POvtotovinfna Leto VIII, št. 221
Ljubljana, nedelja 18, septembra 1927
Cena 3 Gin
^ l«haj« ob 4. »jutraj. co
Stane mesečno Din «5*—; *a inozemstvo Din 40*— neobvezno.
Oglasi po tarifa.
Uredništvo i
Ljubljana, Knaflova ulica itev. 5/L Telefon št. 2073 in 2804, ponoči tudi Št. 2034.
Rokopisi se ne rraiaja.
Uprava IStvo: Ljubljana, Kretemor*
ulica it. 5«, — Telefon St. 1036.
loseraloi oddelek; Ljubljana, Preiei-rtova ulica St 4. — Telefon St. 249*
Podrntnid: Maribor, Aleksandrova št. 13 — Celje, Aleksandrova cesta
Račun pri postnem tek. zavodu: Ljub-tana St. 11.842 • Praha čislo 78.180. Wien, Nr. 105.241.
Ljubljana, 17. septembra.
Staro pravilo ruske politike, da po neuspehu v vzhodni Aziji obrae svojo pozornost s tem večjo intenzivnostjo evropskim problemom kakor da se to pot ne bo uresničilo. Da je namreč sovjetska politika na Kitajskem doživela neuspeh, tega se ne da zanikati kljub dejstvu, da je moral poglavitni protiko-munistični vodja med Kantonci, general Čangkajšek odstopiti in prepustiti svoje mesto spretnejši osebi.
Odkar je nastopil prelom diplomatskih odnošajev med Veliko Britanijo in Rusijo, se zdi evropska diplomacija razmeroma malo delavna in že dolgo se ni v evropskem časopisju tako malo pisalo o sovjetski Uniji kakor zadnje mesece, ako izvzamemo pozornost, ki so jo obračali nase notranji spori med boljše viki in konflikt s Poljsko, ki pa tli nastal po ruski inicijativi. Kakor da se je obstoječa situacija utrdila in da ni na nobeni strani volje, skušati je spremeniti.
Te dni je ob neki priliki najvplivnejši državnik sedanje Rusije Stalin izjavil, da prav lahko obstojata drug poleg drugega sovjetski in kapitalistični gospodarski sistem in da so mogoče med njima intenzivne zveze, samo da Rusija za nobeno ceno ne more odnehati od načela socijalizirane vnanje politike. Opozicija, pod vodstvom Trockega, je nasprotnega mnenja, kar pa za državno politiko zaenkrat ni velikega pomena. M v praksi se ipak vidi, da komunistična vnanja politika še vedno niha med obema načeloma; posebno živo se ie to pokazalo o priliki napetosti med Francijo in Rusijo ki jo je povzročil poslanik v Parizu Rakovski, ki se, kakor znano, prišteva opoziciji in je prišel spričo tega v nasprotje z izjavami vnanjega komisarja Čičerina.
Pri tej priliki se je posebno jasno pokazalo, kako težko je voditi vnanjo politiko, ako želi prevratna centrala lil. internacijonale pospeševati revolucijo psrav tam, kjer mora oficijelna institucija vzdrževati mirne odnošaje. Trajno se tako notranje nesoglasje ne more vzdržati in prav dobro se vidi sedaj, kako se Moskva trudi, da ne pride do preloma. Tudi ako vzamemo, da sovjetska Rusija nima škode od preloma diplomatskih in trgovinskih odnošajev z Anglijo, bi vendar ne bilo priporočljivo, da mu sledi še prekinjenje normalnega razmerja s Francijo. Zato je verjetno, da bo Cičerin poskusil marsikaj, da ne pride do tega, pri čemer bo imel oporo v dejstvu, da tudi Francija ne želi takega izida in da se vede zelo obzirno, da pa trdno vztraja na zahtevi, naj Moskva ne podpira prevratnih elementov v njeni zemlji ter se v tem pogledu ne zadovolji samo s formalnimi zagotovili.
V odnošajih do srednje in južno-vzhodne Evrope ni v zadnji dobi opaziti posebne aktivnosti. Odnošaji s Poljsko so kljub velikim oviram zopet normalni in sovjetska Rusija je resig-nirala na svojo prvotno zahtevo, da Poljska izžene ruske emigrante. Tudi na meji sami so se razmere, ki so bile včasi precej nenormalne, izboljšale.
Pač pa je opaziti, da se Moskva trudi doseči spremembo v odnošajih do baltiških držav. Sovjetska Rusija jim je, kakor znano, ponudila prijateljski pakt o medsebojni neagresivnosti, toda dosedanja pogajanja so se razbila na zahtevi po razsodišču tretje države, kar zahtevajo baltiške republike in kar prav tako dosledno odklanja Moskva, češ da bi to pomenilo vmešavanje zap. Evrope.
Pred nedavnim pa je sklenila Latvija trgovinsko pogodbo z Rusijo, ki je vzbudila ogromno pozornost v vseh baltiških državah ter postala predmet ne samo živahne, marveč celo burne polemike. Baltiške države so se doslej trudile, da nastopajo napram Rusiji kolikor mogoče enotno, v nadi, da si s tem učvrstijo svojo pozicijo; Moskva se je seveda želela pogoditi z vsako posebej. Doslej se ji je to posrečilo samo v Litvi, toda tamkaj je nacionalistični prevrat, ki so ga izvršili ljudje Waldemarasa, sovjetski uspeh zopet utesnil. Sedaj očitajo Latviji, da je s trgovinsko pogodbo prelomila baltiški blok in se približala sovjetski Rusiji, kar ne more ostati brez posledic za odnošaje do ostalih baltiških držav. Posebno kritično postane razmerje z Estonsko, ki je bila sklenila carinsko unijo z Latvijo in ki bi sedaj prišla v kočljiv položaj, da ali še sama sklene slično trgovinsko pogodbo z Rusijo ali pa revidira svoje razmerie do Latvije. Vrh tega se velik del latiške javnosti upira pogodbi, češ da dovoljuje prevelike ugodnosti Rusiji.
Nadaljna usoda pogodbe, ki pa doslej še ni ratificirana, tedaj še ni sigurna. Ako bi se ipak uveljavila, bi pomenila brez dvoma znaten uspeli sovjetske Rusije v Baltiku.
Dr. Luther vstopil v ljudsko stranko
Essen, 17. septembra, d. Bivši državni kancelar dr. Luther je vstopil v nemško ljudsko stranko, s katero je imel že dose« O?j precejšnje zveze.
Marinkovič proti vstopu SLS v vlado
Demokrati izjavljajo, da bi bil vstop SLS v vlado dovoljni razlog za takojšno vladno krizo, — Z blejskim paktom ni nič. — Kratka in neprijetna avdijenca dr. Korošca pri g. Vukičevicu. Predsednik vlade gre danes na lov...
toriteta g. Davidoviča. Razgovori glede
Beograd, 17. septembra p. Danes Je prihitel v Beograd g. dr. Korošec, da zahteva izvršitev obveznosti izvirajočili iz blejskega pakta. Že danes dopoldne Je imel konferenco z min. predsednikom g. Vukičevičem. Izgleda pa, da ta konferenca ni rodila za klerikalce ugodnih rezultatov, ker so se pojavile take težave, da je moral g. Vuikičevič g. dr. Korošcu izjaviti, da v vladi ni soglasja in da je radi tega zaenkrat nemogoče, da bi klerikalci prišli v vlado, ker demokratsiki del vlade niti ne soglaša s tem posebnim aranžmanom g. Vukičeviča, niti se smatra po blejskem paiktu kakorkoli obvezanega. Demokratski ministri naglašajo, da bi demokratski poslanski klub vstopa klerikalcev v vlado pod nobenim pogojem ne odobril ln da bi bil to dovoljni razloga za tokjošno vladno krizo. V dobro obveščenih krogih se govori, da je zunanji minister dr. Marinkovič kot predstavnik Demoikratske zajednice v vladi min. predsedniku Vukičeviču danes zjutraj oficijetao sporočil to stališče demokratskega kluba Odlaganje vstopa klerikalcev v vlado je zelo jasen znak. da je položaj vlade zelo nesiguren. G. Vukičevič ne ve, kaj bo prinesel jutrišnji dan. V političnih krogih Je vzbudil včerajšnji odgovor g. dr. Marinko-viča na vprašanje novinarjev, katero stališče odobrava on in njegova skupina ali stališče g. Davidoviča, da Je vlada volilna In da je potrebna ustvaritev nove situacije; ali pa stališče g. Vukičeviča, da Je sedanja vlada delovna, pravo senzacijo. »E, kdo bi to vedel« Je končno dejal g. Marinkovič. Ta izbegavajoč odgovor se tolmači v političnih krogih kot dokaz, da računa dr. Marinkovič z razpoloženjem v demokratskem klubu, v katerem popolnoma prevladuje av-
osnovanja močne demokratske fronte se živahno nadaljujejo, četudi se o tem v Javnosti se opaža dosti. Simptomatično je, da prihajajo iz cele države dnevno številni pozivi na ujedinjenje demokracije in da posebno tisk v prestolici z velikimi simpatijami sprejema te izjave o demokratskem bloku. G. Vukičevič nima danes več zaslorabe v nobenem beograjskem listu. Splošno vlada prepričanje, da ta režim ne bo ostal na krmilu več dni in da morajo že prvi dnevi prihodnjega tedn* prinesti definitivno razčiščeni e.
Beograd, 17. septembra p. D. Korošec Je takoj po svojem prihodu odšel na sestanek z g. Vulkičevidem. Ta sestanek, na katerem naj bi se definitivno rešilo vprašanje vstopa klerikalcev v vlado, Je bil zelo kratek in Je trajal jedva 20 minut. Dr. Korošec je zapuščal min. predsedstvo skrajno nerazpo-ložen in je odklonil novinarjem vsako izjavo. To in pa dejstvo, da je g. Vukičevič takoj po tem sestanku odšel na dvor v avdijenco. se tolmači v političnih krogih kot znak, da med gg. Vukičevičem in dr. Korošcem ni prišlo glede Izvedbe blejskega pakta do nikakega sporazuma. Po avdijend. ki Je trajala skoraj eno uro, je bil siced zgovorni g. Vukičevič izredno molčeč in je novinarjem na vsa vprašanja odklonil od govor in izjavil, naj si nikar ne delajo skrbi, ker Jutri ne bo nikakih važnejših do godkov. On sploh ne pride v svoj kabinet, marveč gre na lov . . .
Dočim se je še dopoldne iz vladnih vrst zagotavljalo, da bodo klerikalci že jutri stopili v vlado, ter da bo postal dr. Korošec prosvetni, g. Smodej pa poljedelski minister, so ipopoldne te vesti utihnile.
Akciia radikalov protf g. Vukičevicu
Tudi radikalski centrum hoče strmoglaviti g. Vukičeviča. — Predsednik vlade ima po izjavi pašičevcev za le 10 — 14 zanesljivih poslancev. — Prihod Nastasa Petroviča v Beograd
Beograd, 17. septembra, p. Radikalni član vlade je v razgovoru z vašim dopisni« kom izjavil, da vlada uvideva, dia jo čakajo v radikalnem klubu velike težkoče. Nagla* sil pa je, da pašičevci ne bodo delali tako velikih težkoč, marveč da preti glavna ne» varnost s strani radikalnega centroma zla* sti pa od Bože Maksimoviča, kd hoče za vsako ceno onemogočiti g. Vukičeviča. Go« spod Vukičevič je Boži Maksimoviču že ponovno ponudil vstop v vlado, toda Ma« ksimovič je vse te ponudbe odklonili, da si ohrani proste roke za svojo akcijo proti osebi g. Vukičeviča. V radikalnih krogih se splošno računa s takojšnjim padcem go« spoda Vukičeviča.
Beograd, 17. septembra, p. Danes zvečer je dospel semkaj vodja pašičevcev Nastas Petrovič. Pašičevci so mu priredili na kolo« dvoru svečan sprejem. Novinarjem je od« klonil vsako izjavo, češ, da je prišel v Beo«
grad samo, da se informira o položaju. V vladlnih krogih vzbuja prihod Petroviča pre« cejšnje vznemirjenje, lcer pričakujejo, da bodo pašičevci sedaj pričeli a svojo že dav« no napovedano akcijo razčiščenja v radi« kalnem poslanskem klubu. Četudi zatrjuje« jo vukičevičevci, da ima g. Vukičevič v po« s^anskem klubu absolutno večino, se kaže, da te večine niso tako sigurni. Pašičevci celo naglašajo, da je Vukičevičev položaj v radikalni stranki tako omajan, da se bo moral brezpogojno umakniti z vodilnega mesta. Njegov odstop zahtevajo tudi cen« trumaši, ki ne odobravajo njegove politike, teko da g. Vukičevič nima prav za prav za seboj več kakor 10 do 14 sigurnih poslan« cev. Grožnjam, ki jih širijo vladni krogi, da Nastas Petrovič in 7 njegovih najožjih prijateljev sploh ne bo sprejetih v radikal« ni poslanski klub, v politični javnosti ne pripisujejo nobenega pomena.
kleroradikalsko demontiranie
slovenskih srednjih šol
Na podlagi kleroradikalskega finančnega zakona reducirajo gimnazije v Ljubljani, Kočevju, Mariboru in Ptuju. — Značilna izjava prosvetnega ministra dr. Perica
Begorad, 17. septembra, p. Danes popoldne je sprejel prosvetni minister dr. Ninko Perič v svoiem kabinetu novinarje in jim podal naslednjo izjavo o redukciji, srednjih šol v naši državi:
V	smislu ČL 138. finančnega zakona je določeno: l) Da se vse nepopolne gimnazije z več kot štirimi razredi polagoma pretvorijo v štirirazredne. 2) Da se nižje gimna ziie, ki obstojajo šele tri šolska leta, če imajo manj kot 120 učencev, sploh ukinejo. Ukinitev se bo izvršila stopnjema od razreda do razreda. 3) Število popolnih državnih gimnazij v celi državi ne more brti večje kot 80. V katerih mestih bodo ostale, odloči ministrski svet začetkom šolskega leta. Ostale popolne gimnazije, ki jih je 36, se reducirajo na štiri razredne, kar se izvrši že v početku letošnjega leta. V smislu teh zakonskih predpisov se vse nepopolne gimnazije pretvorijo v štirirazredne in sicer tako, da se letos opusti peti razred, tako da s prihodnjim šolskim letom ne bo več učencev za šesti razred itd.
Kar se tiče poi>olnih državnih gimnazij, Je sklepal ministrski svet na svoji snočnji seji in sklenil, da ostanejo v letošnjem šolskem letu med dr»:imi neokrnjene v Sloveniji samo sledeče gimnazije: Ljubljana (dve gimnaziji in ena realka) Kranj, Maribor (samo realka) Novo mesto in Celje.
Na štiri razrede se reducirajo poleg drugih sledeče gimnazije v Sloveniji: Kočevje, Maribor, Ptuj, Ljubljana 3.
V	6voji nadaljni izjavi je dr. Perič povda-ril, da je vlada posvetila temu vprašanju vso potrebno pozornost in se zaveda, da bo naletel ta korak na mnogostransko kritiko. Vlada pa ni mogla iti preko tega, ker je morala to izvršiti v smislu finančnega zakona. Kdor bo ugovarjal, bo moral predlagati ka-
ko drugo gimnazijo, ki se naj ukine ali reducira, ker1 število popolnih gimnazij v nobenem slučaju ne sme presegati zakonsko določenega maksima. Na eni prihodnjih sej bo ministrski svet razpravljal tudi o redukciji fakultet na poedinih univerzah.
Velika redukcija srednjih šol v Sloveniji, clasti pa redukcija starodavne gimnazije v Mariboru, ki je na glasu kot ena najboljših zavodov, kakor tndi redukcija tretje gimna zije v Ljubljani ter redukcije gimnazij v Kočevju, Ptuju in drugod, bodo brez dvoma izzvale v vseh nacijonalnih krogih bolesten vtis. Posledice klero - radikalnega režima in njegovega proračuna ter finančnega zakona so strašne.
Napoved nove redukcije drž. proračuna
Beograd, 17. septembra, p. Finančni mini« ster dr. Bogdan Markovič, je izjavil novi« narjem, da bo prihodnji državni proračun ponovno znižan za eno milijardo, ter so vsi ministri dobili navodila, da brezpogojno re« ducirajo vse izdatke za 10 odst. Prvi zakon« ski predlog, o katerem bo razpravljala Na« rodna skupščina bo zakon o izenačenju neposrednih davkov. Finančni minister je uverjen, da bo vlada lahko delala z Narod« no skupščino, ni pa povedal katera vlada bo to.
Potres v Beogradu
Beograd, 17. septembra, p. Danes popol« dne ob 14.50 je bil zabeležen v Beogradu močan potresni sunek, ki je povzročil pre« cejšnjo paniko. Vendar pa potres tokrat ni napravil nikake škode. Seismografski zavod objavlja, da leži center potresa 80 km od Beograda v okolici Rudnika, kjer sc še ved« no ponavljajo manjši potresni sunki. Tudi tam potres ni napravil tako velike škode kakor zadnjič
Plodovi 2000 letne kulture
Uradno priznanje fašističnega barbarstva
Glavno fašistično glasilo potrjuje sistematično zatiranje jugosio-venske narodne manjšine. — Vsa slovanska društva morajo izginiti, slovanski tisk se mora zatreti, slovanski učitelji in duhovniki pa morajo zapustiti rodno grudo!
Milan, 17. septembra, t. Glavno fašistično glasilo «Popolo d'Italiw- objavlja danes daljšo pismo iz Trsta, v katerem razpravlja njegov dopisnik glavni urednik tržaškega <Popola» — ki se skriva pod šifro «a. n.» (Alessandro Nicoterra) — tudi o nastopanju fašizma napram slovanskemu življu v Italiji. Dopisnik razlaga najprej po svoje, da slovenski problem v Italiji sploh ne obstoja (?) in da si nekateri le po nepotrebnem belijo glave ž njim. Nato prehaja na konkretna vprašanja, ki se tičejo jugoslovenske narodne manjšine v Italiji in katere je tržaški fašizem »rešil* ter pravi:
«Društva? Po 10 na dan jih izginja, zakaj v Italiji ne morejo obstojati druga društva nego italijanska in slednjič . . . ni mogoče dovoliti Slovencem in Hrvatom, da bi nas vodili za nos s svojimi laži-kultumimi in laži-sportnimi društvi. Časopisi? Z nekakim svojim zakonitim klubovanjem hočejo preveč izrabiti vlogo prefriganih; a fašizem ni tisti, ki bi si dal vezati roke z zakonitostjo. Slabše za Slovane, če slovijo kot premeteni ljudje, tudli kadar niso. Zato dajemo le še malo mesecev življenja slovanskim Uštom v Italiji. Župniki? Učitelji? Našel se je odpomoček, da se ie stranka zga-
nila. Učitelji so odpuščeni aii premeščeni, župniki jugoslovenske narodnosti pa se poslavljajo.«
Trst, 17. septembra, 1. Graška «Tages-post« je včeraj prinesla vest. da je bil Ust «Novice» ustavljen in da je «Edi-nosU dobila fašističnega komisarja, ki nadzoruje pisanje lista. Obe vesti sta neosnovani.
Položaj slovenskega tiska v Italiji je sedaj takšen: «Edinost», «Novice» in «Mali list» (zadnja dva sta tednika in izhajata v Trstu) so dobili letos že drugo posvarilo. Zato prefekt lahko vsak čas zahteva od državnega pravdnika, da prekliče odgovorno uredništvo ravnateljem navedenih listov, ki bi v takem primeru ne mogli več izhajati, če bi oblasti ne priznale drugih odgovornih urednikov. Več kot verjetno pa je. da bi oblasti v takem primeru tega ne hotele storiti, ker sedanje zaplembe in posvarila vse preveč jasno kažejo da hočejo merodajne oblasti ugoditi zahtevam eksponentov tržaškega fašizma, da se slovenski tisk «eliminira potom postopnih zaplemb in posvaril.« Drugi slovenski list «Goriška Straža« in hrvatska tednika «Istarska Rječ» in «Pučki prijatelj« so bili letos dosedaj le enkrat posvarjeni.
Med Francijo in Rusijo ne pride do prefoma
Zmaga Briandovega stališča. — Pesimistične izjave Litvinova
Pariz, 17. septembra, (be.) Na današnjem ministrskem svetu je popolnoma zmagalo stališče zunanjega ministra Brianda v vprašanju konflikta z Rusijo. Francija ne bo prelomila z Rusijo in poslanik Rakovski najbrže ostane na svojem mestu.
Berlin, 17 septembra, (be.) Fesraso&ki ministrski svet se na današnji seji ni bavil z ruskimi predlogi glede pakta o vmešavanju, ker je sovjetska vlada že preje prevzela tako obveznost. Izdani komunike o tej seji javlja, da sedanji trenutek ni ugoden za prekinjenje diplomatskih odnošajev. Predlog glede pakta, da se obe državi ne b06ta napadli, se bo proučil. Pogajanja bo nadaljeval Briand.
Moskva, 17. septembra, d. Litvinov je dal inozemskim novinarjem daljšo izjavo o francosko - ruskih odnošajih. Med drugim je izjavil: Po svojem povratku iz inozemstva sem bil sam mnenja, da je naše nazira-nje glede vojne nevarnosti pretirano. Najnovejša sovražna kampanja enega dela francoskega tiska pa kaže, da je vojna nevarnost mnogo bližja, kakor pa se je domnevalo. Po izjavah Herberttea in Brianda, smo smatrali zadevo Rakovskega za likvidirano.
Sovjetska Rusija je pričakovala, da bo prišlo do boljših odnošajev med Francijo in Rusijo, zlasti še, ko se je Rakovskemu nedavno posrečilo urediti vprašanje ruskih predvojnih dolgov v zvezi z novimi krediti za rusko industrijo. Na tozadevni konferenci je bil dosežen sporazum, da odplačuje Rusija svoje dolgove v letnih obrokih po 60 milijonov zlatih frankov. Sovražno stališče, ki ga zavzema del francoskega tiska, pa gre za tem, da bi se medsebojni odnošaji poslabšali. Opozarjam francosko javnost, da ogroža ta kampanja interese milijonov francoskih državljanov, kajti v slučaju preloma odnošajev ne more biti več govora o odplačevanju naših dolgov. To kampanjo vodijo krogi, ki so povzročili tudi angleško-ruski konflikt. Ves kompleks francosko - ruskih odnošajev je stavljen na eno samo karto. Angleško - ruski prelom je že v dovoljni meri povzročil napetost v mednarodni atmosferi. Zato je treba označiti povzročitelje svetovne vojne nevarnosti. Kljub vsemu temu pa še nismo izgubili upanja, da bo francoska vlada še o pravem času spoznala to nevarnost in se ji tudi s svoje strani znala izogniti.
Pogajanja za obnovitev odnošajev med Anglijo in Rusijo
Gospodarskemu sporazumu naj bi sledila obnovitev diplomatskih odnošajev
London, 17. septembra, s. Diplomatski dopisnik «Westminster Gazzette® poroča, da so se z angleške in ruske strani že pred tedni pričela prva pogajanja, da bi se na podlagi Chamberlainove izjave v spodnji zbornici, — ki je rekel, da je sporazum z Rusijo vsak čas mogoč — našel temelj za novo ureditev odnošajev med Rusijo in
Anglijo. Najprej bo treba skleniti pogod« bo o zahtevah za povračilo škode angleških državljanov, dalje naj bi razne Citysbanke, ki se zanimajo za rusko trgovino, dale sov« jetski vladi na razpolago kredite in kot zad» nja faza naj bi sledila pogajanja, ki bi ure« dila obnovitev diplomatskih odnošajev med obema državama.
Resnost rumunsko-madžarskega agrarnega spora
Pravni odbor Društva narodov odobril rumunsko stališče. — Madžari odklanjajo ženevski sklep
Ženeva, 17. septembra, s. Pri obravnavanju madžarsko - romunskega spora glede aptantov je poročal v imenu odbora trojice, kateremu pripadajo zastopniki Anglije, Japonske in Čileja, angleški zunanji minister Chamberlain.
Po zgodovinski obrazložitvi spora je predložil poročevalec Svetu tri smernice, ki naj bi jih po naziranju Sveta sprejeli Madžarska in Rumunija.
Po prečitanju poročila je govoril grof Apponyi, ki je izjavil, da gre v zadevi za pravno vprašanje, katerega rešitev ne spada v pristojnost Sveta Društva narodov kot politične oblasti, temveč v pristojnost sodne instance, t. j. mešanega rumunsko - madžarskega razsodišča ali pa stalnega mednarodnega razsodišča v Haagu. Apponyi je dalje izjavil, da imajo Chamberlainova izvajanja samo akademično vrednost. Končno je izjavil, da odklanja v imenu 6voje vlade priporočila, ki jih je dal odbor trojice. Vsled tega prosi člane odbora, naj ponovno
proučijo celokupno vprašanje ter prihranijo Društvu narodov tež.*k udarec, ki bi ga zadel, ako bi izdal odločitev, ki bi nasprotovala temelju mednarodnega prava.
Na popoldanski seji je rumunski zastopnik zunanji minister Titulescu obrazložil stališče svoje vlade.
Budimpešta, 17. septembra, s. Predlog, ki je padel glede ureditve madžarsko - rumuii-skega spora v odboru trojice v Ženevi, odklanjajo večerni listi soglasno in ga označujejo kot šolski primer gnilega kompromisa. Društvo narodov, piše cPester Lloyd», je našlo formulo, po kateri morata obe strani žrtvovati. Žrtve pa niso odmerjene enako, ker so priznanja Madžarski le formelnega značaja.
Bukarešta. 17. septembra, s. Rumunska vlada je naročila zunanjemu ministru Titu-lescu v Ženevi, naj sprejme predlog odbora trojice Društva narodov v vprašanjih agrarnih procesov.
Izjalovljen irski polet v Ameriko
Povratek «Princezinje Ksenije«.— Schlee in Brock opustila svoj
polet okrog sveta
London, 17. septembra. (Io.) Kapetan Ma« cintosh in poveljnik Fritz Maurice sta po šesturnem poletu opustila poskus, da pre« letita Ocean in sta se vrnila na Irsko, kjer sta pristala v Bealestrandu v grofiji Kerrv. Letalo je nepoškodovano, istotako letalca. Povod ponesrečenemu poletu jc bilo izredno slabo vreme in veliki viharji, ki so včeraj diviaii na Oceanu.
Tokio, 17. septembra, (io.) Ameriška le« talca Schlee in Brock sta opustili svoj po« let preko pacifiškega oceane in st« se ukr« cala na pernik «Koreamaru» zt povratek v domovino. Letalca sta preletela v 18 dnevih okrog 20.000 kilometrov in dovršila po lov i« co nameravanega poleta okrog »veta.
Ustanovitev velike demokratske
stranke
Senzacionalna vest beograjske «Pravde» o akciji, ki gre za tem, da se ustanovi velika «narodna demokratska stranka». — Nova stranka naj bi obstojala iz Davidovičeve dem. stranke, Pribičeviceve SDS in iz dr. Spahovih muslimanov
Včerajšnja «Pravda» priobčuje pod naslovom - akcija za ustanovitev narodne demokratske stranke® naslednji si-tuacijski članek, ki poteka po vsej priliki iz prvih informacij:
«Zabeležili smo že, da obstoja pokret, ki gre za tem, da se ustanovi demokratski blok. V političnih krogih pa je bilo poleg tega opaženo, da obstoja še druga akcija za ustanovitev bloka med demokrati, samostalnimi demokrati in muslimani, kakor tudi stranke gospoda Radiča. Voditelji te akcije smatrajo, da bi mogel ta blok strmoglaviti Vukičeviča in prevzeti vlado v svoje roke.
«V vrstah samostojnih demokratov se izjavlja, da je z Radičem mogoče sodelovanje, ker je pri volitvah prejel zaupnico vseh Hrvatov s programom monarhistične državne oblike, Vidov-danske vladavine ter narodnega in državnega edinstva.
^Medtem pa je v političnih krogih še večjo pozornost vzbudila ideja o uje-dinjenju demokratov, samostojnih demokratov in muslimanov. Iz izjav politikov. ki delujejo na združitev teh treh strank, izhaja, da je ta ideja izzvala veliko pozornost v političnih vrstah teh
treh strank. Znan politik nam je včeraj o tem pokretu izjavil naslednje:
«Ni dvoma, da bi bilo v sedanjem trenutku zelo pri rodno, ako pride do združitve obeh demokratskih strank z muslimani. Že preje je bilo opažati, da obstoja velika naklonjenost in pripravljenost za to združitev. Zaenkrat še niso zbrani vsi poslanci, toda v 10 dneh bodo že v Beogradu in potem se bo lahko videlo, da obstoja dejansko med poslanci velika pripravljenost za združitev obeh demokratskih strank.
Kar se tiče muslimanske organizacije, mislim, da je tudi ona za združitev z demokratsko stranko, ker se je v volilni agitaciji videlo, da muslimani odobravajo politiko demokratske zajednice in da podpirajo njihovo skupno rmljtiko ...
Voditelji te akcije izjavljajo, naj bi se nova stranka imenovala Narodna demokratska stranka. Po sedanjem številčnem stanju teh strank bi nova stranka štela 102 poslanca. V kombinaciji z Radičevo stranko in s pašičevci, ki bi se oddvojili od g. Vukičeviča, bi nova stranka mogla, tako računajo ti politiki, prevzeti situacijo v svoje roke*.
Socijalne dolžnosti mestne občine ljubljanske
Kje je jugoslovenski episkopat, da bi se zavzel za slovenske duhovnike v Italiji
(Dopis iz primorskih krogov.)
Gospod urednik! Pred par dnevi ste na kratko zavrnili pisanje ljubljanskega »Slovenca«, ki obračunava z Mussotemjevhn režimom v Julijski Krajini. Navad!i ste popolnoma pravilno, da ti« v teh očitkih in v tem zgražanju nad preganjanjem našega življa v Italiji precej neodkritosrčnosti. Zlasti kar se tiče slovenskih duhovnikov, ki so v Italiji izpostavljeni najhujšemu fašističnemu pritisku.
Imate popolnoma prav, ako trdite, da taki papirnati protesti prav nič ne pomenijo in da bi se moral fašističnemu pritisku proti naši duhovščini v ItaHji upreti predvsem Vatikan.
Mi Primorci smo v Jugoslaviji priča, s kako vehemenco se jugoslovenski episkopat zavzema za zahteve Sv. Stofice, kadar gre n. pr. za sklenitev kookordata z Jugoslavijo Naši škofi so se doslej dosledno postavljali na stran Vatikana, na stran Sv. Stolice.
Pa tudi sicer se jugoslovenski škofje politično eksponirajo. Zlasti velja to za ljubljanskega škofa, ld ie duša in vrhovni vodja SLS. Vprašanje nastane, zakaj se ti škofje ne zganejo, zakaj ne protestirajo pri Sv. Stottd, da ona ničesar ne ukrene proti ne-čnvenenru postopanju fašističnih oblasti z našim narodom in celo s slovenskim duhov-ništvom. Take apatije, take ravnodušnosti ne moremo oprostiti jugosiovenskemu epi-akopatu. Mar se mu nič ne smili naš ubogi narod, ld leči pod itafijamskim jarmom?
V »Slovencu« smo zadnja leta pogosto či-tali, kaka svetovna sila je Sv. Stofica in krščanstvo, v koltkor se zbira v katoličan-stvu. O papežih se le reklo, da se ne ukla-njajo posvetni oblasti fn da ie niihova pravičnost brezmejna. Ne dvomimo v eno ta drugo. Toda odkod pa to, da je Vatikan zavzel zadnja leta tako dobrohotno stališče napram fašizmu, da ga sploh ne obsoja. Nasprotno dogodilo se je celo, da so visoki predstavnika Sv. StoMce uprav blagrovali
fašizem in Mussolinija ter opetovano izjavili, da bdi nad tem človekom božja zaščita.
