284. številka. Ljubic     četrtek U. decembra. VI. leto, 1873.
SLOVENSKI NAROD
Izhaja v<j»ik  dan. izvzemji uopmI ,jiikc m On.«v» po praznikih, ter velja po posti prejaman, za avstro-ogerske delalo %* ooio leto 16 coid~   \ poi iot« 8 golti, sa četrt lota 4 mM, — iia Ljubljanu t»r«s pr>3ilj*nja ca do« «* o<v-   eto 13 gold„ sa <3oiri I«»ta 3 £o'.d. 30 kr., za en ineueo I golo. 10 kr.   Za pofiiljanje n-« dom no računa 10 kraje za snete«, 30 ki. sa oetrt leta. — Za tujo dežel« «a oeio leto 20 pola.. r.& p«! l*tt 10 guid. — Z& KospoU«* učitelje      ljud.ikih šob h in za dijake velja zolzr.nft oaaui Is euoer: Za LJubljano »a Aetrt ietn 2 fiultl. 50 kr. po polti ^.r-.JMn.au ti četrt lota 3 gold. — Za oznanila ae plačirjo od četirt rtopue petit-vrut-r- 6 kr. 6e »r >s3i«rllo takrat tiska, 0 kr.      j j dvmfej-*' nj 4 k.-. &8 nr. tari- ali voeiirat tlnk*. V'aKkokrat h« plača itempolj za 30 kr. JOoplAl naj ce izvine fran kitati. - - Rokcp*»< *e no vračajo. — L"?'.>d~ i* r -:•> ;<>     Ljubljani n?. c-aiovffki onat.« \ Tavčarjevi hi5i »Hotel Evropa". Oo>ra)rnlčtY0,  oa .i»5»7t- HAJ se ulaff^voiirjo p^alijaM t<aro«»4jij   mkianuACij*.  aananjia t. j. «daaimr.^at.švfi- r*wii. j«, v ..Narodni cinkarni- v  Pavčarjevl hiSl
Ogerska ministerska kriza
je po najnovejših poročilih 8 tem končana, da vsi zdanji ministri ostanejo na svojem mestu. Od početka so hoteli vsi odstopiti; odstopal je potem finančni minister in govoril že svoj zadnji poslovilni govor; odstopal je načelnik ministerstva Szlavy; in ker sta vmes prišla še dva tako velika dogodjaja, kakor prvič pismo starega Cbyzy-a, kateri svojim dozdanjim tovarišem na levici očita, da so na krivem političnem potu hodili, in drugič govor baron Sennyey-ev, ki je zda-njim krmilnikom smelo v lice povedal, da za njimi pride njegova konservativna vlada:
— misliti je bilo na velike spremembe v Magjariji. A zdaj ostane vse pri starem. Ministri o bdi že svoje stole, in pravijo: kralj tako želi. V resnici pa je to le fraza, kajti zadnje dni so pred vsem svetom iskali Magjarji med soboj moža, ki bi hotel ogerski finančni minister biti. A godilo se jim je, kakor pred malo časom Špaujcem, ko so zastonj kralja iskali. Ker kar prvi ali kateri si bodi Arpadov sin iz puste ne sodi za gospodarja magjarske državne kase, nasproti so se pa vsi eni, kateri so sposobni, z vsemi itirimi branili prevzeti finančni portfej, — rekli so Magjari: „boljše je drži ga nego lovi ga1, in obdržali bodo dozdanje ministre, da si ne radi.
To za magjare in njihovo državo nikakor nij veselo. Oni so celo hvalijo, da so narod politikarjev in resnični izrek Axcl Oxenstierne: „ali ne veš moj sin, kako malo je treba razuma za vladanje sveta" — jim tudi nij neznan. Minister biti, za blagor svojega naroda pripomoči, sodelovati na čelu gori, kjer se osode domovine odločujejo —
— to je veudar nekaj, tudi če se ne jemlje v poštev čestilakomnost, ki živi povsod, kjer ljudje žive. Ako se torej Magjari brez vspeba vračajo z iskanja novega finančnega ministra, pač nij mnogo na „iuagjarorszagu" in bodočnost te države ne more iz tako žalostne sedanjosti procvesti.
Jn res vsi glasovi, prijateljski in sovražui, domači in tuji, ki iz Ogerskega prihajajo, pričajo, da so Magjari svoj državui voz grdo v blato zavozili tako, da nc morejo ven. Od leta do leta so stroški večji, dohodki pa se no množo, deficit v blagajnici narašča in je že tako velik, da mu pomoči ne vedo. Ker je omika magjarskega naroda nnijheua, delavnost njegova ne velika, si ne more opo-moči, da si stanuje na enem najrodovituoj-sin krajev Kvrope. Poleg tega je vsa administracija slaba. Politično je dežela izpod-rovana. Pri volitvah so jo vsak vladni posamezen poslanec zavezal svoje korteše, prijatelje in kunie preskrbeti. Država jc morala tako  dosti  sinek ur .   služeb   brez potrebe
ustvariti, te ljudi dobro ohraniti. Davek se že od nekdaj na Magjarskem najslabše in najnerednejc plačuje, da, baš višja aristokraciju, ki ima prostorna zemljišča, ostaje prva državi na dolgu. Poleg tega je zadela Magjarsko slaba letina, kolera je letos pomorila nad 200.000 ljudij, največ delavcev na kmetih. Zidale so se drage železnice, pri katerih je bila država tudi goljufana, in ki ne nes6, terauč pij6 denar od države. Ker so Magjari po vsej sili kar Čez noč hoteli postati velik narod, posnemali so po opičje vse, kar so drugod videli, in kupili so vse, kar je moglo narodu sijaj in pozlačen videz dajati. Koliko denarja so zmetali za korupcijo med Kumuui, Srbi, Hrvati, za Reko itd. In da bi imeli svojo posebno magjarsko vojsko, osnovali so svojo deželno brambo ali „honvede", ki jih stanejo na milijone in milijone vsako leto, pa so več igrača nego resna vojska. — Same nadloge, ki Magjarijo tero, katere odstranjevati se je zdaj teško lotiti.
