Največji alorenski dnevnik v Združenih državah Velia srn T«e leto • • • $6.00 1 Za pol leta.....$3.00 Za New York cdo leto - $7.00 Za inoxemstro celo leto $7.00 NARODA * List slovenskih delavcev v AmerikL TELEFON: CHelsea 3—3878 The largest Slovenian Daily in the United States. b Issued every day except Sundays Land legal Holidays. 75,000 Readers. ^Tl^—-1 iP^sa^B jfateredas Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.f under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 130. — STEV. 130. NEW YORK, WEDNESDAY, JUNE 5, 1935. — SREDA, 5. JUNIJA 1935 VOLUME XLHL — LETNIK XIJTI. ROOSEVELT PODALJŠAL NRA BREZ PRAVILNIKOV PROSTOVOLJNO PODALJŠANJE NRA DO PRVEGA APRILA Senatorji in poslanci dobivajo na tisoče pisem. '— Delacvi so pritožujejo, da so jim bile znižane plače. — Roosevelt je opustil pravilnike.—Kongres bo sprejel vladne predloge. Hrvatski poslanci bojkotirajo skupščino WASHINGTON, D. C., 4. junija. — Odkar je najvišje sodišče razveljavilo NRA, je sen. Wagner iz New Yorka prejel že 900 pisem s prošnjami, da kongres sprejme postavo, po kateri bi bila zopet postavljena nova NRA. Senator Wagner, ki je pomagal sestavljati določbe NRA, pa ni sam, ki prejema proteste proti uničenju NRA. Na tisoče takih pisem je prišlo v kapitol. "Moja plača je bila znižana, delovne ure so bile podaljšane in naročeno mi je bilo, da moram priti na delo tudi v soboto. Vse to v kratkem času treh dni," je pisal nek delavec senatorju Wagner-ju. — "Nad tri leta naš oče ni imel dela, tri leta je stal v vrsti reliefa in je pisal prošnje, kidal sneg in opravljal druga dela," se glasi neko drugo pismo, "da je prinesel domov kruh za mojo mater, sestro, brata in za mene. Nato pa je kot kak angel predsednik Roosevelt prinesel NRA. in naš oče je bil poklican na delo. Prosim, najdite kako nadomestilo za NRA." "Mi, delavski ljudje, se ne moremo zanesti na dleodajalce," pravi neko drugo pismo, ' da bi obdržali visoki standard delavskih razmer in plač. Prosimo, da vpišete v ustavo dodatek, ki bo dal predsedniku moč, da nam more pomagati v taki sili, v kakoršni se nahajamo sedaj." WASHINGTON. D. C., 4. junija. — Po izvan-redni kabinetni seji dopoldne in po dolgem posvetovanju z vladnimi in parlamentarnimi voditelji popoldne je predsednik Roosevelt časnikarskim poročevalcem razvil svoj načrt, po katerem bo svojo gospodarsko politiko spravil v sklad z odločitvijo najvišjega sodišča, ki je dosedanjo NRA obliko razglasilo za ustavno neveljavno. Predsednik Roosevelt je izjavil, da namerava postaviti novo NRA v zelo omejenem okvirju, ki ga je še pustilo najvišje sodišče. Pri novi NRA bo opustil vse pravilnike in s tem vlada ne bo več določevala delavskih razmer. Pač pa bo vlada skušala pri onih družbah in tvrdkah, ki so sprejele naročila kakega zveznega urada, doseči, da se drže predpisov stare NRA glede minimalnih delavskih plač in maksimalnih cen izdelkov. Kongresne voditelje je predsednik prosil, da obe zbornici naglo odobrite vladne post a voda j ne predloge, da bo mogoče takoj pričeti s poslovanjem po novi NRA. Posebno je priporočal sprejem Wagnerjeve delavske predloge, ki bo nadomestila temeljne določbe stare NRA. Ravno tako je priporočal, da kongres naglo sprejme Guffeyjevo premogars/ko predlogo, ki pa bo morala biti toliko popravljena, da bo v soglasju z odločitvijo najvišjega sodišča. Zelo važna v Rooseveltovem načrtu je tudi predloga za družabno zaščito, o kateri je rekla delavska tajnica Miss Perkins, da je popolnoma varna in 9toji na ustavni podlagi. V novi NRA se je predsednik Roosevelt izognil vsakemu vladnemu vmešavanju v meddržavno trgovino. Po tej premembi je Roosevelet novi NRA zagotovil življenje do 1. aprila prihodnjega leta. Kongres bo vstregel predsednikovi želji ter bo v najkrajšem času sprejel vse vladne predloge. MACD0NALD NAMERAVA ODSTOPITI V petek bo kralju naznanil svoj odstop. — Prevzel bo manjše mesto v Baldwinovem kabinetu. London, Anglija, 4. .junija. Ministrski predsednik Rainsev MaeDonald ho v petek, ko ho o1oval iz Londona na svojo posestvo v Lo-sicmouth na Škotskem. V London se l»o najbrže vrnil 17. junija, ko s«* ho zoywt sestal parlament. Tedaj ho sicer sedel v vladni vrsti toda na sedežu podrejenega ministra. Stanley Baldwin, katerega ho kralj v peteV naprosil, da se-stavi kabinet, ho ras parlamentarnih počitnic porahil za pre-memho in sestavo novega kabineta. MacDonnld ho najbrže prevzel kako nižje ministrsko mesto, k»»t je na pr. predsednik vladnega sveta. Skoro gotovo ho tudi Sir John Simon izpuščen kot zunanji minister. Xa njegovo mesto pa ho najbrže {Mikliean stotnik Anthony Kden, ki se je dose-daj že večkrat izkazal za izbor-liega diplomata. MIROVNA POGAJANJA ZASTALA Mirovna pogajanja s e bodo najbrže razbila. Bolivija je zavrnila predlog za demobiliza-cijo. Buenos Aires, Argentina, 4. junija. — Mirovna pogajanja se hodo najhrze razbila, še predno hodo prišla tako daleč, da se holivijski in paragvajski zunanji minister pričneta direktno pogajati. Pogajanja se hodo razbila, ker je Bolivija odklonila predlog, da se sovražnosti prenehajo in armadi demobilizirata, predno se prične konferenca. Bolivija pa je pripravljena sprejeti 30-dnevno premirje, česar pa Paragvaj noče sprejeti. Težkoče so se pojavile v soboto, ko holivijski zunanji minister Tomas Manuel Kllio ni hotel podpisati predloga posredovalcev, da prenehajo sovražnosti. Pogajanja so se vršila že mul en teden v največji tajnosti.. Pri teh pogajanjih i>os redu jejo Argentina, Brazilija, Chile, Peru, Združone države in Ilru fcvaj. O pogajanjih ni bilo več objavljenega, kot da sta izjavila l>olivijski zunanji minister Elio in paragvajski zunanji minister "Riart, da sta njuni deželi ANGLIJA PROTI NEMŠKIM ZAHTEVAM Nemčija nima pravice do 35 odstotkov angleške mornarice. — Njena obrežje ne odgovarja temu razmerju. London, Anglija, 4. junija. Aiigleško-nemška mornariška konferenca se je pričela. Zunanji minister Sir John Simon je otvoril posvetovanje s pozdravnim govorom na nemškega glavnega delegata Joachima von Kihcntropa in njegove tovariše. Četudi se vrši' razprave za zaprtimi vrat-mi, vendar je Simon izrazil u-panje, da se hodo Nemci držali "pogodi»ene mornarice'* do leta 15KJ7, ko poteče dosedanja mornariška pog<»dha. London, Anglija, 4. junija. Načelnika ncni!ke mornariške delegacije Joachima von Hib-bent ropa sta sprejela v svojih uradih ministrski predsednik Ramsey MacDonald in zunanji minister Sir John Simon in pozneje tudi prvi Ioni admirali-tete Sir Bolton Kv res M on sel I. Obenem pa je bilo tudi oznanjeno, da bodo Nemci obveščeni, da Anglija ne bo pristala na