Jutri, na dan Prvega maja ob 15. Vsi na stadion pos uisl Izhaja vsako loboto zjutraj. Posamezna številka 20 Ur, na Šestih straneh 25 Ur. Zaostale številke dvojno. Celoletna naročnina 1000 lir; polletna 500 lir; trimesečna 260 lir: mesečna 90 lir: Uredništvo in uprava: TRST, ulica Capitolina štev. 3 - tel. štev. 44-046 in 44-047. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi In slike se ne vračajo. — Oglasi: v širofkosti enega stolpca za vsak milimeter 30 lir. Oglasi se plačajo vnaprej. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPED. IN ABBONAM. POST DELO NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA VIA GEPPA Na 9 TRIESTE GLASILO KOMLVISTIČNE PAltTME T.O. Dobrodošel, tov. Togliatti! no:i|^OBNOVLJENA IZDAJA LETO VII. ŠTEV 18 (344) TRST - SOBOTA, 30. APRILA 1955 CENA 25 UR Ant« ŽIVEL PRVI MIJ. DELAVSKI PRAZNIK in dan borbe za mir, delo in demokracijo ! ačKl i dii Nezaslišane oblastvene omejitve dopoldanske sindikalne manifestacije ^ozdravljen, tovariš Togliatti! , oi ^‘fašistični in demokratični oriti ?rsk mesto in ljudstvo Pittoni->er' Ja, Učekarja, Olive in 15 padlih 7t)P 1902 ter tisočev in tisočev 2i? 8'°venskih in italijanskih bordel ,f*v za pravire delovnih ljudi v ^rvih, težkih začetkih delavske-gibanja te srčno pozdravlja. Ozdravljata te inetto in Ijud-s,Vf>, ki sta se upirala fašizmu p letih po prvi svetovni vojni. ,°zdravlja te ljudstvo, ki ni ni-*°li klonilo pod fašizmom in je 8vojo privrženost svobodi in demokraciji dokazalo pred Posebnih sodiščem, v konfinaciji, po sporih, v ilegalnem delu. Po-Mravlja te Trst iz narodno o-?v°hodilnih dni, Trst Frausina ? Tomažiča, Kolariča in Alme V'Vode, Trst iz ul. Ghega, Pro-Opčin in Rižarne, Trst Babice in tisočev pad lili za bolj-Sp dni in boljše življenje. Po-.r«vlja te ljudstvo, ki ni klo-?‘lh v dneh anglo-ameriške o- * ^£ne in kliubuie najnpvej- ,/hu p ri ti sic fi reakcionarnih sil. i *«U |iiunKii n iiM iimii rmn Nil, pj n si želijo pahniti tržaško skup- il n» 7 italijanskim ljudstvom v ^demokratične razmere in ponovno priklicati v življenje strte or*j ‘išistične ostanke. J Ta Trst je okrog tebe, tova-1 «lj n* Togliatti in se čuti počašče-oh ?ega od tvojega prihoda in tvo- ^ tVrvT,°1li- T,a,.Trstv.• globoko zavedajo, ^ italijanski narod nima nič Upnega s fašizmom in z njegO' ^tiii grozodejstvi na tej zemlji. ^'edajo sr tudi, da italijanski ,| r"il nima nič skupnega s se-! 'tijiini nedemokratičnimi me- ' Dok ln*’ k' s,‘ -i*^1 Plujejo kateri ljudje v nasprotju z de-l ^kriitično republiško ustavo, z '"donsko spomenico in poseb-. "ti statutom. Prav zalo hočejo hfl‘ko tebe izreči svoje zaupa-|.Je v sile italijanskih delovnih lludi, katerih eilji niso in ne j'^'do nikoli v nasprotju s cilji željami slovenskega in itali' K""" Prejmi, tovariš Togliatti tudi ;"Spben pozdrav slovenskega j'vlja na Tržaškem. Ta živelj j. "Vlogo hudega pretrpel v fa-vs*>čni dobi, je veliko prispe- ti f" |., v borbi proti fašizmu, je ve dal tudi v teh zadnjih le- sa stvar svobode, demokra- 'Jc in miru. Te njegove žrtve ?"iso bile upoštevane od urad-činiteljev, ki se toliko »ki i->jo na demokracijo. Mi se Sdamo da bo ta naš živelj 'v*t ° ^oseKe* svoJe l,rav*,-e 7 , r"jno borbo, še bolj pa , ve(lamo, da bo ta borba u- •b.- u* ‘ " 6, ‘'V" le. če ho uživala podpo- •n solidarnost italijanskih r, "v,vh množic, italijanskega ../"da. Zato te slovenski živelj v jjdravlja ob tvojem prihodu -1, y ‘ju ou o rsl, ker ve, da si predstav- ttji ■’>. Ker ve, na si pi "in ,‘Ìst‘h ogromnih in nepre-h^ljivih italijanskih sil, ki Slovencem vedno od stra- "jili ž>ravični borbi za dosego o narodnih pravic. pf('s 'Venski komunisti pa te še "‘j pozdravljamo ne samo r|jl Velikega in genijalnega vo-''n,, ž" italijanskega komunisti-V0(i?" Ribanja, marveč tudi kot ',lo*ja mednarodnega pome-slovesa. Pozdravljajo te v°ditelja leninističnega in SPLETKE VLADNE VEČINE OKROG VELEVAŽNEGA VPRAŠANJA Parlament voli novega predsednika republike Prvi maj je tu. Kot vsako le- to se delovne množice pripravljajo, da ga dostojno proslavijo. Letos pa se je zgodilo nekaj, kar globoko rani slehernega delovnega človeka, sle- Parri bi bil lahko tista osebnost, ki bi predstavljala antifašistično in republikansko Italijo - Demokristjani za Merzagoro RIM — V četrtek ob 10 so ie začele v palači Montecito-ria predsedniške volitve. Jutranje glasovanje, ki- se je zaključilo ob 11,15, je dalo naslednje rezultate: volivcev 843, potrebna dvotretjinska večina 562. prisotnih 815, za Parrija 308, Merzagoro 228, Einaudija 120, Gro-nchija 30, Segnija 12, belih glasovnic 89, razni kandidati 23. neveljavnih 5 Drugo glasovanje se je začelo v četrtek popoldne ob 16.30. Rezultati so naslednji: Merzagora 225, Gronchi 127, Einaudi 80, (Segni 18, razni kandidati 22; belih glasovnic je b'lo 352. neveljavnih 2. Pari i je po prvem glasovanju odstopil od kandidature, da bi omogočil koncentracijo glasov na enega kandidata. Pri -tretjem glasovanju, ki je bilo še isti dan zvečer, je pa prišel na čelo Gronchi s 281 glasovi, sledil mu je Merzagora s 245 in ostali z malenkostnim številom glasov. To- stalinisticnega kovu, ki se bori za emancipacijo vseh delovnih ljudi sveta. Ponosni smo, da te imamo v svoji sredi, ponosni smo, ker se borimo za iste cilje skupno s svojimi italijanskimi tovariši, ponosni smo, ker vemo, da predstavljaš sile, ki jim sama zgodovina odkazuje skorajšnjo zmago nad starim, gnilim in na pogin obsojenim svetom. Želimo li, tovariš Togliatti, da se dobro počutiš v naši sredi. Obljubljamo ti, da bomo dosledno, brez prizanašanja, brez omahovanja, brez kompromisov nadaljevali ramo ob rami z junaškim italijanskim ljudstvom in s slavno Komunistično partijo Italije, katero vodiš, borbo za mir, demokracijo in socializem. Še enkrat» tovariš Togliatti, dobrodošel v Trst mrd slovensko in italijansko ljudstvo! krat je bilo belih glasovnic 195 in neveljavnih 2. Senatna in zborniška komunistična skupina je v sredo zvečer objavila poročilo, v katerem se najprej protestira proti dejstvu, da so na predsedniških volitvah prisotni le predstavniki 3 dežel, dočim bi se jih bili morali udeležiti predstavniki vseh deželnih zborov Italije, kot predvideva 83. člen ustave. To osvetljuje pravo bistvo režima, ki se je vsidral na oblasti po 18. aprilu 1948. Nadalje poročilo pravi, da so poslanci in senatorji soglasno in navdušeno sprejeli kandidaturo Ferruccia Parrija, doslednega antifašističnega in demokratičnega borca, ki ni povezan z nobeno stranko in je bil ter je eden najuglednejših predstavnikov smeri enotnega nastopa med antifašističnimi silami. Najzanimivejša je bila borba za demokristjanskega uradnega kandidata. Scelba se je izrekel za neodvisno osebnost, da bi lahko pritegnil glasove fašistov. Skupina okrog Andreottija in Gonelie pa se je več časa borila za kandidaturo demokristjana. Punktirala ie tudi na sedanjega predsednika poslanske zbornice Gronchija. V zadnjem trenutku, t. j. v sredo je prevladala koalicija Scelba-Fanfani, ki je postavila kandidaturo senatnega predsednika 'Merzagore. Zgleda pa, da je kandidatura Mer-ga.zore le slepilo. Kroži mnenje, da se večina demokristjanov nagiblje k ponovni izvolitvi Einaudija, ki naj bi potrdil Scelbovo vlado. Zelo se Scelba in Fanfani bojita kandidature Gronchija, ki je znan kot človek, ki se nagiblje k sredinsko-levičarski vladni koaliciji z vključitvijo PSI. Socialdemokrati in liberalci .odločno nasprotujejo kandidaturi Mergazore in se postav- ljajo za nekega Rossija. Fašisti pa nimajo svojega kandidata, čeprav ne skrivajo kot monarhisti svojih simpatij do Pelle. hernega demokrata. Oblasti so do Zadnjega trenutka zavlačevale z odgovorom na predložena dovoljenja in so nato predpisale omejitve, ki predstavljajo globoko žalitev za vse tržaško demokratično ljudstvo. Se nobeno leto po osvoboditvi se ni zgodilo, da bi bile o-blasti tako dolgo zavlačevale s svojim odgovorom. Se nobeno leto se ni zgodilo, da bi bile tako drastično omejile dopoldansko sindikalno manifestacijo. Človek ne more mimo teh dejstev, ne more mimo ugotovitve, da se hoče na vsak način ovirati in omejiti svobodno izvajanje pravice do zborovanja, do izražanja svojih čustev in misli, do kretanja. do manifestiranja. Kje je Listina o človeških pravicah, kjer republiška ustava, kje tista svoboda in demokracija, za kar je padlo toliko milijonov ljudi? Zakaj se s takim zanosom ne omejujejo rajši fašistične manifestacije. zakaj se rajši oblasti ne pobrigajo za izvajanje zakona proti pcv> ičevaniu fašizma ? Zakaj vsa ta birokracija proti delavskemu gibanju? Vemo, zakaj, a je težko povedati. ker pride obtožba za «vilipendio» kmalu na dan. Naši ljudje pa razumejo, za kaj gre in ni treba, da jim to dopovemo s še jasnejšimi besedami. Mi pa se ne ustrašimo ovir, omejitev, birokracije. Sli smo skozi hujše čase, da bi nas mogel sedaj kak birokrat odvrniti od našega cilja. Kljub o-mejitvam, kljub oviram, kljub šikanam vseh vrst se bomo še v večjem številu zbrali na določenem mestu, se bomo še v večjem številu udeležili dopoldanskega sindikalnega zborovanja. V istem številu pa bomo tudi šli na stadion pri Sv. Soboti, da se strnemo o-krog Togliattija in da mu povemo, da smo tudi mi v vrstah tistih 'borcev, ki dosledno nadaljujejo po poti, začrtani od naših dedov, od naših najboljših sinov in bratov, do zmage! PROGLAS KOMPOSTNE DELOVNI LJUDJE! DRŽAVLJANI! Tudi letos se naše mesto pripravlja na praznovanje 1 maja, praznika dela. Manifestirajte, pridružujoč svoj glas glasu vseh narodov za odvrnitev nevarnosti atomske vojne! Podpišite Dunajski apel! Po barantanju, izvršenem za hrbtom Tržačanov in Istranov, Je edina pot za zagotovitev miru Trstu uresničenje obveznosti, ki so jih sprejeli podpisniki Londonskega sporazuma. Zahtevajte uveljavitev Spomenice o sporazumu, Posebnega statuta in Listine o človeških pravicah! DEMOKRATJE IN ANTIFAŠISTI! Oklenite se pridobitev osvobodilnega boja, manifestirajte v obrambo demokratičnih svoboščin v politično-upravnem in tovarniškem življenju; okrepite antifašistično fronto! SLOVENCI IN ITALIJANI TRSTA! Ponovno poudarite svojo bratsko enotnost v skupni obrambi miru, svobode, demokratičnih in narodnih pravic ter mestnih gospodarskih koristi! DELAVCI IN DELAVKE! Izrazite svojo solidarnost delavcem CRDA v borbi za obrambo njih demokratičnih in gospodarskih pridobitev, brutalno prizadetih od Confindustrije! Zahtevajte ločitev IR1 od Confindustrije! Okrepite svojo enotnost, udeležujoč se vsi prvomajskih manifestacij; strnite se pod zastavami dela in demokracije! DRŽAVLJANI! Delavski razred se bori v obrambi tržaškega gospodarstva, za obnovo trgovinskih izmenjav z vsemi deželami, za integralno prosto cono, za ponovno vzpostavitev pomorskih linij, preti brezposelnosti in bedi, ki težita nad vsemi proizvajalnimi kaleniriiami, za dostojno stanovanje vsaki družini. OBRTNIKI, MALI TRGOVCI, KMETJE! Delavski razred je ob vaši strani v obrambi tržaških gosoodarskih interesov! PRIDITE VSI NA STADION VALMAURA POSLUŠAT TOGLIATTIJA ! 1 ZIVEI, PROLETARSKI INTERNACIONALNEM! ŽIVEL PRVI MAJ! ŽIVELI MIR, SVOBODA IN DELO! ŽIVEL PALMIRO TOGLIATTI! 7.1 VELA SLAVNA KOMUNISTIČNA PARTIJA ITALIJE! ŽIVELA KOMUNISTIČNA PARTIJA TRSTA! KOMUNISTIČNA PARTIJA TRSTA Borba za izvolitev novega predsednika republike ne bo lahka ker pravilnik zahteva, da mora biti predsednik v prvih treh glasovanjih izvoljen z dvotretjinsko večino, t. j. s 562 glasovi. Od četrtega glasovanja dalje je dovolj absolutna večina, t. j. 422 glasov. Predvideva se, da novi predsednik ne bo izvoljen pred soboto popoldne ali ponedeljkom zjutraj. RIM — Demokrinjanska večina skupno s fašisti in monarhisti je v torek izglasovala nov zakon o najemninah. Zakon bo stopil v veljavo 1. juniji. S tem datumom se bodo najemnine lahko povišale za 20"’,,. Povišek bo lahko stoodstoten, če ne bo lastnikom zdelo. da najemniki lahko ".plačujejo tako vsoto. V TRSTU SE POSPEŠUJE kampanja za Dunajski apel Do sedaj nabranih preko 52.000 podpisov Tržaški odbor miru obvešča, da se je v teh zadnjih dneh pospešilo nabiranje podpisov za prepoved atomskega orožja inproti nevarnosti atomske vojne. Do četrtka zvečer je bilo nabranih v Trstu in okolici preko 52.000 podpisov, kar dokazuje, da je ta kampanja vedno bolj občutena med prebivalstvom in da se je delovanje še bolj razgibalo. Zabeležiti je treba odlično akcijo, ki je bila izvedena v Trebčah in pri Domju kjer je skoraj vse prebivalstvo podpisalo Dunajski apel. Zelo do- Leopard je zadovoljen /gleda, da se simpatije nekaterih ljudi nagibljejo k leopardu. To nam dokazujeta «Primor, skiii od 23 t. rn. in «IJulijanski dnevnik» ad 79. t. m. « P i morski » je napisal nekaj vrstic ilari po 85. obletnici Leninovega rojstva. Ob tej priliki pa ai pozabil po svoji stari navadi napisali, da so Leninovi nasledniki «pustili ob strani mnoge, morda najvažnejše njegove ideje«. Radi bi vedeli, če si Ijuilje okrog «Primorskega» domišljajo, da so oni tisti, ki «niso» pustili ob strani Leninove ideje. Na vsak način naj se ne bojijo: Leninove ideje se dnevno uresničujejo v Sovjetski zvezi, LR Kitajski in deželah ljudske demokracije in nobeno zavijanje ne more izbrisati lega zgodovinskega dejstva. Vsekakor pa vzamemo na znanje, da «Primorski», še redno išče vsako priliko za napadanje socialističnega dela sveta, prav posebno pa nje. gorili voditeljev. Leopard je zaradi tega silno zadovoljen. Tržačani prav gotovo niso tega zadovoljn. Se prav posebno ne tržaški Slovenci, ki ne morejo trpeti, da si nekateri ljudje skušajo pridobivali politični kapital z dozdevnim levičarstvom, * * * «ljubljanski dnevnik» od 1'J. t. m. je morda pobrskal v svojem arhiva in dobil članek, sličen tistim, ki jih z zajemalni-kom razširjajo ameriške čusopi-sne agencije, znane po svoji «resnicoljubnosti» in «verodostojnosti». Članek pod naslovom «Med Pekingom in Moskvo» je bržko. ne prišel izpoil peresa ljubitelja policijskih romanov in fantastičnih zgndh. Podrobno opisuje «borbo« meti sovjetskimi in kitajskimi voditelji. «borbo» med «stalinskimi« in «niaocedunovi■ mi« možmi v CK KP Kitajske, objasnjuje izdajstvo Kao Konga kot «polom sovjetskega vpliva na Kitajskem» itd. itd. Slične novinarske potegavščine smo že neštetokrat brali v reakcionar- nem časopisju in bi bili šli preko te časnikarske rare «Ljub- ljanskega dnevnika», če se ne bi bili spomnili, da se govori v zadnjem času o neki normalizaciji odnosov. Zdi se nam, da je objavijanje lakih člankov polnili laži, obrekovanja, in klevet zelo malo koristno normalizaciji. Odgovorili nam bodo morda, da oni «objektivno» govorijo. Da «objektivno», tako «objektivno» govorijo tudi «Neiv Xork limes«, «New Ì ork Tribune» Razumemo, da je v pobožnih željah marsikoga, da hi bila dozdevna nasprotja med Kitajsko in ZSSR resnična. Morda pa bi bilo maire hudobno misliti, da jr tn tudi pobožna želja „Ljubljanskega dnevnika»? Vsekakor pa naj se uredniki tega listu pomirijo in naj zaspijo span je pravičnega : nasprotij ni, pač pa se bratstvo in enotnost med tema velikima deželama, ki sla se iztrgali iz krempljev imperialistov, z dneva v dan utrjujeta; kot se utrjuje enotnost med KPI in PSI, kar se nam zdi, da je tudi mali trn v očesu marsikomu. bro se nabiranje razvija pri Sv. Ivanu in Sv. Ani, pri Sv. Jakobu pa so spustili v zrak veliko balončkov, na katerih je bil pritrjen poziv, naj prebivalstvo podpiše Dunajski apel. Priprave na prvomajsko praznovanje so dale povod za še večjo propagandno akcijo na terenu v korist nabiranja podpisov. Vsi, ki se v teh dneh zbirajo- okrog krožkov in sedežev demokratičnih organizacij, predstavljajo množice, med katerimi marsikdo še ni podpisal apela. Zato se je v tem tednu tako naglo dvignilo število nabranih podpisov. Ce se bodo odbori miru pozanimali v mesecu maju in našli nove pobude, se bo lahko število podpisov naglo povečalo. Tisti odbori miru, ki še niso dosegli dobrih rezultatov, morajo izkoristiti vse možnosti, ker nihče ne sme zaostati v tej veliki in človekoljubni kampanji. Kot smo že pisali, je Ireba navezati stike z vsemi verniki, predvsem s tistimi, ki jim je bila kampanja za nabiranje podpisov prikazana v slabi iuči. Do njih je treba s papeževim govorom, ki je bil zelo jasen v tem pogledu. Zato jim je treba predočiti, da tu ne gre več za določeno ideologijo ali strankarsko pripadnost, marveč da gre za življenje človeštva. Dopovedati jim je treba, da je nemogoče stati ob strani in pričakovati odločitve od zgoraj. Ce ne bodo narodi prevzeli v svoje lastne roke iniciativo, se nevarnost ne bo zmanjšala. HANOI — Po 80 letih kolonialnega suženjstva so končno