Dejstvo pa je po drugi strani, da je Vatikan napram grozodejstvom v Julijski Krajini popolnoma ravnodušen in da ne zgane z mezincem. Pred leti je Vatikan odstavil slovenskega tržaškega škofa, ga pregnal v Maribor. Slovenski samostani so bili izpraznjeni in na mesta slovenskih redovnikov in redovnic so prišli italijanski, šovinistično in filofašistično orijentiranj frančiškani in druge vrste redovniki.
Če se zna Vatikan tako odločno upirati našim vladam v pogledu pripadnosti zavoda sv. Hijeronima v Rimu, zakaj pa ne pokaže rogov tudi Mussoliniju, ko tepta najsvetejša prava slovanskih svečenikov v naših prastarih slovanskih zemljah Julijske Krajine?
Skromnega mnenja smo, da je tega krivo tudi mlačno stališče iugoslovenskih škofov. Ni dvoma, da bi mogli jugoslovenski škofje s samostojnim nastopom za interese svojih rojakov povečati svoj ugled in svojo pozicijo tako v državi sami, kakor v inozemstvu Če to zmajo nemški škofje in škofje ostalih držav, zakaj ne bi to storili tudi naši škofje, med katerimi je gotovo tudi lepo število odličnih patrijotov.
Spominjamo se. kako so tekom svetovne vojne francoski škofje javno izrazili svoio nezadovoljnost s Sv. Stolico, ker ni obsodila vpada nemških čet v Belgijo in severno Francijo.
To naj store naši jugoslovenski škofje gle de naših bratov pod fašistično Italijo. Če papež nima moči, da bi znal spraviti Musso linija na noge, potem vemo, da smo slovenski katoličani zanj samo brezpravna raja, ki ima dolžnost ubogati, nima pa nobene pravice do krščanske zaščite, kakršno bi morala nuditi Sv. Stolica kot vesoljna svetovna sila.

Politične beležke
Stjepan Radie o Svetozarju Pribičevrcu
»•Narodni Val« objavlja nov članek izpod peresa St. Radiča o političnem položaju na-giašajoč, da je usoda g. Vukičeviča zapečatena šn da ie le še vprašanje par dni, da bo izginil s političnega površja. Če ne prej, bo padda niegova vlada v Narodni skupščini, čim se skupščina sestane. Med drugim naglaša, da ima g. Vukičevič proti sebi vse stranke razen dr. Korošca. »Največ zaslug za to da se ukine sedanji režim nezakonitosti in nasilja ima Svetozar Pribičevič, ki pametno govori, še pametneje piše in najpametnejše dela«.
Klerikalna «sprengla»
Dr. 2erjarv je pred dnevi izjavil v Beogradu, da imajo pravico do združitve vsi, ki so jim bili i&radeni mandati. Z ozirom na to izjavo Je včerajšnji »Slovenec« zapisal: »In naš Žerjav toži o mandatih, ki da so mo blH licradeni, ko vsak ve, s katerimi nemoralnimi sredstvi si Je SDS prigoljufa-la mandat IhdjBarakega mesta.« Katera so ta nemoralna sredstva? Ali morebiti tista klerikalna »šprengla«, ki je zadržala v Trnovem kar 60 do 70 kroglic v klerikalni skrinjici, o čemer pa njen čuvar sam ničesar ni vedel, dokler ni čital posebne Izdaje »Stovenca«, ali pa morebiti Gabrov-škova »Šprengla« v obliki lažnivih letakov, da so na naprednem shodu v Kazini vsevprek pretepali delavce in invalide, zaradi katere pa si dobovnflc Gabrovšek ne upa tožiti, ko se mo Je očttala laž. Kdo Je vodil namesto naprednih volilcev v neštetih slučajth? Kdo je napajal volilce z alkoholom in delil med nje denar? Zakaj klerikalci niso navedli v zapisnik vofctae komisije »nemoralna sredstva, s katerimi si je SDS prigoljofala ljubljanski mandat.? Če so bili kateri mandati prigoDufani. so bili klerikalni, ki so bili pridobljeni pod pretvezo, da je klerikalna skrinjica »presveto srce Jezusovo«, ln za ketere se Je agftiralo
tudi zavno v cerkvah. S svojimi »šprettgLami«, ki jih »Slovenec« spušča v svoji jezi nad izgubo ljubljanskega mandata med svet, postaja že skrajno smešen, ker samo na novo razgalja klerikalno nemoralnost in lažnivost
Zahvala mojim volilcem
Število naprednih volilcev v kranjskem okraju je napredovalo tako od skupščinskih volitev 1. 1925 kakor od oblastnih volitev v januarju 1. 1927. Dosedanji uspeh nam mora biti v vzpodbudo k še bolj vztrajnemu delu za združitev vseh naprednih moči, k dosegi našega končnega cilja v prospeh naše lepe Gorenjske. Vsem, ld so pomagali v zadnjem volilnem boju k našemu napredku glasov, se iskreno zahvaljujem s pozivom: Z vztrajnim delom b končni zmagi! Dasi nisem bil to pot izvoljen, hočem vseeno ostati tolmač želja gorenjskih naprednih volilcev napram našim demokratskim poslancem, pri čemer se zanašam na njihovo prijateljsko podporo.
Ivan Lončar, posestnik in župan v Tržiču, kandidat za kranjski okraj.
Tržič. 17. septembra 1927.
Rezultati irskih volitev
London, 17. septembra, s. Danes so bili znani sledeči rezultati volitev v irski par« lam en t: Izvoljenih je 24 vkdnih kandids* tov, 8 neodvisnih in en član kmet ske stran* ke, torej 33 vladi naklonjenih članov, dalje 26 članov opozicije, in sicer 20 repubEkan« oev, 3 socijalisti, 2 člana nacijonalne lige m en komunist.
London, 17. septembra, (be.) Pri irskih volitvah so bili izvoljeni vsi ministri se« dan je vlade. Izvoljen je tudi predsednik Cosgrave, ki je prejel 17.394 proti 11.608 glasovom, ki so oddani za republikanskega kandidata.
Poplave v Londonu
London, 17. septembra, (be.) Včeraj se jc utrgal nad mestom oblak. Voda je po« plavila več ulic severnega dela mesta. Ta» ke poplave ne pomnijo v Londonu že mno* go let. Radi šest dni trajajočega deževja je Temza silno narasti*.
Kurativno socialno dek), zlasti pa preventivno pomeni ekonomično gospodarstvo. Preventivna socijalna skrb preprečuje večje in dostikrat neproduktivne izdatke v bodočnosti, ta skrb je v svojem efektu štedenia na materijalnih izdatkih, istočasno pa tudi zaščitnica moralnih dobrin prebivalstva. Zato je napačno, ako bi komunalna politika svojo glavno ali pa morda edino pozornost obračala na strogo materijalno gospodarstvo in bi ne znala upoštevati vseh drugih pojavov, ki imajo na materijalno gospodarstvo bodisi direktno ali indi-rektno prav znaten vpliv. Programa-tično ln velikopotezno zasnovana komunalna politika mora v interesu splošne povzdige blagostanja v svoj delokrog zajeti prav vse pojave mestnega življenja, da se ji tako ne zgodi, da bi nekje prištedila dinar, da bi morala zaradi te «prištednje» drugod izdati deset in več dinarjev m še te morda brez pravega gospodarskega učinka. Blagostanje posameznikov, ki se morda dviga na razvalinah socijalne in moralne bede, ni blagostanje, ono je podobno sveči, ki sicer gori, toda dogoreva.
Sestavni del ljubljanske komunalne politike mora v interesu razvoja gospodarstva prebivalstva tvoriti tudi intenzivno socijalno dek) v treh smereh. To delo ne sme biti podrejenega pomena, ali samo zato, da se enemu ali drugemu na magistratu da kotiček in s tem soci-jalnemu delu formo, treba je, da je to delo prav enakovreden faktor v udej-stvovanju komunalne politike. Kar dviga delovno silo in delavoljnost prebivalstva. je bogato naložen kapital.
Do danes mestna socijalna politika ni prišla daleč preko ubožnega skrbstva v najprimitivnejši obliki. Ta oblika je prepJeskana s ponižujočo barvo miloščine in je dana v izmeri, ki ne zadošča niti za živeti niti za umreti. Kar magistrat da. mora dati v zavesti samoum-Ijive pomoči in dolžnosti splošnosti napram slabejšim članom družbe, katerim naj pomoč ne bo milost, ampak izraz pravne pravice. Socijalno delo občine, države ali posameznika mora dvigati samozavest posameznika, dvigati njegovo človeško dostojanstvo, s tem veselje do dela in ustvarjanja, do življenja. Napačna je ona «velikodušna» socijalna politika, ki v socijalne pomoči potrebnem sočloveku vidi neko manj-vrednost, ki naj živi samo po milosti drugih, ne pa po lastni pravici do udobnega življenja.
Kurativna socijalna politika je zadnji izhod. Ne smemo skrbeti samo zato, kako bomo pokopavali ali zdravili bolne, treba je bolj skrbeti za to, kako bomo smrt odganjali predno že potrka na vrata. Ni zadosti, <$io skrbimo za ječe, kamor bomo zapirali moralno izprijeno mladino, treba je bolj skrbeti za to, da bodo ječe prazne.
Prva socijalna dolžnost mestne občine je torej, da organizira preventivno socijalno skrbstvo. Kjer je to mogoče in potrebno iz lastne moči, drugače s pomočjo države ali oblasti. Ljubljana mora zlasti oblasti dajati inicijativo.
Naj navedem samo nekaj nalog!
Prvo skrb je brez dvoma posvetiti mladini obojega spola. Ker smo na meji zapadne kulture in kulturno zreli, nam ne bo težko pojmiti, kako velike važnosti bi bila moderno urejena vzgojeva-lišča za moško in žensko deco, katera naj bi mlado generacijo, ki je zapuščena in zanemarjena in izven rodbinskega kroga živeča izpostavljena nebroj nevarnostim, vzela v svoje okrilje in jo vzgajala v vredne in poštene člane človeške družbe. Vsako večje mesto v kulturnih državah ima taka vzgojevali-šča in letna poročila pišejo o velikih uspehih, ki odtehtajo vse gmotne žrtve.
Socijalno-higijenska skrb za mladino je v mestnih zidovih zelo aktualna in je zelo raznovrstna. Važnost je polagati pri tem na prehrano in obleko, na pogoste sistematične zdravniške preiskave. — Pri nas je popolnoma zanemarjena skrb za otroška igrišča, za igrišča mladine. Kakor, da bi samo oni teh naprav potreboval, ki jih sam lahko napravi in vzdržuje! Ljubljana potrebuje velike športne prostore, obsežna igrišča pod primernim pedagoškim nadzorstvom. Kje je danes številna mladina iz delavskih, uradniških in obrtniških vrst?
Dasi Ljubljano okoli in okoli obdajajo v neposredni bližini lepi krasni gozdovi, ki naravnost kličejo v svoje sveže osrčje vse slabotne, slabokrvne po zraku in solncu hrepeneče otroke, se ne govori o šolah v naravi, o otročjih zdraviliščih v prosti prirodi, kjer bi se slabim otrokom nudil pouk, vzgoja, moralna in gospodarska.
Kam z otroci, ki so neozdravljivo bolni, kako skrbimo za škrofulozne in tuberkulozne? Kje so deležni pouka slaboumni?
Velika mesta v zadnjem času z mrzlično naglico in z velikimi materijalnimi žrtvami organizirajo počitniške kolonije ali subvencijonirajo dobrodelna društva pri teh akcijah. Tu je treba boljše in te-meljitejše organizacije, pravilne izbere, sodelovanja z najrazličnejšimi dobro-voljnimi organizacijami in posamezniki, da socijalno in zdravstveno slabi otroci ne ostanejo »pozabljeni«. Ljubljana kot kulturno središče Slovenije in tretje glavno mesto države bi n. pr. majniških izletov iz dežele v mesto ne smela samo gledati, ampak se tudi potruditi, da mlada srca poneso v selo zavest, da jim je Ljubljana res središče vsega življenja. Ali je skrbljeno za prenočišča, za prehrano, za razgledovanje itd. Vsak učitelj, ki pride, se mora sam mučtti in truditi.
Dijaki iz Nemčije so mi v planinskih kočah pripovedovali, da dobivajo pod-
pore za potovanje od mestnih občin, «da si utrdijo zdravje in spoznavajo domovino?* Ali Ljubljana na tem ne bi mogla imeti interesa?
Problem zase so mestni reveži in sploh osebe gmotne pomoči potrebne. Ta del socijalnega skrbstva je postaviti na povsem druga načela. Stremiti je predvsem zatem, da občina pripomore k samostojnosti in k lastnemu ustvarjanju vsakemu posamezniku: brezposelnemu delavcu, obubožanemu obrtniku ali trgovcu. Denarna podpora je zadnji izhod. Ta pa mora biti — ako že — zadostna, kot pravica, redno dohajajoča in izplačana samo v dejanskih potrebah. Ubožni očetje, slučajnostne podpore, vse to ne zadošča. Mesto, kakor je Ljubljana, mora imeti do popolnosti izvedeno starostno preskrbo in preskrbo za vse slučaje življenskih kriz prebivalstva. Na tem so interesirani samostojno in nesamostojno pridobitno delovni sloji.
To je le nekaj točk. Vendar pa so že te takega značaja, da glasno kličejo po redno, pošteno, marljivo in nepristransko poslujočem občinskem svetu.
Dr. L Bohinjec;
Klerikalci kot škodljivci ljubljanskega mesta
Veleinteresanten, a pozabljen govor dr. Ravniharja.
Dr. Ravnihar je bil pred vojno ljubljanski poslanec narodno - napredne stranke v dunajskem parlamentu, po vojni pa je bil nosilec liste JDS za ljubljanske občinske volitve. Tedaj je na volilnem shodu demokratske stranke 24. aprila 1. 1921. izrekel o klerikalni stranki naslednjo sodbo: <Koliko potov in truda nam je vzelo, da bi ohranili Ljubljani z regulacijo Ljubljanice pridobljeno vodno silo, ki nam je tedanja klerikalna deželna uprava ni marala privoščiti. Posrečilo se mi je pridobiti češke poslance, da so pritisnili na vlado grofa Stiirgkha. Toda zveza SLS z avstrijsko vlado je bila tako trdna, da ie prenesla tudi ta pritisk. Sploh je avstrijski birokraciji, kadarkoli je šlo za ponižanje Ljubljane, stala zvesto ob strani tedanja klerikalna deželna uprava, ki iz gole ljubosumnosti in zavisti, da ne rabim hujšega izraza, ni bila pripustila, da bi se dejalo, da je Ljubljana ood »liberalnim« vodstvom zrastla v moderno veliko mesto. Občinskemu svetu ljubljanskemu je metala pod noge polena, ovirala je njegovo delo, kjerkoli je mogla, odrekala celo razpoložljiva sredstva ter znala pokopati vsako — še tako koristno namero za napredek mesta. In zopet je bilo geslo: napredna Ljubljana mora na kolena-! Takrat je bila Ljubljana oškodovana v svojih temeljih in za milijone in milijone današnje vrednosti. Tega ljubljansko meščanstvo ne sme nikdar pozabiti, pa naj si bo pri katerikolih občinskih volitvah. Zato se mi vidi velika drznost, ako prihaja danes kritika o gospodarstvu napredne večine prav od te strani.« Ljubljansko meščanstvo ni pozabilo, koliko so klerikalci že škodovali Ljubljani, neregulirana Ljubljanica še danes priča o njihovem razornem delu, pač pa je pozabil na vse to — dr. Ravnihar.
Nova medparlamentarna antanta
Praga, 17. septembra, d. Koncem oktobra se vrši konferenca zastopnikov češkoslova« škega, jugo&lovenskega, francoskega, rumun skega in poljskega parlamenta. Svrha te konference je ustanovitev medparlamentar« ne antante teh držav. Inicijativa za to je izšla od Češkoslovaške, Francija in Jugo« slavija sta pa že dali svojo odobritev za ustanovitev te medparlamentame antante. Odobritev Poljske in Rumunije se pričakuje v kratkem. K pristopu se bo pozvala tudi Belgija. Natančni datum te konference se bo določil v začetku oktobra v Parizu.
Grof Bethlen bo odstopil?
Budimpešta, 17. septembra, d. Kakor zna« no, je ministrski predsednik Bethlen že tri mesece na bolniškem dopustu. Pričakovalo se je, da bo 1. oktobra zopet prevzel svo« je posle. Njegovi zdravniki pa so mu^sve« tovali popolnoma mimo življenje. Grof. Bethlen je baje težko obolel na poapnenju srčnih žil. 2e sedaj se vrši v vladnih kro« gih boj, kdo bo njegov naslednik. Predvsem se imenujeta prosvetni minister grof Kle« belsfoerg in prelat Vass. Odstop ministi* skega predsednika, s katerim se računa v treh mesecih, bo vsekakor velike politične važnosti.
Seje komisii Društva narodov
Ženeva, 17. septembra, (ie.) Komisije Društva narodov so nadaljevale svoja dela. Prva komisija je pod predsedstvom japonskega delegala Adatci nadaljevala razpravo o pripravah odbora strokovnjakov za progresivno kodifikacijo mednarodnega prava. Istotako je razpravljala o predlogu para-guajskega delegata glede sestave zakonika mednarodnega prava. Druga komisija j« pod predsedstvom kanadskega delegata Dandu-randa razpravljala o alkoholnem vprašanju. Četrta komisija je razpravljala o vprašanju zaostalih prispevkov Društvu narodov. Ugotovilo se je, da se je položaj v tem vprašanju izdatno izboljšal. Dve državi sta od 31. avsrueta dalje popolnoma plačali »voje zaostanke. Komisija je sprejela resolucijo, v kateri poživlja glavnega tajnika Društva narodov, naj nadaljuje pogajanja s Kitajsko, da končnoveljavno poravns svoje zaostanke in da povzame iste korake tudi proti drugim državam, ki so zaostale s plaJill. Peta komisija je razpravljala o izvedbi konvencije glede opija, sklenjene Ista 1925. Šesta komisija je pod predsedstvom luksembur-škega deelgata Becha razpravljala o delu komisije mandatov.
Pri Austenu Chamberlainu
(Od našega posebnega dopisnika.)
Ženeva, 15. septembra.
Angleški zunanji minister sir Austen Chamberlain je smatral že drugič v enem tednu za potrebno, da skliče nas novinarje in nam razloži stališče londonske vlade in britskega imperija napram velikim vprašanjem, s katerim se sedaj peča Društvo narodov.
Cela zgodovina ženevske institucije je pokazala, da ni Društvo narodov niti od daleč tisto, kar mu je namenil \Vilson. V vseh večjih, res važnih vprašanjih je popolnoma odreklo. Niti ene reči se ni upalo vzeti v roke, če je proti temu nastopila katerakoli velesila. Velesile so prepuščale Ženevi v obravnavo samo manjše, manj pomembne reči in še te samo tedaj, kadar so si zagotovile ugoden izid. Nikdar ni bila Ženeva arbiter, razsodnik med velikimi silami Pač pa se Ženeva prav rada vtika v spore manjših držav, pri čemer služi navadno kot poslušno orodje med seboj v napred dogovorjenih velesil. Nezadovoljnost s takim dejanskim stanjem je vedno večja med manjšimi in srednjimi državami in opaža se neka še vedno jako nejasna in neenotna opozicija med njimi. Ta opozicija proti samovolji velesil se je n. pr. pokazala danes, ko kandidatinja zapadnih velesil, Belgija, ni bila ponovno izvoljena v Svet Društva narodov, kjer sedi že neprestano sedem let.
Navzlic ogromnim pomanjkljivostim, navzlic dejstvu, da razpravlja večinoma o akademskih, dolgočasnih, humanitarnih zadevah, kot je n. pr. pridelovanje, prodaja in uživanje opija, trgovanje s sužnji, prostitucija, tranzit, zaščita žena in otrok na bližnjem vzhodu, izmenjava beguncev, sestavljanja mednarodnega pravnega kodeksa, pritožbe proti agrarni reformi, vprašanje zgradbe nove palače generalnega tajništva pod vodstvom nepremičnega sira Erica Drummonda, navzlic vsemu temu dolgočasju pa nikakor ne gre odrekati Društvu narodov slehernega pomena in važnosti.
Ze v tem je ogromen napredek povojnih časov, da se sploh sestajajo zastopniki velikih sil in. malih držav na enem kraju, v eni dvorani in razpravljajo o istih zadevah, čeprav te zadeve ne odločajo o usodi sveta. Ali ni že to veliko, če se spomnimo starih časov, da pridejo v Ženevo Briand, Chamberlain, Stresemann in tam razkladajo pred delegatom zamorske republike Liberije, <baronom» Lehmannom, pred poslanci črnopoltih Abesincev, pred mulatskimi Kubanci, pred delegati Siama. Paname, Kolumbije, Estonske itd. itd. stališče svojih vlad v svetovni politiki? Ali ni značilno, da opravičuje pred isto pestro publiko sir Austen Chamberlain z izbranimi besedami politiko največjega svetovnega imperija vseh časov, da se pred njimi brani in zagovarja zaradi britanskih grehov proti stremljenjem za zagotovitev svetovnega miru in razorožitve? Ali ni končno imenitno, da isti Chamberlain kar dvakrat v enem tednu sklicuje žurnaliste vseh dežel, da jim razlaga notranji ustroj britskega imperija in jih naproša razumevanja za njegovo politiko? Pred vojno najbrž ni bilo slovenskega novinarja, ki bi prejel takšno povabilo od angleškega zunanjega ministra. Te velike izpremembe v šegah in navadah diplomatov je prinesla ustanovitev Društva narodov. Ze iz teh razlogov je Društvo narodov velika pridobitev svetovne vojne.
Argumente, ki jih je sir Austen navajal novinarjem, zakaj je londonska konservativna vlada ubila znameniti »ženevski protokol® zakaj noče zaščititi Poljske proti eventualni maščevalni vojni Nemčije, kakor je v Locarnu prevzela jamstvo za francosko-nemško mejo, ste že čitali v brzojavkah iz Ženeve. Največjega dela zbranih, nepristranskih novinarjev ni mogel prepričati o moralni sili svojih argumentov. Pač pa smo mu hvaležni, da je odkritosrčno razložil politiko konservativne vlade, da ji je moč in pozicija britanskega carstva več, mnogo več nego Društvo narodov in svetovni mir, da žrtvuje London na ženevski oltar samo tisto, kar lahko britski imperij brez težave pogreša. S svojo odkritosrčnostjo nam je popolnoma razsvetlil politiko Londona v Društvu narodov, ki je ena glavnih ovir za hitrejši napredek ideje razorožitve in miru med narodi.
Izpovedhe morilca grofa Nardinija
Pariz, 17. septembra, d Včeraj so zašli« šivali morilca italijanskega vicekonzula grofa Nardija, ki je izdavil, da je 25 let star. Povdarjal je, da je bil v Italiji večkrat aretiran, ker ni bil fašist ter konfiniran v svojem rojstnem kraju Perignola. Da se iz« ogne nadaljnkn persekucijam, je sklenil od« iti v Pariz. Sef politične policije, mu je de« jal, da ga bo pustila policija na miru, ako hoče biti poslušen Mussoliniju. Ako se ne bo vpisal fašistični sindikat, nc bo dobil dela. Glede umora grofa Nardinija je iz« javil, da je mislil, da govori s konzulom "nvjnv On je hotel spraviti svojo ženo in svoje otroke v Pariz, vendar pa mu v Rimu niso hoteli dati potnega lista za Francijo. V tem težkem položaju je hotel govoriti z generalnim konzulom. Grof Nardini pa, kaerega je smatral za generalnega konzula, mu je odgovarjal zelo cinično, da ga vsa stvar nič ne tiče. Zaradi tega je streljal na njega.
Podaljšanje stanovanjskega zakona na Madžarskem
Budimpešta, 17. septembra, s. Dne 1. no« verah r a t. L bi bil moral prenehati zakon o zaščiti najemnikov. Iz narodno« gospod ar« skih ta socijalnih ozirov pa je vlada slde» c Ha podaljšati zakon za dobo eoega leta.
Desetletnica smrti Frana Maslja-Podlimbarskega
V pondeljek dne 19. t. m. poteče deset let, kar je umrl kot preganjan ec nasilnega avstrijskega režima v nižjeav-strijskem trgu Pulkan konfinirani slovenski pisatelj Fr. Maselj-Podlimbarski.
V	torek, dne lo>. septembra 1917. je šel na običajni izprehod «Zum heiligen Briindl*. Nenadoma mu je postalo slabo. Vlegel se je na klop in ležal ves dan neopažen, brez vsakršne pomoči. Zadela ga je kap. Pozneje so ga našli še živega njegovi tovariši iz avstrijske bratovščine «Politisch unverlasslich« — italijanski konfiniranci. Ob popolni brezbrižnosti domačinov je udano in mirno sklenil življenja trudno pot. Prav na dan njegove smrti je prispel potni list, s katerim se je hotel odpeljati v to-li zaželjeno domovino. Domovina pa je po osvobojenju sprejela samo njegove kosti, ki so našle zaslužen pokoj v Ljubljani.
Avtor romana »Gospodin Franjo,» ki je tako preplašil avstrijsko justico, se je rodil dne 23. novembra 1852. v Spodnjih Lokah pri Krašnji. To je ondi pod Lrmbarsko goro, po kateri si je nadel literarno ime. Ljudski pisatelj An-drejčkov Jože (J. Podmilščak) mu je bil poglavitni duševni voditelj v zgodnjih letih, na ljubljanski gimnaziji pa se je mnogo družil z Fr. Podkrajškom — Harambašo in sedanjim zlatomašnikom I. Vrhovnikom. Bil je v prvi gimnaziji, ko je izbruhnila vojna z Italijani (leta 1866.). To mu je tako razvnelo domišljijo, da je odšel na poj za doživetji in razodetji. Krenil je preko Gorenjske na Koroško in odtod čez Ljubelj na Dolenjsko, kjer so ga prijeli in vrnili na študentovski tir. 22. januarja 1872. je izstopil iz sedme gimnazije. Bil je potrjen k dragoncem in se je vežbal v Mariboru. L. 1873. so ga premestili na Slovaško, v okolico sedanje Bratislave. Tu je z navdušenjem zahajal med Slovake, romal po ondotnih krajih in ve-seljačil. Tako-le pravi sam o tistih dneh: «Delam ko črna živina. Pijem ga in živim kot grof.» Ostal je pri vojakih štiri leta, pa se je do grla nasitil cesarskega kruha. Na slovanskem jugu je izbruhnila vojna zoper Turke; domovina ga je z neodoljivim hrepenenjem klicala k sebi.
L. 1877. je prispel v Ljubljano in se hudo razočaral. Pulil se je za razne službe, pa ni dobil nič stalnega. Po večmesečnem život ar enju se je vrnil na Slovaško in oblekel neljubo mu avstrijsko vojaško suknjo. Dve leti kasneje je položil častniški izpit Zdaj se je začela Masljeva Odisejada po številnih avstrijskih garnizijah. Velik vpliv je imelo nanj skoraj štiriletno bivanje v Bosni, kjer je do dobra spoznal to nesrečno jugoslovensko deželo in jo opi" sal kasneje v «Gospodinu Franju». Pri-jala mu je kolikortoliko vojaška služba na Češkem. Rad se je gibal v češki družbi in vneto prebiral češke in ruske knjige. Tudi izven službe je mnogo potoval, zlasti po Italiji. Domovina pa ga je venomer klicala in avstrijska vojaška služba mu je vedno bolj preseda" la. L. 1905. se je dal kot stotnik vpoko-jiti. Naselil se je v Ljubljani in tu vneto pisateljeva!. Bil je odbornik Slovenske Matice«. Tik ob svetovni vojni 1. 1914. je izšlo največje in najpomembnejše delo Podlimbarskega, roman «Go-spodin Franjo®. Postal je usoden njemu in «Slov. Matici*. L. 1915. so ga degradirali, odšel je v rodno Krašnjo in »živel kot človek«, ne kot stotnik. A tudi zdaj ni imel miru. Kot »državi nevaren element® je moral v prognanstvo. Konfinirali so ga v že omenjenem trgu Pulkan. Tu je sanjaril o domovini in si želel nazaj kakor v obljubljeno deželo. Toda usoda mu ni naklonila tega veselja.
Za Franom Masljom Podlimbarskim so ostali številni spisi pripovedne vsebine, ki segajo tja v sredino osemdesetih let. Sodeloval je pri raznih slovenskih listih, zlasti v «Ljubljanskem Zvonu« in «Slov. Narodu». V svojih povestih je rad opisoval ljudsko življenje v naših južnih krajih, pa tudi iz domače sredine. Njegove izbrane spise urejuje dr. Šlebinger. Pravkar se pripravlja za tisk kritična, z obilnim gradivom opremljena izdaja «Gospodina Franja». Ta roman je bolj kot vsi prejšnji spisi' zasigural Podlimbarskemu trajno mesto v slovenskem slovstvu.
V	njem se združuje slovenski svet s srbskim, v njem je izražen končni smi-
liraji in
sel našega političnega življenja pred vojno, on je kazalec slovenske politike na Balkan. Bosna je dobila z «Gospodi-nom Fran jenu spis, ki mu niti v hrvatski in srbski literaturi ni primere. Zaslužil bi, da bi izšel v srbohrvatski izdaji. Naši bratje bi v času, ko izhaja toliko slabih prevodov, lahko izdali to delo v dostojnem prevodu, ki bi ga populariziral med srbskim in hrvatskim ljudstvom. «Gospodin Franjo* je bil nekak zaključek našega narodnega življenja v Avstriji; njegova usoda in uso-
da njegovega pisatelja je bila tudi naša. Vsem je šlo za biti ali ne biti; Pod-limbarski je postal kakor mnogi naši ljudje žrtev, ali naš narod in «Gospo-din Franjo» sta preživela tuje nasilje in ostaneta večno tako, kot je želel ognjeviti rodoljub Fran Maselj.
O «Gospodinu Franju« v pregnanstvu bodo čitatelji «Jutra» izvedeli kaj več iz priloge «Življenje in svet«, ki bo v kratkem objavila odlomke iz njegovega dnevnika s pisateljevo še neobjavljeno sliko izza teh časov.
Vrtnarska razstava
Pri nas je še premalo znano, da vrtnarstvo ni obrt v smislu brezčutnega rokodelstva, temveč da je bilo vedno ena glavnih panog umetnosti, gotovo pa vsaj važna veja umetnostne obrti. Oni del arhitekture je ta prelepa stroka, kjer' arhitektura ustvarja dela s prostornimi oblikami, ki imajo glavni izraz v barvi. Operira z vedno se izpre-minjajočim živim materijalom, z bežnimi slikami v rahlem okvirju. Razglabljanje definicije nas bi skoro privedlo do ugotovitve, ki zveni prve trenutke kakor absurdnost. Vendar je pa resnica, da ta stroka estetskega izražanja ustvarja stalne vrednote s pomočjo večne izpremene, torej trajnost z minljivimi činitelji. In sedaj razmišljajte o glavnih karakteristikah likovne umetnosti, glasbe in leposlovja. Potem pa o razmerju in
umetnika. To je velikanski, že davno težko pričakovanj korak naprej. Uspeh prvega poizkusa vrtne arhitekture pri nas je tudi popolnoma zmagovit, kar priča splošna pohvala oddelkov tvrdke Korsika in Bajec. S tem nikakor ne trdimo, da bi rešitev ne mogla biti boljša, vendar pa vemo, da je ta prvi nastop preveril primerjajoče občinstvo in vse vrtnarje o potrebi sodelovanja umetnika z vrtnarjem, ki rastline samo vzgaja. Obe stranki očitno priznavate, da je na razstavi s priprostim materijalom, ker je pravilno urejen, dosežen mnogo večji efekt kot z najdražjo in najredkejšo mešanico.
