k 129, V Gorici, v torek dne 12. novembra 1907. \ jilija trikrat na teden, 5n sicer v torek, Četrtek t ,|j()to ob 4. uri popoldne ter stane po posti rt,einano ali v Gorici na dom poSiljana: ves leto ........IT- K Tečaj XXXVII. >0ami5ne številke stanejo 10 vid/. „\t . :t.*;,tf^ SOČA" ima naslednje izoine priloge: Ob no- .1 „Kaiipot po 6ori$kem in GradlSČanskeni" in ipotpo IJnbljani in kranjskih mestih", dalje dva. „Vozni red železnic, parni kov in poStnik »jsečiio prilogo »Slovenski Tehnik". jaroCuino sprejema apravništvo v Gosposki ulici * v 1. nadstr. v »Goriški Tiskarni* A.' GSUrltM fjj uroJila brez doposlane naročnine se ne oziramo Oglasi in poslanice se raČunijo po Petit-vrstah c> aso 1-krat 16 v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka •a. ' ¦čkrat po dogodbi. VeSje črke po prostora.— L fit-Harae in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za Lia i« vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost •Vse za narodi, svobodo in napredek!« Dr. K Lavrii. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulioi St. 7 v Gorici v I. nadsti. Z uredrJiom je mogoč"? govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoladne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. TJpravniŠtvo se nahaja v Gosposkiuliei§t,7vI. nadstr. na levo v tiskarni. Haročnino in oglase Je plačati loco fiorica Dopisi naj se pošiljajo le nre dni S tvn. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le opravnijtvu. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od »So5e« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. »Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: Schwarzv Šolski ul., Jellersitz v Nunski ul., Ter. Leban na tekališču Jos Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po-kopatiSoni ulici,!. Matiussii_v ulioi Foraica, I. IIovafiaM v Korenski ulicTsf. 21; v Trst«Tv tobakarni Lavrenčid na trgu della Caserma. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. — T«!»fon it. 83. — Udarili so na veliki boben. Ko je o delali tako važnih sklepov, katere a-eba razbobnati urbi et orbi, ampak storili glede premestitve slovenskega učiteljišča iz Kopra v Gorico potrebne korake že pred odgo-iienjem poletnega zasedanja. Slavni 'Slovenski klub« je storil važen sklep Šele s. novembra 1907. Ulede" trgovske šole je storilo korake trgovsko-obrtno društvo, ki je alelo v tej tako važni reči skupen nastop v s e h treh državnih poslancev. Dr. Gregorčič je bil tako prijazen, ^a jo promemorio »Trgovskega obrtnega društvu« odklonil, in to tačas, ko je bilo treba nastopiti krepko in odločno za trgovsko šolo. Sedaj pa je storil »Slovenski klub« važen sklep gled6 trgovske šole v Gorici. Kako le se more glasiti ta važen sklep? Glede* srednjih š o 1 se je opozarjalo zlasti slovenske klerikalne poslance ob razdelitvi prvega državnega gimnazija v Ljubljani na potrebo razdelitev srednjih Šol ?.& obmejne Slovence. Ali se je kaj zgodilo? Zgodilo se je to, da so dobili Nemci v Ljubljani s Šusteršičevo voljo svoj nemški gimnazij, obmejni Slovenci pa — figo! Še mar mu niso bili, kakor takrat ne, ko se je bil boj za volilno reformo za državni zbor. Prilika je zamujena ¦-»• ali sedaj je storil važen sklep »Slovenski klub« tudi v tej reči. To se pravi, volilce za nos voditi, za norca jih imeti, pripravljati pa tako z velikim bobnom materijal za agitacijo pri deželnozborskih volitvah. Za danes toliko. Pa bomo še govorili ! DOPISI. Iz sežanskega okraja. V Tsnaju se je vendar po nestrpnem čakanju Otvorila preteklo nedeljo javna ljudska knjižnica. Skromne razmere našega društva v denarnem oziru so vendar nad pričakovanje dobro rešile svojo nalogo: ustanovitev knjižnice. Sedaj imamo knjige, ki se izposojujejo vsakomur, ki je dovršil štirinajsto leto, proti malenkostni odškodnini vsako nedeljo in praznik od 1—2 popoldne. Nabavili smo si knjige iz dobička prireditve javnega plesa na Petrov in Pavlov dan letos v Tomaju. Leposlovne in poučne knjige bodo prijale našim ljudem, in kdor bode začel Čitati^Jurčiča, Kersnika ali Senktejeviča, bode gotovo redni čitatelj naše knjižnice. Namen knjižnice je jasen in plemenit: izobraževati ljudstvo. ~~ Obračamo se do vseh blagih rodoljubov naše »Gor. Tiskarna« A. GabrSček (odgov. J. Fabčič) tiska in zal. ožje domovine s prošnjo, naj nam pomorejo bodisi s primernimi knjigami, bodisi tudi v blagohotnih denarnih doneskih, da povečamo in spopolnimo svoje zapričeto delo 1 Imena častitlh darovalcev objavimo javnosti. Blagovoli naj se pošiljati na knjižnični odsek v Tomaj. Obenem naj omenim, da imamo na Krasu vzgledno županstvo, ki je že pred ea-som odločilo \ečjo svoto (100 K) za ustanovitev knjižnice za ljudstvo. Takt') tudi neko drugo županstvo, ki misli določiti v enak namen še večjo svoto. In naM kraški denarni zavodi? Saj imajo nekateri že precej dobička I Ne bi bilo li morda umestno, da bi se vsaj v večjih vaseh na Krasu ustanovile ljudske knjižnico. Mislim si stvar tako-le. Nekoliko denarja bi se dalo v vsaki občini nabrati v ta namon. Upoštevaje naše gmotne razmere, bi so lahko občine naše krasne planote domenilo, da si nabavi ta občina te knjige, ona zopet druge; ko bi se v eni občini (ali vasi) knjige prečitale, bi jih lahko menjali z drugo občino za drugo še ne čitane knjige. Na ta način bi z malimi stroški vendar imeli dosti knjig. Seveda bi morala tukaj pomagati predvsem županstva in tudi društva. Kdor bi se morda za to stvar zanimal, naj blagovoli javiti književnemu odseku v Tomaj. — Pomagajmo si sami! —. er. — Iz gradiščanskega okraja. V Gradišču ob Soči so razpisane občinske volitve za prihodnji teden. V sredo 13. t. m. bode volil III. razred, 14. t. m. II. razr. in 15. t. m. I. razr. Vsak razred voli 10 odbornikov in t> namestnikov. Starešinstvo je biio pred nedavnim izpuščeno; demisijoniralo je namreč 10 odbornikov kar naenkrat, povzro-Čivši nesklepčnost občinskih sej v 4 zasedanjih, vsled Česar je bil imenovan voditeljem občinskih poslov vladni zastopnik, in sicer gospod grof Mels-Colloredo, c. kr. namestniški tajnik pri tuk. okrajnem glavarstvu. — Pri skorajš-nih volitvah si boste stali nasproti dve stranki: klerikalna Beltramini-jeva, to je