitosti raznih rodoljubi in rodoljubov v svoji bolezni ni pogreSal ničesar. Ranjki Murn je bil bremenit in izredno odkrit značaj, dobrodušen in zvest tovariš. Zopet je prominul iz redke vrste naših mladih pesnikov nadarjen mladenič, in pogre-fiali bodo prijatelji razvoja slovenske literature Josip Murna Aleksandro /a! Blag mu spomin in lahka mu zemlja domaČa!
— Naglica ni dobra. Iz Tržiča se nam poroča: .Slovencev" tržiš ki resnico ljubni poročevalec je z veliko slastjo priobčil v .Slovencu" novico, da so v Tržič poslane broSure o žlindri romale nazaj v pekel — .Narodno Tiskarno". Mož se je prenaglil! BroSure niso romale nazaj, ampak med ljudstvo, katero jih z ve*
likim zanimanjem čita in se silno čađi, daje ta slavljeni in mogočni klerikalni general, iz katerega celo sv. Dah govori, postal doktor Žlindra. Je že tako, ako se preveč posluša in občuje s tercijalkami, in pa naglica tudi ne pride vedno prav.
— Promocija. Jutri bo na dunajskem vseučilišču prrmoviran doktorjem prava g. Rado KuSej, c. kr. avskultant pri de želnem sodišču v Celovcu, rodom Slovenec iz Gorotana Čestitamo!
— Poročil se je gosp. Ivan Rihar, posestnik in trgovec v Logatcu, z gospč. Franjo GostiSa. Čestitamo!
— Primarij dr. V. Gregorič odložil ]% vodstvo sanatorija „Leoninum*. Even tualna vprašanja o sprejemu itd. naj se torej njemu več ne pošiljajo.
— Na Triglavu sta bila minuli teden gg. M Ž e b r e in I. M1 a k a r.
— Training na dirkališču. Nekateri brvatski dirkači (iuristi) ostanejo cel teden tu, da se za prihodnjo dirko še bolje trenirajo. Vsi vozijo jako dobro in že sedaj se z našimi dirkači prav zanimivo bijejo. Večkrat je training zanimivejši od prave dirke, ker tu je možno natančno spoznati, zmožnost vsakega dirkača posebej; zato pa je v drugih krajih pri trainingu vedno polno gledalcev. Pravilen training bode vsako večer od 5. ure naprej in je pristop k trainingu dovoljen le proti vstopnini 10 h. za osebo in večer. Vstopnice se dobivajo le pri blagajni na dirkališču. Za cenj. igralce „Lawn Tennis* prostorov pa in za člane kluba slovenskih biciklistov 3LjubIjana", se je za ta čas določil vhod pri glavnih vratih sredi klubove dvorane.
— Iz Goč na Vipavskem se nam piše: Pri občnem zbori bralnega društva „Triglav* s sedežem na Gočah, je bil izvoljen predsednikom g. A v g. Ž g u r. podpredsednikom g. Alojzij Ferjančič, tajnikom g. M. KreČič, blagajnikom gosp. I. Jabčič, odbornikoma g. P. Vidrih in g J Živ i c.
— Iz Št Jerneja se nam piše: Dne 16. t m. popoludne po 1. uri je upepelil ogenj jedino hišo kmetice Urše Hudoklin iz Gornje Starevasi St. 27, občina Orehovica na Dolenjskem. Nevarnost za vso vas bila je velika, ker je hud zahodnik bril. Komaj aatanovljena požarna bramba orehovška, je bila v nekaj minutah na lici mesta, ter s svojo brizgalno v pol uri omejila požar na omenjeno hišo. Vsa hvala vrlim gasilcem, ki so pri prvem požaru pokazali, da so vse-skoz kos svoji nalogi. Po tem požaru je tudi najhujši nasprotnik našega gasilnega društva spoznal veliko potrebo in korist take organizacije. — Brez požarne brambe bi bila danes Gornja Staravas prah in pepel. Vsa čast gg. Josipu in Karolu Rudežu, nad-učitelju Benedičiču in županu Potočarju, ki so nam zasnovali prepotrebno gas. društvo.
