nt. ftevnka.
V Uiraon. t obod. t decembra 1911
XUD. leto.
.Slovenski Narod* velja: v Ljubljani na dom dostavljen: \ upravništvu prejeman:
celo leto.......K 24-
poMeta......., ločeni leta    .......   6 —
na mesec.......2*—
celo leto.......K 22*—
pol leta  .......   » 11-—
četrt leta....... 5-50
na mesec...... 1*90
Dopisi naj se frankirajo.   Rokopisi sc ne vračajo. fJrednistro: Rnaflova ulica it, 5  v pritličju levo), telefon št 34.
Izfcnfa
nadeli* in p
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to ie administrativne stvari.
Po
številka velja 10 vinarjev.
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. »Narodna tiskarna" telefon št 85.
.Slovenski Narod" velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko:
celo leto pol leta . Četrt leta na mesec
K 35— • 13'— . 6-50 . 2*30
za Nemčijo: celo leto.......K 28*-
za Ameriko in vse droge dežele: celo leto......K 30*-
Vprašanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. UpravniSfvo* Knaflova ulica št. 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon št.85
Konec m bilanca uladno-Klerihalnega komisaril&ta
»Die sc h one n Tage von Aran-jnez sind nun vorbei«. Tako bi lahko sedaj vzkliknili klerikalci in ž njimi deželni predsednik baron Scbwarz. Bliža se konec ruedvladja na ljubljanskem magistratu, konec onih lepih dni, ki so jih s toliko slastjo uživali gospod baron Sohwarz iu njegovi zvesti zavezniki klerikalci, koliko bi dali, da bi ti krasni časi trajali večno! Kaj so vse storili, da bi te lepe dneve podaljšali vsaj za par tre-notkov, ko jih že niso mogli ohraniti za vedno!
Odločitev upravnega sodišča o klerikalni pritožbi proti veljavnosti občinskih volitev je izrekla smrtno obsodbo vladnemu komisarijatu na magistratu.
Smrtna obsodba bi se imela pravzaprav takoj izvršiti, toda baron Schwarz se nikakor ne more ločiti od svojega ljubljenca, zato mu hoče podaljšati življenje vsaj za par dni.
Zato se je postavil na stališče, da je deželna vlada primorana sovi občinski svet sklicati šele, ko se ji dostavi pismena razsodba upravnega sodišča.
Seveda ni to stališče stvarno, saj je bila deželna vlada oficijalno zastopana pri razglasitvi razsodbe, toda fio gospoda Schvrarza čisto nič ne moti, on čaka na pismeno razsodil, da s tem svojim doianjem znovn posvedoči svojo na^aiivost in zlob-nost, ki jo kaže vselej, kadar se p-re 7a interese ljubi "ans^eca mesta in 1 jnblianskega prebivalstva.
Sohwarz pač spada med "~ale ljudi z omejenim duševnim ohz^r-jem, zato nas ta njegova zlobnost in nagajivost, ki izvira iz osvotoželj-nosti, ker se ljubljansko prebivaM^ drzne imeti svoje nazore o politiki in tudi o duševnih potencah gotove gospode, pušča docela hladne.
Par dni preje ali kasneje, to je postranska stvar, glavno je. da je končno padla kocka, ki je odlučila konec komisarjevega gospodstva na magistratu.
Po najzanesljivejših poročilih z Dunaia se razsodba upira v nega s^rl:-šea vroči deželni vladi tekom prihodnjega tedna.
S tem postanejo ljubljanske občinske volitve tudi formalno pravo-
močne in vlada je primorana, da skliče v zakonitem roku občinski svet, da mu da možnost, da se konstituira in izbere iz svoje srede novega župana.
Tekom meseca decembra se ima torej zopet uveljaviti občinska samouprava ljubljanskega mesta, ki je bila sistirana polnih 15 mesecev.
Po čigavi krivdi? Kdor je pazno zasledoval dogodke zadnjih let, ta ve, da so bili klerikalci tisti, ki so povzročili, da je bilo ljubljansko mesto dolgih 15 mesecev oropano svojo samouprave.
Klerikalci so hoteli za vsako ceno dobiti v oblast tudi Ljubljano in ker s poštenimi sredstvi tega niso mogli doseči, so jeli na vseh koncih in krajih spletkariti in intrigirati, dokler niso izzvali županske krize, katero so na to spretno izrabili v svoje strankarski svrhe s tem, da so LJubljani oktroirali nov občinski volilni red. zasledujoč zgolj ta namen, da spravijo v ljubljanski mestni hiži na konja klerikalno gospodo.
Vladni komisar na magistratu je torej dvomliivn zasluga klerikalne stranke. In ker je klerikalna stranka ves čas z vsem svojem vplivom in svojo močjo podni rala vlad-neara komisarja, ker so bili klerikalni prisedniki ves čas najkrepkejša opora tega komisarja, je jasno, da so klerikrlci v prvi vrsti odgovorni za občinsko gospodarstvo v dobi komi-sariWa na magistratu.
Sedaj ko bije ž° zadnia ura komisarijatu, je pač uaw<if«o, a^o se vr»ra«amo, knk«no je bilo občinsko gospodarstvo v t«*m časr.
Ne da bi se spuščali v podrobna kritike, moramo konsIHii ati. da ni sl«ka ob?^nskega gospodarstva ni malo usodna.
Eno pa je zlasti, ki n*s mora naravnost osuoniti to jf. da so se dohodki mestne občine v letu 1011., ko so bili gosnodarii na m.n<*-is4r«Hu vladni komi*"'' ?u klerikalni nrisod-niki, zmaniŠali za okroglo — lOO.ono kron.
Ne bomo navajali nobenih podrobnosti, ne bomo razpravljali o vzrokih tega katastrofalnega dejstva, np-»oiuiomo se za danes zspnlj na suho konstatiranje te za bodočo ob-einsko upravo in za davkoplr^pvalce fatalne nVolnosH.
100.000 kron dohodkov manj, kskor nrejlarja leta? To daje misliti.
Kdo pa fe kriv. cla je nastal tak-čpn nTr^^Afin izphr^olr yt) dobofTVfli
Ce hočemo biti objektivni, moramo priznati, da zadene v tem ozi-ru krivda manj vladnega komisarja, kakor pa klerikalce.
Jasno je namreč, da bi mogel edino obfinski svet, če bi se konstituiral takoj po volitvah najti sredstva in pota, s katerimi bi se dalo preprečiti grozeči odpadek na dohodkih.
To pravočasno konstituiranje občinskega sveta pa so zabranili klerikalci z znano svojo frivolno pritožbo, za to pada tudi nanje vsa odgovornost glede te«-a palma* ja. D«a bo pod takimi pogoji razi iT'a med občinskimi dohodki in stroški ogromna, nam pač ni treba še posobe naglašati: Tu omenimo med stroške samo eno postavk-) — okroglo 25.000 kron za letošnje volitve!... Ne rečemo nič več. samo to pribije-mo, da je katastrofa, ki grozi mestnemu gospodarstvu, sad in posledica brezvestne protiljuhJjanske klerikalne politike!
Na svoji koži bo te posledice klerikalne polit'ke čutilo ljubljansko prebivalstvo šole v prihodnje in takrat se mu bodo, o tem smo trdno prepričani, tudi odnrle oči. da bo videlo klerikalne svoje »prijatelje« v — pravi luči.
Držanu! ibor.
Plenarna seja. — Odsek za državne uslužbence. — Klerikalna opozicija v proračunskem odseku.
Dunaj, 1. decembra.
Zbornica je imela danes kratko in slabo obiskano sejo. Odpravila je prvo branie dveb vladnih predlog: o reformi ? 74. obrtnega reda, ki modem izu je že prav zastarele določbe prlode dolavskepra varstva v obrtnih podjetjih, ter v delitvi katastralnih parcel ter zenostnvljenjn vknvžbe manjvrednih zemljišč. Prva predloga je bila odkazana socijalno - političnemu, druga jnstičnemu odseku.
Pozornost poslancev je veljala da nos docrodkom v odseku za državne na^tavijence ter v proračunskem odseku. Živahno se je v parlamentu tudi konverziralo o senzaeijonalnem odstopu šefa generalnvora štaba Pon-rad - Hot/endorfa. Splošno prevladuje mnenje, da je bila ta zmaga Aehrentbalova (zunanji minister je prisilil Conrada, posebnega zaupnika prostolonnslednikovega,   k odstopu.
ker se je bal, da poostri njega italo-fobska politika razmerje.med Italijo in Avstrijo še bolj) — Pvrrhova zmaga — tudi Aehrenthalu so dnevi šteti, kdor se nahaja v nasprotju i najmerodajnejšo vojaško osebo, temu ni obstaka. Za Schonaichom Aehrenthal.
Z interesantnim sklepom je danes omogočil odsek za državne na-stavljence razpravo o novi uradniški predlogi. Po poslovniku je treba, da se o predlogi, predno se izroči odseku, razpravlja v plenu (prvo branje) ali pa da zbornica sklene prvo branje opustiti. Glede službene pragmatike se ni zgodilo niti eno niti drugo, in ker slovenski klerikalci še vedno vztrajajo pri svojim uradnikom sovražnem stališču, bi morala priti službena pragmatika na dnevni red zbornice, moralo bi se vršiti prvo branje — kratko stvar bi se bila zavlekla in dragoceni čas bi bil potekal. Ods^k za državne nastavljenee pa se baš bavi z nekaterimi predi floram i o službenih zadevah drž. uslužbencev, ki so mu bile že odkazane. Nova pragmatika vsebuje isto snov in se tiče istega predmeta, o katerem more torej v odseku vsak poslanec staviti spr^minjevalne in dodatne predlege. Te možnosti (§ 19. posl.) se je odsak tudi ooslnžil in v sporazumu z odstalimi člani je prevzel po6l. Hofmann vladno predlogo kot svoj predlog, kar ie bilo tudi odobreno. Da se omogoči čim hitrejša razprava, se je n*r»aije sklenilo opustiti izvolitev običajnega subk^miteja ter tudi generalno debato. Pričela je torej takoi meritorna razprava o po-BnaVCSTRib paragrafih. Do tukaj je nagi ost odseka vse pohvale vredna — toda čim se jc pričelo posvetovanje o prvem paragrafu, se je zopet pojavila ona gostobesednost in one drmesrng-ične tendence, ki ogrožajo končno predlo«ro pa^o. Skoraj dve uri se je dopoldan debatiralo o prvem paragrafu, ki vsebuje splošno načelo za vzpreiom uradnikov v državno službo, debatiralo pravzaprav to o eni besedi, namreč o načelu, da sme biti sprejet v drž. službo le človek po«tenr»<ra (ehrenhaft) predživ-lipuja. rCo bi imel rosameznik zakonito pravico do državne službe, za kntero bi mogel event. nasloniti tož-benim notom, notem bi se dalo o tem govoriti in debatirati, da je izraz »ehrenhaft« presplošvm in da prepuna naireojo samovoljnost pri na-ctnvl in-pin uradnikov. Toda dokler je
sprejem kompetenta v uradno službo prepuščen preudarku odločujočih činiteljev proti kateremu ni pritožbe ne poti, tako dolgo je vsako debatiranje bas o tej točki zlasti v času, ko gre za to, da se predloga reši čim« preje, odveč in tudi danes sprejeti dostavek posl. Šmerala »da za sprejem ne smejo biti merodajni niti narodni, niti konfesijonalni ali politični oziri« je načelo, ki ga je sicer popolnoma odobravati, vedno le — prijeten okrasek. Ce bo danes pričeta debata napredovala v tem tempu — predloga ima 132 paragrafov! — potem ni dozreti konca. Uradništv«* bi se moralo proti tej »praksi« skoraj energično zavarovati. — Jutri bo menda razdeljena v tisku tudi službena pragmatika za sodnike, katero je justični minister danee parlamentu predložil; v prihodnjih dneh. je pričakovati tudi pragmatike za srednješolske profesorja. Odsek js&> državne uslužbence bo zasedal sedai vsaki dan (morda tudi v nedeljo) tei* se izraža upanje, da se bo posrečilo predlogo rešiti do torka, srede, seveda, če se bodo poslanci mogli omejiti na najpotrebnejša.
Posebno zanimivi so dogodki ▼ budgetnem odseku, kjer je debata nepričakovano narasla, — Vladi grozita dve neprijetnosti: na eni strani se stranke ne morejo odločiti, da bi ji dovolile vse zahtevane kredite, na drugi strani pa se za šestmesečni provizorij, ki bi dal vladi notri d« julija proste roke ne kaže posebno navdušenje. Dr. Šusteršič zastopa x vehemenco svoj ceterum censeo, le Fitirimesečni provizorij; zanimivo pa je, da baš on to proglaša. Uganka ni tako težka: namen je vzbuditi vtisk velikih opozicijonalcev, za katere hočejo klerikalci sedaj veljati. In ker se proti budgetnem provizoriju glasovati ne upajo, ker hočejo torej vladni proračun dovoliti, obenem pa ostati v pozi strogih bojevnikov proti Stiirgkhu, zato so si izbrali ceno orožje štirimesečnega provizorije. Nad vse poučno jih je opazovati v tej pozi in v govorih s katerimi mar. kirajo opozicijonalce. Vsak drug predmet; jim je ljubši, kakor pa po-nemčevalni sistem vlade, ki vendar tvori eno naših najvažnejših grava-mina. Pred par dnevi je dr. Korošee prvi izustil to našim klerikalcem oei-vidno sveto ime, dr. Šusteršič se ga Še ni dotaknil, da pa vendar tudi nekaj o justičnih razmerah pove, se je bavil danes z afero   tolmača drja.
LISTEK.
Pismo 3 bolltto.
(Od našega prav posebnega poročevalca Zmagoslava Kebra).
n.
Tripolis, 8. novembra.
Velecenjeni gospod urednik!
Kamele morja režejo slanega Posejdona semintja ter bljujejo dragocene bombe in granate v sipo za mestnim ozidjem. Tam obleže toliko časa, da se ohlade; razpočiti se jim sploh ne ljubi; morda &o jih v arze-nalu z žaganjem natlačili, ker je dandanes vse tako drago. Na večer jih pobirajo v koše arabske ženske, ki prihajajo tja za bombami pabrkva-vat. Nabrano izstrelbo potem prodajajo za tintnike, obteževalce papirja in oodobno. To je najnovejša tujska industrija, ki redi iz mesta pregnane nižje sloje. Za vsakim vogalom Qahare sedi par takih babnic; — »gospod, al' knpja ena granaten?« — »gospod, dva lepa šrapnelčka za ta male!« — tako bi se razlegalo od TTraTa do Triglava, če bi te gore bile tam. Pa jih ni; vsled česar pa vedno ni rečeno, da ne bi se takore-koč in z ozirom n* to vendar ne raz-
legalo, kakor že preje omenjeno in v to ime ne morem si kaj, da r»e bi kljubu temu ostnl pri tem, da komentarja ni t roba. Vsekakor! Ali pa tudi ne. kar je eno in isto.
Vsaki dan napredujejo Lahi za par sto stopinj naprej, Arabci in Turki pa ne za manj, kar je za taktiko obeh strank prav značilno in razlaga vse! Nikakor ne! Na laski strani se posebno odlikuje general Napoleone Scasa. Njegova maksimi je: »Ne hodimo ven iz mesta, dokler ob n jogo vi h ozidjih ne izkrvavi cela Sahara!« Lahi so prinesli sobo j velike sodove rdeče oljnate barve in ogromne čopiče, da bodo koncem slavne zmage takoj potegnili okrog nove kolonije običajno mejo, kakršno je gotovo že vsakdo opazil na zemljevidih. Čuje se pa, da bosta Avstrija in Nemčija zahtevali drugo barvo, radi česar utegne še nastati nov evropski konflikt (conflitto), ker za rdečo barvo tiči neka v zadnjem času dostikrat imenovana velesila. Več vam danes ne smem povedati.
Kaj vam hočem o bojih poročati t Ti so tam nekaj vsakdanjega in si jih vsak lahko sam predstavlja. Ravnotako ropota in poka, kakor na Rešnjega Telesa dan, samo da se ostro strelja, vsled Česar ljudje ko-likortoliko vstreljeni na tla padajo. Sploh provzroča to mnogo nereda in sitnosti.
Pred  par  dnevi aem ee napotil
proti mestu, z belo ruto nalik zastavi vrhu solnčnika. Ko je vseeno laška predstraža name pomerila, sem na vse grlo za VI i cal: »Zan'k!« Tn tako je tudi bilo. Majhen vojak s preveliko uniformo (un granatiere italia-no) me ustavi s pozdravom: »O kam, falot, gre tvoja pot?« To je iz prve kitice d' Annunziove brigautovsko himne (inno dei brigantn. Ker sem videl, da je vojak izobražen mož. sem mu podaril znano knjigo »Quelle si-crnore« in mu povedal, da nameravam v Tripolisu odpreti kinematograf in sem mu obenem ohlmhJl, da bo i pat nuj notri hodil, kar bo tudi res, ker tega kinematografa srdoh ne bo. K°r snada V^nemetooraf m«d laške narodne obic**je, kakor salama, mandolina, gorgonzola. G^ribal-di, polenta, Trovatore itd., se je mož zelo razveselil in me je d^li«. oz. nazaj proti mestu priporočil. Tako sem brez komedij prišel v žr°lo savojske zvezde, ki vzhaja nad črnim delom sveta. Ouod erat demonefrandum. ali da govorimo z G^ethej°m: »Viel Tjarm um Nichte.« Da, gospod urednik!
Pri mestnih vratih so me do golega slekli in preiskali. Pustili so mi vse, sarmo nekaj razglednic z nudi tetami, ki mi jih je neki poba tam za Vatikanom vsilil, mi je lajtnant (il tenente) konfiaciral, čei da je posest fotografij na bojnem polju prepovedana.  Njegov sloga pa mi je vzel
srajco, to pa le iz prijaznosti, ker je med zidovi tako vroče, da bi je ne mogel nositi. Ginjen sem bil nad toliko vljudnostjo (gentilezza). Mož iz ljudstva (popolano), ki je vse to videl, mi je nato še bratovščino ponudil. To mi je zelo laskalo. Začel se je slačiti in ko je videl moje začudenje, mi je povedal, da je bratovščino piti »barbarismo«, katerega so zmožni le »tedesehi«, ki so pijanci; v njegovem kraju pa — bil je iz Abruzzov — si pobratima 1© obleko zamenjata. To sem storil tem rajše, ker je bila njegova obleka že vsa zamazana in raztrgana, tako da je pobratim imel vprav otročie veselje nad mojo angleško športno obleko. Kake lepe običaje ima še ta nepokvarjeni narod! Nato sem šel v mesto. Strašno me je žgečkalo in grizlo po vsem životu. Pobratim mi je povedal, da je to posledica tripolitanske vročine in mi je z roko pomigal presrčen »addio«.
Na glavnem trgu so pravkar izplačevali nekemu polku mezdo. Vsaik mož je dobil po tri bakrene novce, enega brazilijanskega, enega grškega in enega od pokojne papeževe države, ali pa narobe. Ker letos ni bilo skoro nič tujcev na Laškem, so morali ves tisti zmedeni denar porabiti pri razširjanju kulture v Afriki.
Drugi dan — prenočeval sem na neki palmi — se  je  vnela v parku
okrog mojega zelenega hotela strahovita bitka, ki me jo prebudila, Turki že znotraj ozidja! Pa Lahi so se bili kakor Markovi levi, da je bilo boja, ne boja, mesarskega klanja, kmalu konec in so ležali v 10 minutah vsi nasprotniki mrtvi na tleh. Samo dva sta ostala živa in ta dva so Lahi v težkih verigah in s pozo* kakršno je zmožen le naslednik pro-tokolirane tvrdke Romulus & Rena us, odgnali v ječo (il prigione). Nato je nekdo zaklical »grazie« in glej, mrliči so se zopet vzdignili in si otepali prazno obleko! Kaj je bilo to? To je bila bitka za kinematograf. Sploh imajo že celo vojsko kar naprej kinematografirano; zato so vojni stroški ogromni. Z vsakim zma-gonosnim telegramom odide po ea film v domovino, da se doma na lastne oči prepričajo o teku vojske* Zdaj so dobili že kakih sedem bitk, kar gotovo ni malo in mora vsakega Turka, ki jih vidi, popolnoma obnra-viti. Seveda bodo te bitke prišle še v resnici na vrsto, samo glede na datum se generalni štab še ni mogel zediniti. Zato jih še ni bik>.
V kavarni sem načel vojaka, ki se mi je zdel nekako pomeekan in obrabljen. Povedali so mi, da je to tisti eni mož, ki glasom laskih poročil v vsaki bitki pade. Revež je od samega umiranja že ves bebast in prihodnji teden ga zamenjajo z novim.
Krune«, v Nje^rušovem procesu.....
Zanimivo je tudi, da je dr. Šusteršič danes v prov. odseku, zahteval, da se čim preje odprejo meje za črnogorsko živino. Klerikalni voditelj kaze očitno sočutje za bedni položaj konzumu-r>očega ljudstva — zlasti če to živi ▼ hoki Kotorski...
Prihodnja plenarna seja zbornice bo šele v sredo, do takrat hoče odpraviti prav. odsek tadi provizorij, ki bi potem prišel takoj v plenumu v razpravo. Volitve v delegacije naj bi se po načrtu predsedništva vršila 14. t, m,
K eisnerlimn.
(Iz pravniških krogov.)
V smislu drugega stavka člena XTX. državnega osnovnega zakona o splošnih državljanskih pravicah ima država pripoznati ravnopravnost vseh v deželi navadnih jezikov v šo-IL uradu in javnem življenju. Vendar pa si pravniki glede veljave tega predpisa nikakor niso povsem na jasnem ter zastopajo prav različna mnenja, ki si deloma zelo nasprotujejo.
Eni trde, da ta določba nikakor ae ustvarja kakih subjektivnih pravic bodisi posameznih državljanov, bodisi narodov, temveč, da ta stavek le pomenja, da bi se v bodoče naj izdali samo taki zakoni, ki bi v~posteva-2i ravnopravnost v deželi navadnih jezikov v šoli, v nra-iTTi in v javnem življenju, ter. da se naj državna uprava v svojem delovanju ravna po principu, ki je v tem sta viku izražen. So celo taki pravniki, ki zanikujcjo sploh vsako veljavo tega člena državnih osnovnih zakonov, čemur se pa ne smemo čuditi, ker premnogi teoretiki spinti-r^irajo ter gradijo sebi v zabavo in drugim v kvar najčudovitejše sisteme, ki jim manjka vsak stik s socijalnim! pojavi narodnega življenja ?n ki so izrodek vže bolestne analize in sinteze. Ti teoretiki se seve ne smejo resno vpoštevati, pač pa se ne da mnenje, da je treba izvršilnih zakonov z ozirom na poročilo ustavnega odseka poslanske zbornice, kar meni nič tebi nic zavreči.
"Drugi pravniki zopet trdo. da nositelj te zajamčene pravice do ravnopravnosti jezikov ne more nihče drugi biti. kakor posamezni pripadnik tega ali onega naroda, a seveda mu ta pravica la potem pristo-ja, asko je njegov jezik v dctičnem ^raju v navadi. Za to razlago govori zakonov naslov, namreč dejstvo, da je to zakon o splošnih državljanskih pravicah. S tem je tedaj povedano, da je državljan nositelj te jezikovne »pravice.
Kljub različnim mnenjem je na vendar gotovo, da v vseh tistih slučajih, v katerih ni nobenega zakona, ki bi principu ravnopravnosti jezika v šoli, uradu in javnem življenju nasprotoval, mora uprava svoje delovanje tako urediti, da isto ne na->protuje gorenjernu principu. To velja tudi potem, če bi posameznik res ne imel nobenih pravic do ravnopravnosti, temveč bi bila ista edino-Te v javnem interesu. A kot slednje jo je gotovo smatrati, ker princip /lena XIX. to izrecno zahteva.
Kakor obče znano, na Kranjskem, Koroškem, Štajerskem, Goriškem in v Trstu ni nobenih takih zakonitih določb, ki bi bodisi nemščini,   bodisi   italijanščini   dali kako
prednost pred slovenščino. Prednost,
ki jo italijanščina in sosebno nemščina v naših pokrajinah vživata, se opira le na star običaj; a običaji niso nikaki zakoni ter morajo zginiti,
kakor hitro nasprotujejo v državnih osnovnih zakonih izraženim principom. Da politična, šolska, finančna, j ustična uprava itd. principa ravnopravnosti slovenščine ni upoštevala, si je razlagati iz dejstva, da so bili merodajni faktorji povsem strogo nemškega ali italijanskega mišljenja in deloma celo s Krajni nemški fanatiki in italijanski šovinisti; ter da slovenstvo do tedaj še ni dospelo na dovolj visoko kulturno st* išče in se še ni gospodarsko dovolj okrepilo in osvobodilo tujerodnih spon. A sedaj mislim, je ča* prišel, da se o tresem o tudi onega jerobst va, ki nam zabranjuje uvedbo popolne ravnopravnosti našega jezika v šoli, uradu in javnem življenju.
V naslednjem hočem le govoriti o ravnopravnosti slovenščine v državnih uradih: Pri uradnem jezik'j ločimo navadno notranji in zunanji jezik. Notranji jezik je oni, ki ss rabi v notranjem občevanju državnih uradov med seboj, tedaj pri dopisovanju, bodisi med višjimi in nižjimi uradi. bodisi med prirejenimi oblasti L Nadalje prištejemo semkaj takozvani notranji uradni jezik v ožjem pomenu, ki se rabi v manipulaciji, v uradnih pripombah, izjavah, pri referiranju in pri kolegijalnih posvetovanjih itd.
Zunanji uradni jezik je tisti, ki :nc ga urad poslužuje v občevanju s >trankami, oziroma, ki ga slednje rabijo v občevanju z uradom.
Povsem napačno bi bilo, da fci se vže zadovoljili s slovenskim Sls nanj ini uradnim jezikom pri naših državnih uradih. Gotovo je, da ima stranka v prvi vrsti interes, da se sme na slovenskem teritoriju pred državnimi uradi posluževati slovenskega jezika, ter da ž njo državni uradi občujejo v slovenščini. To obenem zahteva tudi javna korist, ker je le pod tem poeojem mogoča dobra nnrava in pravično sodstvo. A to nam nikakor ne more zadostovati^ Stranke imajo pravico do vpogleda v uradne spise in smejo tedaj tudi zahtevati, da so spisi notranje ara h radovanja v istem jeziku spisani, v katerem se je pri zunanjem uradova-nju razpravljalo in pisalo. A ve le to, v javnem splošnem interesu je, da so uradne opombe, mnenja itd. v jeziku stranke spisane in ca se je v tem jeziku obravnavalo iu*ii v notranjem uradovanju. kajt* Is potem imamo popolno gaiaucijo, da se vsa, rešitev pripravljajoča dejanju uradnih organov povsem ujemajo z rešitvijo samo. Prevod bi bil nekaj netočnega in bi no morrel dati ?:orebne garancije.
Po teh prineioih si morajo tedaj državne oblasti urediti svoje uredovanje,dokler ni tozadevnih izvršilnih zakonov, in tem principom bi morali ustreči kaki zakoni, ki Vi SS morda v bodočnosti izdali.
Le tam. kjer to zahteva v resniei državna korist in ne \f komoditeta ali šovinizem tnjerodnih ..radnikov, tam bi smela državna oblast zahtevati vporabo kakega drugega jezika v notranjem uradovanjii, n. pr. nemščine, a takih slučajev je pač le malo. Izjeme te vrste so n. pr. dopisovanje z uradi izven slovenskega teritorija ter slučaji potrebe posebno troškovne kontrole.
Popoldne sem bil povabljen h generalisimu Canevi na five o' elock polento. Kako sem mu nastavljal svoj intervijak in kaj mi je povedal, prihodnjič. Za danes povem le, da me je vprašal, če sem kaj slišal, da imajo Turki baje laski bojni načrt v rokah. Rekel sem mu, da to zagotovo vem, ker sem ga sam videl, in sem mu ga opisal. Zasmejal se je in rekel: »Saj to je oni iz leta šestin-šestdesetega; danes imamo boljšega« in je s prstom pokazal na neko tiskovino poleg telefona na pisalni mizi. Bile SO egiptovske sanjsko bukvice.
Prijetno sva kramljala in kadila izvrstne cigarete iz zapuščine turškega veletržca, ki je predtadan brez dedičev nanagloma umrl na cesti. Bodlo ga je v črevih; zaletel se je bil iz nerodnosti v bajonete neke patrulje. Kar pozvoni telefon. Caneva elastično priskoči in posluša. »Oprostite me, sedaj moram k sprejemu, prišel je nov transport iz Italije; vi si ga boste gotovo sami radi ogledali,«: je rekel. Krepko mi je podal svojo elegantno desnico in razšla sva se.
Transportna ladja »La Rufia-na« je pravkar spustila sidra, nabrežje pred njo je bilo zaprto po vojaškem kordonu, na praznem prostoru pa je stal štab. Ko so z ladje spustili most na breg, je vojaška godba zasvirala marcia reale (izgovori marcia reale). Toda z ladje se začuje adaj Rakoczvmarš in ciganska godba jo mahne doli po mostu. Za njo pa v štiristotih mule, toda ne take, ki
se vpregajo, temveč take s svilenimi nogavicami in froufrou. Tako je Italija poslala svojim ljubim ljubezen v daljno tujino. Nobeno oko ni ostalo suho, med vojaštvom je zavladala splošna vlažnost in duh pa-eulija se je mešal med klice, ki so bili umi in nebesni. Vojaštvo je kar zapustilo kordon in vse je hitelo objemat ljubeznivo amazonsko armado. Toda star prof oz je zaklical: »Roke proč!« in nato so se vredile kompanije grenadirk in so defilirale, pojoče »Mlade vojake«. Na rokavih so imele vojaške distinkcije, od prostaka do generala, kakršna je pač bila njih ordre de bataille. Generalske so bile večinoma Parižanke, one za prostake so se mi pa zdele kakor stara vojaška preskrbovaliača iz Jože finske dobe. Na koncu je prišla še nedisciplinirana tolpa brezzobih starih bab. »Kaj pa s temi« vprašam. »K tem bodo pa zapirali vojake, ki se pred sovražnikom slabo vedejo,« je bil odgovor. Reveži! Med došlimi je bila tudi kompanija madžarskih prostovoljk; imele so zastavo s Kosuto-vo podobo.
Drugo jutro je »Agenzia Štefani« brzojavila v Rim: »Danes ponoči je napravila cela posadka energi, čen naskok in je dosegla popolno zmago. Vojaštvo je sedaj utrujeno, toda duh v armadi je najboljši in vojaštvo je polno samozavesti.« Turki so pa telegrafirali, da je to laž in da je bilo tisto noe vse mirno. Tako imajo včasih oboje vesti prav. A ri-viderci!
Vač Keber-Kebr.
Sedanja jezikovna praksa pri državnih uradih na Slovenskem pa
je ne vzdržljiva, ker žali nas narodni čut brez vsake potrebe in ker ne vpo-števa sedanjih razmer.
Otčinjke volitve v Mtto.