zahtevo Nemčije, da ima od-sotvov tako močno mornarico, kot je angleška, ker ima le malo obrežja, ki ga je treba braniti, medtem ko mora angleška mornarica varovati svoje kolonije, ki so raztresene po celem svetu. Ko je bil objavljen načrt za to konferenco, je angleška vlada tudi naznanila, da bodo pri konferenci navzoči samo mornariški izvedenci brez kateregakoli ministra. Ker pa je Hitler podelil von Ribbentropu malo pred njegovim odhodom naslov posebni poslanik in pooblaščenec na posebni misiji, pomeni, da llitler polaga na ta posvetovanja veliko važnost. Zaradi Ribbentropovega službenega stališča sta ga tli d i najprej sprejela MacDonald in Sir Simon. ABESINCI NAPADLI ITALIJANE Na meji Eritreje in Somalije je prišlo do dveh spopadov. — 30 italijanskih podanikov u-bitih. pripravljeni sprejeti predloge posredovalcev. Ko je bil holivijskemu zastopniku prehran načrt za premirje. je v veliko presenečenje vseh rekel: "Rajše se takoj vrnem v La Paz, kot pa bi podpisal take pogoje". La Paz, Bolivija, 4. junija. Bolivijski predsednik Jose L. Tejada Sorzano je na časnikarski konferenuci izrazil upanje, da IhmIo posredovalci našli pravi načrt, j»o katerem bo mogoče' skleniti mir med obema državama. "Po skoraj triletni vojni in po več kot petdesetih letih spora", je rekel predsednik, "ne morem razumeti, da ni mogoče najti načrta, ki bi končal ta spor. Sam paragvajski predsednik Avala je priznal, da nobena armada ne more upati na konečno zmago". Rim, Italija, 4. junija. — Najmanj '!(» italijanskih podanikov in nedognano število A besi net v je bilo ubitih v enem izmed dveh s[»opadov na meji Kri t reje in Somalije. Do obeh sfKipadov je prišlo, ker so Ahe-sinci v obeh slučajih vpadli v italijansko ozemlje. MrW-an abesinski oddelek je napadel italijansko stražo na južnem Eritreje. Napadalci so (»d peljal i s seboj več tisoč glav živine. Po drugem poročilu je blizu ftiiblei 20 oboroženih Abesin-cev pričelo streljati na italijansko stražo, kini je hotela preprečiti prelit k! čez mejo. Abe-sinci so se slednjič umaknili in izgubili neznano Število mož. Ta dogodka sta tem resnejša, ker sta se pripetila malo pred prvo sejo italijansko abe-siske komisi je v Milanu. Italijansko časopisje je pričelo ostro protiangleško kampanjo. Italijani dolže Anglijo, Ja se vmešava v abesinske zadeve in podpihuje Abcsiiiijo k odporu in se ji kaže, kot da bo vso svojo silo porabila proti Italiji. "Giomale d'ltalia" pravi, tla krivda ne zadene toliko angleške vlade, kot angleške ko-lonijalne oblasti v Afriki. Vsletl tega je verjetno, tla bo Ahesinija ostala toliko časa trdovratna, dokler se bo zanašala na angleško podporo in komisija v Milanu ne ho dosegla zaželjenega uspeha. "Giomale d'latlia" tudi trdi, tla gre mnogo vojnega ma-terijala v Abesinijo skozi angleške kolonije! Sto tovornih avtomobilov je bilo' prepeljanih skozi angleško kolonijo Berbera v Abesinijo. Po spopadu pri Ualualu so Ahesinci na nasvet angleških agentov ob meji izkopali globoke jame, tla ne bi mogli italijanski tanki prmlirati v deželo. Pri sjM»padu pri Ualualu, so angl. zdravniki zdravili abe-siske ranjence. To je sicer pohvale vredno delo, toda kako to, tla so bili angleški zdravniki takoj pri roki? Angleški polkovink Clifford, ki je član abesinsko - angleške komisije za uravnavo meje meni Abesinijo in italijanskim ozemljem, je svetoval abesinski vladi, da se Ahesinija v slučaju vojne z Italijo postavi pod protektorat Anglije. RAZEN ENEGA SO ODSOTNI VSI POSLANCI OPOZICIJE Vseučilišče je zaprto. — Hrvatje obljubljajo pomoč srbski opoziciji. — Ljubljanske ječe so prenapolnjene. BEOGRAD, Jugoslavija, 4. junija. — Nova narodna skupščina je bila otvorjena v pondeljek in odsotni so vsi poslanci opozicije, razun enega bosanskega muslimana, ki še ni izvedel o zagrebški resolucji, da se poslanci opozicije ne bodo vdele-ževali sej narodne skupščine v protest proti vladnemu terorizmu in korupciji pri zadnjih volitvah v skupščino. Resolucija, katero .-o v nedelje* spr« -]Vli vtHlitelji hrvatske in srbske ljudske stranke, izjavlja, tla je bil od početka Jugoslavije leta If IS vedno spor med hrvatskim upanjem, tla ho Jugoslavija jamčila za stopnje-vaje naraščajoče svoboščine hrvatskega naroda, in med srbsko it le jo, tla nova država nt1 sme nikdar postati kaj drugega kot Velika Srbija. Naročit« m as GLAS NAHODA največji slovenski dc«*iik » Združenih driformL. Dalje pravi resolucija, da je reakcijonarna volilna postava omogočila manjšini volilcev, «la je dobila večino v narodni skupščini, t twin samo s pomočjo največjega terorizma, ki je veljal več hrvatskih življenj in je imel za posledico, da je bilo zaprtih nad 1000 oseh. Navzlic temu pa so bile volitve pravi plebiscit, ki je pokazal, da je hrvatski narod po osemletnem prisilnem molku še vedno odločen upirati se dikta-torstvii in nasilju. Sedanja parlamentarna opozicija noče priti v narodno skujtščiuo in ho stalno zahtevala, tla se razpišejo nove volitve pod nevtralno vlado. Deputacija treh hrvatskih jK»slancev je prišla iz Zagreba, v Beograd, da zagotovi srbski ljudski stranki neomajno hrvatsko sodelovanje. Ljubljana, Jugoslavija, 4. junija. — Ljubljanske ječe so prenapolnjene s političnimi zločinci, tako da oblasti ne vedo, kam bi jih spravile. Neznosno so se razširile denunci-jacije vladnih agentov, zlasti še, odkar jim je tir. Korošec odpovedal svojo pomoč. Te denuncijacije so prišle že tako daleč, da je o njih pričel pisati celo 'Slovenski Narod*, toda pisanje mu je bila takoj prepovedano. Beograd, Jugoslavija, 4. junija. — Mladi kralj Peter je od poljskega šolarčka in izumitelja z imenom Blajenkovski prejel majhen aeroplan, ki ga goni elektrika. S Poljskega ga je prinesel senator Popovič, ki je zastopal Jugoslavijo pri pogrebu maršala Pilsudskega. Letalo goni električni motor s 110 volti. Dolgo je šest cev-' Ijev in njegova krila merijo 12 Čevljev. Tehta pa 120 funtov. Iznajditelj pravi, da se je pri poskusni vožnji aeroplan ž njim dvignil 20 čevljev visoko in je mogel leteti dve milji, predno je zgorela baterija. Ae- roplan- je pa vsem varen, ker je zgrajen kot letalo brez motorjev. Med mnogimi darili, katere je prinesel s sel»oj v Jugoslavija nemški zračni minister general Ofoering za kralja Petra, se nahaja tudi model električne železnice. Ima 2<> s številkami zaznamovanih postaj, več naprav za premikanje tračnic, več sto signalnih svetilk, mnogo predorov, mostov in delavnic za popravila. Trije električni vlaki so bili zgrajeni kot vzorec zadnjih nemških električnih vlakov. dplul tudi parnik (Vlio s lf»oUljatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejtaje bivslIWe naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA", 21C W. 18th Street, New York. N. Y. Telephone: CHelsta S—181«! OBNOVA VELIKE ANTANTE 44Eclio Ide Paris", ki velja za organ francoskega generalnega štaba, se ha vi v daljšem članku z mednarodnim političnim položajem in prihaja do zaključka, da se Kvropa vodno Imlj vrača v predvojno stanje. Negativna, naravnost uporniška politika Nemčije, ki odklanja vsako sodelovanje pri organizaciji mednarodnega miru in varnosti, na drugi strani pa franeosko-rusko zavezništvo, ki je prišlo Mo i/niza v pravkar sklenjenem paktu, sili tudi Anglijo, da misli na resno pre-orientacijo v svoji zunanji politiki. V angleških krogih vedno bolj prodira spoznanje, da je vsak račun z Nemčijo pogrošen ter da miru ne bo mogoče ust variti z razorožitvijo, marveč samo z nfočni-mi defenzivnimi zvezami, slonečimi na dobro organiziranih armadah. To stališče zastopa zlasti sir Austin Cliamebrlain, ki se z desničarsko orijentiraiiimi krogi konservativne stranke odočuo zavzema za iVbnovo nekdanje velike an-tante. Po njegovem mnenju predstavlja edino soliHno jamstvo za varnost Anglije in Evrope sploh vojaška zveza med Veliko Britanija, Francijo in Italijo. Izpopolnjena s francosko-ruskim zavezništvom bi 'bila ta zveza d o rast-la vsakemu }>oložaju in ničesar ne bi moglo ogrožati miru Evrope. Nemčija, ki dosledno tllklanja kolektivno organizacijo miru in varnosti, bi bila v tem primeru prepuščena sama sebi in tako izolirana, da bi pač ne mogla misliti na nikake pustolovščin«. List se v zvezi s tem bavi tudi z vplivom francosko-ruskega pakta na zunanjo politiko Poljske. Po mnenju lista bo v najkrajšem času prišlo do konference generalnih štabov Francije in Rusije, a to bo napotilo tudi Poljsko, Ida na novo prouči položaj in odredi svoje stališče. S smrtjo Pilsudskega je izgubil poljski zunanji minister Beck ono avtoritativno oporo, ki mu je doslej dopuščala, da je lahko hodil svoja pota. Beck v vojaških Krogih, ki brilo po smrti Pilsudskega brez dvoma še bolj prišli do vpliva, kakor dosedaj, nima opore in več kot verjetno je, da l>o že v par tednih prišlo do popolne pre-orijentacije poljske zunanje politike v duhu francosko-ruskega pakta, ki popušča odprta vrata za pristop Poljske. se 'fo zgodi, potem bo Evropa rešena moreče skrbi za svoj mir. Važno za potovanje. Kdor je namenjen potovati v tiari kraj ali dobiti koga od tam, j« potrebno, da je poučen v vseh ttvarek. V »led naie dolgoletne tkuinje Vam eamoremo dati najboljša pojmsnUa im tudi vee potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitro. Zato se eaupno obrnite na nas ea vsa pojasnil Mi preskrbimo vse, bodiši prošnje ea povratna dovoljenja, potne liste, viteje in sploh vse, kar je ea potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, ea najmanjše stroike. Nedriavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, lir prodno sa dobi is Washingtona povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec. Pišite torej takoj ta breeplačna navodila in emaotavlja-mo Vam, da boste poceni is udobno potoval. SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street New York, N. Y. > • Zgorel je v gospodarskem poslopju. V Gastcrajnu v občini Jur-jevski dol je pretekle dni nastal v hlevu posestnika Petka-Lovrenčiča ]>ožar. Plameni so uničili gospodarsko poslopje s hlevom do tal. Do usodnega ]>o-žara je prišlo v času, ko ni bilo domačih doma. Tako ni bilo mogoče misliti na naglo gašenje. Iz hleva se je oglasilo žalostno liiukaiijc živine. Pogoreli sta dve kravi, telica in ]>ct svinj v bližnjem svinjaku. Sosedje so takoj prihiteli na kraj uničujočega požara in s požrtvovalnim gašenjem omejili požar, da ni prešel it ud i na stanovanjsko p m >s lop je. 17. pogorišča so zjutraj izvlekli trupeleo 10-letn^ga Petkovega sina, ki je bilo čisto zoglenelo. Ko so v nedeljo zvečer prišli domači domov, so takoj zgrešili svojega sinčka in so ga potem zaman iskali v bližini. Mislili so, da se je pri požaru tako prestrašil, da je pobegnil in se izgubil. Ko ga vendarle niso nikjer našli, jih je sprele-tela strašna slutnja, da je najbrž postal žrtev ognja. Prijeli so iskaiti po pogorišču in so ga izvlekli izpod ruševin mrtvega in zoglenelega. Kako je nastal požar ni točno znano. Sodijo pa, da je deeek pri igri s ši bičam i zanotil ogenj. Smrtna posledica nesreče. Pred kratkim se je ]x>peljal posestnik, gostilničar in mesar ( Vli Jožef iz Loeiea, občina Sv. 1'rban, z bratom v svoj vinograd. Na povratku pa sta se jima splasila konja in voz se je prevrnil v jarek. Zaradi padca je Teli od tistega časa čutil notranje bolečiiie^vendiir ja ostal v domači zdravniški oskrbi. Ko je bil zaposlen pri klanju teleta, mu je zdajci postalo slabo in že nekaj minut zatem je izdihnil. Zadela ga je srčna kap. Brata, užitek in sekira. Orožniška postaja na Grosupljem je predložila državnemu tožilstvu ovadbo proti M. Zupančiču in njegovi ženi Frančiški iz Gatine št. 3 samo zaradi lahke telesne poškodbe. Orožnik je kot corpus delicti prinesel na sodišče velikansko sekiro. Bilo je menda res le naključje, da Martin ni pobil svojega brata Franceta kakor vola. Preiskovalni sodnik je ponovno zaslišal Martina, ki ho do razprave izpuščen na svobodo. France pri pove ru je: t4Ko sem 22. maja ob 5.30 zjutraj stopil iz svojega stanovanja, je Mar-tn skočil proti meni s sekiro in zamahnil naravnost proti moji glavi. Sekiro sem z obema rokama prestregel, zadržal sem silni udarec in zato me je sekira le po desni strani oprasuila. Ko sva se z bratom ruvala, me je še Martinova žena udarila trikrat z motiko j>o glavi". , Žena Frančiška slednje odločno tajil: "Se zraven nisem bila!" Nekateri vaščani s«) o-rožikom povedali, da je Martin Zupančič že včekrat grozil bratu, da ga bo ubil. Znancem je pravil: 4'l>ve sekiri imam pripravljeni, eno v veži, drago v hlevu. Ko bo France notri stopil, pa ga bom. Sek, pa bo jh» njem!" ... Zadnja leta je vladalo pri Zupančičevih res pravo peklo. Vrstili so se zaradi u-žitka verni prepiri z materjo in bratom. Sovraštvo se je še [w>-sebno razvnelo, ko so Martinu prodali na sodni dražbi kravo in sicer — zaradi neplačanega prevžitka. Junaki noža v zapor, drugi v kozmetični salon. .Junakov noža ne zmanjka. Spet sta dva stala pred malini senatom, doma pa sta oba z Notranjskega, kjer sicer ni mnogo pretepov. Razprava je bila dosti zanimiva, celo zabavna. Prvi je stopil pred sodnike kovaški pomočnik France iz Planine. I). februarja ponoči je z nožem kresnil Janeza Derenči-na in mu zarezal dolg«) rano na lev i strani obraza. Državni tožilec ga je obtožil