— Deželni zbor štajerski je imel včeraj svojo prvo sejo. Slovenski poslanci 3e je niso udeležili. Znani razgrajač Walz je koj v tej seji začel rogoviliti. Najprej je proglasil, da so vsi sklepi dež. zbora, kar jih je storil glede deželnih železnic, bili neumni. Tej kritiki v stvarnem oziru ni ugovarjati, kajti z deželnimi železnicami so jo na Štajerskem korenito zavozili. Od želez-aio je prešel posl. Walz na slovenske poslance. Rekel je, da njih odsotnosti ne obžaluje, ker ni nikako veselje, sedeti pri isti mizi z ljudmi, ki so storili ,den be-kannten Raubzug" v Celje. Spoštovani VValz menda ne ve, da so vlogo tolovajev v Celju vedno igrali nemški kultu-ronosci.
— Nazadovanje na Štajerskem. Ve-Jika vseskoz slovenska občina Sv. Krištof pri Laškem trgu je prešla v nemškutarsko oblast. Slovenci, ne posvetni ne duhovni, se niso brigali za te volitve; celo iz Celja se ni nihče brigal za to stvar. Nemci 3eveda so se dobro pripravljali; na zadnje so kmetske volilce povabili še na zajutrek in jih končno res ujeli v svoje zanjke. Take sadove rodi tista toli hvalisana sloga na Štajerskem. Glavni uspeh te sloge je, da vse spi, posvetnjaki in duhovniki, in da ni nikogar blizu, kadar sovražnik ljuliko seje. Ce se Slovenci ne vzdramijo, in če ne bodo začeli energičneje postopati, znajo izgubiti tudi Št. Peter v Sa vinski dolini, na čigar pridobitev se nemška stranka Že skrbno pripravlja. Seveda se bo potem vpilo, da je krivo tega nazadovanja samo liberal-stvo, katerega mej štajerskimi Slovenci še 3U'Č ni, ki pa je vendar postalo deležno
časti, da ze nanj izgovarjajo vsi tisti, da hovniki in posvetnjaki, ki leže na medvedovi koži in stokajo, da se mora sloga ohraniti, četudi Nemeo mej tem zavzema postojanko za postojanko.
— Istrski deželni zbor. Deželni glavar je poslal vsem poslancem naznanilo, da je sklican deželni zbor. Hrvatski in slovenski poslanci so dotična pisma vrnili neodprta, ker je bil naslov pisan v laškem jeziku.
— Glas Iz občinstva. Vodstvo za zgradbo električne železnice, katera znači zopet napredek za Ljubljano, je že davno izvršilo vsaj v večini mesta polaganja relaov in potrebno tlakovanje s porfirovimi kockami. Nekaj pa se je prezrlo in to so tlakovani prehodi na raznih krajih. Naravno je, da bi se bili isti morali takoj po izvršenem delu zopet postaviti v prejšnji stan. Ker pa se to še zdaj ni zgodilo, in mora občinstvo hoditi po blatu čez na pol razrušene in še ne popravljene prehode, opozarjamo merodajne kroge na ta nedostatek, proseč, da se ta nedostatak kmalu odpravi. Isto velja tudi o asfaltovem trotoarju v Špital-skih ulicah, ki ga je močno poškodovala plinova tovarna, ko je pokladala nove cevi, oziroma izkopavala stare.
— V naših drevoredih, zlasti v .Zvezdi", bi bilo nujno potrebno, da se spodnje veje postrižejo ali odstranijo, in sicer iz ozirov na občinstvo. Spodnje veje so zelo nizke, tako da bodo bolj vzraali ljudje kmalu v zadregi, kako priti skozi drevored. Zlasti z dežniki jim je to jako težko. Morda bi kazalo, da se stvar nredi tako, kakor v drevoredu od južnega kolodvora k Dunaj ski cesti.