vietnamske čete stopile v predmestje Haifonga, velike luke severnega Vietnama. Mesto bodo Francozi izpraznili do 18. maja. Prvomajska praznovanja Danes, v soboto 30. aprila v Saležu Ob 20: Položitev vencev na spomenik padlih za svobodo. Govori tov. Alojz Markovič - Zvonko Nastop pevskega zbora Jutri, v nedeljo 1. meja v TRSTU Zjutraj Ob 10.30 VELIKO ZBOROVANJE Delavske zveze - i.G.l.L. na enem izmed mestnih trgov. (V trenutku ko gre naš liat v tilk, niso oblasti še izstavile zadevnega dovoljenje, zato ne moremo podrobneje obvestiti naših bralcev). Popoldne Na stadionu pri Sv. Soboti n Ha Ob 15: defile sekcij KP, množičnih organizacij, telovadcev, športnikov, folklornih skupin, pionirjev. Nastop folklornih skupin iz Modene, Gradiške, Skednja. - Lahkoatletske tekme ZBOROVANJE na katerem govori generalni sekretar Kompartije Italije i n vodja italijanskega delavskega razreda. Predsedujeta Vittorio Vidali Marij*a Bernetič V Nabrežini Ob 6 : budnica z godbo Ob 10 : zbirališče na trgu pred cerkvijo, povorka po glavnih ulicah in prihod povorke zopet na trg Govorita : Karel šiškovič za K P Trsta Arnaldo Pittoni za PSDI Ob 15.30: nogometna tekma, tek čez drn in strn, tek na 100 m, raz ie igre. V Križu Ob 11 : zborovanje na vaškem trgu. Govori tov. Alojz Markovič - Zvonko V Miljah Ob 6.30 : budnica z godbo Ob 9.30: zbirališče pri Ljudskem domu, odhod alegorične povorke po mestnih ulicah Ob 10.30 : Zborovanje na glavnem trgu Govorita tovariša ANTON GERLANC in PAOLO SEMA Predseduje Galliano Donadel Zvečer ljudske veselice pri Sv. Barbari, v Čam-porah in v Ljudskem domu v Miljah. tjKlj’ub oblastvenim omejitvam, udeležimo se v še večjem številu prvomajskih proslav! STKAN 2 V znaku antifašistične enotnosti UVODNIK LISTA „ZA TRAJEN MIR, ZA LJUDSKO DEMOKRACIJO" proslavljena desetletnica osvoboditve Veličastna proslava v kinu »Nazionale" » Govor Ferruccia Parrija - Fašisti skušali izzivati - V ponedeljek so desetletnico osvoboditve proslavile občine Milje, Dolina in Nabrežina - Odkritja spominskih plošč - Provokacije fašistov pred gledališčem Verdi - KP TO je proslavo organizirala v torek V nedeljo zjutraj je bila v kinodvorani «Nazionale» veličastna proslava desetletnice odpofniškega, gibanja, ki sovpada z desetletnico osvoboditve. Proslavo je organiziralo gibanje «Unità Popolare», ki je za to priliko povabilo kot glavnega govornika Ferruccia Parrija, enega izmed vidnejših predstavnikov in voditeljev osvobodilne borbe v Italiji. Prav na tej manifestaciji, kakor tudi v ponedeljek na podeželju, je prišla do lepega izraza enotnost vseh antifašističnih sil, ki so dale v borbi proti nacifašizmu svoj uspešen doprinos. Se enkrat so našle sile antifašizma skupno pot, ki jim jo je pokazala desetletnica osvoboditve in potrebno je, da gredo po tej poti s krepkim korakom naprej, v Obrambi težkih in s krvjo de-settisočev padlih priborjenih pridobitev osvobodilnega boja. > Na nedeljski manifestaciji enotnosti antifašističnih sil so bili prisotni predstavniki in pripadniki raznih političnih Struj: komunisti, liberalci, republikanci, socialdemokratje in še drugi. Proslavi so prisostvovali med drugimi miljski župan Pacco, prvi župan mesta Trsta odv. Michele Miani, tajnik PSVG Lonza, prof. Collotti, inž. Gandusio, prof. Schiffrer, predstavniki naše partije in večje število visokošolcev. Parrija je predstavil množici udeležencev dr. Bruno Pin-fcherle, ki je podal kratek življenjepis antifašističnega borca In voditelja ter počastil spomin vseh padlih za svobodo V imenu mladine je spoštovanega gh ta pozdravil mladinec Vaseon. Po dolgem aplavzu je v dvorani, čim je spregovoril Fer jucčio Farri, zavladala tišina. ,Govornik je v svojem občutenem govoru predvsem poudaril, da proslava odpora ni retorično poveličevanje, marveč je globok pogled na to borbo 'za podkrepitev vrednost enotnega odporniškega gibanja. E-notnost se je ustvarila v borbi po padcu zloglasnega režima in na razbitinah države. Zato je lahko odporniško gibanje govorilo v imenu naroda, ki se je sam organiziral, si sam izbral svoje kadre in poveljnike in se z vso pravico pogajal z zavezniškim poveljstvom. Farri je nadalje omenil zadržanje Churchilla, ki bi raje videl, da bi se italijanska o-svobodilna borba omejevala samo na sabotažne in diverzantske akcije, ker ga je široko ljudsko gibanje zaskrbljalo. Se posebno je v nadaljevanju podčrtal velik pomen enotnosti osvobojdilne borbe, ki se ne rovanje, na katerem so govorili župan tov. Pacco, tovariši Markovič in Calabria. Predsedoval je invalid partizanske borbe Ario Robba. Zupan je pozdravil v imenu občine ter podčrtal veličino in množično udeležbo Milj v borbi za osvoboditev. Iz te občine je padlih in pogrešanih 326 partizanov in aktivistov ter 9 ustre- Ferruccio Farri ljenih od nacifašistov. Tovariš Markovič je v svojem govoru prikazal pomen enotnosti med Slovenci in Italijani, ki se je ustvarila v osvobodilni borbi. Ta enotnost se mora nadaljevati, zato da očuvamo demokracijo in mir. Tov. Calabria je v -svojem govoru prikazal ljudski značaj osvobodilne borbe ter vodilno vlogo, k.1 jo je imel delavski razred. Milje so imele v tej borbi svoje like v Frausinu in Kolariču, obeh delavcih, italijanske in slovenske narodnosti, ki sta se skupno borila za skupno stvar. Junakinja Alma Vivoda pa simbolizira neustrašni doprinos žena v tej borbi. Po zborovanju je odšla množica na pokopališče, kjer so položili venec na spomenik in grobove padlih. Na pokopališču se je brala tudi sv. maša. V dolinski občini so v jutranjih urah položili vence na spomenike v vaseh. Nato so občani prisostvovali sv. maši. Popoldne se je sestal občinski svet na svečani seji, ki je bila sklicana v proslavo desetletnice osvoboditve. Slavnostni govor je imel župan tov. Dušan Lovriha, ki je podčrtal pomen narodno osvobodilne borbe in potrebo, da se z vzpostavitvijo široke antifašistične fronte o-čuvajo svetli ideali NOB in prepreči vsakršen podvig fašizma. Občinski svet je sklenil, da bo postavil v novi občinski sedež spominsko ploščo, posvečeno padlim. Sklenjeno je bilo tudi, da se bo šola v Domju imenovala «šola svobode». Po seji se je uvrstila dolga povorka, z županom in občinskim svetom na čelu, ki je krenila do spomenika nad trgom. Po polaganju vencev je imel tov. Lovriha priložnostni govor. Na proslavi so nastopili 4 pevski zbori in godba, ki so partizanskimi in borbenimi pesmimi dali še večjega poudarka veliki ljudski manifestaciji. V ponedeljek zjutraj je bila na županstvu v Nabrežini izredna slavnostna seja občinske ga sveta. V imenu odbora je desetetnico zmage nad nacifa-šizmom proslavil župan Terčon. V svojem govoru je orisal zgodovinsko pot slovenskega življa v dobi fašizma in o-menil vsa leta suženjstva, aretacij, preganjanj, fašističnih taborišč in vsa ostala trpljenja. Iz tega gorja je narod lahko izšel le v organizirani borbi in odporu, v katerem je sodelovalo in prispevalo, lahko bi rekli, polnoštevilno vse slovensko ljudstvo. Ob koncu je župan omenil, da so nam naše pravice, še vedno prikrajšane in pozval tukajšnje oblasti, naj se pravice slovenskega ljudstva spoštujejo. V italijanščini je spregovoril tovariš Ado Slavec, ki je predvsem orisal velik doprinos prebivalstva devinsko-na-brežinske občine v NOB. Omenil je preganjanja antifašistov po raznih zaporih in taboriščih, požgane vasi ter se poklonil številnim žrtvam padlih antifašistov in posebno še spominu domačina Alojza Colje in Giuseppa Burgerja. Ponosni smo na naše žrtve — je rekel Slavec — toda danes na žalost prejemamo le drobtinice tega kar nam pripada. Fašizem deluje podtalno in skuša ponovno oživeti, o tem nam je v dokaz nedeljska provokacija tržaških fašistov v kinu Nazionale. Prav zaradi tega je potrebna in nujna močna in enotna antifašistična fronta. Vsi občinski svetovalci so nato odšli pred vhod v županstvo, kjer je župan odkril spominsko ploščo. Z istim napi- som je postavljena tudi plošča v italijanščini na nasprotni strani. Vsi navzoči so se z enominutnim molkom poklonili spominu številnih žrtev v borbi proti nacifašizmu. V ponedeljek zjutraj so odkrili na pobudo tržaške občine več spominskih plošč in sicer v palači bojevnika na trgu Oberdan, v Rižarni, na gradu Sv. Justa in na Opčinah, kjer je bila postavljena plošča v spomin 71 talcev samo v italijanščini. Načrtno preziranje našega jezika s strani župana, je povsem upravičeno ogorčilo Opence in vse Slovence na splošno. Osrednja uradna proslava, ki jo je organizirala tržaška občina, je bila v gledališču Verdi z udeležbo oblasti in predstavnikovi samih vladnih strank. Manjkale so na uradni proslavi prav tiste sile, ki so največ doprinesle v borbi proti nacifašizmu. Prisostvovalo je nekaj sto Tržačanov in precejšnje število osopovcev, ki so prišli za to priliko v Trst. Tudi na tej proslavi niso fašisti mirovali. S prepevanjem fašističnih pesmi in sramotenjem osvobodilne borbe so hoteli dati duška svoji onemogli jezi. Nekaj alpincev in osopovcev je dalo nesramnežem še eno in precej trdo lekcijo, ki je najbrže ne bodo kmalu pozabili. Intervenirala je policija, ki jih je skušala razdvojiti. Pridržanih je bilo par fašistov. Zgleda, da bodo prišli pred sodišče pod obtožbo poveličevanja fašizma. Komunistična partija je organizirala proslavo v torek zvečer v Kinu ob morju kjer se je v slavnostnih govorih poudaril velik doprinos, ki so ga dali komunisti v osvobodilni borbi. Tov. Bernetičeva je orisala pomen enotnosti delavskega razreda in podpore, ki ga je dajal Slovencem v borbi za njihove pravice. Prikazala je nadalje žalostne etape slovenskega življa pod fašizmom od požiga Narodnega doma pa do dvakratnega požiga Mačkovelj. Komunisti, so se vedno borili ob strani (Slovencev, v zdravem duhu proletarskega inter-nacionalizma in gledali vedno z zaupanjem v Sovjetsko zvezo V zaključku je še podčrtala potrebo ohranitve enotnosti, ki se je ustvarila v NOB. Sledil je nato slavnostni govor tov. Bonoma Tominza. V ponedeljek so bile krajevne proslave v Barkoviljah, kjer sta govorila tov. Vlada Bidovec in Fnccecai, na Greti, kjer je govoril tov-. Siškovič. Velika oživljajoča sila | leninističnih idej j Številka 337 glasila Informacijskega urada komunističnih in delavskih partij «Za trajen mir, za ljudsko demokracijo» objavlja u-vodnik o 85. obletnici Leninovega rojstva. Objavljamo glavne dele članka. Leninovo ime je postalo simbol novega sveta. Vsi markantni dogodki sodobne zgodovine od zmage velike Oktobrske socialistične revolucije v Rusiji do uspehov LR Kitajske in drugih dežel ljudske demokracije ter komunističnega in delavskega gibanja v svetu so povezani z Leninovim imenom in z njegovim nesmrtnim naukom. Lenin je obdelal z vseh vidikov osnovna vprašanja družbenega razvoja, ki jih je postavila nova doba imperializma; še dalje je razvil marksistično teorijo o diktaturi proletariata; ustvaril je harmoničen i-n popoln nauk revolucionarne marksistične partije novega tipa; ustvaril je novo popolno teorijo socialistične revolucije, postavil možnost zmage socializma v eni sami deželi, določil poti gibanja delovnih ljudi k socializmu in h komunizmu. m Povorka na poti k spomeniku padlih v Dolini Na podlagi granita znanstvenega komunizma je Lenin ustanovil partijo novega tipa, komunistično partijo, mogočno silo družbene preobrazbe, razvneto od vzvišenega poguma KOLONIALIZMU IN RASIZMU BIJE POSLEDNJA URA BaRAM le za* noie, ne 1 in junaštva, nerazdružljivo povezano z najširšimi množicami delovnih ljudi. Ta partija je postala velik vzor za komunistične in delavske partije vseh dežel. Ta partija pa je v Rusiji na podlagi zavezništva med de-laskim razredom in delovnim kmetstvom izvedla veliko Oktobrsko socialistično revolucijo. Ze od prvih dni svojega obstoja je sovjetska socialistična država, ustanovljena od Lenina, uveljavila in uveljavlja v zunanji politiki brez omahovanja leninistična načela, načela miru in prijateljstva med narodi: enakopravnost, nevme-šavanje v notranje zadeve, ne-napadalnost in odpoved vsakršnemu atentatu na ozemljsko celovitost drugih dežel, spoštovanje nacionalne suverenosti in neodvisnosti. Komunistična partija Sovjetske zveze je, sledeč Leninovemu nauku in uveljavljajoč brez omahovanja splošno leninistično načelo o prvenstveno, sti razvoja težke industrije, pod vodstvom svojega CK, ki mu je načeloval J. Stalin, vodila sovjetsko ljudstvo k zmagi socializma. Danes se v ZSSR nadaljuje delo za nadaljnji raz. voj proizvajalnih sil socialistične družbe ter se sprejemajo ukrepi za postopni prehod iz socializma v komunizem. Razvoj in okrepitev sovjet ske države je dokazal tlačenim množicam vsega sveta, da gospostvo izkoriščevalcev ni večno. Lenin je že pred zmagovito revolucijo predvideval, da osamitev prve socialistične države v Zgodovini ne bo dolgo trajala in da se bodo revolucionarni oddelki v vseh deželah sveta kmalu razvili in dosegli pomembne zmage. To, kar je predvideval, se je tudi uresničilo, Mednarodna osamitev ZSSR je stvar pre- socialisiične demokracije za ljudstvo. Lenin je dejal, da bosta resnična svoboda in resnična enakopravnost red, ki ga bodo zgradili komunisti in katerem bo nemogoče boga-liti se na škodo drugih. Z odpravo izkoriščanja človeka p° človeku je sovjetski socialistični režim razvil in razširil demokracijo za delovne ljudi. Postavil je na oblast najboljše ljudi, ki so izšli iz delavskega razreda, kmetstva in delovn6 inteligence. V deželah ljudske demokracije so se izvršile velike demokratične spremembe Komunistične in delavske pai-lije teh dežel skrbijo, da se ohranijo demokratične pravice delovnih ljudi in da se delovni ljudje v čedalje širšel®1 obsegu pritegnejo v uprave države. u ču En Laj - najmarkantnejša oseba na konferenci t29 držav - Kitajski predlog o ureditvi formoškega vprašanja ugodno sprejet po vsem svetu, dočim Amerikanci nihajo V nabito polni kinodvorani «Nazionale» je v nedeljo zjutraj proslavil desetletnico osvoboditve Ferruccio Farri, eden izmed vidnejših predstavnikov osvobodilne borbe v Italiji Konferenca predstavnikov ozi j- nasprotja med deželami Afrike in skih in afriških detel v Bandun-j Azije, zaradi katerih bi se ne gu. predstavlja vsekakor enega vatnih dogodkov v zgodovini, ker so se prvič sestali najvtSji predstavniki Azije in Afrike, da bi se posvetovali in se svobodno, brez vsakršnega pritiska pomenili o svojih problemih ter da bi si začrtali pot njihovega nadaljnjega dela. Na konferenci v Banaunga, ki je zasedala 7 dni, je bilo navzočih 29 azijskih in airtSklh dežel, ki predstavljajo 1 milijardo 250 milijonov prebivalcev. V ospredje konference v Ban-dunga je bila postavljena borba azijskega in afriškega ljudstva proti kolonializmu, za neodvisnost, proti rasizmu, za mirno sodelovanje in sotitje med vsemi detelami sveta. V otvoritvenem govoru predsednika indonezijske republike le bila predvsem, poudarjena potreba po odstanltvi in prepovedi atomskega in jedrnega orotja. Značilna za konferenco je tudi podpora ljudstva iz Bandunga in ostalih indonezijskih mest. Množične organizacije različnih strank in ustanov so preko svojih zastopnikov pošiljale konjerenci svoje pozive in priporočila, v katerih so bile izratene želje ljudstva Po mirnem sožitju in ohranitvi miru v svetu. Ta povezava med ljudstvom in konferenco Je ustvarila vzdušje, ki vlada samo še na kongresih miru ali mladinskih festivalih. Vzdušju prijateljstva in pomiritve, ki je vladalo na konferenci je v veliki meri pripomogla navzočnost kitajske delegacije, predvsem pa govori Cu En Laja, ki je poudaril, da ne obstajajo, kljub id eolskim in socialnim razlikam, mogia najti — z dobro voljo seveda — enotna podlaga za sporazum, Cu En Laj je v svojem govoru rekel, da bi Kitajska lahko zahtevala, naj bi se na konferenci i azpravljalo o zaostritvi, ki so jo ustvarile ZDA okrog Formože, o sovjetskem predlogu za sklicanje konference po tem vprašanju, o vprašanju kitajskega zastopstva v UZN, kakor tudi o nepravičnem stališču OZN do Kitajske itd. «Toda o vsem tem mi ne bomo razpravljali — je rekel kitajski predstavnik — ker bi tako lahko naša konferenca naletela na nas-protstva v teh vprašanjih in bi ne dosegla nobenega rezultata.» Cu En Laj je tudi povabil prisotne delegate, naj obiščejo Kitajsko, kadar se jim zljubi, ter se na lastne oči prepričajo o tamkajšnjem položaju. na konferenci, katerim je bilo najvažnejše ustvarjati zmedo tn nestrpnost ter dobiti vzroke, ki naj bi razdvojili predstavnike različnih držav. Njihovo sovražno stališče se je predvsem pokazalo po Cu En Lajevem govoru, ko so svoj bes izrazili s tem, da so po konferenčni dvorani trosili protikomunistične in