Boj za gospodarstvo  Tržiča je dobo je van in zmagala  je pravica. Stoletja je ječal slovenski živelj trži-ški pod kruto pestjo priseljenih tujcev brez ugovora, brez upora, saj je itak vedel, da bi bilo vse ječanje zastonj. S   terorizmom   in sleparsko umetnostjo so se »delali« v Tržiču Nemci, in na prav isti način so se tudi vodile volitve. Kaj čuda, da je bil Tržič razkričan kot najhujše nem-škutarsko gnezdo! Na eni strani narodna nezavednost in mlačnost, na drugi strani pa najbrezobzirnejši terorizem — z vso upravičenostjo si je zapisal leta 1899 ljubljanski »Sokol« v svoje letno poročilo »to leto je stopil naš »Sokol« prvikrat na vroča Jia tržiška.« Ali čuden slučaj, ravno isto leto pa se je pojavila tudi prvikrat opozicija pri občinskih volitvah proti gospodujoči kliki.    Pojavila se je prvikrat in — zmagala. Ne moremo ravno trditi, da je   zagovarjala ta opozicija narodne zahteve slovenske, ker so ji bili voditelji ljudje,   ki so stali v poznejših letih v pr>4h vrstah naših najljntejših nasprotnikov, ali značilna pa je ta opozicija radi tega še bo\j\ ker dokazuje, kako krivično je   vladala žlahta   Mallvjev. Tudi ljudstvo je bilo takrat že zavednejše in odločnejše in postavilo se je z malimi izjemami   na stran opozicije. Zmagala je opozicija — žal samo za kratek čas. Volitve so bile razveljavljene in pri novo se vršečih volitvah so zmagali škafi vina, bržole, gulaš in — nečuven terorizem, ki bi se dal primerjati samo še letošnjemu. Vendar pa je ostal v   posetsi opozicije tretji razred, ki je takoj pri prihodnjih volitvah predel   popolnoma v slovenske roke in ostal slovenski do konca. Pri vsakih volitvah pa so Slovenci poskušali iztrgati Nemcem rudi druga dva razreda, seveda vedno zastonj.   Neodločnost, nezavednost, včasih pa tudi izdajstvo v slovenskih vrstah   so bili   najboljši zavezniki nemški. Vseeno pa se je parkrat pošteno zamajal županski stolček, in da si obranijo za večne čase večino, imenovala je nemška večina kar dvajset častnih občanov, ki so volili po starem volilnem redu v prvem razredu. Da niso imeli ti ljudje za Tržič niti najmanjših zaslrg. se samo posobi razume. Kaj naj bi pa tudi mogli dobrega storiti ljudje, kakor famozni Peerz. domišljavi  psevdoinženir Ši-men Rieger. poštni ofienal Schiffrer in drugi. Ali za »štimvieh«   so bili dobri, in prvi razred je bil Nemcem zasiguran za vedno. Prišel pa je pravičnejši občinski red in nezaslužni častni občani so frčali iz občine. Hudo so se vstrašili naši Nemci, ko so videli, kako pada stavba, ki so jo postavili z rafinirano zlobnostjo. Napeli so vse strune, imena naših lastnih občanov so se   imenovala celo prod upravnim sodiščem v cesarskem Dunaju, a pomagalo jim vse ni nič. Kakor oni sami niso poslušali prej nikdar upravičenih prošnja slovenskih, tako so naleteli sedaj povsod na gluha nšosa S svojimi neupravičenimi prošnjami. Morali   so   se glede častnih občanov udati v svojo usodo, ali  gospodarstvo  izpustiti  iz  rok jo vseeno težko, in potem ta blamaža pred  vsom  »kulturfolkom«.    Ne, to ne sme biti, pa če se zruši Tržič. Zatekli so se k drugim sredstvom, ki so jim tudi dobro znana, in s katerimi so dosegli še vedno doslej najlepše uspehe. Pomagati bi morala slepar-stvo in terorizem. V prvi razred niso vpisali nič več ko 14 volilcev, ki ali sploh nimajo volilne pravice, ali pa volijo v drugih dveh razredih. Samo en vzgled. Nekemu jako »navdušenemu« »Nemcu«, ki je pa v svoji mladosti prav pridno otepal polento, je predpisanega davka 4 K 45 v. Ali po neljubi pomoti je zapisalo pero 44 K 45 v —in mož je bil zrel za prvi razred. Istotako so vpisali v prvi razred vse stare tete in strice starega Gass-nerja, ki uživajo že davno večni mir kot takozvane  komanditiste predilnice; Bonceljnov oča so že lepo vrsto let sam svoj gospodar svojih tovarn, vendar pa bi morali imeti pravico voliti tudi za rajnega Dembergerja itd. Zvijali so se na vse načine, pa tudi naše je mnogoletna praksa izučila in bili so previdni. Potom reklamacij je romalo celih štirinajst volilcev iz prvega   razreda deloma nazaj v grob, deloma v drugi ali pa še kar v tretji razred. Tako jih je zapustil tudi ta zaveznik   in preostal jim je samo še terorizem, na katerega so stavili svoje najlepše nade, in če jih je prevaril tudi ta — njihova krivda ni, saj so vporabili vse samo, da bi   jim ostal   zvest. Predilnica, Mallv, Goeken, Schallgruber to so imena, ki ostanejo v volilnih kronikah škandalozno omadeževana. Pretilo se je z odpustitvijo iz službe, z odpovedjo stanovanj, da, bivši župan
se je povspel celo tako visoko, da je pretil neki vdovi - poeestnici s črta* njem podpore iz občinske blagajne« Poročali smo že, da je ovaden radi omejevanja volilne svobode Schallgruber privandrani   nečak privan-dranega Angleža Mollineja, ker je odpovedal stanovanje vdovi, ki je dala pooblastilo svojemu sinu Slovencu. Slede se tri ovadbe.   Ta bi bila lepa, da bi bilo tej propali družbi dovoljeno vse, kar bije v obraz ne samo zakonu, nego tj& celo najmanjšemu čutu   pravičnosti.    Pozivljemo vse one, ki jim je znan kak slučaj izsiljevanja, da javijo to kateremu od slovenskih agitatorjev, ki bo že poskrbel, da pride vse na pristojno mesto. No, kakor smo že omenili, pomagal jim tudi terorizem ni.   Slo\enci so bili že pošteno pri delu, ko so Nemci še vedno iskali povoda in vzroka, da bi napravili med   združen im a slovenskima strankama' razdor. Šele v sredo, ko so videli, da ne opravijo ničesar, so pričeli z intenzivno delavnostjo — s terorizmom. V četrtek pa je odnehalo i to, bilo jih je vendar-le malo strah pred ovadbami, zlasti ker smo Slovenci pokazali   s slučajem Schallgruber takoj v   začetku, da smatramo vse za rasno. Iz volilskih krogov pa so prihajale vedno vese-lejše vesti in v soboto sta bila prvi in drugi razred Slovencem zagotovljena. O tretjem pa se ni moglo reči nič gotovega, nekaj radi velikega števila volilcev, nekaj pa radi terorizma, s katerim so vplivali »tržiški indu-strijci« na svoje delavce. In napočil je 19.   november — dan   zmage. — Vkijub slabemu vremenu je bilo vendar po trgu jako živahno življenje. Že ob 8. uri so začeli postajati volilci v gručah čakajoč, da se prično volitve. Agitatorji so švigali sem in t je, tu prigovarjajoč, tam dražeč. Kar se obrnejo oči vseh po trgu — prišli so oče Boncelj in za njimi njihov nadebudni sinček; iz neke stranske ulice pa sta prignala na trg dva mojstra njihove delavce. Bil je žalosten prizor to, ko so korakali v delu osiveli možje pod nadzorstvom   na volišče prodajat svojo slovensko prepričanje — svojo rodno mater. Omeniti moramo, da je    Boncelj - Mallv pobral vsem svojim delavcem glasovnice in legitimacije, ki so se jim popisane izročile šele v nedeljo ob 8. uri, potem pa do volitve sploh niso smeli več izpod nadzorstva. To je naše vo-lilce pcdkurilo fee bolj, in ob 12. uri je bila naša zmaga gotova   v vseh treh razredih. Ponosno, samozavestno so stopali naši možje na volišče, potuhnjeno, z očmi vprtimi   v tla prodanci. Ob 1. uri se je volitev zaključila in odredila pavza do polu 3. ure. Vendar pa se ljudje niso razšli. Po vseh gostilnah je bilo veselo življenje, vse je težko in željno pričakovalo vesti o zmagi.   Ob polu   9. uri zvečer se je izvedel izid za tretji razred. Vedeli srao, da zmagamo tudi v tem razredu, vendar so nas pa izvanredno visoke Številke, ki so jih dosegli naši kandidat je nemalo presenetilo. Od vseh volilcev 575,   se je udeležilo volitve 528, t. j. 92?o, in so združili naši kandidatje nase 273 do 401 glas, nasprotniki pa 77 do 259. Pri namestnikih je diferenca manjša: naši 396—382, nasprotni   88 do 192. Šlo se je tu samo za štiri glasove pa bi imeli v odboru zopet polentar-ja. Zakrivil je pa to   na^ kandidat sam, ker se ni hotel podvreči disciplini; skrbeli pa bomo, da se to v bodoče ne prigodi več. ČJim se je delo za izid, zavladalo je po   celem Tržiču splošno veselje. Ljudje so si častitali, pelo se je, klicalo »na zdar« slovenskemu Tržiču, v Kamnjeku   pa so pokali t opici. Pač so poskušali Nemci izzvati prepire in pretepe, pa naši so bili preveč slavnostno razpoloženi, in ves načrt se jim   je izjalovil. Samo enemu Nemcu se je posrečilo, da je napravil malo rabuko. Kaznoval pa je dva nemška volilca, eden od njiju se je celo popoldne bahal, da bo kričal zvečer »hajl«, drugi pa je bil še celo nemški kandidat. Nam za take odpadnike ni žal in jim privoščimo iz srca, da dobe plačilo iz tistih rok, iz katerih ga zaslužijo. Še lepši nego v tretjem je bil   izid v drugem raazredu, v katerem so dobili od 162 oddanih glasov naši 96 do 146. nasprotni pa 56 do  59; namestniki naši 103 do 152 glasov, nasprotni 57 glasov. Bridko zadel nas je pa udarec v I. razredu, in ta udarec je bil tem hnjai, ker je bil zadan nepričakovano. Najgotovejša nam je bila zmaga v tem razredu in ravno ta razred je moral oddati en sedež najzagrizenejšemu sovražniku Slovenstva. Delavci, mali posestniki in obrtniki so poznali toliko disciplin^, da so volili oficijelno listo, volilci I. razreda pa ne. In vendar   bi človek pričakoval od boljših ljudi, ki se hočejo še celo   prištevati voditeljem slovenskega naroda, in ki šr celo mislijo malo na županski stolec, vsaj toliko zavednosti in odločnosti, da b; pokazali v takih slučajih vsnj svoje tolikrat poudarjano   narodno, srce. Ali naj hi moralo zahtevati vodstvo kontrolo? Kaj bi bilo, če bi volila n. in III. razred po istem vzgledu. Ali
pa jim strah pred vsemogočnim tiranom tržiskim že res tako v kosteh, da si ga ne upajo tega Mallvja, ki je zadal Tržiču že toliko krutih udarcev, ki je ves čas svojega paševanja mislil le na svoj žep in svojo korist, in molzel občino, ko svojo najboljšo kravo, izpustiti iz liste kandidatov niti pri tajnih volitvah t Poznamo vse spletke odkod in kako, in nver-j a vam o krivce, da je naše zaupanje precej pri koncu, in da bomo odslej pazili na vse nepoštene prste. Ali se je Nemcev kdo nsodil, da bi bil volil le enega kandidata izven liste 1 Če je tam pri njih disciplina, tudi mi ne potrebujemo korupcije. Gospod N. Ahačič pa sigurno ni zaslužil, da se ga je črtalo radi človeka, kakršen je Mallv. Še enkrat: jako slabo spričevalo za 1. razred. Razun te temne točke pa je bil izid i tukaj časten.Na-ši kandidatje so dobili po 40 do 64 glasov, nasprotni 21 do 31; namestniki naši 36 do 67, nasprotni 20 do 25. Gospod Niko Ahačič je ostal z 39 glasovi proti Mallv ju v manjšini, ki je dobil 40. Izvoljeni so bili: I. razred: Josip Potokar, Fran Ahačič, Karol Ruech, Riko Mallv, ing. Karol Pollak, Karol Mallv; namestr niki: Karol Dobrin, Josip Bahun, Jo6ip Resnian. II. razred: Ljudevit Grassmajer, Josip Klofatar, Karol Golmajer, Josip Salberger, Josip Pe-harz, Ivan Engelsberger; namestniki: Peter Grogorc, Lovro Pogačar, Fran Perko. III. razred; Matija Ma-rinček, Fran Deu, Juri Schweiger, Fran Vidic, Mihael Berger, Fran Dečman; namestniki: Leopold Ko-privnik, Josip Župec, Josip Kavčič.
— Boj je bil hud, a tržiski narod je pokazal, da umeva svojo dolžnost do rodne grude in to nam daje tolažbo i za bodočnost. Hvala vam, zavedni volilci, ki ste pripomogli do tako častnega dne za Tržič. Ne strašite se ni v bodoče ničesar in pred nikomur, bodočnost je naša — to vam jamči po vasi volji izvoljeni občinski odbor, čegar poglavitna skrb bo, da se izkaže vrednega vašega zaupanja.
Nekaj odgovora raznim listom. Učitelj Miklitsch se je zopet razko-raeil in poslal v »Deutsehe S tim men« parte tržiškib Nemcev. Ne zamerimo mu tega prav nič, samo toliko bi se bil pa pač že lahko izpametoval in prišel do prepričanja, da se lagati ne zna. Kolikor krat je še poslal kako laž v svet. vsako je še tako neokretno zaokrenil, da mu je tudi njegov najboljši prijatelj ni mogel verjeti. Tsto se mu je pripetilo tudi to pot. Po »tužni« vesti, da je nemška trdnjavica Tržič padla v slovenske roke, piše o zaslugah raznih nemških odborov za prospeh in korist občine, in vzklika končno ko kak penzijoni-ran »Schmierendirektor«: »Tržiško občinstvo se bo še britko kesalo, da je iztrgalo občinsko gospodarstvo iz rok tako dobrim gospodarjem, in je položilo v roke narodnim šovinistom.« O izbomem gospodarstvu nočemo niti izgubljati besedi, ker vsak Tržičan to gospodarstvo prav dobro pozna. Tudi žal nam ne bo prav nič, da smo vrgli te gospodarje med stare šaro, kjer edino je njihovo pravo mesto; žal nam je le, da jih nismo mogli že ure j in občina bi bila za par stotisoeakov manje zadolžena. O šovinizmu pa moramo pregovoriti besedo. Kdo pa je bil dozdaj Šovinist* Ali nismo imeli mi v občinskem odboru devet odbornikov, t. j. skoro polovico, koliko pa ste nam dali zastopnikov v starešinstvu? Seseda, če bi bil le eden slovenski svetovalec, ne bi bil Tržič več »reindeutsch«. To juho šovinistično ste si skuhali sami
— le posrebljite jo sami. Ali pa ima morebiti pravica za Nemce drugo tehtnico? Nekoč sta se prepirala lev in pes. Pes se je razjezil in vgriznil leva v nogo. To je bilo pa tudi levu, čeprav je bil sicer miroljuben, preveč, in potrgal je psu vse štiri noge. Pes pa je pričel kričati: »Ti, lev, ne razumeš nikake šale!« Kaj ne, da se razumemo? Kar se pa tiče terorizma, ki ga nam očitate v svojem dopisu, je pa že tako smešno, da vam ne moremo svetovati drugega, nego to: storite kakor mi, in ovadite vsak slučaj, za katerega le izveste. — Tudi »Zarja« najnovejši Gassnerjev »leib-journal« se nekaj spodtika nad nami. Očita nam namreč, da smo plačevali pijačo našim volilcem. Na to neumnost, ki bi jo niti kak jazbec ne mogel prebaviti, niti ne odgovarjamo ne. Vprašali bi pa, kako je dišal »slovenskim« sodrugom nemški gulaš in »freibier« pri Globočniku? Koliko so dobili najiskrenejši prijatelji delavcev za to, da so agitirali in volili kapitaliste? To je kost! Če bi se pa še kdaj hotel jazbec spraviti na kapitaliste in jib kar žive speči, naj si naroči peč uri svojem najnovejšem pristašu Batheltu, ki je v pečeh spe-ejjalist. Imel bo počenko pečeno in orekajeno« Pozdravljeni!
Ks p re s« n laki,
prispevafte za Narodni sklad!
Glas iz ftnt. topem.
Odgovor kapelana Strajharja na ugovarjanja Šentruperčanov.
Vse, o čemur je pisal kaplan Strajhar o Šentruprčanih in o tamošnjih razmerah v svojem glasovitem pismn gospodu Kalanu, je predpostavljena politična oblast zavrnila kot neresnično obrekovanje. S tem bi bila vsa ta umazana stvar odpravljena, da ni kaplan Strajhar zapisal v 5. točki svojega obrekovanja trditev, da so Šentruperčani malo značajni. Kaj takega nam ni dozdaj očital še nobeden šentruperški duhovnik, kolikor sem jih poznal zadnjih petdeset let. In teh mož ni majhno število. Z nobenim teh duhovnikov niso živeli Šentruperčani v prepiru, marveč so se medsebojno spoštovali in podpirali. Vsi ti dnhovniki so imeli srce za svoje župljane, skrbeli so za njih duševne pa tudi gmotne potrebe. Znpljani so našli pri njih v vsakem slučaju tolažbe. Imen ne navajam, gospod Strajhar pa se lahko prepriča o tej moji trditvi, če povpraša o tem starejše može v župniji. Tolike sloge med duhovniki in žup-ljani. kolikor je je bilo ravno v Šent Rupertu. je bilo do najnovejšega časa malo kje. Gospodu Strajharju je bila določena naloga, da je začel delati med župljani zdražbe vsled prenapetih klerikalnih nazorov, da se mora vse pokoriti noveljništvu duhovnikov in sicer ne samo v cerkvenih nego tudi v političnih zadevah. Do zdaj so upravljali šentruperško občino neodvisni domačini: zdaj hoče imeti pa prvo besedo v občini gospod Strajhar, a ker mu se veča del neodvisnih občinarjev upira, je to seveda po njegovem mnenju upor, pro-nvščina proti duhovni oblasti.
Ker zbira gospod Stra.'har pod -tvoja krila tudi Orle, a več i— fantov noče pod ta krila, je to tudi odpor proti duhovni oblasti: a isto tako so kriva tega upora ona dekleta, ki nočejo biti članice Marijine družbe. Da se pa vse ne pokorava gospodu Strajharju, je krivo vino in žganje, preobilna pijača, katero pospešujejo šentruperški gostilničarji. Toliko kolikor v Šent Rupertu. a morda S6 več. se pij o tudi drugod, a ČC je občina v klerikalni oblasti, potem ti ohčinarji niso beznačajni, le Šent-rTmereani so taki. ker SB nočejo udn*i klerikalnemu zapovedništvn. Je li pa pomisli! <?ospo=d Strajhar. karo hudo je s tom očitanjem razžalU ^ntrirperČane. ko jih je proglasil po krivici zabrezznača jnel judi 1 Pravim po krivici, kajti zato. če se niso oklenili njegovih prenapetih klerikalnih nazorov, še vendar po našem mnenju niso brezznaeajni. Če Šentruper-eani branijo svoje pravice do občinske uprave po svojih nazorih, a ne rn^te. da se jim v^iliujejo od dru-cror] kriva mnenja, pokazuje jo, da >o -čajni možje, možje svojih nazorov, no pa tuj^h. Da jo gospod Strajhar proglasil Šrntruperčane za brez-^načnjnp, je imel popolnoma krivo ii i vr-rskesra gledišča. Znano jrt. da imajo šentruperčani najlepše cerkve na celem Kranjskem, župnijska eerkvv je pravi bi^er umetnega graditeljstva; in ravno tako čedne so tudi vse podružnice. In vse to vzdržuje ta narod sam. To je najholj-dokaz, da so Šentruperčani dobri ;n verni kristiani. lci žrtvujejo toliko za oast božjo. Tn taki ljudje da so hrerznačajni. protivniki duhovnikov! ^r-veda takih duhovnikov pač. ki v-ako nedeljo celo na svetem me<:tu zmerjajo, nsirjdjo in errdijo svoje žup-ljane kot barabe, pijance in neverni-ke. Takim duhovnikom bodo Šentruperčani vedno protivniki, ke^ ljudje si kaj takega ne dado očitati brez vsakeira vzroka. S tem, da branijo svojo čast, kažejo« da so zares le značajni.
Gospod Strajhar jo pozabil, ko je vzdignil palico proti Šentruperča-nom, da ima tista palica dva konca. Oponesel ješentruperčanom brezzna-rajnost brez vsakega razloga, mi pa imamo temeljit dokaz ter moramo reči, rla je gospod Strajhar v narodnem pogledu brezznačajeu. To je pokazal takrat, ko je v cerkvi priporočal kranjsko nemeursko šparkaso, katero obsoja ves slovenski narod, a bi jo bil morda tudi zatrl, da ji ni pritekel v pomoč ljubljanski čkof s svojo duhovščino za neznatne jude-ževe grose. Gospod Strajhar je zagovarjal to sparkaso pa tudi zato, ker je dobil po ceni posojilo za obnovitev svojega vinograda, tedaj za pijačo, katero oponaša v toliki meri Šentruperčanom. Ko mu je že takrat nekdo oponesel to narodno izdajstvo, se je razkoračil v »Domoljubu«, da bo že odgovoril, kar pa še do zdaj ni storil, ker se resnica ne da utajiti. Gospod kaplan! Ozdravite najprej samega sebe grde bolezni brezznačaj-nosti in potem nastopite in zdravite tudi druge, če je potrebno. Obenem priporočite ta način zdravljenja tudi dr. Lampetu, zdravniku deželnih financ, kateremu pove rujete vse vaše tajne glede Šentroperčanov, da ee bo
znal ravnati, kadar pride še v Šent Rupert zdravit vase bolečine. Naše bolečine si bomo pa sami zdravili po naših nazorih in naših preudarkih, nikdar pa ne sprejemali niti vaših, niti Lampetovih zdravil, ki nam ne morejo nič pomagati, ampak le škodovati.
Z zdravnikom deželnih financ dr. Lampetom pa se še pomenimo po dokončanih občinskih volitvah.
1} Čemeli no Dolenjskem.
V zadnjem »Domoljubu« se hvalijo klerikalci kako sijajno in z ogromno večino so zmagali pri občinskih volitvah in kako so si liberalci prizadevali, da bi bili spravili katerega svojih v odbor. Naj se pomisli, kaj so vse počeli ti sveti možje tiste dni pred volitvijo in sprevidelo se bo. kako so zmagali.
Leskovški kaplan Kopitar se je vozaril s kolesom od vasi do vasi, od hiše do hiše, podnevi in ponoči. Nagovarjal je in grozil s peklom, češ, da bode potem vera proč, ako volijo drugače, kakor on reče. Stari župan hode imel penzijon, ker že 12 let županu je, ako ga bodo še za naprej volili, kar bo naredilo občini velike stroške.
Tukaj je omenjen le glavni raz-diratelj mirn v vseh bližnjih občinah. Kje so pa še drugi klerikalni hujskači, ki so letali na vse štiri vetrove kakor lovski psi, ko jim gospodar ukaže. Naj tukaj omenim te nekatere.
Vsesolsk] >»tudeet in Man »Siid-marke<. Petternell. dobro znani agent - Vzajemne^ Omerza, knzimiru v cerkvi in na katoliški podlagi že dvakrat zaročeni učitelj Lomšek in jecavi aj oj pa — Pacek, to so bili glavni. Ako štejemo še vse prednice in device Marijine družbe, bi jih naštel tudi dva ducata. Vse so imele od župnika nalog, nagovarjati voliloe na njegovo stran. Lom šk ova Katka, ta stara dovica. je plašila neko ubogo devico, ki je dala pooblastilo njim nasprotni stranki, s peklom in. da jo bo zato hudič vzel itd. Reviea se je jokala in od samega strahu je zblaznela.
Imeli so najete pi:>ame na vam-ko stran volišča. Pri dobro znani Vi-d^neki po domače »Brijočanki", katero hišo so imeli za zloglasno, "ker se tudi ni nobeden ozrl v njo pred volitvami (razun Pettemella po domače Pete^jela, kateri je Se v vsaki slabi luknji svoj nos imel. kakor sv? bode mogoče kateri Novomešean Se spommjal) a za volilne namene jim je pa tako dobro služila, da bi ji bil naš kaplan gotovo poljubil tisto m<v sto, na katerem «edi, ko bi mu drugače ne dovolila hipe. /"Sedaj se zopet nobeden tja ne ozre.1*
Njih pravičnost tudi noče povedati, kako s^ hoteli Peteršilovega Janeza za mrtvega narediti. Najprej je prišla njegovi zrna. ki ima volilno pravico, na volišče. Ko se njej ni dalo voliti, je šla. h kaplanu Vadna-»u in dala pooblastilo drugomu, da voli namesto nje. Ko se tudi temu ni dalo voliti, ker nje mož še živi, so šli zopet do kaplana. Sedaj pride pa večni vsešoiski študent Petternell, ta zastonjski jerjee že tako male ra kruha očetovega., in ž njim kaplan koA priča, češ. da. mož PeteršilVe več ne živi. Ko tudi s to sleparijo nič ne opravijo, so šli po Janeza, da je moral iti volit, akoravno je bil bolan.
Dalje se tudi dopisnik s I ^žiljuba- hud oje nad nadučiteljem Bohincem, da je šipo ubil pri Vi don ek i. Ni pa izvedel od nikogar, kako je bilo večer pred volitvami, okoli Videnč-kine hiše, ko so bili pri njej ob enajstih ponoči zaklenjeni kaplan, Lomšek in ta pridni študent. Okoli hiil so pa kričali neki razgrajači, k . . . .,
k......farovški ven pojdite itd.
Kako. da se ti gospodje nič ne poženejo za svojo čast, ko je vsa vas bila na nogah in poslušala le lepe priimke? Tudi ni resnica, da bi m g. Bohinc nam rinil v odbor, bil je le nred-lagan od gotove strani in se za volitve vŠe brigal ni, dobil je pa vendar 165 glasov, kar tudi ni tako malo.
Notri je imel kaplan svojo pisarno. Pred hišo je bil njegov sluga, ki je mimo predoče volilce notri nasanjal, da jim je kaplan popisoval aH zamenjaval glasovnice. Na dru*ri strani voliftča je bila pisarna pri vsevedežu Omerzi. Od zunaj je stal župnik, kakor eolninar. Vsak voli-lec, ki je šel mimo, se je moral pri njemu ustaviti, dati pregledati potne listine (glasovnice) in ako ni bilo kaj v redu, je moral iti v hišo oči-sčanja, aio ne rad, je pa gospod udaril z nogo ob tla v znamenje, da mora iti. Notri se mn je glasovnica zamenjala z že pripravljenimi. Tako je moral iti vsak v volilni lokal, ker župnikovo oko ga je spremljalo skozi do vrat.
Je li potem čudno, da so zmagali s tako pripravo t Bahajo se, s kako ogromno večino so zmagali, dobili so res po 250 glasov eni v III. razredu. Dobili so pa tudi naši čez 200 glasov   in   to skoraj brez vsake
agitacije ed naše strani.  Dopisnik v
»Domoljubu« se tudi norčuje, da se je en član komisije držal kakor hrvaški ban. Bolje bi bilo, da bi od Ajtra Mihata povedali, kateri je biser v njih odboru. Klal je z nožem kakor Turki Lahe v Tripolisu. Obre-zal je župana, lastnega brata sunil z nožem v hrbet, gotovo bi vse poklal, da mu niso noža odvzeli.
Omenjenega člana komisije napada klerikalna pravičnost iz posebnih vzrokov. Bali so se namreč, da bi prišel kdo v odbor, ki vendar nekaj več razume, kakor drva sekati in gnoj kidati. Župnik že ve, ako je prav cel hribovc, da bode laglje vodil županstvo, ker ne ho imel tekmeca v odboru.
V celem odboru, ki ga je župnik skupaj spravil, ni enega, da ne bi bil »Septembrovec«. To bode lahko delo za župnika — kaj ne?
Se nekaj, da ne bodo cenjeni bralci teh vrst mislili, zakaj se imenuje v tem članku večkrat le ime Videneka. Ne zato, da bi bila mogoče ona vdova. Ne, vzroki so drugi, pa premalo dostojni, da bi jih mogli natisniti. Pribijemo le, da je kaplan sam enkrat ponoči popival, da še maše ni mogel brati! Svetovali bi orožnikom, da bi se kdaj prepričali o početju in popivanju v temu »Pušen-£*anku«.
italijansko - turško volna.
S tripolitanskega bojišča.
»Giornale d* Italia« poroča iz Tripolisa: 29. novembra so našli zahodno od Hennija ob robu oaze še dvanajst trupel bersaljerjev, ki so bili v bojih dne 23. novembra, ujeti in odpeljani v Henni. Pet jih je bilo do ramen zakopanih. Njihovi obrazi so bili razrezani, oči iztaknjone; trije drugi so bili z žeblji pribiti na pa i me, Od ostalih štirih so našli le glave in par udov. Polkovnik Fara je izjavil, da ima dokaze, da so jih regularni turški vojaki razmcsarili.
Iz Tripolisa poročajo: Na italijansko terpedovko ?>Partenope<', ki je križala v bližini Zuare, so Turki streljali, na kar je začela torpedovka bom.hardirr.ti Zuaro.
Boj pri Aiuziri.
Iz Dehibada poročajo: 29. novembra je 25.000 Italijanov napadlo Ainzaro. Streli so razrušili vse hiše. ki so jih zapustili Turki. Turki so izkopali jarek, v katerega je popadalo 290 Italijanov ter se ubilo.
Nove italijanske čete za Tripoli-tanjjo.
Italijanska vojna uprava Je odredila mobilizacijo pešpolkov št. 7. 26, 34, 67 in 89. Nadalje bosta mobilizirana tudi 4. b^saljerski polk in nlpinski polk v Ver on i. To je prvi polk. ki odide z avstrij-ke meje. Vsega skupaj so do zdaj za Tripolitanijo mobilizirali 24 pešpolkov. 4 grona-diršk^ polke in 4 alpske bataljone, skopaj 110.000 moi.
V Rdečem morju.
»Tanin« poroča: Italijanske vojne ladje so začele v Rdečem morju bombardirati pristanišče Sejh Sa.id. Turški carinski nadinšpektor Faik, ki je šel proti Bassori, je bil v Massa-aak ujet od Italijanov.
Ob italijanski obali v Afriki.
»Agenzia Štefani« poroča iz Massanab dne 30. novembra: Iz pro-rrj zanesljivega vira poročajo, da se proceJKuje turške vojne moči zbirajo v Šojh Sajdn, da napadejo italijansko obal od Assaba. do Rabo j te ali pa. il bi bila oba ta dva kraja utrjena, Bumojro ali Bejlul. Da se pa ta napad prepreči, so Italijani sklenili začeti z akcijo mornarice, ob arabski obali. Z ozironi na angleško kraljevsko dvojico, ki se je na svojem potu v Indijo vozila skozi Bdeče morje, so akcijo odložili od 22. na 2r>. november. Italijani so mislili, da hočejo Turki po mohamedanskih praznikih začeti bojno akcijo. Do zdaj ni došlo v Rim ka£o poročilo, če se je začelo bombardiranje krajev ob arabski obali, kjer so turške čete koncentrirane. Vsekakor se pa v najkrajšem času začne to bombardiranje.
Šejh iz Kovejta.
Iz Carigrada poročajo, da je sej h iz Kovejta poslal solunskemu komiteju 3000 konj ter izjavil, da da na razpolaganje 60.000 mož in konj v obrambo evropske Turčije in obaliod Kovejta do A d ena.
Italija in trozveza.
Rimski dopisnik »Neues Wiener Tagblatta« poroča: Italija se nahaja v trozvezi in ostane v trozvezi. 0e bo tripolitansko vprašanje rešeno, sedaj Italija ne bo imela vzroka, nastopiti na katerikoli način proti Turčiji. V interesu Italije je, da ostane tudi potem Se status quo na Balkanu. Italija torej tudi v tej tooki balkanskega vprašanja popolnoma soglaša z željami Avstro - Ogrske in Nemčije. Vprašanje Dardanel. Turška vlada je sporočila vele-vlastim, da popolnoma vpošteva vse pogodbe glede morskih ožin, vendar
S
mora pa vse potrebno pripraviti zoper eventuelni napad na Darda-nele.
Politična Kroniko.
Volitve v hrvaški sabor se vrše 15., 16. in 18. t. m. in sicer se vrše prvi dan volitve v onih okrajih, kjer upa ban dr. Tomašiič na zmago, v onih okrajih pa, kjer je zmaga zagotovljena opoziciji, se vrše volitve 18. t. m.
Angleški, francoski in ruski konzul so sporočili kretski vladi, da pod nobenim pogojem ne privolijo v izpremembo statusa quo   in   da bi
imelo odposlan je kretskih delegatov na Grško slabe posledice, tako za Grško, kakor za otok Kreto.
* m
Perzijski parlament je, kakor smo že poročali, odklonil ruske zahteve in je sedaj vojna med Rusijo in Perzijo neizogibna. Sicer se trudi Angleška, da bi še v zadnjem trenutku odvrnila vojno nevarnost in je angleški državni tajnik sir Edvard Grey še včeraj dal nasvetovati perzijski vladi, da naj se ukloni ruskim zahtevam, vendar je zelo dvomljivo, če bo vlada mogla pomiriti razburjene duhove, ki kličejo na sveto vojno proti Rusiji. Angleška bi iz naravnih vzrokov rada preprečila vojno, ker bi izginila, v slučaju, da Ru-hija zasede Perzijo, država med angleško Indijo in Rusijo in bi Rusija lahko vstopila tudi iz južnoperzij-skih pristani?*-, v svetovni trgovinski promet. Perzijski zunanji minister je v očigled dogodkom, ki se pripravljajo, demisijoniral. Ruska vlada je zapovedala v Reštu stoječim vejem, da začne prodirati proti Teheranu. Tretji bataljon kavkaskih strelcev je dospel na svoji poti v Tebris v Dšuflo.
•
Na Kitajskem je prišlo sedaj, ko se je izkazalo, da zlasti cessrsko vojaštvo ne drži discipline, do posredovanja tujih velesil. Japonsko - korejske čete so prekoračile pri Hunstunu kitajsko moje. Rusko vojaštvo pa prodira iz Vlad ivo* toka pri Poltav-ski čez kitajsko mejo in r,c bliža fneulllail Kakor poročajo iz Nan-kinga so re volmci j on ar ji vzeli zadnjo postojanko cesarskih čet. Vesti o bližnji oboroženi vstaji in zas<>denjii mesta Mukdena po revolncijonari"b vzbuja tam veliko razburjenje. Vsi posvetovalci so podkralja zapustili in je vsa uprava totalno zanemarjena. Poveljnik avstrijske ladie »Fran Josip L« 5e deb?l naročilo, da izkrca 100 mož v povečanje straže pri c. in kr. poslaništvu v Pekingu.
Iz Celja. Na več vprašanj, ki smo jih dobili od svojih somišljenikov po deželi, odgovarjamo, da je južnešta-ierska lesna industrijska družba v Celju zagrizeno nemško podjetje. Med lastniki sta stari Teppei, ki je nemškutarski občinski odbornik v okolici, in tisti Rihard Teppei, ki se je udeležil znanega lopovskega napada na dva Slovenca, ki sta došla ponoči v Celje s sokolsko veselice v Domžalah. Slovenske cenike in ponudbe pošiljajo ti ljudje po deželi zato, da bi morda vjeli tudi kako slovensko stranko in vlekli od Slovencev dobiček — za vojsko proti okoliškim in celjskim Slovencem.
Iz Središča. Politični shod se vrši v nedeljo, dno 3. decembra ob 3. popoldne v Venigerholčevi gostilni. V isti gostilni in ob isti uri je hotel zborovati središki kaplan s poslancema Ozmecem in Brcnčičem, pa so se mu prostori odpovedali. Naprednjak*, pridite mnogoštevilno na shod!
Iz Maribora. Gmotno stanje or-ganistov na Spod. Štajerskem ni ravno najsijajnejše. Svoje čase, ko ni bilo tolike draginje, je morda še šlo. Danes pa organ istu skoro ni več mogoče živeti. Poleg svoje revščine pa mora še izdajati denar po klerikalnih veselicah, biti zastonj pevovodja in režiser, oberčuk itd. Ob volitvah mora igrati klerikalnega priganjača in razburjati ljudi, da si svoje že itak skromne dohodke še poslabša. Kdor noče biti župnikov hlapec v vsakem ozim, pa sploh še lahko vsak dan izgubi službo. V lavatinski škofiji obstoji neko organistovsko društvo — ali kaj hoče storiti za svoje člane, ker ne sme nastopiti proti — duhovnikom, ki sicer vedno govore o krščanski ljubezeni do bližnjega, sami so pa najslabši kruhodajalci. — O r -g a n i s t. (Op. ur.: Gg. organistom bi svetovali, naj puste cerkev in fajmo-štra, če ne morejo shajati. Za pridne ljudi je povsodi kruha dovolj. In svariti mlade ljudi, naj se nikar ne posvetujejo temu poklicu. Ce bo hotela sveta cerkev imeti veličastno službo božjo, bo pač morala več plačati. Denarja ima dovolj. Od davkoplačeval- i
ceo pa je preveč zafiuavano, da bi sijajno vzdrževali fajmoštra, kuharico, kaplana, organista in mežnarja z družino. Potem bodo raje povprašali, če se v kaki drugi edino pravi veri zveličan je cenejše doseže.)
Iz Žalca. (Hmelj.) Cene so zadnji čas močno poskočile v Norimber-ku in Zaton. V Norimberkn se je hmelj podražil tekom 8 dni za 20 do 30 M pro 50 kg; podrazenje je prav znatno tudi v Zatcu, kjer se je zadnji čas prodalo mnogo štajerskega in ogrskega hmelja. Povpraševanje po hmelju je zadnje dni po Savinski dolini zelo oživelo. Zato opozarjamo hmeljarje na zboljšani težni položaj, da se bodo vedeli pri prodaji ravnati.
Iz Gradca. Živinske cene na tedenskem sejmu dne 30. novembra. (Po uradnem poročilu.) Prignanih je bilo 131 volov, 41 bikov, 150 krav, 3 teleta. Cene nespremenjene. Plačevalo se je za 50 kg žive teze: pitani voli 48—52, izjemoma 55, napol pitani voli 42—47, suhi voli 37—41, pitane krave 36—40, napol pitane krave 20—35, suhe krave 23—25, biki 35 do 44 K. Zunanji kupci, največ Gornji Štajerci in Tržačani so pokupili 110 glav živine.
