aJ*oiji v Sdrttfetnih drfavah. ?«Ui aa celo leto......... Si* pol kte ..........• 1.00 Za N«rw Torte celo leto. ..=, 74)0 celo lato. 7.00 GLAS NARODA list slovenskih delavcev v Ameriki. Tb« Urgett nomada« in Um United State«. Issued every day exoep and legal Holiday*. 70,000 Reader* T1 u TELEFON: »76 CORTLANDT. Entered aa Second Olaea Matter, September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. Y, under the Act of Congress of March 3, 187». TELEFON: 4687 COETLANDT. NO. 229. — &TEV. 229. "II NEW YORK, WEDNESDAY, SEPTEMBEE 29, 1920. — SREDA, 29. SEPTEMBRA, 1920. VOLUME XXVm. — LETNIK XXVIIL PREDSEDNIK WILSON HOČE ODSTOPITI V SLUČAJU, DA BI HARDING ZMAGAL. BI PRIJEL PODPRED SEDNIK ZA KRATEK CAS VAJETI V ROKO. — DRAMATIČNI DOGODEK BI IMEL NANJ NARAVNOST UNIČUJOČ UPUV. — PREDSEDNIK JE JAKO BOLAN ČLOVEK. Washington, D. *'.. 2H. sepiembra. — (Poročilo Universal Service.) — Pares se j- po tukajšnjem mostu razširilo jako značilno poročilo. Vflidni krogi posebno pa ožji prijatelji predsednika Wilson* <*o namreč mnenja da bo Wilson takoj odstopil kakorlutro bo izvedel, da je pri novembrskih volitvah z mapa I republikanski kandidat Harding. < > se bo to z pod i 1<>, nc bo «.prej«>! Harding uradnih poslov Iz rok predsednika Wd.soua pe.č pa iz rok Msrshalla, sedanjega podpred-Mdnika. Predsednik, ki i" jako bolan človek, bi ne mogel preboleti pri-/ogir, da bi poveril državne posle človeku, ki je član nasprotne stranke ter obenem izvanr «ino velik nasprotnik Lige narodov. N<*ki vodilni mož v administraciji je rekel danes- Predsednik Wilson bi bil v sedanjih rzinerah popolnoma upra-xi«*iu izročiti vladne najeti podpredsedniku Marshallu. Za vzrok od-stopitve bi mora! navesti slabo zdravstveno stanje CLARET JE POVZROČIL VSE. Sledeč svoji esakdanji navadi je prišel Jožef Longoba rdi, Sest NOVI IZGREDI V LAŠKIH MESTIH . erevijev visok in močan, na svoj poil je tvornic y Iuliji _ dom na MacDougal htreet v New - Vorku ter zavžil svojo večerjo z očetom. Jožef je jedel s svojim običajnim apetitoiu ter izpil po-i vrhu se steklenico elareta. Nato i je obb-kel svojo suknjo, se poslovil od očeta ter sel na cesto. i Iz razlogov, katere bo treba še, . . , , T . . i se zavrsih v tvomieah, katere so pojasniti, je .Jožef pozneje skusal ■ .. , , , . izpuliti kandelaber, se boril obup , 4 . . », . * , požarov no z ilvema tnjeema, junaški na-' Rdeča zastava nad plameni. — Zaplemba kraljevega posestva. London. Anglija, 28. septembra. V poročilih na Exchange Tele* graph Company iz Rima se poroča o dveh velikih požarih, ki so se je za vršil v Ottiano ■ i * «rw \ x i i municijskih napravaTi v Napol ju. padci skupino 100 ien\k in otrok, 0 , H ... 1 , , , . . , . Soglasno s tem poročilom se dom- *podi| nekega šoferja z njegove- ga avtomobila ter se konečno lotil enega detektiva in več policistov, ki pa so ga mogli premagati šele potem, kg so ga zvezali z uLli " ^"" ___• .. - ... . . i brala rdeča zast vrnit. Jožef bil medtem že skoro bre* obleke, katero so pozneje na- domeKtili s prisilnim jopičem. nevat da so požar zanetili radikal-ei, ki so bili proti temu, da bi se naprave izročilo njih prejšnim gospodarjem. Nad plameni je vi-, ava, a konečno se je vendar posrečilo spraviti ogenj pod kontrolo in namesto rdeče ,» .. . . ... i zastave je stopila tribarvna na- Pozortaee boja se je nahajalo na . . ► Z m * . * _ rodna zastava. i I ^a fay e t te »Street*, XT . ....... ... , . .. . . .. .. i Nadaljni požar je izbruhnil v kot en blok od polwii-> ■ . . - : ,7 . _ ... . . neki tvorniei za ripke v Turinu K en more m .Jo več •»kega ravnateljstva. Poskus Jožefa, da iznije svetilko, je imel poaknlieo, da se je 'zbrala krog njega velika množica ljudi. Dva med temi mu niata ugajala in ta-1 k«»j jc napadel. Strgal jima je! obleko, a ona sta udrihala nazaj j te sc konečno izgubila v množici, j Nato pa je Joief izgubil vso raz-sodnost ter napadel vsakega, ki ni iskal reiitve v hitrem begu. Ob onem čam se je pojavil na lieu mewt« neki avtomobil, katere-gi je vodil neki Freundlieh. Jožef jc pust d ljudi ter skočil proti avtomobilu. Potegnil je šoferja r njegovega sedeža ter Kplezal nato v avtomobil ter se skušal odpe-j Usti. SOCIJALIZACUA PREMOGOVNIKOV V NEMČIJI NEMŠKA VLADA BO PREDLOŽILA DRŽAVNEMU ZBORU DNE 19. OKTOBRA PREDLOGO. TIKAJOČO SE NACIJONALIZACIJE PREMOGOVNIKOV. — SOCIJALISTI OBSOJAJO PREDLOGO KOT SLABO. — KONŠKRIPCIJA DELA? Poroča Cyril Brown. Če si Qg:ed^te to sliko z Ellis Islanda, imate morda malo pojma k akšno prenapolnenje je sedaj tam NEW YORK BAJE JAKO ZNAČILNE POPOLNOMA "SUH" | NOVOSTI IZ STVARI V EVROPI POLITIČNIH TABOROV. julij, avgust in september tega leta niso še dogofovljeni, vendar pa jc pričakovati, da se je števi- ter povzročil škode v znesku dveh milijonov lir. filasi se. da je bil tudi ta požar podtaknjen. Tvor-nica je bila na dan, ko je bila vrnjena lastnikom, upepeljena. London, Anglija. septembra. Posestva italijanskega kralja V bližini Santa Maria di Capua Ve-tre v bližini Napolja so zaplenili člani krajevne zadruge poljedelcev. T*alužbenei na posestvih niso nudili nikakega odpora. AMER&KI POSLANIK NA GRŠKEM. Washington, 1). C., 2«. sept. — Novi ameriški poslanik za (Jrško, Poklicali so detektiva Tainorjs Eduard fapps je dospel predvče-i* glavega *tsns. Jožef mu je ta-1 rajinjem v Atene, koj p<.s\ctil nedeljeno pozornost. ____ Kmalu h* prn.li na lue mesta ie ,> v njegovem podstrešju vse nadaljni peliristi. Po daljšem l>o-:v ^i,, au ne ju so se poslužili policisti vrvi ter odnesli Joiefa Žito, oče Jožefa, je izjavil, da v policijski, je bila pijana, katero je pil Jo-glavn. stsn Nato so odvedli vf žef navaden elaret kot ga pijejo kjer bodo dognali,| Italijani. Bel lev ue Pranisliti dobro, komo boste vročili donar za poslati v ilari kraj aH pa za vožnja listka. Sedaj ffrimo ▼ teen sU in slorabe, vsak aknfta postat kitro bogat, ne glede ne svojega bližnjega. Rasni agentjs in sakot »i bankirji raetejo povaod, kakor gobe po deiju. V tek ftaaik ee ate vi jo ▼ denarnem prometu nepričakovane s» prek® starim iskuAenim in premožnim tvrdkam; kako bo pa malis retzkaienhn sa^etnikom mogoča ispolniti tvoje nentemeljen« obljv be, je velike vpmftenje Neže denarne peiOJetve ee ndnji £ee po novi svesi in ne nov ne* m primerne terisnjfm razmeram ▼ Evropi dovolj hitro in san« U>ve iaplačnjeje. Včeraj sme nlsssIJ ee poUjatve jngoelovanekik kron bo ale MOieenakt 300 kron......$ 3.00 1000 kron......$ 9.50 «0 kron......$ 4.00 5000 kron......$ 47.00 9 5.00 10000 kron......$ 94.00 eedaj n! stalna, menja ee večkrat nepriča kovane; ia Uf« raaloga nam ni mogoče podati natančne eeoe vna prej. Ml mČnnamo po eeni istega dne, ko nam poslani denar doep* ? roko. aaai je poelnti nejbolj po Demeetie Money Order, alfpe Tvrdkn Frank flakier, m Maw York, M. T. i hi & i ,„, i *> V dokaz temu se poroča, da so se Teden "proste ljubezni". — fr Volitve v New Jersey — Cox sku aretacije radi pijanosii v zadnjih Evropi se dodajajo presenetljive ša dobiti na svojo stran "nemške" treh mesecih potrojJe. stvari. _ Postavna bigamija. | glasove. Pričotik soc. kam^n]e. —- , Takozvani "railenij", katerega London. Anglija. 28. septembra. TrcTntnn v t o . i so pričakovali prohibicijonisti od Posebni poročevalce londonskega'n \ ^ ■ , ,tembra- ~ prohibicije, jc sc«1hj v resnici na- "Dailv Telegraph", ki se nahaja^- " "n0l° ,,ržav,janke počil. To jc že razvidno iz statisti- pri armadi -enerala WranHa na-f^V° U' Jersi-V Prvo Prdiko, da ke. katero je objavil vrhovni po- vaja pozameznosti glele straho-^T"^0 pr' I)rimHn,ih volitvah, licijski sodnik McAdoo za New vlade, ki baje vlada v Odesi. T'n katerih bo nominiralo kan-Vork. Ta statistika pravi: On poroča: — Trkom prvih treh mesecev — Neki častnik, ki jc poliegnil po uveljavljenju takozvane pro- s svojo mlado ženo in svakinjo \r. nra(1e-hibicije je znašalo število areta- Odese, jc izjavil, da je bilo več, Pri poskusnih volitvah v kino eij radi pijanosti ••■«•" ."»71 slu- osebnih prijateljic obeh ensk pri- glediščih, k:itcrc je vprizorila čajev, d oči m je v treh natosledK jetih, nac ijonaliziranih ter poslanih mesecih naraslo to število na nih na Kitajsko fronto. 1 slučajev. Izvidi za mesec — Nacionalizacijo žensk i7X7- šujejo na sistematičen naorn|(,ijf) bankerota, a po,-asi so na-sli izhode iz zadrege slicno bigamiji, kajti dovoljen ie'. i i - . , , • . , . . , .: „ i i - - .. ; i':cr dolcH-a gotovo svoto denarja in vsa znamenja 1------ ~ il*"1"4" —*------------ ' 1 4 najti sedaj nikakih — Sedaj pa so slučaji pijanosti veliko bolj nevarni kot pa so bili« — ... , tl- ^rtti.iijr M« \ seiimin mesecit nje prosto teklo v grla žejnih lju- tedna, ki se pričneta s prvin di preko bare. ni bilo dosti več jem in 27. junijem starega kol d'datc za kongres, državno zako-i odajo ter za okrajne in mestne '* Kir^t National Pictures Inc." se .»e izkazalo, dn je dobil senator Harding v vsakem slučaju še enkrat več glasov kot pa governer ( os. V New llaven. Conn., je do-l.l Cox celo manj kot tisoč glasov, dočim je padlo na Hardinga več glasov. Presenetljiv jr nil tndi uspeh v i kažejo, da ni 1 zakon pod gotovimi pogoji, ne da1,' ! ','-7 \ ' * i' na,*ja ih težkoč več. bi se zahtevalo formalnost ločitve ^ °^8kodn,no- k'ltpro ™ra Pla" yalfonn t«ati Nemčija. V Nebraski znaša 4____, , ., .. , ,. zakona. j staja trgovska bilanca Nemčije vedno bo j ugodna. Tertom prvih ue- Ministrstvo za notranje zadeve *levil° vol,ccv P^ole- tih m0fip gibala v črtah takozvanega Rathenau načrta, katerega jc odobrila slabotna večina Narodnega ekonomskega sveta. Načrt močne manjšine se ^e zavzemal za popolno in neposredno socijalizacijo vseh rudnikov, vključr.c njih konfiskacijo. Rathcnauski načrt jc slaboten kompromis, polovičarska socijalizaeija, ki ne izključuje neposredno lastnikov rovov, ki pa ustvarja določbe za počasno sorija-lizacijo v teku tridesetih let. Načrt ne zadovoljuje nikogar, razven njegove očete. Osnutek predloge ekonomskega ministrstva mora biti najprvo prdložen kabinetu, ki g;». bo v slučaju odobren ja izročil Narodnemu ekonomskemu svetu. V slučaju, da bo zadnje imenovano zastopstvo odobrilo načrt, bo predložen nemškemu državnemu zboru. Za enkrat ni mogoče reči vnaprej, če bo izišla predloga z ojačeno ali osab-Ijeno socijalizacijo. Bathenauski načrt bo oslabljen od junkerjev in konečna odredba ne bo zadovoljila nobene socijalistične skupine, ki bodo vojevale naprej boj za bolj z dalekosežno socijalizae?jo. Treba pa je tudi upoštevati še nadaljno politično plat cele zadeve. Koalicijska vlada, ki posluje z zelo kočljivo in majhno ljudsko večino, hoče, da bi večinski socijalisti stopili v vlado ter delili odgovornosti. Pretežna večina stranke večinskih socijalisiov sicer želi stopiti v vlado, a pod pogojem, da pokaže vlada znamenja dobre vere in namena, da izvrši dalekosežne socijalistične odredbe. Telo polovičarske odredbe, o katerih se razmišlja sedaj, so vznemirile kapital po celi Nemčiji. Lastniki premogovnikov in z njimi zvezani veliki jeklarski in železniški industrijalni interesi že kriče na vse pre-tege ter prorokujejo r.eke vrste ekonomsko katastrofo in industrijal-no smrt za Nemčijo, če bo postala psevdo-socijaiizaen«r naj a« bUatrrott P irmbt kraja naročnikov proalmo. da aa nam M> Msna.nl. 4a. bltrajo najdemo naalomlkau Bm Mm rM podpl« tu oMt j Ord*r. Pri apr*n Bi« blTKtttf* OCAS NARODA Mt. Borough rt Manhattan. N«w York. M. V* Tdtphonc Cortlandt 7X7* ko je pričelo primanjkovati živil nama je bolj ostro in intenzivno in kuriva. Tekom zadnje zime je kot katerokoli slično rivalstvo v Italija še bolj stisnila svoj pas (Ameriki. Predstavlja skoro ostro ter se tresla v svojih nezakurje- sovraštvo, tako osebno kot trgov-nih domovih. Svoje frugralne obe-!sko. Upanje v boljšo bodočnost Leta 1912 m* je neki elovek ki izbomo pozna razmere, takole izrazil o Wilhonu : — Njegova nomii arija bo velika katastrofa, njegova izvolitev pa velika*stiska za ee'o deželo. Katastrofa se je izvršila, in stiska se nadaljuje. Tekom osmih Ift že kaže vlada Združenih držav svojo popolno nezmožnost. Administracija je bila demokratična od temena do podplatov. Predsednik sam bi n? mogel povzročiti tako velike demoralizacije če bi re imel dosti pomočnikov. Da je pri vedel deždo/iia sedanje žalostno stališče, je potreboval vesoljnega sodelovanja svoje stranke in ta stranka se mu. dosedaj ni še nikdar izjalovila. C'oxova kampanji 7a predsedniška mesto je le prošnja za nadaljevanje zgoraj omenjene stiske. Mr. Cox prosi, da bi iub dovolili nadaljevati z delom demoralizaeije, ko bi sedanja vlada odstopila. Dosed a j ni Mr. C>>\. še v nobenem svojem govoru podal nikake-l»a naerta za reorganizacijo in rekonstrukcijo. Stiska, katero je oni diplomat prerokoval, se bo nadaljevala z izvolitvijo Mr. Coxa. Tega ljudje nočejo in bodo v polni meri glasovali za Mr. Uard-inga, moža, ki je izprepovoril naslednje besede: — Izvolite mene za predsednika, kajti jaz hočem postati služabnik naroda ter se obvezujem, da ne bom dajal nobenih obljub, katerih ne moreni izpolniti. Jaz in vfti, ki bodo glasovali za me, bomo s>tali za resnično naprednimi odredbami. Ni namreč napredek poveriti vso vladno moč enemu možu, sezidati avtokratično poslopje ter obesiti nanj plakat z napisom "demokracija' \ .laz in vsi oni miljoni. ki bodo volili zame. nismo na tak način napredni kot so naši nasprotniki. .laz in oni, ki bodo glasovali zame smo napredni v rlsto drugačnem zmislu. Mi namreč verujemo da nam ni treba več vlade v "Washingtonu. pa<- pa boljše vlade. To je praktičen napredek. Mi nočemo razcapane in hinavske Lige narodov, pač pa Ligo. zgrajeno na novi trdni podlagi, in če Bog da, nam bo z njeno pomočjo mogoče preprečiti vse nadaljne vojne. Tudi to je praktičen na prcdek. F mojem mnenju je skrajni čas, da zmagajo praktični napred njal i de pa so morali kuhati ljudje na majhnih ognjih iz dračja. Radikalei vseh barv, od rožnato salonskih anarhistov pa do kr-vavo-rdeče skrajnih radikaleev, ko se poslnžili ekonomske zadrege naroda ter zle uprave javnih zadev, da podpihujejo ogenj nezadovoljstva. Anarhisti kot Malate-sta so hodiy po deželi gorindol, poveličevali Lenina in Trockaja ter pridigovali doktrine upora. Nikdo jih ni nadlegoval. I>a so kos vedno naraščajočim življenskim stroškom so pričeli de-lavci zahtevati višje plače. Koloni, to je kmetje-najemniki so zahtevali 90 odstotkov proizvodov <>d njih obdelane zemlje, dočim so preje delili z lastniki zemljišč produkte na pol in pol. Stavka je sledila stavki. V skoro vsaki stavki so stavkarji zmagali ter prodrli vsaj z večino svojih zahtev. To je bil splošni položaj deele v pričetku zadnje spomladi, ko so napravili velekapitalisti zelo be dasto stvar. Na tem mestu je treba pojasni ti. da obstajata v Italiji dve ve liki nasprotujoči si skupini vele-industrijalcev. Prvi načeluje Giovanni Ansaldo & Co. v Genovi, ki predstavlja največjo inžinir-sko in ladjedelniško podjetje v Italiji. Drugi skupini pa naeelu-jejo jekla rne v Terni, največje jeklarske naprave v centralni Italiji. Z eno ali drugo teh dveh so združene vse ostale večje in-dustrijalne naprave v deželi. Tekmovanje med tema dvema skupi- Vodilni možje v obeh nasprotnih si skupinah so pričeli z bojem, da dobe kontrolo nad Banea Com-mereiale. ki predstavlja eno najbolj važnih bank v deželi. Delnice Peter Zgaga Cena vsem rečem se je znižala. Toda stojte! Vse se je pocenilo, eilinole tisto ae. kar hočete kupiti. Število lastnikov farm v Okla-homi je narasio. To je posebno te banke so poskočile do nevrjet- zategadelj zanimivo ker je v Okla nih višin na milanski borzi, kajti ]iomi tudi precej takih lastnikov, na nasprotujoči si stranki sta.^ farma jo skušali prekositi druga drugo. Ni » « trajalo dolgo časa in delnice se * je plačevalo po 4000 lir. Navadni ljudje, posebno pa delavci v tvor-nicah, so zasledovali to velikansko dviganje delnic z velikim zanimanjem ter govorili drug proti drugemu : — Kake velikanske dobičke morajo vleči naši bos je iz našega dela, da imajo sedaj na stotine mL lijonov lir, s katerimi igrajo na borzi? Beseda "pesecani" (morski volkovi) je pričela bolj svobodni krožiti proti profitirjem kot kedaj poprej. Nezadovoljni s tem bojem na borzi, so ti milijoarji-kapitalisti prodrli v javno časopisje z inter-view-i in podpisanim: članki, v katerih sta obe nasprotni si stranki ljuto napadli druga drugo. Bilo je čudno videti, da so možje, ki so pokazali izvaredno bistruo- umnost ter veliko eksekutivni Sedanji čas je čas ponaredi), zmožnost pri grajenju industrij,Vse je ponarejeno, vse od zlata, tekom vojne sedaj na tako kratko- dra?ih kainuov pa (lo voi„euih viden način lajali drug na drugega ter razkrivali masi naroda velikanske dobičlje^ katere so napravili tekom vojne. V Panamo, Pamguaj, Costarico, Urtiguaj, Portorico in llavaj, v Korejo, Japan, Kino, New Zeland in domovino Bušmanov in Hotentotov, v kraje madžarskih falotov lahko pošljete pakete. Le v Jugoslavijo jih poslati ne smete. S čim se. vraga byvijo. da stvari te prepotrebnp slednjič v red ne spravijo ? # * * Kaj je izkušnja? Izkušnja je čudna stvar. Po mojem mnenju je oni človek izkušen, ki s pametjo uganja svoje neumnosti. * * * Dober advokat je tisti, ki podeli čast onemu človeku, kateri je še nikdar ni imel. liigoBkitmiUika Ustanovljena L 1898 &atnL SfriUwta Inkorporirana 1. 1900 GLAVNI URAD v ELY, MINN. KHiPL B0YABBK4«M0I 7. POHMNTA. Boat lili Bok 281, O—ng^ Pa. Diamond. Waafe. _ PodpredaetL: LOUI8 BALANT. Bas LBONABD BLABODKI*. Areno* Lorain. O. Minnesota. Tkjnli: JOSEPH PISHUR. WŠJ. JOHN EUPNIK. S. M, M K, Pa. WiffjBft: OIO. L BBOZICH, neizplačanih mrtntal LOU- IS OOSTBLLO, Bal Ida, Ool«, Dr. JOS. Y. GRAHEK, 848 B. Okla V. B^ Plttebargh, Pa, JOHB PLAUTZ Jr, 4M2-TtH lumet, Mlch. JOHN MOVEBN. «24 2nd ki** Minnesota. MATT. POGORHLO. I W. Chicago, HL IOHH flOUtB, Ely, jflnn—ota. ANTHONT MOTZ, M41 Areno« M. Bo. Chicago, I1L CYAN VAROGA, B12f Natrona Alley, Plttaborgb, Pa. RUDOLF PEKDAN, BQ2t Arene«, Cleveland. Oblo. FRANK 0KRABBC, MM Wfl St., Denver, Colo. GREGOR HREŠČAK. 40T ■ UR Avt* Johnstown, Pa. Jednotlno giaallol "fiLAS rASODP (Konee prihodnjič.) Dopis oblek. Toda take še nisem slišal *;ot mi jo je zadnjič sporočil neki dopisnik. Pisal je namreč da imajo v či-kaških parkih — ponarejena jezera. * * * Skaza je objavil v eni zadnjih šte- Yn strait tOcaJoSe n uradnih aader kakor tudi denarne poBUttor nI M pošiljajo na glavnega tajnika. Tee pritožbe naj S3 ^oilljajr na predaaii mika porotnega odbora. Prošnje m ■prejem novih članov ln idiota m edrat« Bilka aprlBevala ae naj poilljajo on vrhovnega adravnlka. ^ Jngoaloranaka Katoliška Jednota ee priporoča veem Jncoaloraion obilen pristop. Jednota poeloje po "National Fraternal Oongreea" leatvlaL ¥ blagajni Ima okrog $300,000. l»il« tudi svetovna razbila v Jolietu in sieer konveneija stava leta 1S9:{. Veliko znaineni-najstarejtie slovenske orjyanizaeije tosti j«? <>stal<» izza onejra časa.\ KSiKJ. V Cikali jih je bilo pa V 1'ikagi jt» š«» imio^o drugih par-več. Ko so rnlšli delegati SSPZ-.'kov, katerih j>a ne bom tukaj našo zavzeli njihovo mesto del epa t i vajal. Jako zanimiv tudi muz«* j JSKJ. in sieer v Pikner Audito- na Michigan Ave., kjer so razen riumu. Kako smo zborovali, ne svetovnih znamenitosti tudi kras-boni opisoval, ker kmalu pride v ne slike. Jako me je zanimala ve-javnost eel zapisnik. Iz C'ika$re likanska slika "Padec aristokrašeni odin^sel več krasnih sporni- eije". Cikajro ima tudi več knjiž-nov, katere lx>m tupatani objavil, nie z raznovrstnimi knjigami. Tu- pi izgubil isto pred ve-'- meseci do Etvul. st-dmo Jtiei»rge Zupam-ir, liadkolena. Stan jo s,* mu bilo « > . Wm. M; .tin. Nagrade ^o tn-]>red enim ineti in v me- ef Frank < »hlak in t»eo. Nemailič. ponovila in rak se j.- razširil na-j prej, da je moral zopet v poste- Nashwauk, Minn. I jo. V četrtek 2X septembra j- oh Ko je t zemlje, . . svojem lastnem domu. 64-t Mine- j*, zaprla izhod iz rova Štirim ru- vilk svojega lista pet zaupnic, trif . ,, , '> , J R 1 1 ' -^t. /»a njim žalujejo zena m darjem. d vem < rnogoreetn • ^ Kako je prišlo y Italiji do velikega preobrata? - i ^ Poroča Arthur Benington. ^ T' - Zadnji dogodki v Italiji, — ra itd., da vzdrži svoje imlustrije Mavke, zaplenjepje tvomic od v obratovanju, nadalje vsled in-Ktrani delaveev, izpredi, neume- tenzivnega olnlelovanja tekom voj-iavanje vlade v to, kar bi vsakdo nega časa, ne da bi govoril o po-v vsaki drugi deželi smatral za Ijedelskih in šivalnih strojih ter upor, so priisentili vsakega, ki drugih nujnih potrebščinah. Tre- ni v relo ozkrm stiku s tem narodom in lo deželo. Resni«* na revolucija se vrši v Italiji, — socijal-na in ekonomska revolucija, tako globoka po svojem značaju, da se bo mislečim ljudem po celem svetu izplačalo pazno zasledovati njen razvoj. filavni pisec uredniških člankov nekega velikrga newyorskega lista mi je rekel pred par dnevi: — V*e kaže. da je Italija našla pot za rešitev velikega delavskega problema in da je pričela z ekonomsko revolucijo, ki se bo razširila po celi Evropi in eventualno tudi po Ameriki. Izvanredua stvar pri tem je, da se vrši to bres prelivanja krvi in navidez akoro brez bolečin. Mislim, da je imel prav. Jaz hočem v naslednjem špekulirati, kakšen bo mogoče koneeni izid te revolucije, pač pa bom skušal pojasniti, kako je prišlo do revolucije in kateri ao bili njeni vzroki. Predvsem ai jnoramo jasno pre-dočiti par &elo važnih dejstev. Ko je prvo navdušenje vsled 4'zmage" ponehalo ter ao skušali Italijani mirno uftivati, katerega ao bili konečno deležni, so naenkrat priili na bolesten način do prepri-čanja, da dolgnje dežela tako veli. kan&ke s vote denarja v inosem-atvu, prav poaabno v Ameriki in Angliji, da bi bilo le a heoričnim obdačenjem nofrie plačati celo 1« obresti tega izposojenega kapi-Deiela je nujno potrebovala kruh ibtA. ba je namreč pripomniti, da nima Italija liikakih premogovnikov in le en železni rudnik. Njena domača živina je bila pobita tekoin vojne ali pa je poginila na boleznih V gotovih okrajih ni bilo dobiti nobenega mleka, niti za dojenčke. Kar se tiče industrij, ki so se pomnožile za stokrat, so bile sko ro v.se nezaposlene, kajti stare industrije so bile vse izpremenjene v vojne in nove niso bile nikdar ni6 drugega. Večina industrij pa je potrebovala kapitala, «da iz-premeni svoje naprave v one, posvečene delu miru. Mase naroda so bile izprva ne-vrjetno optimistične. N iso mogle videti težkoč, s katerimi so s« morali boriti industrijalci. Ljudje Prijazni Cikažani so nam priredili banket, katerega bom pozneje o-pisal. Omenim naj le, da smo priredili izlet po t rimi 1 jonskem mestu ter videli vse mogoče stvari. Rojaki s<> bili toliko prijazni, da so nas prevažali v svojih avtomobilih. Ogledali sino si Lincvln park. 517 akrov velik. Tam je vse zastopano, kar se giblje in živi na svetu. V Grant parku (205 akrov velikem) je najdaljši monument v spomin davne dobe. Krasen je tudi Field Museum. ¥ Ilumboldt parku (2<>6 akrov) je e vet ličil jak, katerega prihajajo občudovat iz et-lega sveta. V Douglas parku akrov) je prosto kopališče ter vožnja po umetnih jezerih. V Washington parku (.'171 akrov) so vsakovrstni prostori za zabave, fino kopa! išče t«*r umetna jezera. Jackson park (.>13 akrov)
  • let, 5714'd»^vi je prišla iz bolnišnice sv. Bliss Ave., in Miss Alice Prija-j-Jožefa, pa je morala zopet nazaj telj, stara 18 let. 111TJ E. 64. St.jza nekoliko dni. da se ji zdravje l'mrl je 24. septembra popol-j izboljaiL Prestala je manjšo o pečine ob pol eni uri po dolgi mučili'racijo, bolezni dobro poznani rojak in Josip Koračin se je 23. septem-jtar Amerikanee lx>uis Prelogar,lbra odpravil v stare« domovino, in j*»domače Jožman,' stanujoč naJK,<-'C>r v Seiuič na Kranjskem, kjer 15513 Hal le Ave. v ('oil in wood u. Pokojnik je bil doma iz vasi {'e- so vedeli, da mora iti obdačenje Ilw*nea I>ri V,(ltt »a Dolenj- velikausko in trpeli so vsled povišanih zivljenskih strošek v, — ki so v Italiji bolj narasli kot kje drugod na svetu z izjemo Rusije, — vendar pa so bili voljni nositi vse to, kajti ali ni Italija iz-vojevaia "sijajno zmago" ter uresničila sen stoletij stem, da je oprostila 6e preostale brate izpod tujega jarma 7 (Ter zasužnjila druge.) Ves ta optimizem pa se je razblinil v nič ter umrl, kakorhitro zavezniki ne puste Italijanom to. so prišli ljudje do spoznanja, da kar je smatral vsak otrok ▼ Italiji ca sad zmage. To je imelo za posledico val ogorčenosti, ki je zavzel običajno obliko blatenja vlade radi jijene nezmožnosti. Stvari pa po postale §e flftbie, skeni. Tukaj zapušča ženo in eno poročeno hčer. Bil je član samostojnega društva "Slovenija" in *• Novi Dom" št. 7 SDZ. Pokopali so fga v pondeljek 27. sept. dop. Joliet, 111. V torek 21. septembra dopoldne je umrl rojak Anton Solnce. Bolehal je več mesecev na obistih m jetrah. Bil je samec, star 62 let. in je stanoval pri svojem bratu Jakobu Solnce na 706 North Ottawa St. Doma je bil iz vasi jra željno čaka njegova žena m družina. Ž njim je odšel tudi Janez (irill. ki pa gre v Uršria sela pri Toplicah. Iz stare domovine je dospela gdč. Marija Verbič na dom svojih starišev na 204 Harrison Ave. Doma je iz Maharovca, fara Št. Jernej. Na poti v Ameriko je bila 49 dni. — Iz stare domovine je dospela tudi Marija Golobic, hčerka Martina Golobica iz Rado vice št. 29. Dospela je dne 13. septembra k svoji teti Mrs. Ani Konte, 500 Belle view Ave., Rockdale. O stari domovini ima veliko povedati, a žal. večinoma slabega, ker jc ra- Verje «1. 12, župuija Smlednik na dovsko okolico obiskala toča. ki jc Gorenjskem. V Ameriki je bival 29 let. večinoma v Joliet n. Bil je član društva sv. Cirila in Metoda, ki ga je spremilo 23. sept. k večnemu počitku. Ve« tednov je še bplna ga. Bar- vnieila vse vinojrrade in polje. Milwaukee. Wis. Poročila sta se Martin Reber-nišek in gdč. Kristina Gallun. Nesreč* je doletela 18. septeiu- afidavite ter celo vrsto vdanostnih izjav. Brez vzroka se gotovo ne opra-1 vičnje. • * • Če bi bili "Ave Marija" in "Edinost" res last frančiškanskega reda. bi se Skaza ne mo^el in ne smel voziti v avtomobilu. • • * Nedolžen mladenič se je poročil s precej prefriganim dekletom. In glejte, tri mesece po poroki je že povila otroka. Nevedni mož pokliče zdravnika in ga strahom.i vpraša, če ni bilo to nekoliko prezgodaj. — Seveda je bilo — odvrne zdravnik — toda !ak slučaj se v zakonu lahko le enkrat pripeti. Prepričani bodite, da bo zanaprej vse v redu. * * Trošt je dal aretirati Lakiča. Pri tej priliki se je natančno poučil, kako j,e mu bo treba vesti pri aretaciji. * * * Še par Troštov, pa ne\vyorški Slovenci ne bodo samo brez peta. par pa tudi brez podplatov. « • * Možki si sieor domišlja, da je razumno bitje, — a si vendar ne pa nositi slamniki na vroč sep-ternberski dan. Komaj dvanajst dni je poteklo izza eksplozije 11a Wall St., a ni je več žive duše ki bi govorila o tem. — To je pač način življenja v New Yorku. • * • Pridelek krompirja v tekočem letn je tako velik, da bi lahko imel vsak možki, ženska in otrok en bušelj. — Seveda, lahko bi ga imel____ bra zakonska Johna in Apolonijo Menei«rar. Njun komaj 2t) mesecev stari sinček Johnnv se je igral na obcestnem hodniku ter je napravil par korakov na cesto, ko so prihiteli konji, vpreženi v težak voz, ter so sinčka-edinca pohodili in povozili do smrti. Zakonska Mencigar stanujeta na 4.10 South Pierce St. Deklica Sophie Ma^ovich, stara 4 leta, iz 336 — 4. St., ima zlomljeno nogo, ko je bila povožena «a vogalu 4. in Cedar ceste. Tudi 31etna Lillian Kapulin iz 431 — 64. St. je prišla pod kolesa Harrv Hoffovega avtomobila. Hoff jo je pobral in odnesel v .hišo. toda hitro poklieani zdravnik je mogel konštatirati samo smrt. V Milwaukee obče znani rojak John Ferko, solastnik mesarije "Independent Packing House Market", je vsled raka v levi Bo- ni re-re- t nedorastlih otrok, nadalje brat Matija, v starem kraju pa »Iv«' stri in eden brat. Pokojnik, ki je bil star 47 I"t. je bil r<»j« n v v;i>i Podnionik, fara šent I^enart pri Ljubljani. Pogreb >e je vršil J7 sept. Prter Ribič je vj»-l ribi«-, vsaka vredna -Ui~t dni, l:»-r je vdrl v noči 17. junija v val»>on .!. Ni»»-dorfb*rja /. namenom, tla bi vlomil v bla- >1 a vlada velikanske svote denar* gajno, v kateri jr nahajalo šrst.ja za ntrmo^bivljenje srH-ijalisti""*-tisoč dolarjev. Vsled ropota se j«* im* vlado v Avstriji Madžarski mi-Nied«»rfler prebudil t«*r pribitelj t-ister Urn/. to poročilo odloč-iloli po stopnicah. Ribič je tri-jiro dementiral. krat >t!-"l.ial nanj, toda ga ni zadel. Nato je pobejrnil. toda je bil j kmalu vjet in spravljen na varno • h »'in Fineeui. Po štiriurneni >ilnem tleln so bili vsi štirje >•■ ii. P«»škod«»vani niso bili. --— \ ZAROTA PROTI AVSTRIJI. Pariz, Fram ija. >< pt»-mbra. Pred pj«r dm vi j«- objavil dimaj- ski MM-ijalisti'ni li-t "Arbeiter na 20J-J (;rt*ev«'>. Stn-et A»*itumr" poročilo, da izdajat o*_rr- Calumet, Mich. Starišem Fabae j«' umrla seoslen je bil v mizar-j pripovedujejo, kako je pomagal skem oddelku Oliver Iron Alining; njihovemu bolnemu elodeu. kako Company. Stroj za »bi an je mu jjin je odpravil zaprtje, bolezni v je tako {»oškodoval j»rste, da J" mu ji iil. morali odrezati. Tower, Minn. so r-revah, bolezni ledie. jeter ali slabo kri. Vsakdo bi moral imeti doma to slavno družinsko zdravilo, da ga vzame vrelega s sokom li- Tuka j so odkrili spominsko, mone. Deljuje hitro. Ohrani živ-ploščo z imeni 5 vojakov, ki so iz-djenja. Prištedi zdravnikov račun, gubili življenje v svetovni vojni Vse zdravje je prva stvar, ki jo iz tegra kraja. Plošča se nahaja jc treba vpoštevati. Pojdite danes pri spomeniku predsednika Win. k svojemu lekarnarju ter ga vpra-MeKinleva. Xa plošči najdemo'šajte za škatljo Bolgarskega Krv-dvoje znanih imen in sicer roja-nega f'aja. (Ne vzemite ponaredkov Antona Žnidarsič in Franka'be.) Ce je. brez njega, mu reeite, Žnidaršič. 1 naj ga naroči, če ga pa hočete Nagrade, katere'deli vsako leto takoj imeti, pa vam bomo poslali Oliver Tron Mining Company svo- s hitro pošto, zavarovano, poštnini jim uslužbeneeni, so dobili sledeči plačana. Pošljite $1.25 za en velfl^ rojaki: Prvo nagrado Tom Ereul.'družinski zavoj, ali $3.15 za tri zadrugo Mike Mušič. tretjo John J voje ali $5.25 za šest zavojev. Na-Lan sin. četrto John Tekavc, petojslov: Marvel Products Co., 9 Mar-Math. Vesel, šesto šesto Anthony, vel Bldg., Pittsburgh. Pa. (Adr.]{ XAfiODA* 20. SEPT. »25 KOREJA NA POTI K RES NIČNEMU NAPREDKU oca Clarence E. Bosworth. Veliki program grajenja cest, katerega izvršuje v Koreji japonska vlada, je otvoril avtomobilistu eno najbolj zanimivih dežel na cele in »vetu in ko drvi avtomobil po dolgi eeti iz Kiisana v Seoul ne iz povsem modernega pristanišča in človek je po vožnji par milj v Koreji »tarifa dni. Pot vodi skozi starinske in moderne »asi '.rr skozi mesta, kojih značaj je napol starinski m napol moderen. < «Jo potovanje je mogoče izvršiti v enem dneva, a le blaziranec, ki je izgubil vse zanimanje za vse stvari, bo skušal premeriti to raz daljo v tu ko kratkem času. Preveč je namreč prizorov, ki se nudijo očem, preveč kar očaruje in vzbuja našo radovednost. V starih dneh, po domači stezi, je trajalo potovanje dvanajst dni za ljudi, ki so bili v stanu toliko časa ustrajati na ostrem hrbtu korejskega ponija J ali korejskega osla. Pristanišče Kusan je iztotišče in kakorhitro se človes izkrca iz parnika, ki ga je v eni noči pri vedel iz Japonske, se nehote vpraša: Kako je prišlo to imsto v Amriko? — kajti pomoli so napravljeni i/ kunkreta in poleg njih stoje velikanska skladišča kot v ameriških pristaniščih. Tam n« tračnicah stopi popolnoma ameriški vlak j. velikanskim strojem ter ameriškimi vozovi, pripravljen za dolgo potovanje skozi Korejo in na prej v Mandžurijo. Na postaji je videti' tudi dosti Aincrikaiieev ter ameriških avtomobilov. Na vsaki količkaj pripravni točki zapazi človek majhne sku-jpoine ali >rlike množice korejskih mož. ki kade svoje dolge pipe ter opazujejo gibanja potnikov. Vsa znamenja kažejo, da imajo dosti opravka z brezdelno m da si morajo dosti prizadevati, da preženejo dolgčas. Ta lenoba in brezbrižnost Korejcev draži živce zapadnjaka, dokler ne izve povedi o stoletja trajajočem zatiranju Korejcev od strani njih lastnih pohlepnih in grabežljivih uradnikov, ki so pla-, če\ ,,li 11 ilnit ediiiole korejskemu cesarju. Korejski cesar je plačeval tribut kitajskemu cesarju koje*ra vazali so bili korejski cesarji izza pradavnih časov, dokler se niso stvari popolnoma izpremenile vsled i/idM rusko japonske vojne, Seie tekom zadnje^*. desetletja so prišli Korejci do spoznanja, da sla njih zaslužek m lastnina varna pred zanlenjenjem in preveč bi bilo pričakovati, da bi pleme, ki je skozi tako številne generacije živelo v postopanju, ker ni imelo nobenega upanja, v tako kratkem času prišlo do spoznanja, da se delo izplača. Potovanje z avtomobilom pa bo pokazalo, da so Korejci, vsaj tisoči m tisoči njih v mestih, trgih in na deželi sprejeli vase novega duha in da se pridno kretajo v svojih poslih. Videli bomo tudi, da si je celo ubogi korejski kmet, ki je bil vesel, če je smel od svojega pridelka ohraniti toliko, da je borno prehranil in oblekel svo- jo družino, pridobil toliko, da je lahko postavil r.ovo kočo ter si celo nakupil nekaj cenenega nakita. Ko »mo /as<-dli svoje prostore v avtomobilu, se je zbrala krog las m u o/i ca korejskih mož in dečkov, ki so nas nepremično opazovali. Njih nepremično z;janje iu fudna obleka, vse to obeta navidez pride pri tem prav nič vpostev, neprijaznost, a dajte jim par cigaret, še tako slabih, obenem s pri jaz- [kako umazana ali kalna je dotič-iiira smehljajem iu videli boste, kako hitro se bodo odzvali. Nobenega pojins nimajo sicer, kaj pravite, e. vaš smehljaj je nalezljiv. Iu kako « udtio so oblečeni ti ljudje! Visoke klobuke nosijo in Zapadna Slovanska Zveza USTANOVLJENA. 5. JULIJA 1908 INKORPORIRANA 27. OKTOBRA 1908 WESTERN SLAVONIC ASSOCIATION Glavni sedeš: Denver, Colorado. BLIWg ODBOB: JOHN PEK2BOL «460 Wash. St., Dsim, Goto. Podpredsednik: JOHN FAJDIGA. Box 33. Leadrtle, Odo. Glavni tajnik: FRANK SKRABEC. 4b64 Wash. St., Denver, Goto. Zapisnikar: ROBERT ROBLECK, Sta. 5, Pueblo, Coda Glavni blagajnik: JOSIP VIDETlC. 4485, 1«can SU Denver, Col«. Zaupnik: FRANK ZA1TZ, B14 W. Cestnnt St. LeadrtJo. Goto. NADZORNI ODBOB t PradtoJstk: JOHN GERM, 734 Moffkt Ave. MIHAEL KAPSCH. 008 N. Spruce St, Cola Springs, Col«. GEORGE PAVLAKOVICH, 4717 Grant St, Denver, Cola * POBATNIODBOB: Predsednik: ANTON KOCHEVAR, 1206 Berwlnd Ave., Pueblo, Cola JOHN KOCKAN, 1203 Mshren Ave.. Puebla Colo. FRANK CANJAR, 000-001 — 40 Ave., Denver, Cola ZDRUŽEVALNI ODBOB: Predsednik: FRANK BOTTZ, RB. 2, Box 132. Poeblo, Colo. FRANK MARTIN JAK, Box 200. Ely, Minn. PETER GESHELL, 4464 Wash. St, Denver, Cola _ VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. R & BURKETE, 4487 Washington St, Denver, Cola •LAS NARODA, 82 Cortlandt Street, New York. H. Z. ▼ss denarne nakaznice in vse uradne stvari ee poHUJaJo na gL taj-•Ika, prltoibe na predsednika gl. nadzornega odbora, prepira* sadov* pa aa predsednika glavnega porotnega odbora. Čuda ptičjega življenja v Južni Ameriki. Tekom nekega pogovora je po dal dr. Frank Chapman, kurator i-aravoslovne^a muzeja v New Vorku ter vodja številnih znanstvenih ekspedieij v Južno Ameriko, par zanimivih informacij jilede ptičjega življenja v Južni Ameriki. Republika Costa Riea, ki je približno tako velika kot država West namreč tronični. sub-tropični, zmerni iu planinski pas — in vsaki teh pasov ima svoje posebne vrste ptic. Take izpreniembe so nemogoče cl» morski p »vriini. Človek pre h-hko od tropičnega gorenjega toka reke Amazonas 3000 milj do izliva te reke in našel bo manj raznolikosti v splošnem ptičjem DOSEDAJ ŠE NEOBJAVLJENA SLIKA PAPEŽA BENEDIKTA. Papež Benedikt čita mašo za Ko lumbove viteze pri slavnem lurškem oltarju v vatikanskem vrtu. Pri tej priliki so tudi papeža kinematografirali, kar se je zgodilo vprvič v zgodovini. i-:merno muozmo obleke ima seveda za posledico ne-j p« so ta grobišča za turista le še pranja ter nejpiedmet zanimanja, ne pa vir o-tožnost. Nekoč se je reklo, da bi bilo v Koreji veliko manj mrtvih, na voda. Po završenem pranju se če bi se Korejci brigali za žive ta-spoji posamezne dele skupaj z li- ko kot se brigajo za mrtve, motu. Le redko kedaj je videti se- Navada Korejcev je izbrati zad-1 Vseameriška konferenca o veneričnih boleznih. pod brado l.mce, ki drži klobuk. Te klobuk je za vsakega Korejca site obleke, kajti take bi pranje nje počivališče z največjo skrb-tako sv k.>t j«, krona za kralja. Varuje namrv malo kito las, ka-|icizmerno otežkočale. nostjo »n dostikrat se je zjrodilo. ki Društve Ameriškega Rdečega Križa, v sodelovanju z United States Public Health Service. TTni- . . , , , . ted Interdepartmental Social Hv-je iskal zadnie : t> , - . - „ , iii i. 1ftiV- i • * - « t , i giene Board m American Social jc bil do leta 190« skrajno otožen, počivališče za dragega sorodnika, u,„ ■ • • 1 ^ ^ iiugiene Association, prireja vse- P°Clvale draSe ameriško konferenco o borbi proti i prazna. Pot roba kuriva je napo- kosti pred hišo kakega bogatega se bolj smešni zj. tujca, čeprav se jim ne sme smejati, kajti jtila Korejce, da so posekali z vr- soseda. V takem slučaju jse pojrreb Korejca znamenje žalovanja. hov slehrni preostanek dreves in'v resnici izvrši tam in pose* l«*ro nosi Korejci- na vrhu glav**. Severni Kitajec bi se preje odpovedal svoji kiti kot pa Korejec. Kljub temu pa so tudi Korejci že pričeli hoditi k brivcu ter si odstriči ; se. Da, stari Iztok izginja. Po poti je v« < krat videti Korejce z velikimi klobuki v obliki gob in ti klobuki so Pogled na korejsko pokrajino da se je on i val išče v. kajti dežela je bila pusta, gola in sklenil, di bodo to je za Iu te oblek«! Velika množica I Japonci ne bodo Korejcev nudi {»ogled lielega po-1\zgleda, bodo I .. Od » m ir* konca polotoka pa z; dovoljni z njimi. V vseli večjih t'" drugega kot beli jopič in ob-,občinah pa je videti že sedaj Icp-belc hlače. Svila jc za boga- še hiše v japonskem slogu, kar ka-bornbaž za revne, a Vse je belo(/», da pričenjajo tudi Korejci iz-Obleka žensk je ista boljše vat i svoje domove. Ena soba ponavadi zadostuje in prašiči, kokoši, psi in otroci se izprehajajo po tem prostoru po svoji volji. Pozimi je ua Korejskem zelo mraz in vsled tega imajo Korejci celo vrsto predorov pod hišami, v katerih napravijo ogenj. I)im in vroči zrak krožita po teh tunelih ter napravita stanovanje nežnosti o vroče in zaduhlo, vsled česar posestnik veneričnim boleznim, katera konferenca se bo vršila v decembru tega leta v "Washingtonu. General- ilo nudili boljšega sti:ko Je 1,ila na *tot",e niili de že- zemljišča, če sploh protestira, de- ni Svet Lige Društev Rdečega Kri- r-ih vrst ptic, to jc dv Korepci popolnoma rc izPostavljenih eroziji *kozi sto- Ia to zaman. ! ža je ob priliki svojega zasedanja; ^ot živi vrst v Združei iimi. V vseh večjih ^etJa- Ta "oIota dežele je imela za Velita ' zemljišča ob obronkih v Genevi tekom minolega marcai( anadi in Grenlandiji. Sinu t^ in obširno kot ona možkih le tla pride poleg tega še krilo. V Koreji je le red-kokedaj videti druge barve z iz-jemn,svetlo /člene, rdeče ali rme-i'C pri zelo malih otrocih ali članih višjih razredov. V gotovih delil Jvort-j«* pa >e nosi barve v znale nje gotovega socijalnega stališča nosilca. Tako imprinter nosijo Učenjaki moder trak na vsaki strani jopiča. Žcivke nosijo rožnate jc tujcu nemogoče bivati v njih. t li temno rmene 1 arve v zname-jV gorkem vremenu pa so te hiše nje, da so pred kratkim poroči- prav take malo vabljive radi uma-le dot im vijoletna barva pri z<:nosti in mr«"-esi, katere mrgoli. I« iiskalt. da s > stare manj kot tri- Hiše so vedno tako tesno stla-deset let. ,čt ue skupaj kot je le mogoče, kaj- Nadaljns »H.sebnost korejske o ti v prejšnjih časih je bilo potreb-blcke je, da se jih-obleče drugo na'no za Korejce stiskati se skupaj v drugo v mrzlem vremenu, dokler tnedsebojno zavarovanje. Cvetke n plast dosti debela, da varuje ali drevje je poredkoma videti v pred mrazom. i majhnih vrtovih, kajti Korejci so Korejski domovi ob poti so pra-, prepričani, da pomenja rastoče v.t uganka za zapadnjaka. Domovi j d revo na dvorišču padec družine, višjih razredov so zgrajeni veči-^čiprav je težko razumeti, v Čem! roma v kitajskem slogu, z zuna- taj bi obstajal ta padec. Pred dve-njitni in notranjimi vrati, z opeko mi leti je japonski poljedelski de-pokrito streho in tlakovanim uho- p> rtment razdelil med Korejce ve-oom. Ponavadi stoje take hiše tu- liko število murv. ds bi Imeli Kotli vstran od ceste ter na vzviee 'rejci priliko rediti sviloprejke ter nem prostoru. Nad vhodom šte- zeslužiti na lj^iek način denar. Ko vilnih je videti velik boben, s ka pa je nato pričel department |>oiz-terim se oznanja jutranje in ve-,vedovati kak> uspevajo murve, ni Černa ure, bilo mogoče najti niti ene. Prazno- Kakine pa ^o hiše navadnih lju- verje in pomanjkanje kuriva sta Virginia, a kljub temu se je našlo (prebivalstvu kot pa v višini :1000 v njej 650 vrst kopnih ptic, do-jtevljev v Andah. čim je znanih v Severni Ameriki j Ni pa le višina And, ki upliva le približno ;>00 vrst. [na življenje ptic. Na gotovih kra- Te številke nam dajejo nekakjjih izgleda ni stotine milj daleč pojem o bogastvu ptičjega živije- to velikansko pogorje kot triročna r.ja v Južni Ameriki le približno|veriga kojih vsaka je visoka ne 500 vrst. j manj kot 10>M1 do 12.000 čevljev. Te številke nam dajejo nekakjTt klimatičui zidovi predstavljajo pojem o bogastvu ptičjega živi je-! nepremagljivo ovira za vrste ptic. nja v Južni A-neriki in Te stopimo ki i ve v tropičnem in sub-trojd';-v ozemlje And, kjer dvigajo gore. Ire m pasu. kojih vznožje v tropičnih krajih.' -1_ svoje vršace daleč preko meja večnega snega, je najti vsled raznovrstnosti na majhnem ozemlju še večjo raznolikost ptičjih vrd kot pa v Costa Kiei V republiki Colombia, ki se nahaja v Aiulah, si je preskrbela ekspedicija dejanski eksernplarjev nad 1150 različ-dvakrat toliko Združenih državah. PREMOGARSKE ZAHTEVE ZA. VRNJENE. di! Tem s«* je treba naravnost čudili. Natlačene tik ob cesti, v večjih ali manjadi skupinah, pričajo o nevednosti, nboštvu, praznoverju in umazan o* t i naroda. S svojimi zidovi iz blata, ter stre h a ni is slame pokrivajo najmanj it le 35 kvadratnih čevljev zemlje, Korejcev h lie dvakrat primerne napotila Korejce, da so takoj požgali ta drevesa. V neposredni bližini skoro vsake korejske koče je videti kravo hi skoro vsakt Korejec, katerega se sreča na poti, vodi kravo. Krave sto tovarišice in tovorne Živali posledico veliko negotovost v pri delovanju živežev in številne po-vodnji. Leta 1907 pa se je lotila vlada v velikaneskem obsegu pogozdova nja Koreje. S »daj je videti od enega konca polotoka pa do drugega po eole miljo novih dreves, ki rastejo, or§fea b«U postaja »e^ep*,» .. .. ... „ '^...^^v-'I njesm. Zamolčati pa ne moremo značilnih okoliščin njegove smrti. Popoldne se je repencil in na vse pretege jezi! nad eno na&ih žen in na te f>rekletnane Slovence, ki so tako predrzni, da si upajo živeti in dihati v socialistično* nenaBco-naeionalnem ozračju. Pa glej j Ta jeza je tako razburila njegovo srce, da ga je zadela kap. Umri j« v Pokrčah Matej Weiss po kratki, te#ki bolem &>e & Pej^ Predno se podam na parnik Hauretaiua"* in v ljubo deželo Jugoslavijo, po kateri moje srce toliko hrepeni, pozdravljam vse prijatelje in prijateljice in se zahvaljujem vsem tistim, ki so me spremili na postajo, kjer sem se Vabim Vas, | da smte z menoj ogledat si kraj i farmarske pridelke in naša zem-1 ljšta \ Pinetown. North C arotins. | Jaz potujem iz Chicago v sobo-i to ve^er. 9. oktobra in ontanem 1 nekaj tasa na zemlji^u. da I rojakom osebno razkairm okolico. I farmarske pridelke in naša zem-1 ljišča. Ko«ar reseU, naj mi takoj 1 piše za nadaljna pojasnila o teli I zemljiških, kjer raste najboljše I vrste tobak, bombaž, koruza, vob-1 ee vsi farmarski pridelki, kakor | tudi vinska krta. lice. rasno sadje in vrtna zelenjava. A H. SK1/BIC A COMPANY 79, Metropolitan Block, Chicago, m. Prijatelj delavca od njih poslovil ter od dežel«- pol.pftlfel.CYpC] I CD ne krnha. Se en pozdrav Tleve-l fllll LAI LibUTl landčanom in Collinwoodčanom, Franku Grubar in soprogi ter Mary Gornek. Z Bogom, dokler .se zopet vidimo! Živela Jugosla-IvijaJ — Au^fl Gn^nrt • rr—v- nf. ▼ p«t. mr. Z4x. dr. Sls vod žo'voč kot M tot. Ulejte sa tvoraiško » GLAS NARODA. 29. SEPT. 1920 a- Kdo p« je videl njegov nezlom 27 (Nadaljevanje.) _ S>t _ je zakrival oče Brown z glasom, ki je bil tako oster kot da je bd izstreljen iz pištole. Ijeni raf» ! \ — Ksj mislite s teia f — je vprašal Flambeau ter obstal v luči zvezd. Ravnokar sta *topila iz temnega gozda. Jaz mislim, kdo je videl njegov nezloraljcni meč7 — je po-i.ovil ix-f Broun tnlo.ratno. — Na noben način pisec dnevnika, kaj-t. general je svoj meč še pravočasno utaknil v roinico. Flambeau se je v mesečini oziral naokrog kot človek, ki je naenkrat oslepel na aolncu in njegov prijatelj je postal prvikrt ii-\ ahen. — Flambeau, — jc vzkliknil, — jaz ne morem tega dokazati, ce lo ne po »vojen lovu »kozi vse nagrobne spomenike. Kljub temu pa sem prepričali o tem. Pustite mi dostaviti le še eno majhno dejstvo, ki da jr <"«*li Stvari drugačna lice. Polkovnik je bil vsled nekega čudnega »lučaja eden prvih, katerega je podrla »ovražna kroglja. Pa-lavni bitki pri Kio Negro. Videti je bilo kol d« je neki električni udarec zbudil Flambeau ja z of h* t v življenje. _ Vi iu i »lite, — j«* vzkliknil, — da je general St. Clare sovražil Murray a in da ga je umoril na bojnem polju ker.... Vi ste »e veduo polni dobrih in čistih misli. Bito Je nekaj hujšega kot to. _ No, — je pridna! Flambeau, — jaz sem dospel v tem oziru do konea svoje domišljije. Duhovnik je bil videti v zadregi, kje naj prične ter vsled tega *.«>pet vprašal: — Kje bi skr' pameten človek list! V gozdu. Flambeau ni i* 2cSar odgovoril. ___ln če bi ne bilo gozda, bi si ga napravil. In če bi hotel skrit: tvenel list, bi si napravil ovenel gozd. s«- vedno ni bilo nobenega odgovora in vsled tega je duhovnik mimo dontavil: — In če bi hotel človek skriti kako truplo, bi si napravil celo polje trupel, da ga skrije tam. Flambeau je pričet energično korakati naprej, nestrpen radi U j.' 11 be < a»a in prt»Mors, a oče Brown je pripovedoval naprej kot da le izključuje zadnji »-tavek. Sir Arthur St. Clare je bil, kot sem že rekel, človek, ki jt « ital svojo Biblijo. To ie bilo, za ksr je šlo pri njem. Kedaj bodo lju u je konečno uvideli, da prav nič ne koristi človeku citati Biblijo, et oben»m nt- čita tudi one drugih T Tiskar čita Biblijo radi tiskovnih pomot. Mormone«- 4it pa pomaga, če jc človek posten v službi nečasti 1 V vsaki teh vročih iu tajinstvenih dežela, v katere je prišel, si je dr-7*1 harem, trpinčil priče ter kupičil s sramoto zlato. Brez dvoma pa bi mirnega očesa zatrjevali, da dela to na čast Gospoda. Moja lastna teologija prihaja pri teiu zadosti k besedi, da odpira ena vrata za drugimi proti peklu .er vodi v vedno manjše in manjše kamrice. Po-aebntMht zločina «»b>taja v tem, da ne postaja človek vedno bolj divji in .siiro*. temveč vedno bolj podel. St. flare se je le prekmalu zadušil pod težkočami podkupovanj in izsiljevanj, a je še vedno potreboval več in več denarja. V času bitke pri Kio Negre je dospel do Stopnje katero je naplavil Dante za najnižjo eelega vsemirja. — Katero mislit.• < — ga je vprašal prijatelj. — To menim, — je rekel duhovnik ter pokazal z roko na zamrznjeno mlakužo. ki je l>le-%tela v mesečini. — AH se spomnite, katere ga j«- postavil Dante v zadnji ledeni krog? — Izdajalec. — jc odvrnil Flambeau ter »e stresel. Ko se je ozrl po tej piliti in zapuščeni okolici. je skoro domneval, da je sam Dante, dočim je duhovnik Virgil, ki ga spremlja skozi ozemlje brezkončnih grehov. * ti las pa je nadaljeval: — Kot veste je bil Olivier donkišotske narave ter ni dopustif nikake tajne službe ali špijonov. Kljub temu pa se je take stvari in še številne druge delalo, čeprav za njegovim hrbtom. Moj stari prijatelj Espada je bil, ki jc opravljal te posle. Bil je izvanredno bujno oblečen gizdalin, kojega kljukasti no* mu je prinesel priimek "jastreb". S tem. da se je izdajal kot človekoljuba na fronti, se je priplazil »kozi angleške vrste ter zadel konečno na edinega pokvarjenega, korumpiranega človeka in ta človek je stal na čelu angleških ail. St. Clare je nujno potreboval denar, cele gore denarja. Hišni zdravnik, katerega je odpustil, je pretil z razkritji, ki so pozneje v resniei prišla na svetlo, ki pa »o bila pozneje prekinjena in ki so vsebovala povesti o nezaslišanih in naravnost prazgodovinskih stvareh, ki so se odigrale v Park Lane in ki so dišale po človeških žrtvah ter celih tropah sužnjev. Poslužil se je zadnje rešilne bitke, se izročil Braziliji in zlato je pričelo teči v poto*kih od strani sovražnika Anglije. Bil pa je še nekdo drugi, ki je govoril z Espado. Na ta ali oni način je prišel mrki in nedostopni mladi major iz Ulstra resnici na sled in ko sta šla skitpaj počasi po cesti proti mostu, je Murray generalu izjavil, da mora takoj odložiti vrhovno poveljstvo, kajti drugače bi ga stavili pred vojno sodišče ter ustrelili. General ga je akušal zadrževati, doklei nista prišla do roba tropičneg* gozda pri mostu. Pod palamami pa je potegnil general sabljo ter jo potisnil majorju v telo. Samotna steza je vodila preko neke porasle višine. Na drugi strani pa je Flambeau domneval, da vidi svetlobo, ki ni bila ona zvezd, temveč ognja kot ga delajo ljudje. Opazoval je to luč, dočim je hotela povest proti svojemu koncu: _ St. Clare je bil peklenski pes, a je imel vendar raso. Nikdar, to vam prisegam, ni bil tako jasnega duha in tako močan kot takrat, ko je ležal ubogi Murray mrze\ in trd pod njegovimi nogami. V nobenem vseh svojih triumfov, kot je rekel stotnik Keith povsem pravilno, ni bil veliki mož tako velik kot v tem svojem zadnjem porazu. Hladno je zrl na orožje, da obriše kri. Videl je, da se je konec sablje, katero je poriail svoji žrtvi med pleča, odlomil, rovsem mirno, kot da zre skozi okno svojega kluba ,je videl, kaj bo sledilo. Videl e. da morajo najti njegovi ljudje to truplo, da bodo potegnili iz njega konec sablje. Posrečilo se mu je zadati smrt a on n: mogel dovesti do molčečnosti. Njegov zapovedanja vajeni duh, se je temu upiral. Se en izhod se mu je odpiral. Lahko je dovedel do tega, da je bila navzočnost trupla manj sumljiva. Lahko je ustvaril celo goro trupel j in s lednjinii ppkril to eno truplo. Dvajset minut pozneje pa je odkorakalo osemsto anglesških vojakov v smrt. Luč za temnimi gozdnimi velikani je postajala vedno bolj močna in Flambeau je močno korakal, da dospe do nje. Tudi oče Brown je pospešil svoje korake, a videti je bilo, da je popolnoma zatopljen v svojo povest. (Dalje prihodnjič.) Koroške novice več k zavesti, da bi nam pojasnila temni iu strašni dogodek. Nemška kultura v coni B. Iz St. Jakoba pri Celovcu poročajo: Tukaj se je v avtomobilu vozila enteiitna misija. Vsi nem-Škutarski in nemški pobalini so čakali na avtomobil in ko se približa, so kričali: 41\Vo ist Stan. wo ist Stan", ter je zalučal Wald-hauserjev fant kamen vanj in za« del francoskega oficirja v oko. Ko se je avtomobil hitro vstavil, je zakričal: 4*Jetzt bleibt der Teufel noeh stehen!" iu zbeaa*' skozi pokopališče na dom. kjer so ga pa le izsledili. Sedaj so na lastnem očesu videli in čutili nemško kulturo tudi na Koroškem. Vidi se pa tudi. kako nemškutarski učitelj Kofler vzgaja mladino ob glavni cesti pri Celovcu. Treba bo. da bo ententna misija še poseben pozor obrnila na Koflerje-vo druhal. kajti dan na dan se čujejo grožnje iz tam»»šnje neni-škutarije proti našim ljudem. Zastopniki "611$ Naroda' kateri m pooblaMenl pobirati oino aa dnevnik "Glas Naroda". Vaak zastopnik lada potrdilo se avoto, satero Je prejel ln jih rojakom prlpo Naročnina an "G laa Naroda** Jo: Za celo leto $6 00; za pol leta 13.00; ca fttlrl mesece $2.00; aa Četrt $LS0L Frank Prte m Alb. Math. Blapaik. Cleveland, Ohio: Frank Sakaer. In Jakob Lenin. Ohto: Louls Balant, J Ostanek. NIles, Obie: Frank Kofovlak. te M» CeLs Jacob Lovila. Frank £krabec. Oris: Pteter Cull*. John Germ, Janesb ln A. Kocbevar. Cele.: Luuls Coetella Frank no predstnjništvo in krajni šolski svet. Iz Roparski umor? Kaple ob Dravi poročajo:! KEDAJ Smrtna, kosa. Iz Kazaz jMiročajo: Kmet kosi, a kosi tudi snirtf Kosa zamahne •n trava usahne, smrt pride in •lovek odide. Smrt kosi po dnevi n po noči. p«« leti in |>o zi-ni. v niru in v vojni, zdrave in lndne. nla«le iu stari*. Leto* kosi poseb- *vr?to. samsko posestnieo A^itHTI m # t __! T .. r/ -- -n. .-v . 1 .-v m n \ 1 1 Alh ___. __ ___ n» rada pri na* iu v naši okolici, 'red njo hodi njena mati, bole METANJE PARNIM PRIBLIŽNO ODPUUJfcJO NKW VORKA. maumetan ia Dne 1!>. avgusta zjutraj so našli la savoie r>- - 1- eri phi la delphi a na Ziugarci sosedje 60 let staro, trance i argentina • - ™ i - ml x olympic Kri tiiio Žerjav, po domače JUlec- aquitania nico, nezavestno ležati v sv°j'i ti lorrainb Math. Kernel). Rodman. pojasnila, cbrnita aa na tvrSke Suho Grozdje is starega 82 cantor funt. Boksa BO funtov $11-00 Pieebne ene n* veliko. BALKAN mPOBTIKG CO ■in Hew York, I. T. Dr. Koler SLOVENSKI ZDRAVNIK % £38 Pen Ave. Pktsbwf h, Pa. Dr. Koier Je naj stareJA! ilinnnM sdravalk. Hat v Pltutoarabu. ki tat SS-UUM vrakao ▼ adrarlje nju el adravi _______ _ - kl pa is laatl Brtlch. Cm ImaU moeoUa all P® teleau v erlu. lapadanja laa. belaCtna v koatab. prWHts la toHstS ▼am bom kri. Na tetaJta kar ta ba Vaa m«w aolsMBt ai krajtaal attoe. Kakor hitra da vam p« suaiinje adrarja. a ta. tamraC t>ndlt* in Jas sam Rydnwvl* aH s W. urki ta slcar tras e^aradja. takarja. ki pufwt» k> ko v krti« la hrbta ta takllnc. arbaeica. Škroba In druas kotna boleanl. ki a^sta^ojo salad nafll-sts k-sl. oadravtm s kratkem Caau al p"tr«bno asSatl. Uradna ura: vaak dan ad E era «Ju-tral do I. svoeer: v p« t ki h od E -ie* traj do E popoldna: ob ■JutraJ da L •euT griža. V sosedni PrHilivesi je'-"i. Imela je do niožgan prebito, new^york i mrlo za njo v enem mesecu 14 '» ležilla ?e v stranski so-. LAFAyETTE •seb. Pri na« pa je pobrala letos ^voje hiše. Se isti dan zveecr st^ paul ;ot prv«-ga začetkom avgusta far-'J* "'»^a. Da bi se bila onesve-j rochambeau ,eKa cerkovnika Jožefa Faleja po *tila. nesrečno padla na okoli ^o-1 maujetania lotos ee Kolirja. Bil je vzgledeu železno orodje m tako dobila Je-JTaua josiMKiar. skrben, delaven, trezcu. ^rtno rano. je neverjetno, kajti f.HI^DELPHIA arren iu vesten. Iskreno je lju- »^lo se je tam tudi par tujih I JJurrAHiA^ dl svoj doni, svojo hišo, svojo predmetov, stena je bila nekoliko pEtARO Irnžino. svoj hlev, svoj le«, svoje krvava in najboljša omara pod ^tjc^^ »olje Vse je imel v lepem redu. ^»*eho je bila odprta. Rajna je rigina me! je res srce pri svojem stanu, i'"^la precejšnje posestvo in zivi-Vdeg veselja do kmetijstva je po- no. Gospodarila je brez hlapca in ledoval od svojega šele pred 4. «l«*kle ter delala sama malone noe^ eti umrlega oeeta tudi veselje do in dan. Bila. je znana daleč na-, ebelarstva Zastave slovenstva »koli. Radi so zahajali pred m %iikdar ni omadeževal, materna med vojno f*-£ingareo k njej iz- eseda um je bila vedno sveta, letniki iz Celovca in okolice ker emškutarstvo je obsojal, nem- je odtod lep razgled na Celovec urjev ni maral, v političnih bojih i" proti Sent Vidu ter se je tam e zaradi tega stal vsikdar v vr- vselej dobilo mleka, kruha m klo-tah narodnjakov, zato je bil objbas v izobilju. Skoda, da ni pri-•<)jstvu naše mlade lepe države šla kljub hitri zdravniški pomoči udi imenovan za člana našega se-| --—--— ■ 1 an jega • k rajnega eolskega ge-entstva. Več kot 30 let je z naj ! • ečjo skrbjo in vestnostjo oprav-! jal službo nicžnarja. Od vseh lju-j li v župniji je bil gotovo on največkrat v cerkvi. Cerkovnikoval j ,e pri vseh dosedanjih dušnih pa-i •tirjih v Kazazah. Bil^je priča 490 irstov m 75 porok, 358 rajnim je nlkazal prostor za hladni kotiček niru, zdaj je legel sam vanj, star iouiaj 55 let. Zvonil je "angelj Jospodov" zjutraj zgodaj, opol-lne in r\Tečer, zvonil in vabil k x»žji službi dan za dnevom, ne-leljo za nedeljo, zvonil ob petkih leveto uro, zvonil delopust, zvo-lil mrtvim, zvonil zoper točo, '.vonil olj cerkvenih in državnih • raznikih, <4) veselih in žalostnih ineli, zvonil je več kot stotisoč- rat, bil pri neštetih molitvah, Mibožnostih, pridigah in naukih, >il navzoč pri nebrr»jnih spovedih n nad dvajse-tt isočerim je pogrni obhajilno mizo. In kolikokrat] je spremljal z zvončkom in lučko cl večno luč, k»»liko-irat prezraeil, pometel in očistil iišo božjo, nataknil in prižgal ;veče. prinesel rože na oltarje in kar je bilo drugih veejili in tuauj-4ili «k| trav kov, ve samo Bog in je zapisano v knjigi življenja. Bil je Loc!la Hribar. J BrancbUn. Pa.: | Anton 1 paean. Bnrdine. Pa.: Jobs Drmlar. Conemancb. Pa.: Ivan Pajk ln VM tlaridc*. Pa: Anton Jer!na In * Slot. Dnnle. Pa: Anton OababaB. Ktfwi Pa.: IymL. Ito^ufll. I »rank e a k e c * St Cortlantft ec New Vorfc 3 Slate'Stnet MewTerk LLOYD SABAUDO Pihodnfj od plutja ta New Torka nit: na 2 vijaka RE O* I TA LI A SO. oktobra Iadajajo aa dtre*tnl voanl Hetkl So rlavnlh meat v JnsoolavUl. Braaplafino vino potnikom t. Rok Firm. Ringe, Kanaaa: Mike PenclL Kltzmiller. Mi: Frank Vodopivee. Cosulich črta Direktne p at a vanje w Dob (Gr.rosa) in Tni COLUMBIA .... 30. 2. razred, S200 — 3. razred, |12 In tS. davka. ARGENTINA Potom listkov. Izdanih za vee Ja v Jugoslaviji In erbljl. WazkoSwo ugodnosti prvega, t ga In tretjega razreda. Potniki tretjega razreda da brezplačno vino. PHELPS BROTHERS & CO. Pa aa« near Department 4 West Street New Tek French Line MMPAMIE KKIUU TMKATURTIQUI V JUGOSLAVIJO PREKO HAVRE savoie ...................... 1. oktobra PRANCE .................... S. oktobra LORRAINE ................. 15. oktobra LAFAYETTE ............... 21. oktobra. TOURAINE ..................23. oktobra Hitri pričakal potnika eb pri ntkev v Ha vrv ter Jlb Parnlkl Pi tekom vojno lakov la DRU2BINI PlURII, 19 Stali St. I. Y. C Cunard Line Parnik "Aqiiitanian odpluje 12. oktobra t Hamburg in Gdansk preko Anglije Cena n tretji razred ▼ Hamburg........./......$135.00 Ona se tretji raxred v Gdansk......................$135.00 in $5.00 vojnega davka. Vprašajte pri najbližjem CUVAXD Frank Govte. Calnmet. Mleh.: M. F. Kobe le Farsi Schalta. Evekth, M bin.: Louis Govia. Gilbert. Mine.: L. VeaeL Hlbbing. Minn, i Ivan Povie. Virginia, Mina.: Frank Hrovaticb. Ely, Minn, s Frank C o vie In Josepb J. PesbeL St. Lpois, Me.: Alike Grabrlaa. East Helena. Mont.; Frank Hrella. Greet Falls, Montane: Math. Crib. Klein. Mwtans: Gregor Zobec. Gevranda, N. I.: Karl Sternlia. Little Falls. N. I.s Frank Masla. -;---- li H \ Farest City. lO: Mat. Ksmln. Farrsll. Pa.: Jerry Okorn. Pa.: Valentine PeterneL. Greensbnrt. r%s Frank Novak. Irwin. Pa.: J^Ike ParSek. Johnstown. Pp.: John IV.taiH- in Mike Srbel. Loicrm, Pa.: v Anton OeolnfK. Manor. Pa.: Frank DcalU. Moon Ran. Pa.: Frank Matek in Frank Podmll kek. PiUsbureb. Pn.: U JaJ obich. Z. Jakflbe, Met rich ln L lbf Ralph ton. Pa.: Martin KoroscbeCs. Rending, Pa.: J. Pezdlre. Steel ten. Pa.: Anton Hm. Turtle Creek, Pa.: Frank Scbtftw. We«t Newton, Pa.: Jo=ep^ J oves. White Valley. Pat Jnrij previa. Wlllofk, Pa.: J. PeternelL Black Diamood, Wndk. G. J. Porenta. Coketoti, W. Va.: Frank Korlan. ThiPisw. W. Va.: A. Korenrbaa. _ Mitwakoee, Wis : Adolf Mantel In Sbeboycan, Wis.: John S tam pfel In H. BretUe. West Allls. Wis.: Frank Skok. Rock Springs. Wye. 3 J Tiwla Tancher tn A. J Josip TretnflL Najglasnejši pravi Columbia gramofon* V za loci jih imamo 45#. Cena takega kakor g» vidite m sliki 32JS$. Cena na dra peresa $t*.ee Psjs glasee. da g» sli-Ute na miljo daleC. Bm fo»«iirf K» lahko neeete t stari kraj* Prave V«m Kranjske ColmcbU plnMe je dehtel pri naa. Cenik peiljense brezp>«^no. Naročite si edino le prerl glasni Ce-lumbia gramofon takoj, dskler zaloga ne poide. Peiljessn gm prvi ka dobimo VaAe naročilo. Ako nI reanlta, kar Vam pticK«, Vam vrnem« denar Kar kupite ed naa, ste sigurni, da Je pravo la ter se ne boste keaali za avaj IVAN PAJK U MAIN STREET CONEMAUGH. PA. ZASTAVE VICTOR NAVIHSEK, 331 Greeve St., CONEMAUGH, PA. » . i:.. . i:. .u. ■..... . " . . ' MiMIrfVi irr'.'ifi