Vsak naj svoje bolečine zdravi. Tako tudi nam nij treba za translejtanske sosede tarnati. V kolikor njihove brige zadevajo celo državo, bo ozdravljive in nij dvoma, da se jim bode s časom leka našlo. V notranjem pa bodo sigurno jako koristno delovale. Iz-guale bodo oholemu Magjarstvu, ki je faktičuo že odločevalo v vsej monarhiji , ki je tudi spravo narodov takraj Lita ve preprečilo, ki je vse svoje Slovane pomagjariti in se celo preko Save v Srbijo in Bosno šopirilo, — izgnale bodo temu magjarstvu velikodržavne mahe, hudiča ošabnosti in prevzetnosti. In to ne bode le za slovanstvo onkraj Litave, nego posredno i za nas prav.
fuiiticiii razgled.
F ZJublJcvni 10. decembra.
V itižfvm'in xhin'i* predsednik Keckbauer ne bode pustil brati spomenice čeških poslancev, zakaj ne pridejo v državui zbor. Kaj se gospodje ustavoverci tako zelo boje svobodno besede protivnikove, da jo morajo tudi na ta način zatirati?
4 v.*L i novinar Lukeš v svojem listu „Nation" piše, da bi bilo za avstrijske Slovane boljši, ko bi federalizem, ki zdaj nij več mogoč, popustili in centralno ustavo sprejeli, pa tam za svojo narodnost pozitivno delali. Federalizem v 20 letih uij nič dosegel, nego da so avstrijski Slovani nceditii med soboj glede taktike in ciljev. — Huda beseda, a ne brez vse resnice.
itumtjski „Vaterland0 in praški nN. ListyM vesta pripovedovati, da so v višjih krogih zopet enkrat prišli do spoznauja, da seje treba s Cehi pomiriti. — Nim se ta vest kaj neverjetna zdi, da si bi jej radi verovali. Zdaj v tem hipu uij nikjer izgleda, da bi ustavovemi sistem majal se.
#'i ^itšht deželni zbor je postavil poseben odbor, ki ima preiskavati zgodovinske pravico Trsta. Laška demonstracija.
Carigradu prihajajo zelo zanimive vesti o p a n i h 1 a m i s m u pod glavar stvom turškega sultana. Ta ideja dobiva v merodajnih krogih ob Bosporu vedno več privržencev. Zadnji čaH se bavi sultanov dvor h tem, da se svetu pokaže, kako zelo je že ta ideja svojemu utelešenju blizu in hočejo se v ta namen vsi muzelmanski vladarji v Ca-rigradu sniti.
Na Sp<ttt/siten* so „Virgiuijeva" afera že bolj hladno obdeluje, kakor prej; izročen je ho več no brani. Vse drugače pa je na Havani ; ondašnje prebivalstvo se brani, ladijo naravnost izročiti Amerikancem. Upa se, da Amerika ne bo na neposredno izroČenje tiš čala, in bo zadovoljna, ako se nVirginiusu kaki neutralni oblasti izroči, ki bo v narodnostnem vprašanji sodbo izrekla. Družba kupcev je zložila veliko svoto, da se napravijo parobrodi, ki bodo, ako se vname vojska, križali.
\i nt i kit „Germama" objavlja dve pismi, ki sti gotovo najbolj imenitni, kolikor se jih je dozdaj tikoma pruskega cerkvenega prepira pisalo, namreč poziv višjega predsednika Gttntheija na nadškofa Lcdohovskega, naj mitro odloži, in pa nadškofov odnikalni odgovor. Prezident našteva cel register grehov, ki jih je nadškof storil, in sicer v resnem in določnem tonu. Dokazuje mu, da nij sam nadškof ustavnim postavam se zoper-stavljal, nego da je tudi duhovenstvo in posvetne ljudi zoper vlado šuntal, zaradi česar ga terja, naj škofovski stol zapusti. Nadškof je takoj drugi dan odgovoril, in sicer prav osorno j koncem lista pravi, da vlada nema pojma za katoliško vero. V naučnem mini sterstvu se je izdelala velika spomenica o pregreških Ledokovskega, katero je Bismark podpisal in ki se je sodnijskemu dvoru za cerkvene zadeve izročila kot zatožno pismo, ker je obrok za nadškofov prostovoljni odstop že potekel.
Dopisi.
Tz Novost/ti in «'*i i\ 8. dec. [Izv. dopis.j (Naš „Narodni dom.11) Zadnji čas so se vsi naši rodoljubi zanimali za volitve. Volilni boj , ki se je vršil po vseh pokrajiuah našega cesarstva, posebno pa šc v uašej pre-milej domovini, obračal je občno pozornost ua se, a odvračal jo od početij posameznih. O času splošne razburjenosti se jc menda tudi do cela pozabilo na naš zidajoči se „Narodni doni;" moida se misli, da je uže zaspal, kakor uže mnogo prevažnih na-početij. Kljubu vsem neugodnostim , kljubu vsem neniškutarskim nevihtam in drugim ne-prilikam pa jo veselo rastel in se vzdigoval „Narodni dom", bodoči trden steber za hrambo naših pravic, naše narodnosti, <b katerem se bodo zastonj razbijali in lomili valovi uemškutarskega nasilja.
Vse naše dosedanje volitve, vzlasti pa zadnja volitev poslancev za državni zbor pokazala je, kako še vedno prevladuje v dolenjskih mestih c. kr. uradništvo in nemšku-
tantro, kako malo imamo le pravnih ro-doljaboT, boreČih se na veo moČ za blagor našega naroda, kateri se ne strašć ni trnda ni žrtvovanja. Neprimerno večjo pa je še itevilo nezavedenih meščanov, ki ne meneči se za narod in njegove težnje, slede le učinku enega trenotja ia se dajo preslepiti momen taneinn, lastnemu dobičku , ne gledaje na nasledke in na veliko škodo, ki utegne izvirati iz tacega ravnanja njim, i ž njim vred celemu narodu.