bivšega župana, in liberalna Finetti-jeva, — Že sedaj se s prepričanjem iahko računa na zmago libe- ralne stranke v vseh treh razredih, in ako se sme zanašati na neomahljivost volilcev, še celo z ogromno večino glasov. Iz krminskega okraja. V Medatll so hoteli nekateri narodno mi-Jfd in navdušeni mladeniči ustanoviti bralno ^ iStvo. Tudi pravila so že bila sestavljena. Ali glej spako tisti znani farški podrepniki, katerih imena niso vredna, da bi stala v „So-činih" predalih, so z grožnjami na vse možne načine in z nekaj uplivom, katerega imajo pri stariših dotičnih mladeničev, kakor gospod nune hoče, zaprečili pripravljalnemu odboru, da bi se še nadalje bavil s tem skrajno potrebnim društvom, češ da ljudstvo se pohujša s čitanjem leposlovnih političnih ali drugih naših slovenskih časnikov. Vprašamo jih, v Čem pa obstoji to pohujšanje 111 Domače vesti, Družba sv, Cirila In Metodi v LJubljani opozarja slavno občiustvo na narodni kolek v prid družbe. Županstva, hranilnice in posojilnice, razne zadruge in druga narodna društva blagovolijo naj na svoja pisma prilepiti narodni kolek. A tudi privatniki naj to store! Ako bode vsaka Slovenka in vsak Slovenec prilepil na pismo ali razglednico narodni kolek, dobila bode družba dosti več dohodkov kakor do sedaj. — Leta 1906. znašal je dohodek narodnega koleka skupaj K 4.433.24. Letos ne smemo zaostati, ne smemo iti rakovo pot. Dobiti moramo vsaj toliko, če že ne več, kakor lansko leto. Slovenci in Slovenke, sezajte tedaj pridno po narodnem ko-leku. Na vsako pismo ali razglednico n arodni kolek! Družba sv. Cirila In Metoda v LJubljani je založila začetkom oktobra t. 1. računske, oziroma gostilničarske listke. To je nov vir dohodkov družbi. Ako se bodo zahtevali ti računski listki dosledno vsikdar in povsod v restavracijah in trgovinah, bode družba prodala istih neizmerno veliko, vsakoletni dobiček bode precejšni steber naši družbi. Dvajset let pozneje. Nadaljevanje — „Treh mušketirjev". = Francoski spisal: ===== ALEXANDRE DUMAS. = (Dalje.) Pogledala sta nazaj. Mousqueton, ki m je potil &olj nego njegova žival, je ostajal v primerni razdrtji ; za Moustiuetonom je jahalo deset stražnikov. Meščani so začudeno stali na pragih svojih vrat ^ psi so srdito lajali za jezdeci. Na voglu pokopališča Saint-Jean je d'Artagnan Prevrnil nekega človeka; toda to je bil premalenko-^n dogodek za ljudi, ki se jim je tako mudilo. Četa Jezdecev je nadaljevala svojo pot, kakor da imajo konji peruti. O! na svetu ni nič malenkostnih dogodkov, in ^deli bomo, da je bil le-ta sposoben, uničiti monarhijo. XXVIII Na široki cesti. Tako so drvili skozi celo predmestje Saint-An-Joine in po cesti, ki pelje v Vincennes: kmalu so bili izven mesta, in bliskoma so puščali za seboj gozdove '« vasi. Zdelo se je, da postajajo konji pri vsakem ko-a«u bolj živahni in njihove nosnice so začele rdeti kot razbeljene peči. D' Artagnan je venomer izpodba-dal svojega konja z ostrogami in bil vedno za dva koraka pred Porthosom; Mousqueton je sledil v razdalji dveh konjskih dolžin, stražniki pa so jahali v raznih presledkih, kakršna konje so pač imeli. Z vrha nekega griča je ugledal d' Artagnan gručo ljudi j, ki je stala onostran jarka nasproti onemu delu utrdbe, ki gleda proti Saint-Maur-u. Takoj je uganil, da je moral jetnik tod uteči in da tu dobi kakih pojasnil. V petih minutah je dospel na mesto, stražniki so prihajali polagoma za njim. Ljudje, ki so stali v tej gruči, so bili zelo razburjeni ; gledali so vrv, ki je še visela z zidovja, utrgana pet čevljev od tal. Merili so z očmi višino in domnevali to in ono. Zgoraj na nasipih so prihajale in odhajale straže z zmedenimi obrazi. Vojaška straža pod vodstvom nekega seržanta je podila meščane z mesta, kjer je bil vojvoda zajahal konja. D' Artagnan je prijezdil naravnost pred seržanta. — Gospod poročnik, pravi seržant, tu ne sme nihče stati. — Ta prepoved ne velja zame, odvrne d* Artagnan. Ali se je že poslalo za beguni? — Da, gospod poročnik, toda, žal, ti imajo izvrstne konje. — In koliko jih je ? — Štirje zdravi, petega so odvedli ranjenega s seboj. — Štirje! vsklikne d'Artagnan ter pogleda Por-thosa: ali razumeš, baron? samo štirje so! Na Porthosovem obrazu se je pokazal vesel smehljaj. — In koliko so pred nami? — Dve uri in en četrt, gospod poročnik. — Dve uri in en četrt, to ni nič; konje imamo izvrstne, kaj ne, Porthos? Porthos je vzdihnil; mislil je pač, kaj še čaka te uboge živali. — Prav dobro, nadaljuje d' Artagnan, in v kateri smeri so odšli? —- Tega ne smem povedati, gospod poročnik. D' Artagnan potegne neki papir iz žepa, rekoč: —• V imenu kraljevem. — Torej govorite z guvernerjem. •— In kje je guverner ? — Na potovanju. V d' Artagnanu je vskipela jeza, čelo se mu je nagrbančilo, kri mu je Šinila v glavo. — Ha! lopov l zavpije nad seržantom, zdi se mi, da se hočeš iz mene norčevati! Počakaj! Razvil je papir, ga pomolil z jedno roko seržantu pod nos ter segnil z1 drugo po nabasano pištolo. — V kraljevem imenu, ti pravim! Beri in odgovori, drugače ti razbijem črepinjo! Po kateri cesti so odšli? Seržant je videl, da govori d* Artagnan resno. — Po cesti v VendOmois, odvrne. — In skozi katera vrata ? — Skozi vrata Saint-Maur. — če me val?aš, lopov, pravi d' Artagnan, boš jutri visel na vrvi! 1 (Dalje pride.) Na veliki boben. En rač. listek stane 2 h. Tak prispevek zmaga lahko vsak gost. Gostilničarji in trgovci pa nimajo pri nakupu nobene Škode, ampak Še dobiček, ker dobe naročniki 10% popust. Dobivajo se v družbini pisarni v Ljubljani, »Na-rodai dom" popoludne od 3.