237. Jlei/IIKD. v LjuDijam, • sredo li. oktobra iszz. Leto U. Izhaja vsak dan popoldue, liviemil a«daio la pramllt«. Imeratl i do 9 petit vrst A \ D, oJ 10—15 petit vrst a 1 D 50 d. večjl inserati petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici petit vrsta 3 D, poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; Ženitne pori »dos beseđa 75 r>. Popust ie pri naročilih od 11 ob;av naprej. — Inseratnl davek posebej. Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za od^ovo;. Ut»*ftvni£tvo „Slov. Naroda' in „Narodna Uskim*" Snaflova nllca 4t 5, pritllćno. - Taljfon at. 304. UradaUUo „Slov. NiroiV- ^i'an «iMoa at 9, I. nad str opi* Tela on što?. 34 Dopis« spra je um !e aaiiiian ia t^iastia frankorano. *r Roko9it3«f sa na vrača. aM v JugoslBvMi vse dnl po Oin 1-— v Inozemstvu mtasl/ia d ii Din 1, nedelje Oln 125 Poitiina plazmi v gotovini. „Slovenski Narod- velja: i V-^JJgU1 ~ f iBOtM«tT« __________________________________; v Ljubljani • po poiti___________ 2 me.ecev...... Din 120— i Din 144'— Din 216 — 6 . .......60— 72— , 105- 3 . .......30— „ 36— . 54 — 1 . ...... . 10— , 12— . 18- Pri rnoretTtriem povijanju se irm daljŠa naročnina doplačati- Novi naročinki naj pošljCJo v prvi* naro^nino ve Ino ~'&$~ po nakazo i£ \'a amo msmena nnro'ili \ircz pos'.itv« iici.irii s-i r.c morcnio oztratL Okrnjena samouprava. In sedaj prehajamo k onemu vprašanju, ki so mu pravzaprav na-menjene te vrstice. — Člen 32. uredbe o poslovnem redu namreč določa: »Zoper upravne akte obćinskih oblastev, ki v prenešenem ali v svo» jem področiu kršilo pravice ali ne* posrednje osebne interese poendin-cev, je po člcnu 18. zakona o držav* nem svetu in upravnih sodiščih do* pustna pritožba na nadreieno d r * ž a v n o upravno oblastvo. ZoDer njegovo odloćbo se sme vložiti tožba pri onem upravnem sodišču. v čisrar krajevno Dristoinost spada dotično upravno oblastvo.« Osnovno načelo, ki za uveljavl.ia člen 18. zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih. da Je namreo dopustna pritožba samo na eno višie upravno oblastvo. ie recipirano tuđi v členu 32. uredbe o poslovnem redu, kar seveda mora biti. Novum. ki Ra uvaia slednie navedeni član vsai za Sloveniio. Da .ie. da podreia ob* čine tuđi v niih lastnem (avto* nomnem) področju neposredno dr* žavnim oblastvom! Pritožba zo-per odločbe žuDanstva. oziroma mestnesra magistrata v stvareh last* nega področia po tej določbi torei ne jrre na občinskj svet. marveč na nad* reieno državno upravno oblast* vo. — Odslei torei občinski sveti ne bodeio več pritožbene instance zo-per odločbe županstev v stvareh lastnega področja občine, marveč — državna upravna obiastva! — č pritožbah radi stavbnih dovolitev potemtakem n. Dr. odslei ne bodo več odločali občinski sveti, ampak okrajna glavarstva, oziroma v Ljubljani pokrajinska upra* v a ! S tem so v stvareh lastnesra področja občinski zastopi povsem izločeni kot pritožbene Instance zoper odločbe žuDanstev (mestnega magistrata) in bodo o pritožbah zo* per odločbe županstev (mestnesra magistrata) razsojala državna upravna obiastva. — Samouorava občin ie nestala vsleđ teea skraino Iluzorna. Za Slovenijo pomenja ta uredba ćelo Doslabšanie onesra sta* nja, kakršno Je bilo za avstrijske-ga gospodstva, katero samouoravi občin !z lahko umliivih razlozov ni bilo Dosebno naklonjeno. V avstriiskih Časih so bile naše občine v lastnem področiu deianski samoupravne, kaiti v teh stvareh so IL odloČale same brez vmeSavania dr* žavne uprave, ki ii fe bilo Doverieno zgoli samo nadzorstvo nad občinami v tem pravcu, da so občine postopa* Ie do ustavi in zakonu. — Takemu nadzorstvu se nobena država ne mo* re odreci, ker ie tuđi samouprava del iavne uprave in se mora vsa uprava brez razlike vršiti do zako-nih in kakor to zahtevaio višii dr* žavni in iavni interesi. — To Da. kar ie napravila uredba o Doslovnem re* du s svoio nesrečno določbo v členu 32. z našo samoupravo, ie nekai. če* mur se mora tuđi naimirneiši človek — čuditi. Ali moremo SDloh se sro-voriti o samoupravi občin. ako ob* činska upravna obiastva niti v stva* reh lastneea oodročia ne moreio več sama odločevati. marveč ie Drvo* stopno občinsko oblastvo (žiiDan-stvo, mestni maeistrat) ob noDolni izločbi visjela občinskeea obiastva (občinski svet) neposredno podreie* no državnemu upravnemu oblastvu ? Ali ni to k a r i k a t u r a samouprave, ako se občinski sveti enostavno izločiio ter se žuDanstva odtegneio vplivu in Ingerenci od ljudstva izvolienih občinskih odbo* rov? Ako se županstva. oziroma mestni magistrati, neposredno nadrede Judikaturi državnih upravnih oblastev v stvareh. ki spadaio v takozvano preneseno področie ob= čine. ie to brez dvoma v redu. kaitf v tem primem gre za stvari, ki iih je država sama ooverila obeinam in ki iim iih lahko vsak čas zopet od* vzame. Drugače na ie z agendami. kl tvorifo takozvano I a s t n o področie občine. — Te asrende so Dravo torišče samouprave občin — in ele« de teh ai?end mora biti odločanie prepuŠčeno organom občin. — Bist* vo samo uprave ie. da uDravliaio določne korporacije izvestne agende same do svolih lastnih oreranih — seveda v okviru ustave in veliaioČih zakonov. — Ako hočemo imeti pravo samoupravo tuđi Dri občini. ii mora* mo Driznati Dravico. da sme v s v o* i e m področju svoje agende upravljati po svojih lastnih o r g a n i h. Dosledno moramo za-htevatL da mora biti prepuščena uprava in ž nto zvezana Uidikatura glede agend lastnega Dodročia sa* moupravnim organom občine. to se pravi legalnim občinskim upravnim oblastvom. Samoupravo, kakoršno ustvaria uredba o Doslovnem redu ori držav* nem svetu in upravnih sodiščih s svoio določbo v členu 32 na$e ob* čine ne morejo In ne smejo sprejetl odKlaniati oa \o mora sploh vsak. kdor ie oćhrU oristaš in zagovornik občinske samouprave. Vsiliule na se nam nehote Se drugo vprašanie. ki mora v prvi vr* sti zanimati pravnika, to ie vnraša* nie. ie li večkrat omeniena določba člena 32. uredbe o poslovnem redu sploh zakonita, to ie: ali ima zako* nito podstavo. Pri natančneišem Dretresaniu tega vprašania bomo nrisli brez dvoma do zaključka, da temu ni tako. —Upoštevati moramo predvsem, da imamo v Sloveniji razne zakone, ki uravnavajo samoupravo občin, oziroma, ki uravnavajo upravni postopek o stvareh. ki spadaio v lastno Pod* ročie občin. — Taki zakoni so n. Dr. občinski redi. stavbni redi in razni drngi zakonski nredoisi. — Vsi ti različni zakoni določajo irrd drugim, da razsoia v stvareh iastnega pod* ročia občine v prvi stopnji župan-stvo (mestni magistrat), v drugi stopnji kot prizivno oblastvo občin* ski svet in v tretii in zadnii stopnii bivši deželni odbor. — Na mesto de* želnih odborov ie stopila po orevra* tu deželna vlada, oziroma s^Oaiia pokrajinska uprava. — Da je bila do-ločitev državne uprave kot tretia instanca mišliena samo kot pro* v i z o r i i do ustavne ured'tve nove države, ie izven v^aVo^n đvo-~a. — To potrjuje sosebno tuđi točka 7. prehodnih odredb zakona o oblastni in sreski snmonpravi. ki zoDet od* vzema državni unravi nadzorno in disciolinarano ensnodstvo nad občis nami ter za ooveria ustreznim organom oblrstne samouprave. Stoii torei. da ie v Sloveniji upravni postoDek v stvareh lastnega področia občine ureien z zakoni. Za pravnika ne more biti niti trenotek dvoma, da se more zakon izpre« meniti Ie z zakonom. — Samo z zakonom se more torei v Sloveniji izoremeniti upravni Dostopek. oziro* ma se moreio izoremeniti ucrravne instance, ki nai odločaio o stvareh lastnega Dodročia občine. Ali pa se ie to v našem primeru zgodilo? Odgovor na to vprašanie Je: ne! Zakon o državnem svetu in upravnih sodišč je pač v členu 18. izDremenil na sDlošno upravni do« stooek v toliko, da ga ie skraišal za eno instanco, nikakor na ni izDremc-nil kateeorHe onih upravnih obla^ stev. ki so doslei odJoCale in ki nai tud] še zanaDref odlcča»o o uoravnlfi stvareh. Omenieni zakon d^lnCa v členu 16. izrečno. da se smatraio za upravna obiastva tuđi samoupravna obiastva. — Zakon priznava tnrei izrečno tuđi samoupravna obiastva. — 2e s tem ie ugotnvljeno. da znknn ni nannerial prikradati samouprava nih oblastev. marveč c^a iih Ic Ir-tcl pridržati v do^edanii funkciiL Snri= čo tesra pravnega Dr lržaia ie i?sno, da moraio kot nritožne instan>e v stvareh lastnega Do^ir^č^'a cbDine tu* di r>o Zti'raznm. ni prav ias= no. k?iti n"š.^ ustava I.'rrrcvih t'rc rb solch nr* nrzna. i7vzer*ši priirer. ki ga navaTa člen 110. ustave (formra-nje vninskih enotl). Nnb?ncga dvnn^a na ni. da kra= lieva uredKa ni 7a-:rn in da si r^o-raio radi tecra tnd: ra Preie omenie-no ta^'ozva^o Vralievo nredbo uv^.-rabPati d°ioč:la ci na 94. vsa.- e Uredba o nor'nvnem r^du pri dr= žavnem svetu in upravnih sodiščih potemtakem ni nič drusega. neo:o uredba, kakoršno in^a v mislili Člen 94. ustave. Take uredbe ne smeio naSDrotovati ne ustavi, ne zikona zaradi katereira unorabo so izdane na tuđi ne smeio biti v nasrrotiu z zakonit opoooblastitvijo, na katere podstavi so predoisane. Ugotovili smo. da zakon o dr= žavnem svetu in upravnih sodiščih sam ni ničesar določil. kar bi unra* vičevalo don:nevo. da se nai iznre-meni način upravnega postopka v pogledu za razsoio pokliča? nih oblastev. — Zakon srm to-rei v tem oziru ni izrren">en!l dotlei v Sloveniji vcliaiočih zakonov. — Uredba o poslovnem redu bi snr.Ma torei te naše zakone iznrementi b. če bi io bil zakon o državnem svetu in upravnih sodiščih zato i.rrečno aU vsai imnlicite pooblastil. Teea po* oblastila na v celfni zakonu ne nai-cjemo. Clen 47. dnloča nač. ć& 5? bcx c!o s kralicvo uredbo nrednisalc n a * tančncišc (xired! e o notranfl uredit vi državnoga sveta in uprav* nih sr>dišč. o niih potrebnem osobiu, potem o postanku (mišljen Je tu po st^jpek pred državniiii svetom in upravnici sod;šči) ter o nagradah r-dvet^ikom. nikicr pa ne naidemo poobla^titve. da bi 5e smeli z uredbo izrremciiti zakoni. };\ uravnavaio v n^s^meznih nnkrai'^ah nostonrk nr! upravnih o b 1 a * t v i h. Najmani na vsebine C't'rani člen pooblastilo. da h\ <:e sme!?. z uredbo krpiti ntt zmanj^ati z ustavo zajamčena sarrro-ur-rava občine. Uredba o poslovnem rr-'ti ie ?!a tnrei nrek^ znkonita r>o* o>b*titve. — Oraiani člen 32. te !ir^dl"e na ?e brrr dvom^ titdi v (ft* rektnern nnsnr^tiu z nstavn sa-m o, ka'ti č1cti 9f\ ustav? c-oloči i^* rečno. di os-fcrhuteto snmourraTne n^e!e kraicvne samotmraTr r>o^cbni Frmov.nrovm o«-trgri po d^oč;!ttt z& ^c^a. Člen r'\ ustav? izkluičule po pnl^oma rrc*?:"-no. da bi se smelo od-vzeti odlrcanie glede .eamo«p-avnih r-n lov orrnno:^ n1->Čfrc? icr rrveritl državnim urravnim oblastvom. b> vzet ie Ie priiner. ki jra ravai* rad* nii odstavek tera čbna. čr namreč rbčine racli ncd"»st?tnn »r?dstev ne niv^reio izvrševati 5vr>iih pr.rlov. Prv lačba člena 32. večkrnt omen 1cne uredne, da ere rritožha zarer rnmv-ne akte obči^sVih rrMnrtcv v stv;irch lastneea PrdroCia oM'ine ua nadre-feno državno upravno oMrstvo. ie torei Drothi'favin fn ncza]co«i:^. pogojno razveJjaviti. Stvar ic zrlo n iina. kat:! nrc;1< ba o poslovnem red'1 i? 5t^roto ni vršila, ker je bil Pašič zaposlen j z nujnimi opravki. Kakor se čuje iz po- \ slaniških krogov, se bo radikalni klub \ bavil pred vsem z vprašanjem, zakaj j se vedno bolj širi med narodom neza- j dovoljnost zaradi slabe uprave. V klubu je močna struja, ki zahteva, da se \ postavi vlada pod moČnejšo parlamentarno kontrolo, ki se