gla 50-letnica TOSAME je za nami. Ta številka Tosame je večji del prostora posvetila jubilejnim prireditvam sliki govornika, predsednica OMR Ivanka Ogorevc in predstavnik pokrovitelja tov. Jože Florjančič Tosama enotna organizacija združenega dela Dne 2. 10. 1973 so se delovni ljudje Tosame na svojih zborih odločali na podlagi Analize o ustanavljanju TOZD o naši bodoči samoupravni organizaciji. Vsi zbori so se odločili za enotno OZD, s čimer se ustvarjajo pogoji za nadaljne razvijanje samoupravno-družbenih odnosov v Tosami. 3- zbor delegatov organizacijskih enot, ki je razpravljal o možnostih za konstituiranje TOZD in o sistemu seznanjanja vseh zaposlenih s to problematiko 2 št. 10 — oktober 1973 TOSAMA je danes v takem položaju da je Slavnostni govor IVANKE VRHOV-ČAK podpredsednice Republiškega sindikata na osrednji proslavi 50-let-nice TOSAME Drage tovarišice in itovaniši! Bridružejem se vašemu slavju in vam iskreno čestitam za visok delovni jubilej, za vse velike delovne uspehe, ki ste jih dosegli na dosedanji poti svojega razvoja. Vsakdo med vami naj v teh dneh, ko ocenjujete 50 letno pot svoje tovarne in se veselite njene uspešnosti, občuti ponos in samozavest, zakaj, te lepe proizvodne dvorane, novi stroji, razširitev proizvodnje, vsaka ped napredka v To-samii je sad dela vaših rok, sad pridnega in trdega dela, sad skrbnega gospodarjenja in samoupravljanja- Ko je kolektiv Tosame pred 23 leti izvolil prvič delavski svet, v spomin na ta pomemben dogodek ste vzidali itudii spominsko ploščo, ki naj priča, kdaj ste prevzeli tovarno v upravljanje delavci, nd mogel nihče predvideti, da boste ta generacija samoupravljalcev popeljali podjetje iz repa v vrh občinskega gospodarstva. Ta gospodarski vzpon ni bil lahek: odreči ste se morali boljšim osebnim dohodkom, na skladu skupne porabe je iz leta v leto primanjkovalo denarja za vse potrebe družbenega standarda; za lepši in daljši oddih, za vse prosilce za stanovanje, za boljše zdravstveno varstvo, za prehrano itd. Za vsak 29. november tudi ni bilo običajnega dobička. Ob vsakem zakl jučnem računu, ob vsakokratnem letnem načrtu so bili vaši predstavniki v samoupravnih organih v precepu, kako razporediti denar, kako z lastnimi sredstvi ustvariti pogoje za boljšo in večjo proizvodnjo, kako se najuspešneje spoprijeti s konku-renčnimd podjetji. Zato je šel velik del denarja v te potrebne zidove in vse stroje, ki stojijo med njimi v prostornih delovnih dvoranah. Zato pa je Tosama danes v takem položaju, da je ne more zamajati vsak konkurenčni piš. Tosama je torej pred dvajsetimi leti krenila na pot modernizacije. Dnevno ste ji bili priče. Vsak nov stroj je zamenjal več deset parov rok, hkrati pa toliko zaslužil, da ste lahko širili proizvodnjo in odpirali nova in nova delovna mesta. In ta pohod mehanizacije se v To-sami ne more več ustaviti. Tam v konfekciji na primer, občutite, kako hitro morate obračati roke, da zavijete v »šihtu« 600 zavitkov tega ali drugega materiala, medtem, ko bi avtomat to opravil v nekaj minutah. In vsakdo med vami, vsaka med vami ve izračunati, kako bore malo denarja za osebne dohodke je v tistem ročno zavitem zavitku in koliko več ga je v gorah zavitkov, ki jih izvrže stroj. Ko smo se zadnjič srečevali po obratih ni zato nič nenavadno, da so nekateri med vami opominjali direktorja, kaj je z obljubljenim strojem. Tov. IVANKA VRHOVCAK In tak kolektiv, ki tako zavestno izboljšuje svoje delovne naprave, ki ve da je njegov boljši materialni položaj odvisen od večje in cenejše proizvodnje, ki pa jo lahko zagotovi moderen stroj, tak kolektiv se tudi v prihodnje ne bo izneveril svoji napredni vlogi in svojemu deležu v prizadevanjih vse naše družbe za visokomehanizirano