___—
DHOBNE VESTI 1Z SlOVBIUESf^
(Došle preko Trsta)
KOLIKO JE BILO PORUŠE-
NEGA V SLOVENIJI? - štiri leta je bila Slovenija pod okupatorji. V tej vojni dobi so mnogo porušili okupatorji sami v maščevanju, še več pa, kot dobro znano, partizani sami, k iso hoteli revolucijo v komunističnem smislu. Ne vemo, koliko so “uradne" številke sedanjega režima točne, vendar jih v naslednjem objavimo. Iz tega se vidi, koliko je Slovenija v teh letih vojne trpela.
mislijo, da je to pač misel komu- JSpfldltO NCITKljO
Stalina bodo obesili v čeških šolah
Na Slovenskem je bilo porušenih 12363 kmetskih domov in 23662 gospodarskih poslopij. Od tega števila odpade na Ljubljansko okoržje 2649 domov in 4802 gospodarskih poslopij; na Mariborsko okrožje 1686 domov in 1386 gospodarskih poslopij; na Celjsko okrožje 1568 domov in 3692 gospodarskih poslopij in na Novomeško okrožje 7660 domov in 13782 gospodarskih poslopij. Poleg tega je bilo še mnogo hiš poškodovanih in ravno tako mnogo hlevov, shramb, kozolcev itd. V tem ni šteta škoda na Goriškem in v ostalem Primorju. Tam računajo, da je bilo porušenih vsega 19367 hiš in drugih poslopij. Niso seveda vse te poškodbe na Primorskem samo v slovenskih krajih.
ŽENSKE V INDpSTRUO. —
nizma, da razbije družino, ki more biti vedno majhna celica odpora proti državi- Država pa hoče imeti opraviti samo s posamezniki, ne z malimi skupinami, če tudi so to družine. Drugi pa so mnenja, da je v tem pritisku na ženske poleg misli na čisto komunistično državo tudi misel na vojno. V vojni dobi morajo ženske delati v tovarnah namesta moških, ker morajo ti na bojišče. Tako je vsaka militaristična država vedno v mirnem času pri* pravljala'na vojno. Tako je pripravljal Hitler, tako dela Stalin in tako dela sedaj mali Hitler (ali Goering) Tito.
INSTITUT ZA RASTLINSKA PROIZVODNJO, — V Ljubljani so združili razne zavode za kmetijstvo v Kmetijsko-znanstveni zavod. V tem novem zavodu je najvažnejši institut za rastlinstvo. T.a ima nalogo študirati, kaj se v kakem kraju najbolj obnese. Lani so se zlasti pečali z rajonizacijo koruze, krompirja in žita. Dognati hočejo, kje naj še eno ali drugo posebno pospešuje in kako.
VRŠIČKANJE KROMPIRJA. — Slovenija dejansko strada. Tudi vlada se tega zaveda. Radi tega vladni listi poučujejo, kako naj se varčuje pri semenskem krompirju, Natanko dajejo na-
Pričakujejo ostrega protesta iz Moskve, ki hoče imeti svoj del
Washington. — Zastopniki Zed. držav, Anglije in Francije so se v soboto v Londonu sporazumeli na načrtu, da bodo ze. dinile pod eno kontrolo vso za-padno 'Nemčijo, ki je zdaj pod njih okupacijo.
Diplomatski krogi pričakujejo ostrega protesta iz Moskve, ker so zavezniki sklenili unifikacijo zapsdne Nemčije brez Rusije in pa ker bodo Rusi zah-
pod mednarodno kontrolo.
Zapadni zavezniki nameravajo rabiti bogastvo Nemčije, zlasti Porurja pri izvedbi Marshallovega programa, proti čemer je Rusijo od vsega začetka. Toda zapadni zavezniki vedo, da-je produkcija v Porurju glavna podlaga za izvedbo Marshallovega načrpa.
Da so se zavezniki tako naglo zedinili za zedinjenje za-padne Nemčije so vzrok zadnji dogodki na Češkem.
Rusija se bo v svojem pro. testu opirala na dogovore y Potsdamu, da vsi štirje zavezniki vladajo Nemčijo skupno. Toda beseda “skupno” že od
Praga. —, Češka komuni-stična vlada je ukdtala vsem šolam, da morajo prirediti posebne slovesnosti, pri katerih bodo slavili 'prijateljstvo med Sovjetsko Rusijo in Češko. Ob tej priliki morajo obesiti Stalina, to se pravi Stalinovo sliko v vsaki šoli na odličnem mestu.
Včeraj popoldne ob 3 se je zbralo lepo število članov in podpornikov Lige katoliških slovenskih Amerikancev v cerkveni dvorani župnije Marije Vnebovzete na Holmes Ave.
I0VI GROBOVI
Mary Lach
Po dolgi bolzeni je v soboto zjutraj umrla Mrs. Mary Lach roj. Čepon, stanujoča na 1266 E. 61. St. Bila je stara 69 let in je prišla v. Ameriko pred 34
tevali, da je nemške Porurje leti iz Horjula pri Vrhniki, kjer
je bila rojena. Tukaj zapušča žalujočega soproga Johna, doma iz vasi Šmarje prj, Jelšah, sina Johna ter tri nčere: Sophie Baraga, Agnes in Mary, dva vnuka, Esther in Elaine, v starem kraju P* bra‘a Valentina in sestro Terezij".
Bila je članica društva sv. Ane št. 4 SDZ, podružnice 25 SŽZ in Oltarnega društva fare sv, Vida. Pogreb bo jutri
’•f1' .. <*
zjutraj ob 9:15 i< Zakrajškove-ga pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida m na Kalvarijo.
‘ Anton Kote!
Včeraj popoldne je umrl po dolgi bolezni Anton Kožel, star
Prsi zbor Lige katoliških Slovencev je bil včeraj v Clevelandu
Run* drobna novic« k
Na programu so bile privlačne slike iz življenja Slovencev v starem kraju in poedinih zanimivih in važnih dogodkih med nami ameriškimi Slovenci. Slike je kazal in razlagal z njemu lastno živo besedo naš neumorni predavatelj Anton Grdina. Njegovemu vodstvu od kraja do kraja, od dogodka do dogodka so ljudje sledili z živim zanimanjem in končno nagradili predavatelja z živahno pohvalo in odobravanjem.
Rt. Rev. Msgr. Vitus Hribar je predstavil zborovalcem dr. Miho Kreka, ki je pri tej priložnosti prvič nastopil v tej župniji. Preko ene ure je govoril o grozovitostih državljanske vojne, ki so jo med drugo svetovno vojno pod nazi-faši-stično okupacijo zh ono vpri-sorili komunisti. Podal je gro-tesknostrašno podobe ognja in krvi, ki sta uničavala slovenski rod in kraj, ko so komunisti prevzeli oblast, pa prešel do današnjih dni, ko uničujejo ko-.munisti zadnjo trdnjavo slovenske gospodarske svobode, slovenskega kmeta.
njim omogočiti preselitev in >jalohčerko. Mati in dete se prav naselitev tudi v 'Lf.P.A., to je dobro počutita v Mac Donald naloga težka in velika sicer — House bolnišnici, Poznani Mike a vendar taka, da jc moremo Jalovec iz 6424 Spilker Ave. je izvršiti. Učinkovita pomoč slo-1 p^tal s tem že devetič stari atek. venskim beguncem bodi letos Naš poklon, naš program, delo naše 1 j ubetz-!	na „ejo—
ni, preiskušnja naše slovenske | Društvo sv. Ane št. 4 SDZ va-zavesti.	I bi članice na sejo v sredo večer
Vsako tako veliko narodno na- ob 8 v SND na st. clair Ave.,
Clevelanda in le okolice
Vesela vest—
Pri družini Mr. in Mrs. John Nosse, 6424 Spilker Ave. se je oglasila tetka štorklja in pustila
logo moremo izvršiti le, če smo trdno združeni, dobro organizirani v skupnem delu povezani vsi slovenski katoličani v Ameriki. V slogi je moč, to je st»r pregovor in stara resnica. Le izvajati jo moramo v vsakem delu našega življenja. Liga katoliških Slovencev v Ameriki nas združuje in uspešno vodi slovensko dobrodelnost v skrbi za begunce. Liga bodi stalna skupna organizacija vseh katoliških Slovencev v Ameriki za izvajanje skupnih večjih kulturnih in socialnih akcij. Ker živimo v tako hudih in velikih časih, je treba zavre® vsako mlačnost, vsako polovičarstvo. V vsako slovensko hišo v Ameriki je treba, da prihaja slo-
venskih katoliški časopis. Brez Gorje doma, v starem kraju, teff& ne moremo bjti pravilno
I je strašno, obsežno, vseobsega-
soba št. 1. članice naj se udeležijo v velikem številu.
K molitvi—
članice podružnice 25 SŽZ naj pridejo nocoj ob 7:30, članice društva sv. Ane št. 4 SDZ pa ob 8 v Zakrajškov pogrebni zavod k molitvi za pokojno sestro Mary Lach, v torek naj se pa po možnosti udeleže pogreba.
Pozdravi iz Floride—
Iz Fort Pierce, Florida, pozdravljajo sledeči Clevelandča-ni: Ciril Kunstel, J. Pinter in J. Kotnik.
Na operaciji—
Peter Bukovnik iz 7316 Broadway je zadnji četrtek prestal težko operacijo. Upamo, da se mu bo zdravje kmalu povmi-lo.
isšife
V tem oziju režim tudi izvaja močan pritisk. V mnogih krajih ženske ne dobpživilskih izkaznic, čš se še prigiase zš delo v tovarnah. Nič ne pomaga izgovor, da imajo dosti opraviti z otroci in domačim delom. Mnogi
, za
hrano. To obrezovanje imenujejo vršičkanje.
POMANJKANJA BLAGA trdijo vladni listi je kriva nerodnost “novih” trgovin pri razdeljevanju blaga. Baje je ležalo v
(Dalje na 3. »tianl)
Finski komunisti niso dobili podpore za pakt z Rusijo
Socialni demokratje so preprečili napor komunistov
Helsinki, Finska.'— Finska socialna demokratska stranka je potlačila napor komunistov, ki so hoteli spraviti na noge finske delavce za vojaško zvezo z Rusijo.
Komunisti so sklicali masna zborovanja delavcev, toda sa' mo na par shodih so dobili komunisti podporo. Ogromna večina delavcev stoji za parlamentom, ki je odobril, da se z Rusijo sklene prijateljsko pogodbo, ne pa vojaške zveze. Predsednik Paasikivi bo imenoval komisijo, ki bo začela pogajanja z Rusijo.