naj iz roči posebnim parlamentarnim kontrolnim odborom. = Mobilizacija fugoslo venskih čet-nlkov. Kakor smo že včeraj poročali, je bila proglašena mobilizacija četni-kov. O tej stvari poroča »Politika«: >Oblastni odbor organizacije jugoslo-;venskih nacijonalistov v Beogradu je imel v soboto izredno sejo v prisotno-sti vseh svojih članov kakor tuđi po-oblaščenih delegatov centralnega odbora v Splitu, oblastnih odborov v No-vem Sadu in Osjeku kakor tuđi delega-jtov Udruženja srbskih četnikov. Ko so jvsestransko prerešetali notranjo in zu-snanjo situacijo naše kraljevine, so skle-nili: Objavljuje se mobilizacija jvseh jugoslovenskih nacijonalistov v Srbiji, Slavoniji in Vojvodini., Vsi na-cijonalisti se imajo tekom 24 ur javiti pri pristojnih oblastnih odborih. Vrhovna komanda se izroča Udruženju srbskih četnikov, od katere strani se bodo izdajali vsi nadaljni ukazi. Zastava: Crno polje z mrtavško glavo, uni-iorma četniška«. == Angleški glasovi prot! fašistom. »Temps« se bavi obsežno s fašistovsko krizo v Italiji in pravi med drugim: Italija se nahaja sedaj v situaciji, ki ne jmore dolgo trajati, ker v dobro ureje-ni državi pomeni politična akcija izven reda trajni vzrok za nemir, pa naj pri- i haja od te ali one strani in naj bo njen cilj kakršenkoli. Noben svoboden režim in nobena zdrava demokracija ne mo- i re prenesti obstoja organizirane sile, ki deluje po svoji volji, brez privolje-rsja države in v mnogih slučajih proti njej. Reakcijski državni udarec te ne-varen kakor revolucionarni in zato je potreba, da se Italija kar najhitreje otrese svojih notranjih težkoč, s kate-rimi se bori že toliko časa. Neobhodno je potrebna obnova državne avtoritete v vsej njeni moči in vse politične sile se imajo držati na terenu akcij, prilagodi! jocih se legalnosti: z eno besedo, potrebno je, da zavlada v hiši mir in ako se Fakti posreči, postaviti se uspesno proti sedanii situaciji in one-mogečiti grožnje fašistov, stori svoji deželi največjo uslugo, kakor jo more dati v sedanjem Času kak državnik. »Times« izvaiajo, da bodo Angleži ze-lo izpremenili svoje dosedanje nasto- \ panje napram Italiji, in to zaradi fašizma. Mussolini je pred kratkim nagla- ' šal, da je Italija narod in ne država in ic zaliti val organizacijo fašistovske dr- j žave. Kaj pravzaprav pojmu je pod fa- j Šistovsko državo, ni čisto jasno. V zu- | rianii politiki izkazuje Mussolini veliko : sovraStvo proti Angliji in iz javlja, da ! imajo kontrolirati Sredozemsko morje j samo narodi, ki žive ob njegovem ob- ; režju. Težko si je misliti, da bi te kao- ; ticne ideie predstavljale pravo mentali- ] teto italijanskega naroda, ali kmalu si i borno tozadevno na iasnem. j =s Propadanje komunistov na j franeoskem. Iz Pariza poročajo, da je ■ tajnik komunistične stranke na Franco- | skem v svojem za javnost ne namenje-nem poročilu ugotovil, da je padlo Število članov komunistične stranke v de-želi od 230.000 na 65.000. = Republika s 1500 prebivalci med Avstrijo in Nemčijo. Prebivale! Valser- ■ ske doline in Obersdorfa hočejo ustano- ! viti svojo lastno republiko, kl bi bila povsem neodvisna od Avstriie. Kakor poročajo nemSki listi, sta Francija in An^liia že privolili v ta projekt, ki se sedaj predloži Društvu narodov. Val-serska dolina spada politično k Avstriji, jr^.pođcivsko in carinsko telmično pa ie prUdopJjena nemški državi« Dr. Vojeslav Mole: Jugoslovenski arheološki kongres v Beogradu. Koncem avgusta t. 1. se je vrŠil v Dobrni pri Celju sestanek naših arheo-logov, sklican na privatno inicijativo. 2e tam se je pojavila izrazita potreba oficijelnega in popolnejSega sestanka vseh naših arheologov in zastopnikov strok, ki so z arheologijo v najtesnejši I zvezi. In tako je bil sklican v Beograd I arheološki kongres, ki je trajal od 8.— \ 11. oktobra in ki so se ga udeležili — v j kolikor nišo bili zadržani, — vsi naši j prazgodovinarii, klasični arheologu u-j metnostni zgodovinarii in etnografi Kako nujno potreben je bil ta kon-? gres, so pokazale debate tekom raz-; pravljanj v prvih dneh kongresa in pa ( rezultati, s katerimi smo zapuščali Beograd. Glavni točki dnevnega reda sta bila projekta zakona o muzejih in o var-stvu spomenikov. Do sedaj še vedno nimamo enotno urejenih muzejskih in-stitucij ter je na vsak način potrebno, da se ćela država razdeli na določene muzejske teritorije s centralnimi in z | lokalnimi ter privatnimi (tuđi društveni-j mi) muzeji, ki so vsi podvrženi stro-! kovni drž. kontrolori. Kar imamo do se-! daj, je ostanek najraznorodnejših inšti-! tucij, a mora na vsak način dobiti enot-! no strokovno državno vodstvo, tako da postanejo muzeji v resnici to, kar mo-rajo biti: znanstveni zavodi za zbira-nje spomenikov in proučavanje arheološke preteklosti naših tal, obenem pa središča, ki širijo poznanje te preteklosti med narodom. Samo ob sebi pa je umevno, da so v to svrho potrebne strokovno naobražene sile, ki jim je treba nuditi takšno gmotno stanje, da se morejo svobodno in popolnoma posvetiti svojemu znanstvenemu delu. Se veliko na slabšcm je do sedaj položaj varstva spomenikov. Edino v Sloveniji in v Dalmaciji imamo kot o-stanek bivšega avstrijskega zakonodavstva po en spomeniški urad, ki pa sta oba v primeri s potrebami veliko premalo dotirana in ne moreta delo-vati tako, kakor bi bilo nujno potrebno. Na Hrvatskem je varstvo spomenikov prepuščeno društvu, ki je sicer subven-cijonirano od vlade, a vse premalo, in ima veliko preveč omejeno ingerenco. V ostalih delih države pa ni storjeno še prav ničesar in so spomeniki prepu-ščeni samo slučaju, ki jih resi in obva-ruje mučenja, ali pa — kar je Še več-krat — usodi. Varstvo spomenikov pa je tako eminentne narodne in splošno kulturne važnosti, da z njegovo organizacijo nikakor ne smemo več odla-šati, da resimo vsaj to, kar je še sploh rnogoče resiti. Tuđi tukaj je — kakor pri muzejih — nujno potrebna enotna drž. institucija s strokovnimi silami in uradi v posamnih pokrajinah, s po-možnlmi silami — pomožnimi konser-vatorji na deželi in s skupno centralo pri prosvetnem ministrstvu. Seveda je za enkrat teh strokovnih sil le malo, toda tu je ravno naloga arheoloških in umetnostno - zgodovinskih stolić naših univerz, da nam vzgojijo mlade moči, ki bodo mogle prevzeti to velevažno delo. Arheološki kongres je sprejel po poldrugdnevnih debatah nacrt zakona za muzeje in za varstvo spomenikov, posnet po najmodernejših vzorcih drugih držav. Naloga drugih činiteljev pa bo, da ta nacrt pregledaio in sprejme-jo ter ga uveljavijo v imenu kulture in napredka. Da pri tem nikakor ne gre za ne-potreben »Iuksusc, ve dobro vsakdo, kdor ima le količkaj smisla za narodno kulturo. Ravno naloga naše države pa je, da izvrši na tem polju veliko kulturno misijo; saj je naše državno ozem-lje v arheološkem, umetnostno - zgodo-vinskem in etnografskem oziru med najvažnejšimi v Evropi. Cez to ozem-lje so od predzgodovinskih pa do naj-novejšib časov vodile glavne poti od vzhoda na zahod; prav na naših tleh so se križali najrazličnejši narodi, rase in kulture. Zgodovina pa je vsepovsod zapustila svoje sledove. Orodja, poso-de. kameni, stene, slike, zidovi, nose in narodne Šege pripovedujejo tistemu, ki jih zna čitati in jih razume, debele knjige o tem, kar bi bilo sicer za vedno po-zabljcno, kar pa je vendarle bistven sestaven del naše lastne preteklosti in mnogokrat tuđi bistven element naše lastne psihike. Kulturna naloga, ki io ima na tem polju izvršiti naša država, ni lahka, zato pa je častna in — važna. Sleherno delo, zlasti znanstveno, pa more biti uspesno samo tedaj, če je mc-tedično in sistematično ; prvi predpo-goj za takšno delovanje na našem polju pa je enoten zakon za muzeje in zakon za varstvo spomenikov. In zato je nui-no potrebno, da se predlogi arheološke-ga kongresa Čimpreje uveljavijo in rea- lizirajo. Arheološki in umetnostno - zgodo-vinskl muzeji seveda nišo edini. Ni5 manj važni nišo prirodoslovni muzeji, — toda arhiološki kongres se ni mo-gel % niimi pečati, ker oi mosel in piti I ni hotel posegatl na tuie polje. — Brezdvomno pa bo treba pojasniti muzejsko vprašanie tuđi s stališ ča priro-doslovcev, ki so na svojem polju edini v to poklicani. In še nekaj drugega je, Česar v bodoče ne smemo prezreti: na-vezati tesneiše stike z zgodovinarji, — saj se s njimi medsebojno izpopolnju-jemo. Kongres, čigar organizacijo sta imela v prvi vrsti v rokah beogradska profesorja gg. Vulić in Vlad. Petković, je gladko Izvršil svoj program. Za ča-stnega predsednika je bil izbran guver-r.er »Narodne banke« g. Vajfert, ki je ćelo življenje posvečal največjo pažnjo razvoju arheološke znanosti, se vedno zanimal zanjo, omogočil marsikatero stiokovno publikacije* ter ima sam jako lepo numizmatično zbirko. Zborovanja je vodil prvi dan g. Čiro Tunhelka, drugi dan g. ravnatelj Mantuani. 2al, da je bil senior naših arheologov Don Franc Bulić zadržan ter je prišel sele post ie-stum v Beograd, kjer je v četrtek javno predaval o Dioklecijanovi palači. Prvi dan je predaval g. Hoffiller o razvoju arheološke znanosti v zvezi z razvojem zagrebškega muzeja. Kongresu, ki se je vršil v znamenju res prisrčne beogradske gostoljuhnosti, je sledil pod vodstvom gz- Vuliča in Petkoviča dvodneven skupen izlet v srbski samostan Manasijo pri Ćupriji. Tišti, ki nas je prvikrat privedla pot v staroslavno srbsko »zadužbino«, smo bili v resnici iznenađeni, ker nismo pričakovali, da uzremo spomenike tak-šne velike umetnostl In postalo nam je še jasnejše, koliko nas caka dela — in da mora biti to delo organizirano in skupno. Manasija je veliko poglavje samo zase, na teh kolonah pa ni žanje prostora. V sredo zjutraj je odpravil o. So-fronije v samostanski cerkvi »pomenc za Strossmajerja, Zrinsko - Frankopane in borce, padle za svobodo. S sten so zrle na nas freske XV. stoletja in med njimi portret Štefana Despota. Bilo nam ie čudno, opojno pri srcu. A ko smo se v četrtek v Beogradu razŠIl, smo odhajali z zavestio, da je bilo med vsem najboljše pač to, da smo se osebno sestali in spoznali in da bo delo v bodoče veliko Užje, ker nismo , osamljeni. Obmelssl prosnet. (Dopis iz Gradca.) I NaSi in avstrijski delegati, ki so se \ koncem avgusta sestali v Radgoni, da , v medsebojnem sporazumu sestavijo | podrobne predpise za promet obmejne- : ga prebivalstva iz ene države v drugo, x so včeraj v Gradcu dovršili svoje delo. I Obhodili so vso jugoslovensko - ■ avstrijsko mejo ter se seznanili s kra- ! jevnimi razmerami in z željami in po- ] trebami prebivalstva to- in onstran me-]e. Na nekaterih mestih, zlasti na Šta-jerskem, so gospodarske vezi preko meje še tako žive, da zahtevajo vsaj za nekaj let posebnega upoštevanja. Tako na primer vodijo od Mure pa do Koro-ške občinske poti skoro povsod prav na meji ali tik ob meji, kmalu na naši, ] kmalu na avstrijski strani, da morajo ] prebivalci, ki hočejo od ene vaši do i druge ali na svoja zemljišča, ćelo po večkrat prekoračiti državno mejo. Po končanem ogledu so se vršila ' v Gradcu dolgotraina posvetovanja in j pogajanja, dolgotrajna zlasti zaradi te- j ga, ker je bilo posebno težko spraviti potrebe obmejnega prebivalstva v sklad s strogim carinskim zakonom. Včeraj se je slednjič podpisal zaključni zapisnik. Potrebno je sedaj le • še, da se izdajo obmejnim okrajnim ' oblastvom in carinskim uradom potreb- ] na navodila, v kolikor se to ni že ob J priliki lokalnega ogleda izvršilo. — Do- j kler se pri nas na mesto dosedanjih j pograničnih čet ne postavijo carinske straže z večjimi pravicami, bo v ob-mejnem prometu 5e nekaj težkoč, ven-dar pa vsebujejo sklcnjeni predpisi že za sedaj znatne olaiŠave, toliko glede ; osebnega, kolikor glede blagovnega prometa. JUGOSLOVENSKI PANTHEOh — Beograd, 17. oktobra. (Izy.) Na seji ministrskega sveta je bilo sproženo vprašanje zgraditve ju* goslovenskega Pantbeona. Ministr* ski predsednik Nilcola Pašič je po* ročal o nnčrtu ter omenil, da se pre* neso v Pantheon kosti ozir. pepel vseh za Jugoslovenstvo zaslužnih mož. Za zgraditev Panthcona bo v prihodnjem proračunu stavljenih 30 milijonov dinarjev. BREZPLAĆNA VOŽNJA INVA* UDOM. — Beograd, 17. oktobra. (Izv.) Na predlog ministrstva za socijal* i no politiko je ministrstvo saobra« čaja dovolilo brezplačno železniške vožnje invalidom. Invalidi se mo* rajo pri tem izkazati z legitimaci* jatni in ^otovimi potrdili merodaj? nih oblasti. ... » i Veliki lstorl|s!8l dan (17. oktobra 1912. god. 10. godišnjica mobilizacije.) P. Miljkovič*. 