in varčno proizvodnjo, za dobro izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti, v prizadevanjih za trdnejše in bolj zanesljivo gospodarjenje. Seveda pa je čas, da poleg naložb v stroje ta generacija nameni več zase, za svoj osebni in družbeni standard. Na zgornjem koncu vašega tovarniškega prostora je v načrtih že zarisana stavba v kateri bo poleg potrebnih pisarniških prostorov, nova kuhinja z jedilnico, ambulanta, prostori za samoupravno An politično delo, in prostori za potrebe vašega prostega časa. Prihaja torej čas, ko boste lahko več storili za dobro delovno vzdušje, svoje zdravje in razvedrilo, prihaja čas, ko boste lahko bolj ipomagali drug drugemu v stiski. V skrb za bolj zdrave delovne razmere delavcev sodi tudi odprava nočnega dela. V Tosami dela ponoči še vedno petina delavk. V sindikatih zahtevamo programe odprave nočnega dela. Vi tak program imate in prihodnje leto bi z nekaterimi reorganizacijami proizvodnje in seveda z novimi naložbami v manjkajoče strojne zmogljivosti, nočno delo lahko odpravili-In sleherni med vami se mora zavzeti za to, da to tudi uspe! Najbrze vam, ki okušate nočno delo, ki vidite svoje sodelavce, ni potrebno pripovedovati, kako zdravstveno slabo učinkuje na vsakega delavca delo ponoči — zamenjava dnevnega ritma počitka in dela; na žensko pa še posebno zato, ker mora večinoma po prihodu iz nočne izmene postoriti še sto opravil, predno lahko leže k počitku. Tovarišice in tovariši! Vse to, kar pripovedujem poznate, ker je to vaše življenje v tovarni. Vendar je prav, da si prav zdaj, ko nas prizadevajo nekatere gospodarske težave, na primer ko bo zaradi pomanjkanja električne energije hudo prizadeta proizvodnja in zmanjšan dohodek, ko nas skrbijo naraščajoči življenski stroški, povemo stvari, ki jih je vredno povedati. Resnično se razveselirn0 uspehov in pošteno ugotovimo, da je v naši družbi, v samoupravna skupnosti, kjer delamo in živimo, veliko več tega, kar je vredno pohvaliti in se razveseliti kot tistega, kar nas prizadene in zaradi česar smo nejevoljni. Predno ocenjujemo in kritiziramo vse vprek bodimo pošteni in presodimo, kaj le mogoče istoriti An česa ni mogoče-Toda, z vso pravico pa dosledno terjajmo odpravljanje napak, k1 zmanjšujejo naše uspehe, odpravlja j mo krivice, ki grenijo naš delovni dan, pa naj se zgodijo v tovarni ali v okolju, kjer živimo in ki vnašajo v nas nemir, nezaupanje, ki nas ponižujejo, ker ustvarjajo razlike med nami ne le v mn; terialnem blagostanju, ampak tudi razlike v družbenem položaju delovnega človeka, v njegovi družbena veljavi. To terjajmo! Odpravljajmo napake nepravilnosti, ki pačijo samoupravne človeške odnose in Poplavimo naše samoupravno^ življenje s poštenostjo in pravičnostio, ki je bila vedno vodilo delavcem v vseh obdobjih njihovega boja za pravičnejši svet. Toda, veste, če bomo samo tako ne more zamajati vsak konkurenčni piš °<1 strani opazovali, kaj se dogaja v naši družbi in zase ali med prijatelji modrovaJi, kaj bi morali vse storiti; če bomo to, kar nas grize povedali aiii razburjeno kritizirali Mmo proti svojim sodelavcem med dolom, pri malici, ali sosedu nado-močem dvorišču, potem nismo nič koristnega napravili, nič prispevali k lizboljšanju razmer, ker bo naš glas, naša kritika, naš predlog, na-te mnenje pretiho in nas ne bodo Slišali tam, kjer bi nas morali: na zboru delovnih ljudi, na DS, v osnovni organizaciji ZK, na sestanku smdikata, v /krajevni skupnosti, na zboru volivcev, v samoupravni skupnosti, otroškega varstva, 'Stanovanjski skupnosti itd. Vse to Pa postaja posebno z novo ustavo prostor, samoupravni krog, kjer bomo delavci in občani reševali velike in drobne probleme našega gospodarstva in