-6. TJnanji naročniki jih dobe poštnine prosto. Znesek se naj pošlje po nakaznici; ali pozneje, ko prejmejo listke, po čekovni položnici. Za družbo sv, Cirila In Metoda nabrali na Martinov večer v veseli družbi y gostilni pri »Zlatem levu" v Kanalu K 334. Jutri SS porazi v Novemmestu g. Josip Mozetič, posestnik in krčmar v Prvačini, z gospo Zofijo Kušlan, posestnico v Novem-,iestu. — Vse najbolje S Proti nagodbl. — Občo zadovoljnost je vzbudila v narodno-naprednih krogih vest z Dunaja,da je^fcjenii^^ |Ug^gjQVailsgj gj^g giag0. vati proti nagodbi. To je vendar enkrat moški korak, katerega so storili pravi zastopniki Jugoslovanov. Nagodba je skrpucana vedno tako, da je za nas Jugoslovane nesprejemljiva. "V nagodbi se jasno zrcali vsa naša zapostavljenost, v nagodbi se zrcali, da smo narod zadnje vrste. Vrhu tega bije nagodba po Hrvatih v kraljevini, tako, da ves jugoslovanski del monarhije se mora postaviti proti nagodbi, ako hoče dobro sam sebi. — Poprej so se vedno povdarjali državni interesi in vse take lepe reči, ki nam niso nič hasnile, pač pa pripravljale zastopnike Jugoslovanov, da so glasovali, kakor je hotela vlada, ki ume navadno za kako malenkost pridobiti si vse, kar želi. Jugoslovanski klub pa se je postavil odločno proti nagodbi ter pokazal, da je konec izkoriščanja potrpežljivih Jugoslovanov, ki pojdejo v tem vprašanju korak s korakom skupno s hrvatskimi zastopniki v ogrsko-hrvatskem državnem zboru. Prav je tako! S to odločbo naj začne nova doba jugoslovanske politike! OdlOČH politika. - Jugoslovanski klub nastopa pota odločne politike. Tega pa ne dela s hruščem in truščem, kakoršnega slišimo vsako toliko časa iz ŠustersiČevega kluba, o katerem velja pregovor: dosti grmenja, malo dežja. Kričijo dosti Šusteršič in njegovi pajdaši, storijo pa malo. In če že prav kaj ukrenejo, je treba nasproti temu velike previdnosti ; kajti povsodi se pozna strankarstvo. Če vlada potiplje Šusteršiča na strankarsko žilico, pa je ves njen; na to pa se začne farbanje in laganje. Izdajsko delo se proslavlja za pravo narodno delo! — Jugoslovanski klub dela previdno pa odločno. V tem klubu so odločni in previdni politiki slovanskega srca, ne pa v Šusteršičevem klubu, ki je vedno pripravljen za malenkosti, ki se pa dajo izkoristiti v strankarske namene, zapostaviti velike postulate ter se vreči vladi v naročje, kadar ima proti nam najostreje obrnjeno svoje kopje. Primorsko ljudstvo, zaupaj le jugoslovanskemu klubu! Jugosloiaiskl minister, (Soški glasovi pa dr. Šu- SterŠiČ. — Ob nastali ministerski krizi je bilo opaziti, s kakim zanimanjem pišejo fcški listi tudi o vprašanju jugoslovanskega ministra; »N ar o d ni Listv" so povdarjali, da se ministerska lista poviša za eno mesto (od 12 na 13, novo ustanovljen bo »delavski minister") a tako, da pride to zopet v nemške roke, dočim ostanejo Slovenci, Hrvatje, Italjani, Busini in Komuni še na dalje brez svojih zastopnikov. V jutranji izdaji v soboto poročajo »Narodni Listy", da Jugoslovani samo vsled needinosti med seboj niso dobili svojega zastopnika. Istotako poroča »Češko Slovo." Needicost med jugoslovanskimi poslanci so navajali kot vzrok,, da ostanejo Jugoslovani brez ministra pri rekon-strniranju kabineta tudi drugi češki listi, tako »Pravo Lidu", »Venkov8, „Vi-deftsk^ Dennik" »Delfiickč Listy" (soc. dnevnik na Dunaju) etc. „Vidensky Dennik* piše n, pr., da je odklonil ministerski predsednik Beck imenovanje kakega Jugoslovana ministrom, češ da bi stala za takim zastopnikom samo polovica. Ker vlada med slovenskimi poslanci ob danem položaju needinost, so se zavzemali »Narodni L i s t yB, naj se poišče jugoslovanskega ministra iz srede hrvatskih poslancev in sicer poslanca I v 6 e v i č a. (Posl. Iv če vi č, deželni glavar dalmatinski, je bil ponovno že tudi na merodajnih straneh imenovan ministerskim kandidatom). Z ozirom na najrazličneje vesti, ki so krožile v teh dneh po časopisju vsled nastale ministerske krize, je imel urednik »Parlamentarne Korespondence" daljši razgovor z dr. Ivanom Šusteršičem v zadevi vprašanja jugoslovanskega ministra. Iz tega pogo- vora navajamo sledeče: »Kako je, velecenjeni gospod doktor, Vaše mnenje glede v zadnjem času ponovno na površje stopajočega vprašanja o jugcsl. ministru?" — »V današnjih razmerah to vprašanje za me ne eksistira«. — »Zakaj povdarjate: v današnjih razmerah?" — »Rečem Vam lahko,da vem pozitivno, da danes to vprašanje ni aktualno.« — »Nasprotujete morda načelno, da bi dobili Jugoslovani svojega ministra ?» — »Tega nisem nikdar dejal. Ne!« — »Kaj pravite h kombinacijam z dr. Ivčevičem, katere vesti krožijo že nekaj časa v političnih krogih?8 — »Prav nič! Kar sem dejalgorej, veljaj tudi za to Vaše vprašanje.« Glavni krivec, da Jugoslovani ob re-konstruiranju kabineta nismo dobili ministra, je — dr. Šusteršič. Čehi imajo 2 ministra, Poljaki 2, Jugoslovani pa nič. Tako strupen, tako oseben, tako strankarski in tako malo slovenski politik je dr. Šusteršič, da niti ob takem vprašanju ne vpošteva vseobčih koristij Jugoslovanov, ampak se postavi na stališče, da ker on ne more biti minister, pa tudi nihče drugi izmed jugoslovanskih poslancev ne bo. Tudi če niso jugoslovanski poslanci v enem klubu, bi se vendar lahko zjedinili za jugoslovanskega ministra, aH Šusteršič tega noče, ker bi ne prišel v poštev on, marveč bi ob sedanjih razmerah mogel biti le kak hrvatski poslanec, najbrže Ivčevič. Kakor misli in dela Šusteršič, tako pa mora misliti in delati ves njegov klub z Gregorčičem in Fonom vred, katera dva sta v Šusteršičevi družbi skupno z drugimi pajdaši velika škodovalca jugoslovanskemu narodu. SlOfenska mladina priredi v soboto dne 16. t. m. v dvorani »Goriške Čitalnice" velik zabavni večer s sledečim vsporedom: 1. F. S. Vilhar: baritonov samospev »Mornar" in »Kam" s spremljevanjem glasovirja; 2. Smetana: sekstet iz opere »Prodana nevesta" s spremljevanjem orkestra; 3. M. Rožanc: »Roža", poje moški oktet; 4. R. Murnik, šaloigra »Napoleonov samovar". Po odmoru velik ples. Pred šaloigro in med plesom svira vojaški orkester, Toaleta promenadna. Začetek ob 8'/» uri zvečer. Posebnih vabil ne razpošiljamo. Vstopnina (k veselici in plesu): sedeži prve vrste 1*20 K, sedeži druge vrste 1 K, stojišča —*60 vin. Ker je ves čisti prebitek namenjen »Dijaški kuhinji", se preplačila hvaležno sprejemajo. K obilni udeleži vabijo prireditelji. Kakšni demokratje so klerikalci. — Državni poslanec Hribar je govoril na shodu »N&rodno-napredne stranke" v Mestnem Domu v Ljubljani v nedeljo tudi to-le: »Nasprotna klerikalna stranka je seveda demokratska samo na papirju in takrat, kadar ji to kaže, saj je pač samo ob sebi umljivo, da v stranki, kjer odločuje zgolj ena oseba, pač ni mogoče iskati demokratoma in demokratičnega