17. (30.) september 1912. godine od velikog je istoriskog značaja — Jer je tada izvrSena mobilizacija protivu Turske. Toga dana oko 11. časova noću zabrujaše pobožna zvona na svima crkvama naše kraljevine Srbije uz odjek bojnih truba, koje svojim zvonkim glasom objavljivahu našem hrabrom narodu, da je kucnuo čas da se ostvari davnašnji naš Željeni san, opevan u mnogim pesmama, da se naše tužno Kosovo osveti i svi Srbi pohitaše na zborno mesto: »Na oružje. Na oružje« Srbin je junak, junak je grom. »Smrskaće teme dusmanu svom«. Kao što carici Milici ni jedan bratac nije hteo ostati, tako tada ni jedan M-rbin svoju zastavu nije hteo ostavili, već sve listom polete u sveti boi i sa pesmom i svirkom muzike stupahu u borbu. Moral je pobedio. Posle bitke na Kumanovu, Merdarhna, Prilipu i Bito-. Iju - Kosovo je osvećeno. ! Posle 523. godina teških patnji i robovanja srpskom narodu u Staroj Srbiji i Maćedoniji sinulo ie sunce slobode i u zracima donese im: u mesto mraka svetlost, mesto okova slobodu. Srpska pobedonosna zastava koju je unuk i : \elikog i slavnog Vožda Kara - Djor-: dja, neumrli Petar I. Kralj Srbije, za oslobodjenje razvio ponosno se leprša-; la: na starim srpskim gradovima Sko-plju i Prizrenu. prestonici silnog cara Dušana. Sepske zemlje na jugu be-. hu oslobodjene. Veselju ne bese kraja, : a duhovi Obilića Miloša, Kneza Lazara, i Boška - Jugovića, Orlovič Pavla i osta-I lih palih junaka na Kosovu 15. Juna j 1389. god. radovahu se novoj slavi nji-; hovih potomaka i što su njihova imena ; osvećena. ! Vekovni naš neprijatelj Turska pre-i stade se graničiti sa nama, ali u mesto j i neprijatelja Turske, javi se tada nas" j I stari neprijatelj Bugarska na sramotu j I Slovenstva. Bugarska, žudna sa pre- j i vlašću na Balkanu, poteže nož u ra-\ njene grudi brata Srbina i dotle vemog • saveznika, ali hrabra naša vojska kazni nebrata izdajnika, koji je pobedjen stara naša prija Austrija, misleći da tada ili nikada bese momenat da nas pregazi, objavi nam rat u julu 1914. godine. I Srbija umorna i krvava radi svoje časti i u cilju oslobodjenja sviju Srba, Hr-! vata i Slovenaca primi ovaj veliki strašni rat. ; Naš hrabri vrhovni komandant Ni. K. V, Prestolonaslednik Aleksandar, uz blogoslov roditeljski, primi iz malaksa-lih ruku svoga starog oca Kralja Petra 1. još od krvi ne osušenu vojničku zastavu, na kojoj ovaj nov poklič ispisan I bese: »Vidišli barjak taj Sina pod barjak daj, Neka za slobodu bratstva ttie krv Za mali zavičaj«. Na krilima svoga oduševljenog naroda, naš vrhovni komandant Njegovo V. kraljević Aleksandar sa svom mladalačkom bujnošću, punom patriotizma, leteo je iz pobede u pobedo, i po-beda je najzad potpuno dobivena. Srpska vojska je kroz dug i vrlo težak period rata svoju tešku »ulogu potpuno izvršila. Naši veliki saveznici sa ponosom i velikim uvaženjem spominju ime Srbinovo. Na ruševinama stare Austrije podignuta je naša velika i lepa otadžbina: Kraljevina Srba, Hrvata i Slovenaca. Današnje naše generacije zaslužuju osobito poštovanje i priznanje, one su dale: svoje živote, zdravlje i imanje, da bi očuvali čast i ime svoje i svoga potomstva. Pokolenje će se dcvitl današnjoj generaciji, a ti omladio, uzdanico junaci sokolovi naši — ugledaj se na tvoju braću i očeve. Prihvati amanet koji ti umorni ratnici — tvoji pretci — u amanet ostavljaju. Za svoju veliku Otadžbinu žrtvui se, pa ako je potrebno i živote daj, te da sačuvaju krvlju stečene tekovine naše. CBTOŽBA GUNARISA. — Rim* 15. oktobra. (Izv.) Kakor javljajo listi, je bivši grški mi-nistrski predsednik obtožen, da ie napacno informiral zaveznike o položaju v Mali Aziji. REPARACIJE. — Pariz, 14. okt. »Echo de Pariš« da je o vsebini Bradburvjevega predlo-ga navodila: v svrho izplačila bi izro-čila Nemčtja zaveznikom menice, ki bi zapadle v petih letih Posamne zvezne države bi lahko prevzele te menice in ;1h eskomptirale na mednarodnem trgu. Za plačilo v blagu bi obstojala ista sistema, vendar pa bi morale biti menice izpostavljene v zlati marki. One menice, za katere je prevzela interestrana država jamstvo, bi bile vmjene zopet NemČiiu da bi imela tako jamstvo države, ki lahko plača in bi mogla dobiti v inozemstvu posojilo, ČMgar vrednost jbi odgovaiiala znesku menic Gospodarstvo. Katastrofalne razmere v železniškem prometu. V. Mcnimo, da položaj v Slavoniji in Vojvodini nikakor ni mnogo ugodnejši nego je položaj pri nas. Dne 19. septembra t. 1. pozval je minister za šrme in rude g. Raiajlović predstavnike in- : dustrije na razgovor k sebi. Zanimal se je za direktno dobavo premoga iz bosanskih premogokopov velikim konsu- i mentom v SrlSji, Vojvodini in Hrvat-sko-Slavonskcm. Razgovor ]e bil zelo instruktiven in je odkril naravnost pre-tresljive podrobnosti. Naš delegat je imel namen predoči li g. ministru, kako da trpi industrija v Sloveniji na pomanjkanju premoga, ker železniške j uprave zasegajo skoro ves premog, ki se v Sloveniji producira, ne da bi isto-časno dostavljale zadostno vagonov. To svojo namero ic opustil, ker ni mogel govoriti o naših premogovnift težavah v spriCo neznosne mizerije glede pre-skrbe s premogom in glede prometnih priiik, kakršne ?o opisali gospodje iz Novela Sada in Os jeka. Zastopniki industrije 50 proglasili g. ministra, da naj ne podvzame glede dobave premota nikakih ukrepov, češ, da je vspričo i brezuppcjra rtarja že^zniškega prometa izključeno, da bi drža\*ni premo^o-kopi mogli izposlovati odpremo pre-mogovnih transportov. Nad eno uro se je potem razpravljalo o ždezniSkem prometu in enoglr.Mio je bilo mnenje, da je vse naše gospodarstvo, naš ugled v inozemstvu, naš kredit, naša valuta, da je vse to v prvi vrsti oOvisno ođ stanje železniškega prometa in da je že-lezniški problem obenem problem go~ spodarskega in političnega obstoja države. Pri tej priliki je naš delegat opo-zoril g. ministra na položaj žclezni-škega osobja, proseč ga, da naj v mini-strskem svetu priporoča nujne odločit-ve v prilog železniških uslužbencev. O tem problemu smo poročali ministru trgovine in industrije g. Osmanu Vilo-viću na konferenci v Ljubljani dne 14. septembra t 1. Kakor že rečeno, upora-bili smo vsako možnost, da smo svarili In prosili na pomoč. ?e enkrat pa ponavljamo: naši državniki in politiki si doslej še nišo na iasnem o resničnem stanju državnih železnic. Dne 2. t. m. smo imeli siišati krasni izčrpni ekspoze pomočnika ministra financ g. Plavšiča, v kojem je pred nami tolmačil široko zasnovani program za stabiliziranje in za kasnejše dviganje dinarske valute. Njegova iz-vajanja so navdušila poslušalce ter jim utrdila zaupanje v možnost uspešnega gospodarskega dela, utrdila jim vero v boljšo bodočnost države. Opazili pa smo, da g. Plavšič nima pogleda v obupne razmere, ki vladajo na državnih železnicah, sicer bi ne bil reagirai s kratko opazko interpelantu, ki ga je opozoril na železniški problem. G. Plavšič je pravilno naglašal, da naši upravi škoduje nezdravi pojav, da partizanska ministrstva ukrepajo drugo poleg drugega brez predhodnega sporazuma in brez ozira na sorodne zainteresova-ne resorte. Ena poglavitnih tock nje-govega programa je ustanovitev stal-nega interministerijalnega komiteja, kojemu naj bi pripadali pomočniki onih zz- ministrov, ki v prvem redu oprav-ljajo gospodarsko stran naše politike* Koncipijent take ideje pa je povsem po-zabil, da je baš njegovo ministrstvo v posebni meri sokrivo na istem grehu, in da baš finančno ministrstvo v isti meri doprinaša tuđi k neredu v žclez-niškem prometu. Nam vsem je znano, da neredne spremembe v carinskih tarifah in pred-pisih, zlasti tuđi nenadne odredbe v devizni politiki v nedopustni meri ško-dujcjo ŽelezniŠkemu prometu. Koliko robe, koliko vajronov tiči v carinarni-cah, ker carinski uradi in stranke ne pridejo do sape ob naglo spremtnjajo-čih se carinskih in devizno-političnih predpisih. Akcija za povzdigo dinarske valute ni nemalo računala s takim učinkom na naš železniški promet, ki abso-lutno ne prenese več nikake nove ovi-re. Ako pa je delovanje g. Plavšiča v devizni potitiki diktirano po višjih ozi-rih in ako hoćemo priznati, da utegne uspeh njegovega dela biti vse večji nego po njem povzročeno oškodovanje Žetezniskega prometa, ima vendar finančno ministrstvo drugih grehov še preveč. Naj tu navedem poslovanje carinske uprave. KaVor sem že omenil, stoji le pri carinarnicah v Mariboru, Ljubljani in Zagrebu vsak čas okrorio Wx gonov robe! Ta roba, ti vajront Čakajo na ocarinjenje po dneve, tedne in me sece in še vedno ni upanja, da se te razmere izboljšajo. Skrajni čas je, da carinika ttprava poskrbi za zadosrno Stevilo tiradnlkov, ki svojo službo vest-no Izpolnjujejo in ki imajo pred očmi potrebe splošnostL Predvsem pa, da Stev. 237 »SLOVENSKI NAkiHi« dne 18. oktobra v*22. Stran 3. ustanovi nov in eskpeditivnejši sistem carinskega postopanja. Poslovanje ca-rinaren se mora prilogoditi železniške-mu prometu in ne srne zahtevati, da se železniški promet ravnaj po službi ca-mimogrede omenim še sramotne raz-mere v poštnocarinskem prometu in da samo v Mariboru caka 20.000 poštnih paketov za ocarinjenje. * —g Kabel Odesa - Carigrad. Iz Carigrada javljajo, da je začel že pred vojno izdelani kabel Carigrad - Odesa zopet funkcijonlratl. — g Gospodarski napredek v Rusiji. Po poročilih iz Moskve je zr.ašal izvoz sirovin 3. ck'.ubra 190 miliionov pud'-v (pud --. ,0 kg) proti 31 nili;o nom Ianskega leta. Državna tvornica porcelana je začela prvič izvažati svoje izdelke na Angleško. \.