zloeinstva hude telesne poškodbe, češ, da mu je za trajno skazili obraz. France je ponižno |H*iznal: 44Fantje so me napadli in me tolkli kakor vola. Kresnil sem z nožem. V zmoti sem žal usekal prijatelja, ki je prej še za vino plačal". Zdravnik izvedenec je menil, da rana ne kazi obraza. S« * ved a vse hujše 1 »i bilo, če hi bila tako prizadeta ženska. In predsednik je pristavil: 44Kaj šele, če bi tail tako usekan nemški hurš, ali bi se nosil s šmisom!" Pa so naredili tako, da je bil France obsojen le zaradi lahke telesne poškodbe na 2 meseca strogega zapora, in moral bo plačati poškodovancu odšk«M Inino. — Tudi drugi junak je France, in doma iz Laz pri Planini. V Komovčevi gostilni sta se bila skregala obtoženeev ore-goz-dar in neki Milavec. Zaradi jazbeca ali česa. France se j«« potegnil za oeeta in k«»j sta si z Milavcem skočila v lase. Ko so ju razdvojili, je France segel po nožu in je usekal Milavca pod levo oko. Predsednik: 44Brez vsakega povoda ste ga sunili tako, da bi bil kmalu ob oko!" — 44Se nisem mogel obvladati, gospod!"' — 44Se boste pa v zaporu obvladali! Za -tako malenkost nož!" — "Sem že tak človek. Jaz njega ali pa on mene!" Tu je z« 1 ravnik-izvedenec potrdil, da poškodba kazi obraz. Toda skaženje se da v 10 dneh odpraviti s kozmetično operacijo. Saj, mar imamo kozmetične salone samo za mestne frajlicc! France ho sedel tri mesec«', nasprotniku pa m«»ra pla «"lan dr. št. 174 S. N. P. J. in dr. št. 70 S. S. P. Z. Bodi mu lahka tuja gruda! Anton Tauželj. | D EN A RN E POŠILJAT VE Denarna nakazila izvršujemo točno in 2^ineslji-vo po dnevnem kurzu. Za Slovensko Delavsko Podporno Društvo, ink. (Slovenian Work logmen's Benevolent Society, Inc.) NEW YORK, N. I. ODBOR PredB"dnlk: FRANK KOfiAK 60-25 Catalpa Ave. B'klyn. N. T. Podpredsednik: FRANK CERAR 1829 Woodbine Bt., B'klyn. N. Y. Blagajnik: LOVRKNC GIOVANEL.L.I. 813 Woodward Ave.. B'klyn. N. Y. Tajnik: JOH^I TURK A B. Jr.. 406 Hlmrod St.. B'klyn. N. T. Zapisnikar: FRANK PA DAR. M Evergreen Ave.. B'klyn, N. T. Nadzorniki: I. FRANK PIRC II. FRANK KOSI HER 69-27 — 44 Ave.. WlnHeld, L. I. 602 Ondcrdonk Ave.. B'klyn. N. Y. m. john habian 1287 Greene Ave., B*kl>-n, N. Y. DRUŠTVO OBSTOJI ŠE LE 16 LET IN IMA V BLAGAJNI OKROG DESET TISOČ DOLARJEV Družtvene «eje ae vrSe vsako drugo soboto v meseca ? drnStrenlh prostorih ▼ ilsirrli srn Imiiliu Andttorima. 253 bvtac Ave* Brssk-lyn, N. ¥. — Rojaki in rojakinje v New Yorku in okolici se sa slnCaJ kolesni ali nesrefe. Is «k«iiee ed 25 Ss M aOJ so flana, k«»z-inirni žarki. Tej za^onetki ii«*m'-njaški svet danes ni jnišel popolnoma «lo dna. Zadeva še vt»«ln«> ni jasna in i/rišrena kot j«' naprinu'r jasen in <"ist j«'sih, ki ira pro«laja sv«'t«»vm>znaiia Vinesjur & ('<>. Boljšega j«»siha niste š (lol<^(>m vrt«Miju u ja meni ]»redavanjn o svetovnem politi«'nem ])oložajn. — Svetovni politi«*ni pol«»ž;ij je zašel v slabo lue — zairrmi iz aparata — slaba lin* je pa kvarna za živce, pa tudi za oei. Kdor hoec imeti zdrav«' živce in dobi«' «»«"i, naj si nabavi našo patentno svetilko, ki je za pet M garantirana. Skoro sb'lierni d;iu s«> na ra-dio-pr«»irminu nasveti za i«l«-al-no zakonsko življenj««. — Idealno zakonsko življ««-nje je nekaj idealnega — slišiš, ko naravnaš kazalec na ti-sortristo kilociklov, — idealno življenje ji« pa le tedaj mog«M«e, «m« j«« žena možu pokoma. X««-katere s«« hitro spokore, tirnice j«' pa treba pripraviti k pokori. Ker živimo v modernih «"a-sih. se ne bo nob««n zakonski mož tako «lah«r >po/.ahil. tla bi se v to svrlio posluževal pali-<*" :'li kakšn»«n.M slicne^a ]>ripo-ii:< "kn. K pokoršeini oziroma k jji' lku jo moraš juipraviti s pr. stvarjo, ki je da naš-: i"-- >. -.»m primerna. Avtomo-1 krpi, i»a s<« bo takoj z;i-«"« la | ok«-nio voziti ž njim. (V sama ne zna voziti, bo kmalu dobila ko z««lo .urinijiva. — Človeško telo — pri ene pivdavatelj — je najpo|>olnej-ša tvorba narave. Dolžnost sle-b«*rne^a je. skrb««ti za svoj«« telo. Po mnenju nekaterih je najvažnejši «l««l t««lesa srce. To j«« lnoi^or«* res, t«Mla pripomniti moram, »la j«« pri vsaki stvari temelj glavna stvar. In kaj je temelj «"loV«'škeira telesa. T«»-melj čhiveške^a tel«'sa je tisto, na čemer j«- a prekletstvo ... Najvažnejši del ra«lio-apara-ta je jrumb ob strani. Nanj pritisneš, pa vse skupaj zaštapaš in preživiš večer v mi m božjem. "O L A 8 NARODA NEW YORK, WEDNESDAY, JUNE 5, 1935 JP—u MARTINOV PLAŠČ THE LARGEST SLOVENE DAILY In V. Pariški "Matin tloliro paralxjlo. VOJAŠKE IGRAČE V RUSIJI tin var "Koliko «lol»iš šavski kolodvor?" *4Šestdeset kojK'jk, bai-otai" "No, dobro.*' Dvornik je 's pomoejo vra-tarjevo naložil na sani moj neveliki platneni kovčeg. Se-del sem in ganili smo se. Bilo je to minule nedelje že pozno zvečer. GAVRAN no sem pustil tam, otroke. Ali bi mogel ki, tudi 'K1 izplača se ti!" "Ti si iz Tule?*1 sem ga vprašal. "Iz Tule,** je odgovoril in se nasmehnil/ "Zato." | rit* II. izzval vstajo proti nji, ker se je izdajal za Petra 111. — Op. prev.) "A kaj te je nagnilo, da si jili zapustil!" "No, kaj naj hi 1 »11 storil?! Zemlja ni zadoščala." "In zaradi zemlje si prišel in i v mesto!" I "Zakaj pa? IV bi bilo dovolj zemlje, mar bi se jaz bedak potem potikal t od le po iz-ktihili in dvoriščih krčem.'" "Ali nteka iz tega vzroka v mesto mnoge ljudi?" bogal, bo tepen. Snope zažge- mo.. . živino ii a ženemo na polja.. . vse uničimo.. . " Ižvošček je potem govoril o notranji politiki ter se tekom besed spomnil tudi Hodvn-ke... (Iloynko—znana planjava tik Moskve, kjer je 1. 18i)(i. meti kronanjem carja Nikolaja II. poginilo okoli 1200 oseb ('popularnost, vsled zanikernosti in brezbrižnosti ruskih oblastev. — Op. prev.) Poslušal sem ga in lastnim ušesom nisem verjel. pol noma, golega človeka, mogoče kakšnega pristaša nudiz-mn. Sočutje in moralni pomisleki so .pripravili vrlega Martina do tega, da je potegnil viteški meč, presekal z njim | svoj (novi, dobri plašč čez po-i lovico in z eno polovico pokril nagca. Tisoč let pozneje so' Treba ga je seznaniti z osnovami vojske na koirnem in na morju ter v zraku. Temu namenu naj služijo tu«1i otroške igrače. List priporoča, naj se osnujejo državne tvornice, ki bodo izdelovale topiče, letali ill ladje, da se Oiodo otroci "smotreno'* igrali z njimi.Zanimivo bi bilo vedeti, kaj poreče k temu vlada. Bilo je namreč že nekaj stičnih predlogov, pa so jih doslej vselej odklonili. NUNE ZAPUŠČAJO TURČUO Tz Carigrada poročajo, da se odpravlja iz Turčije približno sto katoliških nun, pripadajočih redu šolskih sester. Nune se niso hotele pokoriti odredbi turške vlade. ki je prepovedala sleherna verska oblačila