Ker nam prostor danes ne dovoljuje podrobnejšega opisa razstave, ki pomeni za našo državo na tem polju presenetljivo vesel dogodek, povdarjamo le še dejstvo, da
Vrtnarska razstava na velesejmu: Mariborski spomenik vojnim
cvetoči podlagi.
žrtvam na
Vrtnarska razstava v Ljubljani: Soba za Svatbo:
zvezah med temi ter o tajnosti veličastne lepote v rastlinstvu in prostoru danih mogočnosti, o prirodi sami. Religija vseh časov.
Na ruševinah elcvečanstva po svetovni vojni so začeli cveteti vrtovi. Neverjetno, s kakšno vdanostjo in strastjo išče človek utehe v lepotah prirode, ki jo jim najrado-darneje razkriva gojenje rastlin, ker je vsaka rastlina zase čudež za človeško ume-vanje, vsaka '.ase razodetje novih, nepojmljivih lepot in misterijev.
Da našim dušam kvarne posledice svetovne vojne ginejo z največjo hitrostjo in da se zdravje z dobroto vrača v srce našega naroda, nad vse prepričevalno dokazuje razstava fLjubljana v jeseni», kjer zavzema vrtnarstvo, gojenje rastlin sploh, in pa čebel, za življenje rastlin neobhodno potrebnih spremljevalk, skoraj vso razstavo. —■ Impozantno je na razstavi zastopano sadjarstvo. To so plodovi najl jpšega okrasa naše domovine, sadnih vrtov, ki v njihovem cvetju tonejo naši domovi. Potem vinogradi. Kaj bi govorili o njih, pesmi rodečih. In buj ni sadeži zelenjadnih vrtov, ki so negovani s tako ljubeznijo. Pri vseh bi neverni Tomaž položil prst na dobičkaželjnost, čeprav jo mnogokrat ni. Da je pa Slovenija mogla prirediti tako izložbo cvetlic, je neovrgljiv dokaz o naši 6ilni zahtevi po lepoti.
Letos se prvič na vrtnarski razstavi pojavlja tudi sodelovanje poklicnega likovnega
(irijeutalno! Dramatično! Arabci! Sahara! C-randijozna drama ljubezni, dolžnosti m zvestobe
■v
Seikova sužnja
V glavnih vlogah prekrasna
JETTA GOUDAL in MIHAEL VARKONI.
Težki boji divjih arabskih mas po saharski pustinji. — Izdajstvo italijanskega guver« r.erja, — Podvezica neke deklice. — Vroča ljubezen mlade plemkinje, ki luta pod vto« čim solncem tripolitanskega peska za mla* dim oficirjem. — Poroka pod arabsko ko»
preno itd. itd. Predstave točno ob 3., pol 5., 6., pol 8. in 9.
< Elitni Kino Matica». Tel. 2124.
vsi razstavljale! brez razlike
naj-
večje priznanje, ker izložba res dosega v marsičem razstave velikih mest s staro vrtnarsko tradicijo. Prekosili so pa naši vrtnarji svoje tovariše v inozemstvu, posebno pa vse raastavljalce na ljubljanskih velesej-mih s svojo občudovanja vredno požrtvovalnostjo. Take knežje razstave prirejajo le svetovne firme. Zato zaslužijo naši vrtnarji, da v prihodnjih številkah opišemo njihovo delo obširno, kakor zasluži.	A.. G.
Gorenjsko vino in ljubljansko grozdje
Naj se nikdo nikar ne čudi in ne zmrdu-je, ker pišemo resno in čisto resnico. Za žene, kadar leže, sicer ni; nekdaj smo kupovali rebulo za nje, ki da moč. Tudi na Dolenjskem je dosti krajev, kjer imajo zvon v zvoniku obešen samo za to, da jim zazvoni opolnoči in jih prebudi iz spanja, da se obrnejo na drugo stran, ker bi jim drugače »sladka kaplja« pregrizla želodec. Onstran meje pa uživa tako zasluženo pohvalo le Vremščina. Imamo ga pa le in lahko bi ga imeli dosti, pa se žrtvujemo za uboge dolenjske, štajerske, banatske In dalmatinske vinogradnike, da ne pridejo ob zaslužek.
V starih časih je bilo domačega vina dosti pri nas. Pišejo, da so bili v okolici Ljubljane vinogradi pri Bokalcah in na solnčni strani Golovca, gotovo pa je, da so imeli škofje iz Freisinga v Škofji Loki lepe gorice. Drugače ne bi bilo potrebno toliko viničarjev, da se še danes naselje Vin-carji tik ob škofji Loki imenuje po njih. Ti so obrezovali trto za solnčno Brajdo, kjer se pričenja Poljanska dolina, na prisojnem pobočju starološkega Kamnitnika in pa na Trnju, kjer so prve vijolice. Še dandanašnji na Križajevšu nad mestom vsakq leto naprešajo hetko vina in več, če je letina dobra. Slajše ie in ima več v sebi, kakor ono na Dolenjskem, ki mu morajo zvoniti opolnoči.
Najplemenitejše grozdje dozori tudi pod Storžičem, Preddvorom, na tej krpici južnega neba na Gorenjskem.
Proti jugu obrnjeni cbronki loškega hribovja rode povsod sladko izabelo in tudi plemenitejše zgodnje vrste. Pri Sv. Andreju originalni Šink vsako leto barva tepko-
Povodenj v Gornji Savinjski dolini:
Pogled na poplavljena polja in vrtove v Nazarjih pri Mozirju, kjer sc Dreta izliva v
Savinjo
................... J
♦
S ajno je včtraj uspela ve iKa pnmijira za Jugo- S s a iio velefilm*	-
s.-zle 1927-28
i
(Liebilei)	I
Velefilm po tragedi i Ar- J lurja Schmtzlerja V g-avni vlogi Evelin % Ho t, Louis Lerch. V>v an J Gioson. Rjbert Scholz i. dr t Vsaka beseda od^eč1 Dober lilm na boljša rerlama! Danes ob pi 1 11, 3, po! 5,
6, pol 8 in 9. Pri vseh predstavah po-n nožem oikes er. Ce e ia.adn'. H.idpiodaja ■ vs opoic od io,—12. in od U. naprej. NaiočiSa smeiema te efon z7o0.
KINO «LJUBLJANSKI DVOR». TeieSon 2730.
i
i ♦
!
Velikanska z grozdjem obložena brajda za šolo na Zoisovi cesti v Ljubljani.
Ljubljanski medicinci in praška univerza
Maribor, 17. septebibra.
Lansko leto so se vršile v Pragi velike slavnosti in dolga posvetovanja jugoslovens skih in čeških parlamentarcev, ki so zborovali v Pragi skupno par dni v gospodarski in kulturni sekciji. Znane so obširne reso« lucije, ki so jih tedaj izdelali jugoslovenski in češkoslovaški parlamentarci zato, da jih izvedeta oba parlamenta. Minuli so že me« seci, toda dotični sklepi so ostali pri skle« pih, v Beogradu se niti ni konstituiral to« zadevni odbor, ki bi naj spravil zadevo pred parlament. In tako je ostalo vse pri starem, pri pobožnih željah.
Naša javnost pa je sklepanje parlament tarcev v Pragi spremljala z velikim zani« manjem in vso simpatijo. Posebno mladina jo smatrala, da prisojajo parlamentarci obeh držav razmotrivanim vprašanjem največjo važnost. Med številnimi kulturnimi zahte« vami je resolucija kulturne sekcije zahte« vala tudi absolutno priznanje izpitov naših in čeških visokih šol, sploh popolno kultur« no reciprociteto. Izvzete so bile le nekate« re, izrecno naštete šole, kakor n. pr. trgov« ska akademija v Zagrebu. Mi smo resolu« cije tudi objavili in tako je šlo zlasti lan« sko leto mnogo naših akademikov z ljub« Iianske medicinske fakultete nadaljevat štu dij tudi v Prago na tamošnje univerze. V svoje presenečenje pa so ti naši akademiki šele ob koncu leta zvedeli, da jim češke um
verze ne priznavajo izpitov ljubljanske mc> dicinske fakultete in tako so akademiki zgubili leto dni študija. V današnjih dneh pomeni to za jugoslovenskega akademika silen udarec.
Mariborska JC Liga je v zadevi prosila centralo češkoslov. jugosloven. lig v Pragi za intervencijo, posebno pa jasnega stališča češke univerze v tem pogledu, da ga mo« remo objaviti našim dijakom v ravnanje. Te dni so naši listi zopet pozivali zlasti medicince, naj gredo študirat v Prago, slo« vansko matico. Ker mariborska JC liga do« slej še ni dobila odgovora iz Prage, more« mo priporočati obisk praške univerze Ie ab;» turijentom, ki hočejo začeti z medicinskim študijem v Pragi, med tem ko morejo ljub« Ijanski medicinci računati s tem, da jim v Pragi ne priznajo izpitov ljubljanske fakul« tete in bi jim bilo torej nadaljevanje štu« dija v Pragi otežkočeno. Bilo bi umestno, da objavi češkoslovaški konzulat v Ljub« Ijani tozadevno jasno stališče češke uni« verze.
NTe glede na soglasne sklepe parlamenta!« nih delegacij naše države in Češkoslovaške je tudi sicer obžalovati, da delajo našim akademikom, ki že itak vedno redkeje za» hajajo v slovansko Prago, tam še težkoče radi priznavanja izpitov. Pomisleki češke univerze so povsem neupravičeni, tem manj ker poklicani faktorji razlogov ne objavijo. Dolžnost naše države je, da napravi rcmc> duro, ker ne smemo dopustiti, di se kvari ime naše univerze. Nikakor ne gre. da d-'-« ge univerze označujejo pouk našega medi«
vec in jabolenik z domačim vinom, pa tudi drugi hribovski gospodarji kaj radi potegnejo mestno gospodo s takim salonskim cvičkom z Gadove peči.
Razen na Preddvor se ozira italijansko solnce tudi na Bled. Po pečinah, ki jib venca grad, in njih razpokah lahko v največji zimi poiščeš trobentico ali modre »mačje oči«, kakor ponekod lepo pravijo Gorenjci jeterniku. Pod gradom je strmina, ki spominja s svojim imenom, da je biJ na terasi pod gradom vinograd briksenških škofov ali njih najemnikov, ker se še danes imenuje Pod vinogradom. Ce so naši graščaki imeli lepe oraražerije, kjer so še pred nekaj leti gojili kisle pomaranče in zelene limone, debele kvečjem kot drobna jajca, potem ni čuda, da so grajske stene še danes po večini na solnčni strani ob-rastle z vinsko trto. Pri kapucinih v škofji Loki pa je toliko dišečega muškata in rdečega grozdja, da se z njim sladkajo vse v zlatih bukvah samostana zapisane mestne hiše. Frančiškani v gorskih Nazarjih v Savinjski dolini imajo vse ogromno dvorišče pokrito 7 brajdo. da imajo v vročini hladno
senčico, v senci pa dosti domačega vina za žejo v vročini.
Z našo sliko smo hoteli rešiti čast Ljubljane Prekrasna brajda, dolga 25 m ln v sredini široka 10 m, je zrastla iz 4 trt, ki jih je 2 vsadil pred 26. leti, 2 pa pred kakimi 15. letimi šolski sluga Jaka Sedej na ozkem dvorišču za šolo na Zoisovi cesti. Pa ni Dolenjec, ampak Vrhničan, ki je že njegov oče nad Ligojno zakadil cele male vinograde. Veselje ima mož z ozkim dvoriščem, ki ga je z ljubeznijo izpremenil v vrt. Drugo leto mu bodo rodile že tudi marelice. letos pa obira češplje in trga dalije. Vse ieto pa privezuje in obrezuje trto, jo neguje Ln skrbi za njo, kakor za svoje najljubše. Pometa pod široko brajdo, da je dvorišče gladko kakor tla v sobi, ter občuduje blagoslov, ki visi nad njim: kolikor zelenili listov, toliko temno modrih grozdov. Blizu 400 kil lepega grozdja bo letos dala hvaležna brajda. Prijazni Jaka nas je povabil na trgatev, da tudi someščani zvedo, kako bo! To ga bomo vsekali! Dalmatinca po 10 brez nove doklade. Čez ulico 1 Din ceneje
Modni atelje M. Šare
LJUBLJANA, Kongresni trg štev. 4 (L nadstropje)
zopet sprejema.
cinskega naraščaja za manj vreden. Kakor slišimo, dela. baje v tem pogledu težkoče tudi dunajska univerza, ki priznava ljub« 1 jamske izpite le izjemoma, od slučaj« do ahičaja.
Morebitni ugovor, da naj pač naši ljudje študirajo samo v Jugoslaviji, ne drži. 2e v stroki sami je važno za meddcinoa, da se zlasti v zadnjih letih izobrazuje v veli kih kulturnih centrih pod vodstvom svetov« nih kapacitet. Potrebno pa je to še radi te« ga, da si pribori mlada inteligenca tudi si« cer res široko duševno obzorje, kar more mlademu akademiku nuditi zopet le vele« mesto. Želimo torej, da naši parlamentarci v novi skupščini posvetijo vprašanju kul« turne konvencije s Češkoslovaško čim pre« je svojo pažnjo in uzakonijo praške resolu« cije. Čas je, da preidemo v naši sicer res lepi tn harmonični slovanski vzajemnosti od navdušenih sprejemov, banketov in re» solucij v realnost.	a. f-
Slovenska dijaška zadruga v Pragi slovenski javnosti
V teku je naša velikopočitaiiška nabiralna akcija. Zadruga se obrača vnovič na svoje dobrotnike in jim pošilja prošnje. Verno, da vlada velika gospodarska kriza v naši domovini, še večja kriza pa vlada med našimi podpiranci, kajti blagajna Zadruge le osiTotela do golega in kliče slovensko Javnost na pomoč. Naj nihče ne zavrne naše prošnje. Hvaležni smo m bomo za vsak dar.
SDZ podpira le revne in pridne visoke-šolce. V devetih letih svojega obstoja je že mnogim pomagala doseči svoj cilj in ti so danes po večini odlični kulturni in gospodarski delavci v svoji ožji domovini. V minulem šolskem letu je bilo v Pragi okrog 40 slovenskih visokošolcev. Zadruga je podpirala 15 resnično potrebnih in razdelila med nje 13.895 Kč (okroglo 22.250 Dim). Za tako velik uspeh svojega dela se Zadruga najlepše zahvaljuje svojim dobrotnikom obenem pa iih še enkrat prosi, da omogočijo povratek v slovansko Prago tudi vsem onim, katerih študij bi bil brez Zadruge nemogoč.
★
Pri tej priliki si dovoljujemo poklicati v spomin vsem fvojism bivšim podpirancem častno obvezo, ki se glasi:
»Podpisani člani SDZ v Pragi se obvezujemo s častno besedo, da bomo v smislu sklepa občnega zbora Zadruge z dne 11. marca 1921 vse podpore — brezobrestna posojila, prejeta od Zadruge po 11. marcu 1921 do konca študija, začeli vračati isti (SDZ v Pragi) pol leta po nastopu hono-rirane stožbe in jih vrnili v celoti (vpo-števajoč kurz) tekom desetih let po nastopu iste. Mesečna minimalna vračljiva vsota je 20 Kč.«
Primorani smo priobčiti to obvezo, kajti do sedaj smo brez uspeha pošiljali terjatve. Le malo se jih je odzvalo, nekateri so se čutili celo užaljene. Povemo pa, da je užaljena ZadTuga, ker vidi, s kako ideal-nostjo in veseljem se je jemalo od nje in kako se ji vrača.
Želimo, da se javijo vsi in začno vračati. Vsak naj stori svojo dolžnost in sam skrbi za to, da ne bomo prisiljeni nastopiti resneje. One, katerim njih gmotno stanje še ne dopušča, da bi izpolnjevali to, ne ravno najtežjo obvezo, pa prosimo, da nam sporoče vsaj. kaj je z njimi.
Naslov Zadruge je: Slov. drj. zadruga Akademick£ Dum, Praha III. Tekoči račun pri Ljubljanski kreditni banki.
Za odbor:
Jože Rus, predsednik, Jakob BezlaJ, tajnik.
Huda bitka med sosedi
Pretep zaradi malenkosti z nesrečnim Izidom.
Sv. Kril pri Litiji. 17. septemnra Mrhar Jožef in Janez Kirn, oba posestnika in soseda v Lazah pri Sv. Križu, nista prijatelja. Zaradi vsakdanjih malenkosti, ki nastajajo rade med sosedi, je med njima tlelo, trebalo je Ie iskrice, in prišlo je do hudega pretepa, ki utegne imeti za posledico smrt jako poškodovanega Mrharja.
Mrhar je bil po opravkih v Šmartnem. Domov grede je vprašal na pragu stoječega Kitna, kdaj bo dobil plačilo za sodček, Id mu ga je povezal. Kirn se je začel izgovarjati, da sodček ni njegov. Mrhar pa mu Je očital, da je za plačilo Ie on (Kirn) odgovoren, ker mu je sodček on sam prinesel.
Beseda je dala besedo, nastal je glasen prepir in kmalu sta si bila oba soseda v laseh. Začeli sc padati udarci. Boj pa se Je še poostril, ko ie prišla Kirnu njegova žena na pomoč Videč svojega svaka v ne« farnem položaju med hudima nasprotnikoma. je pritekel še Janez Kramar. Bojevita družba se ni prej razdružila, dokler niso prišli na rob razmočenega travnika, po katerem so zdrseli navzdol, šele nato so se podivjani bojevniki razšli vsaksebi. Mr har je odšel, tožeč, da ga v glavi boli, spat na svisli. Ker ga pa ni bilo drugi dan ob običajni uri na spregled, je odšla njegova žena ponj. A mož Je ležal nepremično in težko hropeč v popolni nezavesti Sodna komisija: gg. sodnik Troje, dr. Uk-mar in Pečnft, so ugotovili, da Je stanje Mrharja Jako o časno, ker hna pretresene možgane in notranje krvavitve.
Do sedaj se težko poškodovani ni zavedel. Opasne poškodbe pa so dobili tudi ostali udeleženci pretepi. Kirnova žena je radi udarcev, ki jih Je dobila s te&o roko Jakeza nasprotnika, po obrazu vsa počrnjena. Radi nastalih podplutb je njen obraz ves iztmoicaftea. Klm pa hnani za bojni
spomin na telesu, ramah in glavi istotako sledove hudega vojskovanja. O podrobnostih, kako se ie bitka razvijala, ni mogoče dognati še prav ničesar. O Kirnu je pač znano, da je bil pred leti radi uboja v preiskavi, a je bil pri razpravi oproščen
Močni dogodek je vzbudil po vsej sve-tokrižki okolici živahne komentarte. Nadvse značilno pač je, kako huda je nagla kmetska jeza. in kako povzroča malenkost dostikrat težke .nepregledne posledice. S smrtjo se boreči Mrhar je oče 4 malih, še nepreskibljenih otrok in je popolnoma raz umljivo, da bi bili nedolžni malčki s smrtjo očeta nadvse bridko prizadeti.
Novice iz Rakitne
Dolina brez megle. — Pomlajevanje brez Voronova in šimpanzov. — Nova razkritia na Rakitni. — Prva pacljenttka izlečena. — Vprašanje kostne tuberkuloze teoretično rešena — Javornlkov eksport. Ko nas Je zadnjič potovala večja družba, da posetimo novi sanatorij na Rakitni, nismo vedeli, kaj bi vzeli s seboj : da li površnik in največji dežnik ali gorsko palico, ki seveda tudi prav prihaja na 3urni, dasi zmerno se dvigajoči pot; Presenje-Kamnik-Rakitna. Tja do sedla sem prešteval na gumbih, megla je bila debela. Tu pa srečamo staro ženico, popolnoma sivih las, vendar rdečih lic, s palico in cekrom. »Kam pa mati?«
»Ej, veste, v Ljubljano, moram pogledati pri hčerki, ki ie tam omožena.«
Ko nam je povedala, da sije na Rakitni solnce od pol šeste, smo razumeli, da nI bila opremljena z dežnikom. In res smo tudi mi skoro ugledali ažurno nebo in se kopali v solncu. V Ljubljani in po vsem Barju so imeli tisti dan meglo skoro do opoldne. Rakitniška dolinica pa te nadloge ne pozna Vsakemu je jasno, da je to velika zdravstvena prednost Tudi v naj-debeiejši zimi, kadar v nižini včasi ves dan ne vemo, dali Je nebo Jasno in solnčno ali prevlečeno s tužnimi oblaki, sije na Rakitni solnce, pozimi se od snežnih ploskev tako močno reflektujejo ultravijoličasti žarki. da celo marsikateri Rakitničan toži radi opekline na očeh.
Na naši majki, ki smo Ji na njeno vprašanje povedali, koliko je ura, nas Je posebno zanimalo, koliko Je stara. Lasje popolnoma sivi in vendar mladostno lice ln mladostne kretnje! No, povedala nam Je: 84 let . . . Tudi po vasčh smo vajeni 80-ietnih starčkov in stark, ki komaj še malo lezejo na okrog in se skrbno drže zape<9ca. Tu pa 841etna mati. ki gre peš na dve In pol ure oddaljeno presersko postajo, da more nadzorovati svoio hčerko.
Ker dame ne morejo biti deležne slavnega Voronovega lečenja s šimpanzi. Je lasno, da je pri naši majki kaj drugega moralo tako ugodno vplivati, da ji osmero križev ne dela še nfkakih težav. Ali mogoče fižol, krompir in zelje? Brez dvoma so to zdrava jedila, toda to uživamo vsi, pa vendar toliko stokanja na starost. Brez dvoma je ta dolga mladost posledica ra-kitniškega solnca.
Naše dame imajo sedaj najboljši recept, kako se morejo pomlajati breiz barvil, mok. masti, masaže in vseh drugih modernih, pa koži tako škodljivih umetničenj. Sicer pa se tudi laihko o tem prepričajo v drugih planinskih krajih, n. pr. na Dovjem, kjer hodijo ženice s sedmerimi ah osmerimi križi v skale za zgubivšimi se živalmi. Redna uporaba planinskega solnca je tisto, kar ohrani človeka čilega in mladega. Isto ve-lja tudi za moški spol. Kdor planinstva do sedaj še ne goji, naj se mu tedaj nemudoma posveti, ako hoče doseči, da mu starost ne bo bolezen. Zlasti je še to priporočljivo vsem Slovencem, ki smo zelo reven narod. Voronov in šimpanzi so zelo draga reč in radi tega pristopni v Prvi vrsti le bankirjem, milijonarjem itd.
Zdaj. ko imamo večkrat priliko, ogledovati Rakitno, so se razodela nova razkritja: Ne samo, da je Rakitniška dolinica sama na sebi nekaj zelo lepega in zelo podobna Davosu, ki pa je dvakrat višji in ima glede na pljučno tuberkulozo preoster zrak. Rakitna ima tudi zelo obsežno in div-no okolico. Tako n. pr. nudi Novaška gora — po lahkem vzponu 100 metrov dosegljiva — izredno lep in obsežen razgled; zdi se ti, da sedaj šele vidiš, kako gorata Je naša slovenska domovina. Od Snežnika do Nanosa, Triglava, Karavank. Grintovca in Ljubljane, vse to leži okrog tebe v sol učnem zlatu.
Na južni strani Rakitne se raztezajo velike košentaice, lepo vzvalovane in kot ustvarjene za smučarje. Slovenskih smučarjev umetnost se je razkrila pred nekaj leti kot stara umetnlja na BloSki polici, Izvedeli pa smo, da v hudi zimi naš narod tudi na Rakitni na smučeh drsa k maši. Evo pridobrtka za naše smučarje! Smučanje je od vseh zdravo s lovcev — od inozemskih kakor od naših domačih, speciializovanih in splošnih, starih in mladih, kar je baš v zdravilstvu velika redkost soglasno pripo-znano kot eden izmed najzdravejših in naj-pripornčljlvejžih športov. Kako bi tudi no bik)? Kouelj v ultraviioličastih žarkih ln gfoanje celega telesa v zimskem času, ko se drugi, nepravilno živeči rod zmrznjen stiska za toplo pečjo in boji odpirati okna, ker bi se tnače nahladil! Upati Je, da bo že letos mrgolelo slovenskih smučarjev in srnu-čaric na Rakitni. V zahvalo za to pobudo bodo morali natančno opisati ta teren v no-vinah.
Danes, 18. t. m. se vrši na Rakitni II. zdravstveni tabor ljubljanskega društva za narodno zdravje. Pri ted priliki bo od puščena prva ozdravljena pacijentka s ko-
stno tuberkulozo. Šla bo peš na preseTsko postalo. 2e Ho dokazuje, da je izlečena popolnoma. namreč tako, da more takoj pričeti s pridobivanjem. Seveda pa se bo morala redno vsak teden enkrat za ves dan vračati na Rakitno, to pa zato, da bo stvar držala. Vsakdo dandanes že ve, da mestni in dolinski prebivalci prav radi zapadejo tuberkulozni degeneraciji, ako se proti njej stalno ne utrjujejo. Pri tej priliki se mora ugotoviti, da se Je lečenje na Rakitni pokazalo zek) uspešnim. Rane od škrofuloze, fistule iz tuberkuloznih kosti se gladko celijo, vsi bolniki se počutijo izborno to so dobro razpoloženi Kajpak se bo o tem razpravljalo pred zdravniškim forumom
Na podlagi dosedanjih izkušenj se lahko trdi, da je vprašanje kostne tuberkuloze v teoriji rešeno. To je: brž. ko se Ustvari možnost, da oddamo bolnika, ki boluje za kostno tuberkulozo, v zdravilno podnebje Ir? ga tamkaj pravilno lečimo. je uspeh siguren. Baš, kakor se zaceli običajno gnojenje, ipravikio po zdravniku oskrbljeno, v dolini in megli, tako se izleči v zdravilnem planinskem vzduhu tuberkulozno gnojenje. Slovenci smo lahko veseli in ponosni, da imamo tako prvovrstno ozračje na Rakitni.
Vsakomur je znano, da postane človek, ko pride v planinski vzduh, lačen, da bi pojedel volka. Tako ie tudi pri tuberkuloznih rakitniškega sanatorija. Dočim doma niso mogli Jesti in so izbirčkali, ter jim celo ribie olje ni pomagalo, jim gre na Rakitni vse v slast Nekateri so že znatno pridobili na teži. Tako bo Jasno, da Je tem bolnikom napravil veliko veselje gospod France Javora*«, izvoznik kranjskih klobas na Grosupljem. To so tiste klobase, ki jih d obč na Koroškem otroci za birmo. O Javomacovih klobasah se more trditi 1® isto kakor o rakitniškem ozračju: — pri-missima!
je že kupil vozni listek do Borovnice, kamor bi se navihanka morala odpeljati. Spotoma pa je Maričko srečala ga. Katarina Rozmanova, stanujoča v Škofji ulici 10., ki ji je bila pred tednom ukradena iz veže
potna košara, polna oblek. Rozmanova je spoznala svojo obleko na Marički, nakar je stopila za njo na kolodvor in priklicala stražnika. Mesto domov, se je morala tatinska Marlčka vrniti nazaj v luknjo.
Ljubljanski dolgi prsti
Vsakovrstne tatvine se neprestano množijo.
LJubljana, 17. septembra
»To je pa že preveč!« vzklikajo Ljubljančani. kadar čitajo o delovanju tatov, posebno kolesarskih specijalistov. Zares od sile! . . . Tatvine se ponavljajo dan za dnem in tatovi se skoro neženirano vozijo po mestu z ukradenimi kolesi. Komaj smo včeraj Javili o tatvinah dveh koles, moramo že zopet poročati o novih tatvinah.
Največja ironija Je pač, da so tovrstne tatvine najbolj pogoste pred justično palačo, tam. kjer dele pravico in kaznujejo krivico. Tatovi pa pred to mrko palačo očividno nimajo prevelikega režpekta, vedno oprezujejo tam okrog.
Ne manjka jih pa seveda tudi ne drugod po mestu, kajti povsod najdejo ne-oprezne lastnike koles, ki puščajo kolesa brez nadzorstva po vežah ali pred trgovinami.
V petek dopoldne okrog 10. je neznan uzmovič ukradel izpred sodnije 1000 Din vredno črno pleskano kolo Antona Valen-tinčiča iz Stepanje vase.
Drugo kolo ie Dilo ukradeno ključavničarju Stanku Zdešarju okrog 12. ure, in sicer iz veže Alojzijevišča na Poljanski cesti. Zdešarjevo kolo je znamke »Jax« in Je vredno 2500 Din.
Na delu pa Je tudi ostala tatinska sodrga, ne samo kolesarski specijalisti. Stanovanjske podgane pridno glodajo vrata stanovanj, na poslu so žeparji; v akcijo samo še niso stopiH najhujši svedrovci, ki se lotevajo po navadi železnih blagajn.
Na živilskem trg-u je bilo danes dopoldne izvršenih pet žepnih tatvin. Tatovi so izrabili dež. Dcbro vedo, da Jim ]e na deževne dni posel olajšan, ker morajo kupovalke držati v en' reki dežnik, v drugi košarico, denarnica pa jim navadno tiči v žepu.
Snoči je bila aretirana na kolodvoru tudi že znana vlačugarica 191etna Marija K iz Borovnice, in sicer v posebnih okolščinah. Marička je prišla na kolodvor v spremstvu organa mestnega odgooskega urada, ki Ji
Največja slovenska gospodarska in kulturna prireditev
Včeraj je bila otvorjena II. pokrajinskabo vršila stalno vsako leto. — Danes razstava v Ljubljani — Razstava seob 3. revija narodnih noš na velesejmu
Mala je naša Slovenija in gosto naseljena, zaradi česar se ima njeno prebivalstvo z velikim naporom boriti za svoj obstanek Kljub gospodarskim težavam, ki Jih po-ostruje še davčno preobremenjenje, pa se Slovenija čvrsto giblje in napreduje. Slovenska pridnost in vztrajnost ne dopustita, da bi se naš človek udal v usodo, obupal ter vrgel puško v koruzo. Lep vzgled naše žilavosti in hrepenenja po napredku ter tekmi nam nudi II. pokrajinska razstava »Ljubljana v Jeseni«, ki se je otvorila včeraj dopoldne v znatno večjem obsegu, kakor lansko leto. Razstava nam predočuje res lep del našega slovenskega gospodarskega in kul turnega življenja.
Otvoril je razstavo spričo številnih povabljenih odličnih gostov predsednik Ljubljanskega velesejma g. Fran Bonač, Zal, nam vreme ob otvoritvi ni bilo naklonjeno in je dež lil kakor za stavo, kar pa zbranih gostov ni motilo. Iz pozdravnega nagovora g. Bonača povzemamo:
Obodren po lepem uspehu, ki ga Je dosegla lani prva naša pokrajinska razstava »Ljubljana v jeseni«, je sklenil odbor Ljubljanskega velesejma, da obdrži to razstavo na svojem stalnem repertoarju. Nadejamo se, da bo »Ljubljana v jeseni« od leta do leta pridobivala na svoji privlačni sili tn postala vaien reprezeotamt našega dela na gospodarskem in kulturnem torišču.
Bodi mi predvsem dovoljeno, da kot predstavnik velesejma in domačin najiskre-noje pozdravim spoštovano gospodo in vse drage prijatelje našega velesejma, ki so se v tako lepem številu odzvali našemu vabilu in došli k otvoritvi razstave. Osobito si štejem v čast. da morem pozdraviti velikega župana dr. Vodoplvca, velikega župana mariborske oblasti dr. Schaubacha, predsednika oblastne skupščine dr. Natlačena, ministra in poslanika Velike Britanije Ken-narda in vse druge visoke zastopnike civilnih, vojaških to cerkvenih ottastev, zastopnika univerze, konzularne zastopnike, dalje predstavnike vseh mnogobrojnih gospodarskih in kulturnih institucij ter kor-poracij.