Pred enim desetletjem so bile lazmerc še vse slabše.   Vse meščanstvo je bilo le slep.) orodjo v rokah  nemškutarjev; rodoljubni molje, zavedajoči so svojo narodnosti, bili so taČas tukaj le bele vrane, i še ti so v nemškutarskem strahu roke križema držali. Leta 1865., ko se je po nemškutarjih provocirano , slovesno obbajanje petstoletnega obstanka Novega mesta po obilne j udeležbi rodoljubov ti vseh strani Slovenije sprevrglo nenadejano v sijajen, naroden praznik, takrat se je tedaj še tleča iskrica narodnega življenja upihala tudi v Novemmestu. Ustanovila seje tu narodna Čitalnica, ki je štela o svojem postanku le malo privržencev; sč živahnim delovanjem, predstavljanjem gledaliških iger, besedami, veselicami itd., pa si je vedela v kratkem času pridobiti večji del meščanstva na svojo stran.   Poslednji dve leti pa, odkar se jej je po nemškutarskem dčuvanji odpovedalo prejšnje stanovanje, ter se jo morala preseliti v malo, tesno bralno izbo, katera nikakor ne zadostuje njenim potrebam,  prestalo je tudi njeno delovanje. Sedaj ne more druzega, nego vzdržavati potrebno število časnikov; to je pa tudi uzrok, da se je jelo  število    njenih udov manjšati,   in   se  še   vedno   krči. Meščanstvo se je jelo zopet pogrezati v prejšnje dubo-momo  spanje;  nekedaoja navdušenost za narodno stvar se vedno manjša i slabi. V tem stanji tudi zidanje »Narodnega doma" nij imelo želenega učinka, ker bo še vedno misli, da to početje nikdar ne bo prišlo do svršetka.
Tako slabi od dne do dne narodna stranka, deloma po lastnej krivnji iz malomarnosti, deloma pa tudi vsled silnega pritiskanja nemškutarsko-uradniške strani. Na vse kriplje se dela v nasprotnem taborji, da bi se moč narodne stranke slabila: prestavljajo se narodni uradniki, in drugi, od vlade odvisni možje, kateri se neustrašeno poganjajo za svojo narodnost. Mesto njih nam silijo ošabne, zagrizene nemškutarje, kateri bi radi vse, kar je slovenskega, v žlici vode potopili. Zadnji izgled tacega ravnanja je prestavljenje našega predsednika, g. dr. Bučarja.
Da bi se torej meščanstvo, kakor tudi prosto ljudstvo v okolici jelo zopet krepkeje zavedati svoje narodnosti, svojih pravic, ter pristopati v krog delajočih, za blagor naroda trudečih so rodoljubov po prigovoru: „V slogi je moč!" prevzela je tukajšnja čitalnica teški nalog, zidati „Narodni domtt, kateri bo središče narodnega življenja ne samo Novegamesta, nego tudi celega Dolenjskega. Zidanje tega, precej obširnega poslopja, ki bo na kras Novemu mestu, dovršeno je sedaj toliko, da stoji lepa hiša, se ve da, surovo zidana, brez ometa, oken. vrat, itd., tedaj Se ne polovica celega dela. Stroški za to zidanje padalec presegajo moči narodnega dela novomeškega
prebivalstva. Društvo je bilo torej prisiljeno, obrniti se na rodoljube vseh slovenskih dežel, naj nas podpirajo materijalno, ali z darili ali s posojili. Če tudi ta klic nij ostal brez vspeha, ter smo dobili precej podpore od raznih krajev Slovenije, vendar je bil odbor čitalnice uže Redaj prisiljen, zavezati se z osobnim kreditom za precejšnje svote, da se je moglo zidanje dovršiti toliko, kolikor je bilo letos neogibno potreba. Konci tega leta so bo položil natančni račun, ter Re objavil po naših lintih, da se vidi javno naše dosedanje delovanje.
Kakor rečeno, naš klic na rodoljubno pomoč nij ostal povsem brez vspeha; vendar je bila dosedanja podpora prepičla, da bi so moglo to podvzetje dalje izpeljevati. Obračamo se torej Še enkrat na rodoljube vseh slovenskih pokrajin z vljudno prošnjo, naj se obilneje udeležujejo domoljubnega podvzetja, katero nij samo za nas, katero mora biti lastnina celega naroda slovenskega. Vi možje! ki stojite na čelu naroda, poklicani ste v prvej vrsti, da nam pomorete ; Vaš vzgled naj vzpodbuja i druge rodoljube v posnemo, da se bode moglo naše početje čem brže irvrševati i popenjati se vedno bliže svojej svrhi. Obračamo se tudi na vas, drage čitalnice, i druga narodna društva! pomozite nam po moči, napravljajte predstave gledališke v našo korist, zdaj je čas za to! Enkrat uže smo se letos obrnili na Vas, slovenska društva, da nam pomorete; ali poziv naš ostal je brez vspeha: popravite torej v tej sezoni svoj nerodoljuben čin, pomagajte svojej sestri v tej sili, in nedajte se sramotiti od hrvatskega društva, katero nas je podpiralo.
Rodoljubi! še enkrat: pomozite nam po svojih močeh, da bode krepko vzhajalo naše delo, ter tem brže dospelo do svoje svrhe in postalo trden steber naše narodnosti, trdnjava, ob katerej se bodo lomili vsi napori i nevihte naših nasprotnikov; temelj, na katerega podlagi hočemo sezidati poslopje našega narodnega obstanka in naše ravnopravnosti! Darujte vsak po svojej moči, kdor ne more veliko, da naj malo, a nikder ne zabite vodila:
Zrno do zrna pogača, Kamen do kamna palača!
Iz Postojne 9, dec. (Izv. dop.] — Ze nekaj let na tujem bivajoč, prišel sem te dni v svojo domačijo za kratek čas. Našel sem jo v marsikaterem oziru preme-njeno. Molče Rem Rtopal po prijetnem trgu ter občudoval mnoge nemške napise, slovenski bili so le bele vrane. Kako to, mislim si, saj je Postojna vendar narodna, saj tu živi precej slovenske inteligencije, ali je vse zaspano? Take in enake misli so me navdajale, ko se mi pridruži moj prijatelj, strogo narodno-liberalen. Povem mu svoje misli, a on mi reče, da v trgu je nekaj gnjilega, kajti narodna stranka nij več tako močna, kakor je bila; nekateri so popolnem odpali, drugi so omahljivi. Priča temu so zadnje volitve. Slabo bode, ako gre to tako naprej, ako se tržani ne oja-čijo ter začno spati narodno spanje. Pripoveduje mi, da sedanji župan neče niti več županovati, in da se pri novi volitvi hoče kandidirati nek strasten nemškutar, ki je komaj pred par leti priromal v trg, a zdaj uže vzdiguje glavo, pri vsaki priliki se vtika tje, kjer ga nij treba.   A upati vendar je,
da se tržani ne bodo tako daleč spozabili, da bi volili tujca, ki domaČih zadev ne pozna, in se tudi za prid in blagor županije brigal ne bo. Ako že g. L. nikakor županstva ne prevzame, naj bi volili g. Vičiča, jako inteligentnega in narodnega moža, ki bo gotovo imel srce za županstvo in bo vselej vrlo zastopal interes* občanov. — Povabi me moj prijatelj v Čitalnico, ki je praznovala 25 letno vladarstvo cesarjevo z „besedo". Sobo Či-talniške bile so temu dnevu primerno okin-čane, in kmalu okolo 7. ure nabralo Re je občinstva toliko, da je bilo jako tesno v dvorani, a bolje rečeno v drugi, ozki sobi; da se to že zdavnaj nij prenaredilo, kar bi se prav lahko, kaj je temu krivo, ne vem. Program Be je vršil v občno zadovoljnost. Zbor ae je dobro obnašal, g. R. je imel svečanosti primeren govor, znalo se mu je, da ima mladenič um in talent za to, le Škoda da je bil g. D. malo hripav, sicer je njegov glas jako lep in prijeten. Pri igri „vdova in vdovec" storili so skoro vsi svojo dolžnost.