— Mrtvoud. Danes ponoči našli so pasantje v Kolodvorskih ulicah poleg ljudskega kopališča na tleh ležati neznanega človeka. Obvestili so o tem policijo, in ta je poklicala zdravnika, da je šel neznanca ogledat. Zdravnik je konstatiral, da je ne znanec od mrtvouda zadet in je odredil, da so ga prepeljali v deželno bolnico. Predno pa se je neznaneo pripeljal v bolnico, je med potjo umrl. Truplo so prepeljali v mrtvašnico k sv. Krištofu. Konštatovalo se je, da je neznanec Ivan Abram, lesni trgo veo iz Trsta.
— Ob srebrno uro je prišel v neki gostilni na Radeokega cesti kamnosek Iv. L. Bil je pijan in ne ve, ali mu je bila vzeta ali jo je izgubil.
— Veseli kosci. Posavski fantje so danes ponoči po Bleiweisovi cesti in po Nunskih ulicah tako upili in vriskali, da je bilo policiji preveč in je tri zaprla.
— Neprijeten gost. Zidar F. T. je včeraj popoludne v neki gostilni v Vegovih ulicah z nožem grozil gostom. Poklicali so policaja, da ga je odstranil.
— Zaradi frakeljna šnopsa sta se sprla v neki gostilni na Dolenjski cesti dva hlapca in se stepla. Morala sta oba v zapor
— Izgubljene stvari. V stolni cerkvi je izgubila zasebni ca O. pl A. srebrno žensko uro s kratko verižico.
* Car v Marijinih Toplicah. Kakor javljajo iz Marijinih Toplic, namerava priti tjakaj avgusta meseca ruski car k slav nostnemu blagoslavljenju ruske cerkve, katero so dozidala pred kratkim na kra snem gričku ob gozdu Marijinih Toplic. Ako car ne bode mogel priti, pa se vsaj veliki knez Vladimir gotovo udeleži te slavno&ti. Knez Vladimir je tudi daroval svoj čas veliko svoto denarja za zidanje ruske cerkve v Marijinih Toplicah.
* Strašen zločin. .Agram. Tagblatt* poroča sledeči strašni dogodek iz okolice Knina v Dalmaciji. Neki kmet, čegar imena list ne imenuje, je gnal pred nekaterimi dnevi s svojo hčerjo na trg dva vola, katera je prodal za 250 gld. Na poti domov pa je izročil denar svoji hčeri, da ga spravi, ter ostal slučajno nekaj korakov zadej. V tem trenotku so napadli neznani lopovi kmeta ter zahtevali denar. Mož je zatrjeval, da ga nima, a roparji so ga davili tako dolgo, da je izdihnil. Hči je tekla prestrašena po cesti dalje ter vsa zasopljena in smrtno utrujena pribežala do neke koče, kjer je prosila tam bivajočo žensko, naj jo skrije. Ženska jo je navidezno skrila ter ji rekla, naj ostane tudi ponoči pri njej, češ, da v temi ni varno hoditi domov. Ali morilci in roparji so bili baš stanovalci tiste koče, in dotična ženska je bila ž njim v soroda.  In roparji so se vrnili domov ter
sklenili, da dekle ponoči umore. Dekle je Šlo spat v posteljo k hčerki enega izmed roparjev. Legla je na desno stran. Ponoči pa je roparjeva hčerka vstala in šla pit vodo. Vrnivši se, se je vlegla na desno, tujka pa se je pomaknila na levo. Kmalu nato je začula v temi korake; prišli so roparji ter zgrabili roparjevo hčer, ker so mislili, da leži ondi tujka. In roparjevo hčer so zadavili in jo vrgli v peč. Med tem ko so roparji po obleki iskali denar, pa je tujka v srajci pobegnila ter ušla. Srečala pa je orožnike in fiaančno stražo ter jim ovadila vse. Orožniki so roparje zgrabili in odvedli v zapor. Takrat šele so zapazili lopovi, da so umorili in zadavili domačo hčer in ne tujke!