Prošnja slov. telovadnega društva »Sokol« v Gradcu. Petorica hudičev je sedela pred debelimi, železnimi peklenskimi vrati, ki so se v njih Še poznale luknje, najbrž od tistega časa, ko   so se   hudiči gnetli okrog vrat in tiščali vanja, samo da niso dobili strašnega gosta, onega kovača, ki je bil nekdaj, še v življenju, smrti za biriča. A danes je bila njih ubranost vsa drugačna kot tisto leto.   Tako glasno so se smejali, posebno najstarejšemu, čegar dlaka je bila že čisto siva in ki je imel že oguljen rep, so lezla usta narazen. Kar ni mogel skriti svojih škrbastih zob. V to veselo ubranost pa jih je pripravila beda onega moža, ki so se ž njim koncu vsa'kega leta sprijaznili za par ur, da so pač le mogli pod njegovim vodstvom vjeti kako kosmato dušo. Videli so namreč, kako je tam daleč, kamor je še vsaj malo segala nebeška svetloba,   sedel ns kamnu, starček   s povešeno glavo Menda se je celo jokal. Ah, ko bi le mogli zspnziti eno solzo, to bi jih veselilo. Pa tako daleč in tako dobre niso videlo njihove lokave oči. Ne* strpno so že čakali — »saj«, dejal jf najstarji hudič, »saj je m^n^a danes tisti večer, ko smo "si z Miklavžem prijatelji. Ne vem, kaj    tam sedi.o Obrnil se je proti  onemu, daljnemu starčku - Miklavžu tam na kamnu iv kričal z debelim glasom peklenskeg? rrrla: »Ali si se skesal; nas že mikajr m 1 a d e dušo!«    Miki a vž j e    pog! eclA.1 navzdol po strmi cesti, ki pelje na ravnost   v mesto    črnih parkljev spomnil se svoje ogromne bede in d^ ni bil svotnilc in mož onega sveta, 50 bi bil obupal. »Po kaj naj <rrem m> >vet. ko nimam ničesar« in pri tem j< pokazal   na dvanajstorico praznih košev, pletenih iz bele vrbe. ki sc ležali okroer kamna. Tndi hudiči nisr bili tega veseli in so tarnali, da n* bo dobička, ker bodo morali ostat; doma; in na svetu bi bilo tako lepo Pa so poslali najmlajšega, ki je bv zanje še nedolžen Miklavžu naproti da bi se ž njim posvetoval. Odšel j( Tamadevas proti Miklavžu,   do po1 poti, kajti delj ni mogel in ni smel Pomenila sta se z Miklavžem, da na* naprosi sveti starček velikega Boga da bi odposlal par krile t cev na zemljo v bogate, radodarne hiše, kjer na/ hi nabrali darov za ubogo človeštvo Tuko se je tudi zcrodilo.    Miklavž jc Šel trkat na nebeška    vrata. Peter odpre, pa začudeno zavpije: »Kaj p? še delaš tukaj; mar si pozabil, da jr jutri tvoj god in kako nalogo ima? potem na predvečer?«   Miklavž j* klavrno potrdil, da ve.   Petrov g'la^ na je že slišal veliki Oče in vsa ne bosa. Ko so slišali Miklavževo proš' njo in videli njegove solze — kdo h: se mogel še ustavljati; Čegavo srce bi še moglo ostati trdo? Raz visoke nebo so odleteli angeljci v bogate hiše in odletel je krilatec tudi v slo vensko deželo, da bi tudi tamkaj nabral daril pri radodarnih rokah ii? da bi vsaj en košek teh daril moge? odnesti Miklavž tudi tja, kjer se bc na večer ustavil za nekaj časa, ko bc že prehodil celo    slovensko zemljo Oglasil se bo namreč tudi   v najsevernejšem mestu, kjer še bijejo mnoga vneta slovenska srca,   v Štajerskem Gradcu. In tako čaka zdaj revni Miklavž, kdaj se povrne oni an geljček, ki je odletel pobirat darila za graški sokolski Miklavžev večer. Njegovo upanje je veliko, brezmejno; saj je mnogo slovenskih duš, ki se bodo gotovo spomnile velikih potreb obmejnih bratov in ki  bodo z veseljem šli odpirat vrata, ko bodo zaslišali angeljevo trkanje. Naj pomagajo napolniti njegov boren fcfv šek, naj pomagajo   razveseliti Miklavža in naj pomagajo bratom nad severni meji. Ako pa bi se pri kom angelj osebno ne oglasil, ker bi imel preveč dela, ta naj pa sam pošlje Miklavžu lepo darilo, ki ga   bo stari svetnik tem raje sprejel, ker bo res radovoljno. Miklavž pa prebiva zdaj
in ;
in je določil načelnika slov. telovadnega društva »Sokol« v Gradcu br. Rudolfa Mikuša njega namestnikom. Rodoljubi iz domovine, ki bi hoteli poslati slov. tel. društvu »Sokol« za Miklavžev večer kaka darila, so naproseni poslati blago ali denar na gospoda med. Rudolf Mikuš, Gradec, Katzianergasse 4; za kar jim bo društven odbor zelo hvaležen. Na »dar!
Drobne novice. Razpisano je mesto učiteljice na petrazredni ljudski šoli pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah. Prošnje do 31. decembra. — 17 m r 1 a je v Rušah nad Mariborom posestnica Terezija Oberdorfer, stara 56 let. — Iz ptujske okolice poroča »Slov. Gospodar«: To leto zmiraj kopljejo za muzej. Poleti so našli nad vasjo Viavo na posestvu ptujske graščine raznovrstne starine in mnogo zidovja, pretečeni teden pa na Belšakovi njivi v Vičavi. Tu so našli nad vasjo Vičavo na posestvu kosti. Eno človeško okostje so našli celo skupaj, komaj meter globoko. — Iz Gornjega grada poročajo klerikalni listi, da je župan g. Koleno zaradi neke tožbe odložil svojo čast (7). Klerikalci se že veselijo, da bodo dobili trg v roke. Pa bodo še kaj časa Čakali. — Umrl je v Merann na Tirolskem solastnik tovarne za porcelan v Libojah, Ludvik Lobe. — Iz Gornjega grada poročajo: Minulo nedeljo so ukradli neznani nzmoviči posestniku Rafaelu Tratniku, medtem, ko je bil z družino v cerkvi, iz hleva več ovac. Odgnali so jih nekam na Kranjsko. — V Hrastnik u se je ponesrečil 26. novembra na strašen način rudar Mihael Smo-dič. Prišel je z glavo med premogovne hunte, ki so mu jo čisto zmečkali. — Nedeljski lovci. V mariborski okolici so strašili nedeljski lovci nedolžno divjačino. Pri tem je nek lovec obstrelil mesto zajca svojega tovariša, nekega Gotzovega uradnika, na vratu. Pa mož bojda ne bode umrl na svojih ranah. — Tatvina. Pri trgovcu Hatenbergerju na Meži so neznani uzmoviči pokradli več drobiža, cigar in cigaret. Škode je prilično 80 K.
dino Št 79, je izbruhnil v četrtek dopoldne požar. Pohištvo ene sobe je popolnoma zgorelo. Požarni hrambi se je posrečilo preprečiti nadaljno nesrečo.
Koroško.
Električna   železnica povozila.
Dne 24. novembra je bil na šentvid-ski cesti pri novem mostu ob Glini povožen od električnega voza brezposelni vrtnarski pomočnik Jožef Fradl, ki je bil na mestu mrtev.
Imenovanje. Policijski komisar pri policijskem ravnateljstvu v Trstu dr. Rudolf Hoffer je imenovan za višjega polieijskega komisarja. Računski revident J. Kuhar v Trstu je imenovan za računskoga svetnika pri finančnem ravnateljstvu v Trstu.
Znižanje prevoznih tarifov za poljske pridelke v pomorskem prometu. Od države subvencijonirane parobrodne družbe na Primorskem in sicer: Avstrijski Llovd, »Dalmacija«. Dubrovniška paroplovna družba, Istra - Trst in Avstro - Ogrska družba so na poziv trgovinskega ministrstva znižale prevozne tarife za krompir, fižol, razno sočivje, klajo in steljo za 50^ . Znižanje pa se omejnje samo za po&ljatve celih železniških voz in le, če je blago naslovljeno na kako občino ali na kak deželni kulturni zavod. Tudi se mora priložiti voznemu listu tozadevno potrdilo pristojnega okrajnega glavarstva. Ta ugodnost je veljavna do konca junija 1912.
Dolgov! Gorice. Griško mesto rma doslej 3.501.300 K dolga. Leto* bo novega dolcra še 3,059.500 K, tako da bo imela Gorica veselje plačati čez leto dolg 6,560.800 K. Lepa prihodu jost !
Goriška — vojašnica. Vsa Goriška se je izpremenila v zadnjih letih ▼ veliko vojašnico, samo Vipavska dolina še ni imela vojakov, zato jih pa dobi sedaj. Vojašnice grade sedaj na Rojcah pri Gorici, v Tolminu in v Gradišču ob Soči. Gore dobe pomnoženo posadko. Novo brigadno poveljstvo ustanove s 1. marcem v Tolminu. Res velika vojašnica ta Goriška!
Nezgoda. 521etni hlapec Franc Fuk iz Zavel j je hotel pred par dnevi ilesti okoli enajste ure ponoči na skedenj. Pri tem je izgubil ravnotežje ter padel z lestve na tla. Zadel je z glavo ob tla ter bil na mestu mrtev.
Umor. Iz Vodnjana poročajo: Preteklo nedeljo je našel posestnik Janez Mazzan 251etnega Antona Spagnola kakih 1000 korakov izven vasi Gajana v gozdu umorjenega. Sodna komisija je konstatirala, da je bil Spagnola ustreljen v vrat in v trebuh. Umora so osumljeni Miha Mazzan, Matevž Mazzan in Janez Mazzan is Gajana. Izročili so jih sodišču.
Požar. Iz Trsta poročajo: V stanovanju Ivana Podbernig, Via Chia-
Dnevne vesti.
-f- Vladna predloga in postni nastavljene!. V prvih dneh meseca oktobra je bila predložena poslanski zbornici vladna predloga, ki ima za vsebino med drugim tudi 15% zvišanje aktivitetnih doklad za državne sluge. V utemeljevanju te predloge se posebno poudarja, da so dobili državni sluge leta 1908 zvišanje plače, vsled česar to 15% zvišanje aktivitetnih doklad kot ponovno izboljšanje po-I h »in orna zadostuje. Ker so to vladno predlogo prinesli tudi časopisi, je umestno, da spregovorimo tako o izboljšanju leta 1908 kakor tudi o zadnji vladni predlogi. Glasom zakona sa - ^jemke državnih slug z dne 25. septembra 1908 se je sicer zviš ila začetna plača poštnih slug od 800 K na 900 K, vendar pa sluge pri napredovanju niso dobili več, kakor pred tem zakonom, za 100 K več, marveč samo za 70 K, poštni podli radnik i pa za 80 K več. Tudi mora sedaj poštni uslužbenec čakati na napredovanje tri leta, med tem ko je čakal pred tem zakonom izvečine samo 2l/s leta. Iz tega sledi, da poštni uslužbenci vsled tega zakoni, ki jim zmanjša službeni prejemek pri napredovanju za 30 K, oziroma 20 K in podaljša čakalno dobo za pol leta, nimajo samo nikake koristi, marveč celo izgubo v znesku 30 do 50 K. V prihodnje pa bo ta izguba še občut-nejša, kakor nam to dokaže sled či vzgled. Poštni sluga bo v 10 letih dobil za 360 K manj, in če odštejemo od tega zvišanje začetne plače v znesku 100 K, vsaj za 260 K manj kakor pred uzakonitvijo zakona iz leta 1908. O kakem izboljšanju leta 1908 tedaj ne more biti govora, — to J* jasno. — Nič posebno drugače na ia 15% zvišanje aktivitetne doklade, ki jo naznanja vladna predloga, ki govori izrecno o 15% zvišanju aktivitetne doklade. izmera aktivitetne doklade obstoječa iz leta 1907. znaša za Dunaj 55%, za mesta I. razreda aktivitetnih doklad 50%, za mesta II. razreda aktivitetnih doklad 40% in za kraje III. in IV. razreda 30% plače, toda temu ni tako, marveč 15% zvišanje se izračuna samo od aktivitne doklade same. Ta znesek pa je tako nizek, da niti onega ne doseže, kar dobi poštni sluga vsled regulacije iz leta 1908 manj, vsled čosar ta predlog za poštne sluge ni sprejemljiv. Za poštne sluge po deželi pa stoji stvar še mnogo bolj slabo, ker dobivajo ti vsled regulacije meseca junija 1910 izvečine po 20 K manj na mesec kakor pred regulacijo in ker iz vladne predloge ni raz-videti, da bi se tem najslabše plačanim postnim uslužbencem, ki dobivajo od 56K do 72 K mesečne plače, plača izboljšala. Poštni uslužbenci pa zahtevajo, upoštevajoč neznosno draginjo, naslednje: 1. vštetje provi-zoričnega službovanja v plačilne stopnje za dežel noknež je postne uslužbence brez certifikata, ker se je vračunalo vojaškim certifikatom 8 vojaških službenih let v plac'1 ne stopnje, in vračunanje pred regulacijo i dne 21. junija 1910 odsluene službene dobe v plačilne stopnja za poštne uslužbence na deželi; 2. re-hod iz službene stopnje v prvo višjo za 100 K; 3. skupna službena doba 35 let; 4. uadaljne izplačevanje pred regulacijo z dne 21. junija 1910 veljavne četrtletne remuneracije za vse postne uslužbence r.a deželi, dokler se ne uveljavi resnična regulacija, ki je ni mogoče videti v drugem kakor v enakoveljavnosti z deželno-knežjimi postnimi slugami.
-f- »Nepristranost« justienefra ministra. Ju stični minister dr. Ho-cbenburger je v svojem govoru, ki ga je imel v sredo v državni zbornici in s katerim je izzval velikanski odpor vseh slovanskih poslancev, označil tudi stališče, ki ga zavzema justič-na uprava pri nameščanju sodnih uradnikov na — Češkem. V tem svojem govoru je naglašal,da je nasprotnik prepojitvi nemškega ozemlja g češkimi sodniki, češ, da ti tupatam niso imeli potrebne zdrži ji vosti, še večkrat pa niso razumeli dobiti stikov z domačim prebivalstvom in ki so se razentega čestokrat borili z znatnimi jezikovnimi težkočami, kar je povzročalo v nemškem ozemlju ali vsaj v gotovih delih nemškega jezikovnega ozemlja opravičeno nevoljo in nezaupanje. Vzrok tej nevolji in nezaupanju pa tiči v tem, ker je nemško prebivalstvo prepričano, da se ta prepojitev nemškega ozemlja s češkimi sodniki ne vrši vsled pomanjkanja nemških sodnikov, temveč iz političnih ozirov in da na ta način država tak ore koč podpira stremljenje vodilnih Čeških krogov, da razširijo svojo moč. Tega načela pa se drži pravosodni minister samo kadar se gre za nemške okraje na Češkem, kadar se gre za protežiranje
Nemcev ln odrivanja Cehov, d očim ima za slovensko dežele popolnoma
drugačna načela. Hochenburger je g svojimi izvajanji sam najhuje obsodil tisti sistem, kl ga on sam prakticira na jngn. Popolnoma smelo smemo trditi, da v Avstriji ni dežele jezikovno tako enotne, kakor je ravno naša kranjska dežela. In vendar je ravnoisti justični minister dr. Hochenburger postavil na čelo posameznih oddelkov justične uprave ljudi, ki »niso imeli potrebne zdržljivosti, ki niso razumeli dobiti pravih stikov z domačim prebivalstvom in ki se razentega bore z znatnimi jezikovnimi težkocami.« Vzemimo le deželno-sodnega predsednika EIsnerja. Ta mož je bil svoj čas član famozne družbe »griine Insel« v nemški kazini in je bil kot tak na tako dobrem glasu, da je bivši deželni predsednik baron Hein prav posebno na njega pazil. In do danes si Elsner prav gotovo ni pridobil pravih stikov z domačim prebivalstvom, ker ga ves slovenski narod smatra edinole kot zaupnika nemškega »Voiks^ata«. Toda ta prepojitev slovenskega ozemlja z nemškimi sodnimi uradniki se vrši vsepovsod po slovenskih deželah in to ne vsled pomanjkanja slovenskega naraščaja. Vsaj je ven<^ r znano dejstvo, da justična uprava na slovenskem Štajerskem in Koroškem in celo na Kranjskem principielno odriva slovenske pravne praktikante ter en masse nastavlja takozvane kurzovee, ki nimajo niti temeljnih pojmov o jeziku, ki bi moral d liti pravico. In mi se popolnoma strinjamo z justič-mm ministrom dr. Hochenburger-jem, di se teh nemških sodnih uradnikov po slovenskih deželah ne na-| stavlja vsled pomanjkanja slovenskih J sodnih uradnikov, temveč iz polltič-I nib czirov, ker hoče justična uprava, r.r. čelu ji dr. Hochenburger, podpi-j r&ti stremljenje vodilnih nemških I krogov, da se razširi nemški most do 4drije.
- Klerikalci in Hochenburger. Z£l«*iikaici ne morejo preboleti, da je poslanec dr. Ravnihar stavil internega e\jo zaradi Hochenburger je vih jezikovnih nared, katera je povzročila, da so dr. Šusteršič in tovariši bili primorani, da javno pokažejo barvo, ali ji in je kaj ležeče na slovenskih narodnih interesih ali nič. Vsa slovenska javnost je bila takrat prepričana, da bodo klerikalci kot »opozicijonalna« stranka nastopili proti justičnemu ministru z vso odločnostjo in ne bodo preje mirovali, dokler dr. Hochenburger ne izgine z ministrske klopi. Toda klerikalci so se kakor plahi kužki stisnili v kot ter prepustili borbo slovenskega jezika dr. Ravoi-harju in češkim poslancem. Nas, ki klerikalce poznamo v srce in obisti, ni ta nastop čisto nič presenetil, saj kanalja ostane kanalja, kamor jo dene«. Presenečena pa je slovanska javnost, ki je vkljub opetovanemn razočaranju vendarle še nekaj dala na klerikalno junačenje. Uvidela je namreč, da obstoji klerikalna borba za pravice slovenskega ljudsva samo v praznih frazah in da se suče politika dr. Sustersia in njegovih pod-repnikov samo okrog tega, kako bi se za stranko dala napraviti kakšna mastna kravja kupčija, ne glede na to, ako pri teh kravjih kupčijah končno tudi vrag vzame vse, kar je v zvezi s slovenstvom. In ker so jeli spoznavati klerikalno igro tudi taki, ki so doslej imeli mreno na očeh, da bi ob koncu koncev tudi njihovi bački ne spregledali ter jeli revoltirati. Zato je sedaj vesoljno klerikalno ča-sopije na delu, da p^'edsavi akcijo, ki jo je započel v parlamentu dr. Ravnihar skupno s Cehi proti pravosodnemu ministru dr. Hochenburgerju, kot neresno in v svojih konsekvencah stvari škodljivo. Toda namen, ki ga pri tem zasledujejo, ne bodo dosegli, ker je razsodna javnost že zdavna na jasnem glede klerikalnih manevrov. Ce torej >;Slovenec« sedaj vpije, da je •tališče dr. Hochenbrngerja vsled Ravniharjeve in češke akcije bolj utrjeno, kakor je bilo kdaj pre je, to le pobožna želja klerikalcev, ki bi radi videli, da bi Hochenburger ostal na svojem mestu. Dr. Šusteršič namreč računa s tem, da si je klerikalna stranka s svojim dosledno kon-cilijantnim in prijateljskim postopanjem nasproti justičnemu ministru pridobila za tega toliko zaslug, da se ji mora oddolžiti najmanj s tem, da potlači znano kazensko preiskavo proti Štefetn in Kregarjn. »Tako branijo slovenske interese klerikalci s famoznim dr. Šusteršičem, najnese-bičnejšim in najznačajnejšim slovanskim politikom na čelu!«
+ Klerikalci in umetnost. Nekaj časa sem se klerikal. prav vsiljivo in nadležno vtikajo tudi v umetniške zadeve. Dolga leta se klerikalci še zmenili niso za umetnost. Tista popacana platna in tiste lesene in kamnite možice, ki so jih rabili za cerkve, so kupovali, kjer so jih dobili najceneje. Sioer pa so prepuščali slovensko umetnost njeni usodi, naj živi če more, če ns more, naj pa zmrzne. Slovenska umetnost pa se je vendar navzlic ogromnim težavam uve-
ljavila in postala faktor v našem kulturnem razvoju. Cim pa so klerikalci ovohali, da se slovenska umetnost razvija in sicer da se razvija po svoje, so se ustrašili, da bi jim zrasla čez glavo in da bi njen kulturni vpliv na slovenski narod znal biti s stremljenjem klerikalizma škodljiv. Klerikalci sovražijo svobodno literaturo in sovražijo ravno tako svobodno umetnost in sploh vse, kar ne služi klerikalizmu. Cim se je začela pri nas literatura, ki ni pospeševala klerikalizma, koj so je začeli klerikalci preganjati in zdaj se morajo lemena-tarji, kaplani in fajmoštri trpinčiti s fabriciranjem verzov, povesti, Črtic itd., samo da ljudje, ki jih imajo duhovniki v rokah, ne bi čitali nič tske-ga, kar nima izrazito klerikalne barve. Ravno tako je sedaj tudi z obra-žilno umetnostjo. Dokler ni mestna občina ljubljanska začela projektirati ustanovitve umetniške galerije, in zbirati zanjo umotvore, niso klerikalci niti kibnili za slovensko umetnost. Ko pa so se zavedil, da zna mestna galerija postati kulturen zavod, da bi znala imeti svoj vpliv na razvoj slovenske kulture, so hitro klerikalci pricapljali s svojo deželno galerijo in setavili nekak umetniški svet, ki naj bi pripeljal v njihovo taborišče slovenske umetnike in jim dal v rke vso slovensko umetnost. Odkar je pa brez njih možganske krivde zrasel nekako čez noč pod Ti-volijem umetniški paviljon na riziko enega samega človeka in se je pokazalo, da je ta paviljon zavetišče umetnosti, ugibajo in ugibajo klerikalci, kako bi ustavili razvoj razmer. Radi bi uničili kulturni napredek na polju umetnosti in postavili tudi umetnost v službo klerikalizma, 21ato delajo nmetnikom težave, jih skušajo diskreditirati, skušajo razstave onemogočiti in delavne osebe z najgršimi sredstvi odgnati, mimo katerih ne morejo priti do zaželjenega cilja. Od napredne javnosti je odvisno, če podležejo in izginejo tisti, ki hočejo služiti slovenski umetnosti, in nečejo biti umetniški tlačani klerikalizma.
-f- Iz El6nerjevega paša lika. Ječe ljubljanskega deželnega sodišča ima pod svojim okriljem neki Rabi tseh, ki je vzlic svojemu oči vidnemu slovanskemu pokoljenju, najstm-penejši nemški nacijonalec in ki tiči kot tak noč in dan v kazinski restavraciji. Kako pa razumeva svoje dolžnosti, pa dokazuje najsijajnejše dejstvo, da uporablja sebi podrejene kaznjence za dela v svojem zasebnem stanovanju in za druge podobne svari. Tako je lansko zimo dal kaznjence klicati ob eni ponoči, da so morali polivati z vodo ono drsališče, ki je služilo za zasebno zabavo njegovim mnogoštevilnim hčerkam! Pred nedavnim časom je pa imel v svoji zasebni službi nekega kaznenca, ki je bi * poleg tega še v preiskavi radi hudodelstva javne sile. Le - ta kaznenec je imel seveda v svoji zasebni službi pri Rabitschu lepe urice in tudi dovolj priložnosti — zamenjati zaduhli zrak ljubljanskih ječ s svežim zrakom izven istih. Te prilike se je navedeni kaznenec seveda tudi poslužil, zapustil svojo dobro zasebno službo pri Rabitschu in ljubljanske ječe ter jo pobrisal čez hribe in doline, ne da bi ga doslej še zasledili. Mislimo, da bi bilo strožje nadzorstvo nad Ra-bitsehem veliko bolj umestno, kot izdajanje nezakonitih fermanov.
-f Nemška pisateljica E. Wer-ner in Slovenci. Mnogo nemških knjig je razširjenih med Slovenci. Ljudstvo si naroča razne knjige v razvedrilo, ne vedoč, da so v marsikaterih nemških knjigah vse vrste prepletene s strastno nestrpnostjo germanizma do Slovanov. Ena izmed takih knjig je tudi knjiga pisateljice E. Werner »Hexengold und andere Crzahlungen«. Med drugimi pripo-restnii se nahaja v imenovani knjigi tudi povest: »Edelwild«. Koj iz prvih vrstic se spozna, da nima nemška pi-3ateljica istega vzvišenega namena, kateremu sledijo vsi pravi pisatelji, namreč blažiti in vzbujati v ljudstvu plemenita čustva in ga izobraževati. Pri čitanju povesti »Edelwild« človek uvidi, da se je pač dala pisateljica takih povesti slepo voditi strasti in da je v nji zamrl vsak čut pravico-ljubja in poštenosti. Ni dovolj, da se norčuje iz lastnega naroda s tem, da mu opisuje neresnice m laži, ampak sramoti na najnesramnejši način našo zemljo in naš narod. In taksnih podlosti je zmožna pisateljica t Kje je pa tista toliko opevana poštenost nemških žena t Ako smatrajo Nemci podlo obrekovanje in psovanje znakom kulture, potem jih seveda noben narod v taki kulturi ne presega. Pisateljica E. Werner je nam pač dala žalosten dokaz svoje pomanjkljive izobrazbe in olike, kajti do takih gnusnih izbruhov strasti mora privesti le posirovelost. Skozi V60 povest »Edel-wild« zasleduje pisateljica, kakor že omenjeno, isti smoter, in sicer: Slovence zasramovati in ponižrti pred svetom. V svoji brezobzirni strasti se no sramuje rabiti v svojih spisih najpodlejša obrekovanja. V povesti opisuje našo domovino   kot skrajno
mejo kulture, nas Slovence pa slika kot roparsko dru hal in nas dolži hinavskega klečeplaztva. Le z bičem v roki, pravi ona, se nas more prisiliti k pokorščini. (Dokaz, kako nežno znajo postopati nemške dame.) Izjeme ne pozna obrekovalka, ampak opisuje ves narod kot strahopetno, umazano, zavratno bando. Lepi priimki nemške kulture, kaj ne t Kaj neki smatra ta vzor nemških žena za kulturo T Mar milo petje pasjega biča v parlamentu 1 Gotovo je po godu tej poosebljeni kulturi demoliranje slovenskih trgovin v Kočevju in roparski napadi v Ptuju, Celju, Kočevju i. dr. Pač žalostno sliko nemškega žeustva nam podaje pisateljica E. Vverner, kateri svetujemo, ako še živi, naj se blagovoli spomniti izreka: »\Vie der Schelm is t, so denkt er von andern.«
-h Kaj nas uči proces proti sleparski Ani Kranjčevi. Včeraj je bila pred ljubljanskim porotnim sodiščem obsojena sleparka Ana Kranjčeva, ki je skoraj pri vseh svojih sleparijah računala s preveliko neumnostjo in lahkovernostjo onih ljudskih slojev, ki kar brenče od »ame ljubezeni do raznih klerikalnih in duhovniških korifej. Ta Ana Kranjčeva je popolnoma dobro vedela, da dobi duhovnik, in naj bo to že škof ali dr. Mau-ring ali dr. Jerše ali kdorkoli od gotovih slojev, vse, kar hoče. Ljudem zadostuje, da slišijo o veliki potrebi tega ali onega duhovnika, in že odpro svoje mošnjičke. In če je znala ta sleparka na tako neumen način izvabiti gotovim lahkovernim in v kleikaloe zaljubljenim ljudem take svote, kakšna mora biti še le žetev, katero delajo razni klerikalci? Sto in sto je v Ijnbljani žensk, ki bi se dale na besedo duhovnika potegniti kožo s telesa. Počenjanja Kranjčeve pričajo, da so ljudje že jako vajeni, da jim duhovniki pišejo za denar ali si ga osebno izposodijo. Tako so tega vajeni, da se niti ne začudijo, če kaka babnica za tega ali onega duhovnika prosi za denar. — Žalostno, zelo žalostno spričevalo je to za te sloje — še ža-lostnejše spričevalo je pa to za delovanje gotovih klerikalnih krogov.
+ Z Dobrove pri Ljubljani nam pišejo: Pri nas se vrše občinske volitve v torek, dne 5. decembra. Doslej je pri nas vse spalo, letos pa so tudi v naši občini stopili na plan napredni možje ter pričeli borbo proti sta-rokopitnim farovškim podrepnikom, ki so doslej gospodarili v občini. Že prvi nastop teh naprednih mož je župnika Plantariča in njegove backe tako prestrašil, da so bili vsi zmedeni in niso vedeli kaj početi. Jeli so spraševati svojo vest in so prišli končno do zaključka, da so mnogo grešili in da bi se pravzaprav ne bilo čisto nič čuditi, ako bi volilci po-medli z njimi iz občinske hiše. Župnik Plantarič je prvi uvidel, da ni izključeno, da bi gospodstvu njegovih podrepnikov v občini ne odzvonilo, zato se je jel približevati novi stranki ter hoditi okrog nje kakor maček okrog vrele kaše. I seveda, župnik bi rad imel novo šolo na svoji njivi, staro šolo pa zase, da bi v njej stanoval kak Lojze. Mi pa pravimo: Volilci, poskrbite, da bo z novim volilnim redom prišel v občini na krmilo nov občinski odbor in nov župan, ki bosta poskrbela, da se župnikovi načrti ne bodo uresničili. Ako je župniku že toliko ležeče na poslopju stare šole, naj se on preseli v staro šolsko poslopje, v farovž pa se naj preseli šola, pa bo s tem občina rešena skrbi glede zgradbe novega šolskega poslopja.
+ Obč. volitve na Jesenicah. Odkar so na Jesenicah razpisane občinske volitve, delajo klerikalci z vsemi nepostavnimi sredstvi za svojo stranko, in to pod komando g. ge-renta Čebulja (Oskrbnika Cebulove hiše). Občinski sluga Jureš leta okrog in podpisuje pooblastila namesto da bi dostavljal volilne izkaznice. Radovedni smo, kaj poreče gospod državni pravdnik k temu. Stvar je sicer že naznanjena. Res, nečuveno je, kar ti črni ptiči vse počenjajo, da bi dobili občinsko blagajno popolnoma v svoje roke, upajmo da se jim za enkrat ne posreči. Neko človeče, ki se imenuje »Kerstein« in je občinski sluga, se napenja kakor breja žaba v vodi in hodi od hiše do hiše in prigovarja stranke, da naj volijo z Eselesom, ker to hočejo gospod gerent Čebul j, oskrbnik Cebulove hiše. Jeseničani si enkrat za vselej prepovemo, da bi občinski sluga, posebno Jureš in Kerstein nas komandirala, in naj kar lepo tiho in mirno pričakujeta, kaj jima bode Miklavž prinesel. Ce mislita, da bode še Cebulj župan, se jako motita. Kadar bode Keršteinov »pinč« mlade imel in Svancova Mina v blagoslovljenem stanu, takrat bo Cebulj, po domače česen župan, prej pa ne. Počen janje črne družbe na Jesenicah pa bo skoro tako, kakor v Tri polisu med Turki in zato se je treba vpreti. Zatorej v nedelm, jes°n?ški možje, ne dajte se preslepiti od Čebul ja, ki vam obeta nebesa na tem svetu, ker sam ne verjame da sploh
kje eksistirajo; volite napredne može, katere smo vam priporočali in kaieri so res možje na svojem mestu. Nt pustite se komandirati torej, če bosie vsi svojo dolžnost izpolnili, mora biti zmaga naša,
-j- Po občinskih volitvah na Krki. Piše se nam: Pri nas se je dne 27. novembra odigral zadnji akt volilnega boja: volitev obč. starešinstva iz Katerega je izšla neodvisna kmečka stranka kot zmagovalka. Izvoljeni so: dosedanji župan Anton Poljane, županom; Josip Koščak iz Znojil I., Ivan Bregar iz Vidma II. in Josip Borštnik iz Vidma III. obč. svetovalcem; vsi sami odločni in neustrašeni naprednjaki. Te volitve so jasno in nedvomno dokazale, da bije hinavskemu klerikalizmu v naši občini poslednja ura in da je tudi kmet, kateri je doslej slepo hodil za svojimi izkoriščevalci, spregledal in spoznal, da ga vodijo brezvestni voditelji klerikalne stranke v njegovo lastno pogubo: v duševno in gospodarsko sužnost. Posebno so se v tem pogledu ljudem odprle oči vzpričo nesramne in nasilne agitacije klerikalnih agitatorjev, katerim ni bilo nobeno sredstvo preumazano, da bi se ga ne poslužili. Naj navedemo le nekaj teh: Boj za občino in njeno upravo pričel se je v večjemu obsegu že pred dobrim letom; nekako ob času, ko je potekala funkcijska doba bivšega občinskega odbora. Najprvo so hoteli klerikalci uničiti občinskega tajnika, katerega so brezvestno in lažnjivo obdolžili pregreška po § 303. k. z., da bi mu s tem odvzel? ugled, katerega uživa pri občanih. Tozadevna sedna preiskava pa je vtisnila nesramnim obrekovalcem pečat lažnjivosti in so obrekovalci sami prejeli zasluženo kazen. Izjalovilo se jim je najostrej-orožje J vkljnb temu se niso spametovali; hoteli so na vsak način priti na površje. Spomladi tekočega lota se je vršil tu misijon. Ta naj bi bil vplival v to. da bi ljudje pritrdili /upnikovim načrtom, vsled katerih naj bi se podrlo sedanje veliko in čno župnišce in sezidalo novo v -n slogo na neprecenljivo do revnih faranov in v korist /upnikovemu avanzementu. Seveda se ie dosegel ravno nasproti uspeh; ljudje co sr>oznaH pravi sjure* ".isi-jona; število žnpnikovih pristašev se bolj skrčilo. Med tem časom s i se a vedle volilne priprave in se je razpisala volitev obč. odbora na dan 26, septejabra t 1. Kakor bi jih ciek-triz**\:J, t iko so bili klerikalni kolovodje in koristolovci na nogah. Pri-i so 7. ostudno asritaeijo in nezaslišanim teror um* cm. V tem se je nai-bolje odlikoval kaplan, 'saten se je pri tem moral celo odreči norroMim 9{ hodom z ičiteljico. — Najprvo 90 poskusili s posojilnico: začeli so z. ito namigovali, da bode v*ak, kdor ne* b'*de volil z njimi, moral plačati vpe svoj dolg v posojilnico. S tem so d segli veliko n«r>eha: veliko volil-e v. kateri bi bili po svojem prepri-
anju volili z našo neodvisno kmečko stranko, so iz bojazni, da bi bili sicer primorani plaenti ves svoj dolg v po-nieo, dali svoje glasovnice popisati klerikalcem ali pa so se volitve vzdržali. Ni jim bilo še dovolj nasil-^rva: začeli so pri agitaciji vporab-Ijati sredstva, katera imajo na sebi značaj   hudodelstva   po § 98. k. z.;
sebe, katere jim niso bile po volji, -o se izpostavljale javnemn zasme-i a tem. da jih je kaplan prezrl pri cerkvenem darovanju (ofru), ker jim ni hotel dati poljubiti svetinje in kar je še najhujša prezrl jih je celo nri obhajilni mizi s tem, da jih je preskočil in jih ni obhajal. Kdor ni hotel voliti s klerikalci ali kdor je bil sumljiv, da bode volil nasprotno, niso smeli njegovi otroci k birmi in ko je šel kaplan obhajat lOletnega dečka na smrtni postelji, se je znašal vpričo na smrt bolnega otroka nad starši češ: »sedaj je pa dober prekleti far<- vkljub temu, da ni dotični k nikdar rabil teh besed in je storil le to, kar mu je po zakonu zajamčeno, da je namreč volil po svojemu prostemu prepričanju. Kdor ne voli s klerikalci tudi ne sme biti ne za krstnega, ne za birmskega botra, njemu se bode odrekel cerkveni pt g-reb, ne bode mn zvonilo z velikim zvonom; sploh se mu izkazuje v življenju in ob smrti zaničevanje. In za vse take izbruhe podivjanih kleri-v se državna oblast niti ne zmeni in dopus/a z zavezanimi očmi, da -o na tako ostuden in za konstituci-jonalno državo tako poniževalen na-io veljavni zakoni in omejuje bna in državljanska svoboda. Kar b: nf1 bilo mogoče niti v Turčiji, se dan za dnem dogaja pri nas, brez upanja, da bi se te kričeče razmere odpravila. Meroda jni faktorji se niti ne zavedajo, da se pri tem nevarno : Trn jo z cgnjem, kateri lahko s oa-zaneti pržar, kat rega pos^edi-ce so sedaj še nedogledne. Ako kak organ ukrade kako malenkost, ako krk kmet v jezi izreče kako nepremišljeno grožnjo, ga že drži državni nravdnik za ovratnik, med tem ko je nekaterim podivjanim dervišem vse dovoljeno.   In kaj se šele dogaja pri
avtonomnih oblastvih. Ako nisi pun-ciran klerikalec, ne predrzni si prestopiti praga avtonomnega urada, ker se ti sicer zna prigoditi, da bo-deš ravno tako hitro zunaj proti svoji volji. S tem so menda povišuje ugled in nepristranost uradov. — Tukaj bi bila dolžnost vlade izvrševati svojo nadzorovalno pravico, ako hoče količkaj izvrševati svojo dolžnost in varovati ugled javnih uradov. Videant consules! — Naprednjaki.