protisovjetske propagandne letake. Glede zasedanja konference in posebno še glede konkretnih predlogov, ki so bili sproženi od kitajskega predstavnika, bodo zahodne vlade prisiljene spregovoriti. Iz zadnjih dogodkov je razvidno, da se ameriški vladni krogi in celo Elsenhower «zanimajo o vprašanju»; tako obveščajo nekatera glasila ameriškega tiska. Angleški tisk označuje izjave kitajskega ministrskega predsednika kot najvažnejši in največji dogodek na zasedanju konje- Vsekakor je nujno omeniti iz-1 renče v Bandungu. Javo Cu En Laja, ki jo je dal na predvečer zaključka konference in s katero je otvoril nove in široke možnosti za pomiritev na Daljnem vzhodu. S svojo izjavo je ponudil ZDA neposredna pogajanja za zmanjšanje napetosti na Daljnem vzhodu, rekoč «Kitajsko ljudstvo goji prijateljska čustva do ameriškega naroda. Kitajsko ljudstvo noče vojne z Ameriko in zaradi tega je kitajska vlada pripravljena pričeti pogajanja z vlado ZDA, da bi se razpravljalo o konkretnih dejanjih za zmanjšanje zaostritve na Daljnem vzhodu.» Politična usmeritev narodov. Azije in Afrike je bila sovražno sprejeta od angloameriških imperialistov, kar Je razvidno tudi iz vedenja njihovih časnikarjev ustavi ob 25. aprilu. Po osvoboditvi so zrasla velika upanja, postavljali so se visoki cilji, predvsem mir in nova republiška ustava. Govornik je nadalje izrazil obžalovanje, da niso bila leta po osvoboditvi izrabljena s strani vseh za uresničitev i-skrene, človeške in modeme demokracije, kot je bila goreča želja borcev za svobodo. Obsodil je razbitine fašizma, ki skušajo zopet na plan in zadržanje vlade, ki skuša prikrivati osvobodilno borbo in izključuje najbolj reprezentativne osebnosti partizanske borbe iz uradnih proslav. Pred zaključkom govora je Skušala bedna skupinica fašističnih elementov Izvajati provokacije. Toda prisotni so jih z vso odločnostjo nagnali iz dvorane in tako je Ferruccio Farri lahko nemoteho končal svoj govor ob dolgotrajnem in navdušenem aplavzu vse dvorane. Fašisti, ki so skušali na ulici zopet provocirati, so tokrat okusili trdo pest antifar šistov in se morajo samo policiji zahvaliti, da ni bila lekcija še trša. Miljska občina je svečano počastila zgodovinsko obletnico v ponedeljek zjutraj. Na trgu Marconi je bilo ob veliki udeležbi občanov javno zbo- PRIMANJKUJE 50 UČITELJEV Da bi se šolski pouk vršil normalno, jprimanjkuje v imot-skem okraju 50 učiteljev. V vasi Dobranj pride na enega učitelja 103 učencev, v Lok vicu poučuje eden učitelj 100 u-čencev, v Studencima je 201 učenec, poučujeta pa dva učitelja. Za prihodnje šolsko leto se predvideva, da bo število novih učencev znatno naraslo, kar bo še bolj iroslabšalo že itak težko stanje. («Politika» 23.3.55.) OD PREŠERNA DO CANKARJA Mariborska založba je izdala zgodovino slovenske književnosti 19. stoletja pod naslovom «Od Prešerna do Cankarja». Knjigo je napisala dr. Helena Stupan-T ominšek. V knjigi so opisana literarna dogajanja v Sloveniji, povezana z istodobnimi književnimi pojavi v Evropi. Tominškova deli slovenski romanticizem na starejši romantični rod okrog Kopitarjevega kroga ter na mlajše rodove, ki so bili naprednejši in borbenejši okrog Prešerna. Čopa in «Cbelic». Z veliko pozornostjo in ljubeznijo je prikazano literarno delo Slovencev od prvih začetkov slovenske proze Franca Levstika vse do razdobja Aškerca in Kersnika. Tretji del knjige zajema konec 19. stoletja, ki go- VESTI IZ JUGOSLAVIJE vori o dveh književnih smereh: o naturalizmu in Moderni in končuje z njenimi velikimi predstavniki Cankarjem, Kettejem, Murnom in Zupančičem. V knjigi je podčrtana razlika evropskih dekadentnih modernistov in borbenega socialističnega stališča slovenskih modernistov. («Vjesnik» 27. 3. 55.) «PARTIZAN» V MOSKVI Beograjska nogometna skupina «Partizan» bo gostovala 2. julija v Moskvi, kjer bo odigrala nogometno tekmo s tamkajšnjo skupino «Spartak», 6. julija pa bo «Partizan« odigral tekmo v Leningradu z domačim moštvom. Poleg tega bodo določeni datumi gostovanja moskovskega «Spartaka» v Jugoslaviji. DROBNE IZ ORGANIZACIJE Sindikalni odborniki sindikalnega sveta bodo morali posredovati pri organih ljudske oblasti, da odpro v Kozini delavsko menzo, ker se drugače delavci ne morejo hraniti zaradi previsokih cen. V gostilnah je prej stala hrana 6.200 din na mesec, sedaj jpa je poviša- na na 7.200 din mesečno, kar delavci ne morejo plačevati... Največ bolnikov v kranjskem okraju je v podjetju «Alpina» v Zireh. Sindikalni odborniki pravijo, da je to v glavnem zato, ker delavci delajo skoraj vedno po 10 ur na dan in ker se slabo hranijo... Strokovno usposabljanje invalidov je z dneva v dan bolj pereče. Služba posredovanja dela beleži stalno naraščanje nezaposlenih invalidov: Pri j?o-pisu v mesecu decembru preteklega leta jih je zaznamovala ze 1050, 750 moških in 300 žensk. Zaposlovanje teh je zelo otežkočeno, ker so v večini nekvalificirani ali pa so zaradi invalidnosti nesposobni o-pravljati prvotni poklic. Število delovnih mest, na katerem bi se lahko zaposlili invalidi pa je omejeno. («Delavska enotnost» 25.3.55.) ZAPOSTAVLJANJE SINDIKALNEGA DELA Od leta 1950 je sindikalno delo v okraju Vrginmost vedno slabše. Danes je že tako stanje, da se za sindikalno aktivnost sploh nič ne ve. Zelo redki sindikalni sestanki V podjetjih so tako slabo obi- skani, da se jih mora mnogokrat odgoditi. Organizacije Zveze komunistov so sindikalno dejavnost popolnoma opustile. Ne polaga se zadostna pozornost ekonomskemu in strokovnemu izobraževanju delavcev; niti eno podjetje ni- ma komisije za podajanje izpitov polkvalificiranih delavcev, zaradi tega je mnogo delavcev, ki že mnogo let nimajo nobenih možnosti, da bi se usposobili. Tudi stiki med sindikati in delavskimi sveti so zelo slabi; veliko število delavcev ni včlanjenih v sindikat, celo člani ljudskega odbora občine Sjeničak in Bovič niso v sindikalnih organizacijah. Zaradi slabega dela sindikatov, se godijo razne negativne stvari, kot so nezakoniti odpusti z dela itd. («Borba» 27.3.55. J V New Yorku narašča kriminalfl V letu 1954 je beležila policija v New Yorku do sedaj najvišje število zločinov in drugih kazenskih prestopkov Leta 1953 je imela policija o pravka s 261.980 primeri, dočim jih je bilo lansko leto 295.6212. Policija je rešila o-krog 50 odstotkov primerov iz leta 1953 in 41 odstotkov iz leta 1954. KLjwb rezerviranemu stališču angleških uradnih krogov, je razvidno, da izjavam Cu En Laja pripisujejo veliko važnost. Bandunška konferenca se je zaključila v nedeljo zvečer z javnim plenarnim zasedanjem. Na predlog kitajskega ministrskega predsednika se bo 29 afriških in azijskih dežel, čigar srečanje Je ustvarilo enega izmed najvažnejših političnih dogodkov v teh zadnjih letih, ponovno sestalo prihodnje leto. V svojem zaključnem govoru Je kitajski delegat še enkrat poudaril svoje konkretne predloge za mirno rešitev vprašanja Foratore preko pogajanj med vladama Pekinga in Washingtona. Politična komisija konference Je v zaključku svojega dela objavila skupno Izjavo dežel, ki so pod za 14 odst., pohištvo 10 odst. Znatno so narasle tudi cene kuhinjskim potrebščinam. Leta 1954 so se najemnine zvišale povprečno za 10 odst. v primeri s 1950. Tudi davki so vedno večji. Tako so se lansko leto davki na plače zvišali v primeri z letom 1950 kar za 120 odst. Tudi za kmete ima politika oboroževanja usodne posledice. Koncem 1954 so bili kme-Ije v Zapadni Nemčiji zadolženi za skupno 8,5 milijard mark proti 2,5 milijardam v letu 1948. NAD 1 MILIJARDO DOLARJEV ZA VOJAŠKE STROSKE V AZIJI Upravnik za operacije v tujini Štassen je na neki tiskovni konferenci povedal, da je E-i-senhower odobril «načrt» ameriške «pomoči», Aziji za skupni znesek 2.140 milijonov dolarjev za drugo finančno šest-mesečje. Povedal je nadalje, da je od tega zneska namenjeno 1.225 milijonov dolarjev, to je 60 odst. fonda, v vojaške namene. Denar bodo uporabili za vežbanje in direktno pomoč oboroženim silam azijskih držav, ki so sklenile vojaške sporazume z ZDA. VOJAŠKI IZVEDENCI Z.D.A. V PERZIJI Teheranski list «Tehrane Mosavvar» piše da je prišla v zadnjem času v Perzijo nova skupina ameriških1 vojaških izvedencev, ki bodo vežbali-oficirje perzijske vojske. Pred prihodom te skupine, je kontrolo tujcev. Konferenca Je sporazumna predvsem v tem, da predstavlja kolonializem v svojih oblikah zlo, ki ga je treba čimprej odstraniti, potrjuje, da sleherno podjarmljenje narodov v svrho izkoriščanja s strani tujcev nasprotuje temeljem človečanskih pravic in ustanovni listini OZN, izjavlja svojo priprav nost podpreti stvar osvoboditve vseh dežel, poziva vse zainteresirane velesile, naj prizadetim deželam povrnejo svobodo in neodvisnost. Z. L. Pisani svet NARAŠČAJO DOBIČKI NEMŠKIH MONOPOLOV Politika vojnih priprav, ki io vodi Adenauerjeva vlada, ima kot posledico naraščanje dobičkov monopolov in poslabšanje življenjskih pogojev delovnega ljudstva. Kupna moč plač vedno bolj pada; cene 'življenjskim potrebščinam so namreč v stal nem porastu. Od leta I960 do 1954 so cene nekaterim živilom narastle kakor sledi: kruh za 40 odst., krušna moka 35 odst., ovsena moka 25 odst., sladkor 15 odst., krompir 34 odst., ribe 2(1 odst,, goveje meso 27 odst. Cene površnikom in obleki 6o se zvišale v istem razdobju kitajte, Sirite, podpirajte «DELO» Po drugi strani so dežel® ki jih propagandisti imperiali zrna nazivajo «svobodni svet11 V teh deželah pa obstaja le df mokracija za bogataše, za izkv riščevalce, ne pa demokracij® za ljudske množice. Demokra cija v buržoaznih deželah i! vedno vklenjena v ozki okv®1! kapitalističnega izkoriščanja. Leninizem uči, da je imp6' rializem doba umirajočega k3, pitalizma, in predvečer zmag* socializma po vsem svetu. se je dokazalo z zmago Okt®* brske revolucije in ljudskolk mokratičnih režimov v Evro? in Aziji.. V sedanji dobi kolonia'1®®1 in odvisne dežele niso več ffllf no zaledje imperializma. Vč® njegov kolonialni sistem se r11 ši pod mogočnimi udarci 0* rodno osvobodilnega gibanj* Skoraj polovica azijskega P1* bivalstva živi v deželah lj«' ske demokracije in si gra” socializem. Narodi Indije, P donezije in Burme so napi* vili konec s kolonializmom. * frisici narodi se čedalje b0, upirajo imperialistom. V ®{' zvezi je konferenca azijsko-* friških držav v Bandungu v* likanskega zgodovinskega P* mena. Na tej konferenci so I teklosti. Danes ZSSR ni edina socialistična dežela v svetu. Danes obstaja mogočni tabor miru, demokracije in socializma, ki mu načeljuje Sovjetska zveza. ZSSR, LR Kitajska, LR Poljska, LR Češkoslovaška, DR Nemčija, LR Madžarska, LR Romunija, LR Bolgarija, LR Albanija, LDR Koreja, LR Mongolija, DR Vietnam so združene v tem taboru po nerazdružljivem bratskem prijateljstvu, po skupni mark-sistično-leninistični ideologiji, po skupnih ciljih. Več kot tretjina človeštva se je že za vselej odtrgala od imperialističnega sistema in gradi novo, svobodno življenje. In vse države ljudske demokracije gradijo socializem na-podlagi izkušenj Sovjetske zveze in uveljavljajoč leninisti čna načela v konkretnih po. gojili svoje lastne dežele. Veliki Lenin je ustvaril ide- bilo v Perziji že itak 450 voja-I ologijo enakopravnosti v praških izvedencev, ki so jih po- vicah in prijateljstva med nasi al e tja ZDA. | rodi, je postavil načela nove, zastopani narodi obvezali * ^8« O )e n V Zf, !• j KOf| O Jt nem operirati?». «Da, gospod dok-torl» — se Iro oglasi- pacient. — «Pomaga® da si oblečem hlače in otw čevlje!» * * * NI BIL TAKO BLAZEN «Ali veste žalostno in-oiV-Kh vpraša Tone družbo prijate*^ «Ubogi Tine je kar nenad"'-zblaznel.» __14111t • " «Skoda zanj» — se oglas® , — «Kaj misliš, ali mi bo L po. — «Kaj misliš, ali mi do - ( eno vrnil d-e-set tisoč lir, k® y mu jih posodil?» j «Ne verjame m, da je zbia* do take mere.» * * * n) ALI BI KAJ POMOGALV »PV «OBTOŽENEC, vi ste n»PY t-u pričujoče-ga gospoda in ga' j drli- s pestmi na tla. Ali ®a to zanikate?» -«Zanikal bi že lah'ko, sodnik, če mislite vi, da h1®, kaj pomagalo» — se oglasi > ženec. * * * TUDI NJEMU NI U % *Q »tn ^«1 »t« *oi ha Po °*i k 'o, HU "M > iej la ____________ ... _gaJA^ MOZ spremi ženo k zdrav« Po pregledu ga pokliče zdra ji v stran -i-n mu z zaskrbiJ1 glasom pravi: $** «Vi- ^te njen mož, Jaz p zdravnik. Zato vam moranji pr a Vič L povedati, d-a m® žena -prav nič ne ugaja». -\i «Saj tudi meni ne» — se mož odrezavo — «toda ponlis kakšno doto imal» Krvavi doprinos italilansKeoa naroda Že v prvih letih svojega divjanja je fašizem pohil v Italiji 2.000 ljudi, od teli je liila večina komunistov. Za časa fašizma je Posebno sodišče izreklo 4.671 sodb, od teh je bilo 38 obsojenih na smrt, 7 pa na dosmrtno ječo. Posebno sodišče je prisodilo skupno 28.115 let ječe. Od teh je bilo izrečenih proti komjunistom 4.030 sodb, od katerih 5 na smrt, 1 na dosmrtno ječo in za ostale skupno 23.000 let ječe. Italijanski antifašisti so dali svoj dragocen doprinos tudi v španski državljanski vojni. Garibaldinske brigade, ki jim je poveljeval lov. Luigi bongo, so štele nad 4.500 borcev, od teh je padlo preko 2.000. Po 8. septembru 1943 je vzniklo v Italiji široko partizansko gibanje, ki je štelo 375.000 borcev. V 20 mesecih borbe za osvoboditev je padlo 36.806 partizanov; 35.000 italijanskih vojakov je bilo ubitih ali je padlo na Balkanu v borbah proti nacistom. V koncentracijskih taboriščih je umrlo 43.000 oseb. V Nemčiji je umrlo v internaciji 33.000 italijanskih vojakov. V nemških taboriščih je bilo za časa vojne 604.000 Italijanov. Nacisti in fašisti so za časa vojne ubili 9.980 talcev. VLOGA "DELAVSKE ENOTNOSTI” V TRŽAŠKI OSVOBODILNI BORBI Štiri dni je trajal poslednji boj tržaškega ljudstvatiproti nacifašizmu Deset let je poteklo od dne- bila organizacija Delavske e- va, ko je bil Trst osvobojen. Kljub temu niti danes nimamo popolnega pregleda vseh nastopov, ki so to osvoboditev omogočili1. Pri osvoboditvi Trsta so igrale svojo vlogo štiri sile. Delavska enotnost, ki je organizirala v svojih vrstah približno 17.000 članov iz Trsta in Tržiča, brigade italijanskega CLN, katerih številčno stanje je neznano, jugoslovanska armada ter anglo-ameriške čete. Ugotoviti pa je treba, da so odločilno vlogo pri osvoboditvi Trsta igrale prav enote Delavske enotnosti, ki so spravile v boj približno 7000 obo-rožencev (bi jih bile spravile veliko več, če bi bile razpolagale z večjimi količinami orožja), ter enote jugoslovanske armade. Svojo vlogo pa so prav gotovo igrale vsaj v prvih dneh vstaje tudi «brigade CLN», ki so izvršile svojo nalogo v središču mesta, kjer je V it OF oipiiirala vsenarodni odpor ^8- Ob desetletnici osvoboditve I ski in slovenski borci za svobo-l8gt| h nujno, da se spomnimo tudi do so se vedno čutili povezani 1< e«eg« izmed velikih dogodkov z ruskim narodom, prav posub-kt» 1 zgodovini slovenskega naroda, no pa po Oktobrski revoluciji, *• j. ustanovitve Osvobodilne ' ko je Rusija postala v očeh vseh lr»nte. Osvobodilna fronta je bila u-11anovljena na pobudo komuni-s,«v 27. aprila 1941. Vanjo so Se vključile vse narodne sile, ki *° si zudale cilj osvoboditve in h»ja proti nacifašizmu. Takšne lronte so se takrat ustanavljale Po vsej zasužnjeni Evropi, da ^i organizirale in mobilizirale farade proti nacističnemu osva-ialcu, ki je grozil svernu svetu z uničenjem svobode in neod-1,1snosti. Kot v ostali Evropi se je tudi 1 Jugoslaviji in Sloveniji borba l,rati nacifašizmu silno razmah-nda po nacističnem napadu na aavjetsko zvezo. Tedanji in se-* ji sovražniki Sovjetske zve-'£‘ in socializma skušajo prikazi to dejstvo kot nekaj negativ-Paga, češ da so se komunisti 1pomnili borbe proti nacifaši-Ztn u ' in organiziranja enotnih antifašističnih front le v trenutku, ko je bila Sovjetska zveza iati ti. j vst‘ j# ež*1 di» ijef S« lOtf vel1 K° iati1 io» 0 ti >v>* dl»1 ti1 id* rati isti = V ,ati' 1 ti ,eti pr» až» vr»1 ■ PL /rs1 lih1’ jati M ih :IP -i i«> id«: ave' goOl l>j > v se | ig‘ti 1‘upadena. Nekaj takega lahko Puč pride samo iz ust ljudi, ki poznajo zgodovine in nočejo Priznati vse, kar so komunisti Popravili in žrtvovali v borbi Proti fašizmu pred samim izbru-Poru vojne in ob samem nastan-Pp fašističnih režimov po Ev-r°pi. , Dejstvo pa je, da se je oboro-puil borba proti nacifašizmu ši-r°ko razmahnila po Hitlerjevem Pupadu na Sovjetsko zvezo, ker narodi gojili velikansko zau-Ponje v deželo socializma in so Podeli, da jim bo samo od tam Prišla bratska in nezainteresi-rona pomoč, ker so videli, kako ravnali s svojimi varovanci Pohodniki. K tem smislu moramo razu-oti tudi silen razmah osvobo-unega boja v Jugoslaviji in In Sloveniji po 22. juniju J4l. Ustanovitev Osvobodilne 'f(>nte takoj po razsulu monarhi-f'cne Jugoslavije in po nemško-'lolijanski zasedbi dežele pred-‘htvlja začetek tiste široke in 'Pp-ožične mreže, ki je prav po-Hno 1942 zajela vso deželo in spremenila V najtrši oreh zu Ppoifašiste v zasedenem zale-"ju. Osvobodilna fronta je pred-**Ovijala politično silo, ki je *P'du organizirati najširše Ijud-l,‘ množice v horhi proti oku-Pptorju in proti njegovim dupreni. il ^ufùhateri danes pozablja, Je Osvobodilna fronta kot obsegajoča narodna organi-{"‘ja gojila v antifašističnih ,'Jr,'h ne samo pogum za ne-Pnk boj proti sovražniku in 0 osvoboditev, marveč tudi ča-St"a čustvu bratstva do vseh nu- dov. Prav posebno se v ne-“Uerih krogih pozablja, kako " »e takrat gojili ljubezen in t"uPunje v Sovjetsko zvezo, v !