Ta komisija bo debila nalogo, da se Izrecno pogaja v Moskvi samo za prijateljsko.zvezo, nima pa pravice govoriti o kaki vojaški zvezi z Rusijo.
Nek vladni uradnik je izjavil, da se Finske ne sme primerjati s Češko. Ako se bo Finska pogajala z Rusijo Ja prijateljsko zvezo, to še ne pomeni, da bo podala vojaško zvezo. Sicer se 'flfMe ne, kako bodo dogovori izpadli.
Ampak pri vsem tem je pa značilno to, da je v finskih časopisih zadnje čase polno oglasov, v katerih ljudje prodajajo hiše in pohištvo, češ da gredo ut dežele.
-o-
Zapadni zavezniki bodo na protest Rusije najbrže odgovorili, da dogovori v Potsdamu ne branijo ostalim zaveznikom izvesti nekaj, kar se jim zdi potrebno, ako se vsi štirje ne morejo zedini na tem.
-----o——
SNEG, DEŽ IN POLEDENICA, PA POVODNJI
V soboto je zavel preko države Iowa, Minnesote in severne Wisconsin snežni vihar, ki je pustil za seboj precej debelo snežno odejo, ponekod do 40 palcev visoko. Ker bo nastopilo kmalu gorko vrme, se bo sneg topil in boje se povodnji. Kraje v nižinah so že posvarili pred povodnjami.
Včeraj je deževalo skorb po vsej deželi, od Floride do Kanade. Kjer je bilo brij mrzlo, je nastala po cestah poledeni-ca, ki je ovirala cestne promete, Okrog Agrona, O. so imeli zelo močno poledenico po cestah, ------------o----
Zed. države in Rusija imajo zdaj v rokah delitev Palestine
V YOUNGSTOWNU SO DEMOKRATJE ZA LAUSCHETA
Youngstown, O. — Klub mladih demokratov v Youngs-townu se je izrekel, da bo podpiral Lauschdta za guvernerske g a kandidata. Regularni demokratski klub se uradno še ni izrekel, če bo šel za Millerja ali za Lauscheta.
Zadnji četrtek je Ray T. Miller govoril tukaj na seji demo-, kratov, toda vprašanje indorsa-cije ni prišlo na vrsto.
Ml
n BEGCNCgV S 1 DOLA MM
Delavci bodo sli letos kompaktno na volišče
New York. — William Green, predsednik AFL je rekel, da se bo letos udeležilo delavstvo volitev v rokordnem številu. Delavstvo hoče voliti zlasti v kongres take, ki so mu naklonjeni.
New York. — Rešitev delitve Palestine med Arabce in Jude je zdaj v glavnem v lokah Zed. držav in Rusije. Po dveh tednih tipanja, kaj bi bilo v danih razmerah boljše, je varnostni koncil Zveze narodov poveril glavnim velesilam, naj sajdejo način, po katerem bi se Pale-sino razdelilo.
Takoj se je oglasim Anglija in izjavila, da ne bo imela nobenega opravka s tu zadevo. Kitajska se že itak ni dosti vmešala v ta problem, Francija se pa tudi Obotavlja povedati svoje stališče. Tako je ostalo zdaj vse na ramah Amerike in Rusije.
Prva seja glede tega bo danes in sicer'v uradu ruskega zastopnika Gromikova. Varnostni koncil je določil rok 10 dni, v katerem naj bila zadeva rešena.
Ameriški delegat Austin je poslal svojega pomočnika Ruska v Washington, da dobi od državnega tajnika Marshals potrebna navodila za to prvo sejo danes.
Koncil sam ni hotel vzeti nase odgovornosti, da bi izvedel delitev Palestine, kakor je to določila generalna skupščina Zveze narodov prošlu leto. ---------------o-------
šel v Ameriko pred 48 leti- Nad 40 let je delal VOtis Steel Co.
Tukaj zapušča žalujočo soprogo Mary roj. Bojc po domače Reženova, štiri hčere: Marie Somrak, Jean Jakobic, Frances Beil, Ann'Macks ter osem vnukov. V starem kraju pa zapušča mater, tri brate in eno sestro.
Bil je član društva Napredni Slovenci št. 5 SDZ in sv. Janeza Krstnika št. 37 ABZ. Pogreb bo v četrtek iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Frančiška na Superior in 71. cesta in na Kalvarijo, toda ura pogreba še ni določena.
Frank Tdlar
Včeraj popoldne jp umrl zadet od srčne kapi Frank Tolar, star 53 let, stanujoč na 1439 E. 39. St. Tukaj zapušča soprogo Josephine prej Antončič roj. Ogrin, šest otrok: Mrs. Mary Hammond, / Frank, Anthony, Ernest, Edward, Lillian, pet vnukov in več drugih sorodnikov.
' Rojen je bil v Krški vasi, fara Cerklje, kjer zapušča dve sestri in več Sorodnikov. Prej je živel v Chicagu, lil., kjer zapušča mnogo prijateljev. Zaposlen je bil pri National Forme-tal tovarni. Pogreb bo iz Žele tovega pogrebnega zavoda na j?t. Clair Ave., čas še ni določen.
John Brinšek
sovjetskega komunističnega tiranstva. Rešitev Slovencev in Slovenije je del svetovne ali vsaj del evropske rešitve. Ce se bo dandanašnji, še svobodno človeštvo zavedlo, da z velikimi žrtvami in odločnimi napori more še vse rešiti — je dejal dr. Krek — bomo rešeni tudi Slovenci. Če te Zavesti, odločnosti in požrtvovalm ati ne bo, bo vse izgubljeno, ne le Slovenija, tudi Amerika.
Nikar ne mislimo in ne govorimo, da v Ameriki kaj takega ni mogoče. To je izgovor in zagovor lenobe. Tudi v katoliški Sloveniji smo bili prepričani, da je kaj takega nemogoče, pa je prišlo.
Vsi Slovenci brez izjeme smo prepričani, da je naš narod ta-da
Saj jih imamo tako malo, a vendar dovolj in dobrih, da lahko dosežemo svoj namen. To so naši največji prijatelji, ki so nas prav vodili v polpretekli dobi. ko je bil ves svet proti nnm: Ameriška Domovina, za dnevne dogodke in našo politiko; Glasilo KSKJ kot naš družinski tednik; Ave Maria, kot nabožni mesečnik za naše duhovno življenje; Novi Svet kot družinski list za zabavno in poučno čtivo ter Zarjo, posebno glasilo Slovenske ženske zveze. Gojimo in razširjajmo jih, sodelujmb in stalno pazimo, da bodo glasniki slovenske katoliške enotnosti v Ameriki. Kolikor imajo oni naročnikov in stalnih bralcev, toliko je močna slovenska katoliška skup nost v Ameriki.
Sedanji velik čas, čas strašnih
za ekonomsko zvezo
Zaenkrat ni bilo ničesar rečenega o kaki vojaški zvezi, pravijo
Bruselj, Belgija. —■ Zastopniki Anglije, Francije, Belgije, Nizozemske in Luxemoourga so se zedinili že na prvi seji na tem, da ustvarijo med seboj ekonomsko in politično zvezo. Odločeno je bilo tudi. da se k tej zvezi povabi vse one države, ki so obljubile sodelovati pri Marshallovem načrtu. Prav radi tega, da še privabi v zvezo že druge države, ni bilo ničesar rečenega o kaki vojaški zvezi.
Ta zveza je vogelni kamen
ko plemenit in izobražen^ ’ prej3icugerljj jag prebujenja zapadne Evrope, da se ustavi je nemogoče, da bi se v Slo- in obnove „,ed nami. Roje večji ■ -------------------------------**
del naroda v suženjstvu, bodite rešniki njegovi vi, ki ste srečni svobodni državljani velike Amerike.
Govornika dr. Kreka je navzoče občinstvo nagradilo s toplo aklamacijo za njegove iskrene besede, iz katerih je s tolikim ognjem žarela velika ljubezen do slovenskega naroda, do rodne slovenske zemlje.
Navzoči so zbrali za Ligo prostovoljnih darov v znesku $140.
Iskrena hvala vsem skupaj.
veniji našel človek, ki bi ubijal in zverinsko mučil svoje sonarodnjake. Danes na svojo sramoto moramo ugotoviti, da so otroci latnoročno streljali starše, sestra brata, hči očeta, da so sovaščani s kramp] pobijali svoje učitelje in sosede, njihove žene in otroke. Vse je mogoče! Zlo stalno dela, dobro pa zmaguje le z veliko vztrajnostjo in požrtvovalnostjo.
Biti moramo torej čuječi in neutrudno vztrajni, da bo delež katoliških Slovencev v borbi za osvoboditev sveta primeren in dovolj velik za osvobojenje
Sinoči je umrl John Brinšek, našega rodnega kraja.
po domače Cvetov Janez. Bil je star 71 let in je stanoval na 1064 Addison Rd. Pogreb bo iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda. Cas pogreba in drugo bomo naznanili jutri.
*  -----o—
Naša dobra volja, paša ple menitost pa letos nima lepšega
Do 400,000 Poljakov je se v begunstvu
Ženske ne smejo stati ali sedeti pri i>arah
Newark, N. J— Mestna po-
,n„ h—M m,
tistih naših sobratov in sester, ki so sicer v svobodi, a brez doma in strehe, brez kruha in zaslužka, brezpravni reveži — begunci.1
Sledimo samo 'pozivu ameriških škofov in prošnji Lige katoliških Slovencem ir rešujmo
Zgodovinsko poslopje je zgorelo
Norrinstown, Pa— Požar je uničil zgodovinsko gostilno Three Tuns Inn, kjer je stanoval slovenske begunce! Ti so del pr-
niti stati, niti sedeti pri barah v javnih gostilnah. Samo pri mizah smejo sedeti. Gostilničarji so se sicer pritožili, toda državna komisija je določbo potrdila.
Varšava. — Poljska vlada naznanja, da je danes še 400,006 poljskih državljanov v Nemčiji,
Avstriji, Franciji in Angliji, ki žnjem Valley Forge.‘#ožar je na- Id je ostal pri življenju. Njim 'se nočejo vrniti domov.
general Washington, ko je njegova armada prezimovala na bli-
vih žrtev komunističnega terorja v starem kraju, tisti del,
pravil škode $100,060.
pomagati do kruha in zaslužka kdaj videl mavrico pozimi.