\ so se do zdaj tevažali samo v NcniČijo. sodišču. Julljsha hraflna. — Okrajno bolnlško blagajno v Gorici so zasedli pred par dnevi fašisti in jo končno po doteih pogajanjih izročili v roke oblasti. Njihova akcija je naperjena proti komunistom in v glavnem proti voditelju Tuntarju. Fašisti so vdrli tuđi v njegovo stanovanje v poslopju blagajne, češ da Ima skrito orožje In strelivo. Našli so pri njem res tri ročne bombe in nekaj na-bojev. katere so zaplenili. Tuntar je takoj izjavil, da on ni imel nikdar nič takega v svojem stanovanju, marveč da so bombe in naboje podtaknili fašisti, katerl so bili vsem stanovalcem v poslopju ukazali, da morajo imerl vrata odprta. Tud! bolničko blagajno v GradiSki so zasedli fašisti, Isfotako v Tržiču in zahtevali, da se imajo nprave vsefi blagajn v Gorici In Fur-fanijl Izročit! oblastvenim organom, fcar se rudi zgodi, kalcor so fašisti rtka-rali. Fašisti so predložili politični obra-st! nastopno spomenico: Z ozirom na ukaz političnih in vojaških strankinih vodstev fn na potrebo, da se varujeio zapostavljene koristi delavcev, pripa-dajočih udruženju narodnih slndikatov, m z ozirom na visokost bremen, kl jih morajo prenašati in zlasti glede na to, da se vzdržuje z njihovimi prispevki parasitsko uradništvo, sestavljeno v glavnem iz prevratnih strank, ki Iahko z blagajničkim denarjem uprlzarjajo po-lifične manifestacije lastne stranke, kar se fudl v resnici godi, in z ozirom na to, da se Imajo varovati koristi države, zahtevajo od vlade, da se odstavl se-danjl upravni odbor in se vodstvo bla-gajn poveri izrednemu komisarju. V delo fašistov je varnostna oblast sfeer posegla vmes in ukrenila nekake odredbe, ne da bi prišlo do izgredov, ka-terih pa sploh ni bilo pričakovati. Si-cer pa se je pokazalo zopet, kako je italijanska vlada onemogla nasproti fašistom. Iz poročila sledi, da so dala povod zasedbi vendar le vodstva bolni-ških blagajn, ki so v komunističnih ro-kah, in so s svojim pristranskim posto-panjem izzvala to reakcijo. Splošno je zr.ano, da se denar, ki se steka v te zavode, v veliki meri tuđi Iz nesocija-lističnih krogov, zlorablja v politične namene. Slučaj goriškega komunistiČ-nega poslanca Tuntarja podpričuje to v zadostni merL — Ponarelenlb bankovcev kroži v zadnjem času v Julijski Benečiji ve-dno več. Izza starih mej kraljevine prihaja v novo ozemlje mnogo elemen-tov, kl živijo od tatvine in sleparije. TI ljudje importirajo slab denar in rnarsikateri kmet je že posta! njihova žrtev. V Kozano je prišel »konjski mešetar« !n kupil od kmeta lepega konja. Ko je nesel kmet izkupiček v hranflnlco, je izvedel, da so vsl ban-kovcl — čez 3000 Hr — ponarejeni. — Istra. V puljskem okraju je bilo pred vojno 41 hrvatskih Sol. Od teh so otvorjene samo tri. Od 66 učiteljev in učiteljic jih je ostalo samo pet. V pazinslcem okraju je blb pred vojno 48 Sol, otvorjenih je samo 23. Od 69 učiteljskih moči jih je ostato komaj 30. V poreškem okraju je bilo pred vojno 24 Sol, odprti sta samo dve in na razpolajro sta samo 'dva učitelja od prejšnjih 27. V lošlnjskem okrajti Je bflo pred vojno 20 Sol, se'daj sta odprti samo dve. Od 28 učiteljskih moči s?a ostali samo dve. Omenjene pre'dvnfne sole fe vzdržala "defoma debela, deto-mo Drn?r5a sv. Cirila In Metoda. Po porenjih podatkih Je JuerosTovenskih otrnV brez pouka v svojem rnatertnerrt JpTiVa : v pa^insKem okraju okolf ^aoo, v noreSVem ?*00, v ptifJsVem ^^v\, v fo*?nf«V*m 1*00 In fc temu Sre-v?1« nrM** s?e ?500 rt^še ćece Frez pntifra v trnn^rcVern ofčrnfu. Tako je v Tstrt v*%* i.^.noo fnrosTovpnske flece Krez p^ii^n v r- Pred vojno fo RJa « Pa?fetif, VdUctf hrvatska gimnazija, v Kastvu moško učiteljišče in v Pazinu zasebno žensko učiteljišče. O teh šolah sedaj ni duha ne sluha. Res žalostno je poglavje o jugoslovenskem šolstvu v Istri in ka-kor vse kaže, bo po prizadevanju ita-lijanske vlade, ki se tako rada trka na svoje kulturne prsi, še žalostnejše od leta do leta. — Iz Žminja poročajo, da so fašisti pred tamkajšnjim občinskim domom brez vsakega vzroka napadli visokošolce Bančića, Pamić-AntonĆi-ća in Petha, ko so šli v občinski urad po svoje potne liste. Braniti se nho mogli? ker so fašistovski banditi naperili nanje samokrese. — V puljskem arzenalu so zadnje čaše odpustili mnogo delavcev, tako da že več nego sto naših ljudi na cesti brez kruha. Pula propada neizmerno hitro. — V Fuzetu imajo za župnika Čfoveka, ki tiči po-polnoma pod fsšistovsko oblastjo. Ko je pokopava! nekega Hrvata v Penči-cah je bil naprošen, da nal opravi molitve za pokoinikom v hrvitskem jeziku. Italijanski Župnik se je razsrdil in rđeč ko puran je zariul na hrvatsko ljudstvo, da si pusti raiše vrat odrezati, nepo da hi molil hrvatsko. Lep katoliški duhovnik! Multnr*. REPERTOAR NAROONEOA GLEDA-LIŠCA V LJUBLJANI. DRAMA. Ponedeljek, 16. oktobra: Romantične du$e. Red A. Torek, 17. oktobra: Zaprto. Sreda, 18. oktobra: Hlapci. Red B. Četrtek, 19. oktob.: Jack Straw. Red C. Petek, 20. oktobra: R. U. R. Red A. Sobota. 21. oktobra. Romantične duSe. Red E. Nedelja, 22. oktobra, ob treh popoldne: Jack Straw. Izven. Nedelja, 22. oktobra, ob osmih zvečer: R. U. R. Izven. Ponedeljek, 23. oktobra: Romantične duše. Red D. OPERA: Torek, 17. oktobra: Tajnost. Izven. Sreda 18. oktobra. Večer dramatičnih ple-sov. Pleše Valerija Kratlnova, profesorica na Dalcrozejevem zavodu v Hel-lerau. Izven. četrtek 19. oktobra Lakme Red D; Petek 20. oktobra Zaprto Sobota 21. oktobra Tajnost. Red C. Nedelja 22. oktobra Prodana nevesta Izv. Ponedeljek 23. oktobra. Zaprto. • • ♦ — Opera. Madame Buterfly. Zalostna dogodba male, zaupljlve Japonke deluje na nas kakor oglašajoča se vest In človek za-kriva oči in maši ušesa, da ne vidi Jn ne sliši, kako se mu ne vzbuja kes za storjene mladostne grehe. Resnična, nad vse žalost-na dogodba. Po mojem mnenju ji nikdo drugi ne bi mogel dati toiiko resničnega in v srce segajoCega glasbenega izraza, kakor Puccini, ki pozna, kakor morda nihče drugi, vso skalo človeškega čustvovanja. V vsakem moškem ali ženskem srcu je vsaj en majhen del te zgodbe, morda že doživljene, morda Sele v svojem početku, zato je resnica, da »Madame Buterflv« vpliva tako globoko na poslušalce prav radi tega in da se običajno prav ta opera igra tako resnič-no. Nedeljska predstava je bila prav lepa. Vsi, prav vsi sodelujoči so v polni meri poj-movali svoje naloge in jih temu primerno tuđi dobro podajali. V prvi vrsti je iskreno ugajala imejiteljfca naslovne vloge, gdčna. Thalerjeva. 2e njena zunanjost v veliki meri spominja na japonski tip in poleg tega je njena Igra globoko resnična. Njeno petje se tako iskreno strinja z njeno igro, da ne ćutimo pri tem nikakega protivorečja. V vlogi »Madame Buterflvc je gdč. Thalerjeva ne-oporečno najboljša. Tuđi g. Kovača sem sli-Sal v nedeljo prav rad. Očlvidno mu je vloga mlađega, lepega moža, ki v hipno vplamteči ljubeznl ne nameravajoč ničesar zlega zapelje mlado, neizkušeno dekie prav pri srcu. Igra njegova fe bila neprlsiljena. in petju ne morem ničesar oporekati. Prav dober Je bil v svoji vlogi tešilca in pomir-Jevalca g. Levar. Dober pri glasu in srečen v Igri. Zelo ml je ugajala gdčna. Revvlcze-va. Njena igra Je v najmanišem detajlu vestna in glas primeren nalogi svoji. Tuđi g. Bratuž (Goro) Je s svojo živahno igro kakor vedno, bil na mestu. Ostnlim se ne more ničesar očitati. Oprema opere, kakor smo temu že prlvajenl. kakor vselei pri tei operi. Nov za nas je bil dirigent g. Matačtf. Sklepajoč po včeraJSnil predstavi je to mož, kl bo mogel z lahkoto izvrševati najtežje naloge. Opazoval sem ga pri delu! Opazil nisem ntkake nervoznostt, nikakega raz-burjenja. Nasprotno! 2 nekako, morda samo dozdevaiočo se brezbrižno lahkoto Je vodil orkester, sigurno ukazujoč vstope pevcem In posameznim Instrumentom, po-znavajoč kakor na pamet ćelo partituro od note do note. od znaka do znaka. ZdI se ml, da Je na5a opera ž njim pridobila Iz-vrstno uporabno moč". Bila Je to predstava, kl je vsestransko zadovoljila In pomenfla etapo v poti navzgor. —& — Marljonetno gledati**? Je bflo v nedeljo popoldne In zvečer razprodano Mnogo otrok se Je moralo vrnlti, ker ni bilo več vstopnlc. Igra fe krasno uspela. Vidi se vsestranskl napredek, pri Igraldh In v scenerlil. Mladina Je navduSeno ploska-la OaSperJu In njegovemu osobju. Poccl-Jeva bajka Je naravnost Čarobna In Ima polno lenfh trenutkov, kl so bili podani vseskozl v naHepšI oblikl, vmes pa Je ožlv-ITal oder OaŠper s svoHml Salami. V ne-deljo se Igra ponovi. Prosili bi na) starSI ne Jemljejo s seboj premajhnlh otrok, kl motijo predstavo, — Dimltrije Q*otd*novtii Ardltl na otoku. Četiri slike. Cena elegantni knjizi 30 (iinara sa poštarinom dva dinara više. Narudžbe prima: Naknadno odjeljenje Hrvatskog štamparskog zavoda D. D. Zagreb, Marovska ul. 30. — V predgovoru piše pi-satelj: »VI, ki čitate to knjigo, vedite, da so leta 1920 arditi v Baski res prekinili maso v cerkvi in na sam Božič prelili krl žene, starca in mladeniča iz Baške. Znajte, da so v istini arditi na Košljunu mučili naše patre in oskrunili grob Katarine Frankopan-ske. Vedite, da le ogorčeni narod res usmr-til enega izmed svojih, kl ni bil dostolen vellkega momenta. Znajte, da živi še danes v Aleksandrovem udova junakinja, mati šestero dece, koja ni zajokala, ko so je! pri-nesli padlega moža, ker Je padel kakor junak, ko so Puntani Aleksadrovcl zapodlli ardite izpred svojega praga. Vso to tugo, vso to bo!j je vlil pisatelj v Štlrl veledra-matične, pretresujoče slike z osebami, katere vidiš, čitajoč, žive pred seboj z vsem njihovim hrepenenjem po svobodnl domovini, po svobodnih bratih, po ljubljeni Jugoslaviji. Prva slika se vrši v cerkvi v BaŠkl na Bo5ič. Pevcl in ves narod odgnvarja svečeniku, ki moli v slnvanskem jeziku. Kar naenkrat priđe v cerkev kakih 15 ardi-tov, ki se ustavijo sredi cerkve in se vede-jo nad vse izzivalno. Ko svećenik moli v glagolici kriče: »In latlno, in latino!« Tako kriče ponovno. Svečenik, katerega arditi proklfnjajo In zmerjajo, moli dalie kakor da nič ne vidi In nič ne slisi. Arditi kriče čim dalje bolj ter zmerjajo pobožno liud-stvo. Ker jih mlada žena posvari, ustrell jo neki ardlt da pade takoj mrtva na tla. Ko so hoteli arditi udretl proti altarju. brani! Jim je star pomorščak. katerl je svoje junaštvo plačal s življenjem. Naposled so hoteli naskociti še na svečenika, kar jlm je zabra-nil krepak mladenič, katerega je istotako ustrelil neki ardit. Narod beži iz cerkve ves prepaden. Ostane v cerkvi le duhovnik v svojem zlatem ornatu In pa trlje mrtveci. Svečenik gre od mrtveca do mrtveca ter go vori vsakemu genljive besede in zatisne vsakemu oči. Naposled gre pred oltar, tam poklekne ter prosi Boga: »Daj nam Juijo-slavljo, daj Basku, daj Istru Jugoslaviji! Druga slika: Na Košljunu, kjer naši patri uče deco a uderejo arditi, mučijo menihe in oskrunjjo grob Katarine Frankopan^ke. V tretji s'iki: Narodni sud kaže pisatelj, kako Je kaznoval narod sam izdajico, ki je sprejemal za šplonažo denar od d' Annun-zievlh arditov. V četrti slikl nam predočuje pisatelj zmago prebivalcev Punta nad arditi. V vseh štirih slikah je le ne v dramatični obliki nego tuđi uprav dramatski prikazan boj, katerega biiejo na?i neosvo-bojenl bratie z arditi — temi izmečki č!o-veštva. Ponekod arditi, ponekod fašisti, povsod pa žive naši ljudje v strahu In trepetu. Kakor gredo v fašiste vsi delomržni In nerazsodni mladeniči, tako je šio v ardl-te vse, kar se je že potfkalo po ječah, kar Je že ušlo veSalom. Ubogi narod, kl bije boj s takimi elementi! Demetrlje Gvozda-novič nam }e to predstavll iHvo In nazorno. Kdor bo čltal Gvozdarovićevo knjigo, bo občutll vso bol, kakor jo Je občutil pisatelj, ko je pisal knjigo s svojo srčno krvjo. Marica Đartlova. Glosbenl uestnlk. — Koncert pevskega zbora »Glasbenc Matlcec. PevskI zbor »Glasbene Matice« Je včeraj ljubljanskemu občinstvu pokazal, kako Je potujoč po Jugoslaviji, letošnjo po-mlad častno In samozavestno nosll našo pesem Iz mesta v mesto. Pokazal e, da je trofeje, kl jih je prinesel domov, v resnici tuđi zaslužil, kajtl pesem, kl jo Je pevskl zbor »Glasbene Matice« včeraj zapel v Unionu, na turneji ni zvenela nič manj čisto In navdušeno, kakor včeraj, Morda Je bilo tedaj še nekoliko več navdušenja v tej