‘vjetske narode, ki so predstav-•°K najmogočnejšo oporo in '"noc v borbi proti tujemu *•»ojalcu. 1 Slovenski in jugoslovanski J,.1'''1 so vedeli, da je ni sile, { mogla streti sovjetske na- je "* ‘‘^e, hi hi mo-'i! ."("'"viti v borbi proti na-»n'Z""1 Ksto vlogo, ki so jo l"rUvljali sovjetski borri. Sov-. ‘ha zveza je predstavljala v je°'h naših ljudi svetilnik, ki izžareval gotovost v bližnji 'u "1 Hitlerja. Nihče ne hi bil takrat opraviti ničesar, če ti. ruzširj je stara mama ostala tri dni. Očka Tul, ki gia niso utegnili obvestiti, se je kot vsako jutro odpravil, da pojde v Dolino v trgovino po sadje in cigarete. Stopi na dvorišče, a tu zagleda nemškega vojaka z brzostrelko, ki ga surovo nagovori «Scimeli! Proč od; COK EMIL pok. Ivana Marije rojen v Lonjerju, 27. 6. 1920. Partizan Prekomorske brigade. Padel 20. 9. 1944 pri Zemunu (Beograd.) Pogled na Mačkovlje v dolinski občini. tod!» Na cesti pod cerkvijo sreča skupino otrok in žena, vsi v joku. Povedo mu, da so Nemci prišli zažgat vas. Najprej mu misel pade na cerkev: tu je v podstrešju shranjen živež za partizane! Kaj če ga uničijo? Fantje bodo stradali! Z grozo opazuje, kako trikrat zaporedoma vstopijo Nemci v cerkev, kako razmečejo prtiče, slike, vaze! A ničesar ne najdejo. Podajo se na zvonik, a niti tu ni prave sledi. Nato odnehajo. Hrana za partizane je rešena! Ko dospe skupina ljudi, ki je pobegnila, v Prebeneg, zagleda pod sabo en sam velik grozen kres: vas gori! Te hiše, ki so jih zgradili vaščani kamen na kamnu, s svojimi žulji, s svojim znojem, se spre Lonjer je bil med prvimi v narodno osvobodilni borbi Ze ob svojem nastanku je začel fašizem preganjati našo vas. Ze takrat so mnogi morali v zapore in konfinacijo. Desetine Lonjercev, posebno učiteljev in uradnikov je moralo oditi v Jugoslavijo, ker tu ni bilo kruha zanje. Zato je Lonjer takoj ob u-stanovitvi Osvobodilne fronte dal vse svoje sile vanjo. Lahko rečemo, da je — razen nekaj izjem — vsa vas sodelovala v NOB. Stari in mladi, vsi so bili aktivisti. Vsak je po svojih močeh sodeloval. Nekateri so bili v gospodarski komisiji, drugi so držali vezo z okraji, nabirali živila, ženske so pletle za partizane, dekleta so bila pridne kurirke in spremljevalke tistih, ki so odhajali v partizane. Nikdar se skozi Lonjer ni pretrgala veza z edinicami na Krasu ali v Istri. Tudi če so bile vse druge poti iz Trsta pretrgane, si šel skozi Lonjer, kamor si ho-, časti te padle za svobodo. Naj tel. Mnogo mladeničev je od- omenim še, da je ob tej priliki šlo v partizane in šest se jih | CoMottijeva tolpa odpeljala iz ni več vrnilo, (Mlajši so bili vedno med prvimi, če je bilo treba nalepiti letake, in fašisti jim niso prišli nikdar do živega, kar jih je seveda, želo jezilo. 21. marca 1945 so obkolili vas, polovili ljudi in jih v neki gostilni mučili. K partizanskemu bunkerju so peljali Andreja Pertota, kot talca, ker je bil v bunkerju njegov sin Danilo. V srditi bitki so ob tej priliki padli trije partizani, ki so bili v bunkerju ter omenjeni Andrej iPertot. Njegov sin pa si je z ostalimi tovariši utrl pot s puško v roki skozi vrste Collottijevih zverin. Vsako leto se ves Lonjer 21. marca zbere pred spomenikom, ki je postavljen na mestu, kjer je bil bunker, da po- Drzna in uspela partizanska akcija pomladi 1944. leta na železniško postajo v Štanjel u. Akcija je pomenila nov udarec proti nacističnim prevozom vojnega materiala in čet V TRAJEN SPOMIN PADLIM vasi mnogo deklet in tudi moških, ki so jih vrgli v ječo. Moške so večinoma poslali na prisilno delo na ceste v Furlaniji blizu Trbiža, odkoder so e takrat umikale nacistične čete. Tam so živeli vedno v talni nevarnosti zaradi bombardiranj. Čeprav je bila borba težka in nevarna, nismo niti v teh ludih časih pozabili na našo kulturo. Ustanovili smo Slovenko šolo, imeli smo svoj pevski zbor, ki ga je učil komaj l3-'etm Karel Cok. Se v najhujši borbi smo začeli z vajami za igro «Na Visokem». S lo igro smo nastopili takoj ob osvoboditvi. Prva kulturna prireditev po osvoboditvi je bila dejan "ko v Lonjerju. Zadnji dan vojne so Nemci razstrelili novo cesto nad vasjo in staro cesto nad Ključem. Posute in poškodovane so bile vse hiše v spodnjem koncu vasi. Eksplozija je ubila tri vaščane, dva moška in eno žensko. Vse poti so bile močno poškodovane. Toda naša vas je takoj organizirala ljudi iz vsega okraja za popravila, da jih je kar mrgolelo pri delu. Čeprav so Nemci še vedno • treljali, smo v par urah nasipali in zasilno popravili poti, da so šle lahko partizanske oklopne edinice v mesto. V narodni zaščiti je bilo približno 30 'Lonjercev. Naši zaščiti je bila med drugimi poverjena naloga stražiti smod-nišnico pri Ključu, baterije «na Galavki» in pri Spetiču. Pobrali smo ves vojni material in orožje, ki je ležalo vsepovsod ter s tem preprečili marsikatero nesrečo. K. C. GRETA MAČKOVLJE DOLINA VELIKI REPEN SALEZ minjajo v pepel! Kmalu velik obal? dima pokrije Mačkovlje. Nemci odhajajo. Pogum-■ e;ši vaščani se podajo zopet v vas! V nekaterih hišah so se ognjeni plameni le malo razvili, Toda kako uničiti ogenj?! Vode v vasi ni. Vaščani morajo ponjo v Prebeneg in še tu je umazana, zgoščena: v njej plavajo kravji in človeški odpadki! Toda v vasi je bila trgatev: v brentah re kuha mošt! S tem bodo gasili: z vinom, moštom, kisom, «Žonto»! Ko je zvečer legel mrak nad vasjo, so vaščani prešteli uničene domove: 45 hiš je zgorelo, to je 70 odst. poslopij, m Guštin Pesjanov se ni vrnil domov Nemci so ga umorili pri Orehu, kjer je bil na poljskem delu. Ko je bil Nemce zagledal, se je prestrašil in se spustil v beg, toda zadela ga je svinčenka. Skupina fantov se je še istega večera odpravila v partizane. Toda Nemci so za požig Mačkovelj napravili obroč od Kastelca, do Črnega kala, do Mačkovelj, Zavelj, Škofij. In fantje so jim padli v kremplje. Niso imeli orožja in se niso mogli braniti. Dva dni za tem ie prišla v vas vest, da so jih ustrelili v Rakitovcu. Bili so: Stranj Alojz, Smotlak Viljem, fui Marij,Olenik Stanislav, O-lenik Albin, Stefančič Josip, Tul Albert, Smotlak Ferdinand, Smotlak Silvester in Ivan Stefančič. Le Rudolf Olenik je bil samo ranjen in, ko so Nemci zapustili trupla, je pobegnil in se srečno vrnil v domačo vas. S tem dejanjem so mislili Nemci, da uničijo odpornost junaških Mačkovelj! Zmotili so se! Mačkovlje so doživele požig po fašistih leta 1921 v sicer manjši obliki (pogore e so tri hiše). A da se tega niso prestrašile, izpričuje de stvo, ds so, ko je nastalo partizansko gibanje, z -njim rodelovale kot en sam mož. V mnogih hišah so hranili orožje in strelivo, ki so ga zbirali domačini za partizane. Kasneje, ko je nastal bataljon «Alma Vivoda» so partizansko skupino, ki je imela svojo postojanko v bližini Mačkovelj, o-skrbovali s hrano vaščani. V vasi je bila prava partizanska kuhinja, kljub temu da je bila tudi komanda TODT. In ko je izdajalec na to opozoril nemško drhal in so Nemci požgali vas, se prav tako niso prestrašili. Se odpornejši so šli Mačkovljani v nadaljnjo borbo. Stisnili so se v hiše, ki so še ostale pokonci, naselili so se v hleve skupno z živino in še so zbirali orožje za partizane, nosili so jim hrano. Mnogi, čvrstejši in mlajši so šli tudi sami v partizane, kjer jih je padlo 36. Mnogi so bili odpeljani v Nemčijo. A dan osvoboditve so Mačkovlje lahko s ponosom pozdravile, ker so za to ogromno prispevale! JELKA GERBEC COK FERDINAND, sin Rudolfa rojen v Lonjerju, 27. 6. 1920. Komandir čete v Bazovski brigadi. Padel 27. 9. 1944 pri Podragi na Vipavskem. COK LEANDER, sin Rudolfa rojen v Lonjerju 13. 2. 1927. Partizan Belokranjskega odreda. Padel pri Koprivniku (Kočevje) 27. 9. 1944. COK MILAN, sin Mihaela rojen v Lonjerju 24. 2. 1923. Partizan IX. korpusa, XXX. div. Padel pri Otlici 21.12.1944. GOMBAČ RIHARD, sin Justa rojen 9. 2. 1927. Partizan; padel pri Novem mestu 28. 3.1945. » * * KASTELIC JOŽEF, pok. Antona rojen marca 1913. Partizan; padel na Dolenjskem 28. 5. 1945. NTRaN 4 -52l LI Zadruga elanov Delavske zveze - U.GeleL» velika izbira oblek, perila in čevljev TRST Irg Ponterosso 2, I. nadstr. tel. 36860 Gradbena zadruga na Opčinah družba z o. j. TRST - OPČINE Alpinska ulica št. 97, tel. 21-097 KOMSUMNAZADRUGA ŽELEZNIČARJEV Trst, prodajalna št. 1 —- ul. Flavio Gioia 5, tel. 36-841 (notr. 398) Rojan, prodajalna št, 2 — ul. Barbarica 5, tel. 29-286 vzklika Prvemu maju, prazniku dela, svobode in miru ter poziva vse prebivalstvo, naj se združi v zahtevi za uničenje vsega atomskega in jedrnega orožja Zadruga za predelavo klavnih odpadkov Z- z o. j. TRST - Skedenj, ulica Vigneti 22 telet. 93-271 GOSTILNA CARGNALI Prvovrstna istrska vina - velika izbira likerjev Cancreni - mrzla jedila - domača postrežba TRST - Strada del Friuli 19 (Gornja Greta) Sadje in ze'enjava RENKO ALOJZIJA Skedenj 95 Kmetovalci, poslužujte se pri KMETIJSKI NABAVLJ ALNI IN PRODAJNI ZADRUGI Vino v steklenicah z. z o. j. Centrala: TRST, ul. U. Foscolo 1, tel. 94-386 Podružnici: TRST, ul. S. Merendante 4, tel. 38-819 MILJE, ul. Roma 1 Zaloga izbornih domačih vin likerjev TRST ul. U. Foscolo 1. tel. 94-386 Casalinga Triestina d. z o. z. Prodaja hišnih potrebščin na obroke in proti takojšnjemu plačilu - el ek rióne hišne potrebščine - štedilniki na plin in petrolejski plin - predmeti za darila. Edino zastopstvo štedilnikov znamke «HELIOS Trst - ulica Ginnastica 24 MESNICA Enrico Guerra TtRiSIT Campo S. Giacomo 2 Trgovina jestvin CREVATIN GIUSTO TiRSiT ulica Don. Giov. Bosco telefon 93-223 KROJACNICA Kramar Josip Vzorci blaga najboljših znamk - cene ugodne Opčine, Narodna ul. 65 Najv ehet g «uku »Iški iihiljt po *a dr 'k ho 'smilj. :»nčnc mnii isarsk 'eda v 'iesa azličn teiera '1 in »liljei '»m IV' ■" kc Moderna pekarna E. PIERI vedno sveži slaščičarski proizvodi piškoti - likerji TRST ul. S. Citino 113, tel. 94-667 Foto studio Edi TRST ulica Oriani 2, I. nadstr. (nad lekarno Picchila) Združenje za kulturne stike TRST - MADŽARSKA Za mirno sožitje in mednarodno pomiritev TOVARNIŠKI ODBOR V SKEDENJ SKIH PLAVŽIH « I LVA » TRST pošilja oh priliki zgodovinskega praznika bratske pozdrave vsem delavcem z željo, da bi bili enotni v borbi za svoje pravice. KOMSUMNA ZADRUGA DELAVCEV SKEDENJSKIII PLAVŽEV TRST pošilja ob prazničnem dnevu vseh delavcev iskrena voščilu za še večji razvoj zadrug Sekcija Komunistične partije TO Podlonjer Ob prazničnem dnevu, ki je obenem pregled delovnih sil, poziva prebivalstvo, naj se še tesneje strne pod zastavami internacionalizira. TOVARNIŠKI ODBOR (DELAVSKA ZVEZA - C.G.I.L.) V TRŽAŠKEM ARZENALU ob desetletnici osvoboditve želi vsem delavcem enotne uspehe v borbi za izboljšanje mezd, demokratične svoboščine in mir v svetu Mlekarna GULIČ maslo - jajca - slaščice OPČINE na Brdini 45 Sekcija Komunistične partije TO Sv. Ivan pošilja svoj pozdrav demokratičnemu prebivalstvu s težnjo za vedno širšo demokratično fronto v borbi za mir Združen le prijateljev «Ca'endario del Popolo» želi novih uspehov ljudski kulturi, za napredek in mir. Zenska posvetovalna kombija Delavske zveze - C.G.I.L. Naj Prvi maj ponovno poudari voljo delavk v borbi za emancipacijo, blaginjo in mir, pròti vsaki nrmeri vojne in pokola človeštva. PROSVETNO DRUŠTVO «SKEDENJ» >b priliki PRVEGA MAJA 1955 želi miru, dela in blagostanja. Delavska zveza - Sindikat PEKOVSKIH DELAVCEV želi enotnost kategorije v borbi za mir, delo in svobodo. Skedeniska športna zveza U. S. Servolana Razdvojeni - premagani Združeni - močni ŽIVEL PRVI M1AJ! P. D. «LUIGI FRAUSIN» Za vztrajno borbo, ki jo morajo voditi delavci za kruh, mir in svobodo, združimo se v slavnem imenu Erausina, ki nas bo povedlo do zmage! Kulturni krožek «Z. PISONI» Zeli ob 1. maju srečo, mir in vedrost ter se pridružuje borcem za mir in prepoved jedrnega orožja. Podpišite Dunajski apel proti pripravam atomske vojne! Tržaški odbor miru || I I Pristaniški delavci, zavedajoč se, da je samo v Ila Ui li Li svobodi možna uveljavitev človeških pravic, izražajo svojo odločnost po nadaljevanju dosledne borbe proti vsakemu nedemokratičnemu vmešavanju v življenje njihove kategorije in njihovih ustanov, pozivajoč tudi druge delavce na solidarnost v tej njihovi borbi, zagotavljajoč, da bodo tudi pristaniščniki nudili svojo solidarnost drugim kategorijam, ki se bijejo za skupno obrambo dela, demokratičnih in sindikaln h svoboščin, za dostojno življenje, za spoštovanje delavčevega dostojanstva, proti obnavljanju fašizma. Ob svečanem dnevu Prvega maja želijo ustvaritev svobodnega sveta miru, dela, bratstva med narodi, prepoved vsakega zločinskega napadalnega namena ter atomskih in jedrnih uničevalnih sredstev. Naj se zagotovi Trstu bodočnost, v kateri bo zopet postal središče plodnih trgovskih izmenjav med narodi brez diskriminacij. ZADRUGA DELAVCEV V TRŽAŠKEM ARZENALU poziva vse prebivalce naj se združijo okrog zastav osvobodilne borbe in naj ojačajo zadružno gibanje Zveza pristaniških delavcev TRST Sekcija Komunistične partije TO Pončane želi združitev vsega prebivalstva okrog zahtev za poživitev gospodarstva ijer obrambo demokrati « čnih in sindikalnih svo- bošcin. Sekcija Komunistične partije ^ v Skednju vabi vse prebivalstv0 naj bo enotno v bor') za obrambo miru de1a'"zS hindvuttf1" I a I 'dillo % 1. »ko j, tišati V v Plez Nu, vrhr '»kdo bil« pa c »zbil: ''de! "gel Mi r Vižga . ja Mica '»Pre. je '»Iške %rž %h *1 pr , Ker >1, »sa hfUšlt. Neli loii h iaia x s i" SE Sol s . 1°st š. Nilu f'Pra Skati Nz0 } Tc ‘I ki ga Mst, ku K C.G.I.L. - ZVEZA NAMEŠČENCEV KRAJEVNIH USTANOV Delavci, nameščenci občin, province, občinskih podpornih ustanov in bolnic! Združeni borimo se za uresničitev zahtev kategorije in za industrijsko in gospodarsko oživitev naše cone, za mir in socialni napredek TOVARNIŠKI ODBOR V LADJEDELNICI SV. ROKA (člani Delavske zveze - C.G.I.L.) vzklika Prvemu maju, mednarodni manifestaciji za mir in delo Prosvetno društvo «TOMAŽIČ» Ob letošnjem Prvem maju okrepimo antifašistično enotnost in borbo za mir, proti atomski nevarnosti. Zveza demokratičnih žena TO Ob letošnjem 1. maju naj bodo vse žene združene v borbi za obrambo miru dela, svobode in za svojo emancipacijo AVTONOMNA SKUPINA KLAVCEV V TRŽAŠKI MESTNI KLAVNICI vzklika Prvemu maju po delavskem časopisu MlLJSKA LJUDSKA ZADRUGA COOPERATIVA POPOLARE MUGGESANA želi vsem delavcem bodočnost miru in blagostanja Komunisti iz sekcije «E. CURIEL» pristaniških celic in središča mesta vzklikajo Prvemu maju ten pozivajo vse demokrate in antifašiste, naj se združijo v obrambi dela, demokratičnih svoboščin in miru. Sekcija Komunistične partije TO Rojana pošilja bratske pozdrave vsem demokratom z željo, da se doseže mir in prepoved jedrnega orožja. PD «Božidar Kolarič» Sv. Barbara Naj živi Prvi maj, praznik vseh delovnih ljudi v borbi za kruh, mir in napredek! STROKOVNI SINDIKAT NAMEŠČENCEV ACKGATa - DELAVSKA ZVEZA C.G.I.L. pošilja ob priliki Prvega maja 1955 vsem nameščencem in njihovim družinam voščila za mir in blagostanje, ki sla temeljni načeli socialne pravice SEKCIJA KP TO STARE MITNICE «M. COSSUTTA» in PODSEKCIJA «FRANCESCO VIŠIN TIN» (Acegat) pošiljata ob zgodovinskem dnevu Prvega maja bratske pozdrave vsem demokratom ter želita mir, svobodo in delo Sekcija Komunistične partije TO Sv. Jakoba pošilja tudi letos ob priliki 1. maja bratski pozdrav vsem prebivalcem okraja z gotovostjo, da bodo sile miru premagale nevarnost jedrnega orožja. Podpišite Dunajski apel! Nameščenci (člani Delavske zveze - C.G.I.L.) tvrdke «GAS COMPRESSI» vzklikajo Prvemu maju za demokratične svoboščine in mir Sekcija Komunistične partije TO na Kolonkovcu poziva vse prebivalstva, naj se ob zgodovinskem dnevu 1. maja združi za bodočnost miru in dela. TOVARNIŠKA KONSUMNA ZADRUGA NAMEŠČENCEV V LADJEDELNICI SV. MARKA Ob priliki Prvega maja želi mir, delo in blagostanje CELICA «C. SIGUR» ČISTILNICA AQUILA - ŽAVLJE CELICA « 0 D 0 R I C 0 V I S I X T I N 1 » (Občinski delavci in nameščenci v Trstu) Delavci! Združimo se t> borbi za naše pravire, uničenje jedrnega orožja in za rešitev miru KONSUMNA ZADRUGA DELAVCEV IN NAMEŠČENCEV v TOVARNI STROJEV pri SV. ANDREJU Ob priliki praznika dela pozdravlja enotnost delavcev v borbi za obrambo sindikalnih svoboščin, gospodarskega nupredka, ki mu je zadružništvo temeljni činitel]. Sekcija Komunistične partije TO z Grete poziva ob 1. maju 1955 in desetletnici osvoboditve vse demokrate, naj se združijo v široki antifašistični fronti v borbi proti fašizmu, naj se strnejo v borbi za bodočnost miru in dela. Živel Prvi maj! vabi vse delavce k nadaljevanju borbe za sintlikalno enotnost in dosego izkoriščanja državnih energetskih virov v korist dežele TOVARNIŠKI ODBOR (Delavska zvéza - C.G.I.L.) V 'LADJEDELNICI SV. MARKA Ob priliki Prvega maja poziva vse delavce „ borbo proti porajajočemu se delodajalskemu fašizmu, za sindikalne svoboščine. pravično plačo in mir. V j CELICA «GIORDANO PRATOLONGO» v TOVARNI STROJEV pri SV. ANDREJU ob priliki 1. maja in desetletnice osvoboditve pozdravlja in poziva vse delavce v borbo za obrambo demokratičnih svoboščin, socialno blaginjo in mir. KOMUNISTI V LADJEDELNICI SV. MARKA proslavljajoč 1. maj v spominu na padle za svobodo, pozivajo vse delavce, naj strne]0 svoje vrste v obrambi svobode in miru 1 in izven tovarn s pristopom v Partijo z okrepitvijo enotnosti delavskega razred«■ K 'kri . 