Kaj vse bi ljudje radi zvedeli
Kokomo, Ind. — Uredništvu Tribune je telefoniral nek na. ročnik, ki bi rad zvedel, če kak rekord o tem, če je kdo še kom toplo priporočamo,
pohod komunizma proti zapad-Evropi, kakor je to prvi sprožil angleški zunanji minister Bevin.
V to zvezo so povabljene vse one države, ki nimajo totalitarnega sistema države. Španija, na primer, ne more v to zvezo, dokler ima totalitarno vlado.
Da so se zastopniki gornjih petih držav tako hitro sporazumeli na vseh točkah je vzrok te, ker hočejo to zvezo predložiti na seji 16 držav, ki so pri Marshallovem programu in katerih zastopniki se bodo sestali v Parizu na 15. marce.
KAM JI TUKAJ DOBBO. UTO 8B nu vsaki rumu grOMNI-
MO NA BBGUNCB
-O-
MRS. ULCHER JE ZASTOPNICA V GILBERT, MINN.
Naročnikom v Gilbert, Minnesote, naznanjamo, da je tem zastopnica za Ameriško Domovino Mrs. Frank Ulcher, box 574, GiL belt, Minn. Pooblaščena je pobirati naročnino za naš Ust, oglase je in za tiskovine. Našim naročni-da ji
greste na roko, kadar vas obišče.
)
t'. —j _ ’

..... " "T1
Ameriška Ponovim

v\ii ■nc-/iu-iio vii
j#*—
«117 8t Clair An.
(JAMES DEBEVEC, Editor)
HEadonoa «62«
Cbnlaad S> Ofcla
[
NAROČNINA Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $3.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6, za 3 mesece $3.50.	
tm	MARCH W«	SUBSCRIPTION RATES United States $8.50 par year ; $5 for 6 months; $8 for 3 month*. Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 month«, $3.50 for 3 months.
i	»	i	»	i	*	* 1	2 I 4 3 C 7	a	9	m	h	n	IS M	M	M	17	K	19	20 21	22	23	24	23	26	27 2S	29	30	31	
Entered as second-class matter January 6th, 1908, at the Poat Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879.	
<♦•83	, No. 47 Mon., March 8,1948
■BEDA K UMM
IH.....
Umri je pionir
Komunizem in slovanstvo
Na podlagi zgodovinskih dejstev je dokazano, da komunizem ni slovanskega porekla, temveč produkt mednarodnih, večinoma židovskih prekanjencev in špekulantov, ki bi radi zavojevali svet in kot oblastniki udobno živeli in gospodovali, kot živijo in gospodujejo v vseh deželah, katere so doslej spravjli pod svojo oblast.
Ko govorimo o ruski revoluciji, moramo imeti pred of-mi dejstvo, da je prva in prava ruska revolucija izbruhnila 8. marca 1917. Tedaj se je ruskemu narodu posrečilo vreži caristični režim, katerega je radi njegove gnilobe, skvarje-nosti in nesposobnosti sovražil.
To je bil tisti podvig, ki je prvi spremenil potek zgodovine. Pri tem podvigu so boljševiki sicer sodelovali, toda njihovo sodelovanje je bilo neznatno. Takrat boljševiki še niso imeli nikakega vpliva na narod. Zmernejše krilo revolucionarnih socialistov je vodilo v onem usodnem času levo strujo ruskega političnega življenja: to so bili menjševiki._
Na. vseruskem kongresu sovjetov leta 1917 je med 777 delegati bito samo 105 boljševikov, vsi ostali so bili menjše-viki. Razlogi za to nepopularnost boljševikov so bili razni: nerazumevanje ljudstva, odpor vojakov, ki niso odobravali marksistične ideologije in so se z narodom vred uprli razdiralni boljševiški propagandi v trenutku, ko se je armada težko borila na vseh frontah. To stanje je trajalo, dokler se ni tajniku švicarske socialistične stranke Plattenu posrečilo dobiti od nemškega generalnega stana dovoljenje za Lenina, Zinovjeva in druge za prehod preko Nemčije na po-T faafa-frmpfl sp se'pripeljall v zapečatenih irrpkntrtrt-ranih vagonih. *
Lenin je bil edini človek v Rusiji, ki je vedel, kaj je treba storiti in kako postopati, da se izvede holjševiška revolucija. Ko je leta 1917 prispel v Petrograd (sedaj Leningrad) si je takoj pričel utirati pot. Na tej poti ni dobil prevelikih ali čelo nepremostljivih ovir. Ruska sredina ni imela za seboj nikake izkušnje, ki bi ji pomagala v neverjetnih težko-čah po prevzemu oblasti, posebno pa je pogrešala človeka, ki bi jo vodil.
Predsednik vlade Aleksander Kerenski bi bil moral biti ta vodja. V odločilnih momentih zgodovine narodov redkokdaj vidimo na tako odgovornem položaju tako nedoraslega človeka. Po vsem, kar se je zgodilo, danes lahko rečemo, da brez Kerenskega verjetno sploh ne bi bito prišlo do ok-tobrske revolucije. Dejstvo je, da je — sicer nehote — on dosti več pripomogel kot rusko ljudstvo samo.
Da se prepričamo, da oktobrska revolucija ni imela nič skupnega z ruskim narodom, zadostuje, da si malo ogledamo prava imena najožjih Leninovih sodelavcev, in takoj bomo na jasnem, da se ni slovanska kri prelivala po njihovih žilah. Prvo ime vsakega je ime, pod katerim je vsakdo teh nastopal v javnosti, drugo ime, ki je v oklepaju, pa je njegovo resnično in pravo ime. Imena.teh so: Steklow (Nakha-mes), Larin (Lurge), Martinov (Zibar), Zwiesdin (Weinstein) Lapinsky (Loewensohn), Trocky (Braunstein), Martov (Zederbau), Bohrin (N.athansohn), Kamenov (Rosen-feld), Suchanov (Gimel), Sagersky (Krohmann), Soiptcev Bleichmann), Garin (Garfeld), Kamnev (Katz), Gorev (Goldmann), Černomorski (Mordkin), Maklakovsky (Ro-senblum), Meckovsky (Goldberg), Abramovič (Rein), Ga-necli (Feurtenberg), Bogdanov (Silberstein), Riazov (Gol-denbach), Pianicky (Ziwin), Glasunov (Schuftze), Zinov-jev (Apfelbaum), Parvus (Goldfand).
To so torej Židje, ki so zasnovali “vseslovansko" gibanje, kakor bi nam internacionalni komunizem radi prikazali nekateri tukajšnji “naprednjaki, “katerih naprednost je večinoma v tem, da sovražijo “farje.”
Ko prebiramo ta imena in ko pomislimo, da je mednarodni kapital financiral vso oktobrsko revolucijo, se zamišljeni vprašamo: Komu to koristi? Ruskemu narodu gotovo ne, saj je vendar po zanesljivih podatkih plačal boljševi-ško revolucijo s 25 miiijoni-mrtvih od gladu in 11 milijonih usmrčenih. Slovencem tudi ne! Proletariatu še najmanj... Komu torej?
Slovenski narod občuti sedaj na svoji koži, kaj pomeni komunistični režim . Zadnje dni so ga v vsej njegovi grozoti spoznali tudi bratje Čehi. Jugoslovanski komunistični režim priznava samo interese partije, katerim žrtvuje vse narodne koncepcije. Ti ozki partijski pogledi mu tudi narekujejo ono maščevalno in uničevalno politiko, ki jo vodi nasproti ostalim samostojnim političnim skupinam slovenskega naroda. Ta komunistična politika je dovedla naš narod v največjo nesrečo, ko vidimo, da se potika po svetu de-set-tisoče brezdomcev, ki imajo rajši negotovo pot po mrzli tujini kot pa vrnitev v domačo ječo ali na morišče. Na Primorskem je tja stotine slovenskih družin zapustilo svoje domove in poiskalo zatočišča v naročju »nega naroda, čigar gospodstva so se še včeraj hoteli iznebiti.
Ely, Minn. — V tukajšnjem mestu je umrl pionir slovenskih naseljencev v Minnesoti, John Škufca, v starosti 78 let, rodom iz Zverc, fara Hinje pri Žužemberku. Leta 1889 je bil zapustil svoj rodni kraj in odšel v Ameriko. Ustavil se je nekaj časa v Pennsylvaniji, odkoder je prišel V Tower in naposled v Ely. Tu se je leta 1892 oženil ravno pred veliko krizo, v kateri je imela družina težko življensko stališče; Poleg tega pa je imela ta družina še nekaj svojih rojakov na hrani, kar je še poslabšalo že itak težke živi jenske težkoče.
Ker ni bilo dela, so ljudje pričeli obdelovati deviško zemljo, da so si kaj pridelali, zopet drugi so pričeli delati drva za kurjavo, za kar so prejemali po 50 centov za seženj (klaf-tra). Naš pokojni sobrat Škufca je bil eden prvih članov društva sv. Cirila in Metoda, takrat številka 6 KSKJ in naposled soustanovitelj J1SKJ leta 1898. Bil je kakor neomajen steber. V srcu je bil prinesel vero svojih staršev v Ameriko in kot tako je ostal vedno do svoje smrti; zvest svoji katoliški veri in svojemu narodu
Pokojnik zapušča vdovo Rozo, štiri sine: Frank in Rudolf v Ely, John v Chicagu, Alvin v Elcor, Minn.; štiri hčere, Mrs. Frank Mavec, Mrs. Chepelnik Rose, Mrs. Lucas Zupan Roundup, Mont. In Mrs. Edward Zettak v Milwaukee, polbrata Aleša Pluth v Joliet, 111., 24 vnukov in 11 pravnukov.
Pogreb se je vršil 24. februarja te pokojnikovega doipa na WestCi
Iona,
Mihelčič opravil sv. mašo za mirni pokoj duše pokojnega ob veliki udeležbi vernikov. Pogreb je vodil Champa & Mrhar pogrebni zavod. R.I.P.
V avgustu 1942 sta Mr. Mrs. John Škufca v krogu svojih sinov in hčera ter številnega mlajšega zaroda praznovala zlato poroko.
Iz Jolieta, 111., sta bila do-spela na pogreb Mr. in Mrs. Aleš Pluth.
Poročevalec.