Po besedi zavrtel se je mladi svet, da-sittidi so nekateri bolj pobožni z ramami migali, češ, advent pa ples, hm, to ne gre. So pač Jaranove sorte.
Mz Trsta 7 dec. flzv. dop.] Večkrat sem pisaril o enakopravnosti, kakoršno namerava naše mestno starešinstvo izvrševati. Denes moram zabilježiti kakšna je v pravem svitu lahonska liberalnost, namreč „meni vse — tebi nič." V tržaškem deželnem in mestnem zboru je bil na dnevnem redu učni jezik v realnih šolah. Lahi so nasvetovali da mora biti le italijanski, ter so nasveto-vali svoj jezik, kakor „unicum", prezirali pa popolnem slovenskega in tudi pobijali nemškega. Nemška realka naj se po starešinskem mnenji odpravi. Svetovalec Fanetič podpira ta ves predlog ter omenja nem-čevanja in birokratiškega vedenja v Trstu. Okoličanski poslanec dr. Lozer, kateri jako mirno in taktno govori, tako, da kadar on vstane, nastane občna tihota, navaja številne date šolarjev v realki, kateri so po narodnosti Italijani. Dalje protestu je dr. Lozer, kako more mestno starešinstvo tu objavljati, da Slovenci, katerih je ogromno število, ne potrebujejo prednjih sol, ker so kmetje delavci in pa zidarji? Na drugi strani pa, da jo Nemcev premalo, da bi potrebovali srednjih šol! — Vladni komisar g. Rinaldini pobija starešinski predlog ter dokaže, da je šolski fond prav slab, da ima komaj 12000 gld. da dohodki tega fonda ne pripuščajo na te stroške realke izdržavati, da vlada vsako leto 00.000 gld. potrosi za realko. Nadalje pokaže, da italijansko mestno starešinstvo le na to meri, da bi se nemška realka zaprla in na njo mesto italijanska vzdignila, kar pa vlada nikdar I ni \, u sliki no bode.
Ker so se lakonski poslanci le na §. 19 državnih osnovnih postav sklicavali zarad svoje narodnosti, vstala sta tudi g. Na b o r g o j in Nadlišek, ter je Nabergoj vprašal, ali ima 4j. 19 le za Italijane veljavo, ali pa tudi za druge narode, kajti, kakor sem uže pred omenil, po pravicoljubnosti „liberalnih" Italijanov bi §. 19 le za nje veljavo imel, a za drugo narodnosti ne. Gosp. Nabergoj predlaga, naj se slovenski jezik v realkah, kot obligatorični predmet uči. Jako dobro bi bilo, da vendar enkrat bi okoličani tudi priliko imeli, svoje otroke višje izobra-
Sevati, ker ne premoremo jih v daljne kraje pošiljati v šole. — Dr. Piteri, že znani nasprotnik slovanstva, trdi, da po statistiki ima Trst 85000 Italijanov (?) in le 8320 Nemcev. Magjar bi se le čudil, ko bi tukaj navzoč bil, kako se more o tem predlogu še debatirati, ker je reč čisto naravna in — pristavi laški govornik da v okolici je 2000 otrok za šolo, pa jih GO od stotine v šolo zahaja, in kako bi se moralo to še dalje trditi, da je treba slovenski jezik v šolo u ven ti, in pravi z gotovim upanjem, da bo deželni zbor za predloge glasoval; potem je bila seja sklenena. — Opozorovati moram poslance okolice, da se pred ko morejo snidejo, ter povabijo tudi nekatere može iz okolice in se posvetujejo o tem, da se začne program po točkah spolnovati in zboru po tem predloge stavijo.
Točke programa, katerega je sestavil centralni odbor, so jako potrebne za izpeljati jih, ker b tem se bo okolici temelj položil, posebno prve točke. Nadalje naj interpelira že v prvi seji mestno starešinstvo, kako da je magistrat prošnjo Rojancev nazaj poslal, katera je bila za odstraniti nemoraličnega učitelja Bonina in prestroj nepotrebnega laškega III. razreda v slovenskega.
Iz Il4kl;;ra«lt* 5. }dec. |Izv. dop.J Letos je prvo leto, da ima Srbija deficit, in to 2 milijona pijastrov, okolo 200.000 gold. Kakor je bila letos povsod, tako i tukaj pri nas velika „kriza". Tu je vlada pritekla v pomoč iu posodila „prvi srbski banki", „kreditnemn zavodu" in hranilnicam po deželi okolo 70.000 cekinov. Ako bi pa btela zdaj ta denar nazaj jemati, upropastila bi jih mnogo in zavoljo tega je morala potruditi se, da na drug način deficit pokrije. Zavoljo tega predložil je skupščini minister financije davek na duhan in pivo, in to za duhan nekoliko par (5 par Čini 1 naš kr.) na oko (2 funta) a za pivo G pijastrov (48 kr.) na vedro. Dalje je predložil, da Srbija svoj srebrni denar kuje, (dozdaj smo imeli v Srbiji le ruski, avstrijski in drugi srebrni denar) in to po francoski meri, kar je skupščina i primila; napis na denarji bo „dinar", kakor je bil pod srbskim carjem Dušanom silnim. Kar se železnice tiče, nij minister mogel nobenega predloga učiniti, in to je za sedaj odloženo.