1 te h in V ‘.'g ŠPORTNI KROŽEK V TRŽAŠKEM ARZENALU v znamenju športa želi okrepitev miru med narodi Sekcija Komunistične partije TO z Opčin Borimo se strnjeni za bodočhost miru in za naše pravice Prosvetno društvo «R. Z. HAAS» Združimo se ob slavnostnem dnevu Prvega maja v borbi za napredek ljudske kulture Sekcija Komunistične partije TO na Skoljetu pozdravlja ob priliki Prvega maja vse prebivalstvo Skoljeta ter ga poziva na konkretno borbo za obrambo miru. TOVARNIŠKI ODBOR (DELAVSKA ZVEZA - C.G.I.L.) TOVARNE STROJEV pri SV. ANDREJU pozdravlja delavce v tovarni ter jim zagotavlja, da ho spričo delodajalskega napada vedno nu čelu borb za ohranitev svoboščin v tovarni ter gospodarskih in socialnih pridobitev. ZADRUŽNA DRUŽBA PRISTANIŠKIH MENZ V TRŽAŠKEM PRISTANIŠČU "ki K s pozdravlja vse člane in kliente, kakor tudi zadružno gibanje v 'Prstu, želeč čimvečjo razšir' tev zadružništva v znamenju bralstva in ntirU TOVARNIŠKI ODBOR (člani Delavske zveze - C.G.I.L.) V TOVARNI PIVA DREIIER poziva vse ročne in umske delavce naj sc strnjeni borijo za boljšo bodočnost Člani In vodstvo PD «M. KRALJIC» vabijo pristaniške delavce, naj manifestirajo za poživitev trgovskega prometa, za demokratične svoboščine in miitn OBČINSKI KOMITE KOMUNISTIČNE PARTIJE TO V MILJAH Ul, priliki Prvega maja in desetletnice osvoboditve pošilja vsem tovarišem, prijateljem, simpatizerjem in njihovim družinam voščilo miru, blagostanja in dela. CELICA KP TO «GUIDO TOMMASI» v TOVARNI PIVA DREHER SC žrtvovali za izboljšanje pogojev v>‘ delavcev 'NI "t ÌS v r% rJ S « Kot predstraža delavcev v tovarni se «nj. zgodovinskem dnevu spominja vseh, ki s, —.. G/in L. nnimiotl 6v, s> LETOS POTEKA 161 - LETNICA USTANOVITVE ŠOLE NA KATINAR1 Največji užitek je imel ka-*et g. 'Stržinar, ko je pri ve-°uku skušal «ilustrirati» na °lski tabli osebe iz zgodbe o Miljenem Samaritanu. Risal ponesrečenega popotnika, druga popotnika, ki mu ni ^ hotela pomagati, nato še Miljenega Samaritana in '°ačno... oslička. V klopeh smo zanimanjem sledili njegovim barskim sposobnostim in se-fda vmes prišepetavali, da so l*esa oslička prevelika, noge Slične ena od druge, rep pa '^kratek. Včasih nas je zalo-•i in na mah pozabil na u-"iiljenega Samaritana ter 'stri prav neusmiljeno navil ^•esa, da so cvetela tudi po-3 kot bi bila premrznjena. k župniiFmi je tudi zasolil %o petico iz vseh mojih šol-pih let. Do tega pa je prišlo ako je: Pred cerkvijo sta dve ^ati lipi, ki služita že od ne-"*6 vaškim otrokom za vaje Plezanju. Tako smo nekoč v Nu, pred večernicami plezali vrhove, pa je med plezanjem lekdo stresel vejo, na kateri bilo ptičje gnezdo. Jajčeca 0 padla na tla in se seveda ^bila. V tem je prišel župnik, 'idei je razbita jajčeca in tgel takoj' pogled name. Zaidi razbitih jajčec, je v šoli Ožgala petica, čeprav nisem jaz tega kriv. In prav ta ‘"lica bi bila skoro usodna za lilPredovanje v višji razred. Pa !" je g. katehet pred koncem "bkega leta vendar usmilil — jibrže ni bil gotov svoje ob-Jlitve — zbrisal jo je in mi primeren red. , Ker nam je želodec vedno 'd-il, so bila vsa sadna dre-,esa naša. Za vsako češnjo, ruško, figo ali breskev smo ."deli, kdaj bo zrela. In po °'l hajd nanjo; nič ni poma-vsa pažnja lastnikov. Na Jen ali drugi način, smo sale sproti pobrali. Šolska menza je bila takrat . Sestiini Padovan, kjer je da-šola. Ko' smo prihajali h “Šilu, navadno ni bilo še vse ,'Pravljeno, zato smo morali "Kati pred vrati, kjer sta nas “dzorovala učitelj ali učitelji-C: Toda vseeno je vedno izgi-kak kos kruha z mize. Ko ga iskali po naših žepih, seveda niso našli, bil je že . zadnjih vrstah. Krožil je ^Plreč bliskovito naglo iz ro-" V roko. od vrat v prvem Jdstropju pa do veže v pri-lì'èju iPo kosilu sva s prijate-pospravljala krožnike z hbuikw - pAÀfof °vjetska filmska igralka Makarova miz in dobila kot plačilo še eno porcijo, ki pa tudi ni bila dovolj za naše mlade želodce. Zato sva večkrat še kaj izmaknila, bodisi kos kruha ali surov krompir, ki sva ga na paši spekla. Nekega dne so nama zadišale iz lonca kuhane svinjske kože. Ker ni bilo nikogar v bližini, sva se takoj domenila, da si jih bova privoščila. Jaz sem nadaljeval s pospravljanjem miz, prijatelj pa je urno segel v lonec in si v naglici stlačil kože pod srajco. Revež pa je pozabil, da so bile pravkar skuhane in tako se je pošteno opekel po prsih. Učitelj Žagar me je pošiljal vsako jutro v menzo po kos kruha za zajtrk. Kaj se hoče, vojna je bila in lakot velika. Kruh smo dobivali na izkaznice in ga seveda ni bilo dovolj. Učitelj mi je dal vsakikrat dvajsetico, ki je v menzi niso ni dar vzeli. D,ali; so mi košček kruha, da si lahko pogledal skozi. Toda neutešena lakot ni mirovala.' Preskrbel sem si nožek, ga dobro nabrusil in že itak tanki košček prerezal na dvoje in pojedel polovico. Učitelj pa ni nikoli o-pazil in tudi ni godrnjal, da so mu dali v menzi premalo kruha. Takrat smo hodili v adventnem času zgodaj k maši, ko je bila še trdna tema. Ob isti uri so šle skozi našo vas cele kolone vozov z jabolki ali drva-rni. Kmetje so prihajali iz Brkinov in vozili blago na trg v Trst. V temi smo jih čakali skriti v zasedi.. Cim so bili vozovi pred nami, smo jih na. skočili odi zadaj), preluknjali vreče in si natlačili žepe jabolki. Vozniki so pa kmalu opazili luknje in drugič je bilo nemogoče ponoviti na skok. Toda nas niso ugnali. Takoj nam je šinila v glavo nova nakana. Izdolbli smo nekaj buč, zvrtali dve luknji in vtaknili vanje goreče sveče. Zgedale so r d daleč, kot mrtvaške glave. Ko se je bližala ura prihoda vozov. smo jih postavili lepo v vr-f.i na zid pokopališča ini mirno čakali. V tistih časih so bili ljudje dokaj praznoverni. Cim so vozniki opazili luči, se je kolona voz, kot na povelje ustavila. Vozniki so gledali luči in se začeli križati za «uboge duše, ki se vicajo na pokopališču». Mi smo seveda urno izrabili priliko in se kot srne urno spravili na vreče jabolk. Toda tudi te potegavščine je bilo enkrat konec in stvar je postajala za naš že težja. Omenil sem že, da so hodili v katinarsko šolo otroci iz Lonjerja, Ratinare, Roccia in Rovt. Fog,osloma so se razvile med razposajenimi šolarji pravcate bitke. Lonjerci in Ratinarci smo bili v enem taboru, Rovtarji in Rocolčani pa v drugem. In kot bi trenil je začelo porivanje, prerekanje in lučanje kamenja, ki je frčalo kot za stavo. V tem smo bili pravi mojstri, še večji pa v gibčnosti, da nam ni priletelo kaj v glavo. Take bitke so se skoro vedno srečno končale, k temu so pripomogle naše bistre oči in pa gibčnost naših nog. Toda nikar ne mislite, da smo se zaradi tega med seboj sovražili. Kaj še. To je bila le otroška razposajenost. Toda gorje tistemu, iz mesta ali od koder koli drugje, ki bi prišel n. pr. v tistih trenutkih mimo in hotel izreči samo žal besedo proti naši šoli. Takoj bi se naši dve «fronti» združili v eno samo in neprevidnež ne bi prišel poceni skozi. Res je sicer, da smo bili v šolskih letih večkrat nagajivi, toda kljub vsemu smo vedno ljubili našo šolo in učitelje, kot jo ljubimo in cenimo tudi danes. Se danes se s hvaležno- stjo in spoštovanjem spominjamo na naše učitelje in njihovo požrtvovalno prizadevanje. Zato dragi bralci, bodimo tudi danes zvesti zaščitniki naše šole in pripravljajmo se z vnemo, da bomo dostojno počastili 161-letnico njenega obstoja. Konec. COK KAREL st. Kitajska filmska dejavnost PEKING — Vlada LR Kitajske posveča veliko pažnjo predvajanju dobrih filmov. V 1952 je prisostvovalo filmskim predstavam približno 2110 milijonov ljudi, V naslednjih letih se je to število znatno povečalo. Jezikovno tuji filmi ne delajo nobenih težkoč, ker delujejo tri središča za prevajanje v kitajščino. Na Kitajskem se predvajajo poleg kitajskih sovjetski, poljski, romunski, bolgarski, madžarski, češkoslovaški, nemški, korejski, vietnamski, albanski, japonski, italijanski, angleški, francoski, indijski in ameriški filmi. Velikanski uspeh je žel v v-seh mestih italijanski film «Tatovi koles». PETER LEVEC 1/eččA nad msfa JNad brdoin zelenim jasnina nelia in steza ob drenovi bosti... Kot zrl bi v lica zgubljeni mladosti : pred mano je vas, ki me več ne pozna ! Nad hribom zardel je raztegnjen oblak, ob vasi podrta ograja, tam stal je naš dom, lam stala je staja po kamenju zrušenem vzpenja se sla k. Sledovi sovraga... in v dalji gore — vse tone v okrilju somraka ! Glej, tukaj je vas, ki porušena čaka vstajenja in novega svetlega dne. Za drenovo hosto zatonil je dan z odsevom na travnati ruši. Oblaki gorijo — gorko je pri duši in ves sem z rdečo svetlobo obdan ! Opensko prebivalstvo ne more dopustiti odvzema Prosvetnega doma 97% openskih Slovencev podpisalo zahtevo po preklicu odredbe - Namesto treh novih kulturnih domov, odvzem openskega ? Krivica, ki jo hoče zadati Komisariat za italijansko mladino s tem, da zahteva zase Prosvetni dom na Opčinah, je silno zabolela,, lahko rečemo vse openske domačine, ne glede na to če so člani društva, ki upravlja Prosvetni dom ali ne. To je na najzgovornejši način potrdilo tudi podpisovanje protesta. Dosedanji podatki potrjujejo, da je podpisalo protest preko 97% Slovencev, dočim je, lahko rečemo, večina tistih, ki ni podpisala protesta, imela zato več ali manj opravičljive razloge. Podpisna akcija je na vsak način dokazala, kako velika je solidarnost s prizadetim društvom. Openci dobro vedo, da bi z izgubo Prosvetnega doma močno trpela slovenska kultura, dočim bi se raznarodovanje slovenske vasi tem bolj širilo. Zanimivo je pripovedovanje članov prosvetnega društva, ki so nosili pod,pisne pole po hišah. Ljudje so jih povsod zelo prijazno sprejeli. Povsod so soglašali s tem, da se je treba odločno protiviti izgonu BISTVO NEČUVENIH UKREPOV RAVNATELJSTVA C.R.D.A. Confindustria skuša preko državnih podjetij sprovesti protidelavsko politiko Ljudski denar naj bi služil industrijcem za odpravo delavskih pravic - Zakaj vlada ne uresniči parlamentarne resolucije o ločitvi podjetij 1RI od Confindustrije? Ze več kot dva tedna je spor v Združenih jadranskih ladjedelnicah (GRDA) v središču pozornosti mestnega javnega mnenja. Ravnateljstvo hoče vsiliti delavcem odpravo tovarniških notranjih komisij, t. j. enotnih predstavništev tovarniških delavcev, revizijo plačila za akordno delo in drugih pogodbenih členov, odpravo menz, tovarniških prodajaln in zadrug itd. Vse to hoče uresničiti, ne da bi diskutiran lo z delavci in na lastno pest z metodami, ki so celo slabše od najslabših fašističnih. Spor v GRDA je velika stvar, ki zgleda, da gre preko tovarniškega in mestnega okvira. Lahko trdimo, da je tak spor, prav posebno pa poskus odprave notranjih komisij nekaj novega v okviru italijanskega sindikalnega položaja. Po drugi strani je takšna direktiva del uradnih načrtov Confindustrije. Dr. Costa, bivši predsednik Confindustrije je pred kratkim poudaril, da se industrijci sedaj čutijo dovolj močne za začetek agresivne politike proti delavcem, za rešitev vprašanja notranjih komisij, ki je bolj političnega kot sindikalnega značaja, ter za preureditev mezd in plač. Trst bi moral, torej, spričo obstoječega sindikalnega po-f ložaja, ki je za delodajalce u-godnejši kot v Italiji, postati preizkusni kamen v interesu Confindustrije. Pravzaprav dl morali GRDA biti preizkusni kamen. Tu pa tiči najtežje. GRDA niso privatno podjetje, ampak so državna lastnina kot vsa ostala podjetja zavoda za industrijsko obnovo (IRI). Položaj pa je tak, da se ta podjetja v lasti države ne upravljajo in vodijo .po presoji vlade, parlamenta, t. j. vsega ljudstva,. V drugih besedah povedano, niso postala glavno orodje dežele za razvoj državnega gospodarstva, za povečanje proizvodnje in blagostanja, niso postala teren na katerem zgraditi nove odnose med delavci in ravnateljstvom in vključiti delavce v proizvajalni proces tudi kot voditelje ali pa vsaj kot sodelavce. V CRDA gre za položaj, v katerem lahko sproži Confindustria svojo agresivno politiko, ne morda proti delavcem katerega koli privatnega podjetja kakršnega koli malega ali velikega italijanskega in- j dustrijca, pač pa proti delav- ! cem državnega podjetja! V omenjenem poročilu dr. \ Coste se v določenem trenutku bere, da morajo biti indù- ; Strijci pripravljeni upirati se delavskim zahtevam, vsiliti svoja načela, četudi bi lahko popuščali in četudi bi to lahko prizadejalo nekaj škode. Toda v CRDA se dogaja, da Confindustria uresničuje svojo ofenzivno politiko, začenja borbo, ki predpostavlja o-gromne izgube na obeh straneh, zavedajoč se, da ni privatni kapitalist tisti, ki te izgube trpi in mora nase prevzeti škodo, izhajajočo iz politike Confmduistrie, marveč sklad podjetij IRI, t. j. države in končno davkoplačevalca, to pa za stvar Confindustrie, za nekaj disettisočev italijanskih veleindustrijcev. To je škandalozna stran te- Trguviki spitam med Dri Nemčijo in Romunijo Dne 1. aprila je bil podpisan v Berlinu trgovski sporazum za leto 1956 med D. R. Nemčijo in L. R. Romunijo. Nemška demokratična republika bo izvažala v Romunijo kemične proizvode, zdravila sanitetne naprave, 'poljedelske stroje, industrijske naprave ter drugo blago. Iz Romunije bo uvažala v zameno bencin, naprave za črpanje petroleja, rudnine, kemične proizvode, živila itd. Pogled na del Tovarne strojev pri Sv. Andreju, katere delavci so pred petnajstimi dnevi stopili skupno z ostalimi delavci CHDA v borbo za obranile / svo.ih pridobitev ga vprašanja, ker je premoženje oržave, to se pravi premoženje vseh državljanov, stavljeno v službo peščice italijanskih industrijcev v korist politike protidelavskega nasil-stva, katerega stroški padajo na ramena državnega proračuna. Postavlja se vprašanje: kako je mogoče, da vlada dopušča takšno monstruoznost? To je omogočeno, ker so vsa podjetja IRI včlanjena v zadevne delodajalske organizacije, ker so CRDA včlanjene v C o,nf industrijo ter v tržaško Zvezo industrijcev. Od vpisa državnega podjetja v Confindustri-jo izhaja vse ostalo. Tretji člen statuta Confindustrije predvideva med nalogami organizacije preučevanje sindikalnih vprašanj, določevanje smernic za njihovo rešitev preko navodil in pooblastil posameznim podzvezam v primerih sindikalnih pogajanj. Podzveze pa so primorane v vsem slediti direktivam Confindustrije. Dejstvo da so podjetja IRi včlanjena v Confin- dustrijo, pomeni torej, da jih industrije! t talino držijo v svoji pesti, kar rodi posledice, ki se aanes opažajo v Trstu. Parlament je razumel nevarnost, ki izhaja iz tega mon-struoznega položaja in je sprejel resolucijo za ločitev podjetij IRI, od Confindustrije. Ob tej priliki pa se je pokazal velikanski vpliv Confindustrije: parlamentarna resolucija je še do danes ostala brez posledic, vlada ne dokazuje, aa hoče rešiti to vprašanje v smi-siu, kot si dežela želi. Confin-dustrija še danes vedri in o-blači v podjetjih IRI in lahko sproži spore kot tistega od ORDA, lahko razpolaga s temi podjetji za svoje cilje, naložeč stroške na ramena italijanskega ljudstva. Borba tržaških delavcev se torej vodi v tem izredno širokem okviru: borba v obrambo koristi vseh delavcev Italije, za ločitev podjetij IRI od