naziranja. Kakšni »demokrati" so v tej stranki, nam kaže »Slovenec" sam. Ko se je razglasilo, da namerava baron Beck poklicati v ministrstvo češkega agrarca P r a š k a, je »Slovenec" z velikim začudenjem stavil vprašanje, kako je mogoče, da se hoče imenovati za ministra kmeta; pri tem je naglašal, da je Praškova žena navadna kmetica, ter si delal v skrbeh sive lase, če bo Praškova soproga mogla nastopati na dvornih plesih, ker je kmetica. Ali je to demokratizem, ako se tako piše o pošteni ženi poslanca, ki je poklican v svet krone ? Potem sta cesar in baron Beck pač boljša demokrata!" (Pritrjevanje). »SVOJI k SlOjIffl" — 1 zasmili. — Neki slovenski tednik piše: »Slovenski živelj v Gorici tvori v prvi vrsti trgovstvo in obrtništvo; to je torej treba dosledno in izdatno podpirati." Nadalje klepeče proti Lahom, kako jih treba pritisniti ob steno.... Taki slovenski junaki so v — besedah. Kako pa v — dejanju? List sam se tiska v — 1 a š k i tiskarni. Ali kako žalostno opravičuje tako — »dosledno in izdatno" podpiranje slovenskega obrtništva! Čujte! List pripoveduje, da so se obrnili na teč goriških tiskaren, tudi — kako dosledno! — na obe slovenski. Toda pogoji so jim bili najugodnejši v — laški tiskarni. Dandanes imajo vse tiskarne za podlago isti tarif. Razlika more biti tako malenkostna, da ne sme prihajati v poštev. — Ako je razlika večja, tedaj je to le grd čin umazane konkurence, ki more imeti za tiskarja samega neljube posledice. In torej za Slovence ne more in ne sme prihajati na vago taka umazana konkurenca, — kajti če se bo slovensko ljudstvo ravnalo po tem žalostnem zgledu — »slovenskega Časopisa", tedaj je kmalu konec s slovenskim trgovstvom in obrtništvom. In ta zgled, ki se proglaša urbi et orbi, je tako grd, da ga moramo javno ožigosati in zavrniti! — Kaj bo, ako se bo naše ljudstvo — dosledno ravnalo po njem? — Ako bo kdo rabil n. pr. obleko, orodje, stroj itd., (ali ko bo potreboval — odvetnika), tedaj se zaradi lepšega obrne tudi na slovenskega trgovca ali odvetnika, potem pa pojde k Lahu, ki mu brez dvoma napravi — ugodnejše pogoje, in Lah proda, Slovenec bo pa gledal skozi prste. Soliden trgovec bo trpel, šarlatan bc pobiral drobtinice, ki so ipak boljše nego nič! Slovenec bi mogel prodati v takem slučajuTe tedaj, ako bimogel tekmovati z — umazano laško konkurenco. — Hvala iepa za tako -— dosledno in izdatno podporo slovenskemu trgovstvu in obrtništvu! 0 belokranjski železnici pišejo čudovito dosti po farovških listih ter jo predstavljajo seveda le za pridobitev S, L. S. Vse je dosegel le Šusteršič ! NotoriČno pa je, da je ta železnica le plod strategičnih ozirov in spremenjenega postopanja vlade proti opravičenim zahtevam dalmatinskih poslancev. V ogrskem državnem zbora je govoril o že lezniškem vprašanju tudi ministerski predsednik dr. Wekerle ter med drugim naglafial tudi to-le: »Kar se dalmatinske železniške zveze tiče, moram pripomniti, da se prometne zadeve morajo presojati samo s stališča prometa. Naravna prometna zveza se ne more zadušiti umetnim potom. Zgradbo liške železnice smo že sklenili, preden smo pričeli nagodbena pogajanja. Mi smo imeli že preje konferenco s hrvaškimi poslanci ter se z njimi sporazumeli o gotovih pogojih glede zgradbe te železnice". O tisti stvari je govoril tudi državni tajnik Szterenvi, ki je takisto po-vdarjal, da železniške predloge ne spadajo k nagodbenemu kompleksu, kakor tudi, da se je ogrska vlada s HrvaŠko glede zgradbe liške železnice pogajala, predno so se pričela nagodbena pogajanja z Avstrijo. — Iz navedenega je razvidno, da je laž in zavijanje, ako se trdi, da železniška zveza z Dalmacijo stoji in pade z nagodbo. Iz politični SluIbO. — Okrajni komisar pri c. kr. namestništvu v Trstu dr. Friderik pl. Grabmayer je imenovan visim okrajnim komisarjem. Družba sr. Cirila In fc .¦ * LJubljani nam javlja, da je sklenila »Li* .enska Matica" v Ljubljani kolekovati svoja pisma z narodnim kolekom. Naj bi bilo to dejstvo v spodbudo vsem narodnim društvom! Pflšpolk Št. 47. bode v sredo 20. t. m. ostro streljal na strelišču pri Kostanjevici na Krasu. Ušel Je iz topničarske vojašnice vojak-novak Cattunar, doma iz Istre. — Uzrok pobega ni znan. — Novak Hammer, kateri je ušel iz vojašnice na Travniku, je prišel prostovoljno nazaj. Družba si. Cirila In Metoda i LJubljani naznanja, da so naročili sledeči računske listke: g. Fran Trobaj, Gornji grad; restavracija »Narodni dom"; gospodč. Ivanka Kimovec za restavracijo »Pri Lipi"; restavracija pri »Roži", g. Fr. Drolc-Laško; g, Jos. Zurc-Kandija pri Novemmestu; gdč. Pavla Artnak za gost. Jos. Koniga-Vransko; Hotel Ilirija - Ljubljana. — Prosimo nadaljnih naročil! Y Vrtojbi so v petek zopet aretovali 3 fante, ker so radi jedli kokoši, purane, zajčke itd., kateri niso bili njih last. — Prebivalstvo je na splošno veselo, da se je prišlo tem tič-kom na sled, le nekatere osebe se jezyo in obrekujejo zidarskega mojstra Mermoljo, ker sumijo, da je on vsega kriv, da je prišla stvar na svetlo. — Naj pazijo, ker taki tudi nimajo navadno čiste vesti. Srai Jltl bodi! — Trije slovenski fantje iz okolice so tulili v nedeljo zvečer ob 73/4 po Gosposki ulici v Gorici neko laško »pesem". Ko so prišli do št, 7., so zavili skozi vrata na dvorišče, kjer so pa klicali »živio Slovenci!" ter Šli v gostilno. Da jih ni sram tuliti po mestu kot zverine po laško! Fej takim »fantom"! V Rlhambergu so aretovali Ignaca Sčukovta radi javnega nasilstva, ker je vrgel velik kamen skozi okno v kuhinjo, kjer sta se nahajala njegov oče in mati. — Zadnja nista bila nič poškodovana. Sčukovt živi s stariši v vodnem prepiru in je istim Že večkrat grozil. Aretirali SO okoli polnoči v pretekli nos* 44-letnega Jos. Ciana iz Trsta, ki je že iZgna l iz Gorice. Ciana je brez posla. Izpred SOdnije. — Radi javnega nasilstva je bil kaznovan 32-letni Karol Koztnan iz Xr-žica na 6 tednov ječe. Ravno toliko tedno ječe radi nasilstva je dobil 22-letni Peter Mo schini iz Št. Petra. Trije mladi tatici, 15-letni Karol Oer-nic, Al. Marinič in 13-letni Iv. Susič iz Pod-gore so bili obtoženi, da so ukradli Katarin Pavletičevi v Podgori 32 K. Černic je obsojen na 3 tedne r ječo, Marinič