* Afera treh oficirjev. .Bozener Ztg.* poroča o neki aferi, katero so imeli trije častniki, ker se niso hoteli umakniti 8 svojo aiizo iz dvorane neke restavracije, kjer je priredilo bicikliško društvo .Bozen" svoj plesni venček. Dejali so, da imajo povsod pristop ter da se ne puste odganjati, četudi ni so bili povabljeni Šele po dolgem pregovarjanju so se umaknili v stransko dvorano, kjer so sedli s čepicami na glavi k mizi. Metali so v dame konfeti, jeden izmed njih pa je šel celo a čepico na glavi v plesno dvorano. Predsednik društva je pozval iznova častnike, naj se odstranijo, češ, da je družba privatna in imajo pristop le povabljenci, častniki pa so na to grozili predsedniku, da ga pozovejo na dvoboj. Šli so potem celo v dansko garde robo, kjer se je jeden izmed njih s kril. Končno so se vendarle odstranili, a na kolodvoru so si v posebnem vlaku društva „Bozen* v kupeju I razreda, ki je bil reserviran za dame, slekli čevlje, odlo ždi zavratnice ter odpeli suknje. Na noben način se niso hoteli umakniti iz kupeja, šele železniški uradnik jih je prisilil, da so se odstranili; vojaški uradnik, ki je bil mej njimi, se je pa vendar hotel peljati z družbo, silil je nazaj ter padel dvakrat s stopnic vlaka na tla. Vlak se je začel že pomikati, a so ga morali zopet ustaviti, da je mogel pijani častnik zlesti zopet na vlak. V Bolcanu zbuja ta afftra velik škandal. Vsi dunajski listi imajo obširna poročila.
* Prikazen prve žene. Nedavno se je hotela ločiti žena nekega posestnika v Kentu na Angležkem od svojega moža, ker se jej je baje prikazala ponoči njegova prva soproga, katera jej je povedala, da jo je mož umoril ter da tudi njo Čaka isto. Sodniki so se seveda smejali povodu, vsled katerega se je hotela žena razporočiti. Morda se ji je prikazala le kaka ženska, ki bi bila rada — tretja žena kentskega posestnika!
Telefonska in brzojavna poročila.
Zadar 18. junija. Deželni zbor se ni mogel otvoriti, ker na prvo sejo ni došlo toliko poslancev, kolikor jih je treba za sklepčnost.
Gradec 18. junija. Godba bosanskega polka je včeraj prvič po izgredih 1. 1898., javno svirala. Nemški dijaki so žvižgali in demonstrirali. Več razgrajačev je bilo aretiranih.
Dunaj 18. junija. Cesar se je danes zjutraj povrnil s potovanja na Češko sem.
Dunaj 18. junija. Lueger je imel zopet velik govor zoper Vsenemce in socijalne demokrate. Dolžil je prezidenta Vetterja, da je kriv ostrih napadov na krščanske socialiste.
Praga 18. junija. Uradni list prijavlja cesarjevo lastnoročno pismo na grofa Coudenhovea, v katerem izreka cesar upanje, da se pri važnih gospodarskih zadevah srečno pripravljena sprava mej Čehi in Nemci doseže.
Petrograd 18. junija. Carica je povila zopet hčerko. To je četrta hčerka carske dvojice. Prestolonaslednik ostane torej še vedno carjev brat.
London 18. junija. Kitchener poroča, da je bil oddelek njegove vojske, broječ 250 mož, pri Willmanrustu, 20 milj južno od Middelburga, od Burov napaden in poražen. 2 častnika in 16 vojakov je bilo ubitih, 4 častniki in 38 vojakov je bilo ranjenih, 2 častnika in 50 vojakov je uteklo, druge pa so Buri ujeli.