pesml, nekoliko več prepričanja, če tuđi Je bila včeraj sila večja, izraz točnejši, po-samni detajli preciznejše izdelani In tako-rekoč izeizelirani. Skratka: zbor Je danes stavljeno si nalogo rešil karnajboljše. Program je obsegal pesml starejšega izvora In smemo koncert smatrati kot sliko pol-pretekle dobe naše zborovske glasbene literature. Navzllc temu so žele vse pesml obilo priznanja. Poudarjatl moram zlasti le-poto In brezhibno izvajanie Lajovičevih In Mokranjčevih pesml. Pri koncertu Je sode-loval g. Betetto s Stlriml solospevi, kate-rim je vsled elementarnih Izbruhov pohvale in priznanja moral dodati še eno točko. Gospod Betetto Je v polni meri zadostll našim pričakovanjem. Občlnstva je bflo, čudo, čezinčez dovolj! Zmanjkalo Je ćelo vstopnic in programov. Res nekaj neprlča-kovanega! In z veseljem moramo to konstatirati, kaiti če kdo, Glasbena Matica in njen pevskl zbor zaslužlta v najpolnejšl meri, da Jo podpiramo Iz vseh svojih moči. —C — Valerija Kratlnova prof. Dalcrozeve sole priredi v sredo 18. oktebra t. 1. v oper-nm gledali§ču večer dramatiačnlh plesov. Spored: Chopln: Polonaisc. Debussy: Ples v templu In Veter, Salnt Saens: Odaliska Grleg: Gorski duh, Reger: Norec, Debu^sy: »Puck« In Gollivog. Plesa Mrak In Skrb sta brez godbe. Umetnl?ke plakate so izvršili gg. Dollnar In arh. Kregar, kl bo prev-zel tiidl Inscenerijo. Predprodajo vstopnic pri gled. pisarnl. — Perke In pevcl »LJuhlJanjkesra Zrona«! V sredo, dne 18. t. m. ob sedmih zvečer Ženski, ob osmih moSkl zbor (name-sto v Cetrtek). Vsi In vse! Točno! Odbor. — Operni llbretl. Pravkar Je Izšel prvi zvezek opernih llbrctov: komična opera v treh dejanjlh »Tajnost«, spfsala EHŠka Krasnohorska, godbo zložll B. Smetana, po-slovenll Anton Funtek. 56 strani. Cena tri dlnarie. Zvezna tlskarna i knjigama v Ljubljani, kl Je založila ta prvi zvezek, na-merava tekoče Izdajati Hbrete glavnih oper, kl se bodo pele v rukajšnlem Narod-nem gledalIŠČu. Kot prvi zvezek Je izšel libreto Smetanove opere »Tajnost« čije premlera bo prlhodnjl torek. Ti Hbretl bodo oblskovalcem opere služili kot dober prl-pomoček za bol'e razumevanie predstave. Ker Je cena 3 Din. za zvezek razmeroma zelo nlzka, si bo gotovo vsak oblskovalec opere poskrbel tak praktični pripomoček, s karerlm bo mnogo JaŽJe sledil Izvalanjem na odru. Llbretl se bodo dobivali v razpro-dajl rudi pri opernih blljeterjlh In pr) bla-ga!nl v operi. Ker Je oprema lična In Ima knjižica rudi slcer Iz dramatlčno-Hterarnega stališča svoj pomen, ter v očigled nlzke ce-ne Jo toplo prlporočamo. Solstvo. — Pouk neobveznih predmetov na srednjih šolah. Profesorsko društvo v Mariboru je nam poslalo v objavo to-le resolucijo: Pri izrednem občnem zboru Pododbora profesorskega društva v Mareiboru dne 28. sept. 1922 je bila so-glasno skleniena sledeča resolucija: »Takozvani neobvezni predmeti (steno-grafija, moderni jeziki, petje, risanje, opisna geometrija, prirodoznanstvene vaje i. dr.) tvorijo na srednjih šolah pr-vovrstno izpopolnilno naučno izobrazbo; za vstop v življenje so neprecen-ljive važnosti, v razrednem pouku do-naSajo korist ogrornnemu številu ude-ležnikov, so najboljše in najbolj uCln- ] kovito sredstvo, da zaposlijo na kori- | sten način dijaštvo v prostih urah ter £a odvračajo postopanju in tratenju časa; stanejo pa s svojim povprečno dvema tedenskima urama za tečaj, ki se učite- ; Iju plačujeta kot uri z 10 do 20 Din, le neznantne svote. V teh slučajih se nau-čUo dijaki brezplačno In brez izgube časa pri poklicanili strokovnih učiteljih v redni šolski upravi do dovršenosti dan-danes i v Soli, v življenju in službi pre-potrebne stenografije, se izvežbajo v risanju na zavodih, kjer ta predmet ni obvezen, se izurijo v petju in glasbeni teoriji, si brez težkoč pridobijo temeljev. Često popolno znanje modernih jezikov, francoščine, italijanščine, ruščine, čeSči-ne itd., in se s prirodoznanstvenimi va-jami spoznajo s prirodo i. dr. Ta pouk je pri nas uveden In organiziran v redoviti obliki že več kot pol stoletja in Izda tki zanj spadajo med redno neukinlji-ve. Teden dnl po začetku tekočega šol-skega leta pa je s svojim odlokom z dne 23. sept. 1922, št 12341, viSji Solskl svet v Ljubljani, kakor pravi, »spričo znatno skrčenih postavk za učiteljske nagrade v budžetu za leto 1922/23« z eno potezo zaukazal ukinitev pouka teh predmetov, češ da ga vsa] začasno re more nagra-jati( storil je to brez ozira na važnost teh predmetov in brez pomisleka na neznatnost budžetnega učinka te ukinitve. Ta ukrep izvira Iz njegove lastne odio-Čitve in je on odgovoren zanj. Zbrano srednješolsko ueiteljstvo pa, kojega sveta dolžnost je, da ščiti narod in mladino pred kulturnim in intelektualnim naza- dovanjem, protestira proti takemu sredstvu, s katerim hoče višji šolski svet ugoditi skrčenju postavk v budžetu. Z vsemi sredstvl se mora zahtevati In do-sečl, da se postavke za take redne, ne-obhodne izdatke ne črtajo in da se zno-va vstavijo, ako so bile edino po šte-vilčni presoji Izostale. Spričo tega svojega stališča zbrano srednješolsko uči-teljstvo vpraša: 1.) ali se višji šolski svet kot duševni, nravnl. pravni in u-pravni voditelj učiteljstva ž njim sklada v naziranju, da je kratenje takih udoma-čenih kultumovzgojnih dobrin v ravni opreki z vzgojnimi dolžnostml državljana in domoljuba. 2) ako da. ali je pripravljen, da se navedeni odlok takoi prekliče in neobvezni predmeti Ianskega leta nemudoma zopet uvedejo? 3.) Ako ne, ali se zaveda, da nosi on in v zvezi z njim višja instanca, kl morda ni bila pravočasno in dovolj poučena, vso odgovornost za zadevni, prosvetno -kvarni čin in za vse njegove škodljive posledice?c — Sola za manjnadarlene otroke v Ljubljani. Z ozirom na našo tozadovno vest v 231. štev. smo prejeli to-le pojasnilo: Ste vilo otrok v posamnih raz-redih se ravna po statutu, ki je bil odobren od poverjeništva za uk in bogo-častje In uradno razglašen v 106. štev-Uradnega lista 1. 1921, ki določa: § 14. »Stevilo učencev v enem razredu ne presezaj števila 12; za vsakih 6 nadšte-vilnlh otrok je otvoriti vzporednico«. — Tako maksimirano število je potrebno, ker je pouk strogo individualen in ne more biti drugačen. Enako imajo ure-jeno te vrste šolstvo vse moderne države. V pomožno solo se sprejemajo otroci, kl se po eno do dveletnemu obi-sku prvega razreda osnovne Sole nišo priučili čitanja in bi tako obsedeli do 14. leta v prvem razredu ali kvečjemu v drugem razredu osnovne sole, ne da bi znali najpotrebnejše iz računstva, čitanja In pisanja. Omenjena šola pa jih z individualnim poukom usposobi, da si prisvoje dovolj formalnoga znanja, ki ga potrebujejo za vsakdanje življenje. Poleg tega je ves pouk na tej soli usmer-Jen strogo za praktično življenje in us-posabUanje za rokodeiski poklič, v kate ro svrho je uveden kot poseben predmet rokotvorni pouk. Potrebo Sole Je presojati edino s stališča družine in roditeljev, katerih otroci se po seđemlet-nem oimku osnovne sole nišo mogli naučiti čitati in pisati, kaj šde za življenje potrebnega računstva, tako da po končani šolski obveznosti roditelji nišo vedeli, kaj z njimi početi. Za vsako družino je to hud udarec. — Odrekati tem staršem pravico do potrebnega šolstva je tem krivičneje, če pomislimo, da vzdržuje država Nemcem za komaj 25 nadarjeni'n otrok popolno petrazrednico — katerim so Sole zajamčene ćelo z inednarodno pogodbo — ter da je v več razredih osnovnih šol le po 12 ali ćelo manj, in to nadarjenih otrok. — Toliko v pojasnilo z ozirom na vest o tej Soli, ki je bila očividno lansirana v list vsled popolne nciniormiranosti in pa zgolj \z nizkotne osebnosti, da škoduje šolL Sokoisiuo. — Sokol v Semlču priredi v nedeljo 22. oktobra svojo prvo vinsko trsatev pri bratu Bukovcu. Začetek ob 17. popoldne. Vstop-nina prosta. Ker je čisti dohodek name-njen za zgradbo društvenoga doma, se vabi vse prijatelje na ta zabavni večer. Pre-skrbljeno bo z vsem. DrnStuene uesti. — Splošnega ženskega društva redna seja v sredo, 18. t. m. ob 5. pop. — Tečaj društva zasebnih nameščencev Tečaja za srbohrvašćino in italljanščino sta preiožena, ker še nam ni dodeljen zaprošen šolski lokal. Prihodnjo učno uro bodo naz-nanill potom okrožnic. Stenografskl tečaj prlčne v sredo 18. t. m. ob 7. uri zvečer v društvenem lokalu. Cesta na gor. žel. 6. PrlČetek ostalih tečajev borno pravočasno naznanllL — Društvo stanovanjsklh najemnlkor za Slovenijo opozarja, da se vrši prihodnja javna odborova seja v sredo dne 13. oktob. t. 1. ob 20. uri v veliki dvorani Mestnega doma. Društvena pisama daje članom dnevno od 18. do 20. ure informacije, Sv. Petra cesta št. 12., prltlično desno. — Trgovski gremij v Mariboru. Obč. zbor gremija, ki se je vršil soboto dne 14. t. m. v Gambrinovi dvorani, je bil izredno dobro obiskan. Tega zbora se je udeležil tudl Član deviznega odbora pri Narodni banki v Ljubljani, gosp. dr. Rant. O tej priliki je bil šank-cijoniran sklep o plačah uslužbencev, ker v prejšnjih dveh sejah ni prišlo do zaključka. Sklenjeno je bilo, da gredo trgovskim nastavljencem te-le plačer od 1. do 4. službenih let 2400 do 4000 K, od 5. do 8. službenih let 4500 do 6000 K, od 9. do 12. službenih let 6500 do 7500 kron, oženjeni dobijo 20 odstotkov več. Sluge in služkinje dobijo pod 18. letorđ 400 do 600 K. po 18. letu po 1000 do 1600 K mesečno. Vsaka službena pogodba se mora napraviti pismeno. Nay stavljene! naj se plačujejo ne le po njihovi kvalifikaciji, temveč tuđi po njihovih službenih Ietih. Za bolniško blagajno kakor tuđi davek ima plačevati delodajalec. Vse to je bilo sprejeto eđ blok. Nato je govoril finančni svetnik %, dr. Rant kot zastopnik pomoćnika fin. ministra g. Plavšiča o razčiščenju do-mače industrije, o zabranjenju uvoza cziroma izvoza za gotove predmete. Posebno je poudarjal, da Je pri nas zelo potrebno, da se dinar dvigne In da Ja 2aradi tega program pomočnika ta, da se ograniči cirkulacija našega denarja v inozemstvu. Naša trgovska bilanca Jo( zelo pasivna, ker Imamo trikrat večjl uvoz nego izvoz. Da se pa uvoz zmanj-Sa, bo treba, dd se uvoz izdelkov, ki jih imamo sami. absolutno prepove. Ome-nil Je, da iziđe v teku tega meseca »Pravilnik«, ki bo odgovarjal našim po-trebam. Njegova izvajanja so bila zelo Instruktivna- — Zadruga teđlarior. lermenarfev, tor-barjev, blčariev lo Hčarjev vozov v Ljubljani naznanja, da se bo prelzkušnja va-jencev vrSlla v prvi polovici meseca no^ vembra t. U Pro§n]e za oprostltev, opremljene s sprlčevali o oblsku obrtonadaljeval-ne 5qIc je do 1. novembra t. 1. vposlatl za-drugf, na kar se bo vsak prosllec obvestfl kedaj In kje se Ima podvreči valenlškl pre-lzkušnjl. Prošnje so kolka proste. SODĐA MORILCEV RATHENAUA. — LIpsko, 14. okt. Obsodba v procesu Rathenau pred državnim sodiščem je bila proglaSena ob 3. popoldne. Ob-sojeni so bili: Ernst Werner Techov radi sodelovanja pri umoru na 15 let tež-ke ječe in 10 letno Izgubo časti. Hans Oeorg Techow radi sodelovanja in pod-plranja na štiri leta in en mesec zapora, Gflnther radi sodelovanja v zarotl in podpiranja na osem let težke ječe in 10 letno izgubo časti, Salomon in Niedrist radi sodelovanja na pet let težke ječe in petletno Izgubo časti Ilseman, ki Je bil oproSčen glede sodelovanja in podpiranja, radi prestopka proti odredbi o noSenju orožja na dva meseca zapora; Schfltt in Diestl radi podpiranja na dva meseca zapora; Tillesen radi prestopka | proti javnemu redu na tri leta