gospodarjenja, razpo-reiali dohodek, koliko za stroje, zidove, koliko za osebne dohodke, koliko za stanovanje, za otroško varstvo, za zdravstveno varstvo itd. 7" Pa ne samo koliko, ampak, kar le izredno pomembno, dogovorili se bomo kakšno otroško varstvo, stanovanj sko izgradnjo, komunalne zadeve itd. potrebujemo. Torej naše samoupravne naloge Su Povečujejo dn raztezajo iz tovar- iz delovnega okolja v krajevno skupnost, v življenjsko okolje in seveda vse dalje preko občine do republike in federacije. In prav je, da delavec, ustvarja denar, tudi odteci, zakaj se bo denar porabil, zakaj in kako se bo trošil. Ne zanikani, da bo ta nova vloga delavca težka. Treba bo premagati, kar je najtežje premagati: predsodke, našo ni i sel n ost in zbrati korajžo, da bodlo povedali to, kar nas grize dn za svojo pošteno misel pridobili vse več in več svojih sodelavcev in občanov. Le tako bomo utišali vse tipe, ki niso in ne delajo v prid delavski večini in ki se zaradi svoje- udobja nočejo zlepa podrediti našim dogovorjenim samoupravnim pravilom obnašanja. Preveč časa bi vam vzela danes, Ce bi se hoteli več pogovoriti o novem samoupravnem položaju delavcev, o vsem novem samouprav-netn življenju, ki ga prinaša nova ustava. . Prav pa je, da na vaši prelomnici, ko si na številnih delovnih zbo-Dh, ki tečejo te dni, snujete novo razvojno pot, ko se na novo samoupravno organizirate v TOZD, osvestimo in dopovemo, da se mora sleherni med vami veliko drugače kot doslej, veliko bolj aktivno vključiti v samoupravno življenje v delovni organizaciji. V vaši analizi pogojev za organi- zacijo TOZD ste pogumno dn kritično ocenili vašo dosedanjo samoupravno razvitost, dosedanji delež večine delavcev v samoupravljanju. Komunisti v Tosami, politične in samoupravne organizacije v Tosami se morajo najresneje zamisliti nad ugotovitvami, ki pišejo v vaši analizi, da je bil interes večine delavcev in delavk za samoupravljanje prešibak, da je bil bolj spontan, formalističen, da se je velikokrat omejil na delitev dobička, da pa ni bil samoinciativen, vseskozi pa tudi premalo vzpodbujan načrtno negovan in usmerjen. Te ugotovitve v analizi so hkrati poziv političnim organizacijam ZK, sindikatu dn mladini v podjetju, da z vso odgovornostjo obrnejo stvari in da so na čelu prizadevanj za vsestransko osveščanje in spodbujanje delavcev za nove naloge, naloge ki jih že tudi opredeljujete v svoji analizi. To je hkrati osnovni pogoj porajanja TOZD. Ali še drugače: brez neposrednega sodelovanja najširših množic delavcev ne moremo kreniti dalje, na bogatejšo pot samoupravljanja. Tovarišice in tovariši! Vašemu slavju se je danes pridružil vaš dolgoletni sopotnik kolektiv tekstilne tovarne Senožeče. To omenjam zato, ker želim posebej naglasiti pomen tega sodelovanja, ki je po več letih tesnega poslovnega sožitja prav zdaj, ko se samoupravno organizirate, dobilo nove razsežnosti in prve pobude za integracijo. Mislim, da ima ta pobuda toliko večji pomen, ker je nastala potreba po integraciji prav v času ustvarjanja TOZD. Prav ta vaša pobuda zavrača vsa tista, našemu nadaljnemu razvoju del. samoupravljanja nenaklonjena gesla, ki pravijo, da pomeni ustanavljanje TOZD razbijanje del. organizacij, socialno nesigurnost v posameznih delih delovne organizacije, da pomeni drobljenje sredstev, da zahteva večje režijske stroške in da draži celotno poslovanje. Vi pa dokazujete nasprotno, da je to čas združevanja dela in sredstev in da to združevanje lahko o-bogati vsak ded delovne organizacije, daje večjo varnost delavcem, jih solidarno povezuje, čvrsti njihovo delavsko zavest in jih najbolj neposredno vzpodbuja k dobremu gospodarjenju. Zato je treba pozdraviti te vaše prve zametke napovedane integracije. Pri tem vas želim spodbuditi, da bodite pogumni tudi naprej in da imate kot največja delovna organizacija v občini pa tudi kot viden predstavnik svoje veje gospodarstva pri tem velike obveznosti .in odgovornosti. Za vašo prihodnost pa želim, da bi znali svojo pridnost prav usmerjati, da bi bili v svoji delovni skupnosti in v svojem zasebnem življenju srečni! 