London 18. junija. Kriiger se je že po razgovoru z gospo Botho napram raznim političnim osebam izrazil, da bodo Buri vojno brezpogojno nadaljevali, dokler se ne zagotovi popolna neodvisnost burskih republik. Iz tega se sklepa, da je bilo posredovanje gospe Botha brez uspeha.
Narodno gospodarstvo.
Ali pomaga streljanje zoper točo ?
(Konec.)
Trditev, da pada toča v dolgih črtah v oddelkih, presledkih in le na gotovih krajih, je tudi popolnoma dokazana. Naj si bo pa kakor hoče, čudno je le, kako da se mora toča stresti ravno in le v tisto luknjo, kjer ni strelišč in je miren zrak. Ali n*j se to res le kot sločaj smatra? — Tu je dvoje mogoče in sicer: 1. Ali streli poženejo nevarne oblake (s točo napolnjene ne mcremo imenovati, ker po trditvi meteorologov učenjakov, se napravi toča nad tistim mestom, kjer se vsnje) v mirno atmosfero in se nad tem krajem toča napravi, ali pa 2 streljanju pomaga. To je problem, ki čaka ugodne in jasne rešitve. To pa zahteva skušnje in opazovanja še mnogih let.
Letos se je na predlog ravnatelja dr. Pernterja vpeljala kolikor možno natančna kontrola glede nastopa in izida neviht v vseh vinorodnih krajih na Kranjskem. V kakšni visočini da plavajo nevarni, točo-nosni oblaki, je tudi bržkone še vprašanje časa.
Praktiki, med temi omenjam spet v tem oziru merodajno osebo g dr. J. Voš-njaka, trdijo, da plavajo točonosni oblaki v visočini 600 do 800 m, meteorologi pa trde, da plavajo taki oblaki 3000 do 5000 m visoko. Gosp dr. Vošnjak je gledal iz 800 metrov visokega kraja in je bil priča, ko se je vsa dolina pod njim v visočini 600 m s temnimi oblaki pokrila; bliskalo je in grmelo ter je toča iz teh oblakov močno sipala, dočim je bilo nad temi oblaki naj-krasnejše vreme. To navedem le kot praktičen vzgled.
Po dosedanjih, sicer še nezrelih in večinoma tudi prepovršnih izkušnjah, se lahko sklepa, da pri sistematičnem streljanja, je v naših krajih toča sipala le pri abnormalnem nastopu nevihte. Če se nam pa posreči, da moremo obvarovati naše vinograde pred točo 4 do 5 let razpored, moramo biti s tem uspehom popolnoma zadovoljni, kajti pomisliti treba, da posledice hude toče se ne čutijo samo v dotičnem letu, marveč še naslednje, in če se s po toči poškodovanimi trtami pravilno ne ravna, celo več let.
To govori tudi, da je bolje nadaljevati s strelnimi poskusi, dokler ne narastejo preveliki stroški, kakor misliti na zavarovanje proti toči. Ker varuje vsako strelišče 100 ha ali 1,000.000,01* vinogradov, pride pri sedanjih razmerah na vsak ha in vsako leto, po 4 do 6 kron režijskih stroškov ; v teh stroških so zapopadeni razun vseh drugih izdatkov za smodnik, strelca, zavarovalnino itd., tudi amortizacija strelne kolibe in nastavka na 10, topičev i. dr. pa na 25 let. Ako pa toča enkrat potolče, napravi na teh 100 ha 100.000 do 500 000 K škode.
Na podlagi dosedanjih izkušenj moramo se le na naslednje opirati:
1. Strelišča ne smejo biti več kot l1 4 km zračne Črte eno od druzega oddaljena.
2. Čim nižje je strelišče postavljeno, tem višji morajo biti nastavki, in toraj proporcionalno tudi večji topiči; na visokih hribih pa zadostujejo manjše strelne priprave z manjšimi množinami smodnika.