Ječe; Plaas radi istega prestopka na dve leti ječe. Stroške obravnave nosijo obso-jenci. Oproščeni so bili: VVarnecke, SteinbSck in Voss s povračilom stroŠ-kov državni blagajni. Kazen Schiitta in Diestla je prestana s preiskovalnim za* porom, Šuan 4 ^IOVENSKI NAkODi dne 18. okiobia 19^2. sicv. ;:>r. Dnevne vesti. ^ Liubtfani, dne — PoTratefc kratftee Marile. Kakor javlMjo iz Beograda« prispe jutri v spretnstvu princa Pavla kraljica Marija U Bukarešte v Beograd. Kraljica bo piisostvovala svečanostim v Kumano-vem. — Pred občinshlfiti voHtvami. Srto-či so imeli Gosarjevci in Peričevei od-ločilno posvetovanje giede skupnoga nastopa. Kakor nam poročajo, se je med njimi dosegel popoln sporazum. Peričevi socialni demokratje in Oosar-jevi katoMški komunisti nastopijo ood tBO firmo, ki bo nosila ime »Stranka delaveev«. V konzervativnih klerikalnih krogih se je pojavil veiik odpor proti Oosarjevi struji, zktsti med obrtniki in duhovnik!. Tuđi ta struja namerava na«?tc*piti samostojrro, d».si so nst delu uplivi;, ki M radi to preprečiJi. Kakot smb žo offienifi, bo najbrže prvi dan za vlagari.te kandidatskih list sobota 20. t. m. Vec'ma strank ima te liste že se-stavljene in pričakovati je, da se razvije med iijimi živahna tekma, katera izmed rtjih vk>ži listo koi pfva m si s tem pridofti pravico do prve skrifljice. Po dosodaruin prH>ravah sodeć bodo posegle v voiilno borbo te-te stranke in sifcitJ'tie: 1- »Jiivdi vodstra demokratske st?»nke trreŠla Ljubljana. pod klerikalno komando. Po lartskih Ot>£;*isk?h voMtvpJh so ▼ Ljubljani po* stali v ^rtestm up t-s^i merodaini klerik kr^ei-, ks+eritn se je zbog zgre^ene tak« tikr rr»!;»f$7*$ke£i« vodstva JDS posreći« lo pr'cfofVrt? socijalne demokrate in na* rorfrie sociic^c«? 7*». ko^rr*** nsstop v oTa';n"»T:eir» svetu. Na tem razmeriu se ni chifo mresar spremeniti. dokler je b*t na Ht>ravi »tari občin«k? svet. Čim Da je b'l razpu.«čen ta občinski svet, so se rr»žmere b'Stveno spremenile in dana je bila mo£f»ost za nove kombinacije in grupacije. Napredna javnost ie priča* kovala, df» bo vodstvo JDS sVu^alo vsaj sed^j poprs viti napakn. ki jo je zagre* silo lan?, ter napelo vse moči. da s na* mćfcno rot'tfko izvede sorodnn skupino narednih ^rociialcev iz k1enka!nega ob< jems ter s tem onemogoči obnovitev lartške t^odne koa^riie. Toda fneseci so pot*k?i. a tnerodajn! kro^i v 3t)% n!*n $fn~:iT \> iem frošteđu prs** rtf^pt^f. PrtTJti*f$i m vse golemu nsključiti in Čartt. Če$ rfp ho ie čđ$ t*se sam ontavit. S ft> *vo;o ffe^!>H?riosO*o ?" tnatom&fr no#ffo ^3 fzpo5??en"*?! fiaprecfno «fv»r ne* vafttoffff. rjJ?nrdeče zveze in pod^nš ne itamd thošhofit n--£o nšruvnost §0* toSrcšt. cr■> r^ćidc zopei ob'fnska tiptšt vfl v putić si jfr*r r.~ptnJnc roke. Ako bi bili v rnta^t^cVib kro^iri trezni, računa* joc^i rotftikf. ne na samo slepi strastve« ni strankarii, bi morali s stališčft na* prednfh inter^sov po^r1-*v^i ■ -- njem to kOftlbiriacijO, ki So jo vttifirfll narodni soeijalci in RavnikarjcvB. sku* pina4 ker daje eđirm ta komhinnciia jatr>*ivo. da se omeji klerikalni vpliv v ohčimki upravi na minimum. Tako je in nič drugače. Zahtevati sedaj. da naj Ravnikarjeva struja markira skupno r medini, pornenja toliko, kakor tiratt natođne sociatisie v ohjem boljševičke GnšafiTve skupine. Ali je to v naroda nftm interesu, ali je to za Ljubljeno ko- riStno? Odgovor je jasen. — Pred mobilizacijom nšcijohalttta v Sloveniji. Po uputstvima iz Beograda, pfekd fjoverenika središnjeg odbora Narodne Obrane X predstavnika fcet* nlckdg udruJefija g. Ristl^a, danas M j** r^drJ^a tlža kortfefenća izmedju Na* rćdne OHfatie i Oblasno« Odbora Or* junfe ža Siovetiiju u svrhu priprava za irtohaizaCljti ftžicijonaUsta « ŠiovertiJI ti obranu, dfzavrith mteresa. Kako saz«»» jmb, zaključeno je, ds se ža sutra »as zWt* Žff( nastanak Narodne Obrent t OtjUfte, fta kt)H Će taOĆi da sudeluje i n*ia rrvdoViubr>?i i n^di^^s ■T^"> j«v*o*t. O ftaklju^u ^^etog reftcftjft izvesti^«* mo soitra opširnije. 77. mhiobra 1922. — Pr«f*o£lja. Odtm. Marina 2a- Iszdlkora iz Ljubljane bo v sređo da* 1S. t. m. 6^oludrtc promovirana v velftl dvorani ljubljanske univecie za doktori« filozofije. — Poljski konzulat ▼ Zagrebu. Posle konzulata Pofjske v Zagrdbu ie prevscl dosedanji tržaški konzulat đr. Siivester Uruszka. ^odkonzul Z, de Žiemski, kl !• dosedaj opravljnl konzularne posle v Zagrebu, ie odpotova! na dopust na Poljsko. — TSadaa pođpert za adlt Invalkfc. Ođ 1. januar ja do I. iullja t I. se je potom fimnčne uprave v L>uMjanJ izplaćalo ila pođpor^h kivalidom v Sloveniji znesek 2,655.()33 dinar lev. — Ljubljanski Sokof naznama Ša-lostno vest, da i« umri njej?a zvesti čla» brat Oton B a 1 z e r. Pogreb se vrši ▼ sredo 18. t. ni. ob 16. uri 9 Pm! Ha glavni kolodvor. Članstvo *6 naprošm. i tla se ▼ Čim večje« številu udeleži po-! sref>a po moznosti ▼ kroju. ŽbrraliSčć ob 15. f>op. t>red Narodnim domom. Od- hod točno ob pol 16. — Opofcarjam© na ila 5 pođHstefc o j balkanski vojni, ki bo sTnŽil prertsvafeOem oi. govornikom ob kumanov^kfTi šlavno-stih kat pretrled^n uvod v dopcoeftee pred 10 leti. Tz $p?s;i prof. Oefiis^, k! pođarja tn na kratio rtazofe svojih doteoletnih Stadij o Balkanu, pa d^bro razumevamo ntdi se-dSfTe đ^^ođ?:e xr Mačcđ^ii"! (vpnđ! TioTtaf-sk?h četaSev ?n nova ftn^fmafrafca po!, or-sani^aci'p.) Mttoro d^fcrd^nr, ki *e W $** I itv ST>^TT'.i^?#rf»f>, sr^pi vztn iz te£i spis« iasfi^je pTed oči. Sledi še neka i px>d'fstK'^r. štvnl Vdma pn pr>ko-nem okto-^nem zdrav* I nfku dr. Orernicjt? v P--«v*i Uvi v skrnift^ bed«ih rajimet?«*? «s Srl?*m* Trettnle'irfTnf tu nepreskrH'eni--'1! otroci! Pro^i t^^'^fi?« po-kp;ne^s za porr»"»e v skr^'n? bedi. Vv^K- r-»J-man;§i dar se sprrirrie hvn1e?no! Hpr?1a nt! se po^:r»a»o f*n naslov: O. dr. Orrrnrec, P*H», hHc« Vseh 5?Tetni*rov. N»T"ve! Pom#c:r»i*e! priredi v €<*t*ek dne 19. t. m. ob 1?. fr»p. vodstvo no Narodni srai**tM (r KrrsrO ki se ie pf»!efi f'^'.irfdfi^ if? prvefaH tvo^ zbirVo. Vod! dr. Izidor Gafl^ar. V^Mienf Narodn* v^ierve ter prf^fH'i vrnerno^ff. — VrtT»»r«%« ra?««*»ra bo otvofien« Ž1. t. m. v i^hf>1n?.*i po B1eiwei«ov) ecMi V p-->1nem tek« ?r» c^'a 7.^ *^ l?nn f*rireditev Pridnn ^e dfivažam d^-orntlvfie fa^t'lflt irr eve+Uce. delfl. ?e s r^H** f**Tc>. rto bn f*ft» senečen'C !im veči?. V?e Var nvdi p^^nf !e-senskl §^^ bt t« rarst?«vVT^n^. N^r^v* <»« bo ta poklala r pr'rrem €Ve*i *e »n^rat. predno ^e da ▼ n^r^č'e mrfU ^iTr-sf P^ts*?* va b^de otv^r:e«^> od 21. £o 2^^ f; tn. *»ef*i*e* trfomi od S-—ta, da bo m^frrt^e vs^krt-rn»fr. d« si ;o n?!^1!. Vstnp?iiDa rrt->5i 7§ osebo pet dfr^riev; d?T^Vi fn vo^H f»^invU CO. Či«fi dnbfJek p"«;^VP *«* ^^m«ii;H V prid mestnim rev^žem. Zadnii d«n fftt* stave ie drrvf^icn breTt»^a?«o i5o1 odrodu teh »0 se kašneje tu nastanili tuđi fusM tteguncf, katerih števtio ie prMtftilo vedno 1000 ljudi. 8aitio ob »ebi amevno Im« tabortSC« lasten poltni urad z telefonom in bfznja* vom in žandarmeriisko stanico, Sedai pa ko natneravajo preseliti ^u»e nekam na rug, se fažSfrjaJo ^ovorfee, da Je skienjcna stvar, da se pošta npustf tn oroSniSkft postaja raspusti ter priklopi StffliSCe poStnc-niy uf adu Sv. Lovrtc tia Dravskem poltu. odnosno otoSniškl postaji Ctrkovce. Ti sklep tt nam zdi nevtriettn zaradi teta, ker »t i« v Striniču sačela raeviiltf Industrija, saj zapoštuiejo industriiska podjttja Frana Ćučeka ki so komaj v razvoju, okro^io 60 detavcev, P!etarna 60, Mizarska lidrujtt 40, torel skupno 160—200 delav-c«v, dočlm Ie v taborKču ttidi precejSnJe število đruittM preblvalitva, kl pa * bode gotovo Ie pomnoilto, ko *• rtrvtjtjo nova podictja, kl to lelt ustanovljena. Prosimo ca to kompetentne oblasti, da pustilo iz narodno-gogpodnrskih, odnosno varno-stnth ozfrov te dve državne Institucije na dosedanjfh mestfh, ker je to za razvfJajoCe se Stfntlče flvllenskeRa pomena. — Prepreden rtom nt Starem tr* J5«. NedeUsko deževno vreme Je skn-5al nek pf>d^tnl vlomflec izrabiti. Dobro opremljen t najnovelšlm modernim vlomilsktm orodjem se je spravtt na delo. Nekako v opoldanskih urah so začuli prehivald Wle na Starem trto. kler ne na ha ja tvrdka PtJcIČ fit Oomrtc, sttmlflv ropot In radi teta ooptoorjerrt so Dl fledat n\tzk vtrok. Kdo popile ntifaovo preitene^enie. ko wo oparili v kleti mola« ki |e težtto torjpet a kladt-vfjrn raebiHd po iMu. Alarmirana ie bila takot polldifu kl je tastrafcila hlio. Vio-mlkt pa )e najbrž sluttt, ka] ta Caka. Bltskovlto Je pobetnil Iz vtže, poflcaH pa tt njim. Bll fe res slikovit pritor, kako so se po Starem trgu pođfll. Nt-ravitost atkraci«a m kino. Skođa samo, da ft bilo prtititro konec. Uboe! prefa-ottfll irfeiHllM m W HKKltainM * paM I« v mmo aajvečjih luiic im Starem trga, š« pred no je mog«l iz neprijetne KopcH, 90 ga že držale krepke pesti poftcajev in ob nphovem spremstvu je vlomlfee nadalje val svojo pot. Vlomilec je na policiji priznal, da je skuŠal obi-skat trgovino 1 zlatnino Gornik 6t Pa-ki*. Swno mesto skoai vrata je iskal po4 iko& klet. Pi&e sa menda Palavoiic in |» rodom Ceh. Za vlotne pa je teh-ntčffo boljšc izvežban, kakor domaći vfomttci. Tuđi po načinu vloma se nm vfđl, da ima za seboj internacionalno solo. — Zdravstveno slanje mesta Ljubljane. Zdravstveni Jzkaz mesta Ljubliane izkazu-je v času od S. do 14. okotobra tole siati-stiko: Umrlo e 18 oseb, moSkesa in 8 žen-skega spola med tmirlimi osem tujcev. Smrtni vzroki: iotika 3, možganska kap 2, srčna hiha 1, rak 3, drugi naravni smrtni vzroki 9 Med tem časom se ie rodilo 18 otrok, 10 moSkegu in % Žtuskt^a spola, med n:fml 3 mrtvorojenj. Na?.n.injfne na-lezljive bolezni: davlca dva slučaja In 1 slučaj trebušni legar. — Zanimiva statistika v Kđrav^tTenem izka?u L|uM]ane. Kakor je razvidno tt zdrHvstvenega izkaza, se je preteku ttden rodilo 18 otrok in umrlo tuđi 18 oseb. Umrlo je 10 ljudi inoskefca spola in 8 ^enske^a spola in istotako se je rodilo 10 otrok mo-škesa In 8 ženskejca spola. — Kino TivoH. Samo še dva dnevi s« predva^a zanimiva kriminalna drama »Zločin n:i dvorcu braka«. Pm ma je ćelo Igro do krilca zagonetna. Os ćele is;re se suce oknll ^krfvnostnesra umora, k! ?e pojasni Sele na koncu drnme. Vsekakor je vredno, da si film vsakdo ogleda. Sodelu-ie prvovr^ten orkester. \otraxjEpoutična siru, ACIJA. — DOLGOTRAJKA KRIZA ** Beograd, 17. oktobra. (Izv.) Nd«na demisi:a. Bo glavni vzroki v tem, ker boce v'nda kH>r» *avi#81 ntekr) VR#n?h in veltlcih sUvtio^ti. ki ne vri« novndom probave rle^^et^e ve1ike oftvobodilne bitke pti Kiimtfinvrtn. AKCUA NACION^Vm OFO*NT7A-CTJ. — Beograd. 17. okt. (Tzv.) Zastop-niki nacionalnih organizacij so vceraj bili pri ministru notraniih zadev ter mu objavili sklep glede akcije v Dalmaciji in na £ti§aktt. Minister notranjih zadev Košta Timotijevič je vzel sklep na zna-r.jcf a obenem kategorično Izjavi], da ima država dovolj moČt, da varuje svoj ugled in da se upre vsakim poskiisom, ki bi bili naperjeni proti Časti in ugledu države. VPRAšANJE VOUTVE NOVEGA PREDSEDN1KA NARODNE SKUP* SčlNE. — Beogrmdt 17. oktobra. (Izv.) Član jugoslovenskega kluba posl. Đarić je vceraj obiskal predaednika demokrata skega parlamentarnoga kluba Ljubo Davidovića. Med obema politikoma se je rasvil daljši razgovor. V jjlavnem je šio sa volitve novela predsednika narodne skupščine* V m*ojem in v ime* nu svojega kluba je izjavil Barić, da je za kandidaturo dosedanjega pred« sednlka. dr. Ivana Ribarja. SPORAZUM Z ITALIJO. — Beograd, 17. oktobra. (Irv.) Ita* lijanski poslovni odpravnik Sumonte in italijanski konzul v Šibeniku sta vceraj dclj časa konferirala v ministr« Btvu Bunanjih zadev. Konferenca se je tikala neka ter ih podrobnosti sporazuma, predvsem pa nacrta brpraznitve tretje dalmatinske cone. TRGOVINSKA POGODBA S POLJSKO. — Var$ar** \f\ okt. (liv.) Danes so •• ptlčela fk)drobna pokajanja med deletmti kraljevine SMS in Poljske gle-de EaklHičttvt pogodbe med obema državama. KRONANSE ROMUNSKEGA KRA* KXAUA FERDINANDA. — tittksfeSta, 16. oktobra. (Izv.) V Albi Juliji je bilo dne 15. t. m. i?.w» šeno Svečano kronr.njć romi!r>rkr^a kralja FettUnanda. Po kronanju *> ik* fir.rale vojaške ^ete. Pred kraljem je vodi'a kraljica svoj polk. Kronanja so se udeiežili v imenu an.