istotako Susič pa na 14 dnij zapora. Dobro domaČe Zdravilo. Med domačimi zdravili, katere se uporablja pri prehlajenju itak ' kot pomirjujoče sredstvo, je najbolj priporočljivo Liniment. Capsici comp. s sidrom (nadomestilo za »Anker-Pain-Expeller"), katero izdeluje Dr. Richterjeva lekarna v Pragi, Cena je nizka: 80 v, K 1-40 in 2-— za steklenico; steklenica je v elogantni škatljici ter označena s sidrom. Važno. — Opozarjamo si občinstvo na današnji oglas tvrdke Samuel Heckscher senr. v Hamburgu. V šolo grem skoz blisk in tresli a sem vedno zdrav in čvrst. Zakaj? Zato — ker mi da mama na pot vedno po O Fay-ovih Sodenskih mineralnih pastil. Tako mi ne škoduje ne ojstri zrak med potjo ne suhi zrak v šoli; drugi otroci imajo zamude, a jaz vedno točen. Zato se imam zahvaliti le Fay-ovim pristnim Sodenskim pastilam, in drugi otroci naj bi me posnemali. Fay-ove pristne Sodenske mineralne pastile stauejo K 1'25 vin. škatljica in se dobe po vseh lekarnah, mirodilnicah in trgovinah z mineralnimi vodami. Glavno zastopstvo za Avstro-Ogrsko: W. Th. Guntzert, Dunaj XII, Belghoferstr. 0, Trgovsko - obrtne in gospodarske vesli. V Podprl se je pojavila neka prašičja bolezen, ki je podobna kugi. — Dva prašiča sta že poginila in več je še bolnih. Obdarovanje konj na Tolminskem. (Dalje.) Slično je bilo zadnja desetletja tudi na Tolminskem. Naši konji so bili v prejšnjih letih in tudi še od leta 1870.—1880. v sosednih naših kronovinah in tudi v sedanjih laških na jako dobrem glasu. Saj je še zdaj pač znano v Vidmu mci#-nje, da je konj iz hribov trden, žilav in sel vreden kot iz drugih krajev vpeljani. Ko se je pa pričelo vpeljavati in prepogostokrat me-njavati žrebce drugih pasem, poslabšal se je materjal tako, da je konjereja propadla. To je samo ob sebi umevno, ker so cene bile razmeroma vedno slabše. K temu je tudi upli-vala razdelitev pašnikov, In naš živinorejec oprijel se je bolj govedoreje. Ker je pa dr* žavna uprava uvidela, da tako ne gre naprej, nastopila je racijonelnejšo pot. Za posamezne okraje uvrstili so se v posamezne konjerejske okraje. Tako se je določilo za tolminski okraj vpeljati pincgavsko pleme oziroma valonsko, katero najbolje ugaja. Nakupili so se žrebci boljše vrste, in drže se načela, da ostanejo kolikor mogoče Časa stalno na odkazanih postajah. Tako se vdobi pač enakomernejši tip konj in da smo na pravi poti, dokazalo je letošnje obdarovanje konj v, Tolminu. To je tudi povod tem vrstam. Gori omenjena komisija je razstavljene konje pregledala, v posamezne razrede uvrstila in po daljšem posvetovanju določila, katerim se darila priznajo. N* to so bili g, posestniki konjerejci skupno povabljeni pristopiti v obližje obdarovalne komisije. Gospod podpolkovnik je navzoča župana tolminskega naprosil, naj posestnikom obrazloži važnost konjereje, in omeni v to najpotrebnejša navodila, ter priporoli, da ko-^ likor mogoče napredujejo. Pri tem je tudi gosp. conte Panigaj omenil, da bo toliko država kolikor dežela oskrbela, da se bode podeljevala vsako leto izdatnejša darila še v večjem številu. Na to je Oskar Gabrščik v imenu komisije zbranim posestnikom in vde-ležencem v kratkih besedah orisal važnost konjereje, ki se nikakor ne sme prezirati. Za razvoj našega gospodarstva, za zboljšanje našega položaja sploh izpolniti je način reje naših domačih živali. Napredovati moramo tudi tam, kjer so se pogoji poslabšali, ker -vsled novih prometnih zvez prišli smo po dolgi* letih tudi mi do tega, da vse naše pridelke itd. lahkeje izvažamo. Zato se moramo organizirati in moramo skrbeti, da pokažemo »*" .rednost s tem, dfi ne znamo samo tekmovati f drugimi deželami v posameznih panogah kmetijstva, ampak da pridemo do spoznanja, it je to za nas same največji dobiček. Ker s tflD; da si odredimo lepSo in boljšo živino, 9 ne množi samo glavnica našega premože-:, ampak višajo se tudi obresti, od kojih um je urediti tekoCi račun izdatkov in poskrbeti potrebnih svot za nadaljno zboljšanje ^ega gospodarskega položaja 'sploh, fiaTto m konjereji dosežemo, skrbeti je v prvi vrsti, Ij se najboljši materijal pridrži za odrejo do-Irih žrebet. Dobiček, ki se ga ima, ako se lepo in dobro žrebetnico za primerno visoko svoto svoto prodd, je le navidezen' Ako naj -*4 teplo žival prodamo, zgubimo podlago za zbolj-UBJe pasme. Torej ohraniti nam je brez iz-ieme najboljši materjai kot podlago večjim dohodkom. Skrbeti moramo za svetle in zračne i-Ieve in zadostno^ gibanje^ konj, ne samo po j^j ampak tudi po zimi. (Konec prih.) Izkaz potridovtliict Jlorenskiii tritiskip im-jUl Jlfkir" I LJyWJlll. — V službo se prejmejo: 1 poslovodja mešane stroke, ) knjigovodji in korespondenta, 6 pomočnikov sesane stroke, 2 pomočnika špecerijske •iroke, 1 pomočnik modne in galant. stroke, ;> prodajalk, 8 učencev. Službe iščejo: 3 kontoristi, 4 knji-¦ ovodje, 18 pomočnikov mešane stroke, C -otuočnikov špecerijske stroke, 4 pomočniki aanufakturne stroke, 3 pomočnika železninar-•ke stroke, S pomočniki modne in galant. •troke, Iti kohtoristinj, S blagajničark, C rrodiijalk. — Posredovalnica posreduje „za •ielodiijalce popolnoma brezplačno, za delojemalce proti mali odškodnini. Nikitp rin. — Vojna uprava kupi več tisoč m'J drv za kurjavo in sicer Ljubi j a no -00 m", za Celje »Oo mJ, za Maribor 200 m4, :aTrst 1000 m', za Gorico 1300 m11, in za iriovec 11300 nr drv predpisane kakovosti. mora biti trd, le za Celovec mehak. Ponudbene razprave bodo pri dotičnih vojaških okrevališčih in sicer 15. v Mariboru za Maribor in Celje, 19. v Trstu, 21. v Celovcu, v Ljubljani in 28, novemba 1907. v Gorici. Vse natančneje se izve pri vojaških oskrbovBliftčik. Politični pregled. Mlnlsiershi krizi fišiii. NmI ililitrl. — Novi tinisiri so: za trgovino Čeh dr. Fran Friedler, m poljedelstvo dr. A. Ebenhoch, Gessmann m novo delavsko ministerstvo, češki mi-oister - rojak Prašek, nemški minister - rojak IVsehka. Kot d*ornl svetnik pride v nemški „lands-mannministerium* koroški nemški poslanec bobernig in bo imel v rokah imenovanje iieh uradnikov po naših deželah, Jugoslovani nimamo pri rekonstrukciji nikake deležbe, in to vse po zaslugi dr. Šusteršiča. PillSki »InistM-riJlk grof