160. številka.
Ljubljana, v ponedeljek 16. julija.
XVI. leto, 1883.
lahaja vsak dan sveder, izunfri nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrijsko-ogerske dežele za »se leto 18 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., sa jeden mesec 1 gld. 10 kr. — Za  .ju bljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četi-; leta. — Za tuje dežele toliko več, koliko? pogtnina -ua*« Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jeden k rat tiska, po 6 kr.  če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je v Ljubljani 7 Prana Kolmana hifii .Gledališka stolba". D pravniStvn naj se blagovolijo po&iljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vso administrativne Btvari.
Potovanje cesarjevo.
Včeraj zjutraj ob 6. uri odpeljal se je cesar, nazdravljen na južnem kolodvoru z gromovitimi živioklici, na Notranjsko. Do onkraj Viča vihrale so ob potu cesarske zastave in trobojnice, naprej pa so bile ozaljšane vse stražnice z zastavami. Mej stražnicami treba omeniti posebno ono nad Vrhniko. Onkraj barja pod Žalostno Goro bil je postavljen slavolok in Borovnica je iz lin zvonika potegnila vrvico v hrib, in na tej vrvici vile so se v jutranjej sapi, kakor v zraku plavajoče, cesarske, avstrijske in narodne zastave. Postaja v Borovnici bila je opasana z venci, zelenjem in zastavami.
Prva večja postaja bil je Logatec, ki je po Iteno storil svojo dolžnost. Ob sebi lepo selo vihralo je v cesarskih zastavah in trobojnicah, na obeh straneh ceste bila so usajena drevesca, cesta sama obnovljena in dobro posuta. Takoj pri kolodvoru postavljen je slavolok (imitirana hrastovina) v prav okusnem slogu, ki napravlja najboljši utis. Ko smo videli slavoloke v Logatci in v Pobtojini, smo si pač želeli, da bi nekateri slavnostni odborniki sli se šolat tja na Notranjsko, kjer se z malimi stroški doseže jako ugoden učinek.
V Logatci pozdravil je cesarja gosp. Mule j in gosp. dekan, mlada princesinja vVindischgriitzova podarila Mu je Šopek. Cesar blagovolil je govoriti z vsemi glavnimi osebami in se je odpeljal potem v Idrijo, do koder so bile vse hiše olepšane in po stavljenih vsega vkupe 23 slavolokov. Na kolodvoru stala je požarna hramba (50 mož), okolu 20 žensk v pečah in na stotine občinstva, ki je cesarja nazdravljalo z navdušenimi živio-klici.
V spremstvu cesarja bila sta g. deželni predsednik Winkler in grof Pace. Minister Falkenbuvu se je že dan poprej odpeljal v Idrijo. Pot v Idrijo bil je nekaj ur pred cesarjevo vožnjo zatvoren in stražami obstavljen, da se preprečijo vsakoršne nakane irredente. (O sprejemu v Idriji nam je obširneje poročilo obljubljeno.)
Mimo slavnostno okinčane postaje na Rakeku bil je pot potem v Postojino, metropolo Notranjcev, ki se je skazala tega naslova popolnem vredno. Po-stojina bila je v do zdaj še nečuvenej krasoti. Od kolodvora do trga postavljeni sta dve vrsti drogov s cesarskimi zastavami in trobojnieami, v trgu pa so vse hiše prav lično z napisi, transparenti in zelenjem okrašene in velike trobojnice vijo se do tal. Slovenski napisi na kakor lepih, tako tudi praktičnih slavolokih govore vsakemu umljivo, da biva tu zaveden in odločen narod, ki zna ceniti obisk tako sijajnega gosta. Razmerno je Postojina storila skoro toliko, kolikor Ljubljana.
Ko smo korakali v Postojino, visel je črn oblak nad nami in vsakdo je želel, da bi nam dež ne kalil prelepega in težko pričakovanega dne. A malo pozneje prosili bi bili raui iz vsega srca dežja, kajti ob 10. uri dopoludne preplašil nas je krik po ulicah in plat zvona, in ko skočimo na prosto, videli smo vas Veliki Otok, jedva streljaj od uhoda v Postojinsko jamo, v plamenu. Ogenj nastal je koncem vasi, unel se je s senom naložen voz in zatrjuje se, da so
videli nekoga bežati proč. Zlobna roka pogodila je mer močnega vetra tako dobro, da je v pol ure bila vsa vas v ognji in da so ljudje komaj življenje oteli. Par bolnikov prenesli so ua trate, a sila vetra bila je tolika, da niti tam neso bili varni. Beda in žalost bila je grozna in čuli so se glasovi, da je to delo irredente, ker se je požar pričel na jako sumni način. Pri tem izredno slikovitem prizoru, ko se je črni dim valil nad drevjem, pod njim pa žolto-rudeči zubelj poželjivo iskal svojega plena, tet tako sestavljal na našem ozemlji vsekdar omino/.ne in pogubo-nosne barve frankobrodske, videlo se je, kolika je sila ognja in vetra. Človeške moči tu neso mogle več ustaviti ognja in vsi napori požarnih brambovcev dosegli so samo to, da se je požar omejil. Pogorela je razun 4 hiš vsa vas in Otočane, ki so kot dobri gospodarji na glasu in so do sedaj imeli mej sebo) tako uzorno asocijacijo, da se v njih vasi nikdar nobeno posestvo ni potom eksekucije prodalo, ker je kmet kmetu podpouiogel in če jeden ni mogel, pomagali so vsi, — zadela je velika nesreča. Kako si zdaj pomagati vzajemno, ko so prizadeti vsi?
Vest o požaru doletela je cesarja že v Idriji. Vsled tega potoval je hitreje, nego je bilo napovedano in prišel za pol ure poprej v Postojino, pri prihodu podal takoj 15 00 gld. za pogorelce, kate rim je s tem darilom izdatno pomugano vsaj za prvi hip. Sicer so pa vsi, jeden pri Slaviji, drugi pri (Jraškei, kakor čujemo za 22.000 gld. zavarovani, akoravoo tudi s tem zneskom še daleč nemajo svoje škode poravnane.
V Postojino dospel je cesar pred :i uro in bil na kolodvoru pozdravljen. Odgovoril je in stavil vprašanja do vseh Mu predstavljenih. Jama sijajno raz svHljena, deloma električno. Ljubljanski pevci peli so v velikem domu na konci mosta cesarsko pesen, na Kalvariji pa „Domovino,( s posebnim efektom. Cesar je osobno izrazil Svoje dopadenje gg. Medenu in Valenti. G. Valenti je dejal: „Icli danke I h-nen, dass sich die Ilerrn aus Laibach hieher bemiiht haben." — In g. Medenu: nEs freut mich sehr, Ihre se h (i ne Stimme hier \v i e-der gehort zu haben." — Na plesišči je cesar vsprejel čašo Vipavca in smehljaje se ogledal, kako so fantje in dekleta v narodnej noši zavrtili se v Njega navzočnosti. Cesar ogledal si je vso jamo ; nazaj grede, pozdravljen od brezštevilnega ljudstva navdušeno in tisočero, ustavil se je pred slavolokom, po katerim gre pot na strelišče, govoril s strelci, obžalovaje, da mu ne pripušča čas obiskati strelišče ter je naklonil strelnemu društvu 10 cekinov. Obširneje poročilo v bodočem listu.