^lešketja kra» 1?» princ Vorški, italijanske^a vojvoda Genetski, španske^a infant Alfonz, predsednika franeoske republike je za* stopal general Foch. Našega kralja je zastopal princ Pavle. ROLGARSK! M1NISTRSK1 PRED* SEDSIK STAMbOUJČKI ZA SPO* RAZUM Z JUGOSLAVUO. — Beograd, 17. oktobra. (Izv.) Po poročilu nekaterih fistov je bol^jarski ministrski predsednik Stambolijski in* direktno vprašal našo vlado, čfc je mo« goee, da »e uvedo pokajanja med Eol* j?arsko in Jugoslavijo glede sporaz* uma. KRIZA ITAMJANSKE VLADE AKXTT- NA. — PRED DEMISIJO KABINETA FACTE. — Rim, 17. okt. (Izv.) Mhilsrrska Krixa Ie postala »Kutna. Vceraj sta obi- skala ministrskesa predsednika Facto dva poslanca Giolittijcve skupine ter ga pozvala, da takoj poda demisijo svo-jesa kbaineta. Facta je privolil v demisijo, toda uKovarial ieT da nišo podani razlogi za takoj^nji njegov odstop. Gio-\\tu prispe tekom današnjega dneva v Rim. Fašisti ga pozivajo, c!a prevzame sam sestavo vlade. FRANC1JA PR1STAJA NA SODELO-VANJE SOVJETSKE RUSIJE NA MIROVNI KONFERENCL — Pariz, 16. okt. (Izv.) Med Londonom in Parizom se vrše živahni razgovori glede programa orientske mirovne konference. kakor tuđi glede vprašanja, katere države naj imato na te.i konferenci odloČllno besedo. Fran-cc^ka vlada je na podlagi poročil po-sianca Herriota, ki je bil odposlan v Moskvo, da prouči niske razniere in sondira teren za sporazum, pripravljena priznati vladi sovjetske Rusije na Krnferenci posvetovalni In glasovalni gNs. Tudl AngleŠka ne na^protu^e temu predlogu. FAŠISTI KAND1D1RAJO GIOUTTI* JA ZA MINISTRSKEGA PREDSED* NIKA. — Rim. 16. oktobra. (Tzr.) fašisti pospe^uj^jo vladno krizo in $c vedno odloČno zahtevajo, da mora odsropiti sedanja Factova vlada. Fešisti preci* vsem žele. da osnuje noii> vlado Gio* litii. — K vladni krizi natflaSa milanski »Seco^o«. da treba previ vsera vlade s predsednikom, ki bo mo-misar Krasin podal demisijo, ker mu sovjeti nteo odobrili znane trgovinske pogodba z RrquarcJtc#m. VEMK1 NEREI3I V TRAK1JL — Pariz, 16. okt. (Izv.) Kakr>r javlja »Chicaj?o Tribune« iz Carigrada, vladao v Trakiji veliki neredi. Grki imajo v Karagz:£u mo--io artV.erijo. V Jedrenju in po drugih krajih so zaSeli Turki pobijati kristjane. Borzna poročila. KRONA NOT1KA V CURIHU 2.35 — Zagreb 17. ck- ora Uzvir.) Zakl..libele Dtvize: Curih 11625, 11725, Pariz 4.735, 4785, London 277, Z52. Serlln 2,14, 2.44 Duna:, 00.S39. aO8S9, Praga 213.50, 216.50, Trs:2.7O, 2.74, Ncwyork 6250, 63.5a Budimpešta 2. 42. 2.72, Valute: dolar 6!.50. 62.50, lira 2.66. 2.70, češka krona 211.50 214.50, marka 2.25. —.—. — Cnrlfi 17. oktobra. (Tzvfrr^V Dana-§n!a Predborza: Zagrtb2.35, Berlin 0.19, Praga 1S.~, Dunal 0.0073, Budimpešta 0.21, Milan 22.75, London 24.—t Paria 40.75, Newyork 5.415. — C-vrih, 16. olrtobra. (Direktni Zagreb 2.30it\, BerMn O.1S9P, Milan 22.^~!9. Praga 18.09, London 24.029, Nevvyork 5.4101. Pariz 40.749. — Trst 16. oktobra. 'Heograd ?7.40, Ber-Hn 0.S5. Praga 79.52. London 105.9a New-york 23.^0 Pariz 180.10 — Praga, 16. oktobra. Heopriid *\. Berlin 1.05, Milan 127, London 134> Ne\r york 30 Piri?: 227 Curih 555. — RerHn 16. cfctobra. Benaad 4700, Milan 12.150. Prapa Q6>% London 12778, Newyork 2SS0, Curih 53 200. Turcist&s ;* fin WmmwK — Zlrrj«ko$por1iil odsok 9. K. Ilirtio sVliouJe v sredo 18. t. m. šestanek ob 20. uri v re*favrac(Jl »Novi svet«. Radi ugodnosti glede skupne nabave opreme in razijovorov o rropramu 7a prihndnjo %o~ zono ie do!?.nost vsaUc^a Člana, da ^e se-sranka zarcsljivo udeleži. Čl.inl dnijrih oi1-sekov. kluba, ki nr^rrernvalo goiftj zimski sport, no\-t Člani in naraSča] dobrodoSIL — Izgubila se ie rjava usnjata de-narnica na potovanju z železnico iz ^kofie Loke v Ljubljane z vsoto 800 -9(X> Din in raznimi dokumenti glasečih se na Ocza Wollncr. Čakovac. Naiditeli dobi vc^jo nnsrrado proti ocMa.il pri por-tirju hotela Union v Ljubljani. — Našla se je denarnica v blizini sodnile z denarjem in cnim listkom. — Dobi se v Novem Vodmatu št. 25. — Pretekll teđen se je našla večja svota denaria. Lastnik naj se oglasi pr! jr. Ivanu Lapame, Novi \'odinat. (Tovarna kein. Izdelkov.) Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMŠEK, Odgovorni urednik: Valentin Kopitar, Zahvala. Vsern sorodnikom, prijateljem in znancL;-!, \\ so našega nepozabnega pokojnika, gospoda tolažiH in posečati ob bolezni ter ga spremili na njegovi zadnji poti, izrekamo najprisrčneišo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo gospodom pevcem za petje in članom gasilskega društva za obilno udeležbo. Kakor tuđi vsem za obilne izraze iskrenega sočutja. Nl|ue nad fkol]0lokov 17. oktobra 1922. ZafelUa ndfelna Rlsliora. štev. 237. »SLOVENSKI N A KOD« dne 18 oktobra 1^22 5. st:an. .*£> /2M Jb&w fcj* %,. J-F 1 ^ -^ GmYm\ podpefnM ^ i i ii iiiHMiiii uh ih ii — ——im poefplati ^^^>>ir»tw ohranljo obu* lohi se po vseh boljžih trgovinah z usnjem ter na veliko prii lerson-Kaučuk d. d., Iml Wilsono? lm 9. I lm stavfina pnrcelo. :'a Mirju se proda stavbna parcela v bsegu 625 m*. Leži ob glavnem kana-j in na vogalu dveb ulic Naslov pove t,r>r. SIov. Naroda. 8821 iei 11Z09 nb -i stanovanje z električno Iučjo v sre-: ni mesta, po mjgočnosti blizu Juž. olodvora. Zentner, tvrdka Grom, hotel ■ ruke I j. labolka, orahe n drugo sadile mpnje na debelo J. ČUK, Zagreb, Erafiftka 12. Lepa iMm parcela rod Tivolijem se ugodno proda. Vpra-•Jati pri la^tniku Iv. Frelihu, VrhovČeva ulica 9-1. 8823 pohistvo •ra spalno, iedilno sobo in kuhinjo, mare se proti nlzki najemnini odda *.ikoj v najem samo solidni stranki. — Ponudbe do srede popoldnc pod Šifro ,Takoj 8828" na upravo SI. Nar. 8828 TrlJOvelisHa preniogakopsa drnž&a kupi za takojšnjo dobavo i 0 m8 20 mm, 60 m8 25 mm, 80 m8 30 mm, 100 m8 40 mm, 1003 50 mm mofnih stmekovib desk. Cenj. pismene poiudbe tuđi za deine dobave se prosi na naslov: TRBOVELJSKA PREMO-GOKOPNA DRUŽBA Ljubljana. 8805 Inserirajfe o Sloiio naredile PocinKano pločsulno Ia v vseh dimenzjah nudi po niiki ceni A. Sušnik, železnina, Ljubljana, IHsjhna pasestvo (hf5a z vrtom) blizu Ljubljane vzr\:nem v naiem za 2— 3 leta Ponudbe pod .Plaćam dobro 8S01* na upravo Sloven Naroda. GO3đno posestvo 60 oralov (johov) se proda na Gorenj-skem, event, posamezne parcele. Vpra-šana na A. Dobravec, odvetnik. Rado vljlca. Odđnm u najem 5 lepo opremljenih sob in kuhinjo 3 spalniee po 2 postelji, jedilnlco s kla-virjem ter sobo za gospode, le boljSi rodbini. Magušar, Kropa, Gorenjsko. Toči se vino v hotela Vega po K 24 li ter, dalmatinsko in primorsko, od danes naprej. — Prosi se, da se poslužuje vsak te ugodne prilike, ker vino je prov dobro in se toči radi preselttve kleti — Anton Maver, Ceiovška cesta 26. Prodams 4—500 kg pristnega trčanega medu. Cena do 5 kg po 100 K za kg, od 5 kg naprej po 90 K. Posodo je prinesti se boj. Josip Mrak, čebelarna, Vič St 21. Stavnema občinstvu naznanjam, da točim prlstno dalmatinsko vino, po zeio nizkih cenah in sicer: crno, opolo In tuđ* lm suhe- ga groidja, tako zvani 9lma- raš?iii". Toči se tu Je^cnicah v h!5! 5t 115 pri kolodvoru, na debelo in drobno v za-prtih steklenicah. Se priporoča ohčinstvu lastnik Dalmatince Ro^O £ S3F!« Nabavka. Glavno Sanitetsko Slagalište u Zemunu izvršiće nabavku putem ofertalne licitacije niže označenih dana sledećJ materijal i stvari. 1. 14. Novembra tek, god. Lekarije, kemikalije, droge i eterične zejtine. 18. Novembra tek. god. Digalon, extracta, kapsule želatinske, nblande, droge domaće, hl orni kreČ. 24. Novembra tek. god, Zejtini masni i suvi; sapunu: kalijev, medicinski i kokosov; lizol. 27. Novembra tek. god. Razne ampule za podkožnu inekciju i lekarije u pastilama (tablete). 2. 29. Novembra tek. god. Apotekarski pribor (vage, raibšale, menzure i. dr.); stakla za kapanje. 2. Decembra tek. god. Kartonaža (kutije, šuberi I signature); drvene 1 limene kutije: medicinska stakla. 3. 5. Decembra tek. god. Zavojni materijal (brunsove vate, juta prečišćena, leuko flaster i kanap tanak). 6. Decembra tek. god. Hirurški, veterinarski i zubarski instrumenti i zubarski materijal. 9. Decembra tek. god. Gumene stvari i spravo bolničko lekarsko. 11. Decembra tek. zoć. Bolničko posudje i posteljni sudovi, emajlirani i stakleni. 13. Decembra tek. god. Gvozdeni umivaonici, primus lampe sa 1 i više brenera; kuhinjski pribor (noževi, viljuške, satare' i mašine za meso). 15. Decembra tek. god. Posteljne stvari (vunena čebad, slamarice I Jastuci kudelinl). 18. Decembra tek. god. Utege (za herniju). Rok isporuka pojedinih materijala je od 3—5 meseci, računajući od dana odobrenja, a predaja franko slagalište u Zemunu. Licitacija izvršiće se označenih dana u kancelariji ove uprave. Kaucija je 5% za naše, a 10% za strane podanike, koja se polaže dr. 10 Časova, a ponude primaju se do 11 časova gore označenih dana. Ponuda (ofert) snabdeven taksenom markom od 20 Dinara predaje *e u zapečaćenom kovertu. Cena, da ie označena za svaki artlkal cifrom i slovima u dinarskoj moneti. Ponude docnije podnetc I bez kaucije neće se uz'mnti u pesurpak. Uslnvi, mustra I detajlni spiskovi potrebnoga materijala mogu se videtl svakoga dana od 8—12 časova u kancelarije ove uprave. Zainteresovanim licima (van Beograda) na njihov zahtjev slaće *e detaljni spiskovi materijala, za koji se dotični bude interesovao uz plaćenu poštarinu. Broj 2948 Iz Kancelarije Uprave davnoga Sanitetskoga Slagališta i 23. Septembra 1922. god. p Zemunu. 9793 Proda se srednje vel ka pletena otroška košarica. Naslov p^ve uprava Slov. Nar. 8784 froda se večja množina hramnih sodov od 7^36 h». Naslov pove upr. SIov. Nar- 8311 Odda ae prazna soba z uporabo kuhinje boljci s'a;ejii gospe. Ponudbe pod .Snažna 8782" na upravo SIov. Naroda. 8782 Proda se še dobro okranjen avto Sanrer 3 do 4 tonski, ravn> 1« generalne poprave. Naslov pove upr. Sluv. Naroda. 8795 Žahef skoro nov, za visoko vitko posta vo.se proda. Vpiaša se v Josefmumu, soba št 5 jVlcsecno sobo event s hrano išče mlad ?elezni*ki u rad nik. — Ponudbe pod „Solidcn 8S02" na upravo Slov. Naroda. £802 Mlad gospod išče stanovanje i dobro domajo hrano. Ponudbe pod .Domaća hrana 8816" na upravo Slov. Naroda. Knpl sa nov ali dobro ohranje > pisalni sti*oj. Ponudbe na Raiem A Co., Ljubljana. Žabjak 3. 8SO0 UM službe trferjevalca ali b'n^ajnika, eventu^n^ sprejmem tuđi sluZbo r»otnika — Vršč slov., ital. in nem. jezika. Ponudbe pod .Prtmorec 23—8781* na upravo S'ov. Naroda. 8781 Akordno zid&rsko partijo za večjo stavbo v Ljubljani išče za ta- 1 oj stavbeno podjetje. Zglasltl se je v pisarnu Tabor 2. Ho skladište in Se drjgi prostori se dajo v najem. Linhartova ulica 2S. Jrgovski ponečnik star 23 let, dobro izvežban v manufakturni in modni trgovini, želi premeniti slu'bo iz Ljubljane tuđi na debelo Ponudbe rod .Pomočnik 33—8826' na upravo SIov. Naroda. 