Confindustrije v obrambo vseh priborjenih pravic tržaških delavcev dr. U. S. iz Prosvetnega doma. V neki hiši je starček, ki niti ne vidi, povprašal ženo, kaj je podpisala. Ta mu je povedala, da je podpisala proti odvzemu Prosvetnega doma. Ko je stari mož to slišal, se je razjezil, čemu ni tega prej povedala, da bi tudi on podpisal. In zahteval je, naj gre poiskat fanta, ker on hoče podpisat. Zelo pomembne so tudi izjave predstavnikov raznih kulturnih in tudi političnih organizacij. Tudi ti so mnenja, da je treba enotno nastopati in preprečiti, da bi se raznarodovalna organizacija vsidrala v Prosvetni dom. Prosvetno društvo «Cok», je naslovilo svoj protest na dr. Paiamaro. Tudi «Novi list» je odločno obsodil poskus odvzema Prosvetnega doma. O tej zadevi se še razpravlja na najrazličnejših sestankih. Odborniki prizadetega prosvetnega društva in SHLP so zaprosili za sprejem pri Vladnemu komisarju dr. Paiamari, katerega želijo osebno seznaniti s perečim vprašanjem; kajti vsa zadeva je nastala prav po zaslugi njegove odredbe, da pripade vsa lastnina bivše GIL Komisariatu za italijansko mladino. Toda na Tržaškem obstaja tudi slovenska mladina. Dr. Paiamara ni postavljen za komisarja v Trstu samo zato, da izstavlja odredbe na škodo Slovencev, temveč je zato v Trstu, da vlada v smislu določil Posebnega statuta, ki jamči pravice Slovencem. Po podpisu londonskega sporazuma smo tržaški Slovenci utrpeli že številne krivice. Po drugi strani pa se ni še pričela izvajati niti ena sama točka Posebnega statuta. Vse to zelo sumljivo izgleda. Izgleda pač tako, kot da se tisti, ki nam vladajo, niso prav ničesar nauči'i od preteklosti, od zgodovine. Premarsikatero dejanje je zelo podobno onim, ki so se dogajala za časa fašizma. Razlika je le v tem, da se sedaj dogajajo pod zaščitnim plaščem «demokracije». Toda mi Slovenci smo že večkrat dokazali, da znamo kljubovati tudi najhujšim nevihtam. To bomo prav gotovo znali izpričati tudi v bodoče. In na to smo lahko ponosni! Barantanje s Tržaškim o-zemljem je bilo izvršeno brez naše vednosti. Toda ob izvršitvi tega barantanja so bile podpisane neke listine, kjer so napisane naše pravice. Zato mi danes zahtevamo, naj se te pravice upoštevajo. In prav v ta okvir spada tudi pravica, ki jo imamo do gojenja naše narodne kulture. Oblasti, ki sedaj vladajo v Trstu so dolžne, da to upoštevajo, da podprejo naše kulturne ustnove in organizacije tudi s finančnimi sredstvi iz javnega sklada. Dolžne so nam dati na razpolago tri kulturne domove, ne pa z zvijačo odvzeti poslednjega, ki ga imamo na razpolago. sklep sprejet po dvakratnem protestu zahodnonemške vlade pri francoskem visokem komisarju v Bonn in zahodnonem-skem diplomatskem predstavništvu v Parizu. Človek se sprašuje, kaj je to za en film, če je sprožil takšen vihar in če je prisilil Adenauer-jevo «demokratično» vlado, da je sklep vodstpa festivala ur girala pri francoski vladi in njenem predstavniku v Bonnu. «Krvava pot» prikazuje življenje jugoslovanskih ujetnikov v nekem norveljškem taborišču. Prav gotovo, da film ni mogel mimo grozodejstev, ki so se v vseh takih taboriščih dogajala. Kdo je ta grozodejstva izvrševal? Morda ujetniki, morda nadzemeljski duhovi? Jasno, da ne. Izvrševali so jih nacisti, te hijene v človeški podobi. Film je torej prikazal ta dejstva, ki so zgodovinska in jih ne more nihče izbrisati iz spomina narodov Evrope, prav posebno ne iz spomina ljudi, ki so se le po naključju izmotali iz nacističnih zločinskih rok, in nesrečnežev, ki so svoje drage t> teh taboriščih izgubili. To pa ni všeč «kulturni in krščanski n Adenauer jevi vladi. Besnica hode te gospode v oči. Zato so izsilili od francoske vlade sklep, s katerim se izključuje ta film iz festivala. Svet je zvedel za to m struozno dejanje in se je takoj vprašal, kam smo prišli. Če ho. češ izdelali film, ne smeš povedati resnice, ne smeš opozoriti ljudi na zgodovinska dejstva, o-mejiti se moraš le na prikazovanje čim manj pokritih lepotic ali pa na gangstrske pustolovščine. Toda to ni vse. «Krvava pot» naj hi bilo «žaljenje nemškega narodnega čustva». Ne moremo si zumisliti zakaj bi se «žaljeno», ker se prikazujejo nacisti v pravi luči zločincev in koljašev. Postavljati na ta način vprašanje pomeni istovetiti nemško ljudstvo z nemškimi nacisti, z raznimi vojnimi zločinci, s Hitlerjem in vso čredo propagandistov in izvrševalcev množičnih pokolov. To pomeni tudi, da se Adenauer jeva vlada istoveti s Hitlerjevo in da se čuti prizadeta, ko se prikazujejo Hitlerjevi zločini. Ali ni morda to pravo žaljenje nemškega ljudstva? Slabo uslugo so pač organizatorji festivala izkazali a,Žčs- ZZZ-s etao etao et hthh nemškemu ljudstvu. M IznMiojt filme z vsemi delelami MOSKVA — Na podlagi najnovejše pogodbe med ZSSR in Argentino se predvajata v sovjetski državi dva argentinska filma. V Argentino pa so bili poslani trije sovjetski filmi. Podpisala se je tudi pogodba za imenjavo filmov med ZSSR in Jugoslavijo. Prvi jugoslovanski filmi v ZSSR in sovjetski v Jugoslaviji bodo predvajani v teku letošnjega leta. Letos je ZSSR izmenjala filme z Mehiko, Indijo, Švedsko, Japonsko in drugimi deželami. V teku je prevajanje 40 inozemskih filmov v jezike ZSSR. 1954 so se sovjetski filmi predvajali v 50 deželah s prisotnostjo 800 milijonov gledalcev. PRAGA — Kvartet Janaček, eden izmed najboljših češkoslovaških komornih kompleksov se je vrnil v domovino iz turneje, ki jo je imel v Egip- tu, Libanonu, Siriji in Grčiji, moralo nemško ljudstvo' čutiti kjer je imel 24 koncertov. ZA MASE KMETE Zelena _ film Inaila por pillili v [appesi CANNES — Ta teden se je otvoril 8. mednarodni festival v Cannesu, na katerem je zastopano veliko število dežel. 48 ur pred začetkom festivala pa je odbor, ki ga urejuje, sporočil, da se odklanja predvajanje filma «Krvava pot» jugoslovan-sko-norveške koprodukcije. Odklonitev so vodilni činite-Iji festivala obrazložili z dejstvom, da je po pruvilniku manifestacije odklonjeno predvajanje filmov, ki bi utegnili žaliti narodna čustva kake druge države. Tokrat pa je šlo za «.žaljenje nemških narodnih čustev». Zvedelo se je, da je bil Med rastlinami, ki jih gojimo na vrtu, je zelena zelo važna koreničica, ki lahko izdatno dojpolni prehrano, zlasti jeseni in pozimi. Zeleno lahko delimo v dve glavni vrsti. Prvo gojimo zaradi listov, ki jih rabijo kot začimbo za razna jeaila. Drugo gojimo zaradi gomo-ijastih korenov, ki dajo kuhani ali pa surovi odlično solato posebnega okusa. Ker tu pri nas pride v glavnem v poštev gomoljasta zelena, bomo posvetili pažnjo predvsem tej vrsti rastline (Apium graveolens, rapa-ceum L.). Zelena, katero po domače imenujemo šelen, mora imeti sledeče lastnosti: listi morajo biti zdravi brez sledu bolezni, gomolj pa mora biti bel, gladek, brez postranskih korenin ter debel vsaj 8 cm (v premeru). Zelena zahteva dobro zemljo, kateri smo dodali znatno količino hlevskega gnoja. Ako je zemlja pretrda in l-lovnata, se gomolji slabo razvijejo. Kopanje naj bo čim globje, ker korenine zelene, lahko sežejo tudi me-. ter in pol globoko ter sedemdeset cm na široko. Glavne korenine pa so vedno v bližini gomolja, zato moramo posebno pažnjo polagati pri pletju, da jih ne pokvarimo. Dobre uspehe bomo imeli pri gojenju zelene le v primeru, da ji bomo lahko nudili zadostno količino vode. Pri gnojenju površine, ki DUŠA NARODA Objavljamo sestavek znanega sovjetskega pisa-te'a Alekseja Novlkova-Frtboja, ki je izšel aprila 1944 v mesečniku «Slavjanje», glasilu Vseslovanskega komiteja v Moskvi. Sestavek je bil nato ^ objavljen junija 1944 v «Slovenskem poročevalcu». 'Mr-- d’-lih naroda, v njegovih pesmih, bilinah 1 ), pravljicah se lOy./*^ njegova duša. Ustvarjalne sile naroda " ' ~‘‘ rv/-* njegova duša. Ustvarjalne sile naroda — to je zrcalo nje-% •°večn°sti, njegove volje. To je dokument, izpričevalo, s !lni naiod koraka jio cesti zgodovine, k veličini ali padcu, “sil ^ dokument je pri Nemcih «Pesem o Nibelungih», pri *1 lin nnu oline lili anse n ni« —_1_ ? 1_ • 1 'L _f » — Sl?: biline, o staroruskih junakih nas vitezih, l>a naš epos ^ “6, pesmi. *H'I° h°m se spuščal v umetniško oceno nemške pesmi in liji j' 1 bil in. Vse to so že zdavnaj opravili učenjaki. Danes, ko se °inih poljih preliva človeška kri, danes, ko gorijo mesta in 1,1 izpreminjiijo v kupe razvalin, ko se neusmiljeno po- .. .. ... ...! nlr I I fìWItl/Wl Vlili ■ « « .] .. 1 W . 1 . • V . * \>jo ne samo vojaki, temveč tudi nedolžni starci, žene in zanimivo pogledati na te narodne stvaritve z druge Uljri kakšen je nemški, kakšen je ruski junak. Za kaj, za / itti,,?" duševno bogastvo, za kakšne podvige je proslavljal svoje p la ali drugi narod. S<"m 0 Nibelungih» je bila ustvarjena v dobi takozvanega preseljevanja narodov. še danes uživa v Nemčiji veliko "tu ar«ost. Ob njej so se vzgajala cela pokolenja, to sc pravi, % R°d> duši nemškega naroda. Fašisti so svečano proglasili pod-% ni®nih junakov za narodni simbol. V glavo vsakega mla-s" vcepili, da vihti Siegfriedov meč, da ga čakajo brezšte-% ‘«kladi Nibelungov sosedov Nemčije, ki so jih Nemej ! Pokoriti. __A hit,).inanimo se poliliže z junaki teh pesmi. Začnimo s pri- Nv(,j "Pitti nemškim junakom Siegfriedom, po katerem so hitlcr-%(,fla?vali svojo obrambno linijo na zapadu. Glejte, kaj so, še “it]-;/1 «e je pojavil v « Pesmi o Nibelungih», govorile o njem r 3* bajke. 'nir) 1 ' rified je bil cesarjev sin. Bodočega junaka je vzgajal /i ,lzkušen kovač, po postavi škrat, a moder čarodej. Nekoč °o ) ^'n Povedal Siegfriedu zgodbo o zlatem zakladu, ki ga j, |, l!i|)|V Podobi zmaja Roginov brat Fafnir. Siegfried je prosil ' % ’ n,lj mu skuje meč. Ko je bil meč gotov, sta odšla na Xl"!‘ kateri je Fafnir hodil k vodi. Siegfried je iz zasede po-z*naja z mečem in za tem verolomno ubil svojega vzgoji- telja Regina. Nato je pobral zlato, šlem in zlati Fafnirjcv oklep. Pil je kri ubitih in «pokusil njuni srci»... Potem se začnejo podvigi junakov v «Pesmi o Nibelungih». Siegfried je slišal, da živi v državi Burgundov prekrasna kraljična K rimhilda, sestra kralja Gunterja. Poslovi se od očeta in gre tja. Preživel je vse leto, ne da bi se srečal s Krimhildo. Videl jo je šele potem, ko so odbili napade sovražnikov Burgundov. Krim-hilda skrivaj zaljubljeno gleda viteza, a pokorna volji brata kralja, taji svoja čustva. Srečen slučaj pomaga Siegfriedu. Kralj Guntcr se hoče oženiti z islandsko kraljično Brunhildo. Vsakemu, ki prosi za njeno roko pa kraljična postavi pogoj, da jo premaga v težkih tekmah. Skupaj s Siegfriedom, llugenom in drugimi vitezi, se Gun ter napoti v Islandijo. Siegfried, s prevaro, poslužujoč sc nevidne čepice, premaga Brunhildo. Prisiljena je pristati na to, da postane žena kralja Gunterja. Toda v poročni noči Brunhilda zveže s pasom Gunterju roke in noge. Siegfried mora ponovno posredovati za nesrečnega kralja. Zopet se posluži nevidne čepice. Sede za kraljično mizo, nu mesto njenega soproga in jo skuša omehčali. Pri tem zahrbtno sname z Brunhiidinc roke prstan in ji ukrade pas. V zahvalo dobi Siegfried od kralja pristanek na poroko s Krimhildo. Tu se končajo Siegfriedovi podvigi : pogine kot žrtev maščevanja od izdajalske roke krvi-zeljenega Hagena. Hagen, drugi slavni junak «Pesmi o Nibelungih», je poosebljena hudobija, pohlep in krutost. Zasovražil je Siegfrieda, ker je la dobil velike zaklade Nibelungov. V spanju vidi, kako ,si prisvoji ta zaklad. V kraljevi odsotnosti ukrade Hagen zaklad Siegfriedovi vdovi in ga skrije na dnu Rena. Krituhilda sklene, da se bo Ilagcnu maščevala. Povabi njega in še druge viteze na gostijo. Toda Ilagcn je zvit in nezaupljiv. Na gostijo pride z oboroženim oddelkom. Na gostiji neusmiljeno odseka glavo otroku-kialjevCmu sinu. Hagenovc pomagače začnejo pretepati. Besno se branijo, toda drugega za drugim pobijejo. Poslopje gori. Hagen zakliče tovarišem: «Pijte kri ranjenih in ubitih ! Kri bolj uteši žejo kot vino ! » In oni pijejo človeško kri. Zvezanega Hagena pošljejo Krimliildi in ona dvigne meč nadenj. Umirajoči Hagen misli samo na zaklad. na ropanju, so nasilneži I udi sama Krimhilda pogine. Dobesedno sloni vsa « Pesem o Nibelungih» pohlepnosti, verolomstvu in prevari. Njeni junaki in ubijalci, ki jih preveva poželenje po krvi, pohlepnost in zloba. Kol dan od noči, se razlikujejo junaki naših bilin, od mračnih krviželjnih junakov nemških pesmi. Borba za resnico, za razžaljene, za domovino, preveva staroruske biline. V njih tudi nastopajo zgodovinske osebe, kot v nemški pesmi, toda glejte, kako jih je narodna zavest počlovečila. Poglejte biline «Kijevskega cikla». V n j ili brez razlike nastopa ime zgodovinskega kneza Vladimirja. Ljudstvo ga laskavo naziva «sončece». Spreminja ga v dobrega očeta ali veselega svata. Njegov obraz je obsijan s soncem in nima sence, ne samo krutosti, temveč tudi ne najmanjše zlobe. Tako je ljudstvo in takega hoče videti svojega kneza. On ni despot in ne vladika samodržec. Vedno, kadar grozi domovini nevarnost, se posvetuje s svojimi junaki -vitezi in se opira nanje, čuteč v njih ljudsko moč in resnico. In la sila ga vedno reši, kajti ona je ljubezen do domovine, brezmejna vdanost narodu, ljubezen do svobode. Stoletja so minula od časa, ko je bila napisana «Pesem o Nibelungih» in naše biline o ruskih junakih-vitezih. Jz nemških kneževin je vznikla Nemčija, a slovanska plemena so ustvarila veliko rusko državo. Večkrat v zgodovini se je zgodilo, da sta ti dve državi pomerili svoje sile, a vedno je zmagal ruski junak. On je končno vedno premagal napadajoče «pse-viteze», ki so nosili Slovanom suženjstvo in smrt. Zmagoslavno jo vkorakal v Berlin, rešil Nemčijo Napoleona, a nikdar ni bilo v njem niti misli na zasužnjenje ali uničenje nemškega naroda. Današnjim Nemcem so junaki iz «Pesmi o Nibelungih» vzgled junaštva. Krvoželjnost, vcroloinstvo in nasilje — to je vsebina njihovega življenja. Kot orodje smrtne kazni, so doma v Nemčiji začeli uporabljati proti nasprotnikom srednjeveško sekiro. Proglasili so se za «višjo raso» in izvajajo zlobno nestrpnost nad ostalimi narodi, ki so naseljeni na zemeljski obli. Kakor s smrtonosnim strupom, so hitlerjevei s protičlovečanskimi idejami zastrupili milijone nemške mladine in prebudili v njej najnižje nagone. In ni krutosti, pred katero bi se naši sovražniki ustavili. Glejte, kaj piše v svoj dnevnik nemški vojak : «Mi mečemo bombe v človeška bivališča... Ogenj se širi na druge hiše. Ljudje jokajo, mi se pa njihovim solzam smejemo...» Še en primer, ko hitlcrjevec ne pije človeške krvi in ne jč človeškega mesa, a se kljub temu naša duša zdrzne ob strašnem zločinu : V vasi Novi Pesočnij je pred očmi starega deda kollioznika, Nemec hladnokrvno ustrelil dva njegova vnuka, fantka treh in sedmih let. Starec je obnemel, ni se mogel niti dvigniti in spravili besede iz sebe. Z nerazumevajočimi očmi je gledal, zdaj trupli otrok, zdaj Nemca. Neinee je mirno, v svesti si dobro opravljenega dela, prižgal cigareto. Govoril je ruski in bil očividno dobro razpoložen. Sainoobscbi umevno je pojasnil starcu : «Vidiš ded, vi Rusi ste maščevalni. Vsak izmed nas ve, da nam vi te vojne ne boste pozabili. Ti otroci bi zrasli in postali vojaki, ki bi sovražili Nemčijo. Zato sem se odločil, da jih je bolje ubiti sedaj, da ne bi oni potem ubili mojih otrok...» V teh hladnih, strašnih besedah je vsa duša dostojnega potomca Nibi lungov, ki nosi v sebi smrad smrti in rušenja... Takih primerov bi mogel navesti brezkončno. Naenkrat so uničili na tisoče n..