Hill IIH1I imui UMI H»
ob tej priliki kaj lepo podučil mi daj tak nasvet: mesto ‘jamranja” naj bi raje plunil roke in se prijel za kmečko delo, kot to delajo drugi, pa ne bo nobnega jamra. Stmenu kar ne morem dopovdati, da se tega dela nisem naučil ob prihodu na farmo, ampak takemu delu pripovedavat, ki se sam dela nfltdžr prijel ni, je kakor bob ob steno. Saj sem mu nekoč komaj zabil v glavo, da sem kokošjerejec in ne kmet, ker ne znam za plug prijet. In ker se dela nisem do sedaj naučil, se mi tudi sedaj ne izplača učit, ker sem že itak na poli v grob, no, in kaj bi se potem učil, ko bi bil pa ves moj trud zabadava in nihče bi ne imel od tega koristi. Pred odhodom mi je še naročil, da naj bom kar lepo priden in naj se v božjo voljo udam, pa bom lažje prenašal te zadnje dneve.
Prav lepa hvala Strnenovim za obisk in še posebej Robertu za lepe nasvete in še kaj kmalu se zopet oglasita.
Je P(a v teh krajih ludi marsikaj zanimivega, kar se dogaja le v redkih slučajih. Praz navali smo namreč ’lato poroko, o kateri sem iz poročal in nedeljo 29. februarja pa je obhajal 25 letnico ali srebrni jubilej mašništva naš prilub-ljeni g. župnik Rev. Ludwig Virant v Geneva, Ohio, ker za tako veliko udeležbo, kot je bila ta dan, bi bila madisonska cerkev premajhna. Obširna 'cerkev v Geneva je bila natrpano polna vernikov. Navzočih je bilo veliko število duhovnikov iz raznih krajev, med'katerimi sem opazil tudi prijaznega g. Rev. Matija Jagra iz Barber-
vedno cel mož. Bil je jeklenega značaja, kremenitega prepričanja, obenem pa mirnega obnašanja. Kjer so ga sprejeli, so ga takoj tudi spoštovali, ker so videli v njem moža na mestu. Kjer so mu rekli, “poberi se!” je mirno odšel, ne da bi bil užaljen. Mr. Mladič je opravljal tako rekoč misijonsko delo. Ni bilo lahko, toda, vršil ga je v dobrem namenu.
Tak mož bi moral do smrti ostati zastopnik za katoliško li-teralturo. Kljub 70 let starosti še opravlja vsakdanje delo v tovarni. Njegova hiša se nahaja en blok od cerkve sv. Štefana, 1919 W. 22nd Pl. Izmed osem sinov in hčera, je še samo eden samec doma, vsi ostali so si poiskali svoje pare in se imajo prav dobro. Čestitamo!
Predstava je ljudem ugajala, vsaj tako so 'se mnogi izrazili, vse jim je bilo po valji, pogrešali so pa slike iz Willarda. Naročili so pozdrave sledeči: Miss Brigita Stanko A. D. Tr-rnlič za Kuharjeve, rekel je, naj pridejo v Girard na kegljaško tekmo, Jos. Knafeljc za Stariča, Oblak pa za Račiča, Mrs. Rupar za Mšjerjeve, Mrs. Bonča za Bončarjeve.
Ko so slišali moje zvonenje na ploščah, so me povabili možje zvonarakega kluba, da naj pridem tje 6. junija, ko bo fara obhajala zlati jubilej, takrat da bo izredno potrkavanje.
Ko je minila nedelja in naš program, smo 'zopet pokramljali pri Mladiču in Jeriču, — Mrs. Jerič ni bila pri najboljšem zdravju. Ko sem se spal zopet drugo noč pri Mladičevih, sem se odpravil s svojo ropotijo, katero mi je zapeljal Mr. Jerič na La Salle postajo. Prav lepo je bilo in prav iz srca sem tudi hvaležen v prvi vrsti Leonu Mladiču, ker je za vse to lepo oskrbel in za nje-
NASA MICKA IMA TUD BESEDO
No, dekleta, kako pa lajkate moj ijovi klobuk? “On” sicer pravi, da je to šklefedra in me svari, naj po nobeni viži ne grem z njim na farme, kjer se pase živina, ker bom ob njega, čim ga kakšna čada zagleda. Boji se tudi, tako mi ie povedal pri večerji, da mi ne bo kazalo iti ž njim spomladi kam v naravo, ker me bodo obsule čebele, ki bodo mislile, da nosim na glavi ta prave rože, Štrama! To ni nič drugega, kot hudo mu
JZ' puKujniKovega uoroa im tonft( q nj. to 8lavn03t je bi- gov prija|ni dom, kjer nas je
4h-wč čč. gg. pre- Mrs. Mladič : lepo pogostila. , kjer je župnik Rev. Fr, ia*ov_ (monsitmoriev)	Nai omenim, d
Hubbardske novice
Madison, O. — Kar lepo počasi pa sigurno smo jo to zimo rezali tu na tem prelepem Hub-' bardu. Prikazuje se nam že lepa /pomlad, katere se posebno ptice že vesele in skakljajo -veselo v vejice na vejico ter se ogledujejo za primem' prdštor, kjer bi si napravile genzdo za svoj zarod.
Posebnosti v teh mesecih, ko je toplomer kazal večinoma pod ničlo, ni 'bilo. Tistim, ki imajo še kakšno upanje na na-dalj.uo življenje in jim ni treba vedno javkati in jamrati, je kar fletno. Tistim pa, ki tega nimamo, je pa kaj žalostno, ker smrti že kar težko čakamo.
Po daljšem premoru sta nas bila obiskala Mr. in Mrs. Robert Straen iz Clevelanda. Robert nji je rekel, da redno čita Ameriško Domovino in se zelo ranima tudi za Hubbardske novice. Prišel je bil pogledat, če sem s* pri življenju, ali sem morda že na poti na oni svet.’ Prav za prav “troštat” me je prišel, da naj nikar tako ne “cajhnam"; rekel je tudi, da vidi, da mi ni še take sile, ko sem mu nekrat razkazal moje zimsko bivališče in prijazno urejeni zapeček, kjer bom preživel svoja častitljiva leta. Se reče, saj tako kmalu še ne bo, vendar pa je dobro, če si človek preskrbi o pravem času, kam' bo poklada) svoje stare kosti
Ob slovesu sva si z Robertom stisnila desnici in Robert me je
tatov- (monsignorjev)
Našemu priljubljenemu g. Župniku Rev. Virantu pa želimo, da bi dočalka) še mnogo zdravih in zadovoljnih let med nami in da bi dočakal tudi zlato mašo. Takrat pa seveda jaz ne -bom navzoč, pa nič zato, bodo pa drugi, saj svet ne zaostaja. Father Virant, Bog Vas živi še mnogo let!
Pa tudi z mladino ne zaostajamo. Tako so se oglasile vile rojenice pri Ludwig Gustinčiču (mlajšem), ki vodi s Paučkom trgovino v Madisonu, in pustile za spomin krejkega sinčka. Mati in dete se prav dobro počutita v Lake County Memorial bolnišnici. Tako sta Mr. in Mrs. Ludwig Gustinčič na Lock Rd. postala zopet stari atek in stara mamica. Ej, Ludwig, leta /pa res hitro bežc, kaj ne! Čestitke na vse strani. Pa še drugič (kaj. Pozdravljeni, Frank Leskovic.
Naj omenim, da je bil Mr. Mlakar, zastopnik A. D. precej bolan, toda zdaj je zopet na nogah in bo zopet pridno nabiral naročnike. Tako je bilo lepo pri sv. Stefanu. Vsem hvaležne pozdrave,
Anton Grdina.
ti potrebno je, da jim pokažemo, da mladi naraščaj ljubimo, zato pa jim dajmo napravit tisti /večer veselje s tom, da popolnoma zasedemo dvorano.
Igrali bodo sledeči: dekleta Frances Ahčin, Andrey Setinz, Bernardina Ahčin, Wanita Shi-mus in Barbara Stachowijak; fantje Albert Bučar. Stanley Kasovič, Donald Baznik, Ray Tersalič, Dean Jenko, Rudy Oj-ster, Robert Blocky. Torej ti mladi nam bodo predstavili igro “Antics of Andrews” Torej vsi na' ,p.lan tisti dar.!
Mr. Yankovichev orkešter zopet pride v La Salle 111., tako se sliši pogovor, za 31. marca vas zopet vabi na p’es American Legion, pridite od blizu in daleč, kajti veselja bo na ko-
36. . •
Mr. Louis Gregorič se je tudi vrnil, iz Madera bolnišnični
Californiji so ga prepeljali
je, ker je moral spet seči v žep in mi dati 79 centov, da sem šla po klobuk. Saj ga ne bi prosi- • la in bi imela onega s fedrom za veliko noč, pa se je slišalo od strani, da mi ne paše. Ko sem ga pretentala z veliko mu-jo, da mi je dal denar in še tega vem, da bi mi ga ne dal, da se mi ni začel glas tresti in če ne bi dvakrat useknila. To ga je menda prestrašilo, da je izvlekel iz aržeta en dolar in mi ga dal s takim obrazom, kot bi hišo prepisal name: “Na, pa si kupi novega! Kar bo pa o-stalo, pa imej za gospodinjstvo čez teden,” je naročal. Malo je manjkalo, da mu nisem padla okrog vratu, ki je tako dober do mene, pokora! Uh, delat bom šla kam, da si bom vsaj za klobuk zaslužila.
Nekaj čez petdeset sem jih pomerila in noben mi ni bil tako všeč kot ta. Ko sem se pogledala ž njim v zrcalo in se majhno zarežala zraven, sem bila zares kar.fletna. Komaj sem čakala, da se bom njemu pokazala, v novem klobuku. Dela sem ga na glavo, se vstopila pred “njega,” upfla roke v bok, kakor sem videla v pikčerjih, da gre v takem slučaju, in sem mu rekla: ‘'No, kako sem ti kaj všeč?”
“On” me gleda nekaj časa, potem pa reče: ‘‘Kakšen svitek je pa tisto, ki imaš na glavi? Kaj ti nisem dal skcro deset
Prijetno je bilo v Chicagu
Cleveland, O. — Prav kakor sem želel in pričakoval, je bilo prijetno v Chicagu z izletom slikovne /predstave. Na vlaku sem se odpočil in nadremal. Na postaji so me prav častno sprejeli moji dobri prijatelji: Leo Mladič, John Jerič in Mr. Šta-jer. Jerič in Stajer sta bil^ voznika za nas in prtljago. Pri Mladiču sem imel stanovanje in koštoj,- Daši sem že mnogo let poznal tega značajnega pionirja'1' Mladiča, vendar sem mel iznova užitek ž njim v razgovorih. Težko mu najdem para kakor je Leon Mladič.