Dočim zastopa običajni velesejem specifično Interese industrije, trgovine rn obrti. Ima biti jesenska razstava nekaka propagandna organizacija za povzdigo in napredek vseh panog kmetijskega gospodarstva in kulturnega udejstvovanja. Ona naj nudi verno sliko razvoja in porastka prav vseh materijalnih in duševnih dobrin našega naroda.
Naša iskrena želja je, da bi jesenska razstava leto za letom privabljala vse sloje prebivalstva, da si' okrepe nacijonalno in stanovsko zavest ob pogledu na uspeha polno dek) tisočerih pridnih rok in bistrih glav.
Letošnja razstava bo pokazala plodove vestnega in požrtvovalnega dela našega kmetovalca, ki je dosegel na naši grudi, dasi Jo priroda ni obdarila s prebogato plodnostjo, lepe uspehe v živinoreji, sadje-reji, vrtnarstvu, čebeloreji, mlekarstvu in vinogradništvu. Ta razstava pa bo tudi podala pregled delovanja naših gledaliških umetnikov, Igralcev po poklicu in amaterjev, dalje naših zdravnikov, radioamaterjev to esperantistov. Pogled na sočno in harmonično ubrane barve naše pristno slovenske narodne noše ob priliki revije bo moral zadiviti vsakega gledalca. Velikopotezna gradbena akcija mestne občine ljubljanske ter »Stan in doma« Je orisana v posebnem razstavnem oddelku.
Korošec: Kje je gospod predsednik vlade, da vnovčim ta
papir. Ž a n d a r: Izvolite!
papirja
bržkone gospod predsednik potrebuje
cKoprtve*
Osobito prijetna dolžnost mi je, pri tej priliki povdarhi velike organizacijske in delovne zasluge naših odborov za posamezne razstavne oddelke, za kar se jim s tega mesta najiskreoeje zahvaljujem.
Dovoljeno naj mi bo zahvaliti se za požrtvovalno sodelovanje tudi Kmetijski družbi, Sadjarskemu in vrtnarskemu društvu, Čebelarskemu društvu, Osrednjim mlekarnam in trgovskim vrtnarjem.
Častna dvorna dama dr. Tavčarjeva, kmetijski svetnik Rohrman, upravnik arh. KTegar, prof. Šest, vrli vrtnarji to ugledni odbori higijenske razstave ter razstave plemenskih konj, bodite uverjeni, da Vara je slovenska javnost hvaležna in da bo znala ceniti Vaše velike zasluge.
G. Bonač je nato otvoril razstavo ln podal besedo še predsedniku kmetijskega odbora ' Ljubljanskega velesejma kmetijskemu svetniku g. Vilku Roh rmanu, ki je v svojem nagovoru predvsem omenil, da letošnja razstava nadomestuje proslavo 60-letnice obstoja Kmetijske družbe. To proslavo v vetjem obsegu so letos preprečile skupščinske volitve. Nato je g. Rohrman malo opisal vseh 6 oddelkov kmetijske razstave, sadni, zeleni admi, čebelarski, mlekarski, vinski to km-etijsko-strojni oddelek. ■
Gledališko razstavo Je otvoril upravnik Narodnega gledališča prof. arh. g. Rado Kregar, ki Je imel na zbrane goste naslednji nagovor:
»V izredno čast mi je, da morem vse, ki ste prišli danes k otvoritvi gledališke razstave, v imenu ljubljanskega Narodnega gledališča kar najtopleje pozdraviti.
Za posebno prijetno dolžnost pa čutim, da morem izreči iskreno zahvalo upravi Ljubljanskega velesejma, kateri v prvi vrsti gre zasluga, da je razstavo pobudlla in jo tudi materijalno omogočila. Tako razumevanje in podpiranje našega gledališkega življenja gotovo zasluži pošteno priznanje in odkrito hvaležnost ne samo nas, ki smo na gledališču neposredno zainteresirani, temveč tudi vse tiste javnosti, ki Ji je uspevam)e našega gledališča resnično pri srcu.
Razstava v prvem oddelku z naslovom »Gledališče«, Je prva svoje vrste na našem ozemlju. Razumljivo je, da kljub vsej največji in najzanesljivejši delavnosti organizatorjev ne more biti povsem izčrpna in popolna. Za prireditev popolne razstave te vrete Je potrebno mnogo več časa, sodelavcev in sredstev. Toda prireditelji tudi niso imeli za enkrat tako visokoletečega namena. Uspelo pa jim je, pokazati bežno na omejenem prostoru in v kratkem času kolikor mogoče pregledno sliko bitja in žitja, zgodovine ter sedanjosti našega gledališča. Ta razstava kaže na eni stran! prehudim pesimistom, kaj vse že imamo, na drugi strani pa ima namen opozoriti prehude optimiste, da to še ni vse in kaj še vse manjka. Končno ima namen vzbuditi v vsej naši javnosti, mestni in podeželski, čim več resnega pojmovanja in pravega zanimanja za našo mlado gledališko umetnost, istočasno pa opozoriti merodajne laktorje, da zasluži čim večje podpore. Večna finančna kriza, ki visi kot Damofclejev meč nad našim gledališčem in ovira vsak razvoj, mora končno vendar prenehati.
Ce bo razstava ta svoj namen dosegla, potem morejo biti i Inicijatorji i organizatorji s svojim požrtvovalnim dekun zadovoljni. Moja vroča želja je, da bi mogli vsem, ki so na uresničenju te razstave ra ta ali oni način pomagali, najiskreneje in od srca čestitati, a to ne samo k delu, temveč tudi k uspehu.«
Vsi povabljeni gostje so si pod vodstvom velesejmskih čtoiteliev ogledali posamezne oddelke in so ponovno izražali svoie zadovoljstvo nad leP° in vzorno prireditvijo, dasi, žal, še niso bile vse izložbe dokončane.
Obisk na prvi dan je bil bolj mal, in to največ zaradi nestalnega vremena, ki pa se je pozno popoldne vendarie zjasnilo Upajmo, da nam bo danes, na praznik narodnih noš, vreme ugodno. Posetniki so se včeraj zanimali zlasti za sadni, čebelarski in mlekarski oddelek, za vrtnarsko ter za gledališko razstavo. Jabolk je razstav 11 enih okrog 30 vrst, torej izredno lepa .zbira za konzumente in trgovce. Kakor čujemo. se bo prodajal kilogram Jabolk od 3 Din dalje. Mnogo je razstavljenega medu, cvetnega in ajdovega, katerega cene se bodo gibale okrog 25 Din; boljša kakovost bo tudi dražja. V mlekarskem oddelku je na razpolago res dober domači sir. Posetnike opozarjamo tudi na jogurt, ki se prodaja po kozarcih (3 Din). Zelenjadni oddelek poka-zuje, da tudi ta panoga kmetijskega gospodarstva ugodno uspeva v Sloveniji. Prav živahno je bilo včeraj v vinskem oddelku, kjer so pokušali najboljša vina, kar jih pridela Slovenija. »Mah prater« včeraj le nI stopil v akcijo, ali bo to zamudo gotovo danes nadomestil.
Danes v nedeljo se obeta iz Ljubljane kakor Iz vse Slovani! e velik cbisk. posebno zaradi revije narodnih noš. ki je posebnost za Ljubljano. Zastopane bodo vse slovenske narodne noše. Zlasti bo zanimiv ia di-ven pogled na obhod narodnih noš na ve-lesejmskem prostoru. Pri revij! bo sode-lovailo okrog 400 žen, deklet in moških.
Želimo neumornim organizatorjem pokrajinske razstave najlepši uspeh. Dolžnost vseh Slovencev, ki Jim količkaj dopuščajo sredstva in čas, bodi, da se udeleže razstave. ki nam nudi sliko lepega dela slovenskega udejstvovanja na gospodarskem in fciitazaem polju.
Domače vesti
*	Sprememba v davčni službi. Premeščena sta: višji davčni upravitelj Tomo Tavčar na lastno prošnjo iz Kranja na Brdo, davčni oficijal Josip Trtnik, pa po službeni potrebi iz Škofje Loke k davčnemu uradu na Brdu.
*	Veličasten sprejem jugoslov. železniških uradnikov, na Češkoslovaškem. Pre-
i železničarjev naslednje pismo iz Prage: Veseli in navdušeni smo prispeli do meje češkoslovaške republike, kier so nas čakal; odposlanci bratske države pod vodstvom direktorja g. inž. Vaclava Nemečka, ki so nas nato spremljali do zlate Prage. Na smichovskem kolodvoru nas je pričakovala nebroina množica občinstva, ki nas je sprejela z viharnimi klici: »Na zdar« In «Živio!» V veliki dvorani kolodvorske re stavraoije so nas pozdravili v imenu Udru-fenja češkoslovaških uradnikov svetnik uprave g. Novak, v imenu češkoslov. naroda narodni poslanec g. Proliazka, za češkosl jugbsl. ligo g. Janata in <lrugi zastopeniki mesta in korporacij. Na magistratu nas je sprejel nadvse ljubeznivo mestni župan dr. Baxa, ki je povdarjal enake težnje obeh naroden- do skupnega kulturnega m gospodarskega dela. V imenu jugoslovenskega mi nistrstva za promet se je zahvalil za prijazni sprejem z. dr. Kavčič. Nemogoče je v hitrici opisat; globoke vtise prisrčne prijaznosti. ki nam jih sedaj izkazujejo severni bratje. O nadalineni poteku bomo poročali.
*	Kirurgiškj kongres. V Beogradu se vr-*i te dni III. jugoslovenski sestanek za opera tivno medicino, katerega se udeleže tudi češki kirurgi. Iz Slovenije bodo predavali na tem kongresu prof. dr. Zalokar in pri-Tnarij dr. Minar iz Ljubljane, primarij dr. Mirko Černič iz Maribora in dr. Cholewa iz Brežic.
*	Povratek ameriških izletnikov. Snoči z
večernim brzoviakom je zopet odpotovalo iz Ljubljane preko Jesenic 35 ameriških Slovencev, ki so se mudili na obisku Pri svojcih v Juoslaviii. Iz Havrea bodo odpluli v sredo 31. septembra z novim brzopamikom »Ile de France« ki je največji ln najlepši brzoparnik francoske linije »Cie Gle. Trans-atlantique«. Dragim povratnikom^ kličemo: Srečno pot in na zopetno svidenje.
*	Število državnih nameščencev v Sloveniji. Po uradni statistiki je v Sloveniij 26.315 državnih uslužbencev, ki so razdeljeni po uradih in zavodih takole: Vrhovna državna uprava 6, ministrstvo financ 2242, agrarna reforma 27, narodno zdravje 1C<89, prosveta 4932, notranja dela 769, vere 868, trgovina in industrija 170,' socialna politika 38, kmetijstvo' in vode 215, ministrstvo pravde 971, javna dela 693, gozdovi in rudniki 103, pošta 2045, promet (železnica) 10.664, monopolska uprava 1162. poštne hranilnice 119, carinarnice 220. Od teh 26.315 drž. nameščencev je v I. kategoriji 1282, v II. kat. 6134, v III. kat. 2103, zvaničnikov je 6168, služiteljev 867, ostalih nameščencev pa 9761.
*	Poštne zveze v okrožju direkcije pošte in telegrafa v Ljubljani. V kratkem izide brošura, ki bo obsegala železniške proge, na katerih so razvrščene pocestne poštne zveze, nadalje železniške poštne zveze, ambulantne pošte ter druge železniške poštne zveze, s katerimi posredujejo poštni uslužbenci zaprte sklepe.. Knjiga je namenjena pred vsem poštnim uradnikom, a v dobro informacijo bo služila tudi občinstvu. Dotiskana bo te dni. O brošuri bomo še poročali.
*	Slovenskim visokošolcem beograjske univerze! Vpisovanje od 25. sept. do 5. okt. Isto za prijave k izpitom. Študentovski dom Nj. vel. kralja Aleksandra, ki je dograjen, prevzame s 1. oktobrom upravni od bor katerega predsednik je g. rektor. Prostora v tem domu bo za 500 študentov. Dom bo najmoderneje urejen in kdor želi stanovati v njem, naj naslovi prošnjo S primernimi prilogami na: Odbor uprave St-udentskog doma Ni. vel. kr. Aleksandra, univerza. Za eventualna pojasnila naj se zainteresirani obrne na Toneta Grahorja, asistenta v pataloškem institutu, Šumadij-ska ulica 18, Beograd. — Društvo Slovenskih akademikov v Beogradu.
*	Z Bleda nam pišejo: Mirno in tiho je postalo na Bledu. Naš najdražji gost, kraljeva rodbina, se je vrnila v zimsko prestolico Beograd, naša poletna rezidenca Bled je sedaj prazna. Sicer ostane »Park-hotel« še otvorjen do konca septembra, ker je še nekaj letoviščarjev, ki ljubijo krasne jesenske solnčne dni na Gorenjskem in pa sveži zrak, ki veje s hladnih planin. Vrhove je pobelil pri zadnjem deževju beli sneg, kj pa Je domalega zopet izginil z gora. Obe kavarni se zatvorita to nedeljo. Zdraviliški dom pa so že zaprli 1. septembra. Sedaj bo vladala tišina tja do časa, ko bo blejsko pokrajino zopet nekoliko oživel zimski spori, sankanje m drsanje po gladki ledeni površini jezerski. Jesenska pokrajina blejskega kota s svojimi pestrimi barvami je vredna da jo človek ogleda ter se navžije njenih lepot. Zadnja povodenj nas je skoraj zopet ■"»drezala od sveta. Nj dosti manjkalo, pa bi nam bila Sava zopet odnesla most, ki veže Lesce z Bledom, oziroma Bled s svetom. Tujec in domačin majeta z glavo, ko gledata razvaline bivšega mostu, katerega je pred letom dni odnesla Sava, ki ga pa najbrže ne bodo zgradili pred Svetim Nikolijem. Nema pare, nema kredita!
*	Atentatorji na Hadži-Popoviča pred sodiščem. Bitolisko okrožno sodišče je odredilo. da se dne 17. oktobra prične proces proti atentatorjem na bivšega urednika »lužne Zvezde« Spasoja Hadži-Popoviča. Kakor je znano, so ga člani makedonske revoluciionarne organizacije ustrelili sredi Bitolja.
*	Vojna ladja »Hvar« se ni potopila. Pred dnevi so novine poročale, da je postala naša vojna ladja »Hvar« žrtev vefflce-
ga viharja pri Malti. Včeraj pa se je javil v našem uredništvu Rajko Valanta, gojenec pomorske akademije v Dubrovniku s kartico ki mu jo je poslal prijatelj V. Franketi narednik na ladji »Hvar«, s poročilom, da so srečno prispeli po 16 dnevni vožnji iz Šibenika v Newcastle na Angleškem.
+ Več umorov v LoznicL Ko so v četrtek zjutraj patruljirali orožniki v Donjem Dobriču, so odkrili v hiši seljaka Dimitrija strašen trikratni umor. Na tleh so ležali v veliki mlaki krvi seljak Dimitrije DanMovič njegova žena in 6 letna hčerka Milka. Vsi trije so imeli strašne rane po telesu od sekire. Hčerka Milka je bila še pri življenju, ko so jih našli, vendar je bila vsaka zdravniška pomoč izključena, ter ie kmalu zatem umrla. Sumijo, da gre za roparski umor, ker je bil Damiloviču ves denar, okoli 6000 Din, ki jih je dobil za vole, ukraden. Orožniki so morilcem že na sledi.
*	Dr. Sima Markovič Izpuščen iz zapora. Beograjska policija je prejela od sarajevske ga sodišča brzojavno poročilo, naj spusti na svodobo aretiranega komunističnega voditelja dr. Simo Markoviča, ker ni kriv prestopkov. katerih so ga dolžili.
*	Strašna nesreča dveh otrok v Zagrebu. Ko sta ostala otroka Zvonko in Vladimir Hrdič za trenotek sama doma, sta iztaknila nekje steklenico strupa in ga použila, misleč da pijeta užitno tekočino. Strup je pričel takoj delovati. Ko se je Hrdičeva vrnila domov, sta bila oba otroka že v nezavesti. Oba so takoj prepeljali v bolnico in jima izprali želodec, vendar .ie malo upanja, da ostaneta pri življenju. Strašna nesreča je vzbudila splošno sočustvovanje s težko prizadeto rodbino.
Velika izbira
volnenih jopic, najnovejših bluz, perila kravat, itd. priporoča tvrdka
Ig. Žargi-Pri nizki ceni
Ljubljana, Sv. Petra cesta.
+ Umor v rudniku Bare. V Čupriji se je te dni vršila že peta obravnava proti Slovencema Alojzu Benčini in Ivanu Tuhterju. Benčina je doma iz Pograda, Tuhter pa iz Kočevja. Tuhter je obtožen radi umora rudniškega delavca Miletoviča, s katerim je skupno delal v rudniku Bare pri čupriji. Na dan umora je bil Tuhter na slavi pri svojem gospodarju. Po domači zabavi so odšli v kavarno na pivo. Tuhter se je kmalu upijanil in spri s pokojnim Markovidem. Med prepirom je Tuhter z nožem zabodel Markoviča, ki se je na mestu zgrudil mrtev Sodišče je obsodilo zaTadi mladoletnosti io dosedanje neoporečnosti morilca na 8 let ječe in na plačance vseh stroškov. Ivan Benčina pa je bil oproščen.
*	Uboj radj psa. V selu Oprisovcu pri Osijeku je kmetski fant Ivo Ivič ubil seljaka Matija Živkoviča. Spor je nastal radi cucka, katerega je Ivič pokončal Živkoviču Ko je bil Živkovič doznal, kaj mu je napravil Ivič, je pohitel na njegovo stanovanje s puško v roku Razbijal je po vratih in ko že popuščala je Ivič v samoobrambi udaril napadalca Živkoviča s kolcem po glavi, da se je mrtev zgrudil na tla. Ivana Iviča so orož nikj aretirali.
Najnovejša moda Poudre Mon Parfum Bour jois Pariš.
4 Samomor s steklom in salmijakom. Na
Zrinjevcu v Zagrebu so večerni šetalci opazili v četrtek, da se na klopi zvija neka ženska v hudih krčih. Poleg nje je ležala stekleničica s salmijakom. Bilo je jasno, da je ženska v samomorilnem namenu izpila salmijak. Odpravili so jo v bolnico in ji je zdravnik izpraznil želodec. Pri kasnejšem zaslišanju, je ženska izpovedala, da je služkinja in se piše Ljubica Gales. Gospodinja jo je obdolžila, da ii ie ukradla 20 Din. To jo ie tako užalostilo, da je zdrobila kos stekla in ga s salmijakom vred izpila v namenu, da si konča življenje.
* SpecUallst za ženske bolezni in porodništvo med. univ. dr. Leo Šavnlk ordinira od 20. t. m. dalje v Ljubljani Tavčarjeva (Sodna )ulica 6 telefon št. 2614.	1283
KUŠAKOVIČA KALODONT
najboljša pasta ra zobe.
♦ Odgoditev loterije Ženskega Pokreta v Sarajevo. Po odobrenju ministrstva poljo-privrede in vod od 29. avgusta 1927. št. 35.183 je odgodeno žrebanje gornje loterije do 15. maja 192S.	1394
*	Čas, znanstvena revija ameriških Slovencev v Clevelandu. Dospela je ravnokar 8. štev. letošnjega leta z beletristično znanstveno in potopisno vsebino. Med dru-gimi se nahaja daljši popis z naslovom. O naši domovini, v katerem opisuje sam urednik g- Kerže predvsem sedanjo Ljubljano, nje sedanjo nacijonalno zavednost in sedanje navade, katere pa med drugimi tudi obsoja kot razvade. Ker je največ razprav prevzetih iz ameriškega življenja, bodo imeli največ zanimanja za to revijo taki, ki imajo sorodnike, prijatelje in znance tam, ali so bili morda sam; tam preko. Velja celoletno 3 dolarje.
*	Tkanina »Eternum, glavna zaloga za Jugoslavijo pri J. Medved, manufaktura Ljubljana. Tavčarjeva ulica 7.	95
*	Volno, bombaž za strelno pletenje in ročna dela dobite po najnižjih cenah pri PRELOGU. Ljubljana. Star! trz 12 in Židovska ulica 4.	93
*	Pisalni stroj »Halda« model 12, je švedski fabrikat in nedosežen v konštrukciji in prvovrsteen materijal. General, zastopstvo
za vso Jugoslavijo Ant. Rud. Legat & Co., Maribor, Slovenska ulica 7, telefon 100. Na Pokrajinski razstavi v Ljubljani, paviljon »E« 52—54.	1397
*	Pri Ishiasu se na kupico prirodne gren-čice »Franz-Josef« zaužite zjutraj na tešče pojavi "brez težkoč obilno Izpraznienje črevesa, čemur se rad pridruži dobrodejen občutek olajšanja. Zdravniški strokovni časopisi omenjajo, da voda »Franz-Josef« zanesljivo in prijetno učinkuje proti pritisku krvi na jetra in debelo črevo ter hemeroidih in prostatalnih bolečinah. Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in spec. trgovinah.
ITO — zobna pasta najboljša!
*	Listnica uredništva. G. dr. B. v Beogradu: Prosimo kratkih poročil.
*	Matična knjigarna na Kongresnem trgu v Ljubljani ima največjo in najbogatejšo izbiro muzikalij v Sloveniji. Posebno opozarjamo cenjene učitelje glasbe na našo veliko zalogo instinktivnih del za vse instrumente in petje po najnižjih cenah. Za naročila z dežele zadošča dopisnica s točnim naslovom.	1379
Iz Ljubljane
u— Danes ob 3. popoldne obhod narodnih noš po velesejm-skem prostoru.
U— Ministra Kumanudi in Kocič v Ljubljani. Minister za šume in rudnike g. dr. Kumanudi, ki je v petek zjutraj prispel v Ljubljano in z istim vlakom odpeljal k svoji rodbini v Kranjsko goro, se je včeraj popoldne z avtom vrnil v Ljubljaiio in se ob 17.30 s tržaškim brzoviakom odpeljal v Ženevo kjer bo nadomestoval zun. ministra dr. Marinkoviča v Svetu DN. — Minister za Po što in brzojav g. Vlajko Kocič je včeraj z jutranjim brzoviakom prišel do Ljubljane svoji soproj naproti, nakar sta se oba ob 9. zopet vrnila v Beograd.
u— Enotno odpiranje in zapiranje trgovin. V petek 16. t. m. se je vršil pri »Levu« številno obiskan članski sestanek trgovskih nastavljencev, včlanjenih v »Zvezi privatnih nameščencev Jugoslavije« Po izčrpnih referatih le bila sprejeta naslednja resolucija: »Trgovski nameščenci zforani na članskem sestanku »Zveze privatnih nameščencev Jugoslavije« v Ljubljani dne 16. sept. ugotavljajo a) da vlada pri odpiranju in zapiranju trgovin v Ljubljani popoln kaos in anarhija, ter da je s tem po edinim trgovcem dana možnost samolastnega postopanja in neomejenega izk očiščevanja nameščencev, b) da za reguliranje in enotno odpiranje in zapiranje trgovin v Lftjbljani ne obstoji nobena naredba, temveč so vse dosedanje zadevne naredbe razveljavljene; c) da takšno brezpravno stanje omogočuje razmah umazane konkurence med poedinimi trgovci, s ker se delovni čas od dne do dne podaljšuje na škodo interesov trgovskih nameščencev; d) da se s podaljševanjem delovnega časa povečuje število brezposelnih io da se na ta način ogroža eksistenca zaposlenih; e) da se z nobene strani nj podvzela resna akcija za reguliranje odpiranja in zapiranja trgovin in sta radi tega kaos in anarhija zavzela tolike dimenzije. Zahtevajo: da veliki župan ljubljanske oblasti izda naredbo za enotno odpiranje in zapiranje trgovin v Ljubljani na bazi 8 urnega delovnega časa, ter podvzame vse mere, da se bo ta naredba striktno izvajala«. Zatem je govoril o pomenu »Zveze privatnih nameščencev Jugoslavije njen predsednik g. Pfeifer iz Zagreba, nakar je bil izvoljen odbor Krajevne sekcije trgovskih nastavljencev, ki se bo konstituiral na svoji prvi Tedni seji.
OBLAČILA tVfdbe J. Maček
Ljubljana, Aleksandrova 12
so najboljša in najcenejia.
u— Zvezdoznanci in nemščina. Neki ljubljanski list, ki zeha od pasje puščobe in rad lovi muhe, je razkril izredno važno dejstvo, da »zvezdoznanci« pri »Jutru« prevajajo »Mlečno cesto« po nemški »Milchstrasse«. Za ljudi, ki se jim na vse prste cedi nemščina, je »Mlečna cesta« samo nemški izraz. »Slučajno« pa ji pravijo Francozi »Ia vol lactče«, kar je dokaz da nimajo »jezikoslovcev« iz Merkurjeve tiskarne. Tudi v nekaterih slovensko-štajerskih krajih ne marajo Rima v vsemarju io govore o Mlečni cesti Pa so kljub temu dobri Slovenci.
u— Promenadni koncert muzike Dravske div. obl. v nedeljo 18. t. m. ob 11. uri v »Zvezdi«. Spored: 1. Obruča: »Volga«, marš 17. češke brig. 2) Nedbal: Valček iz operete »Poljska kri«; 3) Thomas: »R ay m o nd«, uvertura, 4) Kienzl: »E v a n geljnik«, 5) Jaki: »Odmevi iz naših krajev«, slov. pesmi. 6) Siede: »M a v. r i c a«, intermezzo, 7) Čerin: »Delaj, dekle pušeljc«, marš.
u— Luč Orijenta. Opozarjamo cenj. občinstvo, dijaštvo in šolsko mladino' na spored, ld ga priredi ZKD Ljubljana v kinu Matica danes, v nedeljo, 18. t m. ob 9.30 in 11. dopoldne, da si preskrbi pravočasno vstopnice, ker vlada veliko zanimanje za ta film. Predvajal se bo kulturni film iz čarobne Indije. Vsi, ki ljubijo čar Oriienta. naj si sigurno ogledajo ta spored.
u— Stanovanjsko sodišče I. stopnje v Ljubljani, naznanja, da se bodo prihodnje razprave za dodelitev stanovanj vršile dne 19. in 20. septembra ob 16. Razpis 13 stanovanj, ki se bodo nakazolavala, je nabit na uradni deski stanovanjskega sodišča — soba . št. 6 — kjer se vlagajo tudi prošnje za ta stanovanja.
u_Ljubljanska porota. Kakor smo že poročali, se prične v pondeljek to ie 19. t. m. jesensko porotno zasedanje. Prvi dan se bo vršila razprava proti Pavlu Bogataju in Janezu Mezku radi posilstva ter proti Fran cetu Kosu in Rudolfu Dobnikarju radi tatvine.
u— Za slepe. G. Leopo. Kovač, tenorist kr. opere, je nabral za Podporno društvo slepih v veseli družbi znesek 250 D>n, za
kar se temu našemu dobrotniku v imenu odbora kar najiskreneje zahvaljuje društveni predsednik.
u— Žalostna prijava. V mesecu februarju je naprosila 18 letna Pepca svojo mater T. O. da jo pusti v službo v Beograd. Z materinim dovoljenjem se je dekle res odpeljalo na novo službeno mesto. Spočetka je mati dobivala od hčerke redno krajša in daljša pisma., nakrat pa je izostal vsak glas Šele te dni je bila mati po neki znanki obveščena, da je njena hči zašla v velikem mestu v moralno močvirje, čim ie mati izvedela žalostno vest, je takoj odhitela na policijsko ravnateljstvo in prosila, da mladoletno nesrečnico privede domov, da popolnoma ne utone v umazanem močvirju velemestnega duha.
u— Drobna policijska kronika Predvčerajšnjim sta bila prijeta dva ptiča, Kos in Škerjanc, eden moškega, drugi pa ženskega spola in sicer prvi zaradi beraleija drugi radi vlačugarstva in izvrševanja taji e prostitucije. Policiji sta bili prijavljeni že zopet 2 tatvin, koles, 1 tatvina krompirja, 1 prestopek motenja posesti, 1 telesna poškodba, 1 prestopek neprevidne vožnje, 1 prestopek nedostojnega vedenja, 1 prestopek prekoračenja policijske ure in izjemoma samo 1 prestopek cestnega policijskega reda.
u— Neoprostljiva surovost. Gospodar petih konj s Tržaške ceste nas naproša za ugotovitev, da nikakor ne trpinči živali in da nima v hlevu pet skeletov. Konji imajo zadostno hrano in se ne uporabljajo za najtežja dela. Gospodar pravi, da se le preje, ko so bili drugod v začasni oskrbi, ni nihče brigal za konje in da so takrat poginili tekom dveh mesecev trije konji.
u— Nesreča na gorenjskem kolodvoru. Za kurilnico na Gorenjskem kolodvoru je včeraj okrog 16.30 padlo na železniškega delavca Pavla Jančarja težko železo in ga udarilo čez križ. Jančar je padel v nezavest ter so ga morali radi poškodb prepeljati z rešilnim avtom v bolnico.
u— Voznik povozil otroka. V Hradeckega vasj v bližini štepanjskega mostu se ie pripetila v petek okrog 17.30 težka nesreča. Ob imenovanem času je privozil po cesti izpod Golovca mimo hiše št. 37 neznan voznik s težko naloženim senenim vozom. Istočasno je priskakljal iz veže na cesto 2 letni sinček krojača Viktorja Perperja, k; je prišel naravnost pod kolo voza. Kolo mu je šlo čez život in je mali nesrečnež obležal na cesti težko poškodovan. Čeprav je voznik opazil nesrečo, ni obstal, marveč je konje pognal v dir proti Štepanji vasi. Priče žalostnega dogodka so takoj obvestile rešil no postajo in je bil otrok z rešilnim avtom prepeljan v bolnico. Po prijavi na stražnici so jeli policijski organi takoj zasledovati brezobzirnega voznika, ki ie doma najbrže nekje iz Dobrunj. Slučaj je bil prijavljen tudi orožnikom, ki skušajo ugotoviti njegovo identiteto. Poškodbe malega Viktorja so tako težkega značaja, da iim bo bržkone podlegel.
u— Naiven goljuf. Včeraj zjutraj je detektiv aretiral na Gosposvetski cesti 25 letnega slugo v trgovini »Alko« Franca B. Fant je hotel priti na lahek način do 4e" narja in ideja se mu je res obnesla. Toda samo za kratek čas. Pri plačevanju tovor-nine na kolodvoru je na duplikate voznih listov vedno pripisal še po eno številko in si diferenco v denarju pridržal. Seveda so v trgovini njegovim mahinacijam kmalu prišli na sled ter obvestili policijo, kj ie naivnega sleparčka vtaknila v luknjo.
u— Dr. Ivan Pintar, strokovni zdravnik za ženske bolezni in porodništvo, se te vrnil s študijskega potovanja in zopet redno ordinira.	1382 u— Pouk jezikov francoščine, angleščine, italijanščine, srbohrvaščine v skupinah in za posameznike po Berlitzovi metodi. Vpisovanje in informacije od 6. do 7. zvečer Beethovnova ulica 7, pritličje. — S. J. Je-ras. 1398
Danes ob 3., pol 5., 6., pol 8. in 9. prekrasna Francozinja JETTA GOUDAL kot
Šejkova sužnja
in ljubljenec vsega ženskega sveta MIHAEL VARKONI «Elitni Kino Matica».
u— Beeneška noč se ponovi danes na Strelišču pod Rožnikom. Ples, glasba itd. Prireditev se bo VTŠila ob vsakem vremenu. Dve godbi.	1393 u— Trgovski nameščenci! Na občnem zboru Pomočniškega zbora določeni sestanek se bo vršil v torek 20. septembra ob 8. zvečer v mali dvorani Trgovske zbornice. — Odbor. 1399 u— Šentjakobski pevski zbor prične z rednimi pevskimi vajami. Novi člani naj javijo svoj pristop v knjižnici na StaTem trgu. 11.