1 r: *»• <• - ' - - //■> ., ' 4^.r-i ■ Člani TOSAME in gostje so strnili krog pred svečano tribuno na tovarniškem dvorišču. Prijeten ton svečani prireditvi so dale tudi slovenske narodne noše Naš zlati jubilej smo Na svečami seji samoupravnih organov in družbeno političnih organizacij, na kateri so bili tudi nar grajenoi ter prostavniki kolektiva TT Senožeče, ki jo je pričel pred-sedmiik delavskega sveta. tov. Peter Kočar, in v svojem govoru lepo pozdravil vse navzoče ter jiim čestital k praznovanju 50-letrtice ter poudaril pomen, prehojene poti in uspehov, ki smo jih dosegli. Na kraju se je vsem lepo zahvalil za vložen trud im zaželel veliko veselja im zadovoljstva ob svečanem pro-sJavljamju našega praznika. Po končanem pozdravnem govoru tov. Kočarja, je naš oktet zapel nekaj lepih domačih pesmi, za katere je bil od prisotnih nagrajen z močnim aplavzom. Sledil je govor tov. Cerarja Ivana, predsednik PO, ki je v svojem dokaj podrobnem izvajanju prikazal borbo delovnega človeka, od kmečkih puntov, štrajkov, in protestnih zborovanj za najosnovnejše človeške pravice — za svoj košček kruha. Poudaril je tudi, da je 50 let obdobje v življenju nekega kolektiva, ki mu ne gre zanikati pomena, le obdobje, ki ni tako hitro minilo kot ustvarja videz, je le čas, nad katerim se velja zamisliti. Nadalje je dejal, da 50 let, ko mirne, hitro mirne, vendar so se v tem času posamezne minute, ure, dnevi, meseci in leta zelo počasi vlekla kadar smo prišli v težave. Predsednik PO je proti koncu svojega govora poudaril, da bo v zgodovini delavskega razreda najpomembnejše poglavje — delavsko samoupravi j anj e, ki je bilo v našem podjetju uvedeno 10. 9. 1950 lota. Torej 23-letna prehojena pot in uspehi doseženi na tej poti so lahko garant, da bo naš kolektiv tudi v prihodnje uspešno napredoval po začrtani poti in da bo ob drugem pomembnem dogodku še bolj ponosno proslavljal svoje uspehe. Ob zaključku svojega poglobljenega izvajanja o delu in trpljenju delovnega človeka ter o njegovih današnjih uspehih je opozorili, da ne smemo nikoli pozabiti tudi na samega sebe in na naš standard in več sredstev določiti v ta namen. Nato je predsednik Tekstilne tovarne Senožeče — direktor tov. Rado Meden, pozdravil kolektiv, se zahvalil za 17-letno uspešno skupno sodelovanje in se priporočil še za bolj tesno sodelovanje, ki je in bo v obojestransko korist. Podelil je kolektivu umetniško sliko Senožeč kot znak zahvale in priznanja. Priznanje je prejel tudi sam in TT Senožeče za izredno uspešno skupno delo, za lepše jutrišnje dni. Iskreno je čestital kolektivu ob pro- proslavili Predsednik skupščine občine Dojj}" Žale. Albin Klemenc je podelil odlikovanja in priznanja slavi janju tako velikega dne — 50-letnice obstoja. Spregovoril je še direktor, tov. Slavko Bajec, ki je najprej pozdra- Udeleženci svečane seje samoupravnih organov in družbeno političnih organizacij ki Ogorevc. Najprej je pozdravila kolektiv in vse povabljene goste, nato pa je v svojem dokaj podrobnem izvajanju prikazala stoletno borbo delovne žene, še zlasti v NOB, kjer so se naše žene z ramo ob rami borile z možmi, za osvoboditev svoje domovine. Nato je prikazala borbo in delo naših žena pri obnovi porušene domovine ter nato njihovo prizadevno delo v samoupravnih organih na svojih delovnih mestih in doma pri vzgoji svojih otrok. Poudarila