in se hodo izselile drugam. Martina proglasili za svetnika in uživa še danes izredno Knjigarna "Glas Naroda" In več nego tisoč let pozneje; se sprehaja miroljuben me-1 ščaui po ulici K i voli. Mož ima j delo in dohodek ill je eden iz-j kmed milijonov državljanov, kil 216 West 18th Street New York, N. Y. IGRE "Je li mogoče," sem si mi- ^varjajo v potu svojega' sld, da sedi pred menoj mu- ,ohraza mi|ijar,le narodnega i-1 žik ?!" V daljavi so se pojavile kolodvorske luči. Hitro sva dospela pred vhod ter se ločila... ZAKLAD V DIMNIKU prit rdil. "Nemogoče! Zemlje smo lačni kakor ga vran krvi." t *» Nenavadno izuenadenje je doživel te dni kmet Stclzl, u-posestva v V dimniku >e je Mnel ogenj zaradi saj, i>točasno se je pokvarila tudi peč za kruh v hiši. Pozvali so zidarskega mojstra, ki je izja- "Kako?" sem ga vprašal j vil, da se je najbrže premak-vnovič. "Zdi '-v mi, da sem nilo nekaj kamnov, ki jih bo preslišal." j treba nadomestiti z novimi. "Pravim," je ponovil in j Zidarski mojster je dobil zabliskal s >vojimi črnimi oč-1 naročilo, naj Škodo popravi, it.i, "da smo lačni zemlje ka- Pregledal je peč in dimnik in kor gavran krvi." Spoznal sem v njem tulske-j "Mnogo, kar vsipajo se!" j pravitelj večjega ga občana po njegovi frazi — - . "1, seveda, brez zemlje jejliiedu blizu Linca. "ne izplača se ti, delati ><■ go- \ iiiiižiku težko živeti," sem mu vpoda, ker nisi." Izkazalo se je, da je izvošček nekako moj rojak, kajti svojedobuo sem živel v onir njeni guberniji. Začel sem se torej ž njim razgovar jati: "Ti si samsvoj, gospodar?" "Ne, — služim." "In dobivaš dobro mezdo?" "Osem ruhljcv." "S hrano?" "Pa še kakšno hrano!*' "Imaš mnogo posla n a dan?** "Štiriindvajset ur." "Kdaj pa spiš?" "Kadar je priložnost. Tu pa tam prime človeka policija in tam se naspi." "A zakaj te prije.nlje policija?'* "Za vsako neumnost... Tule, ni dolgo tega, sem v kre-stovskem parku brez poziva zavozil p nil nekega gospoda. ANTIGONE. Sofoklej. 00 stran! .............. .30 AZAZEL, trdo vez............................1.— broširana .80 To pol nisem preslišal: — "Kakor gavran krvi!" Predrzna in zlovešča izvozčkova |»rimera me je presenetila s svojo novostjo. Mislim, da se doslej v narodni, ljudski literaturi še ni pojavila takšna primera. Li čujete, gospoda — ruski piantažnikif! > Nič več ni sivega mužika, pozabljenega in potrpežljivega, toda je — gavran. In ta gavran se dviga zdaj nad polje, nad vašimi domovi in pre-j edkril, da nagaja peč zaradi tega. ker neki predmet zapira prost prehod dimu. Ko so predmet potegAiili iz dimnika, so ga jeli neverjetno ogledovati. 1'gotovili so namreč, da .je t<» moč;rn, z želez jem okovan /aboj, ki je bil vzidan v dimnik, ne da bi kdo vedel zanj. Železni zaboj so odprli in zelo ostrmeli, ko so odkrili v njem cel zaklad zlatnikov in srebletnikov iz IS. stoletja, Zakla 1 telita sedem kg. In takoj me je zapisal straž- . ži na zemljo — knjcor na kri! nik. Dva rublja globe. Kajpak... plačeval bom! Odsedel sem dva dni. Doma ali na policiji — to je eno." "Ampak tam, na policiji, je umazano, ne?" I znova sem vrgel besedniku nit: •vojeni'l ŽIVEGA BRATA ZAKOPAL "Pripovedujejo, da so v sa-i , ,, ... . , .. ^ skem so odkrili n.lovski guberniji hujskali,I v j naj se na mužike strelja." i "Slišal sem, v bilo! Srce sestvih in ne bomo pustili niše čJoveku lomi na kosce. Že- komur delati. Kdor ne bo u- di davljenja samo onesvestil sodna preiskava je ugotovila, da se je zadušil šele pod zemljo. iaročite se na "GLAS NARODA", največji slovenski dnevnik • Združenih državah DIJAŠKE DEMONSTRACIJE PROTI VOJNI Ko je bil na Pennsylvania vseučilišču končan tečaj vojaškega vežbanja, so se dijaki, kiza-govarjnjo splošni mir, zbrali pred vseučiliščem in demonstri rali proti vojni. Gornja slika kaže to demonstracijo. 70 .33 llictja. Naproti lllll pride na-1 CYRAN DE BERUEKAC. Heroična komedija v gee. In meščan mu kakor ne -' i*'*'11 dejanjih. Trdo vezano ..............1.7 koč Martin odreže polovico1 ČRNE MASKE svojega plašča in mu da polo-1 J?" lA*,ui* A»dr"j"> :rj rtr cv»a . m V ' C»loboka ruska drama je podana v Jako le- vjco vsega, kar ima. Toda za, to ga nihče Ine proglasi za ' svetnika. NagtH- je namreč v | večnem pomanjkanju živeči in' večno zahtevajoči fiskus, ki j pobira od vsega dohodka svo- . jih meščanov z davki, carina-j m i, trošarinami, kolki itd. —J svojo polovico. i .r»o .75 .60 OKO IN DOLGOST ŽIVLJENJA Iz biološkega laboratorija Kockefellerjeve ustanove v Cold Springs Ilarhoru v dr-žavi New York prihaja presenetljivo poročilo ameriške akademije znanosti. V poročilu je rečeno, da se je posrečilo iz uspehom preizkusiti in potrditi poskuse, ki sta jih delala dva ameriška biologa z dvema očevnima zdravnikoma n a vseučiliških klinikah v Leipzigu in Goettingenu. Pobudo za te poskuse; je dalo dognanje, da se očem i a leča skoraj v vsakem človeku izpremi-nja v svojih lastnostih tako, kakor se človek 'stara. Njena prožnost pojema in normalno videč človek postane dalekovi-den. Ce leča prezgodaj otrpne, pomeni to po iiimnijii strokovnjakov na kolumbijski univerzi, da je do'ticnemu človeka odmerjeno razmeroma kratko življenje. Ce pa nastopi dale-kovidnost ali presbiopia zelo pozno, lahko človek upa, da bo dočakal visoko starost, če ga ne doleti nobena nalezljiva bolezen ali nesreča. To sta preizkusila omejena strokovnjaka z očes n i m a zdravnikoma na 5orski odmevi. (I-*iliarnar» '2. zvezek .. Trije moški zbori. (Pnvčič) Izdala <;iaslH'iia Mati«-a ............ .1.— .1.2» .15 .45 |H'iu slovenskem prevndu. EDA. ilrama v 4. dejanjih .................... GOSPA Z MORJA. 5. dejanj ................ KRELTZERJEVA SONATA Spisal I j. X. Tolstoj. ir;<> strani. Cena____ S čudovitim mojstrstvom ]>riklem- Tolstoj v tem romanu bralca nase. Mukoma >Ioži\ija-mo prizor z;i prizorom, jrrozovitust za xn<-zo vit ostjo «lo strašnega komu. UlItOSlMNOST Spisal L. Novak. 45 strani. Cena.........30 I dejanje te veseloigre je na|h*lo in |m>1iio pri-stiiejra humorja. Seenerija skromna, število osel» nizko Našim malim o«lroiu. ki žele us|ielega vivera, knjižico toplo prij>o-famo. ISKALNA ŽELEZNICA, :;. dejanj ........... ^30 UI DSKI OIIER: 5. zv. Po 12 letih, 4. dejanja ............ ,CU MAtiDA. spisal Aluzij Iteinee. st; strani. Cena...45 Žaloj-rra ulHt^e^a dekleta v dvanajstih prizorih. "To je hritka. ^lohoka z^o«Iha ženske, ki trjn". pa«la in <«lpiiM-a in uuiira po krivili moža." MARTA. SEMENJ V RICHMOND!'. 4. dej. .. .!!« MOMHM PRSTAN. Mileinski. 