Komisija, ki je bila od vlade sestavljena, da načini predlog glede protvarjenja narodnega gledališča, je svoj posel že končala in pred nekoliko dnevi podala referat ministru v Kragujcvac na odobrenje. Po tem predlogu se bo novosadsko in belgradsko narodno gledališče sjedinilo, da se na ta način priteče v pomoč i srbskemu gledališču v Novem Sadu; kajti i'to pozorišče zbog obšče krize slabo stoji. Slabe letine z jedne strane, a z druge pritiskanje madjarske vlade so ta narodni institut skoro upropastile. D.
Domače stvari,
— (Delavski javni shod v Ljub
I j an i i je od vlade prepovedan. Boje se Slo-venoev in — socijal-demokratov.
— (Občinske volitve.) Piše se nam. Občina Prem je imela G. decembra že davno zaukazano, jako potrebno volitev občinskega odbora. Odborniki so izvolili potem g. Andreja Frank-a za župana. G. A. F. nij brez nasprotnikov, a pričakujemo, da bo kljubu
oviram dolžnosti, katere je prevzel, strogo spolm*val, ter od prejšnjega župana (bolje rečeno: malega paše) zmedene in zanemarjene občinske zadeve spravil zopet v red.
— (Prijatelji domaČe umetnosti) imajo priliko ogledati si novo Mliko našega umetnika g. P r anket a. ki je v Maškovi prodajalnici na velikem trgu razpostavljena. Slika, namenjena za frančiškansko cerkev v Ljubljani, je 36" visoka in 31" široka ter nam predstavlja sv. Antona Padovanca v podobi mladega meniha, ki v sveto pobož-nost vtopljen, premišljava v rokah držečega malega Jezusa. Izvedenci pravijo, da je posebno menihova glava izvrstno slikana. P.
— (Ubil se) je Jakob Zelir iz št. Ru-perta pri Celji, ko je na stopnicah iz krčme grede pal.
— (Požar.) Iz Hrušice v Istri we nam piše: V nedeljo 7. t. m. okolo 6 V2 uri zjutraj vnela se je hiša ravno sredi našo vasi, burja je šo precej razsajala in v malem Času bila je polovica vasi v strašnem plemenn. Ne ve se še, kako je ogenj, ali v kuhinji, ali hlevu na dan prišel, naj bolj gotovo je pa zadnje; ker nek mož je vstal okolo 2 zjutraj, prižgal si luč in šel jo v hlev , da bi konja nasitil in napojil, ker ob 4. zjutraj imel je že biti v Podgradu, da bi c. k. dav-karja A. R., kateri je, brez da bi svojim uradnikom prej kaj povedal, zginil (službeno?) iu se v Trst odpeljal. — Mile darove za uboge sirote naj se pošiljajo č. g. Francu Sabcc-u, nadžupnik v 111. Podgradu.
— (Volka), ki je 84 funtov vagal, je ustrelil nek lovec pri Kupleniku v Bohinji.
— (Slovensko gledališče.) Dra-matiško društvo je pretočeno soboto v dež. gledališči predstavljalo tri manjše komade. Burka „Krojač Fips" je uže tako znana in udomačena, da nam o njej nij treba govoriti. Zdi se nam, kakor bi bila nalašč pisana za g. Kaj zel a, ki je so svojo živo in karakteristično igro na galeriji in parterji vzbujal mnogo smeha. Tudi gospica Jam nikova se je vrlo obnašala. Gospa Odijeva je po naših mislih nekatere stvari v igri pretirala, v tem, ko jo g. Juvančič (trgovec Eduard) nekatere partije premalo resno igral. — Prvikrat predstavljena vesela igra „Znamenja ljubezni", katero je po G. Putlitzu poslovenil J. Gecelj, je močno dopala. Zadržaj to vesele igre je ta-le: Dva soroduika, bogati pa uže postarni zasebnik Josip (g. Nolli), zelo poštena duša, pa njegov sinovec, 22letni lieutenant Milan (g. Schmidt) so slučajno najdeta pred vilo znanega bogatega fabrikanta Stroja (g. Kocelj), oba namenjena snubiti fabrikantovo lepo hčerko, jedva iz penzijonata prišlo Dragico (gospica Jam ni k ova). Milan so čudi, da se njegov atrije hoče še ženiti, Josip pn nič manje ne, da se je njegov sinovec pri volji uže ženiti. Prijatlja, kakor sta vedno bila, se pogodita, da tisti bode Dragico snubil, kateremu bo več ljubezni kazala. Dragica pride in ker je v Milana zaljubljena, oči pied njim povesi ter ga prav mrzlo sprejme v tem, ko se Josipu na vso mofi prav po otročje dobrika. Srečni Josip! To pa ne traja dolgo. Ko izve, da jo hoče Josip snubiti, se vsa spremeni ter je proti Milanu tako ljubeznjiva, kakor proti .Josipu mrzla. Srečni Milan! Ko pa jej Milan svojo namero razodene, se nedolžno bitjo prestraši ter tudi proti njemu otrpne.   Iz uzrokov, ki
v igri nijso dovolje utemeljeni, se Dragica da svojemu očetu pregovoriti, da vendar hoče Josipa za moža vzeti. Milan obupen odjezdi, konj se splaši, ga vrže raz sebe ter malo pobije. Ko Josipova nevesta to izve, pozabi svojega žonina ter v skrbi za svojega na skrivnem ljubljenega Milana odkrije z vsem vedenjem svoje srce tako, da Josip, pameten mož, izpozna, da je bolje, če mlado nedolžno nevesto Milanu prepusti. Gospica Jam ni k ova je naivno neskušeno ljnbeznjivo Dragico kaj izvrstno predstavljala; g. Schmidt jo bil prav vrl lieutenant in dober ljubovnik: g. Nolli in g. Kocelj sta storila svojo dolžnost ; tudi gospica P od kraj šk ova, ki je igrala sekundarno rolo, je bila prav dobra, iz živenja vzeta od-gojnica. Skoda, da je bil v zadnji, najlepši sceni sufler malo preglasan. Komična ope reta ^Maščevalec" (muzika od M. J. La-gouixa, libreto poHlovcnil J. Oimpormann) bi «?e mogla udomačiti v našem gledališči. G. Meden, precej pri svojem nastopu glasno pozdravljen, nij bil posebno disponiran. Go-spodičina Piskarjeva je pokazala, da se hvalevredno trudi, da bi z njenim dobrim petjem združila tudi dobro igro j le tako naprej! G. Nolli je lepo pel; tako tudi goBpa Odijeva. P.