K občinskim volitvam v Ratečah. V II. razredu so voljeni: Kava-lar Anton, lesni trgovec; Mertelj Iv., mizar; Benet Jakob, posestnik in Lavtižar, žnpnik. — V III. razredu: Mertelj Jože, dež. cestar; Erlah Jakob, posestnikov sin; Jank Jože, pos. sin in Zupančič, nadučitelj.
t- Iz davčne službe. Imenovani so bili c. kr. davčni asistenti: Josip Ziderics, Ubald Meizner, Ernest Schmidt, Peter Ferner, Janez Fuchs, Avgust Feistritzer, Franc Grill, Ad. Roisp, Franc Rabitsch, Rudolf Schneebacher, Mihael Watzek, Hugo Schreithofer, Josip Cepin v področju c. kr. finančnega ravnateljstva v Gradcu davčnim oficijalom.
-t- Iz ljudskošolske službe. Na mesto zaradi bolezni na dopustu se nahajajoče učiteljice Leopoldine Abramove je imenovana za sup'ent-ko na ljudski šoli pri Sv. Križu pri Litiji gdč. Marija Ditingerjeva in na mesto učiteljice Ane Elsnerjeve za provizorino učiteljico v Šmartnem pri Litiji gdč. Terezija Rodetova. Na mesto zaradi bolezni na dopustu se nahajajoče učiteljice Marije Remž-garjeve je imenovana za suplentko na ljudski šoli v Cerknici gdč. Ana Prudičeva. Na mesto učiteljice Jere Visenjakove je imenovan za provizo-ričnega učitelja in voditelja enoraz-edne ljudske šole v Peči v kamniškem okraju gosp. Josip Jerše.
— Vzgleden nabiralnik za »Narodni sklad«. V znani ljubljaski narodni gostilni pri »Roži« imajo stalni gostje v »Prešernovi sobi« poleg nabiralnikov za »Družbo sv. Cirila in Metoda«, za »Sokola« in »Slovensko planinsko društvo« tudi nabiralnik za »Narodni sklad«. V ta nabiralnik se je pa nabralo do dne 30. oktobra 1911 31 K, do 6. novembra 16 kron, do 13. novembra 13 K, do 23. novembra 11 K, do 1. decembra 17 K, ali v dobrem mesecu skupaj 88 K. — Ta nabiralnik naj bi služil drugim v vzgled in vspodbujo.
— Ekspozitura poštnega ravnateljstva v Ljubljani? V merodajnih krogih baje pripravljajo za večje dežele, ki nimajo poštnega ravnateljstva ustanoviti v glavnih mestih ekspoziture poštnega ravnateljstva. Za tako ekspozituro bi prišla v prvi vrsti Ljubljana in Solnograd v poštev.
— 251etnico svojega umetniškega delovanja bo praznovala naša prva igralka, gospa Avgusta Danilova dne 8. decembra in sicer se vprizori ta dan znamenita drama »Fcdora«.
— Dopisi iz Mošenj. Izjavljamo, da gospod nadučitelj Josip Korošec ni v prav nobeni zvezi z našimi dopisi iz Mošenj in iz mošenjske fare.
— Eksžupnik Renier je v svoji epistoli v »Grazer Tagblattu<' pripisal rajnki Hočevarici izredno bistroumnost in zmožnost, spoznati ljudi. S tem je čitateljem »Grazer Tag-blatta« hotel vcepiti mnenje, da mu je Hočevarica radi tega nametala joliko denarja, ker je spoznala v njem izrednih vrlin. V resnici pa je bila Hočevarica zadnja leta svojega življenja prava prismoda, vsa neumna in trapasta in samo zaradi tega je bil Renier v stanu, da jo je dobil popolnoma v svoje kremplje in jo ožel kak^r citrono.
— Predavanje o gospodarskem položaju v južni Ameriki. Kakor lani ima tudi letos g. ravnatelj L. Pe-rutz v večjih mestih predavanja o gospodarskem stanju južnoameriških držav in sicer predava letos o gospodarskem položaju v Braziliji, Chile in Uruguav. Z razložitvijo velikega pomena južnoameriških držav kot razpečavališč za nsše indnstri-jalne izdelke in z opisom urejenih gospodarskih razmer teh držav hoče vzbuditi oziroma pomnožiti zanimanje za te dežele v krogih industrijalcev in eksportnih interesentov. Tako predavanje se bo po posredovanju tukajšnje trgovske in obrtniške zbornice vršilo tudi v Ljubljani in sicer v četrtek, dne 7. decembra ob polu 5. uri poooldne v veliki dvorani Mestnega doma«. Eno uro pred predavanjem in eno nro, eventualno tudi več, po predavanju bo g. predavatelj interesentom na razpolago za informacije o kupčijskih razmerah južne Amerike ter bo na željo nasvetoval tudi primerne zastopnike tvrdkam, ki bi želele začeti kupcijske zveze z južno Ameriko. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani opozarja in-dustrijalne in trgovske kroge na to predavanje. Udeležba je priporočljiva za one industrijalce in eksportne interesente, ki doslej niso eksportira-li v južno Ameriko, utegnili bi se morda v prihodnjosti interesirati za
njo, saj je v južni Ameriki trg skoro za vse naše industrijske izdelke.
— 8 Poljanske ceste. Kdor je prisiljen po dva- trikrat na dan prehoditi Poljansko cesto od Ambroževega trga pa doli do mitnice, ali se naprej v Hradeckega vas, ta mi bo prav rad pritrdil, da je ta cesta ena najbolj zanikernih in umazanih cest v Ljubljani. Človek bi mislil, da bo ena najbolj prometnih cest, in sicer tako glede tovornega, kakor osebnega prometa tudi primerno oskrbovana. Posebno smo reveži pešci na tej cesti. Iz vsakega drugega okraja je v sredino mesta speljan tlak, ali pa pelje električna železnica. Mi nimamo ni enega, ne drugoga in prodno pridemo v mesto, smo blatni, kot bi prišli iz najbolj rovtarske vasi. Slišali smo, da se je v političnem gospodarskem društvu za poljanski okraj sprožila misel, da se bo de!alo na to, da se podaljša električna železnica od Ambroževega trga do poljanska ga mostu. Prebivalci na Poljanski cesti in v Hradeckega vasi z veseljem pozdravljamo to misel s prošnjo, naj društvo z V6emi silami deluje na to, da se to tudi v resnici, in sicer čim preje izvrši. V našem okraju je sejmišče, stanuje mnogo obrtnikov, delavcev itd., ki se bodo radi posluževali tramvaja. Še o neki drugi stvari se je že tudi govorilo pri sejah gori omenjenega društva: o napravi železniškega postajališča in skladišča za živino ob Dolenjski progi na Poljanski cesti. Mesarji in trgovci z živino najbolj vedo, kolikega pomena bi bilo to! Priporočamo tudi to idejo gospodarskemu društvu za poljanski okraj, da jo preštudira in deluje na njeno skorajšnje uresničenje. — P o-1 j a n č a n i.
— S kateregakoli stališča stvar vzamemo, vedno pridemo do zaključka, da je najbolje kupovati Kolinsko kavno primes. Pri nakupovanju blaga prideta v poštev glavna dva momenta: kakovost blaga in proveni-jenca blaga. Kar se kakovosti tiče, je izven vsakega dvoma, da je Ko-linska kavna primes najizbornejši, in to je tudi že dobro znano vsaki Slovenski gospodinji. Kar se pa pro-venijence tiče, je ravno tako staro znana resnica, da jo Kolinska kavna primes edino pristno domače blago te vrste. Iz tega pa sledi samo ob sebi, kar smo zgoraj omenili: da je najbolje kupovati Kolinsko kavno primes.
Osemdesetletnica. Jutri praznuje v Spodnji Šiški v krogu svoje rodbine svojo osemdesetletnico gosp. Fran M u 1 e j, hišni posestnik v Radovljici. Jubilant, ki je bil vedno vrl narodnjak in zvest pristaš naše stranke, praznuje redko svoje slavje v popolni duševni in telesni svežosti. — Spoštovanemu somišljeniku naše iskrene čestitke!
Poštne razmere v Mostah. O poštnih razmerah v Mostah nam prihajajo neprestano pritožbe. Pritožujejo se zlasti naročniki naprednih listov, da se jim ti listi zelo neredno dostavljajo. Tako ni naročnik »Slovenskega Doma« B. S. v Tomačevem že dveh številk dobil, dasi se mu list redno pošilja. Zatrjujejo nam, da je pismonoša zagrizen klerikalec, ki bi najraje imel, da bi ne dohajal na pošto prav nobeden napredni list. Pozivamo zadnjič poštarico v Mostah, da poskrbi za redno dostavo naprednih listov, ker bi bili sicer primorani, izpregovoriti resno besedo o pismih z nakazano poštnino.
Največ služb mora gotovo opravljati občinski stražnik v Mostah. On ne opravlja samo posle občinskega stražnika, marveč mora biti obenem tudi občinski sluga, poljski čuvaj, ogleda mrtvecev, ogleda mesa, zdravstveni občinski nadzornik itd. Mož mora vse delati, povsod biti in vse vedeti in znati, skratka na nogah mora biti noč in dan. A za vse te mnogoštevilne službe pa dobiva plače 80 K na mesec, — premalo, da bi mogel živeti, preveč, da bi moral umreti. Možu bi se pač morala zvišati plača, ali pa se ga razbremeni tako, kakor je prav!
Pri upravnem sodnem dvoru se vrši dne 9. decembra javna ustmena razprava o pritožbi Ivana Hafnerja v Skofji Loki proti kranjskemu deželnemu odboru in Ivanu Marguču v Škof ji Loki radi neke sanitetno - polici jf;ke prepovedi.
Za pogorelce v Seln. Notranje ministrstvo je dogovorno s finančnim ministrstvom dovolilo za pogorelce v Seli 2500 K.
Pasji kontumac za občine D. M. v Polju, Podgorica in Dobrunje je okrajno glavarstvo za ljubljansko okolico razveljavilo.
Is Novega mesta se nam piše: Štembur v Kandiji pri Novem mestu postaja v zadnjih dneh zopet krotak. S priliznjenimi besedami vabi ka pismeno pred kratkim izostale goste, ki niso hoteli več gledati in prenašati oholih in prepotentnih klerikalnih zabavljačev v njegovi gostilni. Kamor pridejo ti bledolični mladenci, ki iščejo pri belem dnevu po tleh menda svoje izgubljene značaje, tam napravijo prepir in razdor. Toda sva-
ka sila do vremena! Novomeško občinstvo jih sedaj pozna, akoravno so se nekateri le počasi levili in smo njih »veritas« izvedeli šele »in vino Štemburji«. Kar se pa tiče očeta Steniburja, pa le konstatiramo, da ne odgovarja tako ravnanje kolegijalnosti do drugih gostilničarjev. — Notica v »Jutru« o učiteljevanju g. profesorja dr. Milana Šerkota na novomeški gimnaziji, je infamna mi-stifikacija, ne toliko novomeškega občinstva, kakor zunanjega, posebno Notranjske in Ljubljane. Resnici na ljubo moramo konstatirati le sledeče: malo je tako priljubljenih profesorjev pri dijakih, kakor pri občinstvu, kot ravno g. dr. Terko. Odkritosrčen, vesel družabnik, pravičen jo in časih celo preveč popustljiv. Tudi opazka: »češki tepec« ni nikoli padla, za kar smo se informirali na merodajnem mestu. Da pade pa časih kak priimek, je venda v šoli nekaj čisto navadnega, posebno do sedmega razreda. »Gospodje« dijaki 60 malo preveč občutljivi. »Jutru« smo pa že enkrat svetovali, naj opusti take osebne napade, ali se naj pa preje informira, ker z neosnovanimi noticami le sebi škoduje. Tako bo izgubilo »Jutro« v Novem mestu še tistih par naročnikov.
Tragična smrt. Dne 30. novembra je šel 91etni mlinarjev sin Josip Kregar iz Vrbova pri Ilir. Bistrici pri mlinu mazat kolesa, pri tem pa ga je zgrabilo kolesovje za roko, ga potegnilo med se, mu pretisnilo oprsje in trebuh s tako silo, da so stopila čreva iz njega ter je bil na mestu mrtev.
Ambrus. Tukajšnji lovec Hro-vat je nastavil v neko luknjo past, meneč, da bo ujel lisico, a drugi dan, ko je pogledal, je našel mesto nje 6 kilogramov težkega lepega divjega mačka. Že stari lovci ne pomnijo, da bi se tu dobila taka zverjad. Imel je pač lovsko srečo.
Elektroradiograf »Ideal«. Spored za soboto 2., nedeljo 3. in ponedeljek, dne 4. decembra: Popoldanski spored: Stanovalci stoječih voda. (Znanstven naravni posnetek.) Dragocen kip. (Komično.) Provinca Južne Francije. (Lep naravni posnetek.) Iznajdljiva žena. (Senzacijska drama.) Pri starem očetu v gosteh. — Zvečer ob 7., 8. in 9. krasna drama: Maščevalec svoje časti. (Senzacijska umetniška slika Nordiskfilms Co., pravo vzordelo kakor n. pr. »Mladostni greh«.) Predvajanje traja 1 uro. Dolgost filma 1000 metrov. — Zapomnite si natančno datum: od torka 5. decembra do vštevši petka 8. decembra: Biser vseh učinkovitosti! 4 hudiči. (Artistovska dama s senzacionalnim smrtnim skokom. — Pripravlja se film Aste Nielsen Tuja ptica.
Nevarna tatica. V zadnjem času se je bila jela pojavljati po trgovinah neka ženska, ki je med izbiranjem blaga kradla in potem pod raznimi pretvezami odšla. Prva taka tatvina je bila policiji ovadena od tvrdke Kristofič-Bučar. Tam je neznanka izmaknila žrnske in moške spodnje hlače. Nekaj dni pozneje je prišla pa izbirat zlatnino k juvelir-jn Vechiettu v Šelenburgovi ulici. Med izbiranjem je juvelir zapazil, da je ženska ukradla s prodajalne štiri zlate prstane in jih vtaknila v žep. Ko je hotela oditi je rekla, da bode vprašala zunaj stoječega moža, koliko sme zakupiti. Toda zlatar je ni pustil kar tako oditi, marveč jo je preiskal in dobil pri nji vse štiri prstane, nadalje zlat prstan s smaragdi, prazno denarnico, zastavni listek zlat nine in zlato ovratnično iglo. Neznanki 6e je posrečilo slednjič uiti, a jo je stražnik v Bethovnovi ulici ujel in aretiral. Dognalo se je, da je navi-br>rVa Pavlina Crnota, roj. 1876 v Verdu i ku na Hrvaškem, baje vdova ter da stanuje s svojimi tremi nedoraslimi otroci v Mostah skupno z nekim krojačem. Policija je skupno z orožništvom izvršila na njenem domu hišno preiskavo, kjer je dobila za cel samotezni voziček ukradeneera blaira. Našla so se nova ženska krila, otrobe obleke, perila, modrcev, krtač, obrisač, raznega obuvala in dr., kar so s tatico vred oddali deželnemu sodišču.
K tatvini pri oekovslcem mojstru g. Tučku na Bregu, se nam še poroča, da je bila zadeva popolnoma dogovorjena. Bivši TrČkov vajenec Škof se je bil seznanil z brezposelnim 151etnim Ivanom Cesarjem iz Rajhenburga, ki je stanoval pri svojem bratu, slugi v nekem tukajšnjem hotelu. Vsi trije so se bili dodobra pogovorili, pot^m pa sta šla ftkof in Ivan Cesar na delo. Po izvršeni tatvini sta dala Cesarjevemu bratu spravit 60 K, češ, da sta samo toliko dobila (v resnici 550 K), kot svoj delež je pa ta dobil 10 K. Prva dva sta se takoj odpeljala v Trst, kjer je pa tukaišnja policija o predmetu brzojavno obvestila tržaško, sta bila tam aretirana in izročena tnkaišni^mn sod:&čn. Tretjega sokrivca, hotelskega sluso je na tukajšnja policija aretirala in tudi izročila sodišča
Tatvine. Branjevki Ivani Kra-ševčevi je bilo snoči na Miklavževem semnju na ongresnem trgu ukradenih za 10 K smokev. — Na Domobranski cesti je neka dvonožna lisica izmaknila velikega petelina in kokoš. — Snoči je mizarju Mateju Buhu neki paglavec s kolesa ukradel acitelinko. Buh je tatvine slučajno še opazil, stekel za dečkom ter mu acitelinko odvzel.
Pri kosilu. Včeraj sta se pri nekem gospodarju na Cesti na loko pri kosilu sprla dekla in hlapec. Med prepirom je hlapcu tako vzkipela jeza, da je skočil pokonci in deklo zabodel z vilicami v levo roko in jo znatno telesno poškodoval. Zadnjo besedo bo imelo sodišče.
Pobegnila sta prisiljenca 221etni Alojzij Jevšček iz Gorice in 211etni Ivan Ghedini iz južnega Tirolskega.
Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 8 Slovencev, nazaj je pa prišlo 30 Slovencev in 40 Hrvatov. 50 Macedoncev se je odpeljalo na Tirolsko.
Izgubljeno in najdeno. Tesar Albin Mravlje je izgubil zavitek nove obleke. — Pavlina Rekarjeva je izgubila bankovec za 10 K, katerega je našel mestni pol. stražnik Fran Rekar. — Neki gospod je izgubil briljantno ovratnično iglo.
Narodna obramba.
Vabilo na U. glavni zbor dru«, štva »Branibora« v nedeljo, dne 17. decembra 1911 ob 11. dopoldne v restavracijskih prostorih Narodnega doma v Ljubljani. Spored: 1. Nagovor prvomestnikov. 2. Tajnikovo poročilo. 3. Blagajnikovo poročilo. 4. Poročilo nadzorniŠttva. 5. Volitev 4 članov v društveno vodstvo.1) 6. Volitev nadzorništva (5 članov).2) 8. Sluajnosti. 1) Iz vodstva odstopijo gg. prof. Ant. Jug, dr. Ernest Derea-ni, dr. Gregor Žerjav in Ciril Pire. 2) V nadzorništvn so bili gg. Matija Prosekar, I. Gorup, dr. Juro Hrašo-vec, prof. R. Perašek in ofic. Fr. Podkrajšek. — Vodstvo društva »Branibora« v Ljubljani, dne 1. decembra 1911.
Družbi sv. Cirila in Metoda je poslal g. Iv. Deržič z Zidanega mostu 12 K 24 v, nabranih ob odhodnici g. Škofa v Divačo. G. pravnik Šume-njak je nabral v veseli lovski družbi pri veleposestniku g. Šeguli v Hla-poncih 4 K 50 v. G. Marija Ježovnik je nabrala v veseli družbi v gostilni Ježovnik v Petrovčah 6 K 48 v. Hvala darovalcem in nabiralcem. Odvetniška pisarna g. dr. Počeka je izročila iz dveh kazenskih poravnav po 20 K, sirupa j 40 K. Hvala! Naša dobri rojaki v Ameriki ljubijo svojo domovino. Podružnica družbe sv. C. in M. št. 1 v New Yorku je poslala družbi zopet 100 K. Iskrena hvala in srčne pozdrave slovenskim rodoljubom v Ameriki. Gdč. Ljudmila Erjavec, blagajničarka C. M. podružnice v Krminu je poslala družbi 8 kron, katere je nabral g. nadučitelj Garvas v veseli družbi. Darovali so gg.: Hudovernik, Ferjan, Mulej, Amf, Pelegrin, Kriš, Kalčič, Rebec, Pavli, Garvas. Živio!
Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Novem mestu priredi Miklavžev večer v torek, dne 5. decembra t. 1. ob 7. zvečer v Narodnem domu v Novem mestu. Spored: Miklavžev nastop. Igra: Gosf>a ma-jorjeva od F. Woldeka. Bufet dam.
Društveno naznanila.
6. januarja 1912 se vrši v Ljubljani ena največjih slavnosti, proslava važne kulturne institucije slovenskega čitalništva združena s slav-nostjo 501etnice Narodne Čitalnice v Ljubljani. Na programu je velika slavnost v dež. gledališču 5. januarja zvečer, v soboto, 6. jan. pa dopoldne slavnostna seja, popoldne elegantna telovadna produkcija Sokolov in Sckolic, zvečer pa splošen narodni ples v vseh prostorih Narodnega doma. Ta slavnost, ki je proraču-njena za vse Slovence, bodo obiskale deputacije iz vseh krajev. 6. januarja se bodo zbrali v Ljubljani vsi stari zaslužni delavci na narodnem polju, vsi sedanji zastopniki čitalnic in bralnih društev in ves narodni mladi svet, da se zopet okrepimo v tistem narodnem duhu, ki je vladal v Čitalnicah in toliko koristil Slovenstvu in narodni zavesti.
Občni zbor dijaškega podpornega društva »Radogoj«. Pod predsedstvom g. dr. Fran Novaka se je vršil snoči v prostorih Čitalnice v Narodnem domu občni zbor dijaškega podpornega društva »Radogoj«. Podpredsednik dr. Novak pozdravi došle člane ter opraviči odsotnost predsednika, g. ravnatelja Iv. Hribarja. Tema, kateri je substrat Radogojevega delovanja, je žalosten, ker nam razkriva bedo našega dijaštva, je pa tudi tako znan, da o njem, ni treba obširno govoriti. Nato odda besedo tajniku g. dr. Fran Kandaretu, ki poroča, da je bilo v preteklem leto
81 jjromleev nasproti 76   leta 1909/
10, podpiralo je društvo 52 dijakov, Jeta 1909/10 pa samo 32, članov pa je imelo društvo 104. Iz odbora izstopita letos gg. profesor L o vse   in dr. Kandare.   Blagajnik   sodni svetnik dr. Papež poroča o blagajniškem stanju v XVIII. poslovnem letu. Društvo je imelo 11.536 K 09 v prejemkov in 7146 K 52 v izdatkov, prometa   tedaj   18.682 K   61 v nasproti 18.097 K 23 v leta 1909/10,   v katerem poslovnem letu so znašali prejemki samo 9969 K 69 v. Promet se je tedaj dvignil v zadnjem   letu za 585 K 98 v. Izmed izdatkov je treba omeniti podpore   v   znesku 6895 K 61 v, upravne stroške v zneskn 111 kron 02 v in prehodne stroške v zne-sfcu 139 K 89 v.   Ako   se primerjajo dohodki 11.536 K 09 v z izdatki 7146 kron 52 v. preostaja 43S9 K 57 v. Od tega zneska   se   je vzelo h glavniei 3240 K.    Društveno    premoženje je vnašalo leta 1909/10 45.908 K 60 v, letos pa znaša 48.S69 K 57 v, se je tedaj zvišalo za *960 K 97 v. Ustanovna glavnica je znašala leta 1909/10 44.480 K.   letos pa znaša   47.720 K, dišala se je tedaj za 3240 K. Razpoložljiva glavnica znaša 1149 K 87 v. Dasi se je ustanovna glavnica znatno zvišala, dasi je število članov naraslo,   vendar društvo   nima onih uspehov, kakršne hi lahko imelo, če hi nekdanji podpiranci se malo bolj spominjali na društvo in če bi ne bili denarni zavodi   skoro popolnoma pozabili na :"Radogoja«. Posebno zahvalo izreka društvo gcr. Fr. Haupt-tttannn, šolskemu svetniku v Gradcu. Janu Hraskemu, profesorju na češki tehniki v Pragi   in dr. Fran Vidicu, profesorju na Dunaju. Velika izguba je zadela drnštvo s smrtjo dr. Volčiča v Novem mestu. Člani se v znak žalosti dvignejo s sedežev. Izmed daril, ki jih je prejel ^Radogoj« je treba omeniti: Mesto Ljubljana 700 K. Ljubljansko kreditno banko 500 K, Frosveto«, dolenjsko podružnice in Kamniško posojilnico po 100 K, Notranjsko   posojilnico   in~ županstvo Kamnik po 25 K,   mesto Kamnik in Kmetsko posojilnico na  Vrhniki po rJO K ter županstvo Velike Lašče 10 kron. Na predlog preglednikov izreče občni zbor odboru   absoln torij in blagajniku 'zahvalo. Nato so se vršila volitve ter sta   bila   izvoljena per acciamationem za predsednika ravnatelj Ivan Hribar, za podpreeedni-ka dr. Fran Novak,   v odbor pa srsr. dr. Papež. prof. Jers.inoveo, dr. Tril-ler.   dr. Zarnik,   dr.   Žirovnik, dr. Breznik in dr. Pavlin. Izvenlinbljan-ski odborniki   so   gg. dr. Kukovee. «^r. M.ller, prof. Janež??, prof. Lov-še, prof. Seidl in dr. Kuhelj. Preglednika ostaneta ista.
Miklavžev večer priredi telovadno društvo Sokol dne 5. t. m. v društveni telovadnici v Narodnem domu. Darila, ki jih hočejo starši posebej nakloniti otrokom, uaj se princ-o Kavi ta in z imenom otroka naslovljena do torka do 6. popoldne v trafiko g. Š^šarkove. pozneje v Narodni dom. Tn *e sprejemajo tndi darila p. n. dobrotnikov, ki so jih določili v splošno razdelitev. Otroci imajo vstop samo v spremstvu. Pri Če tek eb pol 8. zvečer in Miklavž nastopi r>b 8. Pri večeru sodeluje polnošte-vilna Slov. Filharmonija. Vstonni-»a za odrasle 60 v. za otroke 30 v. Posebnih vabil se ne razpošilja ter je vstop dovoljen vsem naprednim Slovencem.
Miklavžev večer priredi ^Politično in izobraževalno društvo za Wvorski okraja jutri, v nedeljo, dne 3. decembra 1911 oh 6. zvečer v vrtnem salonu g. F. Novaka na Tržaški eesti št. 21 (nasproti tobačne tovarne). Darila, ki jih hočejo starši posebej nakloniti svojim otrokom, naj se prineso zavita in z imenom otroka naslovljena danes, dne 2. decembra od šeste do pol osme ure zvečer v društveno sobo. Pred igriščem št. 3, pritličje levo. Ob istem času se sprejemajo tudi darila p. n. dobrotnikov, ki so jih določili v splošno razdelitev in dobe lahko vabila za ta večer «*idi oni, ki niso bili vabljeni, pa bi «e radi udeležili. Vstopnina prost«?, vstop pa je dovoljen le povabljenim.
Napredno gospodarsko in prosvetno društvo za Krakovo in Trnovo vabi na Miklavžev večer, ki bo v torek, 5. decembra t. 1. ob pol 8. zvečer v gostilniških prostorih g. M. Sokliča, Pred konjušnico. Posebna darila, ki jih hoče kdo komn nakloniti, naj se izroče zavita in s točnim naslovom v torek v gostilni g. Sokli-oe. Vstop otrokom je dovoljen le pod spremstvom odraslih.
Javno predavanje. Ljubljansko »Splošno slov. žensko društvo« priredi v sredo, dne 6. t. m. javno predavanje v dvorani Mestnega d ima. Na povabilo odbora bo predaval g. dr. Anton S c h w a b , distriktui in praktični zdravnik v Celju, o nedo-statkih človeških čutil. Predavanje bo poljudno in splošno zanimivo. Vstop prost in vsakomur dovoljen.
Sokol na Vrhniki priredi Miklavžev večer v torek, dne 5. decembra v prostorih Čitalnice. Začetek točno ob 7. zvečer. Vstopnina 40 v, otroci prosti. Starši, ki žele svoje malčke obdarovati, vpošljejo naj darila v torek, najkasneje do 5. popoldne k br. V. Permetu, poslopje »Kmetske posojilnice«.
Za Sokolski dom na Vrhniki darovali so naši rojaki Ciril in Fr. Kunstelj, Španov Ivan, Franc Kra-šovic in Ivan Kolenc vsi v Cleve-land Ohio 14 K 40 v. Razne stave »Meksikanarjev« in sicer gdč. Anice, Milke, Napljona in Toneta do-nesle so v prid Sok. domu 20 K 60 v. Dalje se je nabralo po nabiralnikih za Sokolski dom na Vrhniki v sledečih gostilnah: Pri »Jurci« 10 K 60 v, pri ->Koeevarju« 6 K, pri »Oblaku« 6 K, pri »Korenčanu« 19 K 60 v, v »Mantovi« 8 K. Neimenovani daroval 1 K. Skupaj 86 K 20 v. Vsem darovalcem izrekamo iskreno hvalo, osobito pa našim rojakom v daljni Ameriki, ki so nam s poslanim zneskom dokazali, da niso pozabili na svoj rojstni kraj. Na zdar!
Idrijska sokolka župa je priredila minoli teden od 20. do všteto 26. novembra vaditeljski tečaj za telovadce v župi združenih društev. Tečaja se je udeležilo 12 telovadcev in sicer iz Cerknice, Cerknega, Idrije i u Žiro v po 2, iz Spodnje Idrije 3 in Št. Petra 1 telovadec. Pri skušnji, ki se je vršila v nedeljo dopoldne od 8. do 12. ure. so prestali izpit trije telovadci s prav dobrim, sedem z dobrim in dva z zadostnim vspehorn. Fredavalo in poučevalo se je vsak popoldne in zvečer, gojenci pa lo se s pravo sokoteko marljivostjo udeleževali predavanj in praktične vežbe. Predavali oziroma poučevali so bratje Albrecht. Bajželj, Oancrl, Krč-nik, Novak in Pivk. Lep vspeh prvega žnpnega vaditeljskega tečaja je vzpodbudil župno predsedstvo, da se bo priredil poslej vsako leto en vaditeljski tečaj.
Dunajska »Slovenija« bo priredila v tekočem zimskem semestru za dunajsko dijaštvo poseben politično-parlameutarni seminar, čigar namen bo, vpeljati s predavanji in diskusijami o aktualnih političnih, zlasti parlamentarnih vprašanjih obiskovalce v osnovne pojme avstrijskih političnih pojavov in jim tako omogočiti njihovo pravilno umevanje. Odbor se je obrnil na znamega publicista dunajskega urednika »Slov. Naroda t g. dr. A. Kramerja, ki je iz prijaznosti res prevzel vodstvo seminarja, kar jamči za uspešno in ~ani-mivo delovanje. Prvi sestanek je bil pretekli ponedeljek; predaval je g. dr. Kramer o osnovnih pojmih državnega prava; nadaljeval bo v ponedeljek 4. t. m. in zlasti i~azpravljal
0 delovanju delegacij in parlamenta. K predavanjem in diskusijam, ki bodo skozi par mescev redno vsak ponedeljek mi 6.—8. nre zvečer v prostorih »Slovenije« VIII. Breitenfei-dergasse 20. imajo pristop vsi dunajski napredni akademiki.
A kad. društvo »Slovenija« na Dunaju je imenovalo na svojem zadnjem občnem zboru za častnega člana bivšega blagajnika »Podpornega društva za slov. visokošolce na Dunaju« fr. nadrevidenta Ivana Ln-zarja. Kaj je storil on s svoji rt. triletnim delom kot blagajnik »P« dpor-nega drnštva«, je širši javnosti bolj malo znano; tembolj pa cenijo njegove zasluge, njegovo požrtvo alno, nesebično delovanje dunajski dijaki, ki so navezani na podpore imenovanega društva. Marsikdo od njih bi sploh ne mogel študirati, ako ne bi to največ po neumornem trudu g. Luzarja doseglo višine, na kakršni še poprej ni bilo. In ker je g. Luzar
1 sled svoje visoko starosti letos odložil mesto blagajnika, je tndi »Slovenija« pokazala svoje spoštovanje in hvaležnost dijaškemu dobrotniku, ki je vrhu tega eden izmed redkih še živečih slovenskih inteligentov, ki so stali pred več kot 40 leti ob zibelki »Slovenije«.
A kad. društvo slov. veterinarjev na Dunaju si je izvolilo na zadnjem občnem zboru sledeči odbor: predsednik: Ivo Pestotnik; podpredsednik: Josip Samec; tajnik: Slavko Plemelj; blagajnik: Rafko Ipavec; gospodar: Peter Rihtarič; namestnika: Viktor de Gleria, Filip Pahor; preglednika: Fran Zavrnik, Fran Lobnik.
A kad cm leno društvo slovenskih agronomov »Kras« na Dunaju
priredi svoj drugi redni občni zbor dne 5. decembra t. 1. ob 8. zvečer v Brunner Bierhalle, XVIII. Gentz-jrasse 62.
Književnost
— »Ljubljanski Zvon«. Vsebina decembrskega zvezka: 1. Anton Debeljak: V vlaku. — Večer pri deklici. 2. Fran Albrecht: Večerni sonet. — Moj božični   konfiteor.    3. Rado
Murnik: Hči grofa Blagaja. Roman. (Dalje v prihodnjem letniku). 4. Jos. Premk: Et resurrezit. 5. Dr. K. Stre-kelj: O nekaterih pobijanih pravilih slovenske pisava. 6. Dr. Ivan Lah: »Živi mrlič«. 7. Anton Debeljak: Luč iz vzhoda. 8. Fran Albrecht: Nočni pogovori. 9. R. Jakopič: Ivan Grohar. II. Spomini. 10. Josip Hrastar: Iz življenja Tomaža Križaja. (Konec). 11. Anton Debeljak: V glorijoli. 12. Književna poročila. Dr. A. Dolar: Ivan Cankar, Troje povesti. — J. Wester: Ksaver Me^ko, Mladim srcem. — Anton Debeljak: Oton Župančič, Charles Dickens, Oliver Twist. — Dr. Lokar-ivan Koštial: Dr. K. Ozvald, Logika kot splošno vedoslovje. — Fran Albrecht: Rikard Katalinić-Jeretov, Našim morem i našim krajem. — Dr. Rajko Nachtigall: A. Leskieu, Grammatik der altbulgarischen (altkirchenslavischen) Sprache. — A. Leskien, Handbuch der altbulgarischen (altkirchenslavischen) Sprache. (Konec.) 13. Glasba. E. Adamič: Novi Akordi. — E. Adamič: P. H. Sattner, Jeftejeva prisega. — K. Adamič: Fran Gerbič, 20 moških zborov. — E. A.: Narodne pesmi za mladino. — E. A.: Milan Reizer, Sanje za gosli in klavir. Veseli Samo-borec.
— Emile Zola: Polom. Roman iz vojske 1. 1870/71. Preložil Vladimir Levstik. Založil L. Schwentner. Cena: broš. 5 K 60 v, vez 6 K 80 v, po pošti 30 v več. »Polom« (La De-bacle) spada med najznamenitejša dela velikega obfožitelja Zole. Z njim je nekako zaključil svojo v obliki romanov spisano vrsto studij o telesni, družabni in nmstveni pokvarjenosti za drugega cesarstva na Francoskem. V ciklu »Rougon-Ma-quart« je s kruto resnicoljubnostjo pokazal vpliv podedovanih lastnosti in grehov ter miljeja na posameznih individnih in njih slojih, v »Polomu«: pa je poskusil naslikati vojsko med Francijo in Nemčijo leta 1870. in 1871., razkriti vzroke francoskega propada v tem Ijntem in groznem boju. Pripovedovanje je. kakor skoro v vseh Zolovih delih jako obširno in popisovanje minucijozno ter vzlie svoji lapidarnosti nekoliko utrudljivo, a roman je v svoji koneepciji in v svoji izvršbi grandijozna slika grandijoznega bojevanja med dvema silnima narodoma. Levstikov prevod je odličen.