Dzieduszycki je r-odal svojo demisijo. Naslednik mu bo naj-itiv Globinski ali Abrahamovicz. OttHli poslanec Hribar je imel v nedeljo v Ljubljani shod, ki je bil jako dobro obiskan. Mi tem shodu so bile ovržene razne Šuster-?iče\ e trditve gledr srednješolskega vprašanja, belokranjske železnice itd. Nekaj odstavkov u govora posl. Hribarja prinašamo na drugem apst«, nekaj jih še priobčimo. Razne vesti Mali loterija t državni pronžinj igra prednjo vlogo. V proračcnu za prihodnje leto ttOS so dohodki male loterije proračunjeni šakor v letu l9o7, na 30,540.150 K, lote-*ijski dobitki pa na 16,215.000 K. Režijski otroški iznašajo 2,198.890 K, tako, da bo toeia država leta 1908 še vedno 12,126.260 K dobička. — Največ znašajo v ioterijo na ^'žjeavstrijskem ; tamkaj je na 1. za 14,100.000 serijskih uložkov, na ?r. /skem pa 1,320.000 won. Narodna dilatska organizacija je imela v netijo v Rojanu dobro obiskan shod, na kate-Treni so pošteno posvetili kaplanu Hreščaku, *l hodi na shode zabavljat in zgago delat. ftdil je ta človek, da so na shodu tudi taki, ju niso pripadniki N. D. O., ali predsednik je sotistatirati, kdo je za N. D. O. in kdo za llreščaka; za rogovilastega kaplana ni dvignil r°fce nihče. ^ Mm\* ~ ekskomuniclrani. — Tržaški ^"Nagl je izdal na duhovščino svoje Ško-'J8 okrožnico, s katero izreka anatema nad » Urnostjo" zaradi njenega pisanja o glago-ilci« Duhovniki morajo list vrniti in citati ga smejo le tisti, ki jim to dovoli škof. Obenem priporoča Nagi v tej okrožnici, naj duhovniki podpirajo novo duhovsko tiskarno, ki se snuje v Trstu, in novi list, ki bo izhajal v tej tiskarni. Grozen roparski umor se je dogodil pri Vrhniki. M. Cedolin je šel izplačevat delavce. Imel je s seboj 5600 K denarja. Cedolina so našH_ umorjenega brez denarja. l&i'tiMiiT^ i Rocoly. — V noči na nedeljo so neznani tatovi vlomili v marketenderjeve prostore (kantiaa) v domobranski vojašnici v Itocolu. Odnesli so 500 kron denarja. Pd§tO SO oropali med Ogulinom in Gospi-čem; tatovi so odnesli 29.000 K. Giagolfca i Dalmaciji. — Laški listi poročajo, da je rimska kurija prepovedala v zadrski nadškofiji glagolico, kjer je bila v rabi že od pamtiveka. StriiM potres je podrl kraj Karatag in okolico v guberniji Turkestan v Rusiji. Okoli 1000 oseb je našlo smrt pod razvalinami. Tri deklici je bil ranil * tribun pred časom V Berolinu neki človek. Zgodilo se je to v vežah v različnih ulieah. Ves Berolin je bil ostrašen. Ena teh deklic Grete Pravec je umrla, drugi dve so rešili. Sedaj je pa neki Minow, ki je pa umobolen, priznal, da je on storil vse to. Minow ima 22 let. V Blljlkv so našli truplo 65 letnega Petra Rabiča iz Št. Martina pri Beljaku. — Sodnijska komisija je spoznala, da je bil Ra-bič umorjen s sekiro. — Storilca iščejo. Diamant, vridu 4 milijone, je dobil angleški kralj iz Transvala. Iz Pretorije v Capeto\vu so ga poslali v čisto navadni priporočeni po-šiljatvi, ali da bi varali javnost, so oborožili dva moža ter ima dali zaboj, katerega sta nesla na določen kraj, in rekli so, da ta dv-neseta diamant. Tudi na Angleškem so pora bili slično fiuto, da je prišel diamant kralju v roke. Slovensko akadsiično društio „lllrl]iu v Pragi je izvolilo svojim predsednikom tovariša Josipa Peharca, farmacevta. ŽrtM morja. — Vsako leto se potopi okolu 2000 ladij. Z ladjami utone okolu 12.000 ljudi in blaga v približni vrednosti 440 milijonov kron. O glagollcl, — »Obzor" piše: „Po naših informacijah, ki smo jih dobili ne od prijateljev glagolice, ampak od glagoli« protivne strani in to od ljudi, ki so v bližini dunajske „Reichsposta in samega papeževega nuncija na dunajskem dvoru, je stvar sledeča: Rim more proglasiti vse župnije i v vseh hrvaških škofijah za latinske, ali praktična izvedba tega proglasa se ne more toliko časa oživotvoriti, dokler dotični proglasi ne bodo proglašeni od posameznih škofovskih ordina-riatov. Dokler so styari tako, smo uverjeni, da bodo možje, ki so doslej znali braniti glagolico pred napadi kongregaclje obreda v Rimu, tudi zdaj znali biti na svojem mestu, zato upamo, da bodo vedeli preprečiti to nesrečo od našega naroda. Naše hrvaške škofe čaka levja borba za glagolico, v kateri borbi naj jim stoji katoliški del hrvatskega naroda ob-boku, da zmaga pravica naša." Nemški lila i Zadri. — V Zadru obstoji nemška ljudska šola za častniške otroke, toda, od 250 letos upisanih otrok jih je samo 7 častniških — ostali so otroci hrvatskih in italijanskih roditeljev. OržaiM policiji I P«H. — Govori se, da se z novim letom ustanovi v Puli državna policija do 100 mož. Delokrog te policije se raztegne tudi na Rovinj, Vodnjan in bljižne kraje. Modri tiskarji. — V Konigsteina na Saškem se je dogodil v tamošnji tiskarni sledeči zanimivi slučaj: Za trak na vencu so bile naročene sledeče besede: „Počivaj v miru! — Do svidenja!8 Naročitelj je nato brzojavil, da se ima k „Do svidenja" še pristaviti „v nebesih", ako ima Še prostor. In zaresl- Na traku je stalo zapisano: „Počivaj v mira! Do svidenja v nebesih, ako ima še prostor 1" Podoben slučaj se je zgodil, ko je naročitelj naročil trak s sledečim: »Počivaj v miru! na obe strani." Ječa aH smrtna kazen. — Neki dopisnik „Echo de Pariš" se je poučil o življenju anarhista Luccenija, ki je umoril avstrijsko cesarico, toda iz previdnosti na Švicarskih tleh, kjer ni smrtne kazni. Morilec ima udobno življenje, Ob 7. uri zjutraj vstaja, popije pol litra bele kave ter si privošči nekoliko kruha, ki ga dobiva na dan pol kilograma. Potem dela dopoldne v svoji celici, kjer iz- deluje ali rokavice po 20 vin. na dan ali p« veže knjige. Za kosilo dobi liter sočivja s praženim krompirjem, rižem ali grahom, za spremembo pa dvakrat v tednu meso. K temu dobi Va litra vina, v nedeljo pa še več. Po kosilu se sme pol ure sprehajati po dvorišču ter kaditi pipo, ki mu jo čuvaj poda že natlačeno. Seveda da mu jo tudi prižge. Od 1.