Ure, ki sva jih prekramljala v teh dveh dneh, so bile kratkočasne in razvedrilne. Beseda, ki jo pove Mladič, nekaj zaleže; kar govori, je vse iz izkušnje. Vse to je Mr. Mladič nabiral po hišah naših naseljencev v dolgih letih, ko jih je obiskoval od hiše do hiše kot zastopnik za katoliški časopis, > elmgo /besedo, za razširjanje dobre literature za katoliško i-zobrazbo. Mr. Mladič je bil
Pevski zbor “Triglav”
Cleveland, O. — Poročano je bilo, da bo prvi koncert zbora “Triglav” 4. aprila. Radi prostora moramo koncert za par tednov prestaviti in sicer do 9. maja.
Tu na zapadni struni Clevelanda imame svoj Dom, zelo prijazen za piknike in veselice, toda brez gledališkega odra. Namen imamo čez čas zidati nov dom. Zato smo se odločili, da priredimo koncert Sachsenheim dvorani, 7001 De-nisoh Ave., ki je ravno čez cesto od našega doma, kjer bo bolj udobno za pevce in poset-nike. Po koncertu pa se bo vršila domača zabava v naši domači dvorani. Več o tem vam bom poročala še pozneje. Poročevalka,
A. Jesenko.
dolarjev za nov klobuk! Pa ne, da bi že cveteli zvončki na vrtu Jevijikove Tončke in da si jih tam natrgala in zmašila na klobuk? Ali si moraa že -regrat nabrala?”
^‘Kakšnih deset dolarjev si mi dal!”' sem zrasla skoro za eno inčo. “En dolar si mi dal, pa s kakšno težavo! Saj sem videla, kako so se ti roke tresle. Prav za prav,” sem rekla s povzdignjenim glasom, “klobuk bom nosila jaz pa če je
'komu Všeč ali HA? -------------
Potem sem se obrnila in zdr-
bolnšinico v La Salle, kjer se bo sedaj mož zdravil v bližini svojih prijateljev ,doma in '«-trok. Vrnile so se tudi od tam Mrs. Antonija in Frances Gregorič in jih sedaj lahko obiščete na nj-ih_domu, Lojzeta pa v bolnišnici. Mr. Gregoriču želimo, da se že skoro prav dobro pozdravi, /kar Bog daj kaj kmalu.
Za 1. in 2. marca smo zopet dobili prav lepo mero snega, a upamo, da bo že kmalu tukaj tista ljuba pomlad, ki jo v čaka vsak rad. Velika noč se nam tudi približuje- še par tednov, in zopet bomo zapeli veselo alelujo. Zato prav iz srca želim vsem Slovencem veslo alelujo in dosti pirhev.
Vsi , tudi veste, da se 20. aprila vršijo mestne volitve — za župana in aldermane. Slovenci imamo na listi Mr. Matt Bildawer-ja za župana. Nas vseh dolžnost je, da volimo vsi zanj. Kaj pravite k temu? — Pozdrav,
Poročevalec.
Razne novice iz La Salle
v — 1
La Salle, 111__Slovenski ka-
toliški fantje in dekleta, ki i-majo svoj klub, nam bodo podali 18. aprila lepo in smešno igro v angleškem jeziku pod i-menom “Antics of Andrews.” Igra bo v šolski dvorani sv. Roka.
Fantje in dekleta vas prav' prijazno vabijo, da pridite ta dan gotovo v omenjeno dvorano, da boste 'videli, kaj so se v tej zimi, ki bo že skoro minila, naučili. Igra bo podana dvakrat ta dan in sicer ob 2:16 popoldne in ob 7:15 zvečer. Po igri bo pa ples za vse, za katerega bo igrala izvrstna godba.
Dragi slovenski rojaki in rojakinje, vsi sezimo po vstopnicah, ki nam jih 'bodo ti fantje in dekleta ponudili za to igro. Nikar se ne izgovarjajte, kaj-
Vzajemnost
(Lamennais)
Kadar je drevo osamljeno, ga pretresa veter in mu odpiha vse listje; in njegovo veje, mesto, da bi se dvignile, se ponižajo, kot bi iskale zemljo.
Kadar je resflina osamljena, ne najde nobenega varstva poroti sončni vročini; in tako hira, se suši in umrje.
Kadar je človek osamljen, ga veter - mogočnežev upogne do zemlje in vročina poželjivosti velikašev tega sveta mu izsrka življenjski sok, ki ga je hranil.
Zato ne bodit«, nikoli osamljeni kot rastlina ali drevo; temveč združite se med seboj, podpirajte in varujte se vzajemno.
------o------
____Kaj je življenje? Življenje je tista neozdravljiva bolezen, za katero so vsi ljudje umrli in ki jo le tisti jA-eživij o, ki se ne rode.
drala v .spalnico, da bi tam nekoliko pojokcala. Pa sem se premislila in rekla; pa glili nalašč ga bom nosila! Tisti večer sem bolj na trdo prestavljala kastrole po kuhinji, da bo vedel, kaj se pravi tadlati moj klobuk. Veste, je pomagalo, kot .sem vedela, da bo. Nisem še pomila vseh čepinj po večerji, ko se oglasi “on” tam od mize, kjer je oprezoval, to sem dobro videla, kako bi se spravil z menoj: “Stavim, da takega klobuka ne bo imela nobena v Clevelandu !” Vdano sem ga pogledala za take blažene besede. Veste, saj drugače ni slab človek, samo na klobuke se ne zastopi, kar mu pa ni zamere, ki je pri kravah zrastel.
Včeraj sva šla skupaj k maši na Holmes Ave.- Nalašč je nekoliko zaostajal, da je menda gledal, kako mi klobuk paše od južne strani in pa po ljudeh je gledal, ker se je hotel najbrže /prepričati, kako so mi ženske nevošljive, ki imam tak klobuk kot nobena druga. V cerkvi sva se vsedla prav spredaj tako, da so me vse ženske lahko videle. Prepričana sem, da so malo molile, tako so zijale v moj klobuk. Ajbeču, da je bil tisto nedeljo v vsaki hiši špetir in da so ženske vpile nad možmi: “Vidiš, kakšnega moža ima Debevčevka! Tak klobuk ima, da je strah. Najbrže si ga je prištelala naravnost iz Pariza. Saj jaz si ga ne morem, ki nimam takega dobrega moža, kot ga ima ona.” * Kajpak, jaz ne bom nobeni povedala, da sem dala zanj samo 79 centov. Naj le mislijo, da je drag. Ampak naj reče katera kar hoče, beštra pa sem v novem klobuku, kaj ee? One-gtf s fedrom bom zdaj nosila samo, kadar bom šla v štor, dokler ga ne bom dala farmarjem v rent. Ampak pripomniti moram, da se ni treba bati, da bi se prevzela v novem klobuku,-sem preveč krotke sorte in pa tako ponižna sem. Gud-gaj, dekleta! *
Beg iz žrela smrti
“Seveda, aeveda! Smilita se i Lojze, kako dober in priden je mi, reveža. Nata, kar sedita.” bil!’'’	•
Pristavila je klop k mili v1 Obrisala si j sobne oči, od-kotu in jo poprej s predpasni- šla ii izbe in se čez nekaj časa kom obrisala.	vrnila s precejšnjim kosom sla-
“Precej vama bom prinesla nine, poprom in soljo, kruha. . . . Dobro človeku sta- “Nata, ubožca, jejta ia se do-riti in mu v stiski pomagati, je bro okrepčajta! Morda moj naša krščanska dolžnost. Os- Lojie ne bo nikoli več sedel za
1
s
mero blagrov je Kristus postavil za merilo pravičnosti (A poslednji sodbi. Nasičevati lačne, napajati žejne, tolažiti žalostne, je božje delo. Kristus bo vse to plačal, kakor da smo to njemu stbrili...” je počasi gostolela in vzela hlebec izpod prta na mizi ter ga z nožem vred položila pred Janeza in Vinka. •
Janezu in Vin^u /še je kar samo smejalo. Skoraj nista mogla verjeti svojim očem. Sedela sta in gledala hlebec, v zadregi čakajoča, da jima bo žena odrezala kruha.
“K*r vzemita si! P.ežita in jejta, dokler se ne nasitita, kakor doma.”
“Ko bi ljudje bolj razumevali božji in človeški pomen os-mero blagrov, ne bi bila toliko prestala kakor pa sva. Bog naj vam, mati, tukaj in v večnosti tisočkrat poplača! Nikoli vam te dobrote ne bova povrnila,” je govoril Janez, naslonil hlebec na prsi, ga z nožem trikrat prekrižal in odrezal dva velika kosa, sebi in Vinku.
Zena ju je opazovala.
“Lepo krščansko navado i-mata. Lepo so vaju učili starši. Kruh je dar božji in je prpv, da se hlebec prekriža, ko se načne.”
“Prav pravite, mati: kruh je dar božji! Danes z večjim veseljem gledam ta hlebec pred sabo kakor pa sonce na nebu.'
“Bog vama blagoslovi ta
to mizo in jedel moj kruh.
‘Nič ne obupujte, mati! Bog ga bo varoval sleherne nevar-onsti in ga privedel nazaj v vaše naročje. Predobri ste, da bi vam Bog odrekel to željo. Kogar hoče Bog varovati, mu ne more nihče škodovati. Ni je tako velike nevarnosti, da bi Bog ne mogel rešiti človeka iz nje. 'Le zaupajte v ljubezen božjo, ki varuje s posebno ljubeznijo sebi zveste. . . ”
Lepo sta me potolažila. Bog vama poplačaj tudi tor.. Vsak večer molim za Lojzetovo srečno vrnitev in.za ljubi božji mir, ki naj ga nam izprosi vsem skupaj Brezmadežno Srce presvete Device. In neki glas v srcu mi pravi, da bo nazadnje zmagala pravica, da bodo prišli na po* vršje tisti, ki so dobri in Bogu zvesti ter se trudijo, da bi njegovo kraljestvo zares zavladalo med nami. Zdaj smo tako razklani, tako needini, tako sovražni smo si med sabo kakor da nismo kristjani — še dobri pogani ne več. Ampak nazadnje bo zmagal Bog, hudobec s svojimi pomagači pa bo pahnjen v peklensko žrelo. Zdaj pa je tisti hudi čas, ko ima vso oblast hudoba. Človek je zavrgel Boga in spravil samega sebe v največ j o nevarnost, da se pogdbi za vselej. Po svojem napuhu postaja podoben zavrženim angelom. Ljudje se zde sami sebi preveč pametni, mo-drejši od Boga, napuh jih je
APRIL
2,	—Veterani 2. svetovne vojne ples v SND na St. Clair Ave.