Ljubljančani, pozor!
Naznanjam, da točim prvo novo Portugalko g Sušnika s Trške gore ori Novem mestu in portugalko g. Karlovška z Smarjete pri Novem mestu. Kavarna in gostilna Leon. Kolodvorska ulica 29.
u— Danes vsi v Trnovo, kjer se bo vršila velika »Trgatev«, ki jo priredi Napredno gospodarsko politično in prosvetno dTUŠtvo za Krakovo - Trnovo v velikih prostorih gostilne g. M. Sokliča. Kdor se hoče dobro zabavati, naj ne zamudi te pri» reditve. aZčetek ob 15. pop. Vstopnina 3 Din. K obilni udeležbi vabi — Odbor.
1395
n_ Nogavice najceneje pri Dobeicu, Pred škoijo 15.	168
u— Dijaki, ki so dobili v skovne zadruge v Ljubljani vilke naj pridejo po knjige: 2, 59, 71, 92, 109, 110, 116, 118, 183, 192, 204. 221, 234, 236. 291, 293, 298. 314. 344, 353, 363. 394, 429, 430, 435, 447, 475. 494, 516, 518. 520, 521, 565. 586 600, 614, 620, 625, 673, 686.
knjigarni Ti-naslednje šte-8, 14, 26, 47, 135. 160. 177. 237, 278, 283, 354, 360, 361, 450, 453, 455. 523, 525, 541. 632, 649, 656.
1391
Iz Maribora
a— Ljudska knjižnica. V pritličju Narodnega doma je postalo z jesenjo živahno vrvenje. Od ure do ure raste obisk Ljudske knjižnice. Uradne ure so ostale iste: v četrtek in soboto zvečer ter v nedeljo dopoldne. Novi člani se sprejemajo vsaiko uradno uro, treba se je le zadostno legitimirati. Izposojnina je znižana, tudi vstopnina od 10. na 5 Din. Dospele so zopet novosti za vse oddelke. Vezani so že tudi novi seznami.
a— Ljudska univerza v Mariboru. Zaradi prav ugodnega odziva (okrog 60 prijavljen-cev) se otvorita prihodnji pondeljek zvečer dva izobraževalna tečaja — začetniški in nadaljevalni — v obsegu meščanskih šol. Pristopiti morejo tudi še neprijavljeni. Za slovenske, srbohrvaške in ruske tečaje se sprejemajo prijave.
a— Češka nadaljevalna šola v Mariboru bo zopet odprta dne 21. t. m. v dosedanjih prostorih dekliške meščanske šole v Cankarjevi ulici. V šolo je vpisanih 46 čsl. otrok Češki klub v Mariboru, kot zastopnik čsl. kolonije se srčno zahvaljuje šolski oblasti, kakor tudi gospej ravnateljici meščanske šole za naklonjenost, ki je omogočila, da se čsl. šola tudi letos nadaljuje.
a— Ruška nedelja. Že v petek popoldne in včerai ves dan je bilo mesto polno kmet-skih ljudi, ki so od blizu in daleč potovali v procesijah skozi mesto v Ruše, da Proslavijo jesenski praznik, »Ruško nedeljo«. Ženske prinašajo vsaka seboj tudi šopke jesenskega cvetja, moški pa hodijo z rožmarinom za klobuki. V Rušah imajo ponoči rimsko procesijo in sploh celo noč prečujejo s petjem in molitvijo, ali spe v cerkvi. Ljudje prihajajo iz celih Slovenskih goric in daljnega Ptujskega polja.
a— Bolgarski violinist Saša Popov, ki je lani s svojim nastopom vzbudil največje priznanje in zanimanje bo koncertiral 7. oktobra v Gotzovi dvorani.
a_ Trgovska nadaljevalna šola trgovskega gremija v Mariboru. Vpisovanje bo v nedeljo, 2. oktobra od 10. do 12. v prostorih državne trgovske akademije na Zrin.iskem trgu št. 1, I. nadstr..v sobi št. 28. Sprejemni in ponavljalni izpiti se prično v pondeljek 3. oktobra točno ob 15. Redni pouk se prične v sredo, dne 5. oktobra ob 15.
a— Dr. Valerjia Valjavec se ie preselila iz Maistrove ulice na Aleksandrovo c. 6. (Zadružna gospodarska banka) ter ordinira od 8. do 9. in od 14. do 16. ure. 1391 a— Knjige, leposlovne in znanstvene v vseh jezikih kupuje mariborska Ljudska knjižnica v Narodnem domu. Knjige morajo biti dobro ohranjene.
a— Nalezljive bolezni v mariborskem mestnem okolišu. V času od 8. do 14. t. m. je obolelo 8 oseb iti sicer: 4 na škrlatinki, 3 na davici, 1 na legarju.
a— Nezgoda pri mlačvi. Včeraj so pripeljal; v mariborsko bolnico 26 letnega lesnega delavca Franceta Lamprehta iz Cinžata na Pohorju. Prejšnjo noč je pomagal na posestvu mariborskega odvetnika dr. Orosla pri mlačvi, pol ure pred polnočjo pa ga ie zagrabil mlatilni stroj za desno roko in mu odtrgal štiri prste, tako da mu je ostal samo kazalec. Tudi sicer ima Lampreht poškodovano roko.
a— Epidemija trahoma. V Lajteršpergu se ie pojavila med delavstvom tamošnje opekarne g. Dervuška prava epidemija očesne bolezni trahoma. G. Dervušek ima zaposlene zlasti Hrvate, med katerimi se je pojavila ta nevarna bolezen. Na očesni oddelek mariborske bolnice so pripeljali samo včeraj 14 delavcev Hrvatov, obolelih na trahomu. Nameščeni so v izolirni baraki.
Iz Celja
e— Popravilo škode po povodnji. Mest pri mestnem parku, ki je bil ob z-ian.i povodnji zelo poškodovan, je začela mestna občina popravljati. Popravilo bo stala precej denarja, ker je voda odnesla celo mostno polo (joho). Veliko škode je napravila povodenj v mestnem parku, medtem ko je cesta na lev; strani Savinje, dasi še ni do-gotovljena in je voda drla preko nje, popolnoma nepoškodovana. Največjo škodo v celjski okolic; je naredila voda Pač pri novih nasipih od Majdiča proti Škofji vasi, kjer je spodjedla cele nasipe in jiii prevrnila. Za nove nasipe bo treba veliko žrlev, Pa tudi tehničnega vodstva.
e— lz policijske kronike. Ceijska polic ja je ustavila avtomobilista, ki je imel m iad-jem delu voza številko iz karto ia. Pri legitimiranju se je izkazalo, da je bil šofer brez šoferske legitimacije. — Aretiran :e bil neki natakar rodom iz Nadol, ker ie igral prepovedano hazardno igro in odvzel na ta način nekemu trgovcu iz Prijedora 6000 Din Kot kompanjon pri tej igri ie bil aretiran tudi že znani hazardist Matija iz rJibt:ria. — Dasiravno je vožnja s težkimi vozovi po Prešernovi. Aleksandrovi ulici in Krn'ja Petra cest; prepovedana, se ne morejo nekateri vozniki navaditi na to odredbo. Sc-d>.i je začela policija še prav posebno strogo izvajati cestno-policiiski red.
e_ Kdo je izgubil denar? Na Kralja Petra cesti je bila najdena v petek ob 16. denarnica z malim zneskom. Kdor je ta znesek izgubil, naj se iavi pri Francu Vidmarju v Prešernovi ulici št. 4. I. nadstr.
Subskribirajte Shakespeareja ▼ Župančičevih prevodih pri Ti-:: skovni
Radio-amaterji!
Oglejte si najnovejše radio-apa-rate in sestavne dele na velesejmu v paviljonu H pri tvrdki
FHANCBAR, LjasIJana.
Žrebanje loterije trgovske
akademije v Ljubljani nepreklicno 31. oktobra. Srečka Din 10. Dobitkov 885 od 50 do 100.000 dinarjev. — Poskusite srečo. Naročite takoj srečke.
Ta 1
iz Kranja
r— Občni zbor Francoskega krožka. Pre« tekli torek se je vršil v prostorih Narodnega doma izredni občni zbor kranjskega Fran« coskega krožka, za katerega je vladalo do« kaj zanimanja med članstvom. Zborovanje je vodil podpredsednik g. dr. De Gieria, ki je podal poročilo celokupnega odbora o poslovanju v pretekli sezoni Delovanje krožka je biio topot v izobraževalni smeri dokaj plodovito. manj živahno pa v dru« žabno=propagandni smeri. Težka izguba je zadela krožek, ko je zapustil Kranj pred* seanrk direktor g. Marinko, ki je odšel v Srbijo. Rzdi zaslug, ki si jih je stekla kot voditeljica konverzacijskih večerov, je bila. gdč. Jugovičeva izvoljena v pokroviteljski Komite, ki ga sestavljajo gg. mestni župan Ciril Pire. direktor Ivan Košnrk in gospa Mira Znidaršičeva, soproga srezkega pogla« varia. Izbran je bil sledeči odbor: predsed« r.ik prof. Novak, podpredsednik dss. Jurij C.-regorc, tajnik prof. Štefan Plut, blaga j« riearka ga. Sirčeva, odbomici ga. Šumije« va in gdč. Marica Crobathova; revizorja: gdč. Mallvjeva in dr. Ambrožič. Na zboro« vanju so bile določene glavne smernice društvenega delovanja v tekoči sezoni s prirejanjem jezikovnih kurzov za franco« šOmo za začetnike in konverzacijo, nadalje x organizacijo prireditev, ki naj dvignejo in poglobijo družabno življenje članstva in naklonjenega občinstva.
r— Nezgoda. Včeraj dopoldae so p repe« Ijali iz Gorenje vasi pri Primskovem težko poškodovano ženico Maričko Luskovec k tukajšnjemu zdravniku dr. Globočniku. Že« niča je doma po stopnicah tako nesrečno padla, da se je z glavo zaletela v vrata. Do« bila je hude poškodbe na glavi ter je izgu« bila mnogo krvi
r— Poučen izlet srbskih kmetov v našem srezu. Dne 27. septembra dospe v kranjski srez 40 kmetov iz užiške oblasti, kjer je v eliki župan dr. Vilko Baltič. la bodo pri« šli na poučno potovanje v Slovenijo. Do« poldne posetijo Škofjo Loko, Žabnico, od« rod bodo krenili z voaovi v Hrastje in v Kranj, kjer si bodo v njegovi okolici ogle« dali vzorne kmetije in zadruge. V večernim vlakom se bodo srbski kmetje vrnili v Ljub Ijano.
r— Kino v Narodnem domu predvaja v nedeljo ob 3., 5. popi. in ob 7. ter 9. zvečer velefiJm »Divji lovec*. Drama iz planinske« ga in lovskega življenja, ki je dosegla v petek in soboto izreden uspeh. Film se pred vaja še v pondeljek (A 1. popoldne. Pri« hoda j i spored obeta velika presenečenja.
r— Uradne ure na srezkem poglavarstvu v Kranju za stimke so vsak pondeljek, to« rek in petek od 8. do 12. dopoldne.
r— V etika javna tombola. Prosto vol j. ga« silno m re&rtdao društvo v Kranju prire« <fa v nedeljo 25. t m. ob 3. uri popoldne vclžbo fivriu tombolo na glavnem trgu v Kranju.
r— Pasji kontumac v kranjskem srezu. Ker se je pojavil v vasi Spodnjih Braikih slučaj hude pasje stekline, je odredii tukaj« Sinji arezki poglavar v občinah Velesovo, StnfoAak, Voglje, Cerklje in Šenčur po« aetierri pa«ji kontumac, v ostalih občinah kranjskega sreza pa strogi pasji kontumac. r— Stekel pes ugriznil gospodarja. Pred dnevi je pometal posestnik Janez Jen« v Spodnjih BmikSh pri Kranju dvorišče in bil napaden od lastnega psa«čuvarja. Pes ga je ugrizni v roko in v nogo. Ker se je pes zdel gospodarju sumljiv, ga je na to • kolom ubil. Zadevo pa je prijavil obla* srem. Srezki veterinar g. Filip Pahor je do« gnal težak slučaj pasje stekline. Ranjene« ga Jenka pa so poslali v Pasteurjev zavod v Celje. Oblasti so ukrenile vse potrebno, da se onemogoči razširjanje te pasje bo« iezm,
lz Litije
1— Kamenje je metal v vlak. Dva potni« ka dopoldanskega osebnega vlaka sta javi« la namestniku tukajšnjega postajenačelnika, g. Stanku Kropivniku, da je metal med po« stajo Savo in Litijo neki paglavec kamenje v vlak. En lučaj je priletel baš proti njima. G. Kropivnik je obvestil o dogodku orož* r.iško stanico, ki vrši sedaj poizvedbe. Pri« poročamo, da se pobalin najstrožje kaznuje, ter so se podobni slučaji na isti progi ope« tcvano ponovili. Pred dnevi je namreč pri« letel kamen v okno zavorne hišice tovor« nega vlaka. Nesreča je pač hoteia, da je prHeted kos odbite šipe uslužbencu, ki je se. del kot zavirač v hišici, baš v oko. Poškod« be je bile tako močna, da Je radi tega ne« srečnemu železničarju oko popolnoma iz« teklo. Zato je v interesu potujoče javno« sti, da se taka pobalinstva zatrejo z naj« •trožjimi kaznimi.
i— Z lestve je padla. Potisek Neža, 64 let stara posestntca, doma iz Velike Ko« strevroce, občina Šmartno, je hotela po le« atvi na podstrešje. Stari ženici pa se je v giarvi zvrtekj. izgubila je ravnotežje, ter je padla z lestve, na spodaj ležeče kmetiško orodje Padec je bil tako nesrečen, da je sadobila težke notranje in zunanje poškod« be. Revioa leži v nezavesti, vsled rane na želodcu pa bruha od časa do časa kri. Nje« no stanje je vsled visoke starosti precej opasno.
i— Renoviranje javnih lokalov. Naša osnovna šola je dobila nekaj potrebnih po« pravil. Vpeljal se je tudi nov higijenični način snaženja. Sokolska telovadnica v Smartnem je dobila novo lično notranjost, tudi pripadajoči gostilniški lokali so se prav lično preuredili. Gostilna «Pri Urški*
i'e vpeljala v gostilniške lokale radio«slušaI»
:e. katerih se gostje prav pridno poslužu«

jejo. Sokolsko društvo si je nabavilo v pro« svetne svrhe jako primeren paraskop, ki služi za projiciranje tudi navadnih razgled« nic na steno.
i— Poziv ljubiteljem odra. Sokolsko gle« dališče Litij a«Šmartno je že sestavilo pro« gram dela za zimsko sezono. Prihodnji te« den se začne z razdelitvijo vlog. Kdor želi sodelovati, naj se blagovoli prijaviti v Li» tiji pri br. Audiču, v Smartnem pa pri br. Pečniku.
i— Sava zopet narašča. Radi sobotnega deževja, ki ga je spremljaj oddaljen grom, beleži vodomerna litijska opazovalna po« staja zopet porast Save. V soboto zjutraj ob 8. je bilo 1.82 m s primero od petka, čez dan pa so prihajale še večje količine vode.
i— Pomota. Včerajšnje dnevne vesti pod kolono clz Kranj a» bi morale priti v rubri« ko «Iz Litije®. Sicer pa so čitatelji iz vse« bine spoznali, da je naslov rubrike pomo« ten.
Iz Novega mesta
n— Vlomilcem na sledu. Ko so nanovo pcdcrivali streho kegljišča pri g. Zurcu, vul« go Štemburju, v Kandiji, so našli pod stre« ho šop vitrihov. Vitrihe so domači takoj izročili orožnikom. Domneva se, da so si vlomilci izbrali kegljišče g. Štemburja za skrivališče vlomilskega orodja, ker so bili prepričani, da je tu pač najbolje shranje« no. Uvedena je preiskava.
n— Sokolsko gledališče v Novem mestu bodo v kratkem otvorili z vprizoritvijo Jur» čičevega »Desetega brata®.
n— Trgatev na Dolenjskem. Te dni so pričeli povsod na Dolenjskem s trgatvijo Pridelek obeta biti eden najboljših po voj« ni. Trska gora, Cerovec in drugi vinorodni kraji so oživeli v vsej svoji jesenski kra» sori.
n— Zgradba uradniških stanovanjskih hiš. Izmed mnogih projektiranih stavb bo dovršena do zime edinole stanovanjska hi» ša srezkega kmetijskega referenta g. Mala* ska. Dokler ni zadruga pričela z zidanjem, so pričakovali, da bo do zime več hiš že pod streho. Pojavile pa so se razne ovire, tako da bo nova stanovanjska kolonija ko« maj do prihodnje jeseni dozidana.
n— Nov telefon na pošti. Naša urgenca v «Jutru» je zalegla. Pošta je že prejela nov telefon, da je mogoča kar najboljša zveza z Ljubljano in drugimi kraji Obeta se nam tudi otvoritev telefonskega prome« ta z inozemstvom.
n— Jugoslovenska Matica v Novem me> stu priredi začetkom oktobra javno tombo« lo. Ker je ves čisti dobiček namenjen v prekoristne narodne namene, se vabi ob« činstvo, da v veliki meri pokupi tombol« ske tablice.
Iz Trbovelj
t— Javna čitalnica tDruštva rudniških nameščencev». Splošno je znano, da naše prebivalstvo rado čita in stremi po razšir« jenju svoje izobrazbe. V tem pogledu store svojo dolžnost prav gotovo vsa društva, vendar je čtivo, ki ga nudijo posamezna društva, politično pobarvano, kakršne poli« tične barve je pač dotično društvo. Taka izobrazba je preveč enostranska. Pogrešali smo javne čitalnice, kjer bi imel čitalec priliko čitati vse liste vseh barv in različnih svetovnih naziranj. To vrzel je sedaj iz« polnilo »Društvo rudniških nameščencev« s tem, da je otvorilo v bflardni sobi ge. For» tejeve jav. čitalnico. Čitalnica je opremljena z vsemi slovenskimi pa tudi važnejšimi srb« skimi in hrvatskimi ter tudi nemškimi in inozemskimi političnimi dnevniki, dalje naj deš v čitalnici razne strokovne in znanst« vene revije, tako slovenske kot srbske, hr« vatske, češke in nemške, ter razne brošure itd. Čitalnica bi se gotovo še izpopolnila, oc bi našla pri občinstvu več podpore. Ci« tclnica je namreč dostopna tudi nečlanom proti malenkostni odškodnini mesečnih 5 Din. Dosedaj hna čitalnica okrog 90 takih članov, kar je pa na vsak način premalo. Dobra stvar bi zaslužila več zanimanja. Vse priznanje odboru, posebno njegovemu taj« niku g. Kormšku, ki je idejo sprožil in Jo tudi realiziral. Čitalnica je odprta vsak dan od 9. do 12 in od 18. do 20.
t— Nezgoda. Sin rudarja Hinka Po« boljšaja je padel na razbeljen štedilnik in se močno opekeL Oddali so ga v bolnico.
t— Inšpekcija pri rudniku. V Trbovljah se mudi akcijonar in upravni svetnik TPD g. Ranzinger, ki nadzoruje vse revirje TPD. Tu ostane teden dni
UNA
najdovršenejši ročni aparat za gašenje ognja.
Cena 800 - 1300 Din.
Iščejo se zastopniki. „Una" trgovina kemično - tehničkih materijalij, Zagreb, Račkoga ulica 3.
MR.&AHOVK
m
PLANINKA'
z »itvum
C"A7.
»Planinka« zdravilni čaj
zdravi slabo prebavo, zaprtje telesa, napihovanje, slabo delovanje čreves, izpuščaje, obolenja mo-kračne kisline, jeter, žolča in žolčni kamen. Pristen samo v plombiranih paketih po Din 20.— z napisom: Lekarna Baho-vec, Ljubljana. 174-a
Zavod dr. Boncino-Finettl
TR1ESTE ul. Fablo Filzi štev. 23
Zavod za zdravljenje revmatizma v bokih, križu in udih Itd.
Za informacije se obrnite na ravnateljstvo.
Kuoališie Lisik
Nadkrlljuje vsa zdravilišča. Moderno urejeno svelovno kopališče. Opozarjamo na izredne ugodnosti jesenske sezone, ki prične 1. septembra. Popolni pension, obstoječ iz stanovanja s postrežbo in iuč:o, debro in izdatno hrano, kopelji s perilom z zdravniškimi in glasbenimi pristojbinami ter eno .ratnim zdravnišk m pregledom slane za osebo na teden: za drž. in samoupravne činovnike. oficirje, penzi >n;ste. invalide in čiane teniških blagajn D11 380 do 680-—. a za vse ostale Din 450 do 700-—.
Zahtevajte prospekte od Uarave kopališča Lipik.
Položaj na naših borzah
Tedenski devizni promet ljubljanske borze je znašal 12.6 milijona Din. PonoTen in znaten dvig državnih papirjev.
Ljubljana. 17. septembra.
V preteklem tednu se je devizni promet na ljubljanski borzi za malenkost dvignil Znašal je 12.6 milijona Din napram 12, 12.7, 12.1 in 12.5 v zadnjih štirih tednih. Največ 90 se trgovale devize na London, Curih, Dunaj in Prago. Tečaji deviz so ostali v glavnem nespremenjeni; deviza na Trst se j© v drugi polovici tedna nekoliko okrepila ter se je v petek" trgovala po 309: deviza na London pa ee je dvignila od 276.25 na 276.30 Privatna ponudba je bila prilična. Narodna banka je intervenirala predvsem v devizi na Curih in deloma v devizah na London in Dunaj.
Na ljubljanski efektni borzi so se delnice Kranjske industrijske družbe v početku tedna dvignile na 405 blago, dočim so pretekli teden notirale 335 — 350 denar. Rotacija delnic Merkantilne banke je bila na podlagi sklepa borznega sveta 15. t. m. ustav Ijena. Borzni svet je tudi sklenil, da 6e imajo, čim Be doseže sporazum z beograjsko borzo, vrednostni papirji 6 stalno obrestno mero trgovati brez naraslih obresti, ne pa kakor do sedaj po tečaju tel quel. Po dosedanjem načinu notiranja ni bila razvidna prava vrednost takega papirja, ker so bile narasle obresti že vštete v tečaju.
Na zagrebškem efektnem tržišču so se pretekli teden znatno dvignili tečaji državnih papirjev. Vojna škoda, ki se je koncem zadnjega tedna trgovala po 362 (v početku septembra je notirala 355), je v pondeljek narasla na 364.5, v torek na 369. v sredo na 376, v četrtek pa na 378 — 378.5. šele v petek je tečaj zopet popustil na 374 — 375. Promet je bil razmeroma majhen. Tudi ostali državni papirji so bili zeJo čvrsti. Investicijsko posojilo se je dvignilo na 87.5, odnosno na 83.5 po izplačilu kupona, agrarne obveznosti pa eo notirale 53 — 55 napram 51.5 — 52.5 koncem zadnjega tedna.
Tudi na tržišču zasebnih vrednot je bila tendenca nekoliko prijaznejša. Med bančnimi papirji je bilo večje povpraševanje po delnicah Narodne banke, ki so se tekom zadnjih 14 dni dvignile od «00 — 4950 na 5050 — 5150. Med industrijskimi papirji je bilo krepkejše Trbovlje, ki se je v pietek trgovalo po 4®. Med ostalimi papirji 6© je trgovala Drava po 565, Danica po 165 in Du-brovačka po 395. Gutmann se je gibal na dosedanji višini (250); Šečerana Osijek je za malenkost popustila; znatneje pa je popustila Slavonija, ln sicer na 11.5 — 12.
= Uvedba terminske kupčije na Novosad-ski blagovni boni Borzni svet Novosadske blagovne borze je že v oktobru preteklega leta sklenil uvesti terminsko kupčijo za žito in moko. Tozadevne predpriprave so toliko napredovale, da je v kratkem pričakovati dejanske uvedbe te kupčije na borzi, kar Je nujno potrebno, da Novosadska borza ne pride v odvisnost budimpeštanske borze, ki je z uvedbo terminske kupčije pridobila že pre cejšnje število svojih starih komitentov z balkanskih dežel. Uvedba terminske kupčije je tudi velike važnosti za jugoslovensko mlinsko industrijo, ki se bo na podlagi ter-minskih kupčij lahko obvarovala pred eventualnimi izgubami.
= Potrdilo o plačanih davkih pri nakupu deviz. Generalni inšpektorat ministrstva financ je pozval Udruženje bank, da ponovno opozori svoje člane, da morajo pri prodaji de viz zahtevati potrdilo o plačanih davkih za preteklo polletje, kakor to predpisuje člen 11. pravilnika o reguliranju prometa z devizami in valutami.
= Stanje denarnih zavodov v Bosni in Hercegovini. Po podatkih Organizacije denarnih zavodov za Bosno in Hercegovino je bilo koncem 1. 1926. v Bosni in Hercegovini 94 denarnih zavodov (od tega 16 kreditnih zadrug), ki so tudi v preteklem letu navzlic gospodarski krizi napredovali. Glavnica vseh teh denarnih zavodov je sicer nazadovala na 271.2 milijona Din v 1. 1925. na 268.9 milijona Din v 1. 1926. (1- 1924. 262.5), vendar so se vse ostale bilančne postavke znatno dvignile: vloge so narasle na 492.3 milijona Din (napram 419.8 v 1. 1925. in 360.3 1. 1924., debitorji na 898.1 milijona Din (napram 821.8 ln 740.7), kreditorji na 590.8 milijona Dfn (napram 537.2 fn 455.7), menice pa na 384.9 milijona Din (napram 330.7 in 267). Promet se je napram 1. 1925. povečal za 10.4 napram L 1924. pa za 25.1 %, dočim je čisti dobiček nazadoval od 31.6 milijona Din v 1. 1925. na 27.9 milijona Din v 1. 1926.
= Zagrebška podružnica Državne hipotekarne banke. Kakor poročajo iz Zagreba, bo pričela zagrebška podružnica Državne hipotekarne banke redno poslovati 1. oktobra t. 1.
= Z lesnega trga. Situacija na jugoslovanskem lesnem tržišču je prilicno stabilna.
Izgledi za bodočnost sicer niso slabi, vendar trpi tržišče zaradi" zmanjšane prodajne možnosti v Italiji, ki je za našo lesno industrijo, predvsem ono v Sloveniji glavni odjemalec. V zvezi z gospodarsko krizo je gradbena delavnost v Italiji skoro popolnoma prenehala, cene pa so znatno nazadovale. V zadnjem času je bilo v italijanski lesni trgovini zabeležiti tudi večje število konkuraov. Naš izvoz lesa se mirno razvija; izvaža se predvsem blago slabše kakovosti. Glede na cene izvoznemu blagu situadja trenotno nI baš rožnata. Ugodnejše se razvija izvoz v Madžarsko, ki kupuje v Jugoslaviji predvsem gradbeni les in drva. V rumunski lesni Industriji, ki preživlja težko krizo, se Je v zadnjem času situacija obrnila na bolje. Rumunska vlada je deloma pristala na želje lesnih prodneentov glede železniških tarifov, carin itd., kar ugodno vpliva na izvoz.
= Položaj na hmeljskih tržiščih. Na nurn-berskem hmeljskem tržišču je tendenca dalje mirna. V četrtek je znašal dovoz 450 bal; do opoldne je bilo prodanih 100 bal. Cene so bile naslednje: tržni hmelj 160—200, hal-lertauški 175—235 mark za 50 kg. — Po zadnjem poročilu Češkoslovaške zveze hmeljarjev 6« je cena letošnjemu žatežkemu hmelju ustalila ter znaša 2000 — 2350 Kč za 50 kg (67.40 — 79.40 Din za kg); za izbrano blago se doseže cena tudi 2400 Kč za 50 kg (80.90 Din za kg). Po cenitvah trgovcev 60 žateški producenti dosedaj prodali okrog 50.000 starih centov.
= Cenitev hmeljske letine. V včerajšnjem članku o cenitvi hmeljske letine po Češki hmeljski eksportni družbi se je pri primerjavi letošnje in lanske letine pripetila tiskovna pomota. Pravilno se glasi: Po tej cenitvi bo letošnja svetovna letina dosegla 1.906.000 — 1,425.000 starih centov
po 50 kg. napram 1,187.000 starim centom po 50 kg v 1. 1926.
= Ugodno finančno stanje komercij&lizi-ranih nemških državnih železnic. Za primer kako se razvija finančno stanje komercijali-ziranih nemških državnih železnic, navajamo nekaj podatkov o dohodkih in izdatkih Družbe nemških državnih železnic v avgustu. Celokupni dohodki so znašali 453.1 milijona mark, izdatki za obrat in vzdrževanje pa 297.7 milijona. Presežek obratnih dohodkov nad obratnimi in vzdrževalnimi izdatki v znesku 155.4 milijona mark, se je porabil v naslednje svrhe: 64 milijonov mark za obnovo prog in voznega parka, 45 milijonov mark za reparacije, 15.2 milijona mark za obresti in odplačevanje dolgov, 31.3 milijona mark pa se je dodelilo splošni rezervi. — Tako v Nemčiji. Dohodki naših železnic pa, kakor znano, ne morejo kriti izdatkov za obrat, vzdrževanje ter obnovo prog in voznega parka, ne plačujejo anuitet za železniške dolgove in prinašajo državi le deficit.
= Nepričakovano nagla konsolidacija francoskih državnih financ. Ko je L 1926. francoska vlada pod vodstvom ministrskega pred sednika Poincarža z vso odločnostjo načela težko vprašanje francoskih državnih financ, Je marsikdo s pesimizmom gledal v bodočnost. Francoski frank se je dvignil za skoro 100 % in povzročil težko depresijo v francoskem gospodarstvu. Splošno se je sodilo, da bo dvig franka v zvezi z gospodarsko krizo povzročil znatno zmanjšanje državnih dohodkov. Za usodo Francije pa je v tem tre-notku nastopil velevažen moment. Francoska vlada je pri francoskih inozemskih finančnih krogih našla polno zaupanje. Pojavil se je nepričakovan dotok inozemskega kapitala, francoski kapital pa se je pričel vračati v domovino. Ogromni dotok deviz je povzročil veliko likvidnost na denarnem tržišču, ki je znatno omilila posledice dviganja franka. Gospodarska konjunktura se ie hitro obrnila na bolje in tudi stanje državnih financ se je naglo izboljšalo. Vladi je uspelo konvertirati priličen del kratkoročnega dolga in odplačati skoro eno tretjino dolga pri Francoski narodni banki. V prvih 8 mesecih so državni dohodki dos25.8 milijarde frankov in tako prekoračili proračun za 1.2 milijarde frankov. To je vsekakor velik uspeh Francije, če pomislimo, da je bil državni proračun sestavljen na podlagi cen iz L 1926., ki so medtem znatno nazadovale, in da se večina davščin, predvsem neposrednih, plačuje ad valorem. Tudi dohodki tobačnega monopola, ki so zastavljeni v korist amortizacijske blagajne za državne dolgove, eo v prvih 8 mesecih t. 1. dosegli 2.4 milijarde frankov in tako prekoračili proračun zi 100 milijonov frankov. V industriji in trgovini obstojajo sicer Se vedno težkoče, vendar je tudi v teh panogah zabeležiti napredek Francoska zunanja trgovina je bila v prvih 8 mesecih t. 1. aktiv na za 770 milijonov frankov, dočim je bila v istem razdobju preteklega leta pasivna za 2040 milijonov frankov. Znatno izboljšanje zunanje trgovine je opažati posebno v zadnjih dveh mesecih. V juliju je znašal suficit francoske zunanje trgovine 431, a avgustu pa 516 milijonov frankov.