—2. ure je šola. Učitelj ga poučava v jezikih ter mu vceplja smisel'za lepo književnost. Najrajši čita Luccheni Voltaira, Mon-tesquiea in Rousseaua. Ob 6. uri zvečer se zopet sprehaja, ob 8 uri dobi nekoliko večerje, nato pa brezskrbno zaspi. Za tako udobnost lahko morilca zavida marsikateri priden delavec. Ni čudno tedaj, da je rekel belgijski justični minister Tescha, kdor koče odpraviti smrtno kazen, ta zanj ni normalen človek.. _......:________________ Književnost. Iluitroianl narodni koledar 1908, — Uredil prof. dr. A. D o 1 a r. Last, založba in tisk »Zvezne tiskarne" v Celju. Lično ilustrovana knjiga prinaša poleg kolodarske vsebine tudi več po-dučnih in zabavnih sestavkov: životopis Mihaela Vošnjaka, dolenjsko sliko „Anjela", satiro „Kajetaft Ogrizek", životopis Vekoslava Strmška, povestico »Ivanka", črtice »Razpoloženje", »Brez moči", »Legenda o človeškem srcu", več pesmi in »Potični pregled 1. 1907". — Cena 1 K, eleg. vez. 1 K 50 vin., po pošti 20 vinarjev več. Poslano*) dopisniku iz Števerjana v »Primorskem listu" z dne 29. avgusta, 20. septembra in 3. oktobra t. 1. V teh treh dopisih je nagromadil dopisnik, kateri jo nam dobro znan, toliko lažij, obrekovanj in sumničenj na škodo ugleda šte-verjanske občine, da smo podpisani kot nje zastopniki dolžni dopisnika pozvati na odgovor in k opravičenju sledečih trditev, katere je med drugimi zagrešil. 1. Da ni županstvo hotelo dati zastav za sprejem novega kurata. 2. Da so pri nas možje, ki odirajo ubogo ljudstvo, postopajo z občinarji slabše kot s psi, jim spravljajo premoženja na boben, jih za vsako malenkost pripravljajo v zapore iu jih na drage račune (?) spravljajo v škodo in nesrečo. V podporo te trditve naj dopisnik navede imena onih mož, drugače smatramo njega za Človeka take vrste, t. j. za lumpa. 2. Kako se je zlagal s pripovedko o novem občinskem mostu, mu dokažemo pa mi. *) Za vsebino pod tem naslovom je odgovorno uredništvo le toliko, kolikor zahteva tiskovni zakon. Delo je proračunjeno na 5700 K,- Dežela in cestni odbor sta dala 2300 K podporo, 500 K je do sedaj zagotovila števerjan-ska občina, torej je še pokriti 2900 K, ter ne preostaja nič. Ravno radi tega sta Šla dva podžupana k interesentom radi prispevanja z robotami, ampak brezplačno. Blebetanje v izberi podjetnika za to delo pa priča o puhli glavi in nevednosti V Števerjanu, dne 27. oktobra 1907. Župan: Klanjšček; podžupani: Ernest Vogrič, Anton Štekar, Anton Peršič, Jožef Maraž 5 starešini: Franc Terpin, Janez Maraž, Anton Klanjšček. Spreten leiljarsBpilit za šivano delo dobi takoj trajen zaslužek pri mojstru Philipp Gorica, Corso štev. 6. Odda se u najem lepo opravljena soba v Gosposki ulici v I. nadstropju z razgledom na ulico in prostim vbodom, flatančen naslov pove* naše upraunlšluo. Anton Potatzky v Corici. Nh sredi RaStelJii 7. TRGOVINA NA DROBNO iN DEBELO. Najoanajt kipovalii« nlmberikeg* li dribneg« klan ter tktili, preja Id nitij. POTREBŠČINE ia pisarnice, kadilce in popotnike. Najboljfie Šivanke za Šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojaid in ievljarje, Sfetlnjiee. — Rožni roncl. — Masne knjižico. tišna obuvala za f se letne čase. PosebnoBt: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. S 35—8 Radi potrebe večje moči, proda se skoro nov parni stroj *®*»®® (Patent - Heissdampf - Hochdruck - Locomobile i znamenite najnovejše konstrukcije R. Wolf Magdeburg-Bukan, kt ne porabi niti 1 kg premoga na uro za 1 konjsko silo. — Reflektanti lahko vidijo točno funkcijoniranje istega pri lastniku; And« Icikil tovarnarji v Hupi p. Miren pri Gorici ki daje na željo tudi usa podrobneja pojasnila. »Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom. (V lastni hlil, Gosposka ulica it. 7, I. itadstr.) — Talaffon ftt. 79. RaCun poStao hranilnice štev. 837.315. Vsled sklepa skupne seje načelstva in nadzorstva z dne 12. marca 1907. se: Hranilna vloga obrestujejo po 47» % • Stalne vloge od 10.000 kron . . *_"_*_ ~ itni ' * posojilnica sama. dalje z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. Posojila dajejo zadružnikom na vknjižbe po 5'l,%, na varščino ali zastave in na menjice po 6%. Glavni dalažl obrestujejo koncem leta po 5l/,%. Stanja 31. dec. 1906.: Zadružnikov 1823 z deleži v znesku 104.790 kron. — Hranilne vloge: 1,675.188-82. — Posojila: 1,617.190.37. — Reservni zaklad: 82.382-63. — Vrednost hiS: 112.828-— od 25 do 40 HP iuuK.uijuiiira.ujtj laiega pri lasuiiKu , And« Icikil tovarnarji v Bupl p. Miren pri Gorici 1 Lekarna Cristofoletti ¦ j v Gorici. | S ŽELODČNE KAPLJICE | . Antona Padovanskega. ^ Zdravilna moč teh * kapljic je neprekosljiva $ — Te kapljice uredijo • redno prebavljanje, • I če se jih dvakrat na dan • po jedno žličico popije. ? Otrepe pokvarjeni že- J — lodec, stor6, da zgine J • (Varstvena rznarcka). ^ kratkem ČaStt OttlO- A t tica in životna lenost (mrtvost). Te # S kapljice tudi stor<5, da človek raji je. + • Cena steklenici 60 vin. f | iFistofolettijeva pijača iz kine | I in železa, ff^^JfSaffoflE | S Ena steklenica stane 1 krono 60 vin Havre-New Tork [vozijo zanesljivo najhitrejši brzoparaiki Francoske prekomorske dražbe. Edina najkrajša drta čez Bazel, Pariz in hm v Ameriko. Veljavne vozne listke in brezplačna pojasnila daje samo Cd. Šmarda, oblastveno potrjena potovalna pisarna v Ljubljani, Dunajska cesta 18, v novi hiši „Kmetske posojilnice", nasproti znane gostilne pri „Figovcutt. I Največji dobitek! Mark 600.010 Naznanilo sreče. [Za dobitka garantira država Vabilo k udeležbi = dobitnih šans------¦¦ pri denarni loteriji, za katero garantira država Hamburg in pri kateri je 9 milijona« 841.476 ITlark dobitkou. Glavni dobitki te ..rekoristne denarne loterije so sledeči: Največji dobitek je v sr^iitm slučaju 600.000 Mark. 1 premija 1300.000 Mk. »200.000 » » 60.000 » » 50.000 » » 45.000 » » 40.000 » » 35.000 » » 30.000 » »100.000 » » 60.000 » » 50.000 » IdoMtek a 40.000 Mk. 181 »30.000 »20.000 »15.000 »10.000 » 5.000 » 3.000 » 2.000 » 1.000 » 300 » 200 V celem obsega loterija, katera je 7 razredov razvrstena 100.000 srečk s 48.405 dobitki v 8 premijah, tako da mora približno polovica vseh srečk z gotovostjo zadeti. Največji dobitek I. razreda znaša v srečnem slučaju 50.000 Mark ter se zviša v 2. razreda na 55.000 Mark, v 3. razreda na 60.000 M., v 4. na 65.000 M., v 5. na 70.080 M., v 6. na 80.000 M. i in v 7. na 600.000 M. j SreCkanje je postavno določeno. j Cene srečkam 1. razreda so sledeče : cela