je tudi, da bomo morale žene več sredstev vlagati za razbremenitev nas samih, to še zlasti zato, ker so pri nas v veliki večini zaposlene prav žene. Med drugim je tudi dejala, da bodo žene svoj polet, delavnost še naprej zadrževale in da si bomo organizirale tak samoupravni sistem, ki bo nam najbolj ustrezal in bo najboljši garant, gos- vul navzoče, se zahvalil za izrečene besede predstavnika TT Senožeč in darilo ter kratko opisal naš 50-letni razvoj od skromne delavnice do da-nes — moderne tovarne sanitetnega materiala ki se lahko uvršča rned najmodernejše v Evropi. V številkah je podal prikaz nagega razvoja še zlasti v okviru o-beh rekonstrukcij, ki so resnično ^elike in zaslužijo vso pozornost. ^Pozoril je, da bomo morali posve-“ti več pozornosti človeku in njegovemu standardu kot doslej in nato čestital kolektivu ob praznova-*31u zlatega jubileja. Nato je sledila podelitev priznanj. Ob zaključku pa se je lahko ugotovilo, da so vsi prisotni počasi zapuščali dvorano polni opti-rnizma in veseli ter zadovoljni od-ah do naslednjega dne, ko smo se zopet srečali na svečanem zborova-hiu. . V soboto, 15. 9. 1973 ob lepem, mirnem in dokaj sončnem dnevu, s9 se zbrali člani kolektiva in šte-Vi'ni gostje. , Godba na pihala je igrala koračnice. Nekaj po 15. uri so prišli k tribuni, ki je bila v ta namen le-Po okr ašena vsi na j viš ji predstav-niki, ki smo jih povabili in sicer: Predstavnik pokrovitelja Republiškega sveta — sekretar za finance tov. Jože Florjančič, podpredsednica Republiškega sindikata tov. I-vanka Vrhovčak, zvezni in republiš-k* Poslanci, predsednik skupščine občine Domžale, sekretar Komiteja v tov. Jože Narat, predsednik 'skupščine občine Sežana, predstav-niki občinske skupščine, predstavniki podjetij, kolektiv Tekstilne to-varne Senožeče in naši nekdanji sodelavci. Zborovan je je pričela, ko ie godba odigrala Himno, tov. Presekar-ieva — napovedovalka, in podala besedo predsednici OMR tov. Ivan- Zaključni govor direktorja tov. Bajeca na osrednji proslavi obletnice Tosame Tosama je udeležence proslave v sobotnem popoldnevu pričakala svečano okrašena podarskemu, posilovineartu in medsebojnemu razumevanju in nam največ doprinesel! »Želimo, da bomo v talkih razmerah resnično svobodno zadihale sveži zrak, po katerem je naš de-lovnli človek tako dolgo hrepenel in za katere cilje smo veliko žrtvovali je dajala predsednica OMR-ja, tov. Ogorevčeva, in svoj govor zaključila z zahvalo vsem za vložen trud, z željo, da bi v bodoče imeli še večje uspehe pri svojem delu. Za tov. Ogorevčevo je zbranim spregovoril in se zahvalil za povabilo, predstavnik pokrovitelja, tov. Jože Florjančič, kolektivu je čestital k velikim in pomembnim uspehom za našo družbo in zaželel tv bodoče še večje uspehe. Za njim je v daljšem govoru (govor objavljamo v celoti op. ur.) spregovorila kolektivu itov. Ivanka Vrhovčak. Sledil je pozdravni govor predsednika skupščine občine Domžale, tov. Albina Klemenca, ki je pohvalil kolektiv in tako hitri razvoj podjetja iln zaželel še večje uspehe pri nadaljnjem delu. Nato je podelil odlikovanja predsednika republike in občinska priznanja nekaterim članom kolektiva. Prisotne je pozdravil tudi predsednik skupščine občine Sežana, se zahvalil za povabilo in za tesno tin uspešno sodelovanje s Tekstilno itovamo Senožeče iter kolektivu čestital in zaželel še večje uspehe pri bodočem delu. Direktor podjetja tov. Slavko Bajec se je vsem prisotnim zahvalil za udeležbo in za izrečene pohvale ter obljubil, da bomo strmeli k še večjim delovnim uspehom dn izmagam. Pri kraju zborovanja smo zbrani poslali pozdravno pismo našemu ljubljenemu tovarišu Titu in protestno brzojavko, zoper gnusni u-mor velikega borca za svobodo in