52 strani .... JJ5 NAMIŠIJENI KOI Al K. Moliere, str........50 OB VOJSKI. Iirrokaz v Štirih slikah ...........30 OPOROKA LI KOVŠKEtiA GRAJŠ^AKA 47 strani. Cena .............................. Ta vt seloijrra zn*«neKa češkega pisatelja Vrh-li<-ke«a je namenjena predvsem manjšim f>-d rt »m. PETRCKOVE POSLEDNJE SANJE Sjiisal Pavel ela je prevedel v krasno slovenščino naš najl>oIj ši pesnik Oton Župančič. SPODOBNI UI DJE C'ŽIVETI**) Spisal F. LiiMivee. 40 strani. Cena .......30 To je ena izmed jielih enodejank. eijih «le-janje s<* vrši [»nil svetovno vojno. Namen ki Kt\ je imel pisatelj, nam odkriva na čelu knjiKe z liesedami: — Ni strup, temveč zdravih*, kar ti dajem. TESTAMENT Spisal Ivan Rozman. K»5 strani. Cena---- .35 ljudska drama v štirih dejanjih. Vprizori-tev je omogočena |>ovsod. tudi na takih o-drili. ki ne zmorejo za svoje predstave prevelikih stroškov. TONČKOVE SANJE NA MIKLAVŽEV VEČER Mladinska igra s petjem v 3. dejanjih.....60 VRTINEC. Žagar, 3. dejanja. 51 str......... .35 ZAPRAVLJIVEC. Moliere. ti. dejanja. 107 str. .51 ZGODOVINSKE ANEKDOTE. Cena ...........30 ZA KRIŽ IN SVOBODO. Igrokaz v 5. dejanjih .35 ZBIRKA LJUDSKIH IGER. S.snopič. Mlin po«l zemljo. Sv. Neža. Sanje .60 13. snopič. Ves talka, Smrt Marije Device. — Marjin otrok ........................ .30 14. snopič. Sv. Boštjan. Junaška deklica.— Materin blagoslov ...................30 15. snopič. Turki pred Dunajem. Fabjola in Neža ................................ .50 20. snopič. Sv. Just, Ljubezen Marijinega o- troka ............................... .30 PESMI in POEZUE AKROPOLI S IN PIRAMIDE .................80 BALADE IN ROMANCE, trda vez............ 1.25 broširana 1.— BOB ZA MLADI ZOB, trda vez .............. .40 KRAGULJČKI (Utva) .......................65 MOJE OBZORJE, < ....................1.25 NARCIS ((»ruden), broft..................... .30 NARODNA PESMARICA. Cena .............. 50 POLETNO KLASJE. Cena .................... .50 PRIMORSKE PESMI, (Gruden), vez. ........ .35 SLITTNE (Albreeht). broS. .................. .30 POHORSKE POTI (Glaser). brošrano .........30 STO UGANK (Oton Zupančič) ............... .50 VIJOLICA. Pesmi za mladost.................60 ZVONČKL Zbirka pesnij za slovensko mladino. Trdo vezano ............................ JO ZLATOROG. pravljice, trda vez. .............60 ŽIVLJENJE Spisal Janko Samec, 109 strani. Cena...... .45 DVOGLASNO Naši himni MEŠANI ZBORI Trije mešani zbori. Izdala o........ .50 Troglasni mladinski zbor primeren za tr«»shis«»ii ž«-n-ki ali možki zhor. 1."» |K*smie. (l*regel»..L— MEŠANI IN MOŠKI ZBORI. (Aljaš. zvezek. ISauu 11^: Ti ve>elo poj: Na dan: Irivua n< k" ...............................|0 G. zvt-zek. < »i m mi it i k veselju : Sveta n««" > Stražniki: Hvalite Cos|M>da: (»ičutki: Ce-, slu .......................................40 CERKVENE PESMI Domači glasovi. Cerkveno jn-sini za mešan zhor 1.— Tantum Ergo (Premrl > ...................... jill Mašne pesmi za mešan zbor (Sattner) ........ J>0 Pauce Lingua Tantum Erj;o Genitori (F<**rster> J>0 K svelenui Rešnjemu telesu (Foersteri .........10 S%". Nikolaj ...................................60 NOTE ZA CITRE Koželjski. Pmltik v lKranje na ritrah. -1 zvezki 3^0 Buri pridejo, koračnica ...................... .20 NOTE ZA TAMBURICE Slovenske narodne pesmi za tambirraški zlwir in petje (Hajuki ............................Uhl Boni šel na planince. INMlpuri slov. narodnih |*'siiii t Kajnk i ..........................I.— Na (forenjskem je fletno .......................1.— - RAZGLEDNICE Newyorške. Itazlične. «Iu<-at .......... ■z raznih slovenskih krajev. dn<-at Narmlna noša, din-at ................ posamk/.ni komaih .......... .... .40 .....10 .... .40 5 centov ZEMLJEVIDI Stenski zemljevid Slovenije na m«n|rem papirju s platnenimi prepihi .......................7.50 Pokrajni ročni zemljevidi: Dravska Banovina ..................... Slovenske Gorice, dravsko ptujsko polje ljubljanske in mariborske oblasti ...... Pohorje. Kozjak ........................ Prekmurje in Mcdumurje .............. .30 .30 .30 .30 .30 Združenih držav. Mali .. .40 .15 Nova Evropa ................................ .60 Zemljevidi posameznih držav: Arkansas. Arizona. Colorado. Kansas, Kentucky. Tennessee. Oklahoma. Indiana. Montana. Mississippi. Washington, Wyoming. Vsaki {to ............................ .25 Illinois. Pennsylvania. Minnesota, Michigan. < Kan. Wisconsin. West Virginia. Ohio, New & York Vsaki po ...........................40 Naročilom je priložiti denar, bodisi v *jo-tovini. Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa. Ce pošljete gotovino, reko-inandirajte pismo. KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE PROSTO Naslovite na: — SL0VENIC PUBLISHING COMPANY 21G WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. I ••o ODA9« NEW YORK, WEDNESDAY, JUNE 5, 1935 *H2 LARGEST SLOVENE DAILY In V. 0. JL Mož v ognjeni peči =s=s3=5is=»=5r Roman iz živi jen Za. "Glas Naroda" priredil: L H. OO — l>>ber dan, — pravi s liripavim glasom in ga pogleda. — Lepo vreme — malo hladno. Koliko že mora biti ura? — Tq poznamo, — s i misli Pavel. — Ne mnogo kasneje, — odgovori in pri tem pokaže svojo palico. Nato odide, postopač pa potegne kapo na oči in so popraska za ušesi. Pavel je prespal svoj problem in ko naslednjega jutra vstane, sede k klavirju in zaigra veselo koračnico. Takoj se zasliši iz sosednje sobe Rolfov glas: — Pridi sem, bova skupaj zajtrkovala! Pavel stopi v prijateljevo spalnico. — Dolores mi je že povedala, da si imel mirno noč. — mu pravi. — Izvrstno noč. Spal sem kot krt in bi mogel na mestu odpotovati. — Na Sicilijo — — Mora že tako biti. Toda odjxitoval bom šele onega dne, ko odipotuješ ti kot Rolf Zaler v Brazilijo. Dolores prinese zajtrk, porine mizo k postelji in jo pogrne. Pavel sede. — Še vedno ostaneš pri moji misli? — ga vpraša. — V njej vidim edino možnost, da pridem do denarja in potem še naprej. In ti? — Tudi, — odgovori Pavel. Roif mu veselo iztegne roko čez mizo. — Hvala ti, mu pravi. — Ni potrebno. Cela stvar mi je pošteno rojila po glavi. Nekaj ur sem hodil po parku v viharju ter sem vse križem premišljeval, dokler me ni zmotil nek roparski morilec. Potem pa je bil sklep narejen, da je treba hitro na delo. Pravilno sicer ne delava, toda nahajava se v mučnem položaju, ki nama prepoveduje ravno pot. In ker imam za vsak slučaj za tvrd-ko polnJomoč, je slednjič vseeno, ako s«' z Zalerjem pogajam pod tvojim ali pod svojim imenom. Tako naglo ne bo mogoče vsega izvršiti, toda upam, da se v pol eta vrnem. Po našem času bi tedaj bilo spomladi in tedaj bom tudi tebe zopet našel zdravega in čilega. V tem času Zaler ne bo izvedel za premem-bo imen. Predstavlja si te kot tridesetletnega mladeniča, tvoje fotografije pa nima. Mogoče pa je. da nekega dne pride tušem in bo prišel na to. Potoni sva se seveda šalila in šale ne sme nikdo vzeti za zlo. — To je poglavitna stvar, Pavel, v vseh trgovskih zadevah stojiva na stališču poštenega trgovca. Sicer pa bova po tvoji vrnitvi Zalerja o vsem tem poučila, ali pa kak drag čas in sicer pred vso javnost jo.