3.	— Društvo Martha Washington št. 38 SDZ priredi plesno veselico-v SND ns St. Clair
9.—Mladinska liga SDZ ples v SND na St. Clair Ave.
9.	— “Golden Gophers” pomladanska plesna veselica v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
11. — Glasbena Matica kon-tert v avditoriju SND na St. Clair Ave.
10.	— Društvo sv. Vida št. 25 KlSKJ Boosterski ples v SND na St'. Clair Ave. Začetek ob 8. zvečer.
17.	—Društvo sv. Ane št. 4 SDZ priredi plesno veselico v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
18.	—Podružnica št. 49 SžZ priredi pomladanski1 ples v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
MAJ
1.	— Društvo Srca Marije priredi ples v SND na St. Clair Ave.
2.	— Monte Carlo priredi Dr. Sv. Imena v dvorani cerkve sv. Vida.
8. — Društvo Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ ple^v SND
na St. Clair ^ve.
9. — Podružnica št. 32 S2Z priredi plesno veselico v Slo. venske mdruštvenem domu na Recher Ave.
9. — Proslava deset-letnice Slovenske moške zveze v avditoriju SND ha St. Clair Ave.
9,	—Prvi pevski koncert pevskega zbora “Triglav” se bo vršil v Sachsenheim dvorani na 7001 Denison Ave. Ples po koncertu v Slovenskem domu 6818 Denison Ave. (čez cesto).
15___Društvo Jutranja zve-
zda št. 137 ABZ ples v SND na St. Clair Ave.
16. — Slovenska dobrodelna zveza “Varietni program” v avditoriju SND, na St. Clair Ave.
22. — Društvo Napredni Slovenci št 5 SDZ ples v avditoriju SND na St. Clair Ave.
29.—'Društvo sv. Katarine št
29 ZSZ priredi “Leap Year
Dance’’ v avditoriju SND na
St. Clair Ave.
AVGUST
22,—Prireditev skupnih ohij-skih podružnic Slovenske ženske zveze v SDD na Recher Av.
OKTOBER
10.	—Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete priredi banket v Slovenskem domu na Holmes Ave.
jo upajo razširiti. Potreba je gobovo velika.
G R A MOFONSKE PLOŠČE. — V Zagrebu se bavijo tudi z manj potrebnimi stvarmi. Beremo. da so začeli z izdelovanjem gramofonov in gramofonskih plošč na debelo, da bodo zaklada-ves Balkan. Upajmo, da bo vsa muzika iz teh gramofonov pravoverno režimska in komunistična.
SISEK NOVO SREDIŠČE INDUSTRIJE. — Poročali smo, da grade v Ljubljani primeroma veliko tovarno za izdelovanje železnih predmetov in strojev z imenom “Litostroj.” Tudi v bližini Belgrada grade podobno tovarno v Železnikih. Sedaj pravijo, da imajo v načrtu zgraditi nekaj podobnega tudi v Sisku na Hrvaškem.
SVILOPREJKO bodo gojili. Nekaj malega sviloprejk je že imela Jugoslavija. Sedaj bodo baje zasadili v bližini Reke več sto murv, da začno z gojitvijo gosenice, ki daje svilo.
Rženi kruh _
Nikolaj Nerli je bi. tisti čas bankir v odličnem mestu Florenci. Ko je zvonilo terco, je že sedel za pisalno mizo in ko je zvonilo non, je še 3edel, kjer je celi dan beležil šetvilke v svojih zapiskih. Posojal je denar cesarju in papežu. Le hudiču ni posojal, pa samo zato ne, ker se je bal, da bi napravil slabo kupčijo s tistim, ki se imenuje Hudobec in je res prekanjen, kolikor ga je. Nikolaj Nerli je bil drzen in nezaupefi. Pridobil si je bil veliko bogastvo in ogulil mnogo ljudi, za to je bil v Florenci zelo spoštovan.
Stanoval je v palači, v katero
(Ntdaifcvanjt s L stesal) [Vojvodini, če bodo držali g parti- je prodirala skozi ozka okna le Belgradu toliko čevljev po skla- Izani. Sedaj vedo, kako je s ko- tista hič, ki jo je bil Bog ustva-
Druga ril in to iz previdnosti, kajti
DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE
(DošU pnko Trsta)
Santa Maria Novella, je bila obešena njegova slika v cerkvenem koru. Ta "ga je predstavljala, kako kleči s sklenjenimi rokami pri Marijinih nogah; lahko ga je bilo spoznati po če-
menjalci v Benetkah, ampak je bila popolnoma točna.
“Kako!” je vzkliknil Nikolaj Nerli ves prebledel. “Ta kupola, ipult, škropilnik in bolnica z vsemi posteljami ne tehtajo to-
piči iz rdeče volne, po suknji- rej več kot pezdir, več kot ptič-
ču s kožuhovinasto podlago, po potezah, ki so se zgubljale v rumenkasti masti in po živahnih očescih. Na drugi strani presvete Device je stala njegova dobra žena, z dobrodušnim in žalostnim izrazom in v ponižni molitvi. Ta mož je bil med prvimi državi jami v florenski republiki. Ker ni nikdar slabo govoril o zakonih, niti se zanimal za reveže in za tiste, ki so na višku sreče obsojeni na denarno kazen ali izgon, se njegovo spoštovanje, ki si ga je pridobil s svojim velikim bogastvom, ni prav nič zmanjšalo V očeh oblastnikov.	,
Ko se je neki zimski večer vrnil bolj pozno kot navadno v svojo palačo, so ga obkrožili na pragu glavnih vrat številni na pol nagi ubožci in stegovali roke proti njemu.
On jih je zavrnil s trdimi besedami. Toda vsled lakote so postajali drzni in divji kot volkovi. Obkrožili so jga in ga prosili kruha z jokajočim in slabotnim glasom. On se je že sklonil, da bi pobral kamenje in ga zalučal vanje. Tedaj pa zagleda svojega služabnika, ki je nesel na glavi jerbas črnega rženega kruha, določenega za služabnike v hlevu, kuhinji in na vrtu.
'Nikolaj pomigne služabniku s kruhom, naj pride bliže. Nato zgrabi s polnimi rokami kruh iz jerbasa in ga vrže revežem. Nato stqpi v hišo, se vleže in zaspi. Med spanjem se mu je sanjalo, da ga je zadela kap in da je nenadoma umrl. Mislil je, da je še v postelji, pa je videl sv. Mihaela v svetlobi.
Sv, Mihael je držal v roki
■■■■■■r
s kosi kruha v rokah, mislim na
svojega sina. Bog ve, kje je in kako se mu gdi? Morda! je prav tako sestradan, kakor vidva a-li pa sploh ne živi več.”
•Žena si je potisnila robec iia usta in solze so ji zalesketale v dobrih rujavih očeh, ki so gledale otroške zaupno v svet.
“Kje pa je in kaj je vaš sin, če smem vprašati, mati,” se je opogumil Janez.
“Domobranec je bil Bežal je z druglimi na Koroško in sedaj nimam nobenega glasu o njem.”
“Tudi midva sva domobranca, mati,” je pvedal Vinko.
“In kako da sta zdaj tukaj? Slutila sem, da sta poštena človeka, kar zdelo se mi je. Bahajo se, da je prišla njihova u-ra in da imajo oni ‘Vso oblast. Vsaj tako mi je pravila moja sestra, poročena v Vačah.”
Janez in Vinko sta začela praviti svojo zgodbo in jo povedala do kraja.
“Moj Bog, če ni moj sin zraven! Ubogi Lojze! Gotovo ga bodo poslali v smrt. Se jutri se bom odpravila v Ljubljano. Bog se ga usmili in Devica Marija, ljuba Mirti božja, varuj ga vsega hudega! Ubogi moj
tu.”
Ženica je sedela Janezu in Vinku nasproti za mizo in ju z veseljjem opazovala, s kakšnim veseljem in užitkom sta prigri-zovala kruh s slanino.
“Zelo izobraženo govorite, — gotovo ste veliko brali, mati,” jo je pohvalil Janez,
oovou wr VITAMIN«
src
oneTaIdm
KwHStSihm®
fcl, VZ—to CepwM *T<
“Berem Bogoljuba, Glasnika in prebiram sv. pismo. In vidim, kako so nespametni tisti, ki se imajo za hudo modre. U-boge duše, kako prazne, kako temne in slepe so, kako zavržene, kadar ipadejo v večnost. — Ker prezirajo nizko, jim je skrito visoko in večno. Tako je nekoč v pridigi govoril naš go-'spd dekan.”
Janez in Vinko sta nasičena vstala od mize. iNovo moč sta čutila v srcu in telesu. Toplota se je razlivala po vsem telesu ter ju delala lahka, spočita in prožna. Bila sta kakor prerojena.
“Zbogom, mati, in Bog naj vam poplača tisočero. Vašega sina naj privede nazaj in v potrebi naj mu dobri ljudje tako odlično postrežejo kakor ste vi nama postregli.”
“Je že doBro. Bogu bodi v čast, ki je vse dal. Srečno potujta in vajina angela varuha naj vaju vodita in varujeta vsake nesreče!”
“Bog vas usliši, mati!”
Vinko in' Janez sta stopila čez vežni prag in čutila, kako iep je junijski dan. Zrak je plapolal v predpoldanskem lepem soncu kakor ognjena grmada. Ptički so skoraj prešerno vlekli na drobna godala čez srebrne strune in se veselili živ-njenja, svetlobe in cvetja. V rahlem vetru je valovila bohotna, že skoraj zrela trava.
(Dalje prihodnjič)
mi priznavajo, nistične trgovine ali distribucije ni za nič. Vse to napadanje lastnih ljudi ne spravi s sveta dejstva, da v komunističnih deželah kmalu vsega zmanjka, ko pridejo “tovariši” na površje.
KOLHOZI ali skupna obdelava zemlje se je slabo obnesla v Vojvodini. Tam so, kot smo že večkrat pisali, naselili Črnogorce in Ličane na posestva, ki so jih vzeli Nemcem. Ta posestva niso bila last posameznikov, ampak last neke zadruge ali bolje države. Iz okolice Sremske Mitroviče je kakih 500 Črnogorcev odšlo s te/skupnč zemlje. Raje
še imajo svojo lastno zemljo.