šili ljudi. Izpostavili so jih mrazu v koncentracijskih taboriščih, zažigali so jih v zaklenjenih hišah, uničevali so j ih v «dušegubkah». To, česar je polna mračna « Pesem o Nibelungih», se sedaj dogaja še v širšem obsegu. In z vsem tem se Nemci bahajo, kol z napredno idejo, ki nosi svetu « novi red». Zato je vsa jmt naših sovražnikov, od meje Nemčije do bregov naše velike Volge in nazaj, pokrita s sramoto pregreh in črnih del. Vodja nemške mladine Baldur von Schirach cinično priznava : «Ze petnajst let sc nisem ločil od noža in revolverja.» Spominjam se odkritega Hitlerjevega priznanja : «Jaz hočem vzgojiti grobo, oblastno, neustrašno mladino. Njene oči se morajo iskriti, kot oči svobodne, veličastne divje zveri...» Glejte kakšne razbojniške misli se vlivajo mlademu poko-lenju. A sedaj, ko je začela Rdeča armada tej zveri puliti zobe, se njene oči ne iskrijo več. Še zlobno grize, a že beži nazaj s stisnjenim repom in na njej ni ničesar več «veličastnega». S* svojo zverinsko divjostjo in krvoželjnostjo, so potomci Siegfrieda in Hagena dvignili in strnili proti sebi vse bratske narode Sovjetske zveze. Podeseterile so se v njih junaške sile In zagorele v neukrotljivem sovraštvu do sovražnika. In ni več daleč dan, ko bo naš mogočni Ilija Muromec pobil vse sovražne horde, privezal k svojemu sedlu glavarje fašističnega krdela, odjahal na polje in zaklical : «Dovolj solza so zaradi tebe prelili očetje in matere. Dovolj je ovdovelih mladih žena. Dovolj si zapustil sirot - malih otrok I» Izročil jih bo vseljudskemu sodišču. In tedaj bo ves svet zapel junaku slavo... ' ) bilina stara ruska pripoveilna pesem. lene, moramo upoštevati, da si ta rastlina opomore s kalijevo soljo. To umetno gnojilo v veliki meri vpliva na razvoj zelene, ne toliko zaradi kalija, pač pa zaradi klora, ki ga s kalijevo soljo dodamo zemlji. Zelena ima hudega sovražnika v glivici, ki povzroča na listih male rjave pege. Ta bolezen se pojavi predvsem ob vlažnem vremenu. Bolezen se prenaša že s semenom, zaradi tega ga moramo razkužiti, preden ga izročimo zemlji. Bolezni se lahko ubranimo s jiravočas-nim škropljenjem z 1 odst. bakreno apneno brozgo. Zeleno sejemo že zadnje dni januarja na prosto, ali pa v tople gredice. Velike važnosti je, da jo čim prej presadimo na prosto, ker le tako bomo lahko vzgojili lepe in velike gomolje. Zelena, ki smo jo sadili na prosto, nam bo že prve dni maja dala največje pridelke. V primeru, da smo presadili sadike koncem maja, bodo gomolji lahko tehtali 300-400 gr, če smo jih pa presadili julija, se ne bodo razvili nad 250 gr. Ko presadimo zeleno, moramo polagati veliko pažnjo, da ne sadimo pregosto in ne pregloboko. Pregosto sajenje v veliki meri pripomore k naglemu razvoju rje. Običajno sejemo in sadimo po vrtovih našega področja zeleno, ki je že udo- ... mačena in katere seme si smo jo namenili sajenju ze- posamezni vrtnar sam pri. dela. Imamo pa še druge sorte zelene. Zelo dobra je orjaška belušna, ker izganjajo njeni gomolji malo stranskih korenin, pa je tudi nekoliko odpornejša proti rji. Dobre sorte so tudi: Alaba-ster, Saks a, Praška orjaška in Imperator. Nasveti Ni dovolj, da kmet skrbi in pridno obdeluje lastno polje, ne da bi se zanimal za ekonomske probleme, ki so neposredno v zvezi s kmetijstvom. Skrb naprednega vaškega kmeta naj bo tudi zaščita interesov celokupnega kmetijstva. Glavno sredstvo, ki ga imajo kmetje v zaščito lastnih interesov na ekonomskem polju, je zadružništvo. Ker je največja in glavna zadružna ustanova na našem področju Kmetijska zadruga, naj jo vsi kmetje podprejo. Kmetijska zadruga nudi vsem kmetom po najnižjih cenah prvovrstno blago. V podružnicah Kmetijske za druge v ulici Foscolo, v ulici Mercadante ter v Miljah si lahko kmetje nabavijo najrazličnejša semena, orodje, stroje, razkužila, umetna gnojila itd. Potrebno je še nekaj besed o pravici, ki jo imajo kmetje, da dobe državni prispevek v različnih odstotkih za nakup izbranih semen, za razkužila in za stroje. Glede tega državnega prispevka vsakdo lahko dobi potrebna pojasnila v podružnicah Kmetijske zadruge. DELO VES TEDEN SO SE VRSTILE KOMPAKTNE PROTESTNE STAVKE Delavci CRDA enotni v borbi proti uvajanju fašističnih metod Prejšnji teden je ravnateljstvo odpustilo 7 delavcev, 156 pa suspendiralo - Delegacija iz ladjedelnic pri oblasteh - Profesorji italijanskih srednjih šol tri dni v stavki Ravnateljstvo ladjedelnic CRDA, je šlo v svojem nečuve-nem nastopanju proti delavcem prejšnji teden še korak naprej. Niso mu bile dovolj prve suspenzije ki jih je odredilo kot ukor proti delavcem, kateri so stopili v protestno stavko. V petek je bilo v ladjedelnici Sv. Marka odpuščenih 7 delavcev, S so jih suspendirali z dela za 3 dni, 151 pa za 1 dan. Svoj nov surov izpad so skušali utemeljiti, češ da so ti delavci hujskali suspendirane, naj vdrejo v tovarno, kar je seveda le prazen izgovor. Namen odpustov in suspenzij je dokaj prozoren. S takimi metodami, ki so se običajno uporabljale za časa fašizma, bi hoteli ustrahovati delavce, razbiti njihovo enotnost v borbi ter jih ukloniti svoji samovoljni oblastnosti. Toda že v soboto je dobilo ravnateljstvo primeren odgovor, ki so ga dali delavci z enourno protestno stavko. Slednja je bila proglašena v Tovarni strojev in pni Sv. Mar-gu v izrecen protest proti odpustom in suspenzijam. V okviru začrtane agitacije so se vrstile v tem tednu v vseh ladjedelniških kompleksih CRDA enotne protestne stavke. V torek so stavkali od 12.30 dalje pri Sv. Marku in v Tržiču, v sredo v ladjedelnici Sv. Roka v Miljah, kjer je stavka uspela stoodstotno, nadalje v četrtek zopet v Tržiču ter včeraj v Tovarni strojev. V četrtek in petek prejšnjega tedna pa so stavkali v Tržiču in v ladjedelnici Sv. Roka. V soboto je šla delegacija delavcev iz ladjedelnic k vladnemu komisarju, županu in škofu, da jim obrazloži nastalo stanje v ladjedelnicah ter postavi, predvsem vrhovne o-blasti pred odgovornost. Vlada je namreč dolžna intervenirati in preprečiti uvedbo proslulih metod v ladjedelnicah. To je dolžna storiti tembolj, ker gre za podjetja IRI, ki je pod državno kontrolo. Delegacijo je sprejel dr. Ca-pon, ki je za to priliko nado-mestoval vladnega komisarja, župan, kot običajno ni imel časa. dočim je bil škof odsoten. V tem tednu so se Istočasno z zaostreno borbo nadaljevala na Uradu za delo pogajanja ravnateljstvom. Na dveh dosedanjih sestankih ni prišlo do rešitve. Ravnateljstvo namreč nesramno vztraja na svojem stališču, češ da je v ladjedelnicah nujno potrebna «norma-lizacija», ki si'jo seveda zamišlja po svoje. Njihova nesramnost je šla celo že tako daleč, da so poslali v četrtek na sestanek samo uradnika. Na tem sestanku bi se moralo razpravljati o odpustih iz prejšnjega tedna.' Ravnateljstvu se torej ni zdelo sploh vredno poslati kakega člana vodstva. V takih pogojih seveda ni bilo mogoče doseči ničesar, zato je bila zadeva predana arbitražni komisiji. Te dni je bil na Uradu za delo sklenjen nov sporazum za preostalih 184 suspendiranih delavcev. Sporazum, ki je bil obnovljen pred mesecem dni, je bil tokrat podaljšan še za dobo enega meseca. Pogoji so ostali neizpremenjeni. Oi četrtka do vključno današnjega dne so v stavki vsi profesorji in ravnatelji italijanskih srednjih šol, ki se morajo še vedno boriti za pravno ,in ekonomsko ureditev svojega staleža. Stavki so se v znak solidarnosti pridružili tudi slovenski šolniki srednjih šol, ki so stavkali v sredo. Zaradi posebnih razmer, ki vladajo na slovenskih šolah, katere bodo narekovale še posebno borbo, so slovenski šolniki omejili svojo udeležbo na en sam dan. Tako so dali tudi slovenski stanovski tovariši že drugič res lep vzgled plemenite in~žaved-ne solidarnosti, ki so jo italijanski šolniki brez dvoma globoko cenili. Novi predpisi o vajencih Na Tržaško ozemlje Se raztegne z odlokom vladnega komisarja, zakon št; 25 z dne 19. 1. 55., s katerim se ustanovi pri centralni komisiji za zaposlitev in za pomoč brezposelnim odbor s posvetovalnimi funkcijami v zadevah vajencev in zaposlitve mladih delavcev. Zakon vsebuje razen lega opredelitev posebnega de. Raztegnjen zakon v korist antifašistov Na Tržaško ozemlje se raztegne zakon št. 96 z dne 10. 3. 55. Po tem zakonu bo podelila država italijanskim državljanom, ki so bili preganjani zaradi antifašizma in so utrpeli" škodo na svojii delovni sposobnosti za najmanj 30%, ali so bili žrtev rasnega preganjanja po 7. 7. 38 v primerih, kot jih predvideva pristojni zakon, dosmrtno pokojnino za zasluge v enaki izmeri kot je določena za nižje častnike, v skladu raznimi vrstami za-dobljenih poškodb in bolezni, po razpredelnici B, priloženi zakonu št. 284 z dne 10. 8. 1950 o novi ureditvi vojnih pokojnin. Družinskim članom italijanskih državljanov, ki so umrli zaradi političnega ali rasnega preganjanja, bo priznala država — ;po enakem kriteriju — letno podporo. Drugi ukrepi za pomoč so izdani za določene posebne pri- mere, omenjene v zakonu, ki je bil zdaj raztegnjen. lovnega razmerja, imenovane- mu. da njeno življenje ni bilo ga «vajensko razmerje», dolo, ča postopek za sprejem vajencev v službo, trajanje vajenske dobe in delovni urnik za posamezne strokovne katego-lije dolžnosti podjetnika in vajenca, formalnosti za strokovno šolanje vajenca s praktičnim vežbanjem in dopolnilnim poukom, ukrepe za socialno zavarovanje, pomoč za vajence in predpise za obrtniške vajence; končno predvideva kazenske določbe proti delodajalcem, ki se ne hi držali zakonskih predpisov, prispevki za socialno zavarovanje vajencev se bodo plačevali na Ozemlju po sedaj veljavnem sistemu za plačevanje prispevkov za socialno zavarovanje. Delodajalci v industriji in o-brti bodo lahko dosegli, če za to zaprosijo, tiste večje ugodnosti, ki so predvidene glede v službo sprejetih vajencev v smislu doslej veljavnih zakonov na Tržaškem ozemlju, to je zakona št. 5 z dne 10. 1. 1951 (ki je predvideval podelitev podpore delodajalcem v industriji in obrti, ki bi vzeli v uk vajence) in poznejših dopolnitev k zakonu, med njimi tistega dopolnila, s katerim je bil rok, ko je možno dati tak prispevek, podaljšan do 31. decembra 1955. Podpora za vsakega zaposlenega vajenca bo priznana delodajalcem po raznih strokovnih kategorijah, času trajanja vajenskega razmerja in starosti na osnovi novih razpredelnic, ki so priložene odloku; te upoštevajo manjša bremena,, ki jih nosijo delodajalci od časa, ko je stopil v veljavo novi zakon, po katerem je socialno skrbstvo za vajence na skrbi države. rožnato, je bila vedno dobre volje. Mc-nda je bila v svojem dolgem /iv'jenju 45 krat na ohcetih. nad 40 krat pa je bila krstna ali birman ka botra. Proslave desetletnice osvoboditve PrejSnji četrtek se je 72-letm ho prebila lobanjo* in dobi-la mož-. zx.ganski pretres. Njeno stanje je Kje je dvojezičnost g. Bartoli? V ponedeljek zjutraj je bila odkrita na Opčinah in sicer na kraju muteništva spominska ploSča za 71 talcev, ki so jih pobili nacisti. Odkritju plošče, ki je bilo okrog 8.30 zjutraj je prisostvoval župan z nekaterimi predstavniki občine in par drugimi osebnostmi. V nemalo začudenje Opencen pa je besedilo na plošči, ki jo je dale postaviti tržaška občina v okviru desetletnice osvoboditve, samo v italijanščini. Na to je župana opozorila vaščanka, ki mu je brez ovinkov povedala v o-braz, kaj si mislijo o tem novem zapostavljanju našega jezika o-penski prebivalci. Opozorila ga Je tudi na dejstvo, da se je vršilo odkritje plošče dejansko v popolni odsotnosti Opencev, za kar je kriva občina, ki ni smatrala za potrebno obvestiti prebival- Karel Žigon iz ul. Ovidio v svojem vrtu nenadoma spotaknil in si pri padcu poškodoval lobanjo ter obležal na mestu mrtev. Po preiskavi so truplo nesrečnega starčka prepeljati v mrtvašnico mestne bolnišnice. *** V bližini Zgonika se je težko ponesrečil 29-letni Gualtiero Kumar iz ul. Gatteri. Kmalu po prevozu v bolnico je ponesrečenec podlegel poškodbam. 45-leitni Marcel Cok iz Sv. M M. spodnje je v petek nesrečno padel z voza, ki ga je konj nenadoma potegnil naprej. Pri padcu se je močno udaril na glavi In verje‘no prebil lobanjo. Zdravniki so sl pridržali prognozo. ••• Zaradi revščine 'in bede je hotela v petek prejšnjega tedna izvršiti samomor 37-letoa Maria Vicerina iz ul. Sporcavilla 7. S samomorilnim namenom je odprla plinsko pipo In se vlegila na posteljo. Rešil jo je še pravočasno sostanovalec. Prepeljali so Jo nato takoj v bolnico, kjer so zdravniki izjavili, da bo okrevala v nekaj dneh. *** Prejšnji petek se je ponesrečil na delu v pristanišču 52-le ni Gabrijel Ota iz. Doline 235. Kos železa mu je med raztovarjanjem priletel na levo roko in mu zlomil členek palca. Prvo pomoč je prejel v bolnici. •** V torek zjutraj je Izbruhnil požar v skladišču premoga in lesa v ul. P Severo. Ogenj je uničil večjo zalogo lesa, premoga, nekaj strojev, tovornik in vso pisarniško opremo. Lastnik trpi škodo, ki znaša približno 4 milijone lir. **• V ponedeljek je Vojko Kuret 'Z Ricmanj podrl z motorjem 19-iletnega Alda Razzo iz ul. Mar coni, ki je nenadoma prfcčkat cesto. Ponesrečenca so prepeljali v bolnico, kjer so zdravniki u-gotovili, da ima zlomljeno desno nogo. Okreval bo v 40 dneh. Kuret je ostal nepoškodovan, ker je pri trčenju ohranil ravnotežje. *** Zaradi otroške neprevidnosti, je prišlo v ponedeljek na Mi-ramarskem drevoredu do hude prometne nesreče V trenutku ko ie privozit avto, sta hoteli dve ženski z otrokom prečkati cesto. Šofer je sicer takoj zavrl v stran, da se izogne pešcem, toda otrok se je v hipu iztrgal iz roke materi in tako je prišlo do nesreče. Nesrečni otrok, 7-Ietna Augusta Di Pietro sl je pri padcu verjet- resno. *** V ponedeljek ponoči ,se je pripetila na Borznem trgu huda prometna nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev. V divjo brzino je vozil -proti Trgu Unità avto «1100», ki se je na križišču ul. della Borsa z vso silo zaletel V taksi. Pri silovitem trčenju je zadobil najtežje poškodbe šofer avta, Giuseppe Pitacco, ki je med prevozom v bolnico izdihnil. Težko sta bila ranjena Bortolo Bera-nt In Mariano Predonzanl, ki sta sedela v avto «1100». Precej' so se poškodovali tudi 4 alpini, ki so sedeli v taksiju ter šofer Spirt-dione Fabez. V dneh od 21. do 27. aprila se je v tržaški občini rodilo 47 o-trok in 1 mrtvorojen, umrlo je 64 oseb, porok je bilo 52. Za Ljudski dom Spadam 500, sekcija Domjo 3.000, sekcija Curiel: cel. Pic- chetini 2.200, tov Martini 350, tov Jurman 1.100, prispevki raznih tovarišev pristamiščni-kov ob priliki razdeljevanja izkaznic 8.710, pristaniščmki 2,500, tov. Marella, v počastitev spomina brata Genija 5.000, Mario Martinis 1.000, sekcija Tomažič: sekcijski komite 8.300, cel. Tedeschi 2.000. cel. Bersa 5.200, cel. Kneipp 1.300 sekc. Tomažič: cel Facchini 4.000, cel. ECA 4.000. cel. Kneipp 3.900, cel. Valde-marin 500. Sekcija Prosek 7.150 in 3.000. Sekc. Sv. Jakob: cel. Rosenberg 700, mešana cel. Blažina 1.50, Blažič Katarina 2.000. Sekc. Sv. Alojz 5i.800. Sekc. Kolonkovec: cel. Macarol 16.600, cel. Tri junaki 500, cel. Beloyannis 250. Sekc Greta 1.220. Sekc Curiel: tov. Rassari cel. železničarjev 5400. tov. Germani cel. Sbisa 2.500. tov. Oec 400. tov. Zanoni 700, tov. Lauri 2.000, cel. obč. nam. 3.200. Sekc. Sv Vid 6.500. Sekc. Pončana: cel. Zol 2.400, Ukmar Aldo 8.900, Sv. Marko: tov. O-lenik Anton 1.000. tov. Alzet-ta 1.000; družina Vusconi 5000, Baldas 400, cel. «Polvere rossa» 5.000. stvo vsaj z lepaki. Ljudje so pač odnesli vtis, da so hoteli občinski upravitelji opraviti to svojo dolžnost kar najbolj potihoma. Zupan Bartoli ni našel na u-pravlčene opazke in kritike nobenega primernega odgovora. Skliceval se je le, da je uradni Jezik edino italijanščina in da nima časa za razgovor. Vsak Izgovor je pač dober! Toda Bartoli očividno pozablja na Posebni statut in njegove določbe, kot pozablja na dejstvo, da so bili med 71 talci tudi Slovenci. IZ PADR1Č Umrla je najstarejša vaščanka V ponedeljek zjutraj je umr- Uarkovijanska sekcija Zveze bivših političnih preganjancev sporoča, da bo danes, v soboto 30. t. m. ob 17. uri na pokopališču v Barkovljah počastitev spomina padlih za svobodo s polaganjem vencev na grobnico in priložnostnim nagovorom. V proslavo desetletnice osvoboditve bo Jutri, v nedeljo zjutraj na županstvu v Repenta-bru in Zgoniku slavnostna seja občinskega sveta. V Zgoniku bodo odkrili na županstvu spominsko ploščo z imeni padlih borcev iz občine. Slično ploščo bodo odkrili tudi v repentabrski občini, kjer bodo po seji položili vence k spomeniku v Velikem Repnu. NABIRALNA AKCIJA ZA 1. MAJ EGE 10 ODDAJE TRST A Milje na prvem mestu z vsoto 102.360 lir V miljski občini so tovariši n simpati erji naše Partije na-orali do :edaj za kritje stro-ikov 1, m ja 102,360. 6 to vsoto nabiralna akcija seveda še ni zaključena, ker je večje število tovarišev te dni še pospešilo akcijo. V tem tednu so poslale Milje -ikupno 97 165 lir in sicer: cel. VLartinuzzi 4.730, cel. Buttoraz 1.000, cel. Lazaret 2,135, ženska celica Sv. Roka 3.560, cel. Fontanella 1.500, cel. Zetkin 4.750, prosvetno društvo 4.000, skupina trgovcev 22.650, delavci podjetja Sartori 7.000, prosvetno društvo 6.000, cel. Ce-rej 1.000, cel. Lazaret 350, cel. Martinuzzi 190, cel. Zetkin 200, cel. Sv. Roka (vas) 2.500. Sekcija VOM 3.000, sekc Tomažič 9.230, Uva 3.305, sekc. Sv. Vit 7.550, sekc. Sv. Alojz 13.870, Acegat 12.300, N. N. 350, Pončana 9.710, Arzenal 25.670, «Polvere rossa» 5.000, Opčine 14.100, Curiel 37.590, Barriera 8.840, Kolonkovec 11.480, Sv. Ana 23.900, Sv. Jakob 27.055: cel. Rinaldi 9.810, cel. Spacal 1.270, cel. Morgan 5.620, ženska celica Blažina 7.695, cel. Comisso 2.660. Sekcija Kolonkovec: Canta-rutti 1.000, Ervatti 1.000, Pierina 1.000, Bradač 1.000. Buro-lo LOGO, Canciani 250, Bradač J. 100, V. Nina 100, Fiori Lidia 50, Lapagna 100, Marina Poli . 