3. Streljati se mora, ko so preteči oblaki še daleč od strelišča, posebno pa če se isti strelišču naglo bližajo.
4. Streljati se mora v gotovih presledkih, redno menjaje s sosednjimi strelišči, tako da zrak vedno v nemiru ostane.
* •
To je toraj rezultat in podlaga dose danjim eksperimentom, na katere se moramo pri streljanju zoper točo opirati. Do kakšnega končnega cilja nas pa še prive-deta teorija in praksa — vederemo.
Fran Gombač, dež. potov, učitejj za Kranjsko.
Ceneno domače zdravilo.  Za uravnavo in
ohranitev dobrega prebavljanja se priporoča raba mnogo desetletij dobro znanega, pristnega ,,Moll-ovega Seidlitz-praika", ki se dobi za nizko ceno, in kateri vpliva najbolj trajno na vse tež-koče prebavljenja.   Originalna škatljica 2 K. Po
{>ostnem povzetju razpošilja ta prašek vsak dan ekarnar A. MOLI,, c. in kr. dvorni zalagatelj na DDNAJI, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 1 (2—9)
30.000 kron je glavni dobitek (on-rordla-lot«*rlJr. Opozarjamo svoje čast. čitatelje, da bode srečkanje nrprekllcno dne »«. Junija *»©!.
Tinktura zoper kurja očesa
-gotovo najbolji« sredstvo -
za hitro odpravo kurjih očes, trde kože itd.
Stekleničica z rabilnim navodom 25 kr.
Dobiva se v (37—24)
deželni lekarni „pri Mariji Pomagaj"
HI. I^riiMleK-a ▼ IJublJani.
Jako praktično na potovanju. (2638-7) Ne pogrešljivo po kratki vporabi.
Preskušeno po zdravstvenih oblastvlh.
. , Spričevalo Dunaj. 3. julija 1887
m
neobhodno potrebna
Dobro sredstvo za snaženje zob ne sme imeti debelozrnatih tvarin, ki skripljejo med zobmi in razpraskajo email, kakor je to običajno pri mnogih zobnih praških. Za racijonelno varovanje zob se je že več let uvedeni Kalodont najbolje izkazal, ker vzdržuje zobe, ne da bi jih kaj poškodoval) čiste, bele in zdrave.
Meteorologično poročilo.
Viiina nad morjem 306-2 m. Srednji tračni tlak T36-0 mas.
Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je gospod
Josip Murn
stud. jur.
po dolgi in mučni bolezni, v 22. letu svoje dobe, previden s svetotajstvi za umirajoče, danes ponoči ob 2. uri mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb predragega rajnkega bode v sredo, dne" 19. junija 1901, ob 6. uri popoldne iz hiše žalosti, Ambrožev trg št. 3.
Maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi sv. Petra v Ljubljani.
dne" 18. junija 1901.
(1296)
V Ljubljani,
Žalujoči ostali.
Zahvala.
Za mnogoštevilne dokaze odkritosrčnega sočutja povodom bolezni in smrti nepozabljene nam žene, oziroma matere, hčere in sestre, blagor, gospe
Irme Lilleg roj. Pour
kakor tudi vsem čast. udeležencem pogreba z Vrhnike in iz Ljubljane, osobito c. kr. glavni davkariji ter prečastiti duhovščini, izrekati tem potom najiskre-nejšo zahvalo (1305) žalujoči rodbini
MJMMMm fjj-M™ oni*.
		Štanjel g P		
.luni	čas opazovanja	baro- |p> metra 3 * v mm.: £J	Vetrovi	Nebo   IIJ
				r*
17 j B. svečer
18 j 7. ajntraj ! 2. popol
734 3
7341 7330
12 4 si. svzhod skoro jas.' g
9 4 brezvetr. | megla j ? 131 p.m.szah.
dež
Srednja včerajšnja temperatura 144*, nor-male: 18 0°.
Dunajska borza
dne 18. junija 1900.