Prihod v Ljubljano. Proti 7. uri zvečer, ko Be je imel cesar vrniti iz Postojine, se je od kolodvora skozi celo mesto do dvorca nabralo toliko ljudstva, da so se morali špalirji napraviti. Na ljudski veselici pa se je vse navzoče občinstvo, kacih 4000 do 5000 ljudij, postavilo ob železniški progi ter pričakovalo prihod cesarjev. Ko se približa vlak, pozdravljajo tisočerni živioklici cesarja, ki je stal ob okencu salonskega vagona ter prijazno odzdravlja!.   Na vsem potu od
kolodvora do dvorca spremljali so ga frenetični živiokliei.
Slovo od Ljubljane
Danes zjutraj ob 7 uri je zapustil priljubljeni naš vladar belo Ljubljano. Kakor ved Čas Njegovega bivanja v naši prestolici, pokazala je Ljubljana tudi pri slovesu svojo udanost do presvitlega cesarja. Pri dvorcu so stali uradniki, višje častništvo, trgovinska zbornica itd., ob vsej cesti daleč gori do Bež'crada pa ljudstvo, ki je hotelo Še jedenkrat videti in pozdravljati svojega vladarja. Točno ob 7. uri pride cesar iz dvorca in se usede v voz, zraven njega generalni adjutant feni. Mondel: za spremstvo je bilo šest vozov pripravljenih. Po vsem potu od dvorca naprej so zadoneli živio-klici. Ob meji mestnega pomerija čaka mestni odbor. Cesar stopi iz voza, g. župan Grasselli se Mu s primernim nagovorom uklauja. Cesar na to odgovori: ...laz se zahvaljujem za p r e s rčn i s p rej em. ■>■■<» vi. katert* *«>■" v I, jiit»ljaiii preživel. VII oMtfaiM'jo v n.ijpri |«><n<>Jmc»mi apoiuinu.*-Potem se cesar še posebej zahvaljuje županu za izborni red mej celo slavnostjo. Ko se zopet usede v voz in naprej pelje, spremljajo (ia neskončni navdušeni živio-klici mestnih odbornikov, čitalniških pevcev, „Sokola11 in mnogobrojnoga ljudstva, ki je stalo ob cesti.
Slavnostni dnevi za Ljubljano ho tedaj končani in Ljubljana se sme res ponašati, da je prekosila sama sebe. Okusno, elegantno okinčanje celega mesta, sijajni vzprejem cesarjev, slavnostna predstava, prekrasna razsvitljava, ljudska veselica, impozantua slavnost pri Kudoltiuum-u: — kdor je vse to videl in preživel, mora priznati, da se je vršila vsa slavnost v največjo čast Ljubljani, ua-rodnemu središču vseh Slovencev.
Cesar v Logatci in tamošnja slavnost
15. julija 1383.
Ko bi mi bilo mogoče po polnem opisati navdušenje, skrbno to zanimanje, katero goji naše verno, zvesto in vedno udano ljudstvo našega okraja do presvitlega cesarja, dobrega vladarja, bil bi moj dopis dovršen. I'odam vam pa tu le poglavitni in površni obseg onega, kar sem videl, čul in slišal in to naj bode dovolj; kajti vse drugo, osobito pa oni srčni izraz, kateri je vzplamtel iz dna duše, iz dna srca pri prihodu N;. Veličanstva, nikakor pismeno naznaniti ne morem in se te naloge nespreten v peresu tudi lotiti nečem.
Na predvečer 14. julija tekmovala sta Gorenji in Spodnji Logatec mej seboj v izpeljavi razsvitljave. Oba sta bila v spodobni praznični obleki. — Videlo se je povsod in pri vsakej posameznej hiši, da velja : „ P r e k o s i 1 me ne boš!" No, čo se je to tudi sem ter tja zgodilo, zavidalo se ni nikogar; kajti splošno bratsko bilo je v tej zadevi vse postopanje. Več kakor se zamore terjati od krajev ua deželi, storilo se je tu. Tu in tam bila je pri nekih hišah razsvitljava vredna, kazati se tudi v mestu.
Mej pričeto razsvitljavo vzdigne se Dolenje-Logaška požarna bramba, njej na čelu Goriška vo-
jaška godba, v Gorenji Logatec do okrajnega glavarstva, čestitat glavarju — kot prvemu cesarskemu uradniku. Bakljada pri tem sprevodu bila je v resnici dovršena in gnječa ljudstva tolika, da se je komaj zamoglo priti blizu poslopja.
Zjutraj 15. julija ob 4. uri budnica. Pa saj ni bila budnica, kajti ljudstvo je že davnej prej vzbujeno bilo in čakalo godbe. Točno ob 7. uri zjutraj, kakor je bilo v programu, pripeljal se je Nj. Veličanstvo presvitli cesar iz Ljubljane. Na kolodvoru Čakalo Ga je razen dostojanstvenikov mnogo, mnogo druzega občinstva. Stopivši izven kupeja mudil se je pri gg. uradnikih glavarstva, sodnije in davkarije. Poklonil se Mu je naš knez VVindisch-griitz z družino. Ogledal si je Logaško požarno stražo. Sprejela ga je deputacija učiteljstva, a skoro za vsakega imel je On — naj rabim tu izrek pri-prostega kmeta — „ta dobra duša" prijazno be sedo, milostni ogovor. Po končanem sprejemu stopil je v pripravljeni voz, spremstvo za Njim, in v 14. vozen pričela se je pot v Idrijo. — Cesarja je vozil vsacemu Goricami dobro zuani postiljon Vincenc. Mej potjo skozi oba Logatca pritrkovali so z zvonovi, gromeli so možnarji in navdušeno ljudstvo, to Be pa živio-klieev ni naveličalo.
Ob 10. uri je ljudstvo prijelo vreti v cerkev, kjer je bila slovesna sv. maša z veliko asistenco. Pela se je latinska maša ter je petje spremljala vojaška godba. Iznenađeni smo bili, ko smo čuli, kako precizno se je vse to vršilo. Pa vsaj marljivost g. Ribnikarja kot pevovodje že itak dobro poznamo.