ZA PODGORICO TRI BILIJONE. — V Črni gori gradi novi režim novo glavno mesto na kraju porušene Podgorifce. Tu zidajo sedaj mesto Titov grad. Po vladnih listih trdijo, da bodo zazidali v to mesto in njegova poslopja tri bilijone dinarjev v petih letih (60 milijonov dolarjev). Malo je v tem seveda črnogorske in partizanske baharije. Plačevala bo vsa država. To je komunistični način, da Slovenijo izsesavajo.
LITIJA. — V Litiji so skleni-so šli nazaj v skalnato Črno go- h, da obnove staro opekarno na
vse skupno, da pridelajo komaj va, ker tisti, ki posedujejo ve-80% tega, kar pridelajo tisti, ki liko imetje, so oprezni ter zna-
ro. Tudi okrog 150 družin Ličanov je zapustilo Vojvodino, ker so morali toliko oddati državi od svojega pridelka, da so obupali. Poprej so Ličanom obetali, da bodo postalf mogočni in bogati gospodarji rodovitne zemlje v
Bregu. Le tako, pravijo, morejo izvršiti druga obnovitvena dela. Od drugod ne bode opeke.
MEDICINSKE INSTRUMENTE hočejo izdelovati v več. ji meri v Belgradu. Začeli so s tozadevno tovarno v malem, pa
jo braniti tudi s silo, kar so si pridobili z zvijačo.
Palača Nikolaja Nerli-ja je bila torej urtjena z železnimi mrežami in verigami. V notranjosti so bili zidovi poslikani od spretnih umetnikov, ki so prikazovali razne čednosti in kreposti s podobami žena, očakov in prerokov ter izraelskih kraljev. P.o sobah razobešeni gobelini ali stenske preproge, so predstavljale zgodbe Aleksandra in Tristana kakor jih opisujejo romani. Nikolaj Nerli se je ponašal s svojim bpga-stvom na ta način, da je imel v mestu več ustanov. Zunaj obzidja je dal sezidati bolnico. Pročelje, ki je bilo poslikano in izklesano, je predstavljalo najbolj značilna dela iz njegovega življenja . . V znak hvaležnosti za svoto denarja, ki ga je poklonil za obnovo svetišča

Prijattfs Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Prescript«) us — Vitamins First Aid Supplies ■Vogal St. CUr Avt.lmM.t8tA
ji puh?!’’
“Saj vidiš, Nikolaj”, je rekel nadangel. “Doslej premaga teža tvojih krivic, prav lahko culico tvojih dobrih del.”
"Torej bom šel v pekel?” je vprašal Florentinec.
Zobje so mu šklepetali od strahu in groze.
“PotTpi, Nikolaj Nerli,” je povzel besedo nebeški tehtavec. "Potrpljenje! Nismo še končali. Še to je tu!”
In svet iMihael je vzel črne ržene kruhe, ki jih je bil boga-tinec zmetal siromakcm. Položil jih je v skledico dobrih del, se je takoj ponižala, druga s krivicami pa se je dvignila in in obe skledici sta ostali v isti višini. Težišče se ni nagnilo ne na desno ne na levo; jeziček pa je kazal popolno ravnotežje. Bankir ni verjel svojim očem. "Glej, Nikolaj 'Nerli; ti nisi ne za nebesa, ne za pekel. Pojdi! Vrni se V Florenco. Pomnoži v tvojem mestu te kruhe, ki si jih razdal s svojim rokami ponoči, ko te ni nihče videl. Stori tudi zdaj tako in rešen boš. Kajti ni zadosti, da je nebo odprto tatu, ki se kesa in ženi, ki joče. Božje usmiljenje je neskončno; to bo rešilo celo bogatina. Bodi (tj ta bogatin. Pomnoži kruhe, ko vidiš kako so težki na moji tehtnici. Pojdi!”
Nikolaj Nerli se je prebudil v svoji postelji. Sklenil je, da se bo ravnal po nasvetu nadangela in razdal obilo kruha revežem, da bo mogel vstopiti v nebeško kraljestvo.
V treh letih, ki jih je še pre-notranji živel na zemlji po svoji prvi smrti, je bil zelo usmiljen dp in postal velik milo-
Ko je'Nikolaj spoznal na padajoči strani tehtnice dragulje vdov, ki jih je držal zastavljene, mongo neupravičeno zadržane zveneče kovine in nekaj prav lepih zlatnikov, katere je imel le on in si jih je pridobil s prevaro in oderuštvom, je takoj razumel, da gre za njegovo življenje, ki ga jš že sklenil in ga je sv. Mihael pretehtaval zdaj vpričo njega. Postal je pozoren in vznemirjen.
“Vaša milost, sv. Mihael”, je rekol, “ako položite na eno stran ves dobiček v mojem življenju, položite prosim vas, na drugo vse lepe ustanove, s katerimi sem tako sijajno pokazal svojo pobožnost. Ne pozabit« niti kupole pri sveti Mariji No-velli, kjer sem prispeval dobro tretjino stroškov, niti moje bol. nice zunaj mestnega obzidja, katero sem zgradil popolnoma s svojim denarjem.”
"Ne bojte se, Nikolaj Nerli,” je odgovoril nadangel,” ničesar ne bom pozabil.
Tedaj je položil svetimi rokami v prazno skledico kupolo svete Marije in bol-
SELO DOBIJO
Delo dobi moški
Sheet Metal Lay out man
Fabricating, experimental and special equipment parts
2. Sift
Oliver Corporation
‘ 19300 Euclid Ave.
(47)
HALI OGLASI
Stanovanje iščejo
Družina 3 odraslih oseb želi dobiti stanovanje 3 ali 4 sob pred K majem. Kdor ima kaj primernega, naj poxliče EN 7336.	—(47)
Pojdite na farme!
Naprodaj je moderna 6 sob hiša z. 10 akrov zemlje, velik sa-s svojimi dovnjak, nahaja se ob tlakani cesti na Route 86, R. D. 3, komaj milje južno od Puinesvilie. nico s poslikanim in izklesanim .Hiša je novo dekorirana z novim pročeljem. Toda skledica se ni furnezom na olje za gorak zrak,
Predaednik Truman (levi) m zaidadme ti tajnik Jthii W. Snyder držita lepak, s kate. rim mmanjdta votelm "Savingt Band" kampanjo, ki st bo pričela 15. aprile. Geslo v tej kampanji bo: “Ameriška varnost, bo tvoja varnost" m ti hondi bodo poznani kot "Se-curitp Bonde.” .	■	”	V	;■	I
prav nič ponižala.
Bankirja je zelo zaskrbelo.
“Vaša milost, sv. Mihael,” je zopet povzel Nikolaj, “še iščite.
Na to stran tehtnice še niste pb- vj]ie 3Qgg, ložili lepega škropilnika pri sv.
Janezu, niti umetnega pulta pri sv. Andreju, kjer je ponazorjen Krst Gospoda Kristusa v naravni velikosti.
To delo me je stalo mnogo denarja.”
Nadangel .ie položil pult in škropilnik na vrh bolniee v skledico, ki se pa skoro nič na poniža. Nikolaj Nerli začuti mrzel pot na mokrem čelu.
“Vaša milost, nadangel,” je je vprašal Nikolaj, “ali ste prepričani, da je vaša tehtnica točna?"
Sv. Mihael je odvrnil z nasmehom kajti ni bila napravljena ta tehtnica po vzorcu tehtnic, ki jih vporabljajo lom-bardisti ali oderuhi v Parizu ali
ima zimska okna, dvojna garaža, velik kokošnjak. Vsa poslopja v izvrstnem stanju. Za podrobnosti pokličite Matt Teu bi, Paines-(50)
Soba v najem
V najem se da sobo za 1 dekie-Jezusa t*- Vprašajte na 1063 E. 67. St. spodaj.
-(47)
Plačajte
račune za plin, elektriko in telefon pri nas. Money Order postrežba od 01.00 do 010,000. Mihaljeyich Bros.
6424 Sl Clair Ave.
(2. A 8. each month)
Stanovanje iščejo
Družina dveh odraslih oseb išče stanovanje 4 do 5 sob. Pokličite po 6 uri zvečer PO 9582. Damo lahko dobra priporočila.
—(49)
<
aanPKSKA DOMOVINA, MARCH 8, 1848

KAREL MAUSER
boš ostal. Kar bal sem
Rotija
Rada bi kričala toda samota je sedela nasprot: njej kakor star, od mrtvih vstali očanec, ki še diši pc trohnobi in čr.vadi,
“Znorela bom,” se je včasih ustrašila in večkrat ni mogB priti na to, ali gre ali stoji. Ni slišala tiktakanja ure, povse;. hiši je šumelo, kakor da iz kotov bruha ihta.
“Zakaj si 'taka, ko ga imaš rada?” Prav iz dna duše se jt utrgalo to vprašanje in ni ga mogla ubiti.
“Kaj nisem res ves drug?”, je vpraševal Tine s klopi in steza! roke za otrokom.
“.Si”, je morala pritrjevati. “Ne piješ, čedno si opratvljen in priden si postal. Zakaj nisi bil nekoč tak, tedaj, ko si ivedel, da z menoj ni vse prav?” “Zakaj me torej zdaj nimaš rada?” Kakor da Tine sedi poleg nje in jo z roko drži čez ra-
“£aj te imam, le pokazati ne smem. Zavoljo otroka te moram .sproti ubijati, da bo Jurčku nekoč lažje. Ti tega ne razumeš, Tine.”
Zaškralbljala je miš, mačka je planila iz zapečka in Rotija se je splašila in vstala s klopi. Tako je bilo skoraj vsak večer. Slekla se je ,legla in dolgo gledala v strop. Porjavele deske so visele nad njo kakor deske krste.
“Saj sem mrtva”, jo je grenko obšlo in skoraj strah jo je postalo. Stisnila se j e k otroku 11
in se mu z usti prisesala na1
lica.
. *
Tinetova bajta se je belo smehljala skoz porumenelo listje že precej obledelih češpelj, ki so rastle tik ob strehi. Pozno oktobrsko sonce se je upiralo v okna in rahei veter je vzgibaval zvito listje trte, 'ki se je vila nad okni in bila že o-brizgana od beleža.