— Slovenski sokolski koledar za leto 1912. Uredil dr. Gv. Sajovic. Sedaj je izšel že sedmi letnik tega v vseh sokolsko mislečih krogih po vsi pravici vrlo priljnbljenega koledarja. Vsebina letošnjega, lepo ilnstro-vanega koledarja je posebno bogata. Poleg koledarskega dela obsega še strokovni del (V. Mole: Sokolska himna; dr. P. Pestotnik: Ob oOletni-ei česko-slovanskoga Sokolstva: dr. V. Murnik: Nekaj o slovenskem so-kolstvu; M. Lah: Sokolstvo med Slovenci v Ameriki: M. Ambrozič: Tudi slabe strani; E. Sajovic: O društvenih volitvah; A. Kostnapfl: II. hrv. vsesokoTski zlet 1911: Jos. Mozetič: Sokolski dom v Prvačini; I. Novak: Sokolski dom v TI. Bistrici; T. Petrovce: Sokolski dom v Domžalah; dr. G. S.: Iz naše kronike 1. 1911. Tretji, namreč statistični del, obsega izkaze o telovadbi Slovencev na srednjih šolah, o slovanskem sokol-stvu, o inorodnih telovadnih organizacijah in o slovanskih sokolskih časopisih. Priporočamo koledar prav toplo. Cena eleg. vez. 1 K.
val sprednji del. Od ljudi, ki so bili na parnikn, se ni nihče ponesrečil.
Kmeflia pisarna narodno-napredne siranhe.
Vodstvo narodno - napredne stranke je ustanovilo v svojem tajništvu posebno kmečko pisarno, ki je na razpolago vsakemu naprednemu kmetovalcu za popolnoma brezplačni pouk v vseh političnih, upravnih, davčnih, pristojbinskih in vojaških zadevah. Izključene pa so zasebne pravdne zadeve. — Pisarna bc poslovala za sedaj le pismeno in vsak napreden kmetovalec, ki je potreben kakršnegakoli pouka v zgoraj navedenih strokah, naj se obrne zaupno s posebnim pismom, kateremu je priložiti 10 vinarsko znamko za odgovor ako se želi odgovor v priporočenem pismu pa 35 vinarsko znamko) na: Kmetsko pisarno narodno-napredne stranke v Ljubljani, VVoifora ulica 10. Ob sebi umevno je da je pisarna na razpolago tudi naprednim kmetskim županstvom.
izuretf sodBft.
Izpred tukajšnjega porotnega sodišča.
Prejeli smo sledeče pismo: V včerajšnjem poročilu izpred tukajšnjega porotnega sodišča se je
vrinila pomota v tem ©zim, da sodišče Marijo K 1 a n č a r ni obsodilo na en mesec težke ječe, temveč radi prestopka (ne hudodelstva goljufije) le na en mesec strogega zapora z enim postom in trdim ležiščem vsak teden, s pristavkom, da je po njenem obnašanju upati, da se bo poboljšala. Zahvaljujoč se Vam za sprejem tega pojasnila, oziroma popravka, beležim
z odličnim spoštovanjem
Dr. Anton Svigelj
kot ex offo - zastopnik Marije Klančar.
Porotne   obravnave   pri okrožnem sodišču v Novem mestu.
Dne 29. novembra se je zagovarjal zaradi hudodelstva požiga 58 let stari, v Ljubljani rojeni, pa v Radeče pristojni samski urarski pomočnik Jakob Zupan. Glasom obtožnice je hodil Zupan po svetu in se preživljal s popravljanjem ur. Časih pa se je zatekel k svoji sestri Neži Pohar, posestnici v Jagenci, da si je malo odpočil in imel zastonj prehrano. Ko pa je njegova sestra Neža Pohar izročila posestvo svoji bčeri Mariji, zdaj omoženi na tem domu, je Nežu Pohar vedno bolj pisano gledala brata Zupana, kadar se je oglasil pri nji. V zadnjem času ga je pa začela naravnost poditi od hiše. To je užalilo Zupana in je sklenil, maščevati se nad sestro. Dne 9. novembra se je napil Zupan žganja, da je bil malo ko-rajžen. Ko je odhajal od Medvedove hiše, v kateri je popravljal ure, je rfkel, ua bo še tisti dan napravil ne-kaj takega, da ga bo sam hudič vesel. Šel je k Zupanovim in vprašal tam deklo Agato Kovač po svoji sestri Neži. K sreči je ni bilo doma, kajti dekla Kovač je videla, da ima Zupan v roki debel kamen. Zupan je odšel, toda obstal je v bližini hiše in očividno čakal na sestro Nežo. Te pa le ni bilo. Stopil je torej zopet povpraševal po sestri in pristavil: »Nocoj mora biti moja ali pa njena smrt.« Zupan je spet odšel, in sicer takrat malo dlje stran, tako, da ni videl sestre Neže, ko je prišla od druge strani k hiši. Dekla ji je seveda povedala, da jo čaka brat s kamnom, zato se mu je skrila. Nazadnje je bilo pa Zupanu le predolgočasno čakati. Se enkrat je stopil v hišo. kjer mu je dekla nalašč rekla, da Neže Pahor še ni domov. Tedaj ga je zgrabila jeza, stopil je k prav nizki strehi kašče in prižgal in vtaknil v slamnato streho več vžigalic, vendar pa se streha ni hotela vneti, ker je bila mokra. Zato je zlezel Zupan po lestvi v odprto podstrešje. Uprasnil jc vžigalico in jo vtaknil od znotraj v slamnato streho. Počakal je, da je videl, da se je streha res vnela, potem pa tekel v bližnji gozd, kar mu je dala duša. — Ogenj se je sicer hitro razširil, vendar pa so zapazili ljudje plamen še pravočasno, da so omejili ogenj le na kaščo, ki je zgorela z vsemi poljskimi pridelki, kateri so bili shranjeni v njej in na njej, do tal. Na kašči je škode 1000 K, na poljskih pridelkih tudi okoli 1000 K. Zupan je pa tudi dne 9. novembra ukradel Frideriku Dlazniku nikelnasto žepno uro, vredno 4 K. Zupan vse to odkritosrčno in prostodušno prizna. — Porotniki so potrdili prvo glavno vprašanje glede požiga enoglasno, dodatno vprašanje pa, če je požgal v polni pijanosti, so zanikali porotniki z 9 proti 3 glasovi. Sodni dvor je prisodil torej Zupanu sedem let težke ječe, poostrene vsake tri mesece z enim postom in vsako leto dne 9. novembra s temno celico. — S to razpravo so končane letošnje porotne razprave. Te novembrske razprave so bile v toliko zanimive, da so bili vsi obtoženci obsojeni in nobeden oproščen.
9 • m
Grozovit umor pred zagrebškim porotnim sodiščem.
Včeraj popoldne oh štirih je bila razglašena razsodba glede 24 obtoženih kmetov, ki so mučili in umorili domnevanega požigalca Tuhač-ka. Vsi so bili popolnoma oproščeni na podlagi paragrafa 2, odd. c) in g) kaz. zakona zaradi nepremagljive sile in duševne zmedenosti. Navzoče občinstvo je sprejelo razsodbo z burnim pritrjevanjem, kar je predsednik grajal.
Razne stvari
* Ruščina v Turčiji. Turško vojno ministrstvo je sklenilo na vojaški akademiji in v vojaških aolah med drugimi predmeti tudi ruščino.
* Izključeni delavci. Delodajalci v kovinski obrti v Berolinu so sklenili izključiti od dela 60% delavcev. Ta izključitev bi zadela 70.000 delavcev.
* Sestro umorili. V vasi Dedek pri Pardubicah so našli 271etno Kristino Dokomal mrtvo v postelji. Zaprli so njenega   brata in sestro, ki
sta osumljena umora, da dobita čim-preje dedščino po očetu.
* Brez glave najden« Iz Dunajskega Novega mesta poročajo: 30. novembra so našli za artilerijsko vojašnico na železniškem tiru dragon-ca 5. dragonskega polka, Jakoba Sla-vika, brez glave. Glava je ležala par metrov od trupla.
* Lov s pomočjo zrakoplovov. Iz New Torka poročajo: Deset veleposestnikov v Teksasu, ki imajo kakih 200.000 glav živine, je dalo napraviti zrakoplov, da bodo s pomočjo tega streljali volkove, panterje in leve, ki so nevarni njihovim čredam.
* V spanju lovil tatu. Iz Moravske Ostra ve poročajo: Henrik Mack, iOletni kletar v Bohuminu, je postal v noči od 25. na 26. nov. žrtev svojih sanj. Sanjalo se mu je namreč, da stoji pod njegovim oknom tat ter meri na njega z revolverjem. Mack je vstal v spanju ter skočil za »tatom« z okna prvega nadstropja. Pri padcu se je tako poškodoval, da so ga odnesli v bolnišnico, kjer je umrl.
* Maščevanje zavrnjenih častilcev. V Ameriki je tupatam še vedno v navadi, da zavrnjeni častilci lin-čajo svoj ideal. Pred kratkim se je to zgodilo mladi in lepi učiteljici Marv Chamberlain v Lincolu, Kan-zas. Ko je šla s svojim zaročencem na neko plesno zabavo, so ju napadli maskiranci ter odpeljali njo v gozd. Tam so jo popolnoma slekli, jo namazali s smolo ter povaljali v perju. Na to so jo nesli v kočijo ter prosili njenega zaročenca, naj jo odvede domov.
* Zaradi poostrenega celibata.
V Moldavi na saški meji je izginil 23. t. m. katoliški župnik Anton Haus-mann s svojo mlado kuharico. Odpeljal se je z jutranjim vlakom v Halle na Pruskem in naročil špediterju, naj naloži njegovo pohištvo ter je pošlje za njem. Občinskemu pred-stojništvu je opravičil v posebnem pismu svoj korak s tem, da je papež s svojim novim ukazom poostril celibat. Cerkovniku je med drugim zapustil hranilnično knjižico z manjšim zneskom.
* Sama si zgradila hišo. Mada danska slikarica Nellv Nilssonova si je z lastno roko tekom letošnjega leta postavila dom. Je to majhna lesena vila v Sjaelso. Slikarica je sama znosila kamenje, ki jih je potrebovala za temelj hiši, sama izvršila vsa tesarska dela in zgradila hišo, v kateri ima svoj atelije, stanovanjsko sobo. kuhinjo, kopelj  in veliko predsobo.
V podstrešju ste še dve izbi. Okoli hiše si hoče napraviti še lep vrt.
* Aretacija z ovirami. V Neu-miinstru bi moral neki agent prestati malo kazen. Ker se ni prostovoljno oglasil, sta prišla dva policijska ura dnika v njegovo stanovanje, da ga aretirata. V njegovem stanova-njn sta dobila policijska uradnika agenta v postelji, pokritega do vratu. Izkazalo se je, da nesrečnik ni imel niti srajce, ker je moral vse zastaviti. Da sta pa mogla policijska uradnika v njegovo stanovanje, da stavljalnieo ter rešila iz zastavljalnice zastavljeno agentovo obleko.
* Grozovito maščevanje ljubosumnega soproga. O grozovitem maščevanju poročajo iz Teksasa. Žrtva tega maščevanja je bila Jeanne de la Chamizal, mlada soproga premožnega živinorejca in posestnika blizu San Rafaela v Teksasu. Okoli polnoči so izvlekli mlado ženo, napol oblečeno iz postelje, jo vlekli v prerijo, ji dali okoli vratu laso ter jo privezali na sedlo divjega mustanga. Na to so nagnali konja, ki je ves divji begal s privezano ženo po preriji, čez dva dni so našli truplo nesrečne žene popolnoma razmesarjeno in raztrgano. Zločinski soprog je takoj po tem grozovitem činu izginil. Šele Čez par dni ga je dobila policija v Los Lueasu, ki je oddaljen kakih sto milj od San Rafaela, ko je hotel pobegniti iz dežele.
* Ponesrečene ladje. Iz Dubrov-mika poročajo: Tukajšuija paroplov-na družba »Napried« je dobila brzojavno poročilo, da je parnik »Gradac« vsled slabega vremena pri Crastrn v angleški grofiji Northum-berland nasedel. Parnik se nahaja v veliki nevarnosti, vendar je pa upanje, da se ga reši, če se vreme izpre-meni. — Iz Bordeauxa poročajo: Vsled megle je parnik »St. Istvan« trčil ob španski parnik »Majo« pri Panillacu. Parnik »St. Istvan« se je potopil. Španski parnik je poškodo-
* Poneverbe v društvu »Rdečega križa«. Iz Crnovic poročajo: Blagajnik tukajšnje podružnice »Rdečega križa«, ravnatelj deželnih pomožnih uradov, konstant in Zenta, je poneve-ril 60.000 K društvenega premoženja. Zento so aretirali.
♦ Sedemletni komponist. Iz Reim-sa na Francoskem poročajo: Sin poštnega uradnika, Rene Grullot, je pravo čudo. Star je šele sedem let in eno leto že igra na glasovirjn lastne simfonije, sonate in fuge, ki jih potem
1/ZGIflHC   Sin ako imate nahod in ste hripavi, zaslezeni ter težko dihate, Fellerjev fluid z znamko „Elsafluid". Mi sami smo se prepričali pri bolečinah v prsih, vratu itd. o njegovem zdravilnem, kašelj blažečem, osvežujočem učinku. Tucat za poizkušnjo 5 kron, 2 tucata 8 kron 60 vinarjev franko, izdeluje ga samo lekarnar E. V. Feller v Stubici Elzin trg 238 na Hrvaškem
napiše. Komponira! je že tndi celo vrsto skladb za violino in klavir. — Skladbam sedemletnega Gmllota se Sodijo profesorji konservatorijev, ki smatrajo sedemletnega dečka za glasbeni ženij.
* Velika železniška nesreča. Is Varšave poroajo: Na gališki meji je :adel tovorni vlak ob delavski vlak Deset vozov in lokomotiva tovornega ga vclaka je bilo razbitih.24 delavcev je bilo težko ranjenih.
* Praktična božična in novoletna darila vsebuje novi, bogato ilu-strovani album za notranjo dekoracijo firme zaloge preprog in pohištva S. Schein, c, in kr. dvorni in komorni dobavi te j, Dunaj IL,Bauern-markt 10—14. Pošlje se, sklice vaje se na naš list gratis in franko.
* Dvorni svetnik profesor Oser, ravnatelj bolnice dunajske izraelit. kult, občine, piše: V vseh slučajih, kjer so na mestu odvajalne vode, -eni z naravno Franc Jožefov o gren-čico, že v malih količinah, dosegel zadovoljive uspehe. 18
Telefonska in ftrzojauno
poročila,
Demisija Konrada pl. Ho'zendorfa. — Armadni inspektor.
Dunaj, 2. dec. Cesar je pisal šefu generalnega štaba Konradu pl. Hotzen-dorfu sledeče lastnoročno pismo: Ljubi general infanterije!
Smatrajoč za potrebno, da ne pozabim Vaše sijajne vojskovodilne last-nostnosti tudi na drugem polju, Vas oproščam Vaše službe kot šefa generalnega štaba ter Vas imenujem za svojega armadnega inšpektorja. Hvaležno priznavam Vaše izvrstno delovanje v svoji dosedanji službi ter Vam podeljujem veliki križ Leopoldovega reda.
Dunaj, 2. decembra 1911.
Fran Josip I.
„Neue ireie Presse" pripominja k temu: Armadni inspektorat, ki je bil danes podeljen Konradu pl. Hotzen-dorfu, bo nekaj prav posebnega. Bivši šef generalnega štaba bo zavzemal v vrsti armadni h inšpektorjev posebno odlično mesto, ki se da primerjati s stališčem, ki ga je svoj čas zavzemal Radecki. Za slučaj vojnega konflikta je Konrad pl. Hotzendorf brez dvoma določen za vrhovnega vojskovoditelja avstrijske armade.
Budimpešta 2. decembra. Vladi prijazni organi so mnenja, da je v konfliktu s Konradom pl. Hotzen-dorfom imel Aehrenthal varovati ugled in moč monarhije in obvarovati mir. Zato je treba stališče Aehrenthala tako iz diplomatičnih kakor iz konstitutijo-nalnih ozirov podpirati.
Opozicijonalni listi so mnenja, da ogrski ministrski predsednik Khuen ni brez krivde na demisiji Konrada pl. Hotzendorfa in da se je sedaj tudi za Ogrsko izpremenil politični položaj. Listi so mnenja, da bo Khuen v 2 mesecih odstopil ter da nastopi potem kabinet s programom novega velilnega prava.
Dunaj 2. decembra. Demisija šefa gen. štaba postaja vedno bolj senza-cijonalna, zlasti ker se sedaj vmešava v "to zadevo tudi prestolonaslednikova vojaška pisarna. »Reichspost* prinaša očividno inspiriran članek, ki pravi, da je avdijenca Conrada pri nadvojvodi rranu Ferdidandu pokazala, kako visoko spoštovanje in neomajno za-jdanje uživa šef generalnega štaba pri prestolonasledniku. Presionaslednik je le z žalostjo pripustil demisijo. Za demisijo so bili merodajni spori med Conradom pl. Hotzendorfom in in Aerenthalom. Politična situacija je bila taka, da se je moral Conrad za enkrat ukloniti. Nadvojvoda je tako skozinskozi vojak, da se je uklonil najvišjemu ukazu. Ta vest prihaja neoporečno iz najbližje okolice prestolonaslednika ter dokazuje, da se pri nas godi isto kakor v Berolinu, kjer je prestolonaslednik v drž. zboru obsojal politiko krone.
Budimpešta, 2. dec. Komunike, ki izjavlja, da so bili osebni razpori med Konradom in zunanjim ministrom krivi demisije, je napravil velik vtisk. .Pester Lloyda protestira proti temu, da se razpravljajo take stvari v javnosti, ker škodujejo ugledu države.
Gradec,   2.  dec. „Tagesposta pravi, da bo odstop Konrada ustanovil tudi za vojnega ministra zelo težavno ituacijo. 4 Ogrske stranke.
Budimpešta 2. decembra. Bodoče ogrske stranke se bodo razdelile v onservativne in liberalne in ne več na 67nike in 48nike.
Odsek za državne uslužbence.
Dunaj,   2. decembra.   Danes je
imel odsek za drž. uslužbence sejo ter jc razpravljal o službeni nragma-
iki. Razvila se je debata o §§ 25. in _6. glede kvalifikacijskega postopanja. Oba paragrafa sta bila sprejeta v obliki vladne predloge. Nato je prešel odsek na   drugi   del predloge
dolžnosti«.   Pri § 28. je predlagal
posl. Moraezewski, da »e doda pasus, da so smo   uradnik   sopar službene
ukaze pritožiti, da pa ta pritožba nima odložilne moči. Ta dodatek je bil sprejet navzlic temu, da se jo vlada
protivila.
Češke šole na Dunaj«. Dunaj, 2. decembra. Pred upravnim sodiščem   se   je   vršila danes
obravnava o pritožbi društva »Ko-menskv« proti nržjiavstrijski stavbni deputaciji zaradi zatvorjenja dmžbinih šol v III. okraju. Upravno sodišče bo razglasilo razsodbo sele 30. t. m.
Poljsko - rusinske spravne konfe. renče.
Dunaj, 2. decembra. Pretekli teden so se začele poljsko-ru6inske spravne konference za gališki deželni red. Izprva so bile konferenee uspešne, potem pa so se pojavile tež-koče tako, da danes Rusini izjavljajo, da so se konference razbile.
Monopol na vžigalice.
Dunaj, 2. decembra. Prihodnji teden predloži vlada parlamentu zakon za monopoliziranje vžigalic.
Revolucija na Kitajskem. Vanking, 2. decembra. Revoluci-jonarji so zasedli   mesto. Prebivalstvo je revolucij on ar jem   na milost in nemilost izročeno.
Hmelj.
Norimberg,   2. decembra. 200,
100. Mirno, zelo trdno.
Italijansko-turška vojna.
Dardanele.
Carigrad 2. decembra. Turška vlada pripravlja noto na velesile, v kateri jim sporoča, da namerava z ozi-rom na agresivno stališče Italje proti obalam Egejskega morja pričeti z energičnim varstvom Dardanel, ki jih misli zapreti. Vse priprave so bile že včeraj dovršene. V Dardanelah bodo potopili stare ladje in na nje pritrdili mine.
Carigrad 2. decembra. „Tanin* se bavi v posebnem članku z možnostjo, da italijansko brodovje bombardira Carigrad. Ce pridejo italijanske ladje res pred mesto, potem naj puste mesto mirno bombardirati. Italijani se tu ne bodo mogli dolgo držati, zmanjkalo jim bo živil in umakniti se bodo morali nazaj. Potem pa gorje sovražniku v Dardanelah. Uničila jih bo turška vojska in rešila tako tudi Tri-politanijo in domovino.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pustoslemsek.
Darila.
Upravi naših listov so poslali za: „Družbo sv. Cirila in Metoda: Gosp. Flor. Rosman v Krškem 2 K, katere je nabral g. Ancona v veseli družbi na poti iz Krškega v Celje pri gdč. Leni v kavarni .Triglav*, g. Ant. Carli, c. kr. notar v Žužemberku je nabral ob priliki nastopanja g. dr. Kokalja 20 K 6 vin., g. Ciril Tušek v Krškem 4 K 12 vin. pod geslom .tudi obrekovalcem pride dan plačila" in g. Anton Korbar, nadučitelj v Preserju pri Ljubljani 5 K 80 vin., nabral ob praznovanju godu prijatelja g. Andreja Petelina iz Kamnika pri Preserju med veselimi narodnjaki prijatelja. Skupaj 31 K 98 vin.
Naredni sklad": Anton Carli, c. kr. notar v Žužemberku 5 K, po inicijativi g. dr. Kokalja. — Živeli nabiralci in darovalci!
Bfinogoatranaka poraba. Gotovo ni domačega zdravila, katero se da tako mnogo-stransko porabiti, nego „Mollo-vo francosko Žganje ia sol", ki je takisto bolesti utešujoce,
ako se namaže ž njim, kadar koga trpa, kako to zdravilo vpliva na mizice in živce krepilno in je zatorej dobro, da se priliva kopeli m. Steklenica S 2" .Po poštnem povzetji j>o-šilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik, Dnna|, Tuehlanban 9. V zalogah po deželi je zahtevati izrecno MOLL-Ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 6 18
Kašlja joče opozarjamo na oglas o Thyr.ional SciTlae, večkrat zdravniško odrejeni in preizkušeni preparat.
Sama vsakdanja aperaba
Uega žganja
Br£zay
krepi mišice in živce.
Dobiva se povsod.
Lekarnar!« '»"J« nel
se je že več neg > pred 30 leti pridobila ime dietetskega izdelka, kar potrjujejo nešteta priznalna pisma, učinkuje točno in zanesljivo pri vseh motenjih, pri želodčnih težkočah, tvoritvi kisline, vzpehavanju itd. tako da je kot staro preizkušeno domaČe zdravilo zelo razširjeno In cenjeno. Za SVOJ izvrstni učinek se ima zahvaliti racionelni sestavi. Za udobnost u Ivanja izdeluje g Schaumann tudi pastilje želodčne soli po učinku popolnoma enake želodčne soli Vsak izdelek stane kakor doslej ikaujica K. 1'5Qi
za primerno darilo je odstranjena. Inuuso neko darilo, ki obdarovanca na razveseli samo mimogrede, veselje je trajno. Obenem pa to darilo obdarovanemu omogoči, da vsej rodovini brez ozira na starost naprav I js enako veselje. Najpopolnejši glasbeni instrument, gramofon, ima to čudesno moč, da razveseljuje >st. Gramofon ima sa vsakega kaj In nikdar ne postane dolgočasen, saj imamo celo množico plošč, ki igralo opere, operete, koncerta, varieteje itd. Izdelki avstrijske gramofonske družbe s svetovno-znano varstveno znamko »Glas svojega gospodarja« jamčijo zs najboljšo kakovost, sistem menjanja igel pa najbolj naravno igranje.
Obvezno sredstvo, ki tolaži bolečine, deluje proti vnetju In pospešuje eelenje in ki se večkrat s presenetljivim uspehom rabi pri najrazlič-nešjih slučajih ranitev, je že več nego 50 let kot preizkušeno domaČe zdravilo znano praško domače mazilo iz lekarne B. F r a a; n e r, c. in kr. dvomih dobaviteljev v Pragi. To mazilo je predobro poznano po vsej monarhiji in ga zato prodajajo vsi lekarnarji. Mazilo pri dolgoletnem shranjenju ne izgubi svojega učinka in bi ga kot dobro domače sredstvo morali imeti v vsaki domači lekar-nici.
Kaj naj kupim
svojemu možu?
Naj praktičnejše darilo za vsakega kadilca je
1000 stročnic
„ABADIE"
v 40 cm visoki leseni kadllnl omarici.
Kadilec ima s tem stalen mičen del pohištva
za kadilno ali pisalno mizo brez posebnih izdatkov. — Dobiva se po vseh trafikah.
Ti dragi, edinoljubljeni mož!
Kako sem ti hvaležna, da si mi prinesel Faveve pristne sodenske mineralne pastilje. Te male stvarce se uživajo tako prijetno in posebno dobro se počutim ob njih. Pa zakaj moramo zahtevati pristne Fayeve? — Ker se samo Fayeve pristne sodenice dobi-bivajo iz znamenitih zdravilnih vrelcev občine Soden ob Taunusu, ker obsegajo sestavine teh vrelcev in torej učinkujejo prav tako kakor ti vrelci, samo seveda mnogo hitreje, kakor s pitjem. Faveve pristne sodenice stanejo K 125 in se dobivajo povsod.
Generalno  zastopstvo za  Avstro - Ogrsko: VV. Th. Guntzert, c. kr. dvorni založnik Dunaj V/Il. Grosse Neugasse 17.
Meteorolojluio porodio.
sraiajl vala! tfak M.7t
J. Ciuha
Stari trg št. 1
Pod Trančo.
Borzna porodila.
L|«b1|a*ska
„Kreditna banka v Ljubljani*
Until karti fasijtke tene 1. lecembra lili.
\2
liltibMl
majeva renta .... , srebrna renta .... !•/« avstr. kronska renta . .
OfTT. ,, m -
4* , kranUVo de!elno posojilo
4'/, k.o. čelke dež. banke .
Sfmftke.
rečke la 1.1*60 Vi   . . •
m    rt  n 1304.....
tiske......
"    aernelfalre I. Izdaj* .
» n H«     m •
M ogrske Mpotecitc . •
N dan. komunalne
n avstr. kredi tac ...
„ 1)abllanske  .  .   . .
„ avstr. rdeč. krita • .
« ogr,
' lutiManilii kreditne banka
Avitr. kredltnejr« uvodi . Dunajske bančne družba .
rftrihma leftesnlc* al pine-Mofltan Cesto sladkorne dr Zivnostcnsks banke
• . .
Satrti	ttartvai
9155	91*75
94 70	94 90
91 55	91-75
90-45	90 65
92-25	93-25
93*-	94-
4J9-	451-
603 —	615 —
304 —	316 —
aoo—	906
277 50	283 50
253-	259-
511 —	r>23 —
512--	524 —
85 75	91 75
7350	7950
48	54 —
38-25	42 25
243*50	24450
468 —	471 —
69350	6.'4 90
542 50	543 50
	111 —
?3M0	73430
84075	84175
I053-—	1063 —
283-—	284 —
1137	11-39
117'57*	11777»
95'40	95-50
94*75	9505
254-25	| 25525
Marka • • • •
Franki • • • • • • •
Mre.
R a bi JI. •••••••
Žitno cene * Budimpešti.
Dne 2 decembra 101 i. Toranla*
PSenica za april 1912      . «• *> kg "-»4
Rž za april 1912.....« |0 kg l£»
<»ruza ;a maj 1QU M £ £l L#
Oves za april 1912 ... M 50 ki 9*84
s	Caa foazt-	SUaje	S*	m	
s		sere-		|	HCOO
TJ	teaja	atctra ina	5S *•	>	
1	t. pop.	741 1	6-8	ar. svzh.	oblačno.
•	9.BV.	740-5	57	■	•
2	7.zj.	7406	42	si. ssvzh.	•
Slednja  včerajšnja temperatura 60°, norm. 0 4* Padavina v 24 urah 00 mm.
Preklic.
Podpisanec s tem preklicn]em žalitev proti Rodu Žnmru in se mu zahvaljujem za odstop od tožbe ter izjavljam, da je on splošno znan poštenjak. 4054
Franc Krivec
posestnik na Jesenicah, Gorenjsko.
kratek, se takoj pod ceno proda. 4051
Proda so tndi nov
Klavir gramofon
Ljibljaa, Mjmn tata It. 13.1. nI desno.
Samo do božiča!
Prodajam po znižani ceni za vsako perilo izborno
1 ke Ml 20iijMrtkanine
Kdor naroči 3 komade Jih dobi franko .................... na vsako postalo. =====
Vzorci   vseh  vrst   platnine   in pavolnine gTatis in franko. 3909
Jan Wcrner, tkalnica Dobruška 500 (Češko).
4050
s
i
V Sapjanah,
to je na prvi postaji od Ilirske Bistrice,
imam na prodal
hišo obstoječo iz 6 sob, kuhinje in verande, lokala za trgovino, lokala za gostilno, obokane kleti in treh skladiščnih prostorov ter velike nove krušne peči z dvoriščem in vrtom. Hiša leži ob državni cesti Reka-Trst. Gostilna, prodajalna iu pekarija brez konkurence. Prodajna cena 14 OOO K.
Anton Žnideršič, Ilirska Bistrica.
umetniške/,
in
pokrajinske
se dobe vedno v veliki izbiri v
Prešernova ulica 7.
4040
Proda mi
n voz, Športni mM
In otročil stoL
BUIwel»OTa čemim lallL, de
Spretna kropa
In Izurjena šivilfa in bolo perila
se priporočata cenj. damam. Gresta tudi na dom. — Vprašati no Zalokarjevi cesti štev. 13. 4046
izvrstno ohranjena pičlo 3 leta stara Lanzora =====
-50 P
na kurjavo z žaganjem, se zaradi raz« širjenja obrata OOttO proda.
Ponudbe pod »In Betrieb zu be-sichtigen No. 8406« na Rudolfa Mosse, Dnnaj I. Seilerstatte 2. 4027
Lepo posestvo
v enem najlepših krajev v Savinski dolini na Spodnjem Štajerskem, z obširnimi hmeljskimi nasadi, njivami, travniki,  gozdom ter  lepo domačijo
s se ceno proda, s
Pojasnila pri lastniku F. S. Skra-barju, trgovcu v Kranjski gor?, Gorenjsko. 40io
platnine in pavolnine
2883 I
kupite naravnost pri izdelovalcu najceneje.
Novosti finih flanel in Harbentov.
Zgotovljeno perilo. Popolne opreme za neveste in opreme za hotele, zavode itd. Vzorci gratis in franko.
Tkalnica Bratje ing. neWa 305. Celim Vabilo na
registrovane zadruge s omejeno zavezo,
ki se vrši
v nedeljo, dno 17. decembra 1911 ob 10. uri dopoldne
? zadružnem domu v Krškem,
s sledečim dnevnim redom :
1. Poročilo načelstva. 4055
2. Sarcmemba pravil.
3. Sklepanje  o likvidaciji  zadruge in volitev likvidacijskega odbora.
4. Razni nasveti.
_ Naoolotvo«
Opomba: Ako bi na določeno uro sklicani občni zbor ne bil sklepčen, vrši se pol ure pozneje na istem prostoru s prvotnim vsporedom drug občni zbor, kateri sklepa v smislu § 28 pravil brez ozira na število navzočih.
%erman 7omec j-osipina Jomec ™. Jefter ,„
r- k^%0%sz£   poročena. 4^%^mmmM
Ljubljana
dne Z decembra ?$ff.
fited.
4047
Si. Prtn osti H. 21
■asprati .Zlate kaplje*
nloinioa trebušnih pasov v deželni bolnici
priporoča veliko ssdogo Irirurgi&nih obvez, priprav za bolnice, porodnice, novorojenčke, največja izbira sesalk Foperl itd., voe potrebščine za babice, gumaste in druge speci-::   jalitete. — Izpcsojcvanje tehtnice za novorojenčke.
54
028191
72
63
95
95
Cementne cevi t vseh dimenzijah, barvaste plošče Itd.
x m x
Ljubljana
x ■ x
Stopnice, balkone, spomeniki, stavbni okraski Itd.
X O X
Stampilijc
vseh vrat na urade, drastva. trgovce itd.
Anton Cerne
tn iidelovateil kavčukovih starnpiltt
Liufiiinnn, stari tn zo.
Ceniki bran ko. 235
Izdelane postelje
O iz rdečega posteljnega inleta. !
^^^nn*     Prav dobro nanoinjeno ! Pcr- \
OflOnaaaaVnll niča   ali  blazina.   180 cm
^■■mmmaamai <|0iga> \ \q ^ §iroka K 10—,
K 12—, K 15 — in K 18—, 2 metra dolga MO cm široka K 13—, K 15—, K IS—. K 21'—. Zglavnik 80 cm dolg. 58 on širok K 3—,  K 350 in K 4 —   90 cm dolg, I 70 cm širok K 450 in K 550.   Izdelujem ; tudi po kakršnikoli drugi meri, 3 delni mo- « droci iz dlake za 1 posteljo K 27—, boljši | K 33—. Pošilja sc po?tnme prosto po po- ■ vzetju od K 10"— naprej. Zamenja ali nazaj J se vzame proti povrnitvi poštnih stroškov. 1
Benedikt Sachsel, Lobes 913
pri Plznjn na Češkem. 3586 !
si do volj tjij o
tvrd k a H. Suttner, Mestni trg št. 25
svoje cenjene odjemalce opozoriti
na svojo najbogatejšo zalogo vseh vrst ur, kakor tudi draguljev, zlatnine, srebrnine in sploh vseh v o stroko spadajočih predmetov, katere <c rako uvrstila, da bode lahko vsak cenj. odjemalec popolnoma postrežen po svojem okusu in se bo vsako naročilo rešilo v popolno zadovoljnost.
Za SOiiduO, reelno in točno pOStrotbO jamčim* Za obilen poset se priporoča z veiespoštovanjeni
tvrdka H. S&stfsier.
tudi za gostilno jako ugodna,
se proda ali dobremu najenniki odda t najem.
Kdu, pove uprarništvo »Slov Naroda«.
Varstvena znamka: Sidro. 3329
JCinimcnt. Capsici comp.
Nadomestilo za
mmm s sidrom
priznano izborno, bolečine tolažeče in odvajalno mi. io ob prehlajenju itd. po
80 h, K 1-40 in 2 — se dobiva v vseh ekarnah. Pri nakupu tega splošno riljubljenega  domaČega zdravila naj se jem jejo le originalne steklenice v škatljicah z našo varstveno znamko „sidrom", potem je vsakdo prepričan, da je dobil originalni izdelek.
Dr. Mentorjeva lekarna
pri »Zlatem levu"
pripraven za vsako trgovino, obrt ali I Antimon**:« rvdaliki emita MTro|ssflP n nioamn ima I potta Medlla-lzlaka pri Zagorju ob Savi
ima na prodaj franko posta;a Zagorje:
Vezani jarem
s? oiSda takoj ali za februarjev temin
v Selenburgovi ulici št. 1.
Pojasnila iz prijaznosti v Cešarkovi trafiki ali pa pri ::  tvrdki „Fran »onvan sin11, k
Pozor!   Trgovci!   Pozor!
Vskd sklepa gremija trgovcev se bedo še letos oddajali reklamni koledarji.
Ker je sedaj zadnji čas za naročilo
(Bundcatter), narejen pri tvrdki Tonnies v Ljubljani, za 2000 K 3972
vi kotel iti stroj za 25 konjskih sil.
konstr. tvrdke Jeffeke na Dunaju za 4000 K'
Vrtine wrt vi 9.—12. fop. ia *i 2.—5. >op.
i
PAT
puni* I
si dovoljujem jih ponuditi vsem cenj. trgovcem in obrtnikom
komad žc o915 vin. naprej z blokom in tiskom.
Z velespoštovanjem se priporočam
Fr. Iglic, Ljubljana, Mestni trg 11
trgovina s papirjem in galanterijo na drobno in debelo.
Največja izbir. Cene brez konkurence.
Pri večjem šarati velik popast.
Vzorci na razpolago.
SKoSnl zaloti
3JI. Sedej~Strnad
pnpoz oca  oenpenim ca rnarn
fzloSufic le najfoite/joe> i&vzSBc* f&afoii fUo£ukt> ved-no v &alocji.
cJzcSctnova  ulica.  —  ScUaca mestne fivatpUnice.