^Iučni položaj naju je v to prisilil. I>< 'liar za potne stroške je že tukaj. Brazilska banka je izplačilo tukajšnji banki brzojavno naročila — pettisoč mark, zelo lej>o! S tem boš sijajno potoval, ja* pa imam še njegov letni prispevek, katerega mi je naprej poslal. Sedaj pa se morava naglo pripraviti na odhod. Pavel gleda zamišljen predse. — Da, to je naglo opravljeno. Nekaj tropične obleke potrebujem, ker pridem tja poleti. In potni listi v inozemstvo. Kar zamenjala jih bova. Četudi se v njih vse popolnoma ne vjema, vendar nadzorstvo na mejah ni več tako strogo kot prej. In potem vprašanje glede stanovanja. Dolores je že prosila za odpust. Naj bo srečna s svojim kramarjem. Tako Wa stanovanje za pol leta zaprla. Toda naši naročniki — — O, ti ljubi Bog, bodo že počakali, — pravi Rolf. — Proti vlomu pa sva zavarovana. Dragoconosti niniava m hiši, poleg tega pa se moreva zanašati na vratarja. Zalerju bom takoj pisal še danes, na pisalni stroj, /trgovsko. Pavel, ne veš, kako me veseli, da si se odločil za pot. In ta pot ti bo prinesla srečo — tako se mi vse dozdeva. — Meni je pa malo čudno pri srcu. —"pravi Pavel ter se z dvema prstoma popraska za desnim ušesom, ravno tako kot postopač na klopi v parku. — Pa to bo že prešlo, kadar sem zopet pri dobri volji. In v svoji vlogi bom vedno obdržal dobro voljo.-- To je bilo zadnji večer pred odhodom. Vse je bilo brez kake svečanosti in brez duševne potrtosti, to je bil začetek zabavnega potovanja. Zavzel se je, da bo brazilsko pustolovščino prevzel z lahkega stališča. Ostalo pa je strogo trgovsko ozadje. Veri je kupil še neko malo darilo, katero ji je izročil v majhni restavraciji, kjer sta se sešela. Bila je vesela, /tako da izve o dolgem potovanju, tedaj zategne svoje ustnice in občutljivost, katere Pavel ni želel, se ga prime. — Kosov k a devojka", — ji pravi, — to ne gre. Obriši biserne kapljice svojih oči in bodi vesela Morava biti učenja-ško navdahnjena, kot potnik, ki je vedno vesel, ko težko so-piha v liri) in pri tem misli, kako bo prijetno zopet iti na-piba v hrib in pri tem misli, kako bo prijetno zopet iti na zo-peft.no svidenje. — Ako mi ostaneš zvest, — stoka Vera in si obriše solze. — Onstran ekvatorja je toliko lepih deklet. T« 'mu Pavel oporeka in navede kot protidokaz črno Dolores. Popisuje ji krasoto nove dežele ter ji zatrjuje svojo zvestobo in s svojim govorjenjem pri Veri doseže, da je zo|>et dobro razpoložena. Sicer je luotela vedeti za podrobnosti njegovega potovanja, tenia v to se ni spuščal. Rekel ji je, da potuje zaradi nJovc poči v Rio in ji je obljubil, da ji bo pogosto pisal, in vedno na njo mislil, vedno ... Težje mu je bilo slovo od Rolfa. Zopet se ga je lotila sla-l>o«t, majhno krvavenje pljuč, kar pa ]>o zdravnikovem nine nju ni bilo nevarno, toda je navzlic temu moral svoj odhod v Italijo odložiti. Rolf se je trudil, da bi potrtost v urah ločitve propodil z vsakovrstnimi dobrimi nasveti. Pavla je ofx>-zarjal na pazljivo dopisovanje in ko Pavel pred hišo stopi v taksi, ki je bil naložim s kovčegi, stoji Rolf pri oknu in mu s prijaznim nasmehom maha v rokami v pozdrav. Toda Pavel je bil do smrti žalosten.-- . „ .(D&lje prihodnjič.) ' j . NOVA GOSPODARSKA POLITIKA ITALIJE Načelne spremembe, ki so nastopile v italijanski trgovinski poLitiki sredi meseca feb-: ruarja, ko je Italija uvedla znano kontigentiranje iivoza,: so povzročile povsod veliko iznenadel.*je, kajti Italija je vedno poudarjala, da zastopa načelo f»vot>odnega gospodarstva in je tu«li na londonski svetovni gospodarski konferenci nastopila kot izrazita zaščitnica svobodne trgovine. Ta načelni preokret v italijanski gospodarski politiki pripisujejo posledicam postopanja drugih držav, ki so Italijo prisilile, da je kot zadnja država opustila načela svobodne trgovine. S spremembo osnovnih smernic trgovinske politike pa je Italija praktično opustila tudi izvajanje de-fiacijske politiko. Da prilagodi notranji nivo e e n trajnemu nazadovanju fvetovnih cen, je Italija ne-1 kaj let izvajala 'strogo defla-l cijsko politiko. Prvo akcijo ^ tem cilju je pričela že leta 1926, o priliki stabilizacije i-talijanske lire. V drugič je i-ti.lijanska vlada pričela odločno akcijo za znižanje cen leta 1930., ko je (nastopila svetovna gospodarska kriza. Zadnjo obsežno akcijo v tej smeri je izvedla v letu 1934. Ta prilagoditev svetovnemu nivoju cen je italijanski vladi v znatni meri uspela, seveda pa se je morala vlada poslužiti prav ostrih sredstev. Uradniš k e plače so bile dvakrat znižane po in sicer 1. 1931. in l. 1934. Vzporedno so bile znižane tudi delavske mezde. — Znižanje najemnin je bilo izsiljeno z uredbami in z drugimi sredstvi pritiska na hišne lastnike, pa tudi v nadrobni trgovini so bile cone prisilno znižane. Z vsemi temi sredstvi je uspelo znižati »nivo cen v primeru z letom 1926. na polovico. Italijanski indeks cen v trgovini na debelo je leta 1926. v času stabilizacije znašal 691, lani v juliju pa je zdrknil navzdol na 273; istočasno se je indeks življenjskih stroškov znižal od 516 na 329. Od lanskega poletja pa se je nazadovanje cen Ustavilo, ker je nadaljnjo izvajanje * defla-eijske politike postalo praktično nemogoče. Politika držainja zlate valute je namreč zahtevala obratne ukrepe kakor politika omilje-nja trdot gospodarske krize. Čimbolj je napredovala de-iflacijska politika, tembolj se je kazalo notranje nasprotje v potrebah valutne in gospodarske politike. Jasna linija gospodarskih ukrepov, ki jo je zahtevala ohranitev zlate valute, se je izkazala kot praktično neizvedljiva. Nasprotja so postala »nevzdržna in kmič-no je bilo treba nadaljnje iz vajanje deflacije ustaviti. — Čimbolj je napredovala de- flacijska politika, tembolj so se v Italiji množili polomi industrijskih in finančnih podjetij. Da prihrani gospodarstvu večje pretresijaje, je morala italijanska vlada žrtvovati ogromne tfnesko za sanacije raznih denarnih zavodov, industrijskih koncernov, paru-plovnih družb itd. Mnoge produkcijske panoge so zaradi nazadovanja cen prišle v hude •stiske iu je morala italijalnska vlada v nasprotju z načelno politiko znižanja cen napraviti akcije za podpiranje con. Kakor drugod, je tudi v Italiji deflacijska politika povzročila x,oosti'itev gospodarske krize in