— (Enajsta slovenska predstava) v doželnem gledališči bo v nedeljo 14. dec. Igrala se bodo burka s petjem v 3. dejanjih „Doktor in k o m i s i j o n a rv kateri imajo pevske naloge: g. Odijeva, g. Nolli, Kajzel, ženski in moški zbor. Meseca decembra bo-dete potem še dve predstavi, namreč v ne d olj o 21. in na sveti dan 25. decembra, slednja dobrodelna predstava na korist ubogim Dolenjcem iu ubožnici ljubljanski.
Razne vesti.
* (Dvoboj.) Maršal Manteuflel se je dueliral zadnje dni z generalom Grobenom. Uzrok je bila žc dolgotrajna neprijaznost med obema družinama. V francosko-pruski vojski je prišel Groben pod Manteuflla, in ta mu je večkrat kazal očitno sovraštvo, tako dolgo, da ga je Groben pozval na dvoboj. Manteuflel je to naznanil, in Groben je bil obsojen na eno leto na trdnjavo. A kralj ga je takoj pomilostil. Groben je zopet Man teuirla na dvoboj terjal, ki je pa za (Irobena slab konec imel, kajti M anten Del ga je ustrelil v trebuh, da bo bržkone umrl. Takoj po dvoboji je MantoutVol v Petorburg odšel. Vsi možki udje Grobenovc družine so sč zakleli, da ne bodo prej počivali, da bo Manteuffel ubit. Tako krvavo maščevanje se tudi na Korziki nahaja.
Narodno - gospodarske stvari.
Svojim rojakom v preudarek.
(Spisal dr. G. J.)
Gospodarji! urno v gozd, in posekajte drevesa, ki jih mislite rabiti za stavbo, zadnji čas je.
I *
Vsakteri izsknšeni človek, kisejekedaj pečal z lesom, bodi si s tesarskim ali drugim, ve, da nij vne eno, kedaj se drevje, katero sc ima za stavbo itd. rabiti, poseka; ampak da les, ki sc podira, kadar je sok iz njoga stopil, to jc meseca grudna, veliko dalje trpi, iu je jako močneji in trdneji od onega, ki se poseka, kadar je muževen.
V Westfalnn in Lipi so nalašč poskušali drevje za stavbo, v raznih časih sekati, da bi se natanko prepričali o trpečuosti lesa, in ta poskušuja jc pokazala ta-le nasledek :
Štiri smreke, enake starosti in velikosti, enako zdrave v istem kraji zrasle, so posekali koncem meseca grudna, koncem prosinca, svečana in sušca. O »tesali so jih v '•'> čevljev dolge, 6 palcev široke in 5 palcev debele bruce, tako da je str/en lepo v sredini ostal. Ko so bile suhe, so jih položili na primerne podloge, potežili iu tako pustili, da bi skušali njih moč in trdnost.
Drevo, ki se je posekalo meseca grudna, je trpelo naj dalje, ono meseca prosinca za 2 procenta manj, — ono meseca svečana za 20 procentov, drevo pa, posekano meseca sušca, celo za 88 procentov manj kakor prvo, ki se je podrlo koncu meseca grudna! To se pravi: bruuo, posekano koncu meseca grudna, jo nosilo ^00 ct. teže, drngo, posekano v prosincu le 82 ct, tretje, podreno v Bvečanu, 80 ct.; drevo pa, ki so posekali koncu meseca sušca, komaj G2 ct. naložene teže, katera so je bila nakladala tem sicer v debelosti kakor v dolgosti celo ena kim brunom, predno so sc zlomile ! —
Na dalje: Iz enako debelih in dolgih, enako močnih in mladih smrek, kojih so posekali nekatere koncem meseca grudna, druge koncem sušca, o iztesali stebre štiri palce v premeru (Durchmesser) meroče, in ko so bili dovolj suhi , so jih zabili .'» čevlje globoko v zemljo. — Kaj se je pokazalo? — Prvi, meseca grudna posekani stebri so trdno stali in še močni bili do Ki let, med tem ko so sprbneli drugi od meseca sušča že v H do 4 letih! —
Od dveh smrek, posekanih, ena koncem grudna, druga koncem svečaua, so zakopali vsake en kos v mokro zemljo, — prvi je trpel in je bil še Čvrst do 16 let; drugi pa je bil popolnem segnil v — 8 letih! —
Iz tega se mislim jasno razvidi, da gospodar le sam sebi škoduje, ako drevje, katero misli rabiti, ne seka v pravem Času, to je, ob koncu meseca grudna.
Posliino.
Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov.
Revafescičre du
v MJonflotiM.
Izvrstna zdravilna hrana Revnlesciere du Barry odstrani vse bolezni; namreč bolezni v želodci, v živcih, v prBih, na pljunili, jetnih, žlezah, na sliznici, v dnSnjaku, v mehurji in na ledvicah, tuberkole, su-šico^ naduho, kašelj, neprehavljivoat, zapor, drisko, nespečnost, slabost, zlato žilo, vodenic*), mrzlico, vrtoglavico, naval krvi, šumenje v ušesih, inedlico in bljevanje krvi tudi ob času nosečosti, scalno silo, otožnost, sušenje, revmatizem, protin, bledico. — Izpisek iz 75.000 spričeval o ozdravljenji, ki so vsem lekom kljubovale.
Spričevalo št. 7!M>21.
Na Dunuji, t. februarju 1H71. Neskončna hvaležnost do Vas mi daje povod, Vam te vrstico pisati. Bil sem skozi štiri mesece od strašne naduhe trpinčen; nikdo mi nij mogel olajšanja dati, dokler nijsem ua svet prijatelja Vaše izvrstne Kevalesciere vzel, ki me jo od tega zlega temeljito ozdravila. Feliks baron pl. Clarov.
Spričevalo št. 06.715.
Pariš, 11. aprila I8(5<i. Moj gospod! Moja lici, ki jc izredno trpela, nij mogla prebavljati niti spati; nespečnost, slabost iu nervozna razburjenost jo je prevladovala. Ona se nahaja celo dobro ]io čokoladi Kevalesciere, ki jo je popolnem ozdravila, ima dober tek, dobro prebavljivost, pomirjene živce, zdravo spanje in trdno meso ter je zopet dobre volje.
II. de M o u 11 o u i s. Spričevalo št. 78.800.
Mohač, --'o. decembra 1871. Tri mesece sem Vašo slavno/.nano „Kevale-BClero" užival in po tem od večletne zlate žile oz-ihav, I, tet srni to izvrstno sredstvo enemu svojih prijateljev v rabo pripočil. Prosim torej, da blagOVO liti; takoj poslati 2 fuiitno škatlico za mojega prijatelja pod mojim Vam že znanim napisom po poštnem podvzetji.
Z vsem spoštovanj om
Jot, I 11 e i u stav itelj.
lecnejfii kot meso, pribran ttevalosciere pri odraščcnih in pri otrocih oOkrat svojo oeno za /alvavila.
V plehastih pušicah po pol funta 1 gold. 50 kr. 1 funt 2 gold. 50 kr., 2 funta -1 gold. M kr- 5 funtov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov 36 gold«
— RovaLsciero-Biscuiten v pušicah a 2 gold. 5o kr. in 4 gold. 50 kr. — Revaleaciere-Chocolatea . prahu in v ploščicah za 12 taa 1 gold. f)U k r., 24 tas 2 gold 50 kr., 48 taa 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 ta, 10 gold., za 288 tas 20 gold., — za 57« tas 30 gold.
— Prodajo: Barry du Barrv & Couip. na Dunaj 1,  « nIlflH«bgHHHe št. 8, v LJubljani Ed.
Barry
Mabr, v Uradcl bratje Oberanzmevr, v Ima-braku Diechtl & Frank, v Celovcl P. Birn-bacher, v l.«m< i Ludvig MUller, v Mariboru F.  Koletnik &  M.  Morić, v  Meranu   J. B.
Stockhauaen, kakor v vseh mestih pri dobrih k-karjih in špecerijskih trgovcih; tudi razpošilja dunajska hiša na vse kraje po poštnih nakaznicah ali povzetjih.
Opomenica.
i Nsii.iiiniu- dražbe. 12. decembra: Pra-znikovo, 1500 gold. in Vavtorjovo, 350 gold., v Litiji. Luiarjevo, 1399 gold. in Kapuševo, 1380 gl., v Kamniku. — Križejevo, 760 gold., v Črnomlji. — Hipkovo, 3S02 gold., v Št. Lenartu v Slov. gor. — 13. ib-ccinhba Jagadičevo, 385 gold., v Kamniku — Potočnikovo, 743 gl., v Loki. — Mahorčičevo, 2507 gold., v Ribnici. — Petelnovo, 737 gld., v Vel. Laščah. — Miirzovo, 3100 gold., v Ptuji.
Tlajci.
10. decembra. Evropa t Si"hinky iz Zagorja. — Rebiček iz Dunaja.
Pri l.lcliiulu : Freund iz llohenberga. — Treiunan iz Monakovoga. — Sauiasa iz Trsta.
Pri Mallču : Gebhardt iz Trsta. — Altman iz Brežic. — Kaplan iz Gradca.  —  Mos iz Planine.
— Lenk iz Dunaja. — Franki iz Flinf Kirchen. — Globočnik iz Železnikov.
Pri Zamorcu:   Mikl.ivc z gospo iz Beljaka.
— Achlin iz Cerkelj. — Felinger iz Prevoj. — Freiss iz Dunaja. — Vodnik iz Dola.
Dunajska borza 10. decembra
(izvirno telegrafičf.o porodilo.) S/aotni dri. tlolg v battkoVGU .   t>9 i;ld. 85 Enotni drž. dolg v srebra    .   .   74   „ 40
lbbO dri. posojilo.....103   . —
Akcij« narodne n.ink* 1008  .. —
Kredit j f akcljf..... 240   . —
London ........113   , 70
Napol..........9   , 10
C. k. Oftk'ni .....—   „ —
Srebro........ 108   , 75
kr.
Tržne cene
v Ljubljani 10. decembra t. 1. Pšenica 7 gi. 20 kr.; — rež 5 gl. —  kr.; — j t! č m en 4 gld. 20 kr.; — oves 2 gl. 10 kr.; — ajda 4 gl. 20 kr.; — proso 4 gl. 40 kr.; — koruza 4 ^1 HO kr.; — krompir 2 gl. 30 kr.; — fižol 6 gl. 80 kr.
— masla tunt — gl. M kr.; — mast — gl. 42 kr.;
— špeh frišuu — gl. 32 kr.; — špoh povojen — gl. 42 kr.; — jajce po 3 kr.; — ml oka bokal 10 kr., govedine funt 2b kr.; — teletino funt 32 kr.; — svinjsko meso, funt 28 kr.; — sena cent 1 gld. — kr j — slame cont — gl. 70 kr.; — drva trda 8 gld. 20 kr.; — mehka 5 gl. 50 kr.
Glavni dobitek ev. i 360.0UO mark1 nove nemške drž.vrednosti.
\as.iiaiiil<»
arece.
Dobitke garantira država.
Vabilo k udeleževanju na dobitih* rlium*«'
velike od države Hamburg garantirane denarne Ioterl|e, v kute rej utoru nad
5 niilij. StOO.OOO mark
dobljenih biti.
Dobitki te ugodne denarne loterije, ki ima po načrtu le 6H.0O0 lozov, so sledeči: namreč 1 dobitek event. SuO.OOO mark novo nemške drž. vrednosti ali 12O.0OO tolarjev Pr.frl., spec. mark trt. 200.000, loo.ooo. 7S.OOO, 50.000, 40.000, 2krat »O.OOO, 25.000. -'krat 2O.O0O, 2 k rat 1S.OOO, 5krat 12.000, 13krat IO.OOO, llkratHOOO, 12krat
ttooo, ffkrat sooo, 8krai 1000, 66krat
»OOO, ISSkrat 200(>, 320krat I50O, 1200 in  IOOO,  «i87krat 5GO, »OO in
itoo, 16006krat 110 In 100, 18.828krat 40. 20, 15, 10 in 5 uiark in se bodo tu v malo mesecih v 7 razredih gotovo odločite. "Prvo žrebanje dobitkov je uradno na
17. in 18. decembra t. 1.
odločeno, in velja k temu eela Izvirna srečka le a gold. — kr. pol Izvirne Nreeke 1«*    1 50 ćetrt     «. .»       »»     —    »•      <5 *.
in se to od države garantirane izvirne sreeke (nobene prepovedano proiucso) proti frankiraucmu poMlanju zneMka najugodneje v rekoiuaudiranili pismih celo v najbolj oddaljen«- kraje od mene razpošiljajo.
Vsak udeleževalec dobi od meno razen svojo originalno srečke tudi z državnim grbom previđeni izvirni načrt zaHtouj in po žrebanji takoj uradni zapisnik dobitkov brez zabtevanja doposlanega.
Dobljeni denar so bode izplačeval in razpošiljal od mene naravnost
na interesente točno iu poti naJMtrogeJMo zaiiioleljivoHtjo.
Naj no torej obrata z naročili zaupljivo na
Samuel Heckscher sen;.
ItaiMiuler *V WeeliNel-<'oinptolr
iu Hamburg. (320—5)
Zima priđe, zima pride, zima
je že tU!
j/. jtllllji        I   hllkll.l,   pollloJOHO,   Z lopillli
Uiimhuiiii prešito ". :-l
Koiuašnje
Dobra, grcjoca zimska obleka     Komašnje za gospode
varujo prod proliliijenjcm, ki jo zaretek vsako bolezni
Zdravilna podtelcsca.
Tu Hi) i/, liujrlunjšo llci-ino-t «iln<\
izvrstno uroj" Irki in jo varujo prott pro-inrazenjein. • 1 (1 no vrsto, belo 1 ff\. i   „       ..     platno t k'-I u;ij1i m j e volno 2 ul. 1 „ JliHIkIKI '2 ul.
1 zgorua srajca
i/, iiujlliir.il«:! liurvaiii'K.i tl.inolii h svilininii ali :itl:isiiiiui pini in lopimi luičrti   pn .— it..
0 ul.
Šali za gospode
vneli larf ix najlluojo vulno -..II. 1.,">(>.
Potni šali
veliki, kot <i«rin.i itn •> «1. in r, «1.
Šlips za gospode in gospe
i/. najtanJHO volno a Hviln protkanu fiii Kr. in 1 «1.
Ogrinjala za gospe in deklico
. ta  .M m i   Antiiimtto,  rinloo.t, modra,
beta, \i|i'i.i i.i   ^ll i/. n«JtanJlo borltniko
volno tkana, pletona, izvrstno gniA in no
najiopHii in niijnovojša v lom ča»u. 1 za ntrnko M kr. t  n iloklioo. najtanjin t in 2 «1. i   n   unnpc, mM tanjku 2—,'i k1.
Koiuašiijr
i/, najtanjšo barvnim liorlinsko volno
ptatana.
i za otroki' 50 kr. i a iloklioe 1 ul-1 „ BOOPO, najtanjše '2 «1.
Gulden-Bazar, ha
i/, prav.- ..i   niiti'u.i  ii-nja   /. varnoHtniini k|ionanii,   varuje lilače popolnem ]iri hIu-liem vroinonu.   1 pur uajtanjiili r, ul.
Dolge in kratke nogovioe
nujliuljo vriti). I pur iloluili      ilokliou r>0 kr. I    n       „       .,  u<'npo.   najtanjšo   '•" kr.,
i Ki. * 1   .,   0iitii-tiiiti kratkih BO kr. I    .,   i« nnjtunjlo volne plotonih l ul. Ji   ..   lov-kili najtanjših 2 gl<
Posebno lepo
jo nositi /.eln tanjka pravit turška svilenu lluclienoii-ouriiijala za uospmlo po I ul-.J.
in r, Bl.
Muli za gospe iu otroke.
I zu ilekiiir ali otroke 1 hI. 1 ovratnik /.a to SO kr., 1 ul-11  zu lleklico 2 in   • uk
popolni kine, ovratnik in tnnfdolgodl*' con najtanjši B gl.
Rokovioe
i/ MjtanJiO no hkoiilu ntiie volne, pur Mt mispoilo Mi kr. in 1 ul. n    n n       poillo/eno 1 in 2 ul-
n n uospe in iloklicu 50 kr. in 1 ul-n     n        n      n n      poillo/.ollo 1 ul.
1 pur zu uoHpnilo 1 iu 'i ul.
1    „   s kožo poilložonili, zu kotiranje J ul.
Vlo^e za v levijo
ho najbolj priporočevulno. vurujnjo nuun
l.....i mrazom in potem  nij trobu toškili
zimskih covljov nositi. 1 pur /.a i_'"-i""l. . Roupo uli otrokn no kr.
Bodi luč!
Novo  popravljeno   petrolejske sve-tilnii-i'   t   vnriiostiio   napravo, popoltoin brez iluba, ]io najlepših iz^leilih iliiniijsko razstavo narojeue, so najboljšo vrste lo pri poilpisainj labriškoj zalogi dobiti. Svotil-niee /\\ pri liku. ililu. za ilriižiiio so tako narejene, ila j« v 21. urali le zu 2 In pol kr. tvarino treba i  kuhinjska svetilniia BO kr. 1 stonsku uli visoeu 1 in '2 wl. i solina popolna BO kr. najlepša i iu 2 gl, i za uk ali ilelo 1 In 2 yt\. i salonska posebno lepil B ul i  visoeu za preiUobo ali ilelavineo r.il kr.,
1 ilo 2 ul-1  salonska viseen h škripci 5 ^1.
taisto luksurijozne.io za 1. 2, U ilruzje. 1 svetilno na    potUogO    iz    A nuora-v I iliie
BO kr.
Rokovioe iz jelenjega usnja.
11 par zu otroke Al) kr. 1   ..    ..   L-i.-p.- ali iloklioe
l »1.
z inanšotanii 2 Ki.
\a-i«> lioi blisk!
Najprijolnojša zabava jio zimi jo ilrsnujo, lođa k teinu jo iiiio^ibiio treba ilobiib, varnih ilrkalie.
\ s«'   .!.!..ili. i-   so    pi evnloiio /.
novo patini u uno a.....rikaiisko tiirmisl-
m. ii.i [ii ;i » ..
1 par za otroke 1 ul.
i   ,   „ goapo uli đoklloo B al.
1    .,   jako lepili, prav angleških h u'
1    „    zu U"spoilo 2 ul-
i    n .       nujlopšili A kI.
Praterstrasse 66.
0112—r.)
Izdatelj iu za uredništvo odgovoren: Ivan Semen.
Lastnina in tisk „Narodue tiskarne1'.
UQ