= Cena sirovemu bombažu zopet pada. Kakor znano, se je cena bombažu v prvi polovici t. 1. znatno dvignila. Napram ceni 12 dolarskih centov pocetkom januarja je nedavno dosegla cena' bombažu 23 dolarskih centov. Ta cena je gotovo zelo pretirana, zato se je splošno sodilo, da se ne bo mogla obdržati. Letošnja letina bombaža kaže sicer res zelo slabo ter bo v Ameriki komaj prekoračila 12 milijonov bal, vendar pa so konsumu na razpolago še znatne količine bombaža lanske letine, ki skupno z letošnjo letino presegajo porabo kousuma. Na new-vorški borzi je zadnji teden pričela cena bombažu nazadovati ter je do 16. t. m. zopet padla na 21.5 centov. Ker cene bombažnim tkaninam še niso v polni meri sledile naraščanju cene bombaža. za'o zaenkrat še ni pričakovati, da bi tudi cene bombažnim tkaninam padle.
= Pogajanja ra posojila Bolgarije in Avstrije v >'ew)-orku: Iz Newyorka poročajo, da se vršijo pogajanja v svrho najetja posojila v znesku 50 milijonov dolarjev za Bolgarijo in 120 milijonov dolarjev za Avstrijo.
= Grčija dobi s posredovanjem Društva narodov veliko inozemsko posojilo. Svet Društva narodov je na svoji seji dne 15. t. m. končno odobril emisijo posojila za Grčijo v znesku 9 milijonov angleških funtov, od katerih se imajo 3 milijoni porabiti za naseljevanje beguncev, 3 milijoni za stabiliziranje drahme in 3 milijoni za kritje proračunskih izdatkov.
= Slaba letina v Rusiji. Po najnovejših poročilih iz Rusije je letošnia ruska letina slabša od lanske, in to gleda na zmanjšano I obdelano ploekev kakor tudi dede relativ- 1
nega donosa. Rykov, predsednik Sveta narodnih komisarjev, ceni primanjkljaj v primeri z L 1926. na 100—150 milijonov pudov. V resnici pa bo primanjkljaj še večji Izgledi za izvoz pšenice iz Rusije torej niso baš ugodni. Treba je namreč tudi upoštevati, da domači konsum žita od leta do leta narašča; v L 1925./26. je znašal 30 milijonov pudov, 1. 1926./27. 473 milijonov pudov V pričakovanju slabše letine se je cena pšenici in rži v Rusiji znatno dvignila.
= Tobačna tovarna t Ljubljani razpisuje v smislu odObrenja Uprave državnih monopolov IMBr 13.769* od 10. septembra t 1. javno ustmeno licitacijo na dan 20 oktobra t. L ob 11. dopoldne za prodajo okrog 70.000 kj* kompostirane tobačne prašine. Pogoji dražbe in pojasnila se dobe v ekonomatu tobačne tovarne v Ljubljani.
= Dobave. Direkcija državnega v Zabu-kovci pri Celju sprejema do 27. t. m. ponudbe glede dobave gasilnega orodja, do 29. t. m. pa glede dobave olja in bencina. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: 20. t. m. pri komandi dravske divizfjske oblasti v Ljubljani glede dobave mesa '.a čas od 1. oktobra 1927 do 31. marca 1928; 8. oktobra pri direkciji državnih železnic, ekonomsko odelenje v Ljubljani glede d>-bave 115 komadov mrež za gramoz in raznega kovinskega orodja (sekire, krampi, lopate, kladiva, ključi za vijake). Predmetni ogla S so na vpogled v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
Borze
Ljubljana. (Prosti promet.) Dunai S.0075. Berlin 13.52, London 276.30, Nevvvork 56.70, Pariz 223, Praga 1G8.45, Curih 1095.5.
Zagreb. (Prosti promet.1 London 276.30, Newyork 56.74, Pariz 222.25 — 223. Milan 309 — 309.50, Curih 10955, Berlin 13525, Dunaj 8.005 — 8.0075; Vojna škoda 374 5, investicijsko 83.5 — 845.
Curih. Beoarad 9.13, Berlin 123.425. London 25.22375. "Nevvvork 518.525. Pariz 20.3325 Milan 28.245. Praga 15.365. Budimpešta 90.65. Bukarešta 3.21, Dunaj 7310.
Ljubljanski trg
V preteklem tednu je bil ljubljanski tri: prilično dobro založen. Cene nekaterim najpotrebnejšim živilom so se dvignile; tako se je mast tekom zadnjih štirih tednov podražila za 2—3 Din pri kg; podražila se :> tudi perutnina. Prav tako je narasla cena slročjemu fižolu in grahu, dočim je padla cena zelenjavi in maslu. 15. t. m. so bile naslednje cene: Meso: goveje ireso na trsu I. 20, II. 15—17, III. 9—13; telečje 20 dn 22.50, prašičje 20—25, slanina 21 — 24. raa^t 26—28. prekajeno meso I. 30 — 32.50. IT. 25 do 27.50. koštrunovo meso 13 — 14, kozliček 20 — 22.50. kranjske ldobr.se 32 — 35. suhe 60 Din kg. Perutnina: kokoši 25—35. piščanci 20 — 25 Din komad. Mlečni izdelki: mleko 2.50 -- 3 Din liter, sirovo masli 44. čajno 50 — 60. kuhano 44 Din kg. .Taj ea: 1.25 — 1.50 Din komad Sadje: jabolka I. 6. II. 5, III. 2—3. hruške I. 8, IT. fi. ?e-šplje 5—6. grozdje 6—14, breskve 4—8. Zelenjava: glavnata solata 3—4. ajserica 3—4. pozno zelje 1.50, kislo zelje 5, kumare 2—3, krompir 1—1.50 Din kg. Krma: seno sladko 85. polsladko 75, kislo 50. slama 50 Din
Mariborski trg
Na včerajšnji trg so slaninarji pripel iali na 25 voze h 71 zaklanih svinj, ki so jih prodajali kg po 17—30 Din na drobno in po 15 do 17.50 Din na debelo. Krompirja je bilo na trsu 36 vozov po ceni 1.25—1.50 Din kg. čebule 12 vozov po 2 — 2.50 Din kg in 8 voz kumaric po 0.10 — 1 Din.
Ostale cene: Perutnina: kokoši 40 — 50. piščanci 20 — 25, gosi 60 — 120, race 25 do 35, purani 60 — 70 Din komad. Zeler.jara in sočivje: karfijola 2—3, česen 12—16. kislo zelje 4.50. paradižniki 2 Din kg. sveže zelje 1 — 1.50, solata 0.25 — 1 Din"komadi. Sadje: jabolka 5—7, hruške 6—8, češnlie 4—7, breskve 7—10 Din kg. Mlečni proizvodi: mleko 2.50, smetana 10 — 14 Din liter, sirovo maslo 36 — 40. čajno 60 — 35, kuhano 48 — 50 Din kg. Jajca: 1.50 Din komad. Med: 25 — ?>5 Din kg.
Sena je bilo na trgu 16 voz po ceni 70 do 90 Din za 100 kg.
Dunajska borza ia kmetijske produkte (16. t. m.) Na dunajskem tržišču je tendenca dalje zelo reservirana. Ker so se cene v inozemstvu ustalile, se je tudi ponudba nekoliko zmanjšala. Promet se je gibal v najožjih mejah. Edino v turščici je na podlagi inozemskih poročil tendenca prijazneiša Uradno notirajo vključno blagovnoprometni davek brez carine: pšenica: 39 — 40.5, madžarska Tisa (81/83 kg) 44.5 — 45; rž" marchfeldska 38.5 — 39. madžarska ,3S do 38.25; ječmen: izbran 40—43, prima 38 do 40; turščica: 27.25 — 28.25;
Vremensko poročilo
Meteorološki ia»od » Ljubljani 17. septembra 1927.	Višin« ban met r 3U8.8 m
Kraj
Cas
opazovanju
LJubljana (dvorec) ,
Maribor . Zagreb . , Beograd Sarajevo Skoplje , ■ Dubrovnik Split . . . Praha . . .
• •
i • i
7. 14. 21.
7
g	1« a E	C/ X -S iS	Sffler vetra ir brzint	o •S 2	Padavine	
						
s eo	e H	2*	v metrih		Vrsta	t BB tO
752-5	14-5	95	EI	10	dež	27.0
7M9	15 9	82	E 2	0		
757-7	14-3	95	E 2	0		
751-2	17-0	85	SE 4	3	dež	2.0
752-2	18-0	94	SE 4	2	dež	5.0
754-7	220	63	mirno	9	dež	1.0
755-3	18-0	94	E 2	9	dež	60
7606	190	te	mirno	0		
f'57-5	24 0	82	mirno	9	dež	04
755-1	220	f-l	ESE 8	9		
74*0	13-0	—	ESE 1	10	dež	4.0
Solnce vzhaja ob 5.40, zahaja ob 18.9, luna Najvišja temperatura danes v Ljubljani Nad Evropo je vreme domala povsod zelo nemirno, spremenljivo; po večini pa je več deževnih dni nego lepih. Edino južna Evropa ima stabilnejše vreme, seveda lepe solnčne, še vedno prav poletno vroče dni. Samo ob Jadranskem morju je bilo slabše. os> bito ob pričetku tega tedni.
Središče slabega vremena nad Evropo je predel Velikobritanakih otokov z bližnjimi morji, kjer se že dalje časa drži trdovratno depresija ter povzroča toliko dežja, da so celo že nastopile povodnji. Slabo vreme sega odtod po večini še do južne Francije in v predel Alp. Pravi jesenski viharji pa okrog Anglije še niso nastopili, ker je depresija bolj plitva ter ni posebno velikih razlik v zračnem tlaku.
Ostala Evropa, bodisi v sredini, na severu, ali na vzhodu, ima neprestano spremembe v vremenu. Manjše depresije so se počasi pomikale z Atlantskega oceana na
vzhaja ob 21.43, zahaja ob 133. 18.2 C, najnižja 13.4 C. vzhod in povzročale seveda po poti deževje. V zvezi s tem se pač tudi sianje temperature po Evropi naglo spreminja, ker »e menjavajo v gospodstvu zračne struje zelo pogostem, seveda v glavnem jugozapadna in severozapadna. Imamo tedaj že tipično jesen, ki se je po meteorološkem računanju pričela z dnem 1. septembra, dočim bi se po astronomskem principu pričela šele 22. septembra, kar pa se prav nič ne vjema 6 pojavi v prirodi.
Dunajska vremenska napoved za nedeljo: Hladno in spremenljivo vreme z zapadnimi vetrovi. V južnih alpskih deželah zopet naglo poslabšanje.
Tržaška vremenska napoved za nedeljo: Razni vetrovi iz drugega in tretjega kvadranta. Nebo spremenljivo. Temperatura od 17 do 23 stopinj. Morje razburkano.
Fr. Z.:
Nik Carter
Nik Carter je najsijajnejši detektiv vesoljne Amerike.
Dosedaj je razvozljal že 875 jako za« vozljanih slučajev, vsak vozel j obsega 32 strani velike četverke in ima spre« daj barvasto sliko. Nekateri vozelj je bil tako zavozljan, da je zanj bilo tre* ba pol leta in še ni bil čisto razvozljan, nego je kos vozlja ostal še za sledečo knjigo.
Kdor bi se upal in bi se lotil, da pre« čita vseh 875 zgodb, bi mu za samo či» tanje treba bik) tri leta in vsako leto dva meseca odmora in enaindvajset« dnevno zdravljenje v Rogaški Slatini. Ko bi jih pa do konca prečital vseh 875. jih ne bi bilo več le 875, nego že 1185, in bi moral citati še eno leto ali dve in potem bi jih bilo že preko 1400 in en sam bralec sploh ne bi bil kos branju, nego bi si moral najeti pomoč« nika, da bi oba skupaj došla Nik Car« terja.
Tem manj bi bilo eno samo pero kos pisanju Nik Carterjevih zgodb in če bi pisalo z vsemi štirimi. Tudi dvaj« set peres ne bi bilo kos vsem zgodbam in mislim, te zgodbe se sploh ne piše« jo, nego jih stroji kar tiskajo — tiska.
nje gre dokaj hitreje od rok kakor pi« sanje.
Tako sijajen je Nik Carter.
Ne vem, koliko je star. Če se je ob vsakem vozlju povprečno zamudil en mesec in če se vzame, da z vozlji ni pričel takoj v plenicah, ne more biti dosti mlajši od sto let.
Po barvastih slikah spred na zgod« bah pa jih ne šteje več kakor štiride« set in je čudno: v vseh 875 zgodbah je enako star in v nobeni ne preko šti« rideset. Tudi osebno ni videti starejši. Kajti sem se bil z njim seznanil tudi osebno, bilo je, v prijazni veži «Jarega polža», in je lahko oficijal Nace za pričo, da sem se res, in pa Pepe, oni, ki sedi v uredništvu. Pepeta ni bilo zra* ven, toda je prijatelj in značaj in se ne»bo branil, da bo pričal. Bil pa je Nik Carter tudi to pot preoblečen kakor v vseh zgodbah, da ga ne bi spoznal živ krst. Mrtev krst seveda še manj.
Povedal je gospod Carter, da je bil na Bledu. Na Bled, da ga je zvabil iz daljnje Amerike neodoljivo ugoden «pension»: samo 65 Din na dan. In ni ta pension nikakor ne varljiva rekla* ma, nego kruta istina, in ako si človek naroči dvojen, recimo trojen pension na dan, mora biti sit, ako ne spada v družino aligatorjev.
Veselilo nas je, da je bil svetovno sijajni detektiv zadovoljen med nami, in je oficijal Nace sprožil misel, ali ne bi hotel gospod Carter, da bi ostal kar pri nas. Dela da bo zanj dovolj tudi tukaj; za to da bo že skrbela priznana gostoljubnost jugoslovanska, ki se ne bo ustrašila niti osebnega truda niti žrtev, le da bo odlični strokovnjak zaposlen tako, kakor zaslužijo njegove izredne sposobnosti.
Odgovoril je, da je pension na Ble« du res tako ugoden, da bi bil že ob sebi in brez ozira na druge ozire kos, v bogati meri vplivati na njegove pre« udarke.
V drugo roko pa, je dejal, da si ne more kaj, da ne bi priznal, da goji prelepa naša kraljevina izredno zani« mive kriminalne vozlje, take, da nas lahko zanje zavida ves svet, in nam je odkritosrčno čestitati.
Segel nam je v roke, gipjeni smo se mu zahvalili.
Slavni detektiv pa je nadaljeval. Re« kel je: Ko je bival na Bledu, da je z obilnim zanimanjem čital o drznem vlomu tako rekoč pred očmi očesa po« stave; premeteni svedrovci da so po* leg bogatega plena ugrabili hkratu tu« di policijskega psa. da jim oko posta« ve ne pride na sled. Ta poteza s poli*
cijskim psom, da mu je silno všeč!
Oko postave, da je seveda bilo ogor* čeno in mu ni zameriti, da je bilo. Niti ni oko postave s svoje strani na« meravalo štediti z nasprotnimi poteza* mi, nego si je s polno paro pripravilo črnilo in pero, da z neizprosno ener« gijo predrznim zločincem nastavi zanj« ko, da se vanjo ujemo.
Toda kaj se zgodi? Sledečo noč sta bili očesu postave ukradeni še črnilo in pero in je tako bila ukinjena sleher* na možnost poizvedb za toliko časa, dokler da ni Glavna kontrola dovoli« la drugega peresa in črnila.
Kar da se je seveda tudi zgodilo. Ta* ko, da je stvar z nekolikšno zamudo slednjič dospela na preiskovalno sodi* šče, da preiskavo nadaljuje z uporabo najbolj zvitih in uspeha obetajočih pa* ragrafov. Tedaj pa, da so se vznemiri jeni tatje pojavili vnovič in so preisko« valnemu sodišču brez sledu ukradli hlače in črevlje, da se ne more ganiti iz sobe, nego počiva v postelji, z njim vred pa seveda počiva tudi preiskava in bosta preiskovalno sodišče in pre« iskava počivala še marsikak dan in te« den in mesec, kajti ima Glavna kon* trola utemeliene pomisleke zoper na* bavo novih hlač in črevljev in visi se* daj pritožba na državnem svetu. i
Kar se tiče naših tatov, je rekel go* spod Nik Carter, da je naravnost oča* ran o smotrenem in uspešnem njiho* vem delovanju. Sicer pa, da se pri nas tudi druge panoge zločinstva ne zane* marjajo nikakor ne. Izredno visoka stopnja naše kriminalitete, da je nje* ga, Nik Carterja, napotila, da se je iz lastnega nagiba že pečal z mislijo, da posveti skromne svoje moči naši kra* Ijevini in uglednim njenim zločincem.
Gospod Carter je obžaloval, da je moral prijazno to misel pokopati. Kaj* ti žal da nima potrebnih spričeval. Namreč šolskih. Eno šolsko spričeval lo. da bi mu žal zaleglo več nego vseh 875 zavozljanih slučajev skupaj. Zato da mu Glavna kontrola po veljavnih zakonih žal ni mogla nuditi višjega ranga, nego 10. grupo III. kategorije. Kot činovnik III. 10, da bi moral pri* četi, da je dejala Glavna kontrola, ker nima spričeval — tako, da ukazuje za* kon. Po zakonu, da se lahko pri nas postane samo minister, drugeea nič, da je dejala Glavna kontrola. Zakon pa da je zakon, in če tatovi ukradejo ves svet, je dejala Glavna kontrola, naj ga ukradejo, da le ostaneta zakon ii. pa Glavna kontrola!
Za III, 10 seveda ni mogel sprejeti službe, je dejal gospod Carter. Za III;
Grof Nardini
italijanski podkonzul v Parizu, ki ga je ustrelil laški emigrant Sergio Demodugno.
Teorija o dedičnosti pri človeku
Senzacijonalni izsledki dunajskega profesorja Swobode.
Na internacionalnem kongresu za dedičnost ,ki se je te dni vršil v Berlinu, je imel v sekciji za teorijo v dedičnosti pri človeku dunajski vseučili-ški profesor H. Swoboda velezanimivo predavanje. V svojem govoru je uvodoma odklonil teorijo, ki hoče deduci-rati zakone o dedičnosti pri človeku iz podedovalne teorije nižjih živali, ki jo danes zagovarja mendelistična hipoteza. Profesor Swoboda meni, da je stvar pri človeku mnogo bolj komplicirana, pri čemer se naslanja na dejstvo, da se sleherni človek v sedmih letih docela obnovi in izpremeni tako fizično kakor psihično, ter na Weinl-gerjevo teorijo, ki pravi, da se moški in ženska komplementarno izpopolnjujeta, t. j., da ima vsak človek v sebi gotov odstotek ženskih in moških lastnosti.
Za primer je vzel profesor Swoboda rodbino z mnogoštevilnimi otroci, od katerih so bili nekateri umobolni. Navajal je, da so bili ti (umobolni) otroci rojeni v 21., 28. in 35. letu starosti matere. ki je sama izvirala iz umobolne rodbine — torej natančno v tisti starosti matere, ki je deljiva s sedmimi. AnaVgro s to perijodičnostio se jav-
lja pri otrocih tudi preokret v spolu, ki se natančno sklada z ono očetovo starostjo, ki je takisto deljiva s sedmimi. Tako sta bila rojena sinova poslednjega ruskega carja in laškega kralja po dolgi vrsti deklic ravno v 35. letu carjeve odnosno kraljeve starosti. Posledica te dedičnosti je tudi feminin-ska primes sina-edinca v rodbini, ki ima sicer same hčere, in maskulinska primes hčerke-edinke v rodbini s samimi sinovi. Na podlagi historičnih podatkov iz vladarskih rodbin je dokazoval profesor Svvoboda, da so generacije, v kateri so prevladovale deklice, sledili v pretežni večini dečki, pri čemur se je razmerje med dečki in deklicami v obeh generacijah često skladalo uprav z matematično natančnostjo, seveda v obratnem redu.
Toda profesor Swoboda ne postavlja teorije komplementarne izpopolnitve samo za zakonce, nego tudi za starše in deco in prihaja pri tem do sledečih zaključkov: Če sin povsem naliku-je femininski materi, je vedno izrazito maskulinski, torej v odstotkih natančno toliko moški kakor je mati ženska. Obratno bo sin maskulinske matere femininski. Tudi glas odgovarja spolnemu tipu, sopran femininski, alt maskulinski primesi žene, tenor femininskemu, alt maskulinskemu možu. Zato bo sin altistke tenorist, sopranistke pa basist — če <sta podobna materi. Ce pa se mož in žena ne komplementirata, če sta torej oba maskulinska, bodo otroci femininski sinovi in maskulinske hčere.
Iz vseh teh razlogov profesor Svvoboda odklanja aplikacijo mendelizma pri človeku in zahteva, da se raziskovalci dedičnosti opirajo zgolj na opazovanje dejstev, ki jih očituje dedičnost.
Novi uspehi v boju zoper duševne bolezni
Te dni se je zaključilo zborovanje psihiatrov, ki so se zbrali na Dunaju, da pretresejo pereča vprašanja in pro« bleme moderne psihiatrije. Za širšo javnost so bili posebno zanimivi re« ferati posameznih strokovnjakov o te* rapiji (zdravljenju) duševnih bolezni. Pokazalo se je, da se celo na tem te« žavnem in kočljivem znanstvenem te« renu vedno bolj uveljavljajo moderni nazori, ki jih posebno karakterizira to, da se skuša tudi duševni bolnik kolikor mogoče prikleniti na življenje. Pri proučevanju in zdravljenju nekaterih bolezni te panoge se v zadostni meri upoštevajo izsledki psihoanalize. Ten« denca gre za tem. da se ustanavljajo posvetovalnice za bolnike, ki so, kakor pravijo Nemci, «gemiitskrank», n. pr.
Deauville,
francosko morsko kopališče, kjer se zbira najimovitejši mondenski svet iz Evrope in Amerike, uživa na polju žen« skih modnih novosti še večji sloves nego Pariz. Tamkaj se zdi, da narava sama naravnost izziva ustvarjajočega duha k vedno novim varijantam in kombinacijam. Letošnjo jesen so zavladale mladostne svetle toalete z lahnimi resami; ljub« ka in gracijozna moda, ki bo gotovo kmalu našla odmeva tu« di drugod.
hipohondri in podobno. Tudi za pijan* ce se ustanavljajo posebne posveto« valnice. V blaznicah se uvaja zdrav« ljenje z delom. Bolnik se zaposli, hkra« ti pa se zdravi z vsemi sredstvi in po vseh preizkušenih metodah psihotera« pije. V doglednem času se bo opustil sistem zaprtih, od ostalega sveta izo« branih zavodov. Celo v najtežjih pri« merih besnila se je pokazal blagodej« ni vpliv primerne zaposlitve in ondi, kjer se je tak bolnik zainteresiral za kako delo, so se le redkokdaj uporab« Ijala nasilna sredstva, zlasti prisilni jopič. Ravnatelj neke blaznice doktor Thumer je poročal, da s 500 bolniki svojega zavoda prireja redne vožnje po Bodenskem jezeru, ne da bi se bila le enkrat pripetila kaka nerednost. Dresdenski Higijenski muzej je raz* stavil zelo instruktivne slike o tej novi zdravilni metodi.
Živahno se je razpravljalo o zdrav« ljenju progresivne paralize. Znani so poizkusi dunajskega psihiatra profe« sorja Wagner«Jouregga, ki je začel zdraviti progresivno paralizo z malari« jo. Na tem zborovanju je predstavi prof. Wagner«Jouregg tri svoje paci« jente, ki jih je pred 10. leti zdravil z
malarijo. Paraliza je izginila in tudi zdaj po desetih letih ni sledu o nji, čeprav žive pacijenti v dokaj težkih življenskih razmerah. Raziskaval je kri in druge telesne soke z malarijo zdrav« ljenih paralitikov in sklepa, da je ozdravljenje trajno. Njegov asistent dr. Herschmann je poročal s izsledkih zdravljenja paralize na. dunajski klini« ki. Izmed novih bolezenskih slučajev se je ozdravilo 81 odst., pri zastaranih pa 30 odst. Zato je silno važno, da se konstatira paraliza brž na začetni stop? nji in takoj smotreno zdravi. Zanimiv je izsledek breslavskega zdravnika Georgija, da se da z izvlečkom iz možganske snovi dognati v krvi bol* nikov, ki so disponirani k paralizi in drugim boleznim postsifilitičnega zna« čaja, določena reakcija.
Zanimivo perspektivo je odprl graški profesor Hartmann, ki je odkril pri springomyeliji (neki bolezni hrbtnega mozga) in celo pri melanholiji, v bolni« kovi krvi posebne živi, ki so podobne povzročiteljem malarije. Hiromantija (t. j. tolmačenje značaja po človekovih rokah), ki jo mnogo izrabljajo razni šarlatani, pa je dobila novo znanstve« no podlago o izvajanju dr. Friedemana iz Freiburga, ki potrjuje, da je oblika človekovih rok v zvezi z nekaterimi njegovimi duševnimi lastnostmi, pred« vsem pa kaže to, kar imenujemo ka« rakter.
Spomenik
na Meusi leta 1914. padlim francoskim vojakom, ki so ga prošlo nedeljo odkrili v
Dinantu.
J. Vardjan, Sisak 54. Hrv.
priporoča kot stara itrielo-valnica svoje najboljše tam-buriee Teeb vrst Ceniki na razpolago	184-«
Profesor, ki se hoče ožemti z opico
Da praktično dokažejo Darvvinovo evolucijsko teorijo, so sklenili sovjetski učenjaki v Suchumu (Turkestan) izvesti celo vrsto senzacijonalnih poskusov, ki bodo kulminirali v koitusu med človekom in opico. Dr. I. A. To-bolkin, ravnatelj moskovskega inštituta za eksperimentalno antropologijo, si je v ta namen že nabavil devet odrastlih šimpanzovih samic, ki jih je dal prepeljati iz Afrike v Suchum. Tam jih hoče najprej prilagoditi tamošnjim klima-tičnim razmeram, ki se bistveno razlikujejo od afriških življenjskih pogojev. Živali bodo nameščene v velikanskem vrtu «Eden», ki je vse na okrog obdan z visoko železno ograjo.
Ko se bodo opice privadile ruskim podnebnim prilikam, bo izvrši! profesor Ivan Ivanov iz Ljeningrada odločilen eksperiment, ki utegne biti, ako se posreči, velepomemben za vso razvojno teorijo. Profesor namerava nič več in nič manj kakor oploditi šimpanzovo samico s človeškimi spermatozoi! Razvijanje ploda bo potem stalno opazovala in nadzirala cela skupina zdravnikov, ki bo proučevala sleherni stadij
Vi z nami, mi z Vami
vsi bomo zadovol ni, ako si pri nas nabavite površnik, ali uhter za jesen. Postregli Vam bomo i na fineiš m ko-verkot aii kakim drugim finim blag« m. V cenah smo naicenejši v izdelku naj-iskreneiši. Vabimo! Drago Schwab Ljubljana.
razvoja zametka. Profesor Ivanov se nadeja, da bo dobil z neprekinjeno serijo križanj v nekaterih letih dve vrsti bitij: človeške opice in opičje ljudi. Tako bo po mnenju profesorja Ivanova v nekaj letih zaključen razvojni proces, za katerega je narava potrebovala več stotisoč let.
zahtevaj tudi dobro blago kakao »Van Kaster«.
Izadora Duncan
in njen drugi mož Sergej Jesenin, ki si je pred dvema letoma prerezal žile in umrl
Ženski Domela
Iz Walcis'nburga v Šleziji poročajo o veliki pustolovski aferi, ki zelo sporni« nja na goljufijo lažnega hohenzollern*. skega princa Domelo. Razlika v obeh aferah je v glavnem le v tem, da je ju' nak to pot — ženska.
Že več let sem je v poletnih mese« cih ložirala v neki gostilni o gornjem Altwasserju neka dama, ki si je znala s svojim nastopom priboriti dostop v rodbine najodličnejših meščanov. Dama, ki je bila z zlatnino in z dragulji uprav obložena, se je rada hvalila, da ima zveze z najvišjo berlinsko družbo ter je ob vsaki priliki dala namigniti, da je bila že večkrat v posetih pri cc» sarju Viljemu II. v Doornu. Dama, ki se je dala klicati za «privatno docent* ko», se je zvala Otilija Gerlach in se je pečala z zdravljenjem ljudi. Pripovedo* vala je, da je podedovala znatno koli* čino radija, nakar je napravila bolni* carski kurz, hoteč se posvetiti zdrav« ljenju trpečega človeštva. Njena pra* ksa v Altvvasserju je rapidno narača-la, pri tem pa je «docentka» skrbno pa* žila, da je imela opravka zgolj s petič* no klijentelo. Temu primerna je bila tudi cena njenih medikamentov.
Nimbus te čudotvorne zdravnice je zavzel pomalem toliko obseg, da je da* ma dobivala dan za dnem vabila na av, tomobilske izlete in družabne priredit* ve. Neki posestnik ji je pošiljal v hišo najimovitejše ljudi, ki jim zdravniki niso več vedeli pomagati, njena gospodinja pa ji je bila tako udana, da ni zahtevala nikake najemnine. Za gospo* dično Gerlachovo ni bilo bolezni, ki bi ji ne bila kos. A vse bolezni je zdravila na isti način, s preparati, v katerih se jc nahajal radij, kakor je zatrjevala.
Vse to je slednjič prišlo do ušes kri* minalne policije, ki je sklenila, da si damo ogleda nekoliko bliže. Izkazalo se je, da so njene personalije točne: ime ji je v resnici Otilija Gerlach. Nje* no stalno stanovanje je v Berlinu, kjer je zaposlena z gospodinjstvom svojih dveh sester, ki živita dokaj skromno. Ni pa res, da bi bil njen oče legacijski svetnik, kakor se je rada ponašala, ne« go je preprost strojnik. Besedičenje o čudodelnem radiju je bila navadna ra« ca, njeni dragulji in zlatnina pa so se« veda ponarejeni in brez sleherne vred* nosti. Prevejano sleparko so kakopak aretirali in jo spravili pod ključ.
X Glupa stava. Neki lekarniški vajenec iz Liebsteina.« star komaj 17 let, Je s1a*rfl, da bo v dveh urah popušil sto cigaret. Stavo je dobil, toda malo potem mu je jtortaio slabo in s« je zgrudil na tla. Umrl te na zastrupljenju z nikotinom
Proslava 13. obletnice prve bitke na M ar ni
se je z velikimi spominskimi svečanostmi vršila 10. t. m. ot> prisotnosti m nogo števil* nega prebivalstva v Meauxu na Marni. Naša slika prikazuje sprevod praporov na pro« slavo odposlanih delegacij pred mestno hišo.
D' Annunzijeva komedija z dramo
D' Annunzk) kot menih. — Ugrabljena vila, — Poetovi dolgovi — Svečanosti ▼ «Vittorialu»: vstopnice po 1000 lir. — Komedi-jantsko sprejemanje gostov, cvetje, topovski streli. — Solnce v službi d' Annunzija. — Razkošje «Vittoriala».
Zadnja leta, posebno odkar ie Italija anektirala Reko. ie d' Annunzk) obmolknil. Podoba je bila, da se le umaknil v ozadje, da bo dal svetu mir in da hoče tudi sam v miru preživeti večer svojega življenja. Lani. v letu sv. Frančiška, so se jeli celo raznašati glasovi, da je vojaški pustolovec nehal biti razvratnik in da se ie spremenil v svetnika. Govorilo in Dišalo se je. da si je naš D' Annun zio nadel meniško kuto in da živi v postu in molitvi. Vesti so bile seveda lan-sirane namenoma, kajti prehrupno je takrat odmevala po evropskem časopisju afera Thodejeve vile. katero si je reški pustolovec prilastil te r se vselil vanjo.