§
i
M m
l
S l
♦ JSTJEBHIMIIM *JTV«™PSIHBa3
Osrednja bank« teflklk hramilmlo.
VLCGE III HIUIZKE  PBEU5KE fLOGE
AVI AVI
povprečno
VLOGE f TEKOČEM MtlD
il VLOGE fIKK HJKHUL
vseh dežela izposluje inženir 35 mjflS* oblastveno avtor, in zapriseženi patentni odvetnik na Dunaju VI., Mariahllferstrasse št. 37.
£epa, koristna Jitiklavževa darila
in po ie znano najnižjih conah dobite
v modni trgovini Peter Sterk
LJubljana, Stari trg št. 18.
Specijalna trgovina najmodernejših bluz, jutranjih oblek, Ia kakovosti ; moško, žensko in otroško perilo, velika izbira najmodernejših moških klobukov in čepic, dalje čepic za dame, deklice itd. .\ tor najmodernejše koiunovine.
LUDU POSLOVANJE VSEH VRH. -Oddale* trn *a«l|e ta kavcije. M
Diiafconi ia đHamnjam pupost ?
Jfiodna trgovina
0. Jezeršek
na Mestnem trgu
priporoča
svojo veliko izbiro damskih čepic, perila, zavratnk, pletenin, rokavic, predpas-:: nikov, kožuhovine itd. ::
9*
Kopajte v sltiiKlii tnjoviBi!
Izvirni „Viktoria"
šivalni stroji
so zelo priporočljivi ter znani kot najboljši   za   Šivilje   in krojače.
Vsaki izviral „Viktoria" šivalni stroj Ima kroj za prirezanje oblek, da lahko gospodinja dola oblake, ::
Priporočam tudi drage vrste
od 65 imam
IC naprej, katere vedno v zalogi.
Velika izbira voznih tati rib io dragi! list
koles
imam ▼ zalogi po najnižji ceni.
C3
Umetno vezenje
se pokaže brezplačno v moji trgovini.
Ceniki zasloni io poštnine prosti.
Fr.
n ta št. t.
Dinamo stroji in električni motorji. Naprave za električno razsvetljavo in prevajanje električne sile. Električni obrat vseh vrst. Ventilatorji. Tnr-bogeneratorji, električne železnice in lokomotive, žerjavi in dvigala. Ob-
ločnice in žarnice vseh vrst.
preje Kolben in dr.
Praga-Vysočany.
3377
Vodne turbine vseh sestavov (Francis, Pelton). Točna, cena in hitra popravila vseh električnih strojev drugih tvrdk. Vse potrebe za instaliranje. Odlitki iz Siemens-Martinovega jekla, ameriška kovna litina iz lastnih velikih livaren in jeklaren. (Za vele- in malo obrt)
^807
Kontoristinja
zmožna slovenskega in nemškega jezika, z večletno prakso, lito Bluifeo.
Gre tndi kot prodajalka. Ponudbe  pod  »večletna praks**4 na uprav. »Slov. Naroda«. 3966
J. G.
Osoretnl papir „Ottonan"
je pristen samo s to glavo!
366
<5>
Zaloga vseh vrst sukna, platna ter manufaktur-::    nega blaga. ::
Manufakturno tr sovina
Pristen dober
se dobi pri 4220
L SEBEHIRD u Spod. Sliki.
parna opekarna
v Srednjih Gameljnih
pisarna v Ljubljani
na Reseljevi cesti M. 2
priporoča svojo izborno
zarezano stresno dale) In zidao s
EKO
na stroj v vsaki
množini
parne dostUarifo
cAMis i m
Barko vije
7 oradBo oio^innin steklenicah.
Dobiva se povsod!
Posebna božična prilika
za vse najfinejše vrste
volnatega, svilnatega in pralnega blaga
po izredno globoko znižanih cenah.
Wilj. Jungmann & nečak
c« kr. dvoma In komorna dobavitelja
3959
Dunaj. I.f Albrechtsplatz štev. 3.
Zbirka vzorcev na zahtevanje gratis in franko.
in potrebščine za amaterje in ■        poklicne fotografe -------
dobavlja češka tvrdka 9951
Vladimir Albrecht
zavod za fotografske potrebščine
Praga,   Kral.   Vinohrady  567, Češko.
Cenovniki zastonj In franko«
V Ameriko in Kanado
pripravna, cona in zanesljiva vožnja
Cunard Line.
Caronia iz Reke, dne 9. decembra 1911 Franconla iz Reke, dne 20. decembra 1911 TJItonia iz Trsta, dne 12. januarja 1912 Iz Livarpoola: 274 Največji in najlepši parnik sveta. Lusitania, 16. decembra 1911. 27. januarja, 17. februarja 1912.
Mauretania,  9., 30. decembra 1911. 20. januarja 1912.
Pojasnila in vozne tiste pri
v LJubljani, Slomškova ulica itev, 15,
poleg cerkve Srca Jezusovega. Vozna cena Trst-New York III. razred K 160 za odraslo osebo z davkom vred in 90 K za otroka pod 12 leti z davkom vred.
Stan trg štev. 21
smr Ogled klobukov brez obveznosti nakupa, -mm
Sprejemajo se popravila. pošilja se tudi na izbiro.
v
Žalni  klobuki  vedno v zalogi.
r
Si; več izpadanja las! 08 Hit m prhljaja!
Lasje in brada zrastejo Banovo.1
„Usni Petrolin"
kemitnera laboratorija Salcbar? II. ranesM--Tega očfaaa ffoti frpaaanju las in prtljaj a. pospe4aie noro rast las hi brade fa le atptin > /a splolao aegovaajt las. ,,PetroP:V;
j« prtizkasno e. tr. zdravstveno oblastvo, zapisovali ti priporočali so (t pa tnvogl zdrava lici. Na tisoče
Izkazi] rdramikov h lajftot.
. Vied sredstvi prot! izpadanju las, slasti proti prhljaja, am spo za al vaš inJelek „Petroif n" ra aajpro-iz^oienejii li so (fa po mo-jea predpisa povsod rabiti t domin nspehom-. ,, Lasni Petrolin" stekle -aica 3 R ia K 1 -50. Saao pristna, lko je t steklenico in ovojni karto« vtisnjena firma P. Scbmidnaaers Mckfl. keaical laboratorij SaJcbvrg _f^bahof
Dobiva se pristen:
Ljubljana: Jos. Mayr, lek., Ant. Kane, drog., Gabriel Piccoli, lekarna, Sušnik, lekarna, B. Čvančara, drogerija.
Postojna: Baccarcich, lekarna.
Trst: Fr Melf, Ig. VVohl, parfumerfje, Ettore Zernitz, drogerija.
korica: Ant. Malnig, drogerija.
Polit G. Tominz, drogerija, Aug. Zu-liani, drogerija.
Maribor: M. VVoifram, drogerija, K. Wolf, drogerija.
Celovec: Birnbacher, lekarna* Pavel Hauser. lek., Eger nasl., lekarna »pri Angelu«, Ant. Kober, drog.
Beljak  Fr. Martinek, drogerija.
Zagreb: S. Mittelbach, lekarna, Dr. J.
Polašek, lekarna.
Trebinfe: Z. Matzke. Delnice: Frc. Tihova, brivec Kočo: E. Kriegisch, brivec
L s Frido Kordon, lekarna. 941
Efekten križec na stalu
(prirejen tudi za steno) lepo zlato bron-ciran. Podobe (Kristus, Marija) so porcelanast^ s svetiljko iz barvastega stekla, okoli 58 cm visoko, samo 7 K. Št 9713. Z glasbilom, ki igra 2 komada 10 K. St. 9714. Z uro, ki se navija na 30 ur, kazalnikom slouokoščene barve, najfinejše regulirana in repasirana, s 31etno pismeno carancijo K 1080. S t 9715. Z glasbilom, ki igra 2 komacia, z uro, ki se navija na 30 ur in kazalnikom slonokoščene barve K 13'50. Brez rizika. Zamena dovoljena ali denar nazaj. Po povzetju razpošilja c. in kr. dvorni
dobavitelj •Vatm Moaapnd rcpt^faMa t Mostu it. 1159 (kiko). Glavni katalog z okoli 4000 slikami na zahtevo vsakomur gratis in franko.
v slovenskem jeziku.
I. zvezek:
o hudodelstvih, pregreških in  prestopkih z dne 27. maja 1862 št 117 drž. zak. z dodanim
tiskovnim zakonom
z dne 17. dec 1862 št d. z. ex 1863 in drugimi novejšimi   zakoni kazenskopravnega obsega.
PO peM • K
Jfarodia knjigama
Proda se takoj
radi družinskih razmer
POSESTVO
na Kokrici, pol ure od Kranja
na križišču zelo frekventiranih okrajnih cest.
Obstoji iz zidane enonadstropne in z opeko krite hiše, s 7 sobami, kuhinjo in kletmi. V hiši je stara priljubljena gostilna ter trafika, pred hišo velik gostilniški vrt s sadnim in drugim senčnim drevljem. Tik hiše so lepa zidana in z opeko krita gospodarska poslopja, prirejena za vse gospodarske potrebščine kakor tudi ledenica. Pred hišo je lasten vodnjak. Njiv je za okoli 40 mernikov posestve. Razven tega spadajo k posestvu travniki in šest johov zarašenega gozda. Vse v dobrem stanju. Kraj je priljubljen domačinom in tujim letovičarjem. Natančnejša pojasnila daje 4041
LUKA KMET na Kokrici. Povest trgovskega pomočnika.
Gospod Perchal, eden najboljših trgovskih sotrudnikov, zaposlen v neki veliki trgovini v Parizu, je bil bolan več let na resni bolezni.
.Imel sem — pravi on — močne pekočine in drisko z zaporednimi vetrovi.   Skupno z drugimi odpadki bila pomešana kri in bela tekočina. Jaz nisem mogel več prebavljati. Zelo sem
hujšal od dneva do dneva. Poskusil sem mnoga sredstva, čiščenje, puščanje krvi, kopanje, kar nič me ni ozdravelo.- Zapuščen od vseh, obupan, ni mi preostajalo drugega nego — smrt Da izpolnim svet prijatelja, sem rabil prašno oglje , Belloc \ Po 3—4 dneh sem se počutil boljšega ter mogel použiti pečeno meso, to česar nisem mogel nekaj mesecev poprej. Po osmih dneh se je končala driska — ozdravel sem. Ker sem mogel jesti, prebavah", in se je odstranila driska, so se mi kmalu povrnile moči ter sem začetkom meseca popolnoma ozdravel.*    Claudio Perchal, trg. pomočnik. Pariz, 29. nov. 1896.
V resnici zadostuje, da se uživa oglje Belloc po vsakem kosilu po 2—3 žlice, da se v nekoliko dneh ozdravijo želodčne bolezni, da, celo zestarele bolezni in take, ki se zoperstavljajo vsakemu drugemu zdravilu.
Oglje Belloc provzroča prijeten občutek v želodcu, daje tek pospešuje prebavo in od stranjuje telesno zaprtje, oglje Belloc je neprekosljivo sredstvo proti težavam v želodcu proti migreni, ki je posledica slabega prebavljanja, proti gorečici. proti vzpehavanju, kakor tudi proti vsem živčnim boleznim želodca in čreves.
Naj pri proste jse sredstvo vživati oglje Belloc v prašku je, da se v kupici na čisti ali poslajeni vodi pomeša in naenkrat ali v presledkih spije.
Oglje Belloc lahko samo koristi, škoditi pa ne more, v kakršnikoli množini ga rabimo Dobiva se po vseh lekarnah.
Poskušali so oglje Belloc ponarejati, ali so te ponaredbe brez učinka in ne ozdravijo nič, ker so pač slabo pripravljene.
Da se izognete vsaki pomoti, pazite natančno na to, da je na vsaki steklenici ime Belloc in naslov laboratorija: Maison L Frere 19, rue Jacob, Pariš.
Oni, ki se ne morejo privaditi ogljev prašek požirati, naj vzamejo raje pastilje Belloc. 2—3 pastilje po vsaki jedi in kadar nastopijo Želodčne bolečine, zavzeti zadostujejo popolnoma, in imajo isti gotov učinek. Pastilje vsebujejo čisto oglje Belloc Zadostuje v usta jih dati, in s slinami, ki jih raztopi, požreti. 1989
Dobiva se v Ljubljani: Lekarna br. Piccoli, lekarna Sušnik, lekarna U. pL Trnkoczv A« Bohinc
Gospod Glaudio Perchal.
prodaja in sslUja py peitin isnerji Iv. Bonač v Ljubljani.
Chi Bilki S
273
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. |
Dalalaka alavaica K 0,000.000. Stritarjev«  lllioa UiV. 2. Raaarmi ion« 800.000 kron. y
1
D«i*i*k. ■■»••tiea k Mtom Stritarjeva uliea Mev. S.
PeSrateJee v Spljeta, Celovca, Trste, Sarajeva In SoricL
Sprejema vloge aa kajitfee ia aa tefcoei raeea ter jih obrestuje od dne vloge po dletih 4*/a%.
injo doo 1. eaoa—hv 1M1 prteoreoeane prootooo eVlovnih srečk iz
I eele e K 86—, polovice e K 18*60.
39
64
87
D70+.:0++^^^
N44
Za kratek čas.
Gospod Jazbec jo s soprogo m letovišču. Slučajno zaloti svojo boljšo polovico ravno v trenotku, ko je v družb« z mladim frospodom stopila iz skednja* Gospod Jazbec je takoj vedel, kaj se je zgodilo, a ker ni bil prijatelj dvoboja, je pustil mladega gospoda oditi, ženo pa je pograbil za roko, jo peljal v sobo in jo nahrulil:
— Kaj si delala s tem nesramnim človekom na skednju?
= Ti 6i nesramnež, je ogorčeno odgovorila žena. Kako moreš zahtevati, da bi ti jaz tvoja zakonska žena, svinjarije pripovedovala? O — sram te bodi!
In ponosno je odšla iz sobe.
•
Za čas, ko bodo imeli klerikalci vso oblast v rokah, je pri klerikalnih listih že pripravljen sledeči in« serat:
Hitro in zanesljivo ubijanje slovenskih klerikalcev
po vseh tudi najmodernejših načinih prevzame renomirana katol. družba.
Na razpolago so izkušeni in že večkrat premirani
strokovnjaki in specijalisti. Strog-a diskrecija zajamčena-V abonnementu ceneje. Plača se lahko tudi v obrokih. Laskave ponudbe   pod   šifro »ČUK 1912« na  upravništvo »Bogoljuba«. * *
Gospod Jazbec se je poinenjkoval s svojo soprogo o neki novi znanki. Sinko ga je pazljivo poslušal.
(iospod Jazbec: Bes, prav škoda, da ta žena nima otrok.
Sinko: Ata — morda je pa mandeljc
*
Na Ruskem je bil nekoč grof Dimitrij Tolstoj, minister prosvete. Ta Tolstoj je bil zagrizen reakcijonareo in zlasti velik sovražnik časopisov. Nekega dne se je od njega poslavljal visok uradnik, ki se je odpravljal na ženitovarijsko potovanje.
— Želim Vam srečno potovanje, je rekel minister. Kam mislite potovati.
= Na Nemško, ekscelenca. na Ren o in v bližja mesta.
— Slišite, je vzkliknil minister ves razvnet. če pridete v Mognnec — lepo Vas prosim — poiščite spomenik Gutenberga, in pljunite v mojem imenu trikrat v obraz temu hudiču, ki je izumil tisk!
*
Specijalist za porodništvo dr. Če-Hula je smrtni sovražnik klavirna. Povabljen na srebrno poroko svojega prijatelja, zapazi z veliko nevoljo, da je navzočna tudi neka učiteljica klavirja Po večerji sede učiteljica za klavir in začne rentačiti.
Gospodinja: Ne zamerite, ljubi doktor, ali gospodična izvršuje pač svoj poklic.
P r. Čebula: Ne zamerite gospa, kaj bi pa rekli, če bi jaz v Va-sem salonu in pričo tujih ljudi izvrševal svoj poklic?
— Vi, ki ste oženjeni, bi mi lahko svetovali.
— Kaj bi radi?
— Nameravam se oženiti, toda ne vera. če bom mogel izhajati. Zaslužim . . .
= Zaslužite kolikor hočete, premalo bo vedno.
V umetniški razstavi.
— Poglej to sliko. Kako je nežna. Mlada deklica, ki pošilja za odhajajočim moškim pozdrav. Res krasna je - . .
— Pa nič prida; glej, spodaj je zapisano »na prodaj«.
*
Iz škofovih zavodov.
Profesor : Slišite — v sedmem razredu imam fanta — glavica je to. res, desetkrat več ima in telile no*1 kakor jaz.
Ravnatelj: Ga bomo pa dali k frančiškanom, ker za drugo rabo tako ne bo.
— Ali ste že slišali? Vsa pisma, ki pridejo i* Rima, odprejo.
= Ni mogoče! Kako pa to?
— Ker bi jih ljudje drugače ne mogli čitati.
*
V župniščn pri Sv. TJrhu je župnik po večerji pripovedoval kuharici in organ istu o spominih nekega misijonarja, ki jih je čital v časopisu za katoliške rodovine. Posebno temeljito je razpravljal o krvoločnosti afri-eanskih ljudi in zverin, kajti mežnar se je za tigre in leve in take pošasti posebno zanimal. Na podlagi župni-kovega pripovedovanja se je vnel pogovor o živalski krvoločnosti in ker so se pokazale razlike v naziranju, je mežnar vprašal za decidirano izjavo, katera žival je najbolj krvoločna. Tedaj pa je kuharica odprla usta in z globokim prepričanjem rekla: Najbolj krvoločna žival je bolha, ker pije človeško in pasjo kri.
— Jej, jej, jej! V taki zadregi se nisem bil,
== Kaj ti je?
~~ Pes moje bogate tete je poginil. Ce ne denem žalnega traku na rokav, bo razžaljena in mi ne bo nič zapustila, če pa denem ta preklicani črni trak na rokav, bo pa rekla, da se norca delam in mi zopet ne bo nič zapustila.
Mati: Zakaj pa nisi kričala, ko te je učitelj poljubili
Hči: Ali, mamica — ko me pa ni nič bolelo.
Jeiniški zdravnik: Ali nists vi bili že enkrat pri nas zaprti? Meni se zdi, da sem Vas takrat zdravil — bili ste bolni na ledicah.
Jetnik : Da, gospod doktor. Me prav veseli, da se me še spominjate. Saj sem se zdaj dal tudi samo zato zapreti, ker in • m omejeno zaupanje do Vas.
Rabelju se je primerila nesreča. Ko je obsojenca spravljal na vešala, se je pretrgala žica in obsojenec je padel na tla.
To se mi še ni zgodilo, je v svoji jezi zavpil rabelj.
Meni tudi še ne, se je odzval obsojenec.
* *
Mati : Pepček. ali slišiš? Kaj pa stojiš tam ob vodi in zijaš vanjo?
Pepček : (irogoračev Tonček je v vodo padel in zdaj čakam, da bo ven prišel.
Mati : Jezus! Kdaj je pa notri padel?
Pepček: Je že več kakor eno
uro!
» e
Gospod Jazbec je pridivjal nesen domov, poklicai ženo v sobo, zaklenil vrata, vrgel klobuk ob tla in udaril s pestjo ob mizo, da je kanarčka kaj> zadela-
— Ti imaš ljubimca. Jaz veni vse! Danes si bila zopet pri njem na stanovanju. Jaz vem vse! Takoj se izpoveš. A svarim te, da ne boš lagala. Gcvori! Jaz vem vse!
— Več jaz tudi ne vem, je hladnokrvno odgovorila gospa, vzela kro-panegra kanarčka na roko in na vsa dalnja očitanja svojega moža odgovarjala samo z besedami: Morilec, divjak in Ilerodež.
*
Fajmošter Jaka je bil pri svojem sosedu povabljen na obed. Šest ur je sedel za mizo in jedel in pil. Ko se je odpravljal domov, je težko obdržaval ravnovesje. Najhuje je bilo priti po stopnicah dol. Sredi stopnic se je fajmošter Jaka ustavil in je globoko zavzdihnil:
Prmejš je to nerodno, da jc držalo le na eni strani stopnjic! Kakor da bi bil človek le na eni strani pijan.
*
Mežnar Mat jok je dobil v cerkvi staro tercijalko, ki je klečala pred stranskim aitarjem. Rila je sama v cerkvi. Med molitvijo je mahala z rokama okrog sebe, kakor bi angele^ za noge lovila in kriče je molila in prosila, da bi zadela temo v loteriji. Mežnar Mafjok je nekaj časa gledal ta prizor, potem je pristopil bližje in rekel babnici:
Kaj se tako dereš na boga; zlepa poskusi, boš prej kaj oprav i la.
* *
Dragonec: O, Urška, ko bi ti vedela, kako io imam rad . . .
Urška: Kar pojdi, jaz ne morem videti rdečih hlač.
Dragonec: Ce hočeš, jih pa slečem.
Mati: Pepček, nocoj je šola zgorela.
Pepček : Ali je gospod učitelj tudi zgorel?
Mati: Ne.
Pepček: Potem pa mi tako ni nič pomagano.
Fajmošter Jaka je pri občinskih volitvah sijajno zmagal in se je v proslavo tega uspeha na železnici v prvem razredu peljal na raport k škofu. Kavno ko je prišel sprevodnik v njego^ kupe, je vrgel Jaka izdaten pljt.nek na tla.
Sprevodnik : Gospod župnik — na tla pljuvati je po postavi prepovedano.
Fajmošter Jaka: Nisem pljunil na tla.
Sprevodnik : Saj sem to vendar sam videl.
Fajmošter Jaka: Nisem pljunil na tla, ampak na postavo.
Pepček je bil poslan, da prinese kozarec vode. Ker mu je pa do vodnjaka predaleč, zajame vodo iz jarka.
Soseda: Fant, te vode ne smeš piti;  boš obolel ali pa še umrl.
Pepček: Saj je ne bom jaz pil, ampak stric.
Gospod Jnlček: Oficirjev ne maram. Će me kdo izzivajoče pogleda, stopim pred njega in mu povem, da sem mu na razpolaganje.
Gospodična Jnlka: Jaz tndi!
e e
w
Filozofije mlade žene tri tedne po poroki*
Vedno sem mislila, da je zakon raj ljubezni, zdaj sem pa spoznala, da je samo zavetišče za ljubezenske invalide. Sv. zakon igra v ljubezni tisto vlogo, kakor jo igra v politiki gosposka zbornica.
Zobna krema
Za otroške bolezni
od zdravnikov prav rada priporočena, p narawna
alkalična kislina
Ob želodčni kislini
škrofeljnih, rachitis oteklosti žlez
katarjih oslovskem kašlju.
A. KUNST
l|aal|i Židovska ulica
. 4.
Velika zaloga obuval
lastnega Izdelka sa dame, gospode in otroke je vedno na Izbero.
Vsakršna naročili se izvršujejo točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamujejo. — Pri zunanjih naročilih naj se blagovoli vzorce poslati. 40
prvi ln edini slovenski uglasevalec in trgovec glasovirfev
Ljubljana, Poljanska c. 13. I.
Prodajam in pogojujem glaso-vlrje, planine in harmonije izključno le iz najslovitej-ših tovaren, ne-prekosljivo dobre kakovosti po glasu. Solidne cene! Tudi na delna odplačila in brez zadatja! Pismeno jamčim 10 let za vsak pri meni kupljen instrument. UglaSevanje izvršujem Specijelno sam osebno, brez pomagača ali posredovalca ter vsa popravila. — »Glasbeni Matici« in drugim slovenskim zavodom uglašuje edino le
Nove
dvostranske slovenske plošče!
Cena K 4-— in po S 2a50.
^Siedsla mladenki gospoda sta dva i Vidthvala t ljubezni do nje sta oba Uslišan pa bil si ne ta 01 ne On f7\
Ker gura« jetri* pat nista n--<la „tL/0,/&t/&OTl
X <
168
Proti
izborno delnie dobro znana antiseptična
Melusine ustna
in zobna voda
ki utrdi dlesno in odstranjale neprijetno sapo iz ost.
1 steklenica z navodilom 1 krono.
Deželna lekarna Milana Leusteka
v Lfnbliani, fle sijeva cesta štev. 1
poleg Franc Jolefovega jubilejnega mostu.
V te i lekarni dobivajo zdravila tndi Člani DolniSkfti Ma^ajn jat. železnice, e.Rr. tobačne
tovarne  in ©kr. bol. blagajne t Ljubljani. Me lastne-usta a in zobna voda.
Sunja, Hrvaško,  22.  tebruarja 1908.
Blag. gospod lekarnar' Prosim vljudno, pošljite mi zopet
tri steklenice Važe Izborno delujoče antiseptične melnaine-nstne sobno
vode, katera je neprekosljivo sredstvo zoper zobobol, utrja dlesno in od-stranja neprijetno sapo iz ust. Za ohranjenje zob in osveženje ust jo bom vsakomur kar najbolje priporočal.
Spoštovanjem Mato Kaurinovič, kr. poŠte meštar.
od 25 kron naprej.
Dobi se tudi na mesečne obroke. ! Zahtevajte takoj bre-plslM cinike oramoferaov in raznih -(oii.
!   FR. P. ZAJEC
[ Ljubljana,   Stari  trg štev. 9.
mmM
Josip Stupica
jermenar in sedlar
v Ljubljani, Slomškova ulica št. 6.
Priporočam svojo  bogato  zalogo najrazličnejših
konjskih oprav
kakor tudi krasno opremljene
kočije, druge vozove in najrazličnejšo vprežno opravo
katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče potrebščine kakor tudi že obrabljene vozove in konjske nprave.
□inoninininin □
Priznani ujtolHi mnim.
Najlepše Oblike. Kompletno
opravljene kasete za namizne orodje, sklede, posode za omake, karal in čajni servisi, namizni nastavki, umetnine.
Edin nadomestilo za pran srebra.
Specialni predmeti za hotele, restavracije in kavarne ter za pensione, menile L t d.
C m ar. dvorni dobavitelji
OKIJTDFLE i Cle
DnnaJ L, Opernring it. 5.
(Heinriclubof).
Denevnlk zasteaj.
Po vseh mestih zastopniki-prodajalci.
Za jamstvo pristnosti nosijo vsi izdelki poleg stoječo tvornisko znamko in polno ime
Hitih
ročnih del
IONI JAGER
¥ LJubljani, Židovska ulica štev. 5.
Predtiskarija
Tambur iranj e
Montiranje :-:
I Plisiranje :-: >:
CHRISTOFLF.
3%1
Jfaša Ručica.
00
Mična povest v lični obliki, ki ne sme manjkati v nobeni knjižnici. Stane samo 80 vin. in se dobiva v vseh večjih knjigarnah.
floti mi
Jos. Pii. Goldstein
Linbljana. Pod tianCo 1
priporoča svojo bogato zaiogo naočnikov, šči-painikev, daljnogledov
in vse v to stroko spa-:: daj oče predmete. :
Vinko jVUjdič
I u v
(Kranjsko)
Največja proizvajanja priznano naj boljših pšeničnih mok in krmnih izdelkov, ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrst. Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se in dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gospode pe-kovske mojstre neprecenljive vrednosti.
Zastopstva in zaloge: 66 V Ljublfani: Podcrradu, Trnovem, Koćevjn, Trstu Gorici, Celovcu, Beljaku, Bolcann, Inomosta, Tri-dentu, Zadro. Splfetu, Ercegnovem, Kotoru, Sarajevu in Pulju.
Brzojavi:   Valjčni rnliu, Kranj.
najiineje kakovosti po 5, 7, 9 in 12 kron — vse vrste iasne podlage in mrežice — lasulje, brade in druge potrebščine za maskiranle vse po zmernih cenah priporoča
Štefan Strmeli,
brivec in lasnicai*
£jnbljana, pod Irance št. 1,
(zraven čevljarskega mostu).
Izdeluje vsa lasničarska dela solidno in okusno.   Cena za delo kite 3 K. Kupuje zmedene in rezane ženske lase po najvišjih cenah. 1788
FRANC KOS
Ljubljana, Sodna ulic/a št 3«
Specijelna manična
pteiilna industrija m trgovina
zii sooa in spodne jopice, moderčke, telovnike, nogavice, ro-Kdvice, posebne obleke zoper trganje ple~ fiioi materija! i. t. d.
na drobno in debelo Šivalni stroji od 70 E naprej;
iSjr     pletilni sti-oj
patent »VVederman« je edina in najuglednejša prilika za dober zaslužek, poduk brezplačen, trajno delo zagotovljeno; ker se ne poslužujem agentur so cene veliko nižje. — Stare nogavice se ceno podpletujejo, 232
::   Podpirajte domačo industrijo. :;
KASLJAJOGIM
otrokom in odraslim
zapisujejo zdravniki z najboljšim uspehom
TH9H0HEL SCILLAE
pomoček, ki razkraja in odločuje slez, lajša in pomirjuje dušljivi kašelj, odpravlja težkoče dušljivosti in zmanjšuje njih število. — Na stotine zdravnikov je 2e oddalo mnenja o presenetljivo točnem učinek Thvmomel Scillae pri oslovskem kašlju in drugih vrstah dušljivega kašlja. aW Prostili vprašajte svojega zdravnika. 1 steklenica 2-20 K. Po pošti franko ako se pošlje naprej 2>90 H. 3 steklenice ako denar naprej 7.— K. 10 steklenic ako
denar naprej za 20*— K.
Izdelovanje in glavu zaloga
B. Fragnerja lekarna
c. kr. dvorni dobavitelji —-   Praga lil., it. 203. —
Pazite na ime izdelka. Izdelovalca  in na varstveno znamko.
V Ljubljani v lekarnah. Jas. Mavr, dr. 0. Piccoti in Jos. Ciimaf.
.D
09
2
5711629^
82
—   Ceno posteljno perje!
Kf sivega, dobrega. poltenega 2 K; boljše* a 2 40 K; prima polbeleva 2») K; belef* 4 K; belega puhastega 6*10 K; kg velefinegi mine belega, palieaev*. 640 K S K; kg peka. sivega 6 K, 7 K, belega, finega 10 K; natfineiit prsni peh 12 K.
Nareeila el * kg esere« freske. 3082
Zgotovljene postelje l^rsz Tzlz*
cankinga, pernica 180 ena dolga. 120 Cra k roka, s avesM tf lavnicame, tO cm dlf, 60 ca sir,  polnjena z novim, sivim, prav stanovitnim puhastim peri cra 16 K; napo
puh 20 K; puh i4 K ; posamezne pernice 1o K, 1» K, i4 K, 16 K, »glavnice S K. 3-so. 4 K. Pernica. 200 cm dolga, 140 cm šir. 13 K, 14 K 70, 17 K 90, 21 K, sglsv niča, 90 cm dolga, 70 cm Sir. 4 K 50, 5 K 20, 5 K 70, spodnja pernica is močnega, črtastega grad I a, 180 cm dolga, 116 cm Sir. 12 K 80, 14 K 80. Razpošilja se po povzeti u, od 12 K napre; franko. Lahko se franko »anr-ni« za neneaiaioče *e »rne denar — Natančni cenovniki graitis in franko.     S Benlsoh, Dsisnles st- 7S7P wsiks.
Peter Majdič, Celje.
Podružnica v Kranju.
3491
Velika izbira vsakovrstnih enostavnih do najfinejših modernih pločevinastih in litoželeznih trajno gorečih peči, premogovnih bednjev in finih premogovnih salonskih košaric. Gospodarskih štedilnikov, pre-kucijivih kotlov in parilnikov za pičo. bakrenih kotlov za kuhanje žganja, dobrih slamoreznic in dragih gospodarskih strojev. Najfinejše drsalke, sanini kragnljci, san i na zvonila. Vsakovrsne svetilke in svečniki. Najboljše tnzemske, francoske in amerikanske žage kakor tudi
Cono nizke I vse drugo orodje.        Postrežbo točna!
Veiiavse vozne liste (sifkarte) za vse razrede dobiš edino pri 343**
SD. SMARDA
oblastveno p trjena potovalna pisarna v
Lliblfo^?, Dunsisks cest^ 18
t hiši Kmetske posojilnice, nasproti
gostilne pri „Figovca".
Vozne listke is Amerike t staro U C mo vino so na'nizfi ceni. Izdala vezne listke po vseli železnicah r~ za prirefasie zabavnih in romarskih vlakov. Vsa pojasnila frfotam STOsntsAne.
vSt3B3YljgQ teta 1505.
Gdiikovaaa
Lo-docB 1M5.
ss?
Slav. občinstvu v mestu in na deželi vljudno priporočam največjo zalogo krasnih
nagrobnih vencev in trakov z napisi.
Zimanja naroČila ?. imfnleic m ia totao. Cene brez konkurence.
V zalegi je vedno (o 5M kosov od 2 K do 60 K konad, ttko da si vsakdo lahko iibere
IGLI
LJubljana Mestni trg 11-12.
8
Ob nedeljah se dobivajo venci v isti hiši v I. nadstr
Cene brej konkurence i
Cene brez konkurence
^ngieško skladišče obiek
O. jjernatovič
Ljubljana, Mestni trg štev. 5.
:. Velike okazUske cene! /.
J^onfekciie ja dame m deklice ter narejene oblek? in raglani sa gospode in dečke. Ogromna izbira najnovejših komadov vseh najmodernejših  barv in kro:a.
Perje
za postelje in puh
priporoča p« najnižjih cenah
FJ\ HITI
Pred Škofijo itev. 20.
Zunanja naročila se točne izvršujejo.
j
zlatar v Ljubljani
nasproti glavne pošte
i    iriponta snjo trgovinu vsakovrstne
otnlne
lastna delavnica.
Cene zmerne. Solidna   in   reelna postrežba
Ustanovljen« t »45.
Parno barvarstvo
ter kemično čiščenje in snaženje oblek.
Apratupa sukna.
Isrl
PoIlansKI nasip • Ozka elita št 4. Sprejemališče
SdenbBn$9va ulica št. 3.
! Postrežba točna. Solidne cene.
Ljubljana,
Sanajska c. 13
Izborna zaloga
namiznih in nastropnih
svetilk
najnovejše vrste
po nizkih cenah
JE
3
Važno I za Važno!
^ipodinis. freoirein Sfinoreice.
No3bQ|iša In nalKne'Jo ooitrefta
ss drogve, keselkslije, selises cveti a, korenine Itd. tudi se Isslns, ■sine vode In sekati prasak, rie|e ol|e. redilae in posipslne nsoke sa otroke, dišavo, smila in sploh vse toaletno predmete, totograJieno aparate in petrenOeine klrsvsjloma okvesils vsake vrste, sredstva sa desinf ekeif o, vosek ni pasto ss tla itd. — Velika zaloga nattoetsees rnnsa in koei|sks. - Zaloga svežih mlnersssih ved in sen  za kopel.
Oblasrv. konc. oddaja strupov. Za živinorejce
pos ibno priporočljivo: gronka avl dvofna sol, soliter, eeojsn, fcolssei, ki milne opne itd. - Vnanja naročila se izvršujejo točno in solidno.
Drogerija
ANTON KANC
Ljubljana. Židovska ulica St 1.
Kupuje po SaSivssii
(rože), cfetje. teresiae.
rssss selišta skorje itd.
i II    lasten* atleta o nstenr a Mil itn
i ifnDhn »cetilensKo ročno jimiiko
• vKeaI I j   •** b mm'       pihSSni, »*«tfa garda. Priaram* sa aaatti a rakah
t  ^HP^ ** ** paMa' 8 r***jf"' "MS •Sttnam. Zda araktftaa za Ufao li
1 BST^bT raaafcttjava. Caaa K 5.—
:     ml  iteteilnske svetilke za kolesa ti K 3,4,4*50.
I SSSSOVJ h svuttji I
j A. SfEISSBERG, Dunaj II., Untere Donaustr. 23. j
I aoo* — »iti. ..i« i. mmm aa f** *» S
*F. IVI. schmittI
v Ljubljani, Pred Škofijo I
i
pri poroča
3948
. »'uiD zalogo olroških ip[ za 11» darila..