razvoj — čilskega naroda — dr. Alandeja. S item je bilo končano svečano zborovanje. Ponovno pa smo se srečali ob 18. uri, v dvorani komunalnega centra Domžale, kjer so se ob lepih« domačih vižah — ansambla Petriča, s pevko Majdo, zbrali vsi, ki sp se udeležili zabavnega dela zaključka proslave 50-letnice obstoja TO-SAME. Verjetno ni nikogar, ki si ne bi v bodočnosti ždel tako lepo organiziranega proslavl jan j a. Upamo, da bomo še kdaj doživeli kaj takega ali vsaj podobnega. M. P- Odnosi med kolektivoma so bili vedno prijateljski V času proslavljanja zlatega jubileja TOSAME so Primorske novice predstavile svojim bralcem TT Senožeče in Tosamo. V razgovoru, ki je bil posvečen predvsem poslovnemu sodelovanju teh dveh podjetij sta sodelovala njena direktorja. Članek je objavljen v celoti. Razgovor z direktorjem domžalske tovarne sanitetnega materiala TOSAMA, oec. Slavkom Bajcem in direktorjem Tekstilne tovarne Senožeče, Radom Medenom o 17-lat-nem plodnem sodelovanju med o-bema kolektivoma. TT Senožeče je pravzaprav že 17 let TOZD. S senožeško tekstilno tovarno sodelujete že dobrih 17 let. Povejte, kako se je to sodelovanje sploh začelo? — S. Bajec direktor Tosame — Domžale: Sodelovati smo začeli 1956 leta, zgodilo pa se je čisto slučajno. Zvedeli smo, da je v Senožečah nekakšna tkalnica, ki pa ima le štiri stroje in da tkejo pod kozolcem. Slišali smo tudi, da je ta tkalnica, če je tisto, kar je bilo takrat, sploh mogoče imenovati tkalnica, torej, da so tam v hudih škripcih. V težavah namreč zato, ker nimajo dela, nimajo naročil. Šli smo tja, torej v Senožeče, in se začeli pogovarjati. Senožeški tkalnici, ki se je takrat imenovala Metka, smo ponudili tole: mi vam bom dajali surovine, vi pa boste predli gazo. Določili bomo tudi normative za en meter gaze. No, bili so za to in tako smo pred 17 leti sklenili prvo pogodbo. Tako se je začelo. To obliko sodelovanja ste ohranili ves čas, če se ne motim? — S. Bajec: Obliko sodelovanja, samo obseg se je hitro večal. V začetku smo sklenili desetletno pogodbo, zdaj pa veljajo pogodbe samo za pet let. Kakšen je obseg sedanjega sodelovanja med Tosamo in Tekstilno tovarno Senožeče? — Za nais izdelajo na leto okoli o-sem milijonov metrov tkanin, in sicer gaze ter tetra. Gazo so izdelovali ves čas, tetra pa od lanskega leta. Če bi to sodelovanje izrazili v številkah, bi zneslo o-koli 16 milijonov novih dinarjev. Senožeče vam torej tkejo gazo, r vi pa jim dobavljate vse surovine, plačate jim samo delo. To pa P0" meni, da se morate dogovarjati za ceno tkanega blaga. Je prišlo P1"* tem kdaj do resnih nesoglasij? — S. Bajec: Resnejših sporov ni bilo nikoli, med kolektivoma že ne. Z direktorjem Medenom smo se kdaj pa kdaj že udarili in to je končno razumljivo, saj se i® moral zavzemati za svoje ljudi-Ampak, tudi ti spori niso bih nikoli zaresni, takšni, da bi o-grozili naše sodelovanje. Moram reči, da smo vedno našli skupen jezik in izhod, ki je bil ugoden za oba partnerja. Vedno smo bili za čiste račune in jih tudi dosegli. Zato pa naše sodelovanje še vedno traja. (Nadaljevajne na 7. strani) Ob podelitvi umetniške slike, ki jo je Tekstilna tovarna iz Senožeč podarila Tosami ob njeni 50-Ietnici. Sliko je tov. Meden izročil našim predstavnikom na svečani seji samoupravnih organov v Delavskem domu na Viru Zdaj, ko ima tekstilna tovarna ISO novih avtomatov in se je njena produktivnost silno dvignila, je gotovo ne bi hoteli izgubiti ... Vežejo nas obojestranske koristi in rekel bi, tudi skupni interesi. R. Meden: Da smo toliko do-segli, je tudi njihova zasluga. Zgradili ste novo tvarno, v do-”r'h, treh letih zamenjali vse stare stroje z novimi. Res se postavlja vprašanje, koliko vam je Tosama Prt tem