orig. srečka M. 6 — ali K T— pol » » ¦ » 3 — » » 3-50 četrt » » » 1-50 » » 175 Vloge za ostale razrede, kakor tudi natančno določilo dobitkov je razvidno iz uradnih z državnim grbom opremljenih srečkovnih listin, katere razpošiljam na zahtevo zastonj in poštnine prosto. Vsak vdeleženec loterije dobi takoj po dovršenem prečkanja uradno listino, ne da bi jo moral Se-le zahtevati. Izplačevanje in dopošiljanje dobitkov se oskrbi strogo tajno. Naročila sprejemam proti povzetju ali pa proti naprej plačilu. Oglasiti se je toroj v svrho naručii predsto-ječega srečkanja takoj, alf pa vsaj do 21. novembra zaupno na naslov: . Samuel Heckscher senr. Bankgeschaft v HAMBURGU. Edina slovanska delniška življenska zavarovalnica: „Prua češka splošna delniška družba za zavarovanje na življinje v Pragi". Najugodnejše in najceneje zavarovanje: a) za slučaj smrti, b) za slučaj smrti in doživetja, c) zavarovanje dote in oprave nevest, d) moderno zavarovanje z sočasnim obrestovanjem vseh vlog, e) moderno zavarovanje z sočasnim zavarovanjem za slučaj onemoglosti, f) najrazličnejše kombinacije zagotovljenja pokojnine itd._____ up- Novodobni zavarovalni pogoji, zmerni tarifi. ~W| Edina hrvatska zavarovalna zadruga „Croatia" pod pokroviteljstvom kraljev, glavnega mesta Zagreba. Sprejema v zavarovanje proti ognju stavbe, nepremičnine, živino in pridelke: po najnižjih cenah. Zavaruje steklene plošče v izložbah in vratih proti - nazbitju. : Delniška zavarovalna dražba proti nezgodam „Elementar« na Dunaju sprejema vsa v to vrsto spadajoča zavarovanja pod ugodnimi pogoji. Ponudbe sprejema in vsa tozadevna pojasnila in cenike na zahtevo vpošilja Zastopnik za Goriško Jos. Rovan & agencijski podjetje Gorica, Stolni trg it. mi Išče se uradnika za frgousko hišo u Dalmaciji zmožnega hrvaščine, italijanščine in nemščine v govoru in pisavi. Oglasiti se je pri Wrdki ^1)^01) f)eeet)1{0. Najvišja odlika „GRAN D PRIX" na svetovni razstavi m,_......^.r,-T__-T v St. Louis 1904. — Zahtevajte le Globus čistilni = ekstraki kakor kaže podoba, ker ponuja se niCuredna posnemanja Jedini izdelovalec Fritz Schulz ml. ai.c. društvo na Lipskem in E»* Gospodične in gospodje -- pozor! Imate že šivalni stroj? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko »Original -Viktorja« in najboljšega izdelka. Po dolgoletnih skušnjah sva se prepričala, da ostane »Original« le najboljši. Briglnal-Seterla s uporabi brezšumno. * po 15-letni Original-Victoria stroji ^S' za domačo rabo in obrtne namene# Briginal-Victoria stroji ^ŠS za umetno vezenje (rekamiranje). Tvrdka stavi na razpolago strankam učiteljico, ki poučuje brezplačno. Original-Victoria stroji,^nS: lek vseh dosedaj obstoječih tovaren, Za vsak stroj jamčiva 10 let. Nikdo naj ne zamudi prilike ogledat si pred nakupom »Original-Victoria stroje. Edina zaloga »Original-Victoria« trojev in dragih šivalnih strojev, dvokales »Fach«, orožja, municrje in vseh lovskih priprav pri tvrdki KERŠEVANI & ČUK GORlQA {Stolni trg št. 9 (Plazza Duomo) Lastna delavnica In popravljalnica BIVA CASTELLO št. 4. Največja iznajdb! [I ? Safflo2'5Bgifl.stane po najnovejši iznajdbi sestavljena, 3G ur idofa nikel-vemont. žepna ura s sekundnikom, znamka .,System-Itoskopf-Patent". Ta ura ima svetli-kajočo se cifcrnico — tako, da se vidi na aro tudi v temi. Garantira se pismeno za 8 leta (Uri priložimo brezplačno lepo verižico ter Vj ______ ______okraskov). Fina, lepo izrezljana srebrna ura za gospode z verižico vred stane samo gld. 6*55* Za neugajajoče se povrne denar. Vsaka nt varnost je izključena. Odpošilja se proti povzetji ali proti naprej plačilu. M. J. Holzer-jeva vdova Marija Holier tovarniška zaloga ur, zlatnine, srebrnine, kitajske).' srebra ter zaloga godal K B A K A U St Gertrudgasse 29. Hochnarlerre (preje Dietelgasse 73i. Ceniki zaslon j in poštnine prosto. — Iščejo se potniki! Na novo otvorjen T^estauranl „Central" na lekališču 3os. De rdi št. 32 ------------- v hiši „('eutralue posojilnice". ------——. Na novo prirejen restavrant s G velikimi jedilnimi sobami ter velikim salonom za plese, veselice, itd. Lepo pokrito in kurjeno kegljišče pripravno za klube. Izborna kuhinja. Bazlična vina L vrste, Pivo iz najboljših tovarn; pristno Pilsensko, Dreherjevo itd. Zmerne cene in dobra postrežba. Za obilen obisk se toplo priporoča Pavel H6nseh, restavrater. Odlikovana pekarija in sladcicarna Rarol Draščik v Gorici na Kontu v (lastni hiii) zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfl-nejega peciva, torte, kolače za binnance in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fina vina In likvr/t na drobno ali v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogo-brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo •p* po jako zmernih cenah. -<• Žene! Ako trpite na strjenjn krvi in na podobnih boleznih, tedaj pišite na P. Ziervas-a, Kalk 244 pri Kolinu ob Reni. Nekatera od sto in sto zahvalnih pisem: .Gospa B. iz W. piše: Lepa hvala! Vaša sredstvo je učinkovalo Že 5. dan". Gospa L. v M. piSe : „Priporočala bom vsakomur Vase izvrstno sredstvo ter ne bom sama nikoli bret njega«. Arhitekt S. v M. piše: »Za izborno postrežbo se zahvaljujem. Pri moji ženi je VaSe sredstvo le po 3-dnevni rabi brez bolečin učinkovalo". Proti poSiljatvi 1 marke nemške veljavo (tudi v znamkah) pošljem knjigo: „Motenje perjode" spisal dr. Med. Leviš. — Pojasnila brezplačno. Za odgovor naj se priloži znamko. m Varstvena znamka: „Sldro" Liniment. Gapsioi comp. Nadomo&tek za Anker-Pain-Expeller je povsod pripoznano kot najboljše sredstvo proti prehlajenju itd. Za ceno 80 vin., K 1*40 in 2*— se dubi po vseh lekarnah. Pri nakupu tega tako priljubljenega domačega zdravila se je posluževati le originalnih steklenice škatljah z našo varstveno znamko „si-drom" ker le tako je zagotovljeno, da je izdelek pravi. Or.RICHTERJEVA LEKARNA ^J k „ riatem leva" v Pragi Elisabethga88e Štev. 5 nova. DntTno razpoiHjanje. Ii SVETOVNO ZNANI FERNET-BRANCA BRATOV BRANCA V MILANU jedini lastniki načina za izdelovanje, ja najbolj učinkujoča želodčna gren&ica *?*ia] Neizogibno potrebno v vsaki družini! Dobiva se v vsaki boljši delikatesni trgovini in v vsaki kavarni