Ker nam je bilo do povratka Nj. Veličanstva iz Idrije mnogo časa na razpolaganje dano, ogledali smo si lepe, v resnici krasne slavoloke v Spodnjem in v Gorenjem Logatci. Spodnji je postavil in kuj zalo in okusno okinčal dva, Gorenji pa tri slavoloke. V Gorenjem Logatci se je razven še drugih oseb posebno za to trudil oudukajšnji gospod župan Matija Milavec, kateri neprenehoma skozi 33 let tu županuje in je bil tudi danes z Dolenjelogaškiin žu panom g. Mulejem vred k cesarskemu obedu v Idrijo povabljen. Takemu županu, tak«) v/.trajnej moči za občni blagor, takemu možu čast in slavo 1
Popoludne smo zopet pričakovali povratek Nj. Veličanstva. Ljudstvu se je zbrulo na tisoče in vse je gledalo le proti Idriji. A pri povratku bili smo nekako previ jeni, ki«jti vrnil se je presvitli cesar skoro celo uro prej v/. Idrije, kakor n&m je bilo iz početka naznanjeno. (Žalostni uzrok temu razvidiš iz prvega članka. Ured.)
Tu ni misli, čestiti čitatelj, ta vnš liudstva. 2branega na veseličnem prostoru, kjer je svojega vladarja pričakovalo, videvši, da se uro prej pelje mimo m na kolodvor! Brzih nog in popustivši vse teklo je tja, da On ne odide brez ljubega pozdrava. Ko je eapazil dirjajoče, dihtečc ljudstvo vreti proti kolodvoru, takoj je ukazal, naj se vsi dohodi odpro, tla pride z ijudstvom v dotiko.
A ljudstvo to — kdo je mislil več na te'», na pot in druge zapreke! — dos|<evši tja, da je Njega videlo, postalo je navdušeno v takej meri, da je spremstvo Nj. Veličanstva kar strmelo.
Vlak se prične pomikati naprej, cesar odzdrav Ija Njega pozdravljajoči  množici — in  z Bogom vladar, potomec naših vladarjev, živečih pred tiOO leti, — tam v Bosednji Postojiui bodeš našel tudi krepak, za Te unet narod.
Ljudska veselica.
Na lepem prostoru seno/.eti gospoda Dolšajna so kaj okusno in ljubko uredili Djlenje-Logatčani vse potrebno, da se ljudstvo zamore v polnej meri veseliti dno prihoda in obiska Nj. Veličanstva.
Saj je pa tudi prostor popolnem natlačen. Znanec znancu — prijatelj prijatelju itd. menjavajo si pozdrave. Vsi veseli, jednega duha, jednega mišljenja. Godba vojaška svira raznovrstne pie.ee.
Posluh! — in vse utihne. G. Ignacij Grun-tar z navdušeno besedo in primerno predava po g. Gregorčiču sestavljeni naslednji pozdrav:
Privreli, oj bratje, ste semkaj vesfllo, Da skupno preredek praznujemo god,
Ko nas obiskuje in našo deželo Dobrotni naš oče, cesarski gospod. Prišli ste se klanjat cesarju-očetu, Ki blag je gospčdi, a boljši še kmetu!
Vladarjev je mnogo na zemlji prostrani, Od našega vender milejšega ni, In Njemu vsi narodi zvesto so udani, A vender od nas mu zvestejšega of! Godujmo tedaj o Njegovem prihodi, Ki srčno nas ljubi, očetovsko vodi!
A kakor smo danes v veselji jedini, Jedini bodimo povsod in vsegdar, Jedini in složni v korist domovini, Jedini za sleherno vzvišeno stvar! Ta misel na veke nas mora voditi, In s tem mi pozdravljeni, gostje Častiti!
Gospod kaplan Lavrenčič v svojem temeljitem pa tudi gorečem govoru razklada pomen slav-nosti, poudarjaje posebno razvoj šolstva, obrtnije in cerkvenih zadev pod to, sedaj že 600 let vladajočo carsko rodovino. Govor bil je sicer, kakor drugače itak ni mogoče, ako se hoče navesti vse potrebne momente, obširen, — a videlo se je za trdno, da je prišel možu iz srca in da je to, kar je govoril, tudi v srcu utisniti hotel. Pa/no je bilo ljudstvo — in učinek brez sadu ne bode.
Zdaj p8 pevci raz odra zapojo cesarsko pesem. Tu bi bil videl, čestiti bralec, kako spoštljivo ti No-tranjec posluša te glase in kako mu v/kipi kri, ko se Čuti, da stoji in mora stati na braniku proti požrešnemu molohu obal Adrije. „NaprejM in „V boj" bila sta od zbranega Občinstva polivaljno pozdravljena.
Nenadoma, pa zagledamo na odru našega okrajnega glavarja g. Mah kota, in ta nam ves ginjen naznani, da mu je Nj. Veličanstvo presvitli cesar veleval zahvaliti se občinstvu za izkazano udanost, ljubezen in vernost, ter se je gospod glavar ob jed-nem vsem onim zahvalil, kateri so ga podpirali pri tem podjetji, da je bil sprejem tako veličasten in povoljen presvitlemu cesarju samemu.
Na to pa stopi na govorniški oder g. Gruntar ter — kakor bi mu ljudstvo naukazalo, — nasve-tuje: Ako so že naši pradedje ravno pred 600 ieti prisegli udanost tej cesarske) rodovini, hočemo mi — dasiravno vedno jej zvesti podaniki — tudi danes v novic zapriseči ljubezen in vernost, udanost in splošno pokorščino v tistej meii, kakor bo to storili
ob priliki poroda Nj. visokosti nadvojvodinje Štefanije primerno izrazi vernost in udanost do vladarske hiše. — Po Dunaji se je bila raznesla vest, da bo trije ulanci v vojaškej bolnici umrli za kolero. „Wr. Allg. Ztg.a pravi, da so bili prej4njo nedeljo res trije ulanci prineseni v bolnico, ki so bili pa le na griži bolni, ter bo že čez dva dni zdravi zapustili zavod.
V dalmatinskem deželnem zboru kon-statovala je narodna večina, da je predsednik zboru, Vojnović, prekršil deželni red, ko seje branil ustavno obravnavati predlog dr. Klaič-a: „ Deželni zbor želi, da bi Dalmacija dobila civilnega namestnika, kakor ga imajo druge dežele." — Deželnimi odborniki bili 80 izvoljeni: Klaic, Vranković, Tomić in Simić (3 Hrvatje in 1 Srb); namestniki pa Kubišič, Didobć, Đankini in Pastrović. Na dalje so se obravnale še druge važne administrativne stvari. Biankini interpeloval je vlado zaradi brezobzirnosti finančnih organov pri izpeljavi postave o žganih pijačah.