pomagala in kako? — R. Meden: Pomagala so nam s ceno za tkano blago. Ce smo bili v šlkripcih zaradi odplačevanja anuitet, so ceno enostavno dvignili, da nismo »nasedli«. Potem, dajali so tudi garancije za naše kredite. Lahko rečem, da to, kar imamo, je zasluga obeh kolektivov. Pomagali so nam tudi na druge načine. — S. Bajec: To je že res, toda brez vaše iznajdljivosti itn brez vašega entuziazma, vam tudi mi ne bi mogli dosti pomagati. Človek Pri tem občuduje tudi pogum: iti danes v investicijo, ki znaša za zadnja tri leta skoraj milijardo starih dinarjev, je zalo tvegano. Toda, mi smo jim pomagali, ko smo videli, da so pripravljeni pri delitvi dohodka vzeti s kupčka, kjer je pisalo: osebni dohodki, in dati na kupček, kjer je pisalo: razširjena reprodukcija, modernizacija in avtomatizacija in cenejša ter večja proizvodnja. Saj to je bilo koristno, konec koncev, tudi za nas. ' R- Meden: V glavnem imamo stike. Obstaja koordinacijski odbor, ki je sestavljen iz šestih članov: trije so iz Senožeč, trije iz Tosame. Ta odbor, že ime samo pove, da usklajuje vse ispome zadeve: ko gre za nove investicije, za nove cene uslugam, in za druge tekoče probleme. Kar pa se samoupravne poti tiče, moram povedati, da naše delegacije že vsa leta obiskujejo njihove seje delavskega sveta, tosamske delegacije pa Pridejo k nam. To pa seveda takrat, ko gre za resnejše stvari ali ko kateri od delavskih svetov obravnava probleme, ki so skupni in prizadevajo oba kolektiva. Bi hoteli primerjati velikost o-beh delovnih organizacij? S. Bajec: Čisto na kratko: mi 'imamo 20 milijard SD bruto Produkta, oni pa milijardo 600 milijonov. Precej močni ste v primerjavi s senožeško tekstilno tovarno ... — S. Bajec: Res je. Vendar tega nikoli nismo izkoriščali. Odnos med našima kolektivoma je bil vedno bratski. V pogodbi med drugim piše, da mora Tosama v primeru stagnacije poskrbeti za dalo vseh senožešikih delavcev, če ne gre drugače, pa s spremembo artikla. Mi jih torej kot »talko zelo močni« zagotavljamo vso socialno varnost. Včasih jim damo tudi kratkoročne brez-obresitne kredite. Pomagamo jim pri osvajanju nove teh-nciloigije. Takrat smo povabili na razgovor dolgoletno sodelavko, Zofko Ju-trškovo, ki je iletos ob zlatem jubileju tovarne, prejela za 3(Metno delo v tovarni, zlato uro. Najprej smo ji čestitali, nato pa kar hitro prešli na izpraševanje kot smo navajeni v tej rubriki, Tov. Juterškova, ko je bila v TO-SAMI komaj kako leto Zofka je prišla v tovarno pred 30 leti kot 14 letna deklica- Najprej se je zaposlila v konfekciji, kjer se je v enem letu seznanila z delom vseh artiklov, nato pa je delo nadaljevala v tkalnici ovojev kot tkalka. Tudi tu ni ostala dolgo, kar je bila na zahtevo takratnega direktorja premeščena v upravo, v računovodstvo. »Jokala sem se, ko sem se poslavljala od tkalskih strojev«, se danes spominja Zofka. »Saj veste, delo v proizvodnji se razlikuje od dela v pisarni. Ampak s pomočjo sodelavke, ki me je s potrpežljivostjo uvajala v delo, je bilo premagano tudi to.« KAKO OCENJUJETE DELO V PISARNI TAKRAT IN DANES? Ob vsem tem se mi že kar naprej vsiljuje vprašanje: senožeška tovarna še ni postala TOZD? Sodelovanje, ki ste ga opisali, daje vse pogoje za to. — S. Bajec: O tem smo že razmišljali. Ugotavljamo, da je pravzaprav Tekstilna tovarna Senožeče že ves čas naša TOZD. Ne vidim nobenih ovir, da tega ne bi tudi uradno potrdili. Mislim, da se bo to tudi zgodilo. TT okst * MARJAN TOMŠIČ »Takrat, čeprav je bilo delo v obračunu OD mnogo enostavnejše, je bilo težje, ker smo vse obračunavale brez strojev. Danes so nam v veliko pomoč stroji, delo je hitreje opravljeno in tudi zanesljivejše, čeprav je obširnejše in zahtev-nejše. Ko se je ustavila ob