Skupni državni dolg v notah   .... 98 25
Skupni državni dolg v srebru .... 9805
Avstrijska zlata renta....... 118 —
Avstrijska kronska renta 4°/0  .... 95"75
Ogrska zlata renta 4%....... 118 —
Ogrska kronska renta 4s/„..... 92 75
Avstro-ogrske bančne delnice   .... 1671'-50
Kreditne delnice......... 663 75
London vista.......... 239 80
Nemški državni bankovci za 100 mark. 117'50
20 mark   ............ 2350
20 frankov............ 19 05
Italijanski bankovci........ 90 90
O.Jkr. cekini........... 1132
Čudež iz Švice.
Podpisana firma pošlje vsaki oacb>, kateregakoli stana proti poštnemu povzetju za ceno, kakor je še ni bilo v trgovskem svetn, to je za samo
2 broni 60 vin,
carine prosto, izvrstna, 24 nr točno idočo
Pa3r~uro~3Sg
s triletnim jamstvom. Vrhu tega dobi vsafc naročitejj elegantno, fino faconirano verižico brezplačno priloženo. Ako bi ura ne ngajala, se jo piemtni ali pa se vrne denar. Pošilja te ure jedino le       (1287—2)
zastopstvo za švicarske ure v Krakovu 2,
poštno predalo št. 29.
Predzadnji teden!	Glavni dobitek ^ron 30 000mimii	
Concordia-srečke J# 0. a 1 krono		prlporora (1083—14) MAYE>R
Na Starem trgu štev. 20
se bode od srede, 19. junija, naprej prodajalo
0.000 ostankov
in sicer: kotona, batista, cefirja, damskega blaga, blaga za moške obleke, preprog, gradla, platna, plavo tiskanega blaga, satina, namiznega blaga, gradla za motroce, posteljnega gradla, kakor tudi namizne garniture, namizni prti, posteljne odeje, posteljne predložke, bluze, predpasniki, kravate, zavratniki, srajce (za dame in za moške), brisače, nogovice, obujke, robci, rute
za na glavo, serviete. C1294-D
Cene so tako nizke, da bode zaloga bržkone v
kratkem razprodana, zato naj nihče ne zamudi prilike.
Trdne cene! Nihče ni primoran, kaj kupiti! Trdne cene!
Cm. kr. antrljski jBk državni želtznlce.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. junija 1901. leta.
Odhod lx LJnblJan« j->i. kol. Prog*a 6ex Trbii. Ob 12. uri 24 m po poti osobni vlak v Trbii, Beljak, Celovec, Franzensteste, Inomost, Monakovo, Ijjnbno; 6ec Selsthal v Aussee, Solnograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 7. uri 5 m sjnrraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeate, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Klein - Reifling v Line, Budeje vice, Plzen, Marijine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko; cez Amstetten na Dunaj.— Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbii, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selztbal, Dunaj. — Ob 4. uri 6 m popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, od 15. junija do 15. septembra v Pontabel, Celovec, Fran-zenafeste, Monakovo, Ljubno; cez Selztbal v Solnograd, Lend-Oastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Oenevo, Pariz; cez Klein-Reifling v Števr, Lino, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. Ob nedeljah in praznikih ob 5. uri 41 m popoldne v Podnart- Kropo. Ob 10. uri po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. — Proga v Vovomeito tu v Koftevja. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomeato* Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m popoludne i sto tako, ob 6. uri 55 m zvečer v Novomesto, Kočevje. — Prihod v/ LJubljano juž. kol. Proga ls Trblia. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, iz Monako va, I no mosta, Franzensfeste, Soln ograda, Linca, Stevra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka. Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak is Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoldne osobni vlak s Dunaja čez Amstetten, iz Lipska, Karlovih \ arov, Heba, Marijinih v aro v, Plzuja, Budejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca, Ino-mosta, Zella ob jezeru, Lend-Oasteiua, Ljubna, Celovca, St. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 38 m popoludne osobni vlak z Dunaja, iz Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monako va, Inomosta, Franzensfeste, Pontabla. Ob nedeljah  in  praznikih  ob.  8 uri 34
m zvečer iz Podnarta-Krope.--Ob 8. uri 51 m
zvečer osobni vlak z Dunaja, iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. Proga ls Novega mesta ln Kočevja. Osobni Maki: Ob 8. uri in 44 m zjutraj, iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri .'*2 m popoludne iz Straže Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 48 m zvečer, istotako. Odhod lz LJubljano drž. kol. v sa^MMdfc Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 50 m in ob 10 uri 25 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih — Prihod v LJubljano drž. kol. ls Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoludne, ob 6. uri 10 m in ob 9. uri 55 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. (4)
Kovaški pomočnik in učenec
se takoj sprejmeta pri (1296—1;
Franu Kastelic-u
kovaškem mojstru v Cerknici.