Člen  odseka za razpravo Zumberiikcgga
vprašanja, dvorni svetnik Badi novac, izdelal je obširno spomenico, v katerej razpravlja zgodovinsko pravico Hrvatske do /umberka ter dokazuje, da se more Zumberški okraj v upravnem, socijalnem, verskem in gospodarstvenom oziru spojiti jedino le s Hrviitsko. Plenum odsekov obravnaval bode v kratkem ta elaborat B.idinovčev.
Mestni zastoji Zagrebški sklenil je reprezentacijo do deželne vlade, ter odposlati posebno deputacijo do bana, proseč ga, da nuj bi pri vkupni vladi izposloval osnovo kanala Rugvica-Zagreb za brodarenje, stavbo centralnega kolodvora ter tovarno železniških strojev v Zagrebu. V svojem delokrogu pa naj bi velel pričeti zidanje novega narodnega gledališča ter dal odstraniti bolnico usmiljenih bratov iz sredine mesta.
Vnaitf«* države.
Vladarska rodbina ru<ika biva v svojem poletnem dvorci Peterhofu, katerega zapušča le, kedar to zahtevajo posebni povodi. Tako sta bila Njiju Veličanstva dne 6. t. m. v Peterburgu, kier sta v zimskem dvorci vzprojemaU čestitajoče deputacije z dežele. Dne 9. pa je pregledoval car v pristanišči Kronstadskem deset, ladij raznih vrst; navzočni so bili pri tej revue-i tudi carica, carević, velika kneza Aleksej Aleksandrovič, Mhael NiHolajevič, velika kneL'inja Marija Pavlovna, mnogo orugih članov carske rodbine t.t razni Tišji dostojanstveniki. - Novoimenovani generalni guverner Varšavski, general Gurko, nikakor ni voljen kar nože vsprejeti one tendence, katere zagovarjajo razni ruski organi, iu kareri nameravajo popolno poru se nje. Poljske. Marveč izrazil je Gurko v Peterburgu žel;o, da ae mu glede smeri v upravi Poljske ne dade prestrogo vezilni navodi. Rad bi imel v tej zadevi nekako prosto roko. da bi se mocel še le  po pridobljenem poznanji
nuši predniki, In biti čemo vedno pripravljeni preliti I nndotnih razmer odločiti za definitivno smer v poli-
kri za vladarja našega. — Jeden glas it tisočerih grl bil je: »Prisegamo!" — Gospod govornik je potem naprosil navzočnega gOBpoda glavarja, da to sveto ljudsko prisego telegrafičnim potom naznani Nj. Veličanstvu, kar se je tudi takoj v splošno za-dovoljnost ljudstva zgodilo. — Ljudstvo se dalje in vsak po svoje raduje.
Prej. ko končam poročilo, moram vender le omeniti nuših poštenih, brhkih deklet v narodnej nošnji s pečo na glavi, katere so presvitlega cesarja sprejele in pozdravljale. Kaj lepo jim je pristojala ta obleka in oko se radostno pase na tej — žal, da ne več toliko običaju j domačej noši. — Da pa ne zabim malih, nuj tu tudi opomnim, da so bili v spomin slavnost« kaj pošteno pogosteni. Pod vodstvom in varstvom učitelja gospoda Krnca in učiteljice gospodične Arigler iz Gornjega Logatca so se oni ljubko in zdravo zabavali in zabili ne bodo dneva, ko jim je bila, kakor nam, dana prilika videti svo jega deži Inega očeta. •
Politični razgled.
V Ljublj an   16 julija.
Vzlic uporom nekaterih hujskačev sklenil je budgetni od.->ek Dutiajsiteg-a mestnega zbora 7000 gld. dovoliti za osnovo sluvnostij o praznovanji dvestoletnice izza srečne  rešitve Dunajskega mesta
j iz rok Turčinov. Označujoče za obnašanje opozicije je Isrek nadknjigovodje Šchmidta, da se bode zaradi
j tega malega  izdatka   „zinakreuzer" za  leto 1884.
j povišal za dva krajcarja. — Mestni zbor je na pre
' dlog dr. Geitlera ukrenil storiti vue potrebno, da se
tičnem m upravnem zmislu.
It ,lgar*»ka minister gem ral Sobolev biva še vedno v Peterburgu. Govori se različno o uzrokih tako dolgega bivanja. Izvestno se trdi, da ne namera a i ti   manj, nego merodajne  kroge  pridobiti za no\ i ust vo v Bolgarakej,  kar pa se mu ne bode tako leh.^o posrečilo. — Poročilo o imenovanji gene-ala Ernrotha svetovalcem kneza Aleksandra po-dravilo je bolgarsko prebivalstvo kot prvo znamenje naBtopivše boljše dobe. Bolgari se nadejajo, da bode letovanje gen rala Ernrotha ugonobilo vojaško diktaturo, upeljano po generalih Sobolevu in Kaulbarsu, ter tako odstranilo vso gnjilobo  v  deželnej upravi, ki je tako silno razjedala blagostan države. Vsi slojevi prebivalstva žele povratek kneza in prihod generala Ernrotha, od katerih pričakujejo rešitev sedanjih nezoosn h razmer.
V 1'jftrizii vršila se je v soboto narodna slavnost. Zjutraj ob 9. odkril seje kip republike. Navzočni so bili: predsednik mestnega zbora, Seim prefekt, Pariški senatorji in poslanci iu neizmerna množica ljudstva. Seineprefekt dejal je v svojem govoru, da ima kip sedanje republike oljkino vejico v roki, hoteč, naznaniti, da je minil čas nasilstva. Na mesto revolucionarnih akcij nastopila je občna volilna pravica. Sedanja n publika mora zadobivati svojo moč iz prava. Na ta način razumevana in zvršcvuna republika bode mimo hodila svojo pot, ne zmeneč se za onemogle grožnje svojih nasprotnikov. Francoski narod neče drugim naro lom ničesa usiljevati ter želi le svobodno in častno doma živeti; nobena ž'tev mu ne bode prevelika, da si ohrani svojo neodvisnost. — Predsednik municipalnega soveta zahteval je v svojem govoru municipalne svoboščine za Pariz. Na to so zaorili klici »živela republika !«, culi so se tudi vzkliki: „živela amnestija". — Vse mesto je praznično odeto z zastavami in preprogami.
Dopisi.
Iz Maribora 12. julija. [Izv. dop.] V ponedeljek 2. julija je priredila slovenska Čitalnica v Mariboru slovesni banket, da je praznovala 600 letnico slavnega vladanja Habsburške dinastije v vojvodini Štajerski. Pri banketu je prvi vzel besedo predsednik g. prof. L. Lavtar, ter v kratkih bese-dab razjasnil pomen slovesnosti in pozval, končaje svoj govor, goste, da zakličejo z njim Nj. Veličanstvu cesarju in celemu Habsburškemu rodu živio. Ko je doneči živio potihnil, zapeli so navzočni pevci cesarsko pesen. Potem je sledil slovesni govor, v katerem je g. prof. dr. Mlakar v obširnem govoru jako temeljito narisal geslo Habsburške dinastije.