brezposelnosti, zato je morala italijanska vlada z velikimi javnimi deli preskrbeti delo naraščajočemu števi 1 u brezposelnih delavcev. Ta velika javna dela pa so _ zopet neugodno vplivala na j trgovinsko bilanco, ker so povzročila povečanje uvozne po- KATASTROFA ZADNJE GALEJE Mornariško sodišče na Bow Streetu v Londonu se je pečalo pred sto leti s katastrofo ga-lejne trojambomice "Amphi-trite", s katero so peljali v Av-straljio 10S kaznenk. V kaju-tah, preurejenih v jetniške celice, so bili razen žensk v starosti od IS do 50 let. tudi otroci, kajti nekatere kazneufvc so lahko vzele s seboj svoje otroke. Med kaznenkami so bile večinoma prostitutke, ki so se vedle tako nedostojno, da jih je kapitan zapiral v zaboj, ki seje nekaj časa paril na solncu. potem so ga pa večkrat spustili v morje in potegnili zopet nazaj. In slana kopel j«- imela tako blagodejen uoinek, da je zadostovalo koznovauje najbolj nedostojnih in drugo so se hitro spametovale. Ko je ladjo presenetil blizu francoske obale silen vihar, da je postala kmalu igrača razburkanih valov, so kazuenke v trebe. Nasprotni v smernicah . , , . , , . . . /paničnem strahu pretrgale ve- gospodarske m valutne poli- , , , tike so se vedno poostrila in kmalu se je morala Italija zateči k sredstvu po višanja u- rige in prihitele na krov, da bi se polastile rešilnih čolnov. Kapitan jim je pa s pištolo v roki " i to preprečil, kajti pri tako raz-inorju ni bilo niti voznih carin, da zmanjša uvoz J imrKaneII1 pri padajočem izvozu. Dolgo časa zastopano načelo svobo-j jT,^ s|mstiti na inorj {n de v zunanji trgovini je bilo (U iz hnžlljwB1 pi.ish„iišča lin s tem že precej omajano. Kma- ,olfm. nis(> lno„H ,Hi; lji:|ji lu pa se je morala Italija za- na }Hnmt- n.AiiIlih lailij ,>roti teči tudi pri nekaterih važnin ( v|1(Vni s<. j(. mor|(l 5|t bnIj n|JS_ uvoznih predmetih k uvoznim 1m.s11(.1o t.,ko se j,, otekla V » . . . , T >1 kontigHntom. Vsi ti zaščitni u- posadka pod krov, kazuenke so SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU BI« Will lttb STREET NEW IOBK, H. X. PlfilTE NAM ZA CENE VOZNIH LIETOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJE i a n mil t-ttt- AVCCST SHIPPING NEWS JUNIJA: 7. Normandie v Havre 8. Kuropa v Bremen Conte di Savoia v (icnor i:;. M a jest i«* v CheriHMirg li. Bn-men v Bremen 15. Rex v Genoa CJbampIain v Havre ID. Manhattan v Ilavre Beretigaria v Cherbourg JO. Lafayette —. Normandie v Ilavre -0. Aipiitania v Cherbourg II«' de France v Ilavre Majestic v Cbi-rbourg Kuro|*?. v Bremen Coule di .Saviua v (k'uoa krepi so vplivali nasproti splo- i pa ostal,. n;i krovu< kjor s;) šni tendenci zniževanja cen. Hpno klicale na pomoč. Ta po-Notranja nasprotja so se še j,. trajal poldrugo uro, bolj poostrila, dokler ni-o po-' ,Mltem je pa orjaški val preklal J stala nevzdržna. [ladjo čez pol. Razen treh mor-' Tako je prišel 16. februar,' narjVv, ki so se rešili na zabo- j ki je prinesel s sploš»:io uvod- s,1,*,mV ™ kaznovanje kaz- _______ bo uvoznih kontigeutov popol ■ I aenk in ki jih je potegnil iz j ni preokret. Z novo politiko' ,»«»rJa čuvaj morskega svetilni- p, ir.a|| s tir v ClierlMMiri; II«' «le I'ratn-e v Havre L'-'!, t «>nte • I i Savoia v (>en<>a liti. ISrerii«>n v Iiremcn Ilerenuarla v <*li«-rlmurr <*li::iui»laln v Havre Wa.»liin^ton v ilavre Normatulie v Ilavre K. l(t. i::. 11. l.">. H!. 17. _ i. •js. Kuropa v ISreiiM-n A«|iiit«nia v ClierlurtirK 1C<'X v t;»-inr:i Mnji-stii- v 1'lnTlMiiirK lli- • 1«. Knimi' v Havre finite t;r:ui«le v Trst Urniii-ii v Kn-tiirn .Manhattan v Ilavre Chariiplain v i la vri-lU-ri-iiKaria v ChertMiiir« <"«nite tli Savoia v n| } jvj| tli načelno opustila dosedanjo!"»., . Cbi«a»;o. J. Bevfif. J. Lnkanlrii smer, ki poim-iu po možnosti --sh-j m- iiiIkt m prekosil. Nc«la-, ciwrU( j Fablan ICbleago. c CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNI2ANA Angleško-slovensko Berilo KNOLISIl 8LOVENK KKADEh BTANE 8AMO . I $2 Naročite na pra — KNJIGARNI 'GLAS NARODA' 216 WEST 18tb 8TBEEV New York City. izločitev italijanskega gospodarstva od vplivov svetovnega gospoda rs t va. Večletno izvajanje dcflacij-ske politike je zahtevalo znatno obremenitev italijanskega finančnega gospotlarstva. <)-gromni zneski so bili potrebni za sanacijo denarnih zavodov in podjetij ter za javna dela. Italijanski notranji dolg si je zaradi tega od leta VJJS, povišal od s:; na KKJ milijarde lir. Tu«li če bi Italija hotela ■nadaljevati politiko deflacije, bi ji to onemogočilo -stanje državnih financ. Kako se ho dala nova trgovinsko-politič-na in gospodarska politika Italije izvajati, nam bo pokazala bodočnost, »lasno pa je že danes, tla strogo izvajanje t" move politike prav takt) ne bo mogoče in niti v interesu Italije, kakor ni bilo doslej mogoče strogo izvajanje defla-cij-'ke politike. RIBOLOV IN OCEANSKI LETALEC leč pešn<» sredstvo Lahko si mislimo, tla mora ; za pomirjeuje živcev je ribo-imeti železne živce in jeklen ; lov. pogum, kdor hoče v letalu prileteti Atlantski oeejtn. Zato je razumljivo, če si letalci, preden se odpravijo na tako nevaren polet, umirc svoje živce. Francoski letalec ki je pred nekaj leti skupaj z letalcem Bellontcom poskušal prvič preleteli južni del Atlantskega o-ccana o«l Francije v .Južno Ameriko, je bil nekoč vprašan, kako j«' prebil dan, preden je odletel. Pa je tole pove«lal: Tisti dan preti poletom sem se odpeljal na deželo ter se s trn- NAZLJI MED AYSTRIJSKIML URADNIKI Dunaj, Avstrija, 4. maja. — Kako močno so vgneztleni na ziji v uradih avstrijske vlade navzlic opetovaiiemu ' * čišč« nju". j«- razvidno iz tega, da je bil eden najvišjih uradnikov v finaiHMicm mini-trsvtu, ll«*n-kt»vski. zaradi nazijskcira »letovanja tajno aretiran. Avstrijskim časopisom je stroiro ji i kom v roki vsedel na obrežje l prepovedano omenjati to are- reke Seine tel* pričel loviti ribe. Ko sem dragi ert«>n. Frank Troha Clevelanil, Ant«m Boliek. Chai. Katr-lincrr, Jaroh Result. John Slsuolk Cirartl. Anton Naelaots Krayn. Ant. TaalelJ fjQzeme, Frank Ballorb Manor. Frank In-nishar Midway. John 2nst Pittsburgh. J. Porafar Presto. F. B. Demshar Strelton. A. Hren Tnrtle Creek. Fr. Srhifrer West Newton, Joaeoh Jovao WISCONSIN: Milwaukee. Went Allls. Frank &kofc Sheboygan. Joseph Kakri WYOMING: Rook Springs. Lwh Tanrhar Diamond rllle, Joe Ro'lch Četudi francoske zone nimajo volilne pravice, je velika skupina žena priredila svoje "volitve", pri katerih so postavile sfbjo kandidati njo, tla s tem dajo pobudo drugim ženam za žensko volilno pravico. Vsak zastopnik teta potrdilo sa «v» to, katera Je prejel. Taatapaliii roj* kom toplo UPRAVA "QLA8 NARODA" /