Tine je sedel v hiši. Bilo je nedeljsko popoldne, vdana jesenska otožnost je ležala nad potjo, ki je peljala na polje Ozimina je bila v zemlji, str-nišča preorana, vrane so se zdolgočaseno prestopale po vejah in se pošev zaganjale proti tlom, da so skoraj s krili zadevale ob itravo; ki jo je že močno popasla živina
Tine ni vedel, karo bi se del. Zjutraj, ko je šel od maše, je hotel ostati kar v Dražgošah. V gostilni je že bil, fantje so ga vabili, da bi ostal, pa vendarle ni.
“Nočem, da bi Rotija mislila, da sem se spet zavergel”, se je pogovarjal sam s seboj po poti in s palico otepaval po kač-jekn, ki je visel na pot in bil poln rosne pajčevine. Kar do, bro se mu je zdelo, da je bila pot dolga in da ni imel spremljevalca. Nihče ga ni motil in mirno je lahko odvijal zmeden klobčič misli,
“Vem, da me ima rada. Na očeh ji vidim. Toda za otroka se boji. Morda misli, da jo hočem ujeti in da bom tak, kakor sem bil zdaj, samo dotlej, dokler bi je ne speljal.”
Utrjeval je to misel, podpiral jo z domnevami, toda nazadnje je bil tam kakor na začetku.
“Jerneja se pa ni otepala. Le zakaj ga ni vzela? Saj je dovolj pritiskal za njo. Ljudje so že kar čakali, kdaj bodo oklici. Nazadnje se ti pa Jernej zakadi v docela drug konec. Nekaj je moralo po sredi.”
Tine se je spomnil na dan, ko je Rotijo in Jerneja prvič videl skupaj. Sram ga je postalo in kar vase je zlezel.
“Tisti dan sem malo narobe
gral”, mu je bilo žal.
“K Rotiji bi pa vendar lahko enkrat stopil v kajžo. Od-crita beseda naju le lahko še Združi. Morda nisva <.ako vsaksebi, kakor misliva. Pogovoriti je je treba.”
Pot do Tiitetolvca mu je bila skoraj prekratka. Kcj po kosilu pa je odšel v bajto in zaklel se je, da se do večera ne prikaže iz nje.
Zdaj je sedel, zdaj stal in hodil, spet sedel, gledal skozi okno in zdelo se mu je, da je vsa hiša polna misli, ki se prepletajo in da so žive in da ga hočejo pritisniti ob steno in ga nj hii0. zadušiti.
“Življenje si ubil Roitji", ga je obsodila prva misel. "Potlej si jo pa še s candro zmerjal.
Reci, če ni res?”
“Res je, tako sem ji rekel, ko me je Jernej vrgel v graben.
In pijan sem bil”, se je branil Tine.
“H konjederki si jo gonil”, se je odvila druga misel in siknila vanj. “Zdaj pa hočeš, da bi bil otrok tvoj. Kaj ga nisi še pred rojstvom ubil v sebi?”
“Njej ,sem hdtel dobro”, se je otepaval žgoče misli.
“Potlej, ko si jo onesrečil Misli se niso dale ugnati.
“Saj se mi bo še zmešalo”, je spet vstal,, odlomil kos kruha, ki ga je bil v soboto zvečer prinesel od Tinetovca in zvrnil kozarček tropinovca. Zapeklo ga je v grlu, ker se je bil pijače odvadil.
“Najboljše bi še bilo, ko bi
uiMul a PPluvča.1 KaJ|p'ip|
“Prav, Tine, Vesel sem, da
se, (la
nas boš zapustil. Če ti je pršv, bi te poslal čez zimo v Jelovco. Precej posekanega lesa imam, ki ga bo treba speljati v škof-; o Loko, ti se razumeš na les. Lanskega voznika mi je Kožar prevzeli ker se je Jernej priženil na Jamnik in ne bo dosti njim. Seveda, če ti je prav. Ne silim te pa. ne. Rad bi pa videl.”
Tinetu je bila ponudba koj všeč. Nemara bo Rotija me-čja, ko ga ne bo tolikokrat videla.
Svseti Miklavž je prinesel darilo, za katerega je Tirte vsak dan prosil. Sneg. Tako je kosmatal, da je Prtovč' kar zginil v metažu. Snežilo je na polomljene veje, na strehe, na drevje in na pomrznjena tla.
Rotijina kajža je utonila v snegu. Tinetova bajta je pa samevala. Tine je odšel na Kališnik.
PRETRGANA VERIGA
Rotija se je oddahnila. Dela Tine je naredko prišel v vas in Jurček je rasel. Januar se je bližal koncu. Večeri so bili tako tihi, da je bilo slišati vranje krakanje kakor kričanje hripavega pijanca.
Na Pntovču so brneli kolovrati, dolgo v noč so gorele petrolejke in bleda svetloba je de-žila skoz majhna okna na sneg.
Jurček se je že skušal postavljati na noge. Ob Roti j ini roki je že kar malo stopical. Ponavadi pa se je sam plazil po hiši, obredel vse krte; sedel pod mizo, luščil omet in ga jedel, se igral z mačko in iz vseh lukenj vlekel stvari na katere je bila Rotija že zdavnaj pozabila.
Škovinka je vsak dan prihajala v kajžo. Brez otroka se ji je zdelo življenje dolgočasno. Saj se je skušala ukvarjati turi is kolovratom, pa se je sredi dela spomnila na Jurčka in ni mogla drugače, da je vstala in
je poi Tineta pol nje.
Toda ljubezen do otroka se ji zavoljo tega ni zmanjšala.
“Saj takrat sem Tineta imela rada”, se je mirila. “Obeh kri se pretaka v otroku.’’
ci, je večkrat mislila nanj. Ne z jezo, temveč z nekim usmiljenjem in odpuščanjem. Kadarkoli se je ozrla v Jurčka, se ji je zdelo, da jo gleda Tine z začudenimi očmi, v katerih se
CAMPAIGN POSTER f OR 1943 FUND
Zdaj, ko je bil Tine v Jelov-1 iskrijo solze.
-AND THE WORST IS M TO COME —in najbojše šele pride
me je zmotil, da sem 3e vrnil?”
“Si mislil, da ti bo Rotija kar padla v naročje”, se mu je zarežal glas iz kota.
“Nisem mislil tega Toda, da me bo pa ‘tako sprejela, se pa nisem nadejal”, je Tine skoraj na glas zavrnil hihitajočo se porogi j ivost.
“Kar si nekoč iskal, to si zdaj našel.”
fine se je vdal in legel na posteljo. Ni mogel več misliti. Pobeljen strop je bil lep kakor baldahin za procesijo, toda prazen. Kakor v zaporu, mu je ušla misel nazaj in bilo ga je sram vse zapravljene preteklosti, ko je trošil svoje moči in bil podoben otroku, ki ne loči krajcarja od zlatnika.
‘Nemara se še vse sprevrže”, se je tolažil. “Ko bo otrok shodil, bo morda tudi Rotija boljše volje. Za večno gotovo ne bo taka. Spoznati mora, da je za otroka boljše, da ima očeta, kakor pa da ga bo vsak porival v kot. Na kmetih so nezakonski otroci večji reiveži kakor beraški.”
Večer je našel Tineta še kar na postelji. Bogve do kdaj bi še spal, da ga ni prišla klicat Tinetovčeva dekla. Pri Tine-tovcu so ga čakali r večerjo.
*
Za Vse svete je naletaval sneg, toda veter se je obrnil in začelo je deževati. Ilovnata pota so postala spolzka, po kolovozih so stale luže in ljudem se ni prav nikamor ljubilo.
Nekatere ženske so že zagnale kolovrata.
“Kolovrati brenče, ni daleč do zime”, je Tinetovec nagovoril Tineta, ki je porinil voz pod skedenj. “Kako kaniš? Boš ostal pri nas, Mi greš spet v tovarno ? Š k o vinčeva Marj eta mi je vedela povedati, da se mi. sliš posloviti.”
Tinetovcu bi bilo žal za Tinetom. Takega hlapca ne naj deš zlepa, pa še tesariti zna.
‘Tlstaiti mislim”, je izgoltal Tine. “Na pomlad bom pa videl, kako bo bolj kazalo, tudi v mestu ni za vse.”
drugai
aUsTk
Odbencafa k Rotiji.
“Tako sem se navadila na tega bučmana, da ne morem str-ptti brez njega”, je potožila. “Ne bodi huda.”
Rotiji je bilo všeč, se je lahko včasih vsaj k delu spravila. Kakor brž je bil namreč Jurček sam, je koj kakšno nakrenil. Zadnjič m uje ravno še pravi čas vzela žebedj, ki ga je bil paglavec izpulil iz zidu. Ga je že tiščal v usta.
“Verjameš, da .postaja Tinetu uodoben”, je večkrat namignila Škovinka in tudi Marjeta je to že opazila in povedala Rotiji. Rotiji je bilo na moč hudo. Vseskozi je bila prepričana, da se je otrok zagnal samo po njej, zdaj pa sama vidi, da
Newyorski pomožni nadškof J. Francis A. McIntyre je bil od papeža Pija XII. imenovan za nadškofa v Los Angeles, kjer je Vilo mesto izpraznjeno, ko je umrl tamkajšnji nadškof John J. Cantwell SO. okt. 1917. Nadškof McIntyre je bil rojen v New Yorku leta 1886 in v mašnika posvečen leta mi.
GIVING WILLING WORKERS A CHANCE
Steven Dohanos, the Westport, Connecticut, artUt whom work appears frequently on the cover of the Saturday Evening Poet and other magazines, designed the 1948 Red Cross Fund potter. In it he has reflected the community spirit of amall towns through* out America,
CEL VOZ LEDENIC!
Pravkar smo prejeli en železniški voz
FRIGIDAIRE LEDENIC
Nekaj jih imamo, da vam jih lahko takoj dopeljemo. Nekaj ledenic je nekoliko opraskanih in te lahko dobite za mnogo znižano ceno. Toda storiti morate to takoj,, dokler se vam nudi prilika. Tudi na teh damo, Eagle znamke. — Hitite, predno zaloga poteče.

vVE GIVE and REDEEM
EAGLE 5TAMP5

NORTHEAST APPLIANCE & FURNITURE
22S30 LAKE SHORE BLVD.
JERRY BOHINC, lastnik
ŽENINI IN NEVESTE!
Naša slovenska unljska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po Jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk.
Ameriška Domovina
6117 St CUir At*.
HEnderton 0621
THE WASTERS	By Hvališ
£i