Tj Rakeka 15. julija [Izv. dop.j Naše trdno upanje je, da se po teh cesarskih dnevih za nas prične nova, milejša doba. Od nekedaj so mnenje in pojme o nas pačili ter nas odrivali od merodajnih krogov!
Pa pravični, ljudomili vladar stopi mej naš pošteni, žilavi in napredni narod: sam posluša naše mile glase, sam čuje našo pesen, odobruje našo knjigo iu kulturo, strmi nad toliko udanostjo, zve-
dečke izpraševal. Ko bo dečki zapeli še izvrstno slavnostno himno (besede Praprotnikove, napev Be-larjev), ogledal si je cesar, spremljan od župana Grassellija in vodje Belarja, vse Šolsko poslopje in izrazil pri izhodu g. županu Grasselliju svojo popolno zadovoljnost. — Od tod se je peljal cesar v tabačno fabriko, ki je bila vsa okinčana in sicer s tabačnim perjem. Vse delavke so bile v prazničnej obleki in jedna njih v narodnej noši poklonila je cesarju šopek, katerega je blagovoljno sprejel. — Malo pred 6. uro zvečer vrnil se je cesar v dvorec in pričel se je dvorni obed, h kateremu so bili povabljeni mej drugimi mestni odbornik g. Hribar, deželni poslanec dr. Papež, predsednik obrtnega društva g. Klein, prost Ur h, stolni župnik U r b a s, župani Ljubljanske okolice gg.: K n e z iz Šiške, Ločnikar iz Viča, C under iz Jezice in dr.
(Iz Mengša) se nam piše: Ko Njih Veličanstvo po nagovoru županovem in župnikovem vrsti dosluženih in z vojnimi svetinjami dekoriranih vojakov zagleda moža, na katerega prsih se je svetila velika srebrna kolajna, se proti njemu obrne in ga vpraša, kako da mu je ime in kje si je prislužil to svetinjo. Mož odgovori,  da se Peter Jesih imenuje,
da je bil v bitki pri Blumeuau  kot  korporal v 3 stobo, redom, našega poprej preziranega naroda — j topničarskera polku, in da je invalid.  Njih Veličan-povsod izvira vse od srca in iz duše: nič ni umet- Btvo 2apazj)  da je ta mož  Drez  rok  ter ga dalje nega,   prisiljenega — bodisi v mestu,  trgu ali naLpragfti ali je bil v bitki 2gubil 0De roki? Ko Mu
deželi. • ! mož to prikima, obrnilo se je Njih Veličanstvo orecej
In tako je bilo tudi pri nas na Rakeku! Ka-1 v 8tran in bilo je na Njegovem do sedaj v radosti kor iz tal privrele so vkup stotine in stotine praz- Le jarect>m obrazu trenutek videti, da ga to boli in ničnega naroda — dasiravno je večine odpotovala d,t SB Mu ta revež v srce smili. Koj potem pomigne na slavnostne prostore v Logatec in Postojino -' Svojeniu ;idjutantu; ta se  hitro obrne  do zraven
na naš v pravcati vrt spremenjen,  s  slikami, na- j stojef(ega občinskega odbornika ter vpraša v kakih I v odborovej seji dne 4. julija t. 1. zasluženega svo-rodnimi in cesarskimi zastavami obsenčen kolodvor, j razmevab  da ta mož živi.   Na odgovor,  da  nema!je«a Župana in deželnega poslanca gospo la Josipa iu po vsej vasi vihrale so mnoge, mnoge zastave, j nikaK(.gtl premoženja,  da je oženjen in oče peterih — G. Drmelj razvrsti nad dve sto šolske mladine j otroki   pristopi adjutant k možu in mej tem,   ko se z zastavami prav primerno, v  sredo  stopi  duhov | Nj)h Veličanstvo odpelje,   spusti mu nekaj v
hov trud in vztrajnost, ki so mu pripomogli k tako lepemu uspehu. Obeta, da bode do zadnjega zdih-Ijeja deloval in z veseljem trudil se na polji domače umetnosti, ter se še posebej zahvaliuje gg. solistom za njihovo vzgledno sotrudnost. Mej pe-vanjem in sviranjem godbe nadaljevala se je potem živahna veselica, ki je zopet dokazala globoko slovensko udanost in vernost do cesarske hiše, pa tudi solidarnost slovenskih pevcev mej seboj in z drugimi narodnimi društvi.
— (Nadškofom Goriškim) |imonovan je milostljivi gospod Alojzij dr. Zorn, škof Poreško-Puljski, ki se je že odpeljal na Dunaj, da opravi prihodnji ponedeljek slovesno obljubo pri papeževem nunciji. — „Ni mogoče popisati čutov veselja", pravi Goriška „Soča", „ki navdajajo Goriške vernike zaradi te vesele novice, ki se je, kakor bi trenil, razširila po celi deželi. — Bog živi novega nadškofa. Bog nam ga kmalu pripelji, da ne bomo več brez višjega dušnega pastirja".
— (Ljubljanski tur na rji) peli so pri ljudski veselici trikrat demonstrativno „Die Wacbt a m lihem", misleč, da bodo na vsak način razvneli našo južno kri. A mi nesmo šli na led Mej turnarji ponašal se je posebno nei'.ogibljivi profesor Nedved, kateri se vedno in dosledno odlikuje pri vseh protislovenskih demonstracijah.
— (Letošnji občni zbor) podpornega društva za uboge, marljive gojence c. kr. izobraže-vališča za učitelji; in učiteljice obdržaval se bode v dan 18. t. m. ob 11. uri dopoludne na tukajšnje] ženske j pripravnici.
— (Mestni za stop Kočevski) izvolil je
■       1 ' ------ r   "----'   JNjin veličanstvo odpelje,   spusti mu nekaj  v prsni
ščin« in oohčnjaki in za mladino ob straneh možje ; |ep u,e„ove auknje B besedami: „To vam podari in fene. Prav mirno pridnim dvorn. vlak iu - zemlja > m Veličanstvo« in stopi v svoj voz.   Iznenađen je
bil mož, ko je videl, da je dobil za darilo HO gl. — (Lekarnar g. Trnkoezv)  bil je
po
Njih Veličanstvo" in stopi v svoj
se   pretrese   gromovitih   živio-klicev. Dobrodušno
smehljaje in vidno zadovoljen odzdravlja  blagi vla-1
dar na vsm strani.   ž<vio!   Bog,  da  bi  se ž njim.. . , _    ...      . . .        ,      . TT     Ni. Veličanstvu ob priliki Najvišjega obiska otročj ■
uresničile naše gorke želie, naše trdne nade.   Ure j       J, t™   u      : „ i 1   no.....„ r,„
čakalo je ljudstvo mirno in v redu na kolodvoru, da je v slovo še jeden rat pozdravilo svojega Gospodarja.