eett
!Veliko denarja!
do lOOO kron mu nifsee
lahko pošteno zaslužijo osobe Taakterega stanu — (tudi kot postranski zaslužek).
Več se izve pod ..lir*-ll 11»«' po anonrnl plaitrnl E. KrlMfofllk, Innsbrurk. Po8tno predalo 36 (847-17)
i
i
Spretne, solid.ne
potovalne uradnike
(akilv.iterl fe
za vse zavarovalne stroke vtprrjme proti \lMol4l  proviziji, sčasoma tudi m stalno
plstro tukajšnji glavni zastop stare, na Kranj skem že dolgo poslujoče tuzemske zavarovalnice Lastnoročno pisane ponudbe naj se pošiljajo pod: „akviziter «4" upravnifitvu ,,Slov. Naroda". (1026-11:
Dobre cenene ure
s 3 letnim pismenim jamstvom razpošilja zasebnikom
HANNS KONRAD _
tovarna za ure In eksportna hiša zlatnln -TloMt (BrUx) Ccikn.
Dobra nikelnasta remontoarka . . gld. 3 75 Prava srebrna remontoarka. ...   „ 580
Prava srebrna verižica....... „   1 20
Nikelnasti budilec.......... „ 195
Moja tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom, ima zlate in srebrne medalje razstav ter tisoč in tisoč priznalnih pisem. (2611—53)
(Cf   Hustrovani katalog zastan/ in jtoatnln* jtrostu
C. kr. notar
VINKO KOLSEK
•Htf« v Šoštanju *Š**"
otvori svojo pisarno
dne 1. julija ISO 1
(1293-1)
Grofa Štefana Erdody-ja graščina v Jaški na Hrvatskem
—prodat
okoli 800 hI vina lastnega pridelka
iz 1. 1898. bela vina in Rizling..... a hI. 24   30 gld.
iz L 1900. bela vina in Rizling..... a hI. 24—28 gld.
iz 1. 1898 rudečkasta (Schiller) in iz
1. 1900 nideča vina......... a hI.        24 gld.
direktno zasebnikom in gostilničarjem od 5 hI naprej.
F. n. kupce na debelo se postreže s prednostnimi cenami
(1289-D Grajsko oskrbništvo.
Usojam se uljudno obveščati, da prepuščam s fl«5. junijem t. 1. svoje
zastopstvo za mesto Cjubljano in deželo
gospodu Fr. Seunigu v Ljubljani
■\7"©g-CTT3 VLlIO© Št. ©.
Zaloga mojih izdelkov se nahaja v Vegovih ulicah
št. 6 poleg realke
ter vabim uljudno, da se gospodu Seuilig-u pod omenjenim naslovom blagohotno pošiljajo cenjena naročila.
Samo ob sebi se razume, da bode moja glavna naloga, kakor do zdaj, tudi v prihodnje cenjene odjemalce popolnoma zadovoljiti s priznano izbor-nostjo mojih izdelkov, kakor tudi v vsakem oziru najboljšo postrežbo.
Z velespoštovanjem
(1282—3)
Vinko Majdič
posestnik valjičnega mlina v Kranji.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip No U i.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.