Konec klavzure.
Komaj so vesti o krivici, katero je napravil D' Annunzio Thodejevi vdovi, nekoliko potihnile, so se začeli buditi v javnosti novi glasovi. Ze lani so objavljali italijanski ilustrirani časopisi slike, ki so predstavljale Mussolinija kot gosta D'Annunzija na »njegovem« posestvu. Postalo je jasno, da ie Mussolini odobril nasilno D' Annunzijevo prilasti-tev poslopja in vsega kar je spadalo k niemu. Mimogrede bodi omenjeno, da je bil Thode nemški učenjak, arhitekt in zbiratelj starin in da je nakopičil v svoji vili. kjer sedaj biva D* Annunzio, velikanske vrednosti Njegova vdova je zahtevala posestvo in starine nazaj, toda v Rimu so se ji smejali. Tako spoštujejo v Italiji zasebno lastnino!
VIttoriale.
D' Annunzio je krstil svojo vilo »Vit-toriale«. Do lanskega leta ie bila vila skoraj zajprta in nedostopna tujcu. Letos se je vse okrog nje izpremenilo. Tu se sestajajo novinarji, književniki, režiserji in igralci — kajpada samo Italijani in sicer taki. ki so privrženci fašističnega režima. Ure in ure trajajo posvetovanja, po cele dneve se vrše zborovanja, spi-ritus rector vsega tega vrveža in življenja pa je D' Annunzio, ki hoče še na svoja stara leta izpričati, da ie nezlom-Ijenega duha in da je njegov pustolovski talent še vedno zmožen iakega gibanja in hrupnih manifestacij.
Poeta laureatus.
Dolgovi D' Annunzija niso Prav nič manjši od števila umazanih afer, katerih je ta mož imel v svojem življenju nešteto. V zadnjem času se je govorilo posebno mnogo o D' Annunzijevi denarni katastrofi. Viri so mu usahnili. Zaloge, ki so še preostale od reškega podjetja so se izčrpale. Mussolini je nakazal D' Annunziju stalno državno Podporo, ki naj bo nagrada za njegovo pesniško delovanje. Toda s tem denarjem D' Annunzio ne more izhajati. Nele da ne plačuje tekočih izdatkov, tudi starih dolgov ne poravna D' Annunzio nikoli. In da mu finančno pomore, se je obra-zovala v Italiji posebna družba, ki nosi D' Annunzijevo ime in ki bo letos potovala od mesta do mesta, predstavljala D' Annunzijeve drame ter osrečevala italijanski narod s pustolovsko retoriko. Na vzporedu teh gostovanj bodo Pred vsem drame. Francesca da Rimini, Pa-risina. Gloria, Nave, o kateri pravi D'Annunzio, da je tragedija italijanske rase, in najnovejše D'Annuzijevo delo »Jorieva hčerka.«
Pod cipresami fai oljkami.
Vittoriale leži ob Gardskem jezeru na zelenm griču, po katerem so razmeščene oljke in ciprese. Krai je kakar nalašč ustvarjen za slikovito Pozornico. D' Annunzio je vedel, zakaj si ga je izbral za svoje starostno bivališče ter določil v dogovoru z Mussolinijem, da ima postati Thodejeva vila po njegovi smrti narodni muzej, katerega bo prevzela v last italijanska vlada. Ta kraj sam na sebi pomeni D' Annunziju bore malo. Večjo vrednost ima zani to, za kar se da vporabiti in D' Annunzio je res naredil iz njega mnogo več kakor si je smel privoščiti njegov predhodnik v tem bivališču. Nemec Thode.
500 vstopnic po 1000 lir.
D' Annunzijev načrt je bil tale: Gledališka družba, ki odide na turnejo ši-
rom Italije ter bo predstavljala v 60 mestih njegova dela, mora otvoriti niz svojih gostovanj baš v Vittorialu. Za ta svečani dan je bil določen 11. september. Dolgo pred tem dnem so se vršili v Thodejevi vili poskusi z igralclOzadje drame je tvorila narava sama s svojim zelenjem, grmičevjen* :n drevjem, z juž nim nebom in solncem. z zvezdami in mesecem. Vse to ie D* Annunzio spretno prevdaril in rafinirano izrabil ter vplel v scenerijo svojega zadnjega dela »Jorieva hčerka«.
Parada.
V soboto. 10. septembra so se v Gar-donu začeli zbirati gosti Vse gostilne so bile polne. Ta dan se je vršila zadnja skušnja za premijero D' Annunzijeve drame. Gardsko jezero ie bilo pokojno. Žarko italijansko solnce je sijalo na sinje vode, vetrič se je poigraval z drevesi in le tu in tam se je prikradel na nebo oblaček. Nad pokrajino ie legalo svečano razpoloženje. Zadnji poskus za premijero se je dobro obnesel. Režiserji, igralci in inscenatorji so se pomirjeni podali k počitku v pričakovanju naslednjega dne, ki naj bi prinesel slavo njim in njihovemu pesniku.
Naliv pred solncem.
Napočila je nedelja, mrk in neprijazen dan Nebo so zastrli oblaki, že dopoldne je dvakrat deževalo in takoj popoldne je bil naliv. Vse se ie s strahom spraševalo, kaj bo. Prostor za predstavo je obsegal 500 sedežev in je vsak sedež veljal 1000 lir. D' Annunzio je že vnaprej vnovčil svojega pol milijona in se ni bil za uspeh. Njegov uspeh je bil trden in siguren.
Strel iz topa.	_
Proti 4. uri popoldne, ob času, ko je bila napovedana predstava, se je zve-drilo. Megle so se razmaknile in solnce je posijalo na mokro zemljo. Mokri sedeži so se takoj napolnili kajti pet sto D' Annunzijevih žrtev je napeto pričakovalo. kakšno odškodnino iim bo nudil pesnik za visoko plačilo. Ob 5. ie ustrelil top. Kaj pomeni to? Začetek predstave seveda. D' Annunzio ie že od nek daj prijatelj hrupne reklame in če ne more glasno govoriti njegova duša, zakaj bi ne streljali mesto njega Mussoli-nijevi kanoni!
Revija gostov. _
Ko so se zbrali D' Annunzijevi velikodušni plačniki, se ie pojavil v njih sre di poeta laureatus: vodil je pod pazduho svojo ženo, princeso Snežniško, in ie začel šteti svoje zveste. Videl je med njimi zastopnika kralja, generala Mon-tasinija in polkovnika Villasanto; odposlance Mussoliniia in vlade: ministra Fidela, Suarda, Cavalera in Balba. Od letalcev je prišel znani De Pinedo, ka-temu so italijanski emigranti v Ameriki zažgali aeroplan. Tudi zastopnik re-vežev invalidov se je Pridružil manifestaciji: prišel je slepi Carlo Delcroix. Poleg D' Annunzija sta stala njegova dva sina, kapetan Manzutto in poročnik Cabruna. In poleg niih je bila še cela vrsta drugih: poveljnik rimskega korpusa, šef generalnega štaba fašistične milice, generali, župani italijanskih mest in fašisti — odličniki sedanjega režima, ki jim ie težko našteti imena. Z Reke je prišel zloglasni Host Venturi s Prodanem; Trst je zastopal Menesini, Dalmacijo neizogibni Dudan. In da bo posmehovanje pravici še očitnejše, je bil navzoč tudi Predsednik tržaškega pri-zivnega sodišča August Margara.
Kanonade, ploskanje, razhod.
Pet sto privilegirancev, izbrancev ali žrtev — kakor že hočete — ie gledalo D Annunzijevo komedijo od 4. popoldne do solnčnega zatona. Ob koncu vsakega dejanja ni bilo ploskanja ne konca ne kraja. D' Annunzio se je priklanjal in pobiral cvetje, ki so ga mu metali gledalci pred noge. Začetek vsakega novega dejanja je oznanil strel iz topa, zaključek komedije pa je bil zvečer, ko je zahajalo solnce. D' Annunzio si res ni mogel želeti boljšega aparata kakor razpolagajo ž njim v nebesih. Ko je bila
predstava končana so se začeli gostje razhajati.
Noč ima svojo moč.
Kakšno življenje živi D* Annunzio, da ga stane tako ogromne svote denarja? O tem se čujejo zelo različni glasovi. Nekateri pravijo: D' Annunzio ima sobe v vseh barvnih niansah in dela ob svetlobi velikanskega lampiiona, v katerem gori za 3000 sveč elektrike. Dragocenosti, ki so bile prej last Thodeja, plavajo v morju luči. V zadnjem času je pesnik napisal štiri nova dela. med njimi roman »Nagota«. V tem romanu ni več skrival svojega imena za psevdonime. kakor je delal v svojih prejšnjih delih. Takšen kakršen je, je stopil pred javnost in se razkril do golega.
Srečen narod, ki mu je dano vživatl tako literaturo v originalu. ..
Orijentalci v Ženevi
Delegati jesenskega zasedanja Druitva
narodov (od zgoraj doli): Adatci, naslednik ba« rona Išiiia (Japonska), S. A. Mohamed Ali Khan Foranghi (Per* rija) in \Vang Ting Tsang, novi zastopnik Kitajske.
(rn.
M
Pazite na medikamente!
Dunajski zdravniški izvedenci stoje pred težko nalogo. Policija zahteva od njih pojasnila, kakšni so lahko učinki kinina in strihnina. Povod za raziska-vanja tega vprašanja je dala 26 letna delavka Marij Seitz, ki trpi že delj časa na pljučnem katarju. Nekega dne je šla v lekarno ter je zahtevala od magistra ki-nin, da bi si ž njim olajšala vročino. Magister ji je dal originalen zavitek zahtevanega zdravila in Seitzova, katero je vročina neusmiljeno mučila, je vzela kar štiri tablete hkrati. Kmalu so jo napadli močni krči in morali so jo prenesti v bolnišnico.
V bolnišnici se je njeno stanje tako poslabšalo, da je oslepela. Zdravnik je velel preiskati želodec pacijentke in kemična analiza je pojasnila, da je težko obolenje posledica zavžrtega strihnina. Seitzova pa je na vsa vprašanja zdravnikov zatrjevala, da ni povžila strihnina, ampak, da je v lekarni zahtevala kinin in da se je popolnoma zanesla na magistra, ki ji je izročil zavojček.
Sledila je seveda policijska ovadba, ki
je klicala na odgovornost lekarnarja dr. Šeliga Holinerja, češ da je mesto zahtevanega kinina izročil pacijentki strihnin. Dr. Holiner pa je izjavil pred sodnikom, da je kupovalki izročil samo to, kar je zahtevala, kajti medikament, po katerem je vprašala Seitzova, ni podvržen prodaji na podlagi recepta, Poleg tega je bilo na zavojčku jasno napisano, da se ne sme ?avžiti več nego dve tableti na dan. Seitzova je to opozorijo ignorirala in je sama zakrivila posledice.
Oškodovanka trdovratno vztraja pri svoji navedbi, da je zahtevala kinin in ne strihnin, na kar se je sodišče obrnilo na izvedence, kakšen je učinek 4 tablet kinina in če je po zavžitju tega zdravila mogoče oslepljenje, ki se je pojavilo v tem primeru.
Boksarski mateh Tunney: Dempsey
Kakor znano, se bo vršila dne 22. t. m. v Chicagu ena največjih in najsen-zacijonalnejših boksarskih tekem letošnjega leta: tega dne se bosta namreč srečala v revanšnem boju sedanji svetovni prvak vseh kategorij Tunney in bivši svetovni prvak, lanski Tunneyev rival Dempsey. Prognoze za izid ma-teha so vrlo nejasne: za Tunneya govori njegova mladost in svežost, Demp-sey pa se opira na veliko rutino. Šanse utegnejo biti nekoliko boljše za Tun-neya, vendar bi zmaga Dempseya. vsaj po točkah, nikogar ne presenetila.
O velikanskem zanimanju za ta historični dvoboj svedoči dejstvo, da je bilo do danes prodanih vstopnic že za poldugi milijon dolarjev (84 milijonov dinarjev). Ce pojde tako dalje, je pričakovati, da bo manažer Tex Rickard kasiral 3 milijone dolarjev, kar je tudi za ameriške prilike izredno visoka številka.
Priprave za proslavo 10 letnice boljševiške revolucije v Rusiji
V Rusiji se že sedaj vrše velikanske priprave za proslavo desete obletnice boljševiške revolucije, ki bo 7. novembra. Vodilni krogi moskovskih sovje-tov pripisujejo tej proslavi posebno važnost ter si obetajo od nje novih uspehov. Namen proslave je trojen: pojasnjevala bo vsebino in pomen revolucije pred 10 leti, tolmačila bo pomen prehoda od kapitalizma k socija-lizmu Ln skušala bo pritegniti vso Rusijo k aktivnemu delu za državo.
Največji pomen polagajo boljševiški mogotci na tolmačenje prehoda od kapitalizma k socijalizmu. Saj je vsakomur znano, da se komunistične obljube pred 10 leti niso prav v ničemur izpolnile. Takrat so boljševiki skušali z nasilnimi metodami realizirati svojo teorijo. Poskus je propadel in Lenin je bil primoran ustvariti osnove za novo ekonomsko politiko, ki je stranko precej oddaljila od boljševiških teorij. Današnji voditelji sovjetske Rusije, predvsem Stalin in njegova skupina, pravijo, da se nahaja Rusija danes v prehodni dobi. ko kapitalizem izginja, ker je prišel pod državno kontrolo. Ruski listi že sedaj pišejo o pomenu slavnosti, ki bodo spojene tudi z vojaškimi paradami, ki so baš v sovjetski Rusiji, v posebni modi.
DrOETKER
JEVIM
Najboli preiskušene recepte razpošilja na željo brezplačno in prosto od poštnih pristojbin
Dr. Oetker, d. z o. z., Maribor. Recept za zakonsko srečo
Gospod Burchie, sodnik v Chicagu, ki je obravnaval nešteto tožb za ločitev zakona, prebrskal delikatne skrivnosti mnogih zakoncev in slednjič izkusil na samem sebi sladkosti in tegobe zakonskega življenja. . ie izdal drobno knjižico o srečnem zakonu. Nanizal je veliko nasvetov za žene posebej in za moške posebej; če bi se ti papirnati migljaji izvrševali, bi se nemara kdo osrečil. Za slučaj, da je tudi med našimi čitatelji kak nesrečen zakonec, mu postrežemo z modrostjo sodnika Bnr-chiea; seveda posnemamo le par najvažnejših nasvetov.
Ženam se priporoča med drugim sledeče:
Ko boš zašla v prepir s svojim možem. ga najlažje pomiriš, če priznaš, da nisi imela prav. Nič za to. ako sicer imaš prav. Mir je v zakonu več vreden nego tisti-le preklicani »prav«.
Ne pričkaj se. Skušaj se izogniti prvi surovi besedi, prvemu žaljivemu stavku. Tu je izvir vsega zla.
Ne zaspi zvečer, preden se nisi s soprogom po-mirila. Žene so za take kompromise bolj ustvarjene nego moški.
Ce ti je soprog bogat, skrbi, da boš lepo oblečena in zahtevaj od njega denarja; ako pa nima velikega zaslužka, ne greni mu še ti življenje z nemogočimi zahtevami.
Ne trati denarja. Napravi si trden proračun, koliko boš izdala in ne izdajaj denarja preko njega.
Prepričaj svojega moža. da je najboljši soprog na svetu. Boš videla, da bo tako lažje postal vzoren soprog, ne bo pa se poboljšal, če ga boš venomer devala v slabo luč.
Zdaj pa še nekaj nasvetov možem:
Kadar nimaš prav. ne obotavljaj se priznati, da ima žena prav. Seveda to te stane truda, ali tak trud se vedno obilno poplača.
Ne godrnjaj.
Ne dopusti, da bi ti minil dan v prepiru. Pobotaj se takoj na začetku.
Skrbi, da bo imela žena češče kako prijetno razvedrilo, zakaj njeno domače delo je vrlo enolično. Kadar ti je mogoče, jo spremljaj.
Navadi se. da boš delal ženi poklo-ne. To te nič ne stane, žene pa take reči rade slišijo in dobivajo večie veselje za materinske, gospodinjske in družabne" dolžnosti.
Ni veliko nasvetov, vendar pa bi zakoncem kazalo, da kakega tu in tam izvedejo. Na vse zadnje so tudi poizkusi zelo ceneni.
«Nu, nu, deklič, počemu toliko skrbi, če te hočem fotografirati!«
(«Judge»)
splošno znano sredstvo
za 6i£čenje želodca in 5rev.
10 ne bi službe sprejel niti hlačni gumb njegov, kam li on!
Sicer bi se bil morebiti odločil, je dejal, in bi ostal pri nas. Kakor reče« no, ugaja mu: najprej ukradejo policij« skega psa, potem črnilo in pero očesu zakona prav izpod krempljev in nazad« nje še preiskovalnemu sodišču hlače in črevlje, in ukradejo vse brez sence sle« du, brez duha in sluha! Takih mož ni« ma niti Amerika! On, Nik Carter, da radoveden čaka samo, kdaj da bodo ukradli še Glavno kontrolo!
Oziroma, je dejal, da ne dvomi, da bi jo lahko ukradli, če bi jo hoteli. To da je dejal, da misli, da je ne bodo, ker je nočejo. Ne kaže jim, da bi jo. —
Oficijal Nace je zmajal glavo, kajti je bil kozarec prazen. Mrko je vzdih« nil in vprašal, kaj bo zdaj.
Gospod Nik Carter pa je mignil na« takarici, naj še prinese. Potem je dejal, da nam ni treba obupati. Saj ima naša kraljevina tudi brez njega dovolj spo« sobnih moči. N. pr. one tatove, ki so ukradli policijskega psa, črnilo in hla« če. Ti tatovi n. pr. bi bile moči prve vrste. Seveda, če bodo zadovoljni z rangom III, 10.
Če pa bodo zadovoljni je dejal, da misli, da ne bi bilo ovire, da prevze« mo detektivske posle.
Tu pri nas, je dejal, ne bo ovire. Kjer so tolovaji, kakor čuje, lahko srezki poglavarji je dejal, in veleizdaj« niki postanejo ministri, tam ni ovire, je dejal, da tatovi poslujejo kot detektivi
Kari Ehrhardt:
Pogumni Jack
Če začnemo pričujočo zgodbo z ugotovitvijo, da se je pripetila v Ame« riki, nam ni na umu, da bi hoteli cenje« nim čitateljem omajati vero v njeno istinitost.
Junaku povesti je ime Jack, Jack Morrisson, in je doma v Peti aveniji. Mimo tega tudi v razkošni vili v Flori« di. Igra golf in rugby ter pije whisky s sodo. Gentleman je od glave do peti in velja za izborno partijo.
Bilo je v pondeljek po veliki tekmi v Albanyju, ko je Jack posetil svojega zvestega prijatelja Billa Irvmga.
«Good morning, Bill!»
«Good . . . grom in peklo! Kakšen pa si danes, Jack?«
«Nič hudega,* je zagodrnjal Jack in malomarno odmahnil z levico. S ti« sto neposncmljivo kretnjo, ki se po« sreči Ie stoičnemu, noušalantnemu ameriškemu dečaku, ki ne ve, kako bi do poslednjega centa potrosil obresti
svojega imetja in ki mu je največja skrb vprašanje, kako se lososova bar« va samoveznice v delikatnem soju električnih žarnic sklada z golfsko obleko.
S tem pa nikakor nočemo trditi, da bi imel Jack smisla zgolj za odtenke barv in da ne bi imel ne čuvstva ne du« hi. O, ne! Jack je zaljubljen, zaljub« ljen daleč čez ušesa. A baš ta okol« nost je povod tragičnih, zanj sila ne« srečnih zapletljajev.
Bili je natočil prijatelju čašo whis» kyja.
ocKdo te je neki tako hudo zdelal? In kaj te je prignalo k meni?»
«Bil sem v Albanvju. Tekma, saj veš. Dobili smo jo. Dobil sem tudi iaz svoje, iz nerodnosti. A to bo v nekaj dneh dobro. — Kaj me je dovedlo k tebi, vprašaš?«
Jack je napravil krepak požirek in je -nadaljeval:
«Ali poznaš miss EHen Scouttovo. hčer veleindustrijca z Red Rivera?«
•Seveda jo poznam in še prav dobro. Ljubka mlada dama in . . .»
«rNe!» je presekal Jack. «Ne! Povem ti, da je simplv fine, divna je!« In po» zabljaje na svoje ameriško dostojan« stvo, je udaril s pestjo po mizi, da je ■whisky zaplesal: »Pravim ti, da sem
blazno zaljubljen vanjo, in če ne bo v štirih tednih moja žena, skočim v Hud« son, kakor goto o sem Jack Mor« risson.«
«Yes!« je pritrdil Bili razvnetemu gentlemanu. «Kaj ti pa brani, da se ne oženiš ž njo? Saj si čeden dečko, mlad in bogat, zelo bogat. Ali te ne mara?«
«Narobe!«
«Nu vidiš!«
«Nu vidiš! Nu vidiš! Dragec, ti ne poznaš njenih prokletih pogojev! Če jih ne izpolnim, je konec. Da. konec!*
Jack se ie zgrudil na stol.
«In kakšni so njeni pogoji?® je eprezno vprašal prijatelj.
«Pravi, da njen mož ne sme biti bo« jazljivec. Dokazati ji moram, da segn pogumen in neustrašen. Tako, zdaj veš!«
Zamolkla tišina je zavladala v sobi.
«V Albanvju,» je potrto povzel Jack, «v Albanvju sem si skoro razbil glavo, minuli teden sem v Brightonu skočil z deset metrov visokega stolpa in predvčerajšnjem sem ukrotil splaše« nega konja.«
«Tn miss Scottova to ve?«
«Ve, ali ona meni. da ni nikaka umetnost ustaviti konja, glave na da si razbijajo norci. Pravi, da za take stva«
ri ni treba ne poguma ne junaštva.«
In zopet je bilo tiho v sobi.
Nenadoma je Bili planil pokonci. Po« trepljal je presenečenega Jacka po ra« menih in se je zmagoslavno zasmejal:
»Pogodil sem! V štirih tednih bo miss Ellen Scottova tvoja zakonska žena, ali pa sem šušmar. Staviš kaj?«
«Veš, da mi danes ni do šal.» je od« govoril Jack in nejeverno skrčil obrvi.
«Ali dovoliš, da zaupam stvar naji« liemu prijatelju Georgeu Smithu?«
«Če meniš, da je potrebno, stori; to« da zanesem se na vajino najstrožjo diskretnost.«
«Ne skrbi! V nekaj dneh zveš vse.«
»Thousand thanks! Good=bye, Bili!«
»Good*bye, Jack!«
*
Minilo je teden dni. Miss Ellen Scottova je sedela v svojem elegant« nem budoariu in krmila angorske mačke TVdajci je zanel zvonec.
fHalo' . Prosim? ... Pri telefo« nu! . h. ti si, pozdravljen, Jackie! Hvala, izborno! . . . Kako? . . . Seve« da, zakaj ne! . . . Ko vzide mesec?... Dobro, pričakovala te bom . . . Na svidenje, dragec!«
*
Ob sedmih zvečer. Jackov avto je obstal pred parkom milijonarja Scotta.
Kraljestvo
Nove frizure
KaKor vse, kar prinaša in odnaša moda, «e izpreminjajo tudi damake frizure.
Dandanašnji brivec mora biti v svoji stroki cel umetnik, če noče, da mu podjetje propade in da izgubi odjemalke. Tudi tukaj vidimo, kako se je čut za praktično lepoto preusmeril. Od brivca - strokovnjaka se danes zahteva več kot spretno manipuliranje s kleščami in škarjami; od njega ee zahteva, da za po pade individualnost ženske lepote ter jo prilagodi zakonom splošnosft. Na njem je, da spravi zunanjost dame v stilno harmonijo z ostalimi pojavi v življenju ter ustvari idealno podobo, ki ni nikomur v spotiko.
Boj o vprašanju kratkih ali dolgih las je že davno dobojevan. Zmagale so kratke frizure — z malimi izjemami starejših dam, ki so ostale pri tradiciji, ker niso hotele priti v navskrižje s preteklostjo. Pri mlajšem »vetu pa je kratko ostrižena glava zmagala nad vsemi predsodki. V krakih laseh ne vidi danes nihče kaj nenaravnega, takega, kar ne spada v naš čas. Frizure so se prilagodile dobi, v kateri živimo.
0 frizurah, ki bodo aktualne letošnjo jesen in zimo, nekaj besed:
Prva glava na vrhu predočuje frizuro mladega dekletca. Lasje so gladko počesani, spredaj na čelu pristriženi, ob straneh glave pa segajo do konca uhljev. Tako frizuro nosi znana pariška plesalka Dolly Sisters, ki ža-nje velike uspehe v Newyorku in Parizu.
Plavolaskam se bolj prilega frizura, ki jo kaže glava v drugi vrsti na desni; ta frizura
Močno ažurirane nogavice
so posebno v zadnjem času prišle v modo, ki se je damam zelo prikupila. Ažure so orna-mentalnega značaja, zahtevajo pa kot razbremenitev okrasja na nogi zelo enostavne oev-
dS
Američanke so v tej modi prišle tako
_leč, da same določajo omamente, ki po-
vdarjajo draieet njihovih nog. Razume se, da ni vseka nogavica dobra za vsako obleko in da mora biti okrasje povsod v skladu z cotalo toaleto. Zato si Američanke v izvest-nih primerih nogavice tudi barvajo. Ta pretirana moda se v naših krajih pač ne bo udomačila. Bete&ao jo le kot vestni kronisti.
je mehkejša, se deli na desni strani s prečo in docela pokriva uhlje.
Frizura v drugi vrsti na levi povdarja posebno izgled mladostnosti; njeno bistvo so kodri, ki izstopjo prosto na vseh straneh, kar
daje glavici povdarek razposajenosti.
Nekaj sllčnega kaže tudi podoba v sredini slike, samo, da vidimo tukaj nakodrano glavico s strani; stranske partije so tu nekoliko gladkejše. Ta frizura se posebno prilega k večernim oblekam.
V tretji vrsti na desno vidimo tipično športno glavo, kakršne so sedaj modeme; lasje so kratko pristriženi in padajo spredaj nekoliko na čelo. Ušesa so prosta kljub temu, da se drugače jasno kaže tendenca las, Id pokrivajo uhlje do kraja.
Za večerne zabave je v modi posebno frizura s pričesko po sredi glave. Nekatere dame si lase uredijo tako, da si jih zberejo v dva čopa na desni in levi strani tilnika. Navadno se uporabljajo v ta namen umetni kodri.
Nekak kompromis med novo in staro modo pa kaže zadnja slika v spodnji vr3ti na desni. Lasje so daljši kakor pri drugih vzorcih in godni za spenjanje z glavnikom. Pripominjamo pa, da je ta vi sta damskih frizur izjema in da se sme uporabljati le po individualnem okusu.
Med finalom in uverturo
Po vsakem začetku — konec, po vsakem koncu — nov začetek. Nepretrgani večni krogotok.
Počitnice se završujejo, otvarja se — delo, z novo močjo in svežo voljo! Še hipec ob izzvenevajočem finalu, še pogled v božansko solnčno luč, ki ravno v zadnjih počitniških dneh tako milo sveti.
Ze zdavnaj bomo pri delu, a naše misli se bodo še nežtetokrat zaustavile ob solnca bogati počitniški dobi.
Samo do Bleda me je letos vedla pot. Ni se mi hotelo potovanja. Po srečnem ali nesrečnem naključju je bil moj finančni minister uprav Istega razpoloženja. Počitek 1
Bo pač že dokaj dolgo, ko sem bila prvič v Poljžfnski dolini. Tamkajšna dekleta so mi pravila, da Visoška gospa in gospodična cesto ob nedeljah prihajata v cerkev v narodni noši. Dekleta, ki so to pripovedovala, so bila navdušena. Jaz še bolj. Nisem mirovala, dokler nisem prišla do kompletne no» še — z marelo, ceharjem in kožuhom.
A ni mi še bilo dovolj, saj to je porabno zgolj ob slavnostnih prilikah.
7, a vsakdanjo praktično uporabo, zlasti v počitnicah sem torej sestavila »dečvo«.
To je narodna noša skrajšanega krila brez pokrivala, rute in okrasja. Ob vročini ošpe-telj kratkih rokavcev, sicer dolgih.
Svoj čas sem v >Vesni< skušala zbuditi med našim ženstvom veselje do »dečvec; žal, nisem našla razumevanja.
Jaz sama pa dečvo nosim, zlasti na Gorenjskem, silno rada in s ponosom Nosim tudi pričesko slično. kakor so jo nosile naše stare matere.
Že iz tega vzroka in iz ljubezni do častitljive . narodne noše in nje vsestranske pravilnosti, se ne bodo nikdar škarje dotaknile mojih las.
Kjerkoli pa srečam starejšo Blejko ali staro gorenjsko ženico, prav vsakteri zaigra v velem obrazu blažen nasmeh ob pogledu na dečvo.
Marsikatera pokramlja z menoj ali mimogrede pripomni »kako ste bršči, kako ste zali, oh ošpetelj prav tako kakor smo jih včasih nosile! Da, takrat ko sem bila še mlada« itd.
Ginljivo je gledati ženico, kateri dečva tako nepričakovano vzbudi mladostne spomine. 2e daleč sem od nje, a še vedno se obrača in gleda za menoj.
Da je vsak blejski gost od blizu ali daleč, ko ugleda našo narodno nošo, zadivljen, ni treba posebej povdarjati.
Žal, da sem edina zastopnica te noše. Tolaži me pa misel, da se v bodoče število pomnoži, seveda s pravimi »dečvami« — ne s kakimi spakami, ali tujerodnimi »dirndlni«. Svežost in mladostnost prave »dečve« je brezprimerna. Istotako je tudi vsestransko praktična.
Torej predno nam prične udarjati na uho uvertura k jesenski modi, posvetimo vso 6vojo pozornost, razstavi narodnih noš o priliki »Pokrajinske razstave«.
Pogled na oblačila naših starih mater mora nedvomno zbuditi v vsaki Slovenki željo, da bi se tudi v njeni garderobni omari morala nahajati narodna noša ali vsaj »dečva«. Relikvije, ki so jih v starih skrinjah zapustile naše babioe — nam morajo biti svete.
Štirikrat letno se kar najintenzivneje ba-vimo z našimi toaletami — odnosno nepretrgano je naše zanimanje za modo. Sedaj pa se zopet enkrat po dolgem času posvetimo študiju in nabavi častitljivega narodnega oblačila, v čemer tudi naš moški nikakor ne sme zaostajati.
Te glasne misli in želje sem si dovolila zgolj iz ljubezni do vsega, kar je naše.
Marija Sarčeva.
Lisičji kožuhi
so letos zopet postali neizogiben rekvizit jesenskih damskih kolekcij. Navadno se našije kožuhovina na rob plašča, če ne drugam, vsaj na ovratnik. Lisičji kožuh pa se nosi
tudi lahko kot štola. Hvaležni so kožuhi naše domače, dalje polarne, bele, črne in srebrne lisice; cene se ravnajo po izbiri. Apartna novost so posebno lisičje glave in repi, s katerimi segarnirajo rokavi. Tako okrasje dela damske plašče posebno elegantno.
AmmaA&um
IP• ^
»n
H i'--:--.,
■ W
v m
C	■	' .'
ooino pravj n zanertjivi /
Kino
Noge Lily Damite
Časih 90 govorili, da ima najlepše noge na svetu Mistinguett. Zdaj pravijo, da ni več tako.
Tako vsaj zagotavlja nemški novinar F. W. Koebner v filmski reviji »Das Magazinc. Tam je izšel izpod njegovega peresa članek pod naslovom »Lilyne noge«, v katerem poje ditirambe na čast prelestnim nogam francoske dive.