Domare stvari,
— (Deželni  glavar z odborniki)
po-
slovil se bode jutri v Lescah od presvitlega cesarja. ( odgovorilo:
— (N j Veličanstvo  presvitli cesar) obiskal  je v soboto  popoludne  ob  i3. uri najprvo nunsko cerkev in samostan.   Pri ustopu v krasno okiučano in  razsvetljeno  cerkev  pričakoval  Ga je g. kneioškof dr. Pogacar in domači: duhovnika, mon-Bignore Potočnik in katehet Kržič. Cesar je opravil pred velikim altarjem kratko molitev in podal se potem v samostan, kjer so se predstavljale žive podobe patriotičnega sadržaja.   Izprašavale so se deklice zunanje in notranje šole in je bil cesar z odg>> vori popolnem zadovoljen. — Po tričetrturnem bivanji zapustil je cesar nunski samostan in se odpeljal od tam v fabriko Avgust Tschinkelnovih sinov, kjer je bila priredjena krasna razstava izdelkov fabrik v Schonfeldu, Lobositzu, Ljubljani iu na Dunt.ji, katero si je cesar natanko ogledal, jo pohvalil in bla govolil sprejeti krasni šopek v podobi srca iz umetuo izdelanih  sladkornih cvetlic. — Potem peljal se je cesar v OBkrbnilnioo malih otrok, kjer Ga je sprejel vodja šole g. mestni župnik Rozman z odborom in gospem pokroviteljicami Šole. Cesar je dovolil, da so otroci odmolili molitev za cesarja in sprejel šopek, poklonjen Mu po deklici. — Od tod peljal se je cesar v fabriko dvornega zvonarja Albert Sam as se, kjer je bila priredjena razstava zvonov, brizgalnic, svečnikov, pip itd., katero je cesar natanko ogledal in se o njej jako pohvalno izrazil. — Od ondod se je podal cesar v drugo mestno šolo na Cojzovem Grabnu.   Tu so bili zbrani v okrašenej telovadnici vsi šolarji, kateri so pri ustopu Nj. Veličanstva peli jako navdušeno cesarsko pesen in potem trikrat za klicali živio 1 cesarju, kateri je ua to posamezne
bolnice c.sarice Elizabete izredno odlikovan. Zastop niča Najvišje pokroviteljice, visokorodna go>pa baronica   VVinkler  predstavi  ga cesarju z besedami:
L Vaše Veličanstvo! Tu Vam predstavljan jednega I _ iimej nabiti uajvečjih dobrotnikov, g. lekarnarja Juliju pl. Trnkdczv-ja, kateri daje zavodu že dolgo vrsto let zdravila brezplačuo.1' Nj. Veličanstvo je Slišal sem že o tem gospodu,'1 in k g. Tnik6ezy-ju obrnen dejal je cesar „in o Vašej dobrotljivosti." G. Trnkoezv rekel je nato naj pokor neje, da bode s svojimi slabimi močmi vedno prizadeval si delovati kar največ mogoče v prid pomoči potrebujočim bližnjim. Cesar je na to predstavo zaključil z besedami: „To je jako lepo, prav hvalevredno od Vas
— (Pevski  zbor  Čitalnice), pomnožen z nekaterimi pevci iz  dežele,   zapel je  pri ljudski veselici v soboto popoludne nekatere umetne in pa tudi narodne zbore,   kateri  so  zbrano ljudstvo na vduševali in prozvali  burne živio-klice.   Potem po dali so se  pevci vkupuo s Sokolom na Koalerjev vrt, kjer se je bila  improvizirala živahna veselica. Izborna godba Tržaških veterancev svirala je ondu domorodne pesni ter obilo pripomogla k občn mu navdušenju   Takoj po prihodu in razvršćenji pevcev ustane  g. Steguar tir se v navdušenih besedah spominja, kako je Nj. Veličanstvo blagovolilo ouli-čiti narodne pevce,   bodreč jih  s tem  k daljnemu vztrajnemu delovanju. Konečno napija z ii srca iz-virajočimi  besedami  Nj.  Veličanstvu,  na  kar nastanejo frenetični živio klici pevcev ter mnogobrojno zbranih gostov.   Godba z<rsvira  cesarsko  himno in z.tem jo zapojo še pevci,   stoječ   in odkritih glav. Navdušenje bilo je nepopisliivo. Kmalu na to pride g. Gerbic s svojo soprogo,  katerima zudone na-
sproti gromoviti „živio". Mej drugim pele so se tudi obe kantati, kar je dalo g. Steguarju zopet povod, napijati narodnej umetnosti in navzočneinu nje reprezentantu g. Gorbicu. Z živimi, v srce segujo-čiini besedami zahvaljuje se sieduji pevcem za nji-
iraune-ja v priznanje njegovega neumornega delovanji* v občinskih zadevah jednoglasno častnim o b č a n 0 m.
— ( P r e d e 1 s k a železni C a ) pride spet na dnevni red. Dunajski listi poročajo, da se naprav-Ijajo pri mmisti-rstvu na/rti za žel <nico čez Predel in naprej čez korolke in štajerske planine. Po novem načrtu nameravajo narediti pod Predelom velik predor (tunel), kakerSen delajo sdaj na Tirolskem skozi Arlberg.
(Program Novomeške gimnazije) obsega na 48 straneb jako natančen in obširen spis prof. Breznika „ Krziohung und llnterriebt bei deii Griochon". Šolske vesti, objavljene po ravnatelji, kažejo, da je imela gimnazija koncem šolskega leta 158 javnih učencev in jednega privatista. Izmed teh jih ima 11 odliko. 104 prvi, 1 s drugi, 5 tretji red; 18erlm je dovoljeno skušnjo po počitnicah ponoviti. Dva sta ostala zaradi bolezni noizpilana. Po narodnosti je bilo 148 Slovencev, 1 Hrvat iu 10 Nemcev. Plaćana šolnina znaža IH24 gld. in Stipendije dijakov 1177 gld. 10. — Kazim obligatnih predmetov je bila mladina poučevana tudi v petji, telovadbi, risanji, lepopisji in stenografiji.