50, Vekjet Albina 140, Svara Pina 50, Roncelj Justina 50, Roncelj Štefanija 50, Prodan Karla 100, N. N. 150, Miklavec A. 100, Miklavec Joahim 100, Guštini Alma 100, Stefani Giusto 200, Zanolla 100, Esperia 100, Polti Anita 200, Cociani Maria 100, Piazza Giovanna lOO. SOBOTA: 13. Pestra operna glasba - 15.30 Pogovor z ženo -16. Igra orkester Paochiorl - 18.40 Koncert pianista prof. Gojmurja Demšarja - 19. Radijska univerza - 21. Malo za šalo - malo za res -21.15 Poje zbor Slovenske filharmonije. Antifašistična enotnost mladine iz Nabrežine Komunistična in socialdemokratska mladina iz Devina-Nabrežine je poslala časopisom naslednjo izjavo: «Ob priliki desetletnice r-svobodilne borbe socialistična mladina PSDI in komunistična mladina občine Devin-Nabre-žina ponovno odločno izpričujeta svojo navezanost na vrednote odporniškega gibanja, ki so last vseh tu živečih Italijanov in -Slovencev. Pozivajo mladino vseh političnih struj, naj vztrajno nadaljuje po poti antifašistične enotnosti, ki se je že pokazala kot učinkovito orodje v borbi proti starim in novim izmečkom fašizma, kateri se v tem trenutku skušajo ponovno pojaviti na pozor-nici.» NEDELJA: 9. Kmetijska oddaja - 10. Pret.os maše 'iz tržaške stolnice - 12. Oddaja za najmlajše - 13. Prvomajski nagovori stn-d'kàh'.ih predstavnikov - 13.15 Glasba ip> željah - 15, Malo za šalo - malo za res - 1,6. Radijski oder: Silone: Fontanara - 18. Brahrr ,: Koncert za violino v D-duru - 19. Naši književniki pred mikrofonom - 20.30 Gounod: «Romeo in Julija», opera v 4 dej. PONEDELJEK: 13. Zenski pevski duet - 14. Lahke melodije igra pianist Franco Russo - 18. Dva slavna Bachova koncerta - 19 Mamica pripoveduje - 20.10 Kvartet Lisinsky iz Zagreba. Za teden --- dni — Sobota, 30. — Katarina SiensKl MAJ Nedelja, l. — Praznik dela Ponedeljek, 2. — Atanazlj Torek, 3. — Mavra Sreda, 4. — Florijan (CvetKol Četrtek, 5. — Irenej Petek, 6. — Benedikta (ščip) ZGODOVINSKI DNEVI TOREK: 13. Glasba po željah -14. Jose Iturbi - 19. Radijska univerza: Elektroni na delu - 20.05 Slovenski kvinteti in zbori - 20.30 Radijski oder: Lel li : Pri sestrah Kadar. SREDA: 13 30 Lahke motive i-vra dmo Harnis-Primani - 18. De- lius: Končen, za violino in orkester - 18.30 Z začarane police: Čudoviti -petelin - 19. Zdravniški in nova diplomacija - 20.45 Poje vedež - 20.30 Predavanje: stara tercet Metuljček - 21.30 Pierné: «Otroška križarska vojna», oipera v 4 dej. ČETRTEK: 12. Predavanje: Potovanje po Italiji - 14. Dinu Li-patti - 19. Radijska univerza: Car-nelutti: Drama .nesloge - 20.30 Dramatizirana zgodba - Jezdec na sivem konju - 22. Glasbeno predavanje - 22.30 Gershwinove skladbe. PETEK: 13. Glasba po željah -14. Tito Schipa - 18.30 Debelli: Mila-nček bi rad postal delavec -19. Sola in vzgoja - 20.30 Tržaški kulturni razgledi - 21.15 Književnost in umetnost - 22. Beethoven: Simfonija št. 3. Gledališče ZADNJI DVE OBČINSKI SEJI V TRSTU Postavljeno vprašanje razpisa volitev v pokrajinski svet Tov. Rogassi predložil inteipelacijo ■ Ponovna zahleva tov. Radicha za posiedovanje župana pri CRDA - Prekratek odlog sodnih izgonov la najstarejša vaščanka iz Pa-drič, 93-letna Barbara Grgič po domače nona Stanjeva. Pokojnica je bila poštena in skrbna žena, zaradi tega je bila zelo spoštovana od vseh vaščanov. Četudi je bila že tako stara, je bila skoro do zadnjega pri polni, zavesti. Imela je izredno dober spomin. Marsikaj je vedela povedati iz časov, ko je bila še dekle. Posebno vaške dogodke si je dobro zapomnila. Nad 40 let je bila mlekarica in je hodila vsako jutro s težkim tovorom čez hrib v Trst. Poleg tega pa je seveda delala tudi doma, saj je Stanjeva kmetija med najboljšimi v vasi. Kljub te- Zadnji dve seji tržaškega občinskega sveta sta bili v četrtek in petek prejšnjega tedna. 0 nadaljevanju zasedanja bodo svetovalci obveščeni pismenim potom, tako je namerč sporočil župan na zadnji seji. V četrtek in petek še je na sejah govorilo o perečem vprašanju sodnih izgonov iz stanovanj, problemu CRDA in potrebi volitev v pokrajinski svet. Vsa gornja vprašanja so iznesli naši svetovalci. Vprašanje sodnih izgonov je prišlo zopet na vrsto v četrtek, ko je župan obvestil o odloku generalnega komisarja, ki podaljšuje odlog do 30. maja t.l. Na županovo sporočilo je tov. Rogassi pripomnil, da je rok odloga nezadosten, ker se v 1 mesecu gotovo ne more niti delno rešiti stanovanjsko vprašanje.,Sodnih izgonov je namreč vedno več in zato je nujno potrebno, da se spričo občutenega pomanjkanja stanovanj, izgoni ne izvajajo. V tem .smislu naj tudi župan posreduje pri valdnem komisarju. Tov. PogasSr je nato opozoril župana na svoj predlog, ki ga je bil že postavil glede volitev pokrajinskega sveta na podlagi proporčnega sistema. Ker ni dal občinski odbor do sedaj nobenega odgovora, je tov. Rogassi predložil interpelacijo. v kateri vprašuje župana, ali namerava predložiti občinskemu svetu resolucijo z zahtevo po razpisu volitev v pokrajinski svet in ureditvi vseh upravnih organov. Tov. Radich je nato interveniral v zvezi z zadnjimi izpadi župana proti trgovcem zaradi splošne zapore. Naš svetovalec Slovensko narodno gledališče za Tržaško ozemlje V soboto 30 aprila ob 20.30 v BORŠTU: komedija Jan de Har-toy, - «SOPOTNIKA». V torek 3. maja ob 20.30 v NABREŽINI: komedija Jan -de Harfo® - «SOPOTNIKA». V četrtek 5. maja v kinodvora- ni v SKEDNJU: oh 15.30 premiera, ob 18.30 repriza mladinske igre Oskarja Wuehnerja: «PA- STIRČEK PETER IN KRALJ BRILJANTIN». 30.4.1945 j,e tržaško ljudstvo s t» močjo partizanske vojske svobodilo Trst. 15. Praznik dela. Leta, 1889 j1 bilo sklenjeno na kongresi II. Internacionale, da se D ta dan slavi praznik dela P1 vsem svetu. 1.5.1902 so tržaški delavci prvi proslavili delavski praznik m Velikem tngiu. 1.5.1945 so partizanske edini« osvobodilne Tržič ter se nati pridružile enotam Vlil. angk ške armade, ki so prihajal1 iz Italije. 2.5.1945 je Sovjetska, armada Z» sedla Berlin,. 2.5.1945 so prispele v Trst eno6 novozelandske vojske. 2.5.1519 je umrl veliki genij Lt> nardo da Vidci. Rodil se leta 1452. 3.5.1952 je fašistična Italija usti noviia «Ljubljansko pokra)1 no». 5.5.1818 se je rodil Karl Mark utemeljitelj znanstvenega d etatizma. Umrl je 14.3.1883. Odgovorni urednik RUDOLF BLAZ1C (Blagi) Založništvo «DELA» Tiska tip. RIVA. Torrebianca Prosvetno društvo «Marij Matjašič-Milan» Barkovlje Za uspešen razvoj ljudske kulture. ŽIVEL PRVI MAJ! Sekcija Komunistične partije TO iz Barkovelj poziva vse komuniste ia demokrate, naj se množi" čno udeležijo prvomajskih proslav Mi Ì d K i n OPČINE Sobota, 30. apr.: «Salome». Barvni film Columbia. v Sparì dama in v svetu Obvestilo za sorodnike padlih Sorodniki partizanov, zakopanih na pokopališču Sv. Ane v Trstu so naprošeni, da se nujno zglasijo na sedežu Zveze partizanov, trg Duca degli Abruzzi 3, IV. nadstr. (Dom pristaniških delavcev) zaradi prekopa njihovih dragih in prenosa v posebno stalno grobišče. ITALIJANSKO NOGOMETNO PRVENSTVO V 28. kolu prvenstva so biU rezultati naslednji: Atalanta -Catania 4-0, Fiorentina - Napoli 0-0, Genoa - Pro Patria 1-3, Juventus - Inter 3-2, Lazio -Novara 1-1, Milan - Roma 0-2, Spai - Bologna 1-1, Triestina-Torino 2-1, Udinese - Samporia 2-1. Lestvica je naslednja: M,ilari 39 točk, Udinese 35, Roma 35, Bologna 34, Juventus 32, Fiorentina 31, Napoli 29, Samporia 28, Torino 28, Inter 27, Triestina 27, Lazio 26, Cata-noa 25, Novara 25, Atalanta 24. Genoa 24, Spai 18, Pro Patria 17. Jutri bodo naslednje tekme: Novara - Atalanta, Inter - Catania, Roma - Fiorentina, Ge- noa - Juventus, Napoli - Lazio, Udinese - Milan, Torino - Pro Patria, Spai - Sampdoria. Tekrna Bologna - Triestina se igra danes, v soboto. Mesto te tekme je valjavna v stolpcu stav na Totocalcio prva rezervna in sicer Siracura-Crc-monese. TRŽAŠKI sport «Kraški pokal» V nedeljo je bil drugi dan tekom v nogometnem turnirju za «Kraški pokal». Nedeljski rezultati so bili naslednji: Sv. Križ - Kontovel 3:0, Prosek -Bazovica 4:1 Trebče - Opčine 3:2. Po drugem kolu vodita na lestvici Sv. Križ Ln Prosek s 4 točkami, sledita Trebče in Kontovel z 2 točkami, na predzadnjem in zadnjem mestu sta a« ■ ;' j JT ! • . LJ.UDSK.À R O Opčine in Bazovica, obe brez točk. ŠPORTNE VESTI Kulturna prireditev v Križu odgodena Prireditev določena letos za predvečer 1. maja, mora zaradi prehladnega vremena odpasti. Ko je bila ta prireditev prvotno določena, se je predvidevalo izboljšanje vremena, toda glede na to, da vlada še vedno nezanesljivo in hladno, se mora to namero opustiti, posebno še, ker je bila za to določena uprizoritev igre «Ni-kita, ruski junak», kjer nastopajo mladinci v tankih oblekah. 'Prireditev je preložena na pozneje, kar bomo pravočasno javili. Partizanski praznik v Barkovljah 25. aprila je bila na sedežu prosvetnega društva v Barkovljah kulturna prireditev. Nastopili so člani prosvetnega društva iz Pod-lonjerja in sicer dramski skupini otrok in odraslih ter pevski zb or hajmlajšili. Ker je bil nedeljski nastop, poleg nastopov v domači dvorani že drugi nastop pri brat- skem društvu, ne bomo na tem mestu obširneje poročali o njem. Barkovljani so bili zelo zadovoljni z gostovanjem. Posebno mladi pevci so si osvojili simpatije vseh navzočih. Za uspeh se je zahvaliti zlasti tov. Heleni Mlač, ki si mnogo prizadeva za procvit kulturnega delovanja u Podlonjerju, «MANDRJARJI» V AVDITORIJU Dramska skupina Sv. Ivan-Podlonjer je v nedeljo uprizorila v Avditoriju v Trstu iride janko «Mandriani» ki sta jo napisala VI. in St. Bidovec. Zanimiva igra, ki jo je režirala Vlada Bidovec, prikazuje življenje svetoivanskih man-drjarjev pred 80 leti, ko se je pri Sv. Ivanu vzbudila zamisel za gradnjo šolskega poslopja. Prizori, ki so bili povzeti iz preprostega življenja man-drjarjev in so podani v sve-toivenskem narečju, so vzbudili veliko zanimanje in odobravanje med poslušalci, ki so večkrat prekinili izvajanje i-gralcev s ploskanjem. Marsikoga je ganilo ob pogledu na o-der, kjer so se kretale perice in svetoivanski fantje v narodnih nošah ter vpletali v izvajanju igre tudi smešnice. Zlasti je ugajalo tretje dejanje, kjer so Svetoivanci. po stari šegi plesali in peli pri kresu na predvečer Sv. Ivana ter so dekleta vlivala svinec, da spoznajo srečo, dočim je stari Barapuč pripovedoval o njegovih časih, igralci so se res potrudili, da bi čimbolje prikazali igro, tako sestre — perice, njih mati in oče, Barapuč in Kadenap, vaška opravljivka in Dreja, Pepi in Štorklja, mali Aljoška in drugi. Vidno je bilo, da je režiserka dala vse svoje sile, da bi igra čim bolje uspela ter da bi dosegla z diletantskimi močmi čim boljši uspeh. Prihodnji nastop bo sredi maja na Kontovelu, na kar opo_ zarjaimo že danes tamkajšnje ljubitelje odrskega udejstvovanja. DROBNE HAAG — Komaj 14-letna holandska plavalka Mary Kok je prejšnji teden zrušila še en svetovni rekord. 100 m metuljček je preplavala v času 1T3"8. Prejšnji rekord je bil 1T3”10 in je pripadal Američanki Shelley Mann. MOSKVA — Sovjetsko prvenstvo v šahu si je osvojil velemojster Geller, ki je v sedmi partiji premagal velemojstra Smislova. KARLSRUHE — Češkoslovaški prvak Emil Zatopek bo nastopil na mednarodnih tekmah, ki bodo 16. in 17. junija v tem mestu. Spremljala ga bo njegova žena Dana, ki bo naj-brže tudi nastopila. BOLOGNA — V ponedeljek se je zaključila III. motodirka po Italiji. Absolutni zmagovalec je bil Mendogni na stroju Morini s časom 32 ur 31’32" (povprečna brzina 105.635 km na uro). DUNAJ — V nedeljo se je i-grala na Praterju stota mednarodna nogometna tekma med Avstrijo in Madžarsko, ki se je končala z neodločenim rezultatom 2-2. Za Avstrjice je bil neodločen rezultat- pravo presenečenje. Madžarska enajsterica je bila vseskozi tehnično boljša, na vsak način pa se imajo '.Avstrijci zahvaliti za izenačenje svoji res dobri obrambi Od sto teizem, ki so se igrale do sedaj med obema reprezentancama, jih e Madžarska dobila 47. izgubila 30, 23 tekem pa se je končalo z neodločenim rezultatom. BEOGRAD — V soboto in nedeljo je bil mednarodni telovadni dvoboj med Češkoslovaško in Jugoslavijo. V dokončni oceni e zmagala CSR 566.40 točkami proti 545.05. BEOGRAD — Bolgarski nogometni prvak ODNA iz Sofije je v sredo premagal enajsterico Crvene zvezde z 2:1 (2:0) Tekmi je prisostvovalo nad 30.000 gledalcev. je dejal, da. so imele županove izjave zelo neugoden odmev v javnosti ter pribil da se s takimi izjavami občinski svet ne bi smel strinjati. Na vsak način pa se komunisti, ne glede na stališče občinskega sveta, nikakor ne strinjajo. Tov. Weissova je kritizirala pomanjkljivosti sklepa o preimenovanju nekaterih ulic, ki bi morale biti posvečene padlim v osvobodilni borbi. Komunistična skupina je že predložila seznam krajev mučeni-štva, spomenikov in spominskih plošč za proslavo desetletnice osvoboditve. Predlagala je obenem, naj ne z imeni odlikovancev z zlato kolajno Cu-riela, Rite Rosani in nekaterih drugih preimenujejo stare in nove ulice, isto tako z imeni Tomažiča, Pisonija, Felluge, Retija in Foschiattija. Na zadnji seji je tov. Radich obeležil zaostreno stanje, ki je nastalo v CRDA, kjer je ravnateljstvo v znak represalije zaradi stavke odpustilo več delavcev in jih suspendiralo za 1 dan kakih 160. Tov. Radich je še enkrat poudaril, da mora župan njuno intervenirati pri ravnateljstvu, Toda Bartoli se je tudi tokrat izgovarjal, češ da zaradi preobloženosti z delom, ni imel še časa «preučiti» zadevo. Tudi na prejšnji seji je bil stavljen županu predlog za intervencijo — predlog je dal svetovalec Teiner — pri ministrskem svetu v Rimu. Župan pa se je v obeh primerih omejil na obljubo, da bo posredoval samo pri ravnateljstvu ladjedelnic. Nedelja, l. maja: se ponovi. Ponedeljek, 2. maja: se ponovi. Torek, 3. maja: «Dekle za nede .1 jo (La ragazza d-elia dome- nica). Barvni film MGM. Sreda, 4. maja: se ponovi Četrtek, 5. maja: «Achbung, ban- diti». F'iilm- Union. Petek, 6. maja: se ponovi. V tednu se začnejo predstave ob 18, zadnja ob 22. Ob nedeljah in praznikih ob 15, zadnja ob 22. PROSEK Sobota, 30. apr. ob 19.30: «Angela». Film Enic. Nedelja, 1. maja ob 17: se ponovi. Sreda, 4. maja ob 19.30: «Liill M'arlen». Nabavna in prodajna zadruga z. z o. j. Opčine, Alpinska 93' tel. 21-654 —: - Trgovina s čevlji za moške - ženske - otrokf Malalan Marcel Opčine Alpinska 85 Sobota, 30. a,pr. Film MGM. NABREŽINA ob 20: «Lili». Nedelja, 1. maja ob 16. ponovi. in 20: se Sreda, 4. maja ob 20: «Medtem ko mesto spi» (Mentre la citta dorme). Film, Universal. Izpiti na slovenskih srednjih šolah Opozarjamo privatiste, ki želijo polagati letos zrelostni ali usposobljenostni izpit slovenskih srednjih šolah, da poteče rok za vlaganje prošenj nepreklicno v soboto 30. aprila 1955. KINO NA OPČINAH predvaja v četrtek 5. in petek 6. m a j a od 18. ure dalje zanimiv film ICHTDtlG BUDIH" So ;iičn, l' j<‘ 'hnb Slu Ha Hali ' 'ulirt Ni; X' lin,! val i u ta, IX % 'Jev. Urama in zlatarn» Malalan Anton Opčine Alpinska 83/1, tel. 21-^ Slovenski manufaklurni trgovini Velike izbire po najnižj'*1 cenah ul. Mazzini: 46 in trg 'Ponterosso Trst Pogodbe za kmetijska zemljišča Z odlokom vadnega komisa-rija se razveljavijo vsi ukrepi, ki jih je izdala ZVU glede najemniških pogodb za kmetijska zemljišča, o polov-inar-skem razmerju ,o delnem kolonskem razmerju in o pogodbah o udeležbi na donosu kmetijskih zemljišč, od ukaza št. 141 z dne 30. 6. 46 do ukaza št. 60 z dne 2. 7. 54. Istočasno sc raztegnejo na Tržaoko o-zemlje zakonski predpisi, ki so bili izdani glede tega v Italiji, od kr. zak. odi. št. 146 z dne 3, 6. 44 do zakona št. 4 z dne 5. I. 55. Krojačnica za mošk< KOŠUTA Trst ul. Raffineria 5/1, nads11 9 c Prosvetno društvo «RAUBER» na GRETI Za napredno k ul tuf in boljše razumevanj med narodi! ŽIVEL PRVI MAJ! Sekcija . Komunistične partije * pri Sv. Alojzu %st. Kori," Kist, r,Zni: Na 'bini ?.9 k ‘Judi 'liitič !||Jko Si, v'k, Nrl »«v Sj ‘lati »a p s ‘N , r Ni N. Ni S h n n! Ne 'N ""Hi vl*ij k' s, tu Ni, Vi, 'Oh poziva prebivalstvo u9 se združi v borbi mir in uničenje jedrn6’ orožja 'N, "ih a IZREDNA PRODAJA Odrezek 3 m blaga iz volne Marzotto lir 8.950 Celoten zavoj podlog lir 1.500 PERTOT TRST ULICA GINNASTICA št. 22 - TEL. 95-998 POHIŠTVO zelo solidno, v veliki izbiri- t najnižjih cenah Trsta in Fur nije boste našli edino le v TOVARNI POHIŠTVA BIECHER ISTRSKA CESTA št. 27 (nasproti vojašnice) t k v°j-i > »»et s s, A "uk fliil »p I' 't Si bih H Si Je bol 'hi, 8k„ l>uj »je ? H S S 'lili Č'