I božična in novoletna darila I
s|^m okraske božičnih drevesc^
ALFONZ $ BREZNIK
c. kr. izvedenec in učitelj  Glasbene Matice.
Največja in najstarei&a trgovina in izposojevalnica klavirjev in harmonijev. Velikanska zaloga vsega glasbenega orodja strun in muzikalije
C. kr, a* stri j sal vafitaa-aranflnični kaato št. 114.043.
Ljubljana, Kongresni trg št. 15 tm*%mwTmm.
■*w*z*sf*r*ott nvajeassiaf «P3 S5«ria« Save, • Rl a vir Je dvorne tvrdke Bosen-
dorler, Csapka, E61zl & Heits-raann, Stelzhanimor in Man-borg (amer. harm.) imam le jaz Izklpačno edini zastopnik za
Kranjsko v velikanski zalogi in izbiri. Ne dajte se varati po navidezno cenem, vsiljivem blagu, osobito, ker nudim vsakomur, da si po kolikor mogoče nalaltli ceni ali na čudovito majhne okroke bres
vsakega zadatja nabavi prvovrsten instrument s resmiso
pismeno 10letno garancijo. Stari klavirji najugodneje v zamenOf Izposolevalnlna na{* nltia. Popravila in oglaševanje vseh glasbil nalceneje. rreiejrant klavirji vedno v
zalogi.  Violine, citre, kitare, tamburice, harmonike, telov. rogovi in strune po tovarniških cenah. — Ves dan odprto!
/*Baa>-:f - *
5t 3959
4019
Šolska zgradba.
i
Za zgradbo novega šolskega poslopja v Velikem Ubel]Skemy občina HrenOViCO, politični Okraj POStOfna, na 32 276 K 15 v proračunjeoa dela m dobave se bodo oddale
potom javne ponudbene obravnave
Pismene, zapečatene in s kolelcom za 1 K kolekovane ponudbe Z na-povedbo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna naj se predlože
do 7. decembra t. L ob 11. ari dopclndne
pri podpisanem okrajnem šolskem svetu in sicer morajo te ponudbe obsegati vsa de*a skupaj, zapečateni zavitek pa imeti nadpis: »Ponudba za prevzetje zgradbe novega Šolskega poslopja v Vel. Ubeljskem«.
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni Razven tega je dodati kot vadi j še 5% troškovnih del, na katere se ponudba glasi, v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Podpisani okrajni šolski svet pa si izrecno pridržuje pravico izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene oziroma če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo.
Načrti, proračun in stavbni pogoji so na vpogled pri c, kr. okrajnem glavarstvu v Postojni (stavbni oddelek) med navadnimi uradnimi urami.
C. kr. okrajni šolski svet v Postojni,
dne 26   novembra 1911
Anton Šare, Ljubljana
Izdelovanje perila! pralnica in svetioUkainlca
z električnim obratom priporoča zelo dobro in so-S      lidno izdelano perilo po nizkih cenah. ::
Opreme za neveste.
Perilo za deklice in dečke za zavode. Platno, sifon in švicarske vezenine se kupijo zelo ugodno, dalje rjuhe, brisalke, prti,   prtici,   nogavice, maje.
Perilo „TETRA"
za gospode in gospe. Kdor trpi na protinu, revma-tizmu, ischias, naj nosi le to perilo, in bo ta ::   s      poskušnja vsakega zadovoljila.      :: ;:
WZOfKCl    m Jm\    HAlPOLae €»•
is
*Y
61
3038
l*delavatol| vanev
Franc Vlsjan
Ljubljana, Kolodvorska olica 25
priporoča mojo bogato zaloge
VOZOV.
3977
in sicer:
1) 150-170 HP s preciznim z a klopnim krmilom, patent .aHartaag"-
2) 50—70 HP tudi z zakiopnim krmilom in  patent „Hartajig".
Oba s kondenzacijo in v popolnoma dobrem stanju.
. .   li različne transmisije, leii, jenu iti
Stroii ao na ogled v Ljubljanski predilnici, kler se dobe tndi pojasnila.
1 ke sivega skubljenega perja K 2, boljšega K 2-40, polbelega prve vrste K 280, belega K 4, prvo vrste puhastega K 6, najboljše vrste K 7, 8 in '9-60, sivega puha K 6, 7 belegs prve vrste k 10, prsnega puha K 12, od 5 kg dalje poštnine prosto.
vršene postelje
bogato napolnjene, iz zelo gostega jako trpežnega rdečega, modrega, belega ali rumenega inlet-nanking-blaga. 1 pernica velika 18"x 120 cm z 2 blazinama, velikost 80x60, napolnjena z novim, sivim, puhastim in trpežnim perjem K 16, s polpuhom K 20, s puhom K 24; posamezne pernice K 10, 12, 14. 16; vzglavnica K 3, 3 50, 4. Pernice 200x140 cm velike K 13, 15, 18, 20; vzdavnica 00x70 cm K 450, 5, 5 50; spodnja cernica iz najboljšega gradla 180x116 cm K 13, 15, razpošilja proti povzetju
ali če se naprej plača 2809
M.  Berger v Dešenici štev. 448 a, Sumava.
Ni nikakega rizika, ker je dovoljena zamena ali pa se vrne denar. — Bogato ilustro-van cenik vseh posteljnih predmetov zastonj, ——-a-——.
S!!!iI!i3[IhI]HHO
eb*fla sssa%»al lam ftoman? ksnf
□iPlDloinlDinplP
□
lastnike vodnih sil
Henrika Lanz v Mannheimu
hitro v obrat spiavljiva, cenena, izredno varčno delujoča, za vse vrste kuriva pripravna rear reserva moči. *anj
Avstrijska  prodajalna pisarna :
tEiTiiL1 Honigmarsnj Dunaj IX 4, Loblichg. 4-
Int. telefon 15594.   :-:   :-: Obisk inženirja brezplačno
□IDIDIEI
v
m.
ni oklic.
E 615/11/8
Po zahtevanju Posojilnice v Slovenski Bistrici, zastopane po dr. Urbanu
emež, odvetniku v Slovenski Bistrici, bo
dne 14. decembra 1911 dop. ob 10. uri
pri spodaj označeni sodniji v izbi št. 3 dražba posestva vi. št. 143 d. o.
Slovenska Bistrica, sesteječega iz:
1. hišnega in  gospodarskega   poslopja  z vrtom  v mestu  —  s c^nilnom
vrednjostjo................. K 10.481.-
2. tovarne za izdelovanje opeke — s cenilno vrednostjo .   . , 33.277 80
3. hišnega poslopja   za   deiavce  pri  opekarni —  s cenilno
vrednostjo   ,........^.......                              . „ 2.620 —
4. studenca za dobavo vode pri izdelovanju opeke—s cenilno
vrednostjo................. m 720* —
5. zemljiških parcel v površju Q ha 65 a 39 m, arondiranih
z opekarno, z ilovnato zemljo — s cenilno vrednostjo B 3.90048
6. pritikline — s cenilno vrednostjo........                             .   . _5 —
Skupna določena cenilna vrednost znaša tedaj    .   .   .   . „ 51.004*28
Najnižji ponudek znaša............ » 26.153*05
vadij, ki ga je položiti pred začetkom dražbe, pa..... „ 5.109-23
C. kr. okrajna sodnija v Slovenski Bistrici,
4012 oddelek II., dne 2. novembra 1911.
^xxxxx
XX XX XX
Najnižje cene.
Ix
IX
xxxxx
00
>
0
5
XX XX
Ljubljana, Turjaški trg štev. 7.
237
Hni zalooa pohištva
XX|
xxxxxx
ŽĆXXXXX
za spalna in jedilne aobe, salone in soba. Preproga, saatorU, modroel na ilmnatt modrocl, otroški vozički Itd.
Ma|aaUdneIie alaga.
S S
Ključavničarstvo
Ig. Faschinga vdova Pol|anski nasip st 8.
Raichova hita.
Vallka zalaga
štedilnik ognjišč.
IsvratM in solidne dele.
Cene zmerne. Popravila se i   i točno izvršujejo, i i
^ssssmamamssssammnsriv
Mi žalna naiaiiib to ujfintjlik
otroških vozičkov
in navadna tlo naffinefso
m. Panič
v LJubljani.
".V *  '^>čfl'lrr<n ii
Rchterira zdravstveno rženn kavo
je, kakor dokazuje 1000 priporočnih pisem najboljša. Vsakemu zavitku s 5 k* je dodan lep porabni predmet iz nikla, stekla itd., pred božičem pa krasno božično drevesce, zvonci z angeli in otroške igrače, popolnoma po želji in MP" naatonj. "anrj — 5 kg stane poštnine prosto po povzetju K 4 — po pošti. (Brez darila K 340)
KARL RICHER, »»VIK LEVIN (Češko).
Tsakm zniji je Mu stzun predmetoi, tj sb Mije zastonj.
3812
Združeni čevljarji
V Ljubljani, Wolfova ulica št. 14.
aa Dnaata L 1800.
priporočalo sv< jo bogato zalego obuval za poletno sežiga. Vs«? vrste moških, dam* enih In Otroških Čevljev la-tner/a   m ><rega
izdelka  Gumi za pete vrvice, zaponke,
čistila itd.  vedno ▼ največji izberi.
Specialisti za prave gorske in lovske čevlje.
izdeluje se po meri v lastni delavnici, sprejemajo se tudi popravila-
Postrežba točna, cene solidne. — Zunanja ■arečila proti povzetjo. Zahtevajte cenike.
3WW^^^^'^i^^a^3a^g^glil II — ISIISSHT1
osip Itojuia
kroječ prve vrste
se nahaja sedaj t lastni iiiši
hm Jožefa cesla 1
konkurira t naivenimi tvrdkami glede finega kroja in elegantne izvršitve.
Tforcia zaloga naiiineišife angL J in trase, specijalitet blagi
: Zavod za nniffonnii .
Priporočam se za izdelovanje kožuhov vseh vrst, kakor tudi damskih jop, kolerjev,
mnfov. — V zalogi imam vedno veliko izbiro vseh vrst kožuhovine. — Sprejemam popravila vseli v to stroko spadajočih predmetov. — Izdelujem vse po najnižjih cenah.
J. WANEK, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 21.
9
S
'2
i
Najboljši kosmetiški predmeti
aa oiepšanje polti in telesa so:
da
milo po 80 n, n cream po s
aaasaaaap i »:
ta» en i bol r ustna voda po
aap* 1 K;
sobni prašek po 6Oh;
za ohranitev in rast las:
da
lasna voda po
1 K;
lasna posuda
1 K.
Ti izdelki ..Ada*, kl so oblastveno varovani, so naprodaj lev
w
]
Ph. Mr. Josip Cižmar
v Ljubljani.
Knpnjte zannno te domače izdelke'
58
j
U ID 021
z modernimi velikimi brzoparniki iz
LjH&ljaae čez Anmerpen i new-York
je proga
ed Star Line
deča zvezda
Odlik«
Prva kranjska
tvornico blaolrjeo
Ljubljana
Hilšarjeva ulica 5   Recherjeva hiša
Na naših   pamikth  Fisland, Kroonland Vaderland. Zeeland, Lapland in Sarnland,
ki oskrbujejo vsak teden ob sobotah redne vožnje med Anrvverpnom in Novim Yorkom je snažnost, izborna hrana, v.judna postrežba in spalnice po novem urejene v kajite za 2,4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminentnega pomena, ter traja vožnja 7 dni
Odhod iz Ljubljane vsak erek popoldne
Naši parniki vozijo tudi na mesec po večkrat čer Kanado v Severno Ameriko in je ta
vožnja izdatno cenejša kakor na Novi York
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
Franc Dolenc
v Ljubljani, j
Kolodvorska ulica
od lužne^a kolodvora na levo pred znano
odslej stev. 26,
gostilno „pri Starem Tlšlerln1
i
friporoča svoje prve vrste, zs vsa podnebja solidno narejene  planina,   klavirja* in »nlje tudi saanolgralns
Poprave in uglaftevanja se izvršujejo točno in računijo najceneje.
Židovska i. 7.
_Fr. Ševčlk_
puškar
priporoča svojo volikO XnlogO raznovrstnih 56
pušk tu samokresov
lastnega Izdelka, kakor tudi belgiisklh, sulsklh m čeških strogo
preasAllŠeilih pušk, za katere lamcim za dooer strel, Posebno priporočam lahke trocevke in puške Bock s Kruppovimi cevmi za brez-
aimm smodnik  — Priporočam tudi
veliko zalogo vseh lovskih potrebščin
PflT   po najnižjih conah, Popravila is anroobe ae Uvršujejo tošno ia zanesljivo.
Cenovnlki na nahtovanjo nantonj In poštnino prosto«
14
9184
32
9R
ija Štor
v Prešernovih ulicah štev. 0.
Mali ■ tla --—Ji.    • J^^UL     |_ a^aj-
nflifia luni mnv hi ■ nun
UUjM. talili za lm-fmh k prtsMi
lato skrbna Izvršitev pe
S271
Ustanovljeno 186Ž.
Tslston 8S4.
3080
meno lstjz. _w -w»wmip« <
Rudolf & Geburth
c* kr. dvomi strojnik
Dnnaj Tli., Kaiserstraase št 71, ogel Bnrggasse,
Zaloga stedilnih, kuhalnih in strojnih ognjišč za vsako porabo.
Vseh vrst gorilne in trajnogorilne peći
Železne peči s petnicami
za kurjenje dveh ali treh sob.
= Kopalne peči. =
krojač
Ljubljana, Sv. Petra c. 16
prip#r*ia svtji veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in plaecev za gospe, nepre-
'     : I    m   F?^ T ^ 5 ^ ^  i- ...      S  - .    - 1 "»oftljivih havelokov itd. itd.
Stan trg S iT. r. Zajec \Mm Slan tri S i *** P* ™ se ,„
...— f —  ■  i — j      cih is najnižjih cenah izvršujejo.
Patentni vstavki za glinaste peči. Sušilni aparati.
Pasta za snaženje peči „Heiios".
40
do izvrševanja te oorti, oblastveno svtj
Savno občinstvo opozarjani, kot prvi edlai slovenski opravičenec
izprašali optik in strekovijak na
naj- optični ajavod
tre j en pe najiovejSem sfote-ran, z električnim obratom, kjer se izdelujejo vsi v to stroko spadajoči predmeti, pod strogim nadzorstvom in natančno po zdravniških predpisih.  V zalogi imam vedno
vsakovretne najnovejše sči-
patiike. očala, tudi ..Ratea-stockove", toplomere, zrako-iicre. hvrrometre. daljnoglede vseh vrst od najcenejše do najfinejSe vrste, kakor ..Zeis". „Ooerz". ..Bose*", raznovrstne tehtnice za žgaije ::      mleko itd. itd. :
i ?
Blagovolite se torej o istinitosti sami prepričati ii ne ozirajte se na take tvrdke, ki nimajo nikake pravice in zmožnosti to ::    obrt izvrševati. «
Vsa popravila
izvršujem v svoji zelo dobro urejeii delavnici S   točno in solidno. ::
r - -
m
MANOL
: eama mim um sode.: Medosegiltoo v kakovosti!
učinkuje cia postane polt nežna in cvetoča, roke bele in mehke.
1 OiRia r r— nI ifcffli K 1'—
Manol kreme
K 3*— is K 150. 3813
Manol puder
: vsakemu  francoskemu izdelku enak, : škatlje po K 1 —, 50 in 20 vin.
Manol neutraline
jači lasišče,  zabranjuje luskine na glavi ter tvori lase in brado voljno in gladko. Steklenic« R 1" --
Zaloge v lekarnah in drogerijah.
V UuDlIonl: Drogerija „Adrijo" Sčlentrarscva ul. 5
Pekarija,
in kavarna
Jak. Založnik
Stari trg štev. 21.
Filiale t
Glavni trg št. 6,
Kolodvorska ulica št. 6.
X V. X K XXXX
s i ■ i C. C
Sil      > i  ■ I •
Najnovejša iznajdba!
Ifelik po
se zamore lahko in naglo pogasiti samo s
Smekalovlmi brlzgalnlcaml
s 40 delavske sile pomanjsanla. rsvnoteieni nove sestave, ki od desne in leve strani vlečejo in mečejo vodo. — V vsakem položajo delujoče kretanje
brizealnie nepotrebno. Na Kranjskem so dosedaj naročila te vrste brizgalnic sledeča gasilna društva Krško, Kostanjevica, Bohinjska Bistrica, Metlika, Senćnr, Koroška Bsls Hrusica, Zgornja tiska, DravIJe, 8podn|s Idrtfs, Prsdosl|sv Bora, Stok Trzin, Žabnica, Rovte. Velika Loka, Kamna gorica, Stotice, Valta vas
it, Peter nn Doleniskem.
. A. SMEKAL
v Zagreba
skladišče vseh gasilnih   predmetov, briigslnio, cevi, pasov, sekiric, sekalk in gospodarskih strojar ter motornih mlinov. - *
Odplačevanje na obroke,
150 sfefT 129 odlikovanj!
Cadež
v Ljubljani
Mestni trg št. 14
pnlef Crtančeve manol. trgavme priporoča
I
cepiče, razno mofto perilo, harate, ovratnike itd. itd.
Blago i nam solidno, cene zmerne. Postrežem točno.
□ininioininiDlE
□inlDlnlDlDinlo
s Tovania oljna! barv, laka
TiMn StevUka tSi
Brata
Ukoslikana. lakirana, stavbna
Proda jalnica s
Miklošičeva  ulica št. 6.
nasproti hotela „Union".
EBERL
■ •  g •
243
lili
Delavnica a
Igriška ulica štev. 6.
Električna sila.
5ožicna prodaja po znižanih cenah!
Božična tkanina, 1 kos 18 m za 12 K 80 h.
Modno blago. Sukna. Barhenti. flanele.
Havličbove tkanine — namizne •s In kavne garniture. s Žepni robci. — Brisače.
Bale za neveste.
V. j. JCaviiček in brat, kopališče po5ebra&y, Češko.
1 kos HavIiCkove tkanin« „Ylasta", 23 m m IT K 50 h. i zaritek 40 m _    ietafh In zimskih ostankov, okusno Ubranih sa 18 K. Dobite najboljše.
j|   Blagovolite pisati po vzorce, ki jih dobite franko.
POZOR!
POZOR!
TJ
E
k
Primorska klet
Valvasorjev ing štev. 4.
Zajamčeno pristna primorska vina rebula, rihenberško, teran, vipavsko, opolo
pol litra po 36,  40,  44 in 48 vinarjev.
Toći   so   tudi   čez   ulico ! Naročila od 56 litr. naprej se sprejemajo.
Zajamčeno pristen iropinovec v steklenicah.
N
iT
o" a.
5"
|f   Samo še malo dni! "IBS
Žrebanje že 14 decembra 191L
SIlSEIIsr:.   kralj, ogrska
Drža
-•v ■
v7 S
Glavni dobitek 290.000 kron.
V«si  đob'tk    475.000   i!, i-c*-'   v gotovem, SREČKA STANE 4 KRONE.
Srečke se dobivajo pri kralj. ogr. loterijskem dohodarstvenent ravnateljstvo v Budapešti (glavni
carinski urad) pri e. kralj, avstrijskem loterijskem dohodarstvenem ravnateljstvo na Dunaju, nadalje se pa srečke dobivajo tudi pri vseh poštnih, davčnih, carinskih in solnih uradih, na vseh železniških postajah in po skoro vseh trafikah in menjalnicah itd. tako na Ogrskem kakor tudi po avstr. kronovinah. — Deležni načrti se na zahtevo pošljejo zastonj ii poš:nine prosto. 3266
Kralj, ogrsko loterijsko dohodarstveno ravnateljstvo.
najcenejša io najhitrejša vožnja v Amei&o s paniki „Severonemskega Uajila*
lz
2911
Bremna
v
NewYork
.RAISER
WILHELM"V ivi d. OROSSE".
lasi brzopainlkl Prekomorska vožnja traja samo 5 do 6 dni. J»
Natančen zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega A oarobrodnega društva kakor tudi listke ra vse proge ameriških železnic dobite F v LJnblJsni edino le pri
EDVARDU TKVtARlH. KdoMl ulica M. 35
nasproti obCeraani gostilni »pri starem Tišlerjn".
O ikad ls L|nkl|ano |e vsak tarok, oetrtek is soboto. — Vso M aolasnila. ki so tikajo potovanja, totao in brezplačno. —
Postrotba poitona, roolna in soUdna. trn
Potnikom, namenjenim v zapadne drŽave kakor  Colurado Meksiko, Kalifornijo ^al
Arizosa, Utaa, Wisaisf. Nevada, Oreron ia Washington nudi nas* društvo posebno fes]
ugodno in izfedno ceno čez Oalvostsn. Odhod na tej proot iz Bremna A
enkrat mesečno.
n se dobivajo pa tudi listki preko Battinorain na vse ostale dr^ sveta kakor las] Brazilijo. Ksns, -Bnenos-Airen, Csisass, Sisgstore v Avstralfj. itd.
ED
8753
■
ier
Krasne bluze
iz svile, volne, batista in barhenta. Hišne halje, spodnja krila, predpasniki za dame in otroke. Mo-derci najmodernejši kroj v krasni izbiri. Moderčki iz batista m sifona.
SpeclaUteta šerp
za gledališče, svilnate in čipkaste šerpe, volnene rute (pleti). Svd-nato blago gladko in v najmodernejših vzorcih, gladki m modni baržuni, p liši, tenčice.
Kožuhovina
boe, mufi, klobuki, čepice, rokavice iz sukanca, kože, pletene in čipkaste,   krasne   ročne torb-ce,
denarnice broške.
in   verižice, modne
Modno perilo
kakor srajce bele in barvaste, spalne srajce, spodnje hlače, žepni robci, ovratniki, manšete, naprsniki beli in barvasti.
Dežniki In palice
vsake izvršbe in cene, ^alo^e, nočni čevlji najboljše kakovosti, usnjate, suknene gamaše pletene patent garoaše, potovalni pleti in odeje, zračne blazine.
Za lovce
pleteni telovniki, flanelaste srajce iz volne m pol volne, dokolenice, nogavice, rokavice, čepice, nahrbtniku Nepremočljtvi plašči iz oljnate tvarine.
Damski klobuki
in čepice, otroški klobuki in čepice, pajčolani, igle za klobuke, pajčolani za neveste, mi rtovi venci in šopku
Damsko perilo
ovratniki, manšete, srajce, spodnja krila, hlače, predpasniki, žepni robci, krasna izbira švicarske vezenine, kopalni plašči in obleke, frotirne brisalke m vse kopalne potrebščine.
Narodno zastave
narodne torbice, blazine, preproge, tableti, zagrinjala, vezenine. Razni društveni znaki, potrebščine za telovadna društva m drugi šport.
Cilindri, klobuki
trdi in mehki vedno najnovejše oblike in barve. Zaloga sveto vno-znamb Borsalino in Pichler klobukov. Cepiče iz angleškega sukna, usnjate in kožuhovinaste.
Kravato
pentlje, samo veznice, vedno naj-z^dnie novosti, od priproste do najfinejše vrste. Ščitniki iz svile, volne in bombaža. Moderni svilnati robci za ž* p.
Milo, dišavo
< isti ta voda, voda za lase, kolinska roda, zobna krema, puder, *eetke km obleka* lase, zo »e, nohte, brke in kl bnke, glavniki, zrcala, obveze za brke, gumijaste gobe in se dru^e toaletne potrebščine.
Pletene jope
v poljubni barvi, pletene Športne jope, pletena spodnja krila, pletene boe in mufi, pletene čepice in klobuki, krasna izbira dežnikov in solnčnikov.
Jesensko, zimsko
trikot perilo, srajce, spodnje hlače, reformske hlače iz klota in pletene, modne nogavice, pletene in suknene gamaše, nočni Čevlji za dame in otroke.
Potrebščine za šivilje
Čipke, Čipkasto blago, Čipkasti ovratniki, šerpe, vložki in motivi, pozamen-terija, vezenine, sukanec za šivanje, pletenje in vezenje, svilnati in barvasti trakovi, podloga, gumbi, zlate in srebrne resice, Čipke, žnore, porte in in trakovi
Trikot perilo
kakor srajce, maje, hlače, nogavice, potne jopice, dr. Jagrovo volneno zdravstveno perilo. Dr. Lahmannovo zdravstveno perilo iz bombaža.
Špeclaliteta gumb
za manšete, prsi in ovratnike, rokav ce iz sukna, kože in iz volne pletene. Naramnice in podveze, vseh sistemov in cen.
Za turiste
volnene srajce, sviterji, nogavice, dokolenice, nahrbtniki, speciali-teta pletenih gamaš, dereze, krplje, cepini, vrvi, plezalke, ski, sanke, raznovrstne aluminijaste posode i. t. d
■m
mW0 \
39
33
57
00
85
70
39
48
15
00
Blodna trgovina
v Ljubljani I
Stritarjeva ulica št 7.
Solidno Maso. Hlzie cone. Vzorci potlnlne prosto.
Novosti konfekcije za dame in deklice, bluze, modno blago za dame in gospode, pristni tirolski loden, parhent, platno, sifon, gradi, preproge, zavese, garniture, odeje, pleti, šerpe, rute in žepni robci.
6MIL DOBRIČ, LJUBLJANA,
Prešernova ulica št. 9, poleg c. kr. glavne pošte
Povodom bližajočega se Miklavža ter božičnih praznikov priporoča svojo vsestransko bogato založeno trgovino galanterije, igrač ter predmetov za darila, srečolove in spomine. — Priznano najokusnejse sobe (kipi), vaze, slike in drugI predmeti za ozaljšaaje - domov. —
Pri ljubljanskem gradu!    Solidno blago!
Zmerne cene!
Naročujte novi
jubilejni cenik s koledarjem
po jako znižanih cenah in poštnine prost
===== ko bo izšel za Božič. ========
Najbogatejša izbira kot obče znana domača solidna trgovina po najnižjih tvorničkih cenah
zlate, srebrne, nikelnaste in jeklene ure in verižice. Briljanti na:večja izbira: uhanov, prstanov itd. Kina srebro, posebni cenik na zahtevo.
i s
Čuden
urar in trgovec samo nasproti Frančiškanskega samostana v Ljubljani.
Silami streli najfinejše vrste na zahira auhl cenik.
Nov jubilejni cenik s koledarjem bo xa Božić - izšel, tudi poštnine prost. -
barve
g Vzorci za slikarje
vedno najnovejši
1
Oljnate firneževe barve
u pleskarje, stavbne in pohištvene mizarje, Wm postile ter za domačo porabo
Dusseldorfske oljnate barve
za umetnike
Oljnate študijsk barve
Firnaži, olja in refnši    Kranjsko laneno olje
za umetniško slikanje
in firnež
Emajlne glazure
Lake za vrtno pohištvo
Štedilno voščilo za pode
priznano najboljše
Jantarjeva glazura za tla
Vse vrste copičev
Marilin trg šf. i
OI»e za stroje
Suhe kemične,
prstene in rudnin, barve
i
Prašno olje za pode
Adoll Hauptmann
mM. a*  i ■
prva kranjska tovarna za oljnate barve Jirueže, lake >n steklarski Mej.
Zahtevajte cenike! Zahtevajte cenike I
M t bližini Ljubljane od kolodvora 5 minut oddaljena
hiša z gostilno
pripravna eventualno za vinsko trgovino.
Naslov pove upravni*tvo »Sloven skfga Narodi«. 4007
Krasna darila
za božič in novo leto. i
Raznovrstni najnovejši predmeti kakor prstani, uhani, broie,
verižice, obeski, gumbi, doze za cigarete, igle, ure
itd. Itd. se nodo ob tej priliki   prodajali po
izredno
znižanih »na h
ter se za res ugoden nakup najtopleje :; priporoča najstarej.-a domača tvrdka ::
ofzeoeznotHz uiica SI, B
pzipozoca ta
ovofo veUkanč>ho zalogo |
Aovosti, po čudovito niztiifl cena/l.
oPzipzavna daziia
Z3G
joieiir, trgovec i urami fer j zapriseženi sodnijs'*! cenilec
j LJubljana, Wel£ova ulica št 3.
Dolžnost
fsakega zavednega \\mm io Slonite i
da rabi izključno le
II    i     1 v«
(krema)
za čevlje In nsnje
katero ie priznano najboljše.
Skatljica stane 24 vinarjev.
Zahteva naj se isto po vseh trgovinah ter vsak drug manj vreden izdelek odločno zavrne.
f NAJODLiCNEJSA ZNAMKA
ng.COGNAc
LE V IZVIRNI POLNITVI.
Edino
le čistilo v tej obliki in z zamko
4306
v prid M\ sv. Drila in Metodi
Slavna zaloga in kemična tvornica
Ivan Keber
Ljubljana, Poljanska testa si. IS.
je
šampanjec najvišjega dvora in aristokracije
Ustanovljeno
1743
Glavno zastopstvo;
J- Weidman
Dunaj. III.
Brzojavke: Prometbanka Ljubljana.
Telefon it 41.
Slanje denarnih vlog na oraniL knjiži« 31. okt 1911K 60379.669"—
Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Mayer
Centrala na Dunajn. — Ustanovljena 1864. - 29 podražile   IHil krp lT|-Sl. Mn CBlI (f al MWM GeDHilD. Maiški kapital in reserve 52,000.000 kron.
Preskrbovanie vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje «wrmlm viot na hranilne
knjižice brefrenTnega davka, kontovne knjige ter ra konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obre-
^invanipm  — rjpr.ir se lahko dviea v;ak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje
papirjev strogo ^okvU uradnVh kurznih poročil. - Shranjevanje in upravljanje (depot.) vrednostnih
papirjev in posojila nanje.
Uttmana In plamaaa pa j a
Najkulantnejše izvrševanje kana naroČil na vseh tuzemskih in inozemskih mestih. — Izplačevanje kuponov in izžrebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, Istin, dragotin itd. pod lastnim zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev — Promese za vsa žrebanja, laplaJtfla nt naeaiMa v Ameriko in te Amerike. 1660
etrefce apaaajaela traaaakeijak vaekiar brezplačno.
Lastnina in tlak »Narodne tiskarne««
28
38
7556
Voinne reminlscence ij
leto 1879.
Itredna važnost teh volitev priča, dejstvo, da je zaradi istih prišel v Ljubljano grof Hohenveari, vodja Taffove parlamentarne večine. Volitve so se vršile dne 30. jnnija. Narodni kandidatje so bili: Dr. Paklnkar za Gorenjsko in Kotranjsko, vite« Sehmid »a Ljubljano, grof Marprheri za Dolenjsko.
Vsi trije narodni kandidat je so zmaflrali. Marjorh^rijev nasprotnik, »leželnosodni svetnik, irroniovTiik Krorner, je propadel.
Dan pred vol i t vi jo, 29. jimija mi pis*» ajrent P. i« Višnje gore: »Če ne pride pomoč iz Ljnbljano. takoj, bo vse zgrbljeno — baron Taufferer .je vsem volileem   »pila! t>Kromorja«.
S tem poročilom sem hitel k dr. Janein Bleivreisu. Ko list DTOaefe, rrče: -vKaj storimo! Ali glSito Vi!<;
Kaj ramorem ia* v Višnji jrori — nikogar ne poznam ravan oprav-nika P. -— ki pa. kot prišelnik sam tndi še nima vpliva.« Dr. Bleiweis poklice p. SI UM in ko ta pride ran pokaže pismo, s pristivkom: ^Kaj svetujete?« — »Škofijski kaplan Do-Tene* ' VišnjegOTČaa OB mora Tja — prem takoj ponj.«
K malo ^ta oba prana in dr. Blrivreis. vznemirjen vpraša: -Ali srre^te?^ — ->Orem. <V mi Škof dovo-izjavi Dolenc. :n obn, Klim in
2
i«
1
Dolenc        podnst«    k škofu POaa-
Po sprejermi in formarije fine škof PogaSar: Če crre tod? Drenik idite — pa previdni Hodite.*-
Popoldan sva cP odpeljala. v mrakn sva prišla v Višnjo aroro in se ostavila pri Dolenčevem stricu Mau-ringTJ. Ta pdkliče tako.i neke zaupnike, ki so prevzeli naloiro dovarnn.ia volile^v in nabiraaje volilnih listov. Nekatere volilee je bilo treba iskati na oddaljenih travnikih« v kopicah.
MobiIi7>aci.'a je trajala ved nor. Jar. sem v anatom črailo utapljal K r o m a r j a in vpisa val M a r -z h e r i j a. Delo je šlo Beprieafcovar no dobro od rok ...
Zjutraj se mi naroči, o* naj pridobim nekega klotmearjo pod K&aa-rem. M ozek je klobneino v barvi kn-hal. Xa moje vabilo, da naj prre volit, rece: »Gospod — škodo bom imeT. če arrem od kotla.*- — »Ko. kolina pa bo :a škoda t« - ►Najamaj ea peMi-nar.« — Dam mn odsko^feiftO, prire-rlim v-.lilni list in se vrnem na rrsr pred aolos v kateri se je volil-o.
C3obosar je bil kmalo al aVNSOJ; z listom v roki je stopil v h i so.
V veži BO šolarji radove^m^t oasli. Ofl len eden priteče fc m^ni in pove. da j<> ravnokar nVšlemn kloaa--ariu. srcrl stopnie, župan (S oyk) nekaj v roko stisnil in list namenjal.
^Ostani tu, pri meni. rerV-m — da boš dotičnoga pokaanl — v tem pa a mek že kaže na stopajoče** il hise klice: »Ta je tisti!« — Ko zasliši bncar svoje pravo ime — figa-mož. jo ubere proti Klancu, tropa fanti&ev pa za njem. kričoč: -figa-mož — firramož!«
Pred voliščem se gosti občinstvo, — baron Tantfrrer pride k meni — ray okno naju pozdravi litijski c. kr. glavar Vestenoek in hkratu opraša-ra obe — baron: Wir stehl V — srntT - Jay.: bo kina1.? — Glavar /,inne. Manring -topi k oknu in zavpije: Zniaga — živio grof lfargncrii — in ljudstvo je ponavljalo ta klic.
Baron Taufferer skrajno osup-Ijen in vznemirjen, mi reče: Herr Drenik. wie konnten Sie dies zu iStan-de bringen — ich sehlief keine Nacht ruhiger und ■uigeulooar wie die heu-tige.
Odgovoril sem: »Herr Baron — fier»chwindifrkeit ist keine Hexerei,<* me poslovil in povabil narculnr volilee na kozarec vina.
Oni brihtni kletni šolareek, ki je klobučarja založil in Je moral drugi dan za kazen, ker je z drugimi vred živio klical, po odredbi strogega učitelja v »kotu<- stati, je sedaj v Ljubljani višji finančni uradnik dr. .1.
jima iz Ameri&e.
Kavzlie temu, da živi v Ameriki znatno število Slovencev in da prebiva med nami mnogo ljudi, ki so bili nekaj časa v Ameriki, vendar so med nami ameriške razmere prav malo znane in vladajo o teh razmerah še med izobraženci prav naivni nazori. Zaradi to#a bo morda temu in onemu ustreženo z naslednjimi vrstami, ki so kratka rekapitulacija iz obširnih študij pisatelja Wolzogena.