— (Požarna kronika.) Dne 15. junija t. 1. je bil v Dolenjem Kamenji požar, ki je 5 posest-nikom poslopja upepelil. K sreči bo bili i pogorelei pri „ Slavij!u zavarovani in v veliko polajsanje na-stiie bede jim je gospod glavni ;*ast.oj»nik tega zavoda že v malih dneh škodo preiskal in čez '/i za-varorane ist ne takoj plačal. Kakor zmiraj la povsod je banka „Slavijn" nasproti nekaterim obrekovaloem tudi tukaj s .svojim poštenim postopanjem opravičila in ukrepila obče množeče se zaupanje.
— (Iz Kopra) poroča Be »Edinosti", da so labonČiči drzovito razjarjeni na Hlovenske učiteliske pripravnike, osobito po končanih volitvah. „Om neso varni uiti življenja. V četrt k so jih tamošnji gimnazijalci v zvezi s fakini na dveh krajih napali« Kar očividno jih napadajo! Ti otroci so kar besni nanje. Ni jim menda dosti mar«, če jih napadajo z revolveri ali noži. Tako je torej ta stvar. Slovenci naj bi ne bili varni niti Bvojega Živenja? Kedo je kriv? Kacega mišljenju je večina tukajšnjih gimna-zijalcevV — Bog pomagaj! in gorje Avstriji, da bi imela samo take podanike. Nekaj so jih že spodili, a bodo jih morali še, kajti stvar se preiskuje. Slovencem pa  zakličemo:   naj  se nikar  ne spuščajo
ž njimi v poboje, bodite pametni saj je konec leta blizu. — Slavnemu deželnemu Šolskemu svetu pa: li ne misli dobiti za pripravnike boljega mesta? Misli li, da bodo hodili pripravniki z orožjem v solo, inače noseč, skoraj bi rekel, ulavo v torbi ? Menda da tako daleč še nesmo prišli! Kes škodu, da pu Ščajo toliko lepih novcev na leto tam ! O tem vam hočem več pisati, ko pripravniki že odidejo, da bi ne imel kak pripravnik sitnosti radi tega."
Telegrama »Slovenskemu Narodu":
Kamnik  16. julija.   Vse vasi krasno okinčane ; beloopravijena dekleta, občinski predstojniki,   ves   narod    pozdravlja   cesarja. V Mengšu Ga sprejme župan Leveč, duhovščina, bližnji župani. Povsod od sela do sela gromoviti živio-klici. Cesar vidno ganjen. Pri prvem slavoloku, predstavljajočein Kamniški grb, se je vršil sprejem.   Župan Samec nagovori Nj. Veličanstvo:    „Vašemu Veličanstvu verno udano mesto Kamnik je ginjeno radosti in veselja, da zamore pozdraviti v svoji sredi premilostljivega svojega vladarja. Kakor   je neskončno velika Vašega Veličanstva milost in ljubezen   do našega naroda, tako istinita, prisrčna je in bode naša udanost do vladajoče Ya-e hise  Daj Bog, da bi Vašega Veličanstva milost se mnogo let sladila   življenje  Vam  izdanega  naroda. Bog živi,   Bog ohrani našega   prelju bi jenega vladarja!" — Cesar odgovori:   »Neizmerno me veseli slišati in videti udanost ljudstva, stanu-jočega v tem lepem kraji.   Zahvalim se Vam za prelepi sprejem, na katerega se bom dolgo spomina!.* Na to vpraša dr. Samca o nekateri)] lokalnih razmerah,   koliko ima mesto  sta-1 novalcev, irna-li kaj posestva? itd.   Ko župan pove, da ima mesto velik  tfozd, vpraša cesar, je-li se kaj stori za kultiviranje ?   Ko župan odgovori, da je cesarski gozdni oglednik našel mestne  gozde v  najlepšem  redu,  čemur tudi okrajni glavar pritrdi, je bil cesar vidno razvese-ljen in zadovoljen. — Na to Mu poda gospodi-činana čelu 20 belo oblečenih družic krasen so-i pek z 2 trakoma. Na potu v mesto se ustavi pred cerkvijo, kjer Ga pozdravi duhovščina.  Na to I gre v cerkev in na velikem trgu vrsi se sprejem uradov, Bodnije, — ravno tam veleposestnikov, < aristokracije, učiteljev.   V imenu osemdeseterih županov in svetovalcev, s trobojnimi trakovi na prših, pozdravi Nj. Veličanstvo župan ter po-j slanec g, Kersnik, rekoč:   „V svoji veliki na-1 klonjenosti do naše dežele in  našega naroda i blagovolilo  je  Vaše  Veličanstvo  obiskati ta okraj. V imenu županov in vsega kmetskega, | Vašemu Veličanstvu in preslavnim pradedom I udanega naroda pozdravljam Naše Veličanstvo, j Bog živi, Bog obrani vladarja narodu, zaveza-neiim Vašemu Veličanstvu k večni hvaležnosti." Cesar odgovori: „Prišel sem rad sem in težko j se ločim, ker me je ta udanost in ljubezen ganila. Sprejmite zahvalo za toliko ljubezen. Hvala j Vam župani!- — Gromoviti živio Blede tem besedam. — Cesar posamezne ogovoril, ogledal veterane, požarno stražo, potem kopelj, tovarno za smodnik. Potem obed.      Povabljeni mej drugimi: dr. Samec. Kersnik, dekan, glavar. — Od-| hod veličasten, živio-klici neprenehljivi. — Samec spremi Nj. Veličanstvo do meje. — Narod« silno navdušen.   Pred odhodom podal cesar dr. I Samcu roko, rekoč : „Izrazite vsem Mojo hvalo !u | Kranj 10. julija. Od Kamnika do Kranja j povsod slavoloki in visoki mlaji. Navdušen sprejem. Prav lepo je v Mostah. LahovČah, na Ber-nikih.  Jako lepo in okusno pa v Cerkljah, do koder je bilo lepo vreme. Ob 1. uri je pa nastal silovit dež in mrzel veter. Kljubu temu pa je bil j sprejem v Kranji velikansk, mesto krasno dekorirano.  Župan Savnik pozdravil cesarja slovenski, nadaljeval nemški. Navdušenje klubu mrazu ogromno.   Vse polno ljudstva ; živio-klici neizmerni.  Gorenjska stran  bodi ponosna,  da je vreme drugačno, bil bi pravi triumfalni dan.
X>u.naJs33:sL "borza
dne 16. julija. (Izvirno telegrafično poročilo.)
Papirna renta.......... 78 gld.
Srebrna renta .... ..... 79 „
Zlata renta ...       .... 99 ,
5°/0 marčna renta......... 93 „
Akcije narodne banke . ..... 839
Kreditne akcije......                               .   . 294
London   .            ... 120 „
Srebro ....... — „
Napol. .......... 9 „
(J. kr. cekini. ......                                  .   . 5 „
Nemške, marko             .... 58 „
4°/0 državne srećke iz 1. 1854   250 gld. 119 ,
Državne srečke iz 1. 1864.        100   „ 168 „
4% avstr. zlata renta, davka prosta.   . 99 „
Ogrska zlata renta 6°/0...... 119 „
n     4°/0...... 88 „
„     papirna renta f>°/0..... 87 r
5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. .   . 103 „
Dunava reg. srečke 5n/0    .   .   100 gld. 114 „
Zemlj. obč. avstr. 4,/8o/0 zlati zast. listi . 118 „
Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice — „
Pri'>r. oblig. Ferdinandove sev. železnice 105 „
Kreditne srečke......100 gld. 171 „
Kndolfove srečke.....10   „ 20 „
Akcije anglo-avstr. banke .   .   120   „ 107 r
Traminway-društ. velj. 170 gld. a. v.    . 224 „
Poslano.
75 65 10 45
fiO
50 65 50 50
20 90 70 05
75
50 40
ki
(4—20)
GLAVNO SKLADIŠTE
najčistije lužne
KISELINE
poznate kas najbolje okrepljujuće piće,
I km izkBsan liek proti trajnom kašlju plućevine i ieladoa bolesti grkljana I proti mehurnim kataru,
*" ££5? " (PASTILLEN)
im kod Hinke Mattonija (Karieri miuČMkoj
ll
v
v 1 , j ii 1>I J71 ni
je izšel in se dobiva Turgenjera roman : Preložil M. MtUovrh. Ml. 8U", ;$2 pol. Cena 70 kr.
%a znižano <?eno
se morejo se dobiti sledeče
slovenske lepoznanske knjige:
V. zvezek, ki obsega; Meta Holdenis, roman, francoski spisal Viktor Cherhuliez, poslovenil Davorin Hostnik. Velja.................25 kr.
VI. zvezek, ki obsega; Kazen, novela, francoski spisal //. lteviere, poslovenil Davorin Hostnik. — Cerkev in država v Ameriki, francoski spisal K. Laboulat/e, poslovenil Davorin Hostnik. Velja.........15 kr.
Za oba zvezka naj se priloži Se 10 kr. poštnino, za jeden
z« ezek 5 kr., za „Nov" pa 10 kr.
I
kateri je v trgovini z mešanim blagom dobro izurjen in dober prodajalec se sprejme pod dobrimi pogoji pri A. ■*«>-^ urniku v < erkniei. (472—2)
V najem
se daje v hv. Križu pri Kostanjevici ua Dolenjskem začetkom 1. avgusta t. I. proMtor sen produ jjil-iiic*o. ua aajteplem mostu nasproti farne cerkve. Na-tančneji pogoji se izvedo pri Andreji Nfrilar-ji v »v. Iiri/.n. (471 .. 2)
Orehove stoke
od 4" debelosti in od i>" širukosti naprej želi po nizkej < eni kupiti — kdo? pove opruvništvo ^Slovenskega Naroda*. (475—1)
Učenec ali praktikant
sprejme se takoj v trgovini železa Albin       Aliein-a v
Gledaliških ulicah št. S. (477—1)
Marijinceljske kapljice za želodec,
uenresežno izvrstno zdravilo zo»«i vse bolezni v želodci,
in nepresežno zoper ne slast do Jedi, slabi želodeo, smrdečo sapo, napibne-nje, klelo podiranje, ščipanje, katar v ielodol, zgago, da ae ne nareja pesek ln pšeno ln slez, zoper zlatenico, gnjns ln bljuvanje, da glava ne boli (če izvira bolečina iz • 'lr> .<VLt'žeiodoa), zoper krč v že-IŠj?Wf*i lodol,   preobloženje že-
h% lodoa z Jedjo aH pijačo,
tt^\>^v-?^-^^kr:'t^ Črve, zoper bolezni na vra-TafflB^ibŽ^^-;; 11 ijimlji; niol, Jetrah iu zoper zlato
nammLhas&m tiio. -
<>ln viot ko lo^'it: Lekar C Itrady9 Kremsier, Moravsko. Jedna sklenica z navodilom, kako se rabi, stane
Prave ima samo: V Ljubljani: lekarna Gabriel Piccoli, na dunajskej cesti; lekarna Josip Svoboda, na Preširnovem trgu. V Novem mestu: lekarna Dom. Kizzoli; lekarna Josip Bergmann. V Postojni: Anton Le ban. V Gorici: lekarna A. do Gironcoli. V Ajdovščini: lekarna Micbael Guglielnio. V Celji: lekar J. K u pfe rsohmied. V K r a n j: lekar Drag. Sa v n i k. V Kamniku: lekar Josip Moćnik. V Radovljici: lekar A.. K ob le k. V Sežani: lekar Ph. K it sohe L VGmomlji: lekar Ivan Blaž ek. V Škof je j Loki: lekar Karol Fabiani.
B^F"" uJV^ri"L6Vf Kc, so v zadnjom času naš izdelek posnemlje in ponareja, zato prosimo, naj se kupuje samo v zgoraj navedenib zalogab in pazi naj se osobito na ta znamenja: Trave Marijinceljske kapljice za želodec morajo imeti v sklenico vtisneno besede: Eebte Mariazeller Magentropfen — Brady ■& Dosral — Apotbeker, sklenica mora biti zapečatena z našim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba Marijinceljske matere božje, mora biti poleg te podobe utisneno sodni jsko spravljene varstveno »namen|e in zavoj mora biti zapečaten z našim varstvenim znamenjem. Izdelki podobnega ali istega imena, ki nč-majo teb znakov istinitosti, naj se zavržejo kot ponarejeni in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo sodnljski kaznovani izdelovalci in prodajalci. (148—97)
I £8. g r š5 ^ -i
m
Ig
15 5 1 g,
F8*H ' — i ?S
c rt-
sl*
< d'
o4
t—•
p* B
■s i-
s* w
- -t
e b
■S. <*><
isi
CD
JOSIP GEBA,
urar,
31oinoT7-Iln. ulIIco^j^l št. ±1.,
priporoča svojo mnogovrstno in izbrano zalogo
zlatih in srebrnih žepnih ur,
ur na nilialo, da l>IJo ali pa tudi ne, salonskih, stenskih ur, francoskih iu ameriških rzbu-jevalcev, ur iz NcIim arzwalola itd. itd.
Velika izber
švicarskih sviralk,
ki svirajo 2 do 10 komadov, z bobnom  in zvončekl,  v bogato oprav-Ijenib zabojekib, posebno pripravne za slavnostna darda.
Ceniki na zahtevanje brezplačno. (4f>2—b)
Poprave zvršujejo se najboljše in najhitreje.
l/dattflj in odgovorni urednik Mak:-.<» A r mi C.
Lastnina in tisk „Narodne tiukarne".