8c2o ^i7 «11*£ fLa •# **«* i#wae?53 z električno razsvet!:avo m posebnim vhodom z vso oskrbo. Naslov pove upr Slov. Naroda. 8-1 Proitale trpovs^a hl^ z gostilno. trgovino z me5. bbga, ž^anjarno, trafiko, rile\i, z zem1j!r-f^m. NatanČne ša pojisnila pri Fr^inc Puc, Kongresni trg 7-IfI od 11 — 2 ure pop. 87P8 Kupim Brva bukova, več vfgonov, 1 m dolga, brez okrogiine In prč, debela in tet a polena, zimska sečnja 1921. Pismene p«»-nudre pod .Drva 8827* na upravo SI Naroda. 8827 z flomoio leKnrno. Asfst. pharni. sprejema v taksiranje recepte bolnišklh b!agajrj. — Vprašati pri Hudovern k, Žabiak 7, Ljubljana. 291et-?n gošrod, deloma trjjovsko na-obražen, z manjŠo prakso, vešč nekoliko knjigovodstva in str >jepisja, d »ber ra-čunar, vesten dela-vec ter i^a prlja-zen njstop napram strankam. Reflcktfaa na primerno mestotu a'I na deželi Po-nudhe pod .Trgovski nameSčenec 8804*-na upravo Slov, Narrcia._________8804 posojilnica v Radovljici registrovana zadruea z om. poroštvom narnania da se bo vr!(ll v sr«0iof dne 25. oktobra 1922 ob 19. uri #1 letni Mi zbor za 31. upiavno leto 1921. t sJedetim dnevnim redom: 1. Potrievanje letnega račum zn leto 192! in sklapanje radi razdelitve ci-'teca dobički. 2. Čitanje revizi sKeca poiočila in sMc-panjc vsled istegi. 3. Pr-numba privil. 4. VcMtev na*elstva. 5. Volltev nadzuistva. 6. Slučajnosti. 8824 Ravnateljstvo. Na sfanovanfe In brano se »Drejme grspodična. — Nasiov povt upra-a Snv, Naroda. 8790 Kđor me sprefme kot plsarnlško moč dobi veliko šibo v sredini rre?ta, prost vhod. Ponudb pod .Pisanu 8749" na uprava SJov. Naiod«. 6749 Državni vpokolensc trgovsko i>obr»žen, gre brezpiačno za pomoćnika v l-ak^no trgovino samo 7n hrano n stanovanjo, Pismene ponudbe pod .Upt kojenec«, po51no ležeče Ljub ljana, glavna poSa. 87^9 S¥SS 2—3 sob s kubinto In pritiMinaml. Plača se lahko rar let innrej. ronudt)e ood .Qoiiden trgovec 8750* na upravo Slov. Naroda. »750 Pf9dilli tudt n^fH^kega ieztka veŠča, kl ima ve »etje do kn lcrovodtva, se spreune pn (vrd.M M. BF^RDAJS, Maiibor. Hiana in s anovanje v i i i. 8/ti7 TrfiSKlia sotFuđnlco boljka rro5, izvežbana v šivanju, ma-nufuktLiri, ga anter ji ter špcer.jl, ze'i mesti v bui ši tr. ovini. Prevzame tud1 mesto b!a ain farke. Ponudbe rod .Za nes«|ivost 874l# na upravj Slove:tsi- pa Naroda. 8741 ©iia se manjša rrazna a u meMirana soba Po-nu<:be pod .Soba 1./8746" na upravo ^lov. N«rcda. 8748 fi,Q00.Q33 S se inventira v dobro doče tehni'ko podjetje. Praktični sodelovanje png<-i. P^nudPt pod .V. V. 1&9J/8735" n.^ upravo Slov. Naroda. 87:5 mesto hlfniKa, eventualno bi bil obenem tuii sklađi-čni d. 'avec ali k< čija* v mestu ali bliz i Ljubljane. Nas'ov prve uprava Slov. Naroda. 8723 ]tfeb!ovano sobo v sred!nl mesta i"četa zakonska. Pla'.Ta mesefro .VX) Din. Portidbe po i ,?f-dina 8746» na upravo Slov Nnr. 87-16 Meblovano soSo s posebn m vhodom igče se takoj ali ozne;e ohrarovo(!js, sjtnec, 30 Ijt stTr, sol deT, ki je vo \?n ceno nabaviti d:-v.1, vo ?noo[o*nosti v severnem (icli< mfst.T, v bi'nt južnfpa ali dr?a\n'»pa kolor.on Ponudbe rod .Preskrca ć-\ 8754" na urrnvo Slov. Naroda. 87 51 ZenHna potnidba! EleUroternU v s'a'osii 27 'et, z dob-o in stalno sltižbo, se *el^ seznjn li z go-?D' d'^no od 18 do 25 let. 'menovam m] bi imela v aj rotiiitvo. Vdove brez otrok nl>:o l^klji'^T!-1. — Ponifibe pod „^ ečen zakon S7S5« na upravo flov. Naroda. .V7.45 ^^^^IRSKr^jB^^^HI^^BBfl^Pvnr^S^BMB^^^^uB^^MR^Bpl^CMMV^rlSjilBrjIE^^^ft^^^^^l Pozor! Pazor!! Naznanjam cenj. občin^tvu v me- | sin in na dežel>, da rad poman- j kanja prostora oddam kratk m vse j originalne pJosos ■- | (fot)grati^n^ negatve). Stranke, ; at^re so -^dale sliknfi v K-tih ( 19 8 do 1918 v moem atc-Heiu, j opo^ :rjam. da vsr-k ro-nmc:i sv.jo uri». fotogr. ploščo, proti mali odškođnini. Po?il|am t"di pa roSti; zadust.ije iv>e in priirck j (in Itto), na kate o je bil naroč- i "nik svoječasno vknji'cn. § Fotogr. titim „Viktor", I — LJUBLJANA — I Becthovnova ulica žt. £■ i dobro Irurjen v obeh stro!-;-'i, i^c s^:-žbc za takcij ali poTiie;e. Ponin'.'oe pod ,/ane^ljiv &K-3* na upravo Sove sk. Nare Ja. 8703 possiilo ali manj na dobre obresti i<č.> protoKo-iirana tvri':a na krn-5i a i d.l^i :o : proti vki:ji^bi na prvo mts'o re'cretn'n", re- prezentir • očih mininia".;io \rsdncst di» ngrjev 800.000. Ponuda2 ni oivctrlka .ir. VJadoje Gjuriš. Za^rib, KukovlČ v.i ulira 18. 5705 O7namuj>me v hlubclcć žalosti, ft n45 nrzapomenutcln^ manžcl, brat atd. pan luli yo?itt fiditcl Češki prtimyslove banky v Lublani dne 16. H na t r. v 1 hnd u nocl po kratkć, trap ne nemoći kliCn€ ze-nul. Pohfeb se kor A z domu smutku rNa Pnilah" dne 18 r jna ve 4. hod. odp. na hrbitov k Sv. Križu. V LUBLANI dne 16. fljna 1922. Anča Ralzerova ehot'. Za ostatni pf buzenstvo: Jaroslav Đaizer rada nejvySšiho soudu v Brnž bratr. V pToboH žalosti naznanijimo, da Je naš nepozabni sopiog, brat itd , gospod ravnatelj Češke industrijske banlze die '6 oHobra t. 1. ob 1. uri pono?i ro krr-tci, trpljenja polni bolezni mimo p,emini!l. Pogreb dragega DokojniKa se bo vršil dne 18. oktobra t. 1. ob 4. uri r-po'd^c z h!se žalosti ,Na Pru'ah" fpslopjc Č-r':e industrijske bar ke) na pokopaiišče k Sv. K'i :-i. V LJUBLJANI, dne 16. oktobra 1922. Anča Balzerova soproga. Za ostale scrodn'kc: Jaroslav Balzcr svetnik najvl$jega sodi&ča v Bntu, brat , fiesba cbec v Liabllani oznamuje smufnou z\lsi\ že člen obec, pan fiditel českć prfimyslovć banky dne 16. Hjna v 1 hod. v nori po krđtkž, trapnd nemoći mfrng ;:;nul. Pohfeb se kond z domu smutku ,Na Prulah" dne 18. fijna ve 4 bod. odp. na bfbitov k sv. Križu. V Lnblanl, dne 16. fijna 1922. rinmiini Lumu Zu #rgII10S d. đ. ¥ limumd prodala Iz slovenskih premogovnlbov velenjski, šentjanški in trboveljski premog vsoh kakovosti v celih vaijonih po oriirinalnih cennh prenio-l^ovnilvov rLtk (lomačo vporabo, kakor ludi /,a industrijski podjelja in razpečava !a (ehoslovaški in angSeški koks za livarns in dornL vporabOt kovaški premog, im\ pramog in Mm h^Mz. ■ultvi PBOMBTm ZA10D ZA PBEH0G d. d. Ljubljana, fiftiklpiićeva o« 1^/iL Stran 6. »S L O V F N S K I N A " < ) t>« du^ '8- oktobra i^2 6pr*yn za izdizanje sa zaštitnim zaslonom za spolno mjesto hvatača ■ sa staklenim cilindrom.« ' Br. 464 od 8. aprila 1922. nk: VFeB «• rastaljenje ostanaka stakla Iz nagibljivlh lonaca za staklo.« • Br. 458 od 8. aprila 1922. na: »Naprava za vučenje staklenih clllndera Iz rastopljene mase.« Br. 507 od 5. maja 1922. na: *Qređjenje za pravljanje šupljih staklenih tijela, naročito staklenih valjaka pomoću Izdlzanja Iz rastaljene mase.« Br. 455 od a aprila 1922. na: »Postupak I uredjenje za oduzimanje staklene mase U peći za taljenje stakla.« Br. 585 oci 23. Tuna 1922. na: »Csttrnl prsten za otvore oduzimanja na pećima za taljenje stakla.« Br. 460 od 8. aprila 1922. na: irmnnt za proizvodnju staklenih tijela pomoću izdlzanja iz rastopljene v mase.« / Br. 461 o!ftfpTavu za odlaganje staklenih cillndera i si.« Br. 409 od 25. marta 1922. na: 8825 J4tostiBpak za proizvodnju staklenih tijela pomoću Izdiže z Iz rastopljene £ mase.« *. Br. 459 ođ 8. Hprila 1922. nar tatariBenJe za otkidanje kapa od staklenih valjaka.« I Ponude na »Patent-Staklo« na Administracija Usta, ■ Radi preuredbe obrata prodam ■ I popolnoma nov. kompleten I bAki in I (lige) za bfie. 100 dd na 1 de i pil I | VIKTOR GRASER f ■ lesna Industrija, RuSe || skoraj popolnoma n va, se npod-io rroda Vprašati pri Aio^u Ho;!o-Zužemberku. 8086 fvoh S2 bencinov motor 6 H ° a faganje drv. Nasliv pove upr. Slov. Naroda. 8812 Proda se cov pisaino. Naslov pove uprava Sov. Nar. SS15 Enenoclstnpa lil'i r. 9 stanm'.inji n^ Selu, se proJn. VpraSa v V-dmatski ulici 4/a, Mos o pri Ljubljani. f(i27 Kapijo se mm polhoue kože. Ponudbc pod .Polh 8777" na upruo Stov. Naroda. 8777 pletilni strej 5t. 10 za nogavice se proda. O;led.i st lahko od 5.-6. — Naslov pove'upnva Slov. Naroda. 878«» Prostor kl se z manjšim st'oš! Siii2 goiie in ima flk ^9 kunu e — L,ujii-ca, WcIlova nltca 12. — *l;'*«.^!*Rfc m ^ ^*fcv ^t'il-.a■ ure zi stro H H ^^f'"^:^^ pc i'de'u f ni z nnj 9 m $M*fcP/5 v** nmdernimi stroji in- \z naj'olrep.1 ninterijal-i ter d^nv'jun v vsaki ni nož ni po na nižji ceai. Ljubljana« Graefaška ulica 22 TELEFON ST. 513. 5965 Irni. lioiuia društva se opozarjajo, dn se pri nakupu sira obrneo na tvrdk<> AibinTurk, Ljub-Ijana, PfeŠGrnova ulica 43, k;itera ima ement.ii: kt, holano ■ ■ ■ ■ £*.±>ltiJm Uil^t^) t.'t ii»Oij £i?'«J.^-ii Jb-a.,J« • ■ » ■ ^■- i i J ■* I ^&B s • j| ^ %-? 5 2 8 i t --^ \* lJ£*\: -JI iS Si* ^3 ;ia prodaj. Les je sekaa leo^ od maji c!o av^usta, jo raržacjar. v ;>'ode in obeljen. Leži pri K"»koši:u p. Plavški rovt nad Joseni- nicami — Gorcnjsko, kjcr ?e mnia prcvvcti. Pijrncnc pon::Jbc z navedho nnjviš:e cene z.i ms je poslati do 31. t. m. na naslov P. Kcrš č, Ljubljana, Gosposvetska cesta 4. F8T J^% ffi^v, ** ^ ^ «^ ^ ^^ Upravi Državnih Monopola potreban je odmrjh jc'lan m!a1ji mašinski ili elektrotehn čki inžinjer za tehničke radove u fabrikama dnvana i drugim njenim instalacijama. Refiektanti, koji moraju biti državljani Srba, Hrvata i Slovenaca, podneće svoje dokumente o svršenom fakultetu i praksi, kao i o re^ulisanju vojne obaveze, prema kojima će im se — a shodno zakonu o uredjenju Ministarstva Gradjevina — i pluta odrediti. Rok prijave je do 15. Novembra ove godine. Iz Kancelarije Uprave Državnih Monopola IM. Br. 8080. ■ ir u 1 ob glavni cesti tik drž. kopališča Doberne p. Celju, v skup- ^ ni legi 20 oralov njiv, travnikov, gozda in sadonosnik se ! z živino ter z vsem letošnjim pridelkom ceno proda. Kupee lahko takoj prevzame. Vpraša se pri M. Pšeničnik, 1 Celje, Kralja Petra cesta 1. *_____________________________________ iMB_H____«B____HMB________HBi_________EaigaWPBa —■n_Ka_gftg*TOJate_»_y 2 novi, 3osnit 50 HP za 600 mm raztečine ; 2 rabljeni jednakih tip; 3 rabljene 60—80 HP za 760 mm raztečine, 2, 3 in 4osne; dalje 50 novih prekucnikov (Mu!denkippwagen) 1 m3 vsebine, za 600 mm raztečine; zgrajenih prav moćno; 25 rabljenih prekucnikov (Muldenkippw.\ tuđi jako močnih, za 1 V2 m3 vseb;ne, za 760 mm raztečine; 30 rabljenih naložnikov (Kastenwagen) za 600 mm raztečine, vse- bina 1V2 ms; 2 vagona normalnih železniških tračnic z ogibališči. B^ Vse se ođđs caao. *^Q Vprasanja pod „Priložnostni kup 780S" na upravo Slov. Naroda. I fi$ Tfl I 111 P. P^ #* «1 ** A Blcc?, Cavtat, Celje, Dubrovnik, Hercegno«*!, Jelssf Jesenfce. S__i::r-, ISctor, Eranf, L ubijana, IVIariborv l^etlfović, Frevaije, Sarajevo, 3$iitf Škženiiz, Trtičj Zagreb« Amerikanski octdelek. Naslov za brzojave: Jađra&slia. Jadranska ban^a: Trst, Opatija, \Vien, Zadar. Pren-i faliser Sta1© B^iiIt, Cortlandt Street 82, Ncw-York City. B n^3 Ta^oslavo će Cllile, Valparn^so, Antefogasta, Punta Arcnas, Pucrto Natalcs, Porvcnir. t# I ■• I I S * 1 f! ^ £3 • 1 I • • llstanoullena 1900. OelniŠka glavnica in rezervni zakladi cea K 150,000.000.—. Čekovni račun: št. 10.509. Brzojavni naslov: Banka Ljubljana. Tel. št. 261 in 413. 80 p- poreča za vse ▼ br stšno široko snzđsf^as posle« Gbrssiuia sreške rss-rije. E!7^ž*^^. Gs5^. 0?:r^ca, 2Sr.?:?.Jf I^^?;« bor, SSe;kov:ćt U .7) s-d, . lai, Sara« j£VOf S-3'r!*, TifSt. Lastnina in tisk »Narudne tisUarne«.