Neki socijalnodemokratični voditelj v Novem Jorku »e je Wolzogenu bridko pritožil, da je v Ameriki silno težko organizirati socijalnodemokra-tičtio stranko, ker se ljudje nečejo držati discipline. Ta voditelj je izrekel mnenje, da je disciplina med evropskimi socijalnim i demokrati posledica militarizma. Dresura pri vojakih prid* ljudem t kri in y meso, kjer ni
militarizma, tam se socijalnademo-kracija ne more organizirati. Dokaz tega sta Angleška in zlasti Amerika. Svobodni Američan sovraži disciplino in varuje svojo osebno svobodo bolj kakor vse drugo. To se vidi pri ameriški armadi. Amerikanec je v svojo armado raljubijen. Treba je samo, da se pokaže na ulici bataljon vojakov z godbo in vse občinstvo je patri jotično ginjeno. A pri vojakih ne man nihče služiti. Različne vlade so že mislile u peljati splošno dolžnost slnžhovaiija pri vojakih, kakor je uvedena pri nas v Avstriji, a vsaka vlada se je prepričala, da tega ne doseže. Ameriška armada je večinoma sestavljena ta ljudi, ki si niso drugače znali pomagati, dasi se godi vojakom jako dobro, tako dobro, kakor nikjer aVagje na svetu. Služba je res naporna, a z vojaki ravnajo lepo, h ran a pa izborna in isdatna. Naš vojak živi v primeri z ameriškem kakor pes. Wol zogen j»* obiskal kavalerijsko vojašnico v Kolumb usti (Oh i o). Vsak vojak i mrt poletr iu>stelje svojo posebno popolno pripravo za umivanje, preskrbljeno z aimle in toplo vodo. Vsaka soba ima se posebno kopel. Zjutraj rlobi vojak mrzlo meso in čaj, opoldne je hineh in dobi nekaj pečenja mesa. Glavni obed je ob b\ popoldne. Vojaki imajo posebne obfrdnieo. lam •aie za lepo pagmans mizo in njih np dotični dan določeni tovariši jim prinose jo obed na mizo. Po vsak] jedi jim menjajo k?x»žnike kakor <udi vilico in noio. Tisti dan, ko je hi] Wol-r. og-eii v vo ja šti ici, so < 1 * h i 1 i vo j ak i za obed izvrstno rineva juho. pečeaeg* kostmna s fižolov
liko skledo bele kave z ai umnim belim kruhom. Tu H imajo vojaki na raspolaganje dvsraae % bUJarđi, kjer *o kratkočasijo ob slabem vremenu, in igrišča za fostbelL Pri nliilbintai vežban,i.i se prav malo deda na paradne nastope, pni pa se gleda na to, da se vojaštvo vzgoji za spretno, an-zurnno in kolikor možno samostojno izvrševanje vejaskib nalojr. V takih razmerah imajo Združene države ameriške pač dobro in 'zanesljivo armado ali militarizma v našem smislu oe poznajo in ga ne bodo nikoli poznali, ker njih vojaštvo ni dresirano in pozna pač pokorščino v službi, a samo človeka vredno pokorščino, ne pasje, a discipline v evropskem <=rni_ slu besede ne poznajo v Ameriki niti pri vojakih, kaj še v z robnem in strajikarskem življenju. Kdor to uva-žaje, ta bo razumel zgoraj navedeni vzdih novojor^kr ara socijalnodemo-krati^-nejrH voditelja, čeprav naprav-Ija v prvem hip h vtis!: parad oksoaa.
Živi smisel .\ merica na za esebM svobode pra seveda nima svojega izvora ^amo v tem. da Amerika ne pozna evropske vojaške dresure, ki se napačno imenuje disciplina. Mogoča* je ras vej te^ra smisla vedno pospeševalo dejstvo, da se more v Ameriki uveljaviti in odejstviti vsaka resnična eiail lijl in da so vsakemu resničnemu talentu odprta v>a pota. Dobra aeaa in službena spričevala, dobra aaanatsa in prif>oročila poaiagaje sicer tudi v Ameriki, a kdor svojo stvar zna. kdor je zmožen, podjeten in delaven, ta zuiaga v Ameriki tudi brez -pričeval, brez znancev in brez priporočil. V Evropi si javni n.ogrotei šo vedno dom isl ju jejo, da so poklicani za gospodstvo nad državljani; v Ameriki po stoji državljan m: stali-kh, da je on gospod, vsi državni mo-jfotci pa so njegovi služabniki. Američan se ne da vladati in se ne da. komandirati, on plača svojo vlado in zahteva, da mn dobro in pošteno služi, drugače jo spodi. Iz takega nazi-ranja se seveda razvije močan čut samozavesti in zamre v tem čut za pokorščino iu vojaško disciplino. V takem ozračju seveda ne morejo živeti klečeplazi in potuhnjene!. Takih ljudi, ki pred vsakim biričem in vsakim zlatim ovratnikom trepetajo in umirajo spoštovanja in vdanosti, ni v Ameriki, kakor tam tudi ni takih ljudi, ki vedno nergajo in zabavljajo, na s^» nikoli ne upajo krepko nastopili in si brezobzirno pomagati.
Prava svoboda, ki vlada v Ameriki, je razvila v ameriškem človeku kreposti, ki se v Evropi ne morejo prav razviti. Te kreposti: smela podjetnost, velikodušnost, radodarnost za občno koristite namene in vera v dobro voljo sočloveka. To je prava noblesa, o kakršni aristokratski in finančni velikaši v Evropi niti pravega pojma nimajo.
Wolzogen ilustruje to svojo trditev z različnimi izgledi. Naj navedemo le en izgled. Amerika ima za ze-nijalne goljufe velikega sloga nekake posebne simpatije in nikjer ni toliko z ženijalnirai goljufijami pridobljenih premoženj, kakor v Ameriki. A nikjer se na ulici ležeče tuje imetje tako ne respektira, kakor v Ameriki. Ce se hoče razprodajelee časopisov v krčmi pokrepčati, položi svoje časopise na tla in gre v gostilno. Kdor hoče med tem kupiti kak list, si ga vzame s kupa in položi tja denar. In nikoli ni slišati, da bi kdo ta denai ukradel. Če je poštna tružica za tiskovine polna, denejo ljudje pošiljat ve na truiioo in nikomur ne pride na
misel, da bi kdo utegnil to odne«ti. Na uli« *. stoji veduo polno avtomobilov, na katere nihče ne pazi, a skoro nikoli se ne čuje, da bi kdo kak avtomobil ukradel. Vlomi pri belem dnevu in razbojništva se zgode; to so dejanja, za katera treba poguma; za-vratnih majhnih tatvin pa vsaj rojeni Američan ne stori.
Wollzogen končuje svoja izvajanja s priporočilom evropskim vladam, naj napolnijo nekaj ladij z evropskimi filisiri, špisarji, jahalci paragrafov, šoma^trov in birokratskih krtač in naj jih pošljejo v Ameriko, da bi si tamkaj zboijšali značaje. Če bi se io zgodilo, bi se morda življenje v Evropi vendar nekoliko obrnilo na bolje.
Naprodaj jt salonska gamiiiia
omara za knjige, umivama omarica, postelja, zastorji, slike in drugo. 4048
Poljanska cesta 6, I. nadstr. na desno.
Gramofone
Zi mM nt Mt.
Pri prehranitvi in pri vzreji prezgodaj rojenih otrok je treba ravnati posebno skrbno «~u se aaiCafe vsaka napaka iti vsako zammenjp. Ravno asaaa Mre-ke »e Scottova emulzij* ribjega olja vzeta redno v gotovih PH*tM **m* 1 količinah, pravi blagoslov Raz- '*,MMk8 T
.,„.1. •     ..    ribičem — mak
vitek  tak.h   pre^ociaj  roienih scottm:«« p*
najboljše vrste pe>    najnižji ceni avtomatične, posebno   za gostilničarje pripravne priporoča
Ivo Bajželj
LjubSiana
Marije Terezi]« testa 11
fSoIlzoj).
UtfBftkar sn rfftšie itjnovejše stefenske plašče a K 3-50. — 1<MM isrel K 2—. 271
scoiTOVA™ i ^221    R *-
EMULZIJA
lako pospešuje, da >e čez nekaj časa ne ločilo popolnoma nič n* po cvetočem obltčju
ne pe krepki ras! >iesa in l:osti od drugih otrok. Scottova f-mul/ija je čisto lahko pre-bavra m taKo okusna, <H jo dojenčelc vZiva in lafeto* prenaša brez odrora. Pri rakupti zahtevajte izrecno S cof t ovo emulzijo. Saj znamka ..Scoft," ki je Se čez 35 let vpeljana, jamči za izborno kakovost učine!;.
Cena originalni ^eVlenici 2 K 00 fc. Dobi se v vseh lekarnah.
dobavljam franko na vsako postajo za reklamo nove vr?te
šivalna siroie „Sing
'^%3v'^,!:v>lv    ki s« ponija ?. no»o z eleg;.
em^rico in 10 letno garancijo. Odpošllem ko dobim 15 K zadatja, ostanek po povzetju. Vse vrste bivalnih strojev po
a?,', i. '---------j j i. cenah na debelo. --- ■.- ■ ^^.^=z
s. aMa. 8«« 'i. Mm Inastm HM
zaloga: Anton Krisner, Liillim.
i:   Dobiva se povsod, a
Št. 650S1
4038
Pri l ir. oKiajnsoi glmrdn t Celin
odda se deSiniiivna služba
Matildii vrelec i) Rlphiiltn i
_ ,    .   „        ItM \ u sušim tU liU.'
■ o e
najfinejša  i i  tiajdr^ecoii ejša alkalić&a jc iM?igarneji$c sredstvt «a prehodi tmritvi kisline.        t»fi«1e'esttii sopil in prebtvil, pri holefniti jeter in ahistij.
Ta voda se izborn. da mešati r vinem.
Glavni zastopnik za Kranjsko: Franc Schantel, Liubliana, Frančiškanska u'.
Zaloga v »I. ljubljanskem javnem skia-išču, Krisper-TomaŽič, družba z o. z.«
Ljubljana, Kolezijske ul. 16
1542 izvršuje
za razne prilike
P    Belo umetniško o k osno
^     Sfi^Jt  in po solidnih cenah.
m2 mm mmi m-™* muhe sadiko cvetlic io iMm.
S are tU & na deželo hitro   in vestno.
z normalno plačo in sicer takof.
Pogoji: Prosilec mora biti veSc ncrrr*čice in slovenščine v pisavi in besedi, in mora biti strojepisec. Prodniki, ki so prestavljanja iz nemščine v slovenščino popolnoma vešči imajo prednost.
Prošnje opremljene z dokazili dosedanjega   službovanja,  vložiti   je pri
okr. glavarstvu Celjskem.
Z&Jamcen vspeh
sicer denar nazaj. 402S Zdravniška priznanja o izvrstnem učinku Nled. dr. A. Rlxa
krema za prsi.
trajen senzacio«alen vspeb. Bajne prsi, polne, krepke telesne oblike, za vsako starost v kratkem časa.
Poizkusni lonček 3 K, velik lonček 8 K,
Zoperne kocine
v obrazu odstrani v 5 minutah dr. A. Rixa odstranjevalec knein. Cena 4 K. Zajamčeno neškodljivo. Vsa zdravniške oblastveno preirku-šena lepofila.
Sosmet laboratorii dr. A. Riza Dunaj IX., Berggasse 17 E.
Razpošiljanje  diskretno   po   povzetju ali franko Če se vsota naprej pošlje.
Priznano mečna, lahko tekoča solidna in neprekosljiva so
SIHTA kolesa.
idaaafh jnuta. datinal ceniki b-ti^!'^
Km čamernik
Ljubljana, Dunajska cesta 9.
jeiiol. \\w'm i kilesifa mm. iti
kales.
.-ifi IS
r
1
Nobena kapljica
ne koristi tako želodcu,
kot požirek
pristnega „FL0RlAN-a!"
Človek!
Pomni treh besed:
«3
m
Is* M
Si SI 13
KONFEKCIJSKA TRGOVINA
0MP.
FRANCA JOŽEFA CESTA ŠTEV. 3
.-: SE PRIPOROČA SLAVNEMU OBČINSTVU. ::
STROGO REELNA POSTREŽBA.     NAJNIŽJE CENE.
rs]
želodca red!
Postavno varovana
m m
m m
(§1
m
151
m
Jal
si
pripravlja
mladim in starim
glasbeni instrument
Gramofon
e s »vetovnoznano varstveno znamko, a,
Poje — govori — igra — se smeje.
DobivališČe in predvajanje, ne da bi se moralo kaj kupiti: Ljubljana
Avstrijska gramofonska dražba z o. s., Dunaj I,
m »mm <
7884
55^8
2A
V večjem krajo žeies. postaje oa Kranjskem, na zeio lepem prostora sredi trga Pod
s jo oddati večji trgovski lokal s
imšm  ugodnimi pogoji
4044
dva
s pritiklinami. event tudi s sta-novanjem in hlevom za konje;
pripravna sa obrt, brivnico ali kako malo trgovino.  Pojasnila daje
Unlversal" Linbl]ana, Sodna nlloa itov. 4. _
.m*« iok«u, lijUBi iu j ntin.
403
Popolno solarake gooll a lokom i« omarico K 12- .
Lepe božične drrllel
Te gosli ae pristai eelkl tadelek, sa
kolotonijo, reasrvaiini strunami, sedlom ia piščalko sa aglsseaje] kompletna K i2- -. St 126 Boljka gosli, t mofaim (lasom, kom-pletno K 14 — St. 128. Boljke gosli, fino lakirane, garnitura m\ abenovme, kompletno K 16 —. St 180. Jake skrbne isiisisa« gosli, s močnim in polnim glasom, s garnituro is abenovme, kompletno
četnik« tal nooass. Zavoinma in leten^Ka^ojček* li — 7<» Zamena
dovolietta ali denar nacai   Po povsetju razpošilja c  inkt dvor. dob
Glavni katalog s okoli  4(K/0 •^kam^na sahtevo gratis m^rrake«
~ Inteligentni izpit za enoletne prostovoljce f =s
K temu potrebno pripravo podeljuje uspešno podpisani zavod, pri katerem se prično v to svrho 15. Januarja L 1912 posebni nčnl tečaji. — Pojasnila daje 3350
Prvi zagrebški vojaško pripravljalni zavod (Zagreb, Kukovićeva ul. 15).
Natančneje se po* zve
v Sp. Žižki, Železniška nllca it 164. Kupi sa takoj
hBazvrtom
(eventualno vila) blizu dolenjskega ali južnega kolodvora ali sploh blizu električne železnice. 4000 Natančne ponudbe do 4 decembra na upravništvo »Slovenskega Naroda« pod naslovom „1. M«M
Pokusile pivo iz Ub delile pivovarne
v Čeških Budejevicah.
To je izborno,  na pizenjski način  varjeno pivo.
Zaloge: LJubljana: V. H. Rohrman. Trst: Schmidt & Pelosi. Postojna: Emil pl. Oarzarolll. Puli: Lacko Krti. Trnovo: Rudolf
1825 Valenčič. Beka«Sasak: Anto Sablich.
■•naaa^
tega ne moremo nikdar vedeti, zato je svetovati, tudi najoot) nep -memben kašelj takoj ustaviti. KaŠljanje, hripavost, zaslezenje, težko sapo, bolečine v prsih ter ponočno potenje, to je vedno sumljivo in celo nahod nam veli, biti pozornim. Od mnogih zdravnikov priporočani lipov med (strup) v takih slučajih jako hvalijo. Vzorčna steklenica tega izbornega domačega zdravila stane 3 K, velika steklenica 5 K in 3 steklenice franko 15 K   —  Naroča se pri   clavni zalogi
Hugon Črkenyja lekarnica v Buda-Pešti Th6k61y-iit 28, depot 47.
Ctike salonske M:ti
kosovni In orehe val
premog.
obče priznano kot najboljše kurivo, priporoča po najnižji ceni,
J. PAULIN V LJUBLJANI, Nova ulica stav« S. •••
bukova drva
:: po K 6-— meter (Kasta). ::
Ilica 40
Skrbić, Zagreb
Z električnim pogonom orojena tvornica zalazi], železnih In ieeeaili rolot za okna in trgovine, vseh vrst platnenih in lesenih tkanih rolet. Iz platna, damasta, »radia, satfaa.
riosa Itd.
aaaa* Cenovniki in proračuoi na zahtevo zastonj. ««a— Telefon štev. 492. 2426 Telefon stev. 492.
Za svojega sina i§čem domače vzgoieno deklico, ki bi imela veselje in ljubezen, iti na deželo Zaradi prevzetja dobro ido-čega podjetja z zemljišči vred — sedaj moja last bi bilo treba naj-mam 10.« 00 do 12.000 K dote. 4^39 Ponudbe na upravništvo »Slov Naroda« pod Zagotovljena prihod-
BfOSt".
Radi dražinsklti razmer se proda iz proste roke
Št. 2188.
Razglas
4042
Dne 7. deoembra 1911, ob 10. uri dopoldne se vrši v občinsi pisa-ni podpisanega županstva javna dražba, pri kateri se bodo oddale mestne tehtnice, šotornina in tržnina za dobo treh let, t. j. za l. 1912, 1913 in 1914 v zakup. Dovoljeno je vložiti tudi pismene nadponudbe v teku 24 vr po dovršeni dražbi.
Vsak udeleženec ima vložiti pred pričetkom dražbe 10%tni vadij, bodisi v gotovini, bodisi v hranilnih knjižicah ali v vrednostnih papirjih. Dražbeni pogoji so na vpogled v občinski pisarni.
Dne 28. novembra 1911.
Mestno županstvo ¥ Kranja.
z gostilno   in trgovino
roleg farne cerkve na prometvem kraju.
Odda se tudi mntoelno v najem
za polovico vrednosti stavbe na prv^m me-tu. - Ponudbe nod jflf. M.11 00* ste reatanto Kan dl] a pri Novem mostu, Dolenjsko. 4031
Globin
ob
knajbflljsec*
''o za 1
Zaradi opti$titue trgouine
prodajam io ostala 3960
briljante, zlatnino in srebrnino
po izdatno znižanih cenah. Ferd. Slmonetrojeva vdova, Mestni trg 6.
Redka prilika.
Tvornica, ki jo je uničil požar, mi je pustila vso zalogo reSenepa blaga, to je več tisoč krasnih, tc2kih 4030
flanelastih odej
povsem najnovejših in najkrasnejših vzorcev, ki imajo neznatne, komaj vidne madeže od vode. Te odeje so za vsako boljšo obitelj za pokrivanje postelj in odevanje oseb, Jako tople, mehke in močne, 190 cm dolge, 135 cm Široke. Razpošiljam po povzetju tri krasne, težke flanelaste odeje rezala Koderala barv ia vsoroev za 9 k,
4 odeje za hišno potrebo za 10 K. — Dalje 30 —50 metrov ostankov gradla, cefira, kanefass 13 K. Vsak, kdor naroči  blago, je vedno zadovoljen
OTON BEKERA,
e. kr. tiaaaeai aaaaJveiaie v eoae|a Nachod  o. 4-5, Coiko.
Fran Sax, Elektrotehnik
Ljubljana, Gradišče 7
aalastv. kana. Instalater aa alaktrlctia naprava, luel, pranoa allai dalja klinih zvonil, telefonov IM. Stralevodaa naprava! »•prava v stroka »padajočih dal. V aalofll alaao prva vrata, pro-raaanl aa rai-olago. Opremljen tem a aajaeljelail In najnovejšimi   preekueevalnlml   aparati.   —   Ceno   In   dela   solidna i
VmtZ%'^^Šm ""Una i mm m-
tiikn in za tiran olji
od 16 H P naprej;
4 do 5 vin. pri mojih petrolinskih motorjih m petrolinskih lokomo-bilah, dalje 2-10 HP tudi   stoječe motorje.
Tvornica motorjev I. WARCHALOWSKI
Dana J III „ Paulusgase 1*
Na tisoče   motorjev v
obratu Cenovnikf gratis. Ugodni plačilni pogoju V zalogi tudi že rabljeni petrolinovi motorji. " aaaaj,— naaj 2378
Krompir
najboljše kakovosti, zdrav in brezhiben, debel ter srednje debelosti. —Vedna zaloga.
Oddaja v vsaki množini
od 200 Ug dalje tudi cele vagone po prav solidni nizki ceni tvrdka
Iv. A. Hartmann nasl. A. Tomažič
::     v Ljubljani, Marije Terezife cesta. a:
40 m
brezhibnega posteljnega blaga, okslords, cefirja, barhenta, belega blaga, modnega blaga, flanele, Ltd. po 6—20 m dolgo veleprlma 20*— s
15
2 posteljni odeji, l namizni prt, volnen in seces. K 8'50, finejše K 12»—■ S 16'— itd. Damastni namizni prt, čisto platno in 6 servet 60x60 cm H 5-50. Rjuhe brez siva, zajamčeno platno 150 x 200 cm K 2-30, finonito K 2-50. Rjuhe brez šiva, zajamčeno platno 150 < 225 K 2*70, finonito R 2*90. Komad Hochbergove specialne tkanine 82 cm široko, 23 m za najboljše perilo E 15-50. Tucat brisač, rjavih in belih, karirastih 44x100 cm E 3*80. Tucat brisač, damast, čisto platno seces. vzorci 50x100 cm E 9'-. Tucat batistnih rutic z atlasatimi pasicami, belih 44x44 cm E 1-20. ::   Fini ostanki tkanine   belieni 82 cm široki, 6—20 m dolgi meter 53 vinarjev. ::
lasssilfceBl« po  pe-rxet]a>. NeogeJaJoČa aa turne nsznj  In ae povrne denar. Vsorei In cenovnik nazal. Vzorci se morejo, ako so alfi ne naroči, poslati franko nazal. — Tkalnica piatnlne
K0STELEC CERVENT 12 a ČE&EO
BERTHOLD HOCHBERG
:i
s-^-a BI
VOT3taV7?0
ima Io Tariiveno znamko
$>eifa cesta
404o
v slovenskem ozemlju izborno vpeljana, se iz zasebnih razlogov
prostovoljno proda.
Resni ponudniki naj se obrnejo na upravništvo »Slovenskega Naroda" pod šifro „Tovarna". 4032
JE
3E
DE
■ * >: x *> » *
Krasna umetniška reprodukcija v vse barvah
.-. .-. znamenite Groharjeve slike .-.
Primoža Trubarja
ustanovitelja slovenske književnosti
ate M em ta Mraka 55 em je najlepši okras vsake slovenske hise. Ta reprodukcija je sploh najlepša in najdovršenejša kar jih imamo Slovenci. =3=  Cona m poŠto K 3.20. ——
4684
4934
56
2246
KC0
0964
Kontorut
ali
spretna stenograf inja
se sprejme v stalno službo
ali za poludnevno delo. — Ponudbe pod „Konfor11 na uprav- »Slovenskega Naroda«. 3851
□ □
Svoj izdelek
prve vrste
J. KNEZ
Spre jao Ml
strojne zidne in zarezane strešne
prve vrste
442
priporoča
V LJUBLJANI.
m raipTtialt iiniulh itretalkov.
o
I
■ •
*pceerijeke stroko
nad 25 let star, ki ima tudi sposobnost ===== za potovanje* —
Ponudbe z natančno navedbo dosedanjih služb sprejme pod šifro „Stalnost" upravništvo »Slovenskega Naroda«. 3825
Esj [g o is tel Isl Lsl tsl tsl 13 tal Isl tsl
Edina zaloga
Avstr.-Ameriška zaloga čevljev
Linla Prešernova ulita \
P VIII 212/9/21.
J
4033
Ji
• v
Pri c. kr. okrajnem sodišču v Ljubljani, oddelek VIII. je po prošnji lastnice Marije Ciglar na prodaj po javni dražbi sledeča nepremičnina in sicer
vložna št. 175 kat. obč. Moste, obstoječe iz:
a) stavbne parcele 592/4, na kateri stoji hiša št. 19 na Selu pod Ljubljano z drvarnico in
b) parcele št. 592 1, vrtička, za katero se je ustanovila izklicna cena
« znesku 12000 K.
Dražba se bo vršila dne
13. decembra 1911, ob 10. uri dopoldne
pri podpisani sodniji, soba Št. 30.
Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmo. — Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno.
Dražbeno izkupilo je položiti pri sodniji. — Dražbene pogoje je mogoče vpogledati pri sodniji soba št. 33 ob uradnih urah.
C. kr. okrajna sodni ja v Ljubljani, odd. VIII.,
dne 23. novembra 1911.
naifioeife sw ilDate gomaste specialitete
3 vzorci K 1—, 6 vzorcev K 1 80, 12 » »3 40, tudi v nismenih znamkah. — Poučna ilustrovana brošura gratis in franko. 2986
Bigotna anitttiri
J. Sinu. Danai I.,
lisiifentnui I f.
Ljudevit Borovnlk
p u oko r v Bonovijah (Fer-lach) na Koroškem.
*e priporoča v izdelovanje vaa*.ovrstnl£ pneek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim iamstvom Tudi pra-ielele stare sa*** o kresnice sprejema vsakovrstna popravila ter jih točno in dobro vlvršuje Vse puške so na c. kr. preskuse-zalnici in od mene preizkušene. — llustro-75 vanl oenlkl z««t4nj.
Uradno dovoljena, ie 20 let obstoječa najstarejša ljubljanska
posredovalnica stanovanj in služeb G. Flux
Poljanska cesta št. 6, pritličje
2 minuti od tržnega prostora (preje   Gosposka   ulica   stev. 6),
priporoča in namešča ls boljše
kakor
privatno trgovsko in gostilniško osobfe Ubira različnih slnieb, slasti sa iensks Vestna in kolikor motao hitra postrežba zagotovljena. 4028
Pri manjih vprašanjih se prosi znamka za odgovor.
Po meri naročeni čevlji se izielijejo t lastni delavnici.
ww omk
UOBUANA
Velika zaloga
domaČih in tvoraiiklo mr
irar ii trimf z zlatiin U »arniao
1054    zapriseženi cenilec
tjabljana, Jurčičev trg 3. Zittmjtt «i nnrtir itfli
»lik.
C. kr. priv. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne dražbo v Trbovljah
priporoča svoj priznano izvrsten Portland-cement v vedno enakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne in podorne trdote daleč nadkriljnjoči dobroti kakor tudi svoje priznano izvrstno apno.
Priporočila in izpričevala 2438
raznih   uradov   in na j s 1 ovi t e j ših   tvrdk  so  na razpolago
Centralni urad: Dunaj, I., Maximilianstrasse 9.
Prve vrste zavarovalnica za življenji! iiie za tukajšnji okni spretnega
krajevnega Inšpektorja
proti ugodnim pogoem. Natančne ponudbe pod „Tfichtlg 1863" na anončno
ekspedicijo J. Dauneberg, Dunaj II Praterstrasse 33 399S
Za Miklavža
najprimernejše darilo je lepa knjiga.
Priporočamo posebno sledeča dela a
rjiges podobami za otroke:
ABC vez. K 160
Deca roma okrog doma broš.  » —"21 Dežela lenuhov » Drobiž v podobah » Hitra vožnja » Hrošči in žuželke v po-
» —-20 » —40 y> 160
80
ca.
1-20
ca-
ver>. » 2*40
broš. > —-80
vez. »   2* 10
broš. » —*40
» » 1*50
vez. » 3*60
» » 1*60
broš. » —'60 t> —-80
dobah Kaj pripoveduje
rovnica Kaj    pri poved uje
rovnica Metulji v podobah Modri Janko Naše domače živali Noctova barka Palčki Poljanci Pav hiša in Nnša Pepelka
Podobe iz živalstva
Podobe iz živalstva le-porello izdaja
Plan?T»«Vo cvetke v podobah
Rndf>st malih broš. Robinzon starši » Slovenski ABC » Sneguleica manjša izd. » Sneguleica večja izdaja » Sneguleica večja izdaja
na lepenki vez. » 2*40
Tmjeva rožica broš. » —*f>0
Vesela družbica »     » —*70
Zlnta radost »     » —*40
Zlata radost leporello
izdaja » 1"50
Znologiiski atlant vez. »   6* —
Živali naše orlfetellfer broš. » —'70
»
260
40
Brinar, Medvedji lov    vez. K —*80
Burne t, Mali lord broš.
K 1*60, »
Hubad,   Pripovedke za
mladino I.. II. a
0 * * Knjižnica za mladino 13., 14., 17., 18., 25., 26„ 27„ 28. a
Kapitan Žar vez.
Milčinski, Pravljice »
Na divjem zapadu »
5*
l'— 1*20 4*— 1*20
t> 1*50
» —-80 » — 40 » 1-40 » —-80 y> —-20 » 1-20
Novosti.
Blažek in Tomažek Domača šara Našim malim Poglejte si živali, otro-
člČI mali! leporello
izdaja
Pisana družba broš. Pisana družba leporello
izdaja Tmjulčica V zvor?ni?»lni
vez. K 1*60 broš. » —30 »     » —*90
» —80
» — 30
» 1 — broš.  -> 120 »     » _-oo
KnSlge za slikati*
Tuckov: »Mladi umetniki«   K 1*—
— »Otroški vrtec«                » 1*—
— »Zaklad »a otroke«          » 1*—
— »Za kratek eas«                » 1"—
Mladinski splsL
Amicis, Tnrij broš. 150 vez. K 2*50
Amicis       Srce               »     » 2'—
Af»dcrsen, Pravljlee        »     » 1'—
Spillmanove povesti.
I. zv. Ljubite svoje sovražnike broš. K — 40 vez. K —*60 II.   » Maron,  krščanski deček iz Libanona
broš. K —40 vez. K —*60 lil.   »  Marijina otroka
broš. K —-40 vez. K —*60 XV.    »   Praški Judek
broš. K —*40 vez. K —*60 V.    »   Ujetnik   morsk. roparja broš. K —-40 vez. K — 60 VI.   » Arumungan,   sin indijskega kneza broš. K —*40 vez. K —*60 VII.   » Sultanovi sužnji
broš. K —*60, vez. K —'80 Vili.   » Tri indijanske povesti
broš. K —'60, vez. K —*80 IX.   » Kraljičin nečak
broš. K — 60, vez. K —80 X.   » Zvesti sin
broš. K —40 vez. K —60 XI.   » Rdeča in bela vrtnica
broš. K —*40 vez. K —*60 XII.    »   Korejska brata
broš. K —-60, vez. K —80
XIII. »  Boj in zmaga
broš. K —-60, vez. K —*80
XIV. »   Prisega  hnron&kega gla-
varja
broš. K —-60, vez. K —-90 XV.   » Angel j snžnjev
broš. K —'40 vez. K —•♦30
XVI. » Zlatokopi
broš. K —*60, vez. K —-80
XVII. » Prvič med Indijanci broš. K —*60, vez. K —-80
XVIII.   » Preganjanje indijanskih misijonarjev broš. K —60, vez. K —80 XIX.   y> Mlada
mornarja
broš. K —-60, vez. K —'80 Smida Spisi I./XV. kompletni bro*.
,    , K 8*70
Smida   Spisi I./XV. zv. kompletni
a *i m j vez- K H70 Srnin, Roza Jedvorska   »      » 2*_
Trošt, Na rakovo nogo   »      » _SO
Narodna knjigarna v Ljubljani
Prešernova ulica stev. 7.
6861
326
R X
933
54
FY
D02D
52
708^
Modni salon
JUJT-MAJCuKC
mM mj
J3 ž:do
priporoča cenjenim damam veliko izbiro krasnih
»kili in tajskih mofAv kakor mm& iportRih Uskokov.
Poplavila točno In ceno. 2306 Cono bran ki
Žalni  klolitiki vedno v zalogi.
Len siiiiHiji
s 4, eventualno 3 sobami 4040
te teli 11. fetaju. Sloieuli tri I
(trg pred sodoijo). — Več pri hišniku.
ProšHo zaranliiie žitno koto,
najboljši izdelek, ki jo je več ste odjemalcev priznalo aa naloknaaelio ta aafizaatne<*o, pošilja zavoje po 5 kg za K 380 s poštnim povzetjem
franko po celi državi
Alojzij Vorlfček, Praga-Smichov.
padska novost
Fasona Prinzess najnovejši pariški kroj
gladom slike nujno potrebna za prinzess  in  directoire obleke, priporoča
samo po mori
Preizkušeno zanesljive ure
Sni
17*51.
S letnim rednim ti-smešim jamstvom.
Kr. 401« aflcluta reiMi' momi   »FratMie«, aa" lidea okro«, 9 dobrin, izvrstno ro» fuliramm mL klastinu kole* »jem • ko-
rX7*50
Kr. 41S8. Ravnotaka s pravim are-ornim okro-ioi s poxla» cenim kolesjem skameni
K 1t»—e
Nr. 4iS9. S srebra im wo-cntnjim nlat-čen k 13"—. mkak vi riko! Tu i a amaerna. Danar nuaj.
Raeoosilja po povietj« znana motat rretovna tvrdka
c. in kr. dvorni dobavitelj Most it 1144, Češke.
Glavni katalog z  okoli   40?« slikami   dobi  vsak M cahtero grade in trafik«
1 Matilda Sfazzlli^ Kazensko omMdnt r
Lioijfp, Sodna nlia t. 1L aedstr.
Specialitete
pariških bočnih pasov,
■- globoko objemajočih. ==
Prevzema
v izvrševanje vse v Stroko sfoial*
kOV spadajoče predmete, d. pr.: steznike za nosne in doječe matere, steznike za jahalke in igralke lawn-tennisa, dalje ceinture, oprsnike, ravnodržce in trebušne in plečne pasove po navodilu      zdravnikov. 3817
:: Piniaiite ® ratonfoM wmw. ::
ta
S
z dne 23 maja 1873 štev. 119 državnega zakonika z dodanim
zvnitvenim prepisom \
fn drugimi zakoni in nkazi kazenski postopek zadeva-jocimi.
Trdo vezan S B 60 t., bo posti 5 F SO v.
ansann \
S
j :: S g za če &a> S
picdafa po Gotidnifi ocnafi
Q)a&o oFetzičica nai&f. & Samec,
i 3941
ITT
Tir
i Kdamsko>■ otroškokon
zeio solidne tvrdke
L Kristofič-Bučai*
Velil-ca izbira, posebno:
kostumi, plašči, jope, pelerine in krila
najnovejšega kroja, tudi po meri.
KRASNE
kakor notne halje, predpasniki perilo, meceni in vsake vrste modno blago.
|V Potrebščino za otrobe in novorojenčke
I • največji Izbiri.
•«Nw9aar   PoSJIja na izbiro tudi na deželo. aVC^"
Prešernova ulica štev. 7    v Ljubljani    Prešernova ulica štev- 7
združena s
• o
V?
priporoča slovanskemu občinstvu svojo bogato zalogo kancelijskega, .".   komptoarekega, risarskega, slikarskega in šolskega blaga .".
ffimF najboljše kakovosti In po najnižjih cenah.
Črnilniki in uteži
za opremo pisalnih miz, lično izdelam in po najnižjih cenah
Papir
katseelijski, kemeeptni, ministrski in trgovski; kariran in gladek; rastriran e eno in z dvema kolonama; papir za pisalni stroj; mali in veliki  oktav za navadna pisma; barvasti papir in papir za zavijanje.
Trgovske knjige
vseh vrst od najpreprostejših do najfinejših »šake velikosti.
Mape
za shranjevanje trgovskih pisem.
Zavitki
vseb vrst »n vseh velikosti, barvasti in beli. Sprejemajo se tudi naročila na zavitke s tiskano firmo
Šolski zvezki
vseh vrst, domačega izdelka in iz drugih tovarn. Trgovci dobe poseben popust
Pisalne in risalne potrebščine
peresa, drsala, svinčnike, radirke, risalni papir, risalne priprave, črtala, trikotniki, palete, čopiči, tuši in barve.
Tinte
najpriprostejše in najfinejše, črnr, vijolčaste in barvaste.
Šolske mape
iz platna in iz usnja ter jermena za knjige.
s pisemskim papirjem avstrijskega in inozemskega izvora v vseh velikostih, u Itm tal m geopois, za navadno rabo in tudi n darila,
Albumi
aa slike, razglednice in poezije.
Razglednice
umetnisTce in pokrajinske, ljubljanske in kranjske. Trgovcem pri večjih naročilih izreden popast
JtarolM knjigarna sprejema tudi naročila na
pisalne strofe
■ vseh sistemov
po tovarniških cenah;
dalje naročila na
vsakovrstne tiskovine
namreč zavitke,  vizitu i oe,  oznanila« fakturo, trgovska pisma itd. itd.
11
64
88421364