vsakdanjem delovniku, je pripomnila, da so še vedno težave pri opravljanju nadur. »Če teh ne bi bilo, potem plače ne bi bile desetega v mesecu, ampak hi se zavlekle v sredino meseca. Veste, saj jih nobena ne dela rada, vsaka hiti po 2. uri domov, k družini. Če pa hočemo, da bo plačilo pravočasno, moramo poteg-nltii čez drugo uro, delati ob praznikih ali ob prostih sobotah. ALI DELO S ŠTEVILKAMI ZE-LO UTRUJA? Skrbi o delu se tudi doma nisem znebila, posebno ob vsakomesečnem obračunu. Delo zahteva zbranost, zato pa postaneš sčasoma utrujen. GOVORIMO O POSTAVITVI NOVE UPRAVNE STAVBE — KAJ MISLITE O SEDANJIH PROSTORIH IN V KATERI PISARNI STE SE POČUTILI NAJBOLJE, Z OZIROM NA TO, DA STE SE VEČKRAT SELILI? Nove pisarne so nujno potrebne, ne le zaradi pomanjkanja prostorov, temveč tudi zato, da bomo delali v zdravih in svetlih pisarnah. N a j primerne j ša pisarna za naš oddelek je bila sedanja pisarna plansko analitskega sektorja. KOT VEMO STE ŽE NEKAJ ČASA V BOLNIŠKI — KAKO VPLIVA NA VAS TA ODSOTNOST? »Misliš, da ne sodiš več med kolektiv, čeprav so me sodelavke med boleznijo pogosto obiskovale. Vedno jih imam v mislih, nekaj novic iz pode j tja zvem po možu, nekaj iz naše »TOSAME«. Naš razgovor IN KDAJ UPATE, DA SE STE VRNILI NA DELO? BO- »To težko rečem, ker se zdravim za več bolezni. Kljub .temu pa želim, da bi se na delo vrnila čim-prej, čeprav ne bom več zmožna opravljati dosedanjega deda, zaradi psihične obremenitve.« ALI STE SE UDELEŽILI PROSLAVE IN KAKŠEN VTIS STE ODNESLI Z NJE? »Da bila sem na seji samoupravnih organov, ko sem prejela zlato uro, priznanje in denarno nagrado. Bila sem itaiko ganjena, da so se mi šibile noge, ko sem stopala na oder. To so občutki, ki se jih ne da opisati«, pove Zolika vsa žareča in za nekaj časa utihne. »Zvečer pa sem odšla na zabavo, kjer sem se razvedrila ob lepem glasu pevke Majde.« Zofka nam je pokazala itudi pohvalo, ki so ji jo leta 1952 dodelili samoupravni organi in družbeno politične organizacije podjetja. »Veste, tudi včasih smo dodeljevala priznanja in denarne nagrade, posebno udarniškim delavcem!« »Zelo sem bila presenečena, ko sta mi sindikalna organizacija in zveza borcev podjetja dodelili okrevanje na mor ju in v planinah. Obema organizacijama se za pozornost toplo zahvaljujem!« OB KONCU POGOVORA SMO JO VPRAŠALI, KAJ POČNE V PROSTEM ČASU? Najrajši sedem k stikanju. V največje veselje in radost pa mi je 5-iletna Polonca, najmlajša od treh hčera. Starejši pa mi pridno pomagata pri vsem delu, jaz le skuham in zašijem! IN VAŠA ŽELJA? Brez zdravje. premisleka — zdravje, ki ga ne znaš ceniti, do- kler ga imaš. Ce si zdrav, si najbogatejši človek na svetu! Res je, Zofka! Vendar upamo, da bo tudi za Zofko posijalo sonce iin da se bo kmalu zdrava vrnila v svoj kolektiv! B. V- v v ,'OS” 50 I!! J 1 kJt FI6UR) PRI {Etmi TREW«VCI IITUE »R0ty\ TlTflN VOSROKd. UMI J AH PLES PRESTOL SUREKAR RINKO SAM^DIM num/T OBLIKA ZDRAV SARAJEVO RAVNOKAR VRSTA SOLATE ARZEN VRSTA PREJE OPIT MEPHET ROLtCtNE NEVIHTA polmer MRLMHtK TONA SISAK ONETNISKA RAZSTAVA TUJE M. \ME tolkM (St) RAOOSTIM LtSENIACE LESKOVŽEK PRANt JANEŽ UMETNA MASA EL.VOMHK ŽKOOLAR 6EL PUIQA T2. Srka MOLEL TOMOSOV AVTO Derivat, amomiakA L'NHE KAREL NATRIJ £1 .{RKA LITER. KOPALKE NADLEGO- VATI JEZA CENE StopaR BERTOHtEl TO. 8 RKA SVETA PODOBA OSEB. ZAIMEK PREBIVAL. VRL.BRIT. NAVOISClTI nemXka REKA KAZ.ZAINEK Al.NESTO ANGLIJE W^IK NEOOLOC. ZAIMEK GK^KA oeIela Mevalni ^OR. 8oln FRNIKOLI Pio G zaCrtani SMER DEŽURNA AMBULANTA CELJE AVTOtlOTO DRUŠTVO VEZNIK NULA VRSTA RAZTRELIVA EDNINA MUSLIMAN Poe, NAELEKTR. Delec NASILJE TD.tRKA nikalnica OlEVSANA PODOBA tiVLIENJA 'TALIJA MILA LETO blneven LITIJ SRED. VRTEN) A akmnij SESTAVA' MAC,PA SMOLE