»Zaljubljen sem«, jadikuje Koebner, >na smrt sem zaljubljen v dvojioo krasnih, vitkih in gracijoznih nog s finimi gležnji, iz katerih veje nepopisen čar.
»Noge Lily Damite se mi zde inteligentne. Videl 6©m že lepše in popolnejše noge, toda nikdar še nisem videl nog, ki bi bile tako očarljive in tako duhovite.
»Polt teh nog se kakor slonova kost svetlika skozi prosojno svilnato tkanino, skozi katero vdarjajo modrikasti od čepki prelest-nega žilja.
»Kadar Lily Damita stopa, se njeni gležnji nalahno zibljejo ob slehernem koraku in se harmonično obličijo. Njen korak je kakor stopnja gazele
»Kako'3bčarljiv je pogled na noge Lily Damite, kadar nervozno udarjajo ob tla ali se vihravo vrt6 v ritmu charlestona ali »passa dobla«!
»Razumem, da so te noge zmešale glavo vojvodom in knezom, ki jih je naklonjena usoda v filmu posadila ob stran Llly Damiti.
»Hotel bi videti film, kjer bi same noge Lily Damite igrale edino in poglavitno
nlnnn Vin ,'A nn .Aml^ antn, Ha nitnlSo (M.
nalna ideja, brez šale ...
Avtorji, na plan! Pesniki, zmenite se! Filmski honorarji niso, da bi človek zame-taval.
Drobne vesti
— Aleksander Corda snema v Holly-
woodu »Lepo Heleno«, v kateri igra njegova žena Marija naslovno vlogo. Za Parisa je bil določen Lars Hanson, ki pa je ponudbo odklonil in jo je prepustil Ricardu Cortezu.
—	Eden« (paradiž) je naslov prvemu filmu, v katerem bo Carinne Griffith nastopila za družbo »United Artist«. Film bo in-sceniral režiser Lewis Miles'one.
—	Sydney Chapiin, polbrat Charlieja, je odpotoval na Angleško, kjer je angažiran za več filmov. Njegovemu vzgledu je te dni sledil tudi Raymond Griffith. ki se je z neko londonsko tvornico pogodil za 6 filmov. Mesto prvega komika, ki se je s Chaplino-vim odhodom izpraznilo pri firmi Warner Brothers, je prevzel Clyde Cook.
—	Douglas Fairbankg je dovršil film »E1 Gaucho«. Njegov naslednji film se bo imenoval, kakor čitamo v »Cinžmagazinuc, »Nove pustolovščine treh mušketirjev« z nadaljevanjem »Dvajset let pozneje«. Film bo imel dvanajst aktov, od teh bo prvih sedem namenjenih »Mušketirjem«, ostalih pet pa »Dvajsetim letom pozneje«.
—	Charlie Chapiin se je vrnil v Holly-wood. Kakor znano je umetnik ostavil Kalifornijo koncem leta 1926, ko je izbruhnila afera v njegovi rodbini. Takrat je ostalo Chaplinovo poslednje delo »Cirkus« nedokončano. Charlie upa v šestih tednih dovršiti nekatere manjše 9cene, ki se niso dokončane, nakar se bo neutegoma vrgel na montažo, ki bo po priliki trajala dva meseca. Pre-mijera »Cirkusa« bo predvidoma meseca februarja v Newyorku. — Nedavno so se širile vesti, da se hoče Chapiin preseliti v Nico. Kakor kaže, iz te namere ne bo nič. Chaplina je stala afera z Lito Greyevo toliko, da se momentano ne more spuščati v riskantuo seljenje v Evropo in prenašanje ateljejev v Nico. Kakor čitamo, mora plačati državi na zaostalih davkih milijon dolarjev, drugi milijon pa mu bo pogoltnila Lita. Zato bo moral prihodnji dve leti kaj trdo delati, če se be hotel iznebiti denarnih neprilik. Chapiin namerava izdati v letu 1928 serijo šestih dvodejank, s katerimi upa, da si bo toliko opomogel, da bo mogel misliti na izvedbo svojega starega načrta: ufilmljenje Napoleona. Proračun za »Napoleona« presega baje 5 milijonov dolarjev (280 milijonov Din)!
—	Prvi Janningsov film, ki je bil posnet v Ameriki, predvajajo že nekaj tednov v Los Angelesu. Naslov mu je »The Way of r.ll Flesch«. Ameriški listi trde, da Janninos v tem filmu celo prekaša svoje kreacije v »Varijeteju« in »Poslednjem človeku«. Film
Moderna kožuhovina
vseh vrst
izbira plascev, Jod itd.
LJUBLJANA
Mestni trg štev 9
Oglejte si našo ijložbo na Jesenski pokraj nskl razstav paviljon .H".
L.ROT
Na vratih se je pojavila miss Ellen v prelestnem športnem kostumu.
«Čuj, Jackie, ali ni nekoliko lahko« miselno? Vzemiva rajši šoferja!«
<rBojiš se dete? Poglej, kako milo sije lunal Vožnja bo prekrasna. A, če nama kdo stopi na pot, bo imel oku« siti pesti Jacka Morrissona. Tako mi vere!»
In oči so mu ob teli besedah tako bojevito zažarele, da je miss Ellen vsa vzhičena udarila v roke. Da, takega Jackieja si je želela!
Lagotno je avto premeril park. Ce= sta je vodila mimo zaliva ob Long Islandu v New Rochelle. Pošastno, nalik okamenelim stražam, so brzela drevesa mimo njiju. Jack je pognal z vsem plinom.
Miss Ellen se je nežno naslonila na prijateljevo roko.
Tedajci se je zgodilo nekaj strašne« ga. Miss Ellen je z lahnim vzkrikom omahnila nazaj: tik pred vozom sta se v svetlobnem stožcu žarometrov poja= vili dve zlovešči postavi. Jack je z vso silo zavrl.
»Stop! Hands up!» je viknilo v noč. Jack je dvignil roke. Miss Ellen je zmedeno in nekam razočarano storila po njegovem zgledu. To naj bo njen neustrašni Jack??
Revolver se je zabliskal v mesečini in nosljajoč glas je izpregovoril:
»Gospoda naj izvoli oprostiti nad« legovanje. Vljudno vaju pozivam, da neutegoma izstopite in peš nadaljujete svojo pot. Denarnici blagovolita osta= viti kar v vozu.«
Jack, ki je dotlej sedel kakor vko« pan, se je tisti mah pognal s svojega sedeža na cesto, po bliskovo izbil enemu razbojniku orožje, ki se na čudo ni sprožilo, sunil po boksarsko v njegov podbradek in pripeljal nje« govemu pajdašu dobro namer j eno klo« futo, ki mu je odtrgala črno krinko z obraza. Glasno tuleč sta bandita iz« ginila v temo.
Miss Ellen je zrla na boj bolj z ra« dovednostjo nego z bojaznijo. Ko je razbojniku odletela krinka in je za tre« nutek uzrla njegov obraz, se je zdrz« nila: kje je neki že videla to lice? Po bliskovo so ji šle misli. In tedajci jo je izpreletelo spoznanje in zasmejala se je na ves glas.
Jack, ki si je bil v tem sopeč in krhajoč uredil obleko, se je nezaupno ozrl nanjo. Ellen ga je pomirila; vsa razigrana ga je objela in nežno zaše« petala:
«Ljubi, dragi moj Jackie, kako sem ti hvaležna, kako sem ponosna nate,
o junak! Poslej je moje srce tvoje na vseh vekov veke!«
Blaženo je junak stisnil miss na svo« je neustrašne prsi.
Ko sta potem ljubezni pijana krma« rila domov, je lepa Ellen hudomušno pogledala svojega dragca od strani in je rekla:
«Veš, Jackie, če naju Bili Irving še kdaj napade s svojim prijateljem, mu preje povej, naj si oskrbi boljšo krin« ko ... Za ono, ki jo je imel nocoj, je bila tvoja zaušnica prekrepka ...»
Friderik Zeckendorf:
Ars amandi
V hotelu »Evropa« je Postalo brez primere dolgočasno. Gostje so se nasitili vsega: morja, palm in igralanice. V tednu dni se je vsakdo seznanail z vsem; vedel je, da so na!me vitke, da je morie sinjezeleno in da lahko v igralnici zapravi svoje imetje. Tako se je zgodilo, da je vse prežalo samo na senzacijo.
Markiz d'Orval je celo poklical ravnatelja podjetja in mu je izjavil pri zajtrku, da bo odpotoval, če ne bo kmalu kakega doživljaja. Obtožil ie vodstvo
hotela za samomorilno - dolgočasno ozračje, ki je postajalo boli in bolj napeto. Pravi hotel, je izjavil razgret, bi vprizoril vse mogoče, še prevrat, samo da bi se gostje kratkočasili in bi dobili kaj snovi za razgovore. Trije ostali gospodje, ki so sedeli za markizovo mizo, so govorniku v vsem pritrdili.
»Gospoda,« jih je tolažil ravnatelj,« bodite ljubeznivi in potrpite še do večera. Senzacija je že tu! Imamo damo, gospoda moja. izredno damo! V svoji dolgoletni praksi sem videl že marsikatero žensko bitje, takega lica, takega stasa. take postave — bogme. nisem še videl! Ta dama je uprav brez primere!
Bivši častnik von Horst. ki je bil v svetovni vojni odlikovan z neštetimi kolajnami, je vprašal odsekano:
»Kako se piše? Kai je po poklicu? Kje stanuje?«
»Stanuje na številkah štirinajst do šestnajst — v naših najelegantnejših apartmanih! Podoba je. da ie zelo bogata. Potuje pa očividno za zabavo. Piše se BIanche.»
»Kako dolgo ostane tukaj?« se je zanimal mister Robinson. najbogatejši med gosti.
»Ce sodim pravilno, štiri dni!« je
je režiral Victor Flemming. — Nasprotno pa je baje prvi Veidtov ameriški film »A. Man' s past« ponesrečen. Tako vsaj zatrjuje Robert Florey, holljrvvoodski poročevalec pariškega »Cinemagaziua, ki toži, da je francoski duh, ki bi imel veti iz filma — >A Man' s past« se odigrava v Alžiru — docela netočen.
—	Ljubimkanje (Liebelei) je naslov novega nemškega filma, prirejenega po istoimenski Schnitzlerjevi drami. FIlm sta re-žirala J. in M. Fleck. v glavnih vlogah pa nastopajo Evelyn Holt. Vivian Gibeon in Louis Lerch. Vsakdanja zgodba o sladki in neumni studentovski ljubezni, ki pa je vendar naslikana nebanalno in tudi ne solzavo-sentimenlalno.
—	Toržanskij, ruski režiser, ki je zadnja leta deloval v Parizu, od kodor se je pred meseci preselil v Ameriko, pripravlja za »United Artists« »Kozake«. Glavno vlogo bo igral John Barrymore.
—	Agnes Ayres se je zopet vrnila k filmu. Poslednjič je bila nastopila v »Šejkovem sinu« z Rodolfom Valentinom, nakar je na željo svojega moža, mehiškega vicekonzula Manuela Reaccbija, opustil film. Zdaj se je od moža ločila.
—	Nemški tilmi »Mata Hari«, »Iz nižin berlinskega življenja« in »Aftermath« so v Los Angelesu doživeli fijasko. Publika največjega filmskega mesta na svetu je izbirčna!
Moda v pleteninah
Za damo, ki je vajena, da se lepo oblači in ki zna tudi sicer sama presojati opremo in kakovost oblačila, ni nič bolj neprijetnega, kot, če tekom sezije zapazi, da si je nabavila obleko, ki ne odgovarja povsem najnovejši modi.
Obleke iz blaga si da vsaka dama lahko napraviti po izberi pri svoji šivilji in če treba, si jo da tudi prenarediti. Oblek iz pletenin pa ni mogoče prenarejati. ker so tovarniški izdelek.
Največje važnosti je zato tako za dame kot za gospode, da se pri nakupu izdelkov iz pletenine prepričajo, da so pletenine izdelane od zanesljive in prvovrstne tvornice. Za to jim nudi jamstvo varstvena znamka, s katero so prvovrstni izdelki zavarovani.
Prvovrstnost izdelkov iz pletenin se izraža v tem, da so izdelani iz najboljšega materijala in na preciznih in finih strojih, ki jamčijo za brezhibno izdelavo in v tem, da so izdelani od prvovrstnih delavskih moči in pod vodstvom strokovnjakov. Leti namreč jamčijo Po svoji strokovni na-obrazbi, da so pletenine po kroju, izdelavi in sestavi barve izdelane tako. da odgovarjajo najnovejši modi in dobremu okusu.
Vse te prednosti nudijo izdelki iz pletenin, ki so opremljeni z varnostno znamko «IKKOLI» z dvema zajcema, ker so izdelani po najboljšem okusu in šivani s pristno svilo. S to znamko so opremljeni najnovejši telovniki za dame in gospode, iumperji (žemperji), puloveri. lemberjacki. (lemberčki) kostumi, in plašči.
Damam in gospodom se torej priporoča, da zahtevajo povsod le pletenine z znam ko «IKKOLI» z dvema zajcema.

odvrnil ravnatelj in dodal: »Gospoda — dama prihaja pravkar po stopnicah.«
Markiz in von Horst sta takoj nataknila monokel. Robinson je bil mirnejši. Naravnal si je okrogle naočnike, Mladi študent Flacke, ki ga je bil oče poslal na prvo potovanje po svetu, pa je samo zinil od začudenja.
Madame Blanche je šla do stopnicah kakor plavajoč oblak. Plava, fino oblikovana glavica ie bila videti na tenkem vratu kot cvet. Stopala je ponosno, ni se ozrla ne na desno, ne na levo. Pod teraso je čakal njen avtomobil. Šofer je planil pokonci in je odprl vrata. Madame Blanche ie izginila v vozilu.
Von Horst ie rekel:
»Kaj naj človek naredi v tem primeru?«
Družba je razumela zmisel njegovih besed in je prasnila v smeh. Mister Robinson je vzel iz svoje dragocene doze cigaro, jo vtaknil v ustnik in dostojanstveno pripomnil:
»Treba je imeti sistem.«
Markiz si je pogladi! golo bradico in je začel:
»Mister Robinson ima prav. Vsak moški ima svoj sistem, s katerim osva-
Zadnji žarki poletnega solnca
Kvartopirska strast
zakrije solnce, se prikrade med sivo in pusto mestno zidovje jesen, zunaj pa je še vse v najlepšem zelenju. Vejevje sadnega drevja se šibi pod obilno težo dozoreva.icčega zlatega plodu, v travi se oglaša kosec, kladivo pa poje in v t;'ktu vdarja po jekleni ostrini. Duhteči otavi izsesava toplo solnce poslednje kaplje soku. z visoko naloženimi vozovi vozijo skozi meste ulice v skednje. Vse kaže, da gredo dnevi z dolgimi ko* raki bližajoči se jeseni nasproti, vendar je vreme še jasno in toplo.
Mladina, ki si je od zgodnjega poletja utrjevala telesa v vodi in na solncu, je vrgla od sebe obleko in nepotrebne rredsodke. pa še sedaj izrablja sleherni prosti čas. Nič jo ne moti. če malo po-rosi izpod neba. komaj se posmeie solnce, spet hiti k vodi. Čeprav je prava
Pedenj-človek na motociklu
stopinj hladnejša, kopalci le včasih otip liejo mokri element, zato pa je tem več časa za igre v solnčni kopeli.
Redki so že kopalci ob Ljubljanici, še manj jih pride k Savi, zato pa je na ljubljanski domači rivijeri Gradaščici še vedno živo. Z devizo: Prav do konca je treba izživeti sezono! še vedno oblega njene bregove mladi svet. Za mestom je nogomet in orodne igre posebno v či-slih, višje gori pri Bokalcih pa si s svobodnejšimi igrami delajo zabavo. Nekatere izmed iger so kar srednjeveško pobarvane. Turnirji so zopet oživeli — z razliko, da se jih sedaj udeležuje tudi drugi spol. Fantje so prav uporabni konji in vsak se potrudi, da kot četvero-r.ožec pokaže več sposobnosti kot dvo-nožec.
Vrišča in cvilenia ne manjka. Med
Tribut, ki ga zahtevajo planine
poganja bicikelj proti mestni periieriji. Pogostoma vozi tudi svojega nadvojvodo na pripravi, prav nalašč v ta namen sestavljeni in pritrjeni spredaj na kolesih. Viški farmacevt pa se je v te vrste šport poglobil z dušo in telesom, ter je napravil iz njega vse, kar se da napraviti. Vso familiio natrpano na enem kolesu veselo poganja motovilo proti romantični Brezovici.
Nedeljski avtomobilski šport je zavzel razveseljive dimenzije v veselje trgovcem in mehaničnim delavnicam. V poznih večernih urah tulijo po ulicah sladko ginjeni in mehkih rok na volanu. Ob pondtljkih pa vidimo po garažah nestvore, ki so imeli včasi zveneče ime »Ford.«
Gojitev najrazličnejšega športa je prišla mladini kar v kri in meso. V av= tomobilu jih vidimo sedeti kot odrasle, mali Virgil Kavčič iz Rožne doline pa, čeprav nima niti šest let, vozi motorno kolo in je, kakor s ponosom pripove=
Krotki četveronožci
lodec, za kar pa narava sama nudi potrebno podlago. Ta skoči po jabolka, po krompir, drugi se oddolži za lep pogled s šopom sladkih robidnic, ki jih je grmičje vse polno. Dekleta segajo po mivki, pripravljajo žerjavico za pečenje krompirja in igrajo karte, ki so postale prepotreben rekvizit letošnje sezone. Posebno tarok! Pa so običaino dekleta obsojena na neprostovoljno emancipacijo pri tej igri. Fan.ie raiši igraio sami. ker reklamirajo samo zase ves smisel pagat-ultima. V takem razpoloženju pričakujejo pozni kopalci večernih meglic, ki pomenijo zanje vojaški retre.
Tako nekako preživlja naša mladina pozno seziio medtem, ko tudi meščan ni brez veselja. Ves teden je v pratiki ali pri vremenski hišici in srce mu je polno veselega hrepenenja po lepem nedeljskem vremenu. Kakor drugod, se je tudi že pri nas izobličil tip nedeljskega izletnika. Vidimo ga. kako v zgodnjih jutranjih urah golorok z vihravo srajco
duje, z bliskovito naglico pustil že marsikateri kilometer za seboj.
Končala se je oficijelna sezona v naših kopališčih. Deževne kaplje so pregnale razvajene rahločutne goste. Po hotelih delajo vesele bilance... Živahne blejske promenade so skoraj prazne. Obrežne terase gledajo same na otoček Tudi nedeljski turisti že štejejo lepe urice. Vendar ob sobotah in nedeljah še vedno oblegajo kolodvorske blagajne. Sami visoki turisti z natrpanimi nahrbtniki, polnimi provijanta, ki bi zadostoval za teden dni. So med njimi, ki jim je turistika nad vse resna zadeva. S cepinom se podajajo v nevarnosti Kamniške ga sedla, Šmarjetne in Šmarne gore ali Sv. Jošta. Skromnejši se zadovoljujejo z Golovcem, Rožnikom ali Sv. Katarino Če se ne držiš točno markiranih poti, pogosto naletiš na idiličen parček, kj mu ni do razgleda z vršička...
Letošnje poletno vreme je bilo za turiste ugodno, da že dolgo ne tako. Veselo je bilo gledati ohlačene gospodične, ! hiteče proti postaji. Mi smo se jih že I privadeli. Polagoma prodira spoznanje i tudi na deželo. Kdo neki bi v teh prijet-| nih časih gojil skromne dolinske in ni-j žavske čednosti gori na planinah! Ye-i selo med skalovje, proč s iilistrskim mo-j raliziraniem. Grehe gora kar sam kaz-i nuje, a radi par raztrganih hlač ne bo-■ mo jokali. Naj ima tudi Kodak nekaj | veselja, nekaj, pa za spomin. 2e nas I straši planinsko društvo, da bo zatvori-lo koče. Zato hitro na vrhove, da se stari prijatelji še enkrat skupno povese-limo in navžijemo božje narave, da še enkrat zapojemo: Oj zdaj gremo, oj
Planinski «Zbogom!>
En, dva, tri
ja ženska srca. Hm, to je predmet, vreden dolge in ostre diskusije! če dovolite. vam opišem svoj sistem«
Družba je postala pozorna.
»Vidite, jaz sem nasproti ženskam vedno galanten. Seveda ne galanten v plitkem, vsakdanjem pomenu besfede. Tako vdinjanje mrzim. Biti galanten, pomeni posvečati ženski posebno pozornost. pomeni biti nežen. Taka obzirnost vzbuja v ženski občutek, da je ona edini objekt, ki ga cenimo na svetu. Jaz grem na primer še dalje: ženski običajno sugeriram. da je ne more razumeti nihče razen mene. To ji dokazujem tako dolgo, da omaga. Ko proučim vse njene slabosti, ne more nikamor več in postane moja.«
»\Ve11.c s£ je oglasil Američan,« markiz. vaša metoda je morda pravilna, a traja predolgo. Prokleto se morate truditi. preden uspete! Mi. poslovni ljudje, ljudje, ki nam je čas denar, delamo drugače: mi zaslepimo, omamimo žensko! Bluff. vidite, to je tisto, kar nam pri ženski donaša visoke obresti! Žensko ie treba tako omamiti da vobče ne pride do sape. Če si želi bisera, ji kupim ogrlico! Če se želi peljati v prvem razredu, ji naročim poseben vlak. Verjemite mi, da to podžiga — in, če nam sodi v račim, todi vpepeUnJei«
— štrbunk!
Von Horst se je nasmehnil:
»Menim, da so še druge metode na svetu. Kadar gre za žensko, vpreže markiz v galejo svoja čuvstva, mister Robinson pa svoj denar; jaz pa, jaz, vidite, žrtvujem samo svoie mišice. Dovolite mi iskreno priznanie: osvojil sem si že mnogo žensk s tem. da sem naložil na rame klavir in sem ga nesel v sosedno sobo.«
»Kaj pa vaš sistem, gospod Flacke?
Mladi kandidat filozofije je zardel do ušes in ni zinil črne ne bele.
»Gospoda«, je presekal markiz njegovo zadredo. «V štirih smo in štiri dni imamo časa. Naj vsakdo med nami poskuša svojo metodo. Vsak ima en dan časa. Kdor doseže cilj, priredi banket in plača šampanjec!«
»Well! Po letih torej« se ie oglasil Američan. Najprej vi. markiz, kot najstarejši. potem jaz. nato von Horst in na kraju gospod Flacke.« Tako govoreč je ošinil študenta s prezirljivim pogledom.
Madame Blanche ie sedela zvečer v veliki hotelski dvorani. Dvorili so ji štirje kavalirji.
»Madame.« se je oglasil markiz.« dovolite, da vam izjavim kolektivno ljubezen celokupnega našega omizja. Ker
Planinska idila
pa smo drug na drugega ljubosumni in nočemo dvobojev, bomo poskusili svojo srečo po vrsti in po letih. Prosim, naklonite vsakomur izmed nas po en dan pozornosti.«
Madame Blanche se je pomeljivo nasmehnila; prikimala je in s tem povedala, da se strinja.
Markiz je začel. Oblegal jo je s svojo nežnostjo ter ji dopovedoval, da je edini, ki jo more umeti...
Točno ob desetih zvečer ga je odslovila.
Naslednji dan je izjavil tovarišem: »Podlegel sem. Ne tajim resnice, poražen sem. Mislim pa vendar, da je moja metoda pravilna; samo več časa je potreba zanio.<
Prišla je vrsta na Američana. Kupoval je madami krasne darove ter jo zasipal ž njimi. Po obedu jo je peljal v igralnico, kjer je požrla kocka vso njegovo gotovino. Robinson ni trenil z očesom. Plačal je vse in je vzel od madame slovo kakor prejšnji dan markiz. Sel je spat mrkega obraza, vstal je zaskrbljen, pri zajtrku je pisal v belež-nico številke in je opozoril von Horsta: »Goddam, von Horst. na vrsti ste vi!«
Von Horst je hotel osvojiti lepo ženo z mišicami. Produciral se je pred njo
Pondeljek v garaži
Se ni vseh lepih dni konec, prav resnično ne! Če se šetalec, ki še ni snel iz omare po pelinu dišeče jesenske suknje. potrudi malo v ljubljansko okolico, vidi. da je narava še vsa razbohotena. Hitro, kar s prvim oblačkom, ki nam
kopalna sezona že minila, je ob vodi ! ostalo še toliko veselja in neprisiljene j zabave, da se stalni kopalci težko ločijo i od nje. Ob lepih dneh se še sestajajo in ! v veselem razpoloženju preživljajo zad nje dneve. Sedaj, ko je voda že nekaj
Podrlo se bo!
huronskim vpitjem navadno obe stranki zmagata: vse se kobaca pod vodo in s tem je namen dosežen. Nič ne pomaga,, če se kdo brani. Mrzel curek ga povsod doseže. Tudi kdor samo opazuje to razposajeno početje v vodi in se bra ni udeležbe pri viteških igrah, pride na svoj račun. Zahrbtno ga zagrabijo dekliške roke. Kdo bi se v takem slučaju branil mehkih prijemov! Z združenimi ženskimi močmi frči vitez nagega telesa v velikem loku v tolmun. Zopet ni konca smeha in zelene zavisti. Ni čuda, če se po takih utrudljivih igrah oglasi že-
kakor atlet, prenašal je klavir iz sobe v sobo in vsi so že mislili, da bo zmaga njegova. A tudi njemu je izpodletelo. Madame Blanche se je tudi od njega hladno poslovila.
Drugi dan je von Horst izjavil:
»Napad je odbit. Vse izgubljeno. Zaman napor, škoda truda.«
»Goddam,« je zagodnjal Američan.
»Sacre bleu!< je zarobantil markiz.
»Gospod Flacke, sedaj je vrsta na vas. Poskusite srečo, izkažite se!«
Kandidat filozofije je vstal izza mize in je rekel:
»Jaz ne strpim več! Odpotoval bom. Zaradi nje.«
»Tako?« se je začudila družba.
»Tako in nič drugače.« je zaključil študent. »Vaše metode so vzbudile v meni ljubosumnost. Upiral sem se ga-Iantnosti gospoda markiza in denarju mistra Robinsona: fizični moči von Horsta ne morem odolevati. Jaz nisem atlet To je giupo in bedasto. Zbogom! Odpeljem se čez pol ure z vlakom.«
Naročil ie vozilo in je zdrevil na kolodvor.
Deset minut pozneje je madame Blanche plačala v pisarni svoj račun. Vprašala je poraženo trojico, kam je Flacke namenjen, in je odjadrala za njim.
zdaj gremo... Ze vidimo vesele skakajoče gamse in kozle, ki bodo zopet sami zakraljevali v skalah in odnekod ie slišati glas gospoda doktorja, ki mi s nastozno gesto obrnjen proti planinam, cvili svoj tenorski zbogom.
Družinica na kolesa
Kulturni pregled
Repertoar
ljubljanske opere in drame med velesejmom
Nedelja, IS.: <tP olj ska kri». Opereta. Pondeljek", 19.: Zaprto. Torek, 30.: »-Rajski vrt*. Dramska premi« jera.
Sreda, 21.: «Grofica Marica*. Opereta. Četrtek, 22.: »Mnogo hrupa za nič». Kome» dija.
Petek, 23.: »Traviata«. Sobota, 24.: «Rajski vrt«. Nedelja, 25.: »Orlov*. Opereta.
Začetek predstav točno ob osmih zvečer. Predprodaja vstopnic od petka dalje pri dnevni blagajni v operi.
Kedbal: Poljska kri. Danes, v nedeljo zvečer ob 20. uri se poje v ljubljanski operi Nedfcalova opereta v treh dejanjih >Poljaka kri;'. Dejanje samo se vrši v bogatih dvorih poljskega plemstva ter je vsebinsko izredno zanimivo. Delo prepletajo bogate glasbene melodije, ki so popolnoma slovanskega izvora. Ta Nedbalova opereta se je z največjim uspehom vprizarjala po vseh večjih odrih srednje Evrope in je še danes stalno na repertoarju. Za predstavo velja 20% popust in sicer za vse posetnike gledališke razstave na jesenskem velesejmu. Pri nakupu vstopnice se morajo izkazati obiskovalci z vstopnico za gledališko razstavo. Pripominjamo, da se prodajajo vstopnice na velesejmu pri gledališki razstavi sami, in pri dnevni blagajni v operi. Opereto dirigira operni ravnatelj g. Mirko Polič, režira g. Jcsip Povhe. Nastopijo v glavni vlogi ga. 'Poličeva, poleg nje ga. Vera Danilova ter gg. Rakarjeva, Jeromova in Strniševa, dalje gg. Povhe, Drenovec, Peček, Janko, Jerman, Simončič, Rus in Marolt. '
Opozarjamo na razpis ljubljanskega gledališkega abonmaja za sezono 1927/28. Priglasi za premierski in za redne abonmaje se sprejemajo v veži dramskega gledališča od ponedeljka do sobote dnevno od 9—12 in od 3—5 popoldne. Cene za premierski in redni abonma so iste. Premierski abonma ima 28, redni pa 38 predstav. Stare abonente prosimo, da se čimprej e oglase, kajti lanski sedeži se vsled novega načina razpisa nikomur ne rezervirajo.
Francoski esprit v nemškem intelektualnem svetu
<L Europe nouvelle» z dne 27 avgusta je priobčila pismo svojega berlinskega dopisnika, ki opisuje intelektualne težnje med nem-Sko visokošolsko omladino. Vseučilišča so sploh postala prava pribežališča intelektualnega življenja v Nemčiji, zato jih je razmeroma veliko in so vsa dobro obiskana. Študentovsko življenje pa ni lahko. Večina lijakov in dijakinj poteka iz tistega meščanstva, ki ga je denarna inflacija s svojimi posledicami gmotno skoraj docela upropastila. Mnogi si morajo služiti kruh v uradih in v delavnicah, zato v takih razmerah ni želje po ustvarjanju in po kriticizmu. Vsak želi, da pride prej ko mogoče pod streho. ^Vzlic temu pa je nemška omladina zelo ukaželjna in dovzetna za vse, kar je novega in velikega. Prav posebno se opaža živahno zanimanje za francosko literaturo, ki pa ni omejeno zgolj na visokošolske kroge, temveč je prešlo v visoke sloje. Kako daleč se nemški intelektualni naraščaj zanima za francosko literaturo, priča n. pr. to, da pripravlja neki dijak v Frankfurtu disertacijo o Valery Lar. baudu, v Leipzigu se je vršil univerzitetni tečaj o Marcelu Proustu, v berlinsikem filozofskem seminarju pišejo dijaki študij o najmodernejših francoskih literarnih strujah in pojavih. Ta penetracija francoskega duha bo imela brez dvoma znaten vpliv na nemško literaturo in na nazvoj mladih talentov. V slikarstvu, kiparstvu, glasbi in arhitekturi se že opaža prebujenje mladih sil, ki so se učile pri modernih vzorih Francije in Anglije. Neimški intelektualni naraščaj pa se noče zgolj učiti, ampak išče tudi novih vrelcev inspiracije. Ne zadovoljuje se s tem, da sliši samo bolj ali manj oddaljene odmeve, temveč tudi obilno črpa iz današnjega intelektualnega življenja Evrope. Profesor romanskega jezikoslovja na berlinskem vseučilišču Wechsler pripravlja 600 strani obsegajoč spis <Esprit und Geist:., v katerem raziskuje, kaj lahko dobi nemški <Geist» od francoskega <:esprita» in narobe. Za sedanje stanje nemško-francoekega intelektualnega zbližanja bo ta spis značilen dokument, ki sigurno ne bo brez vpliva na doraščajočo generacijo nemških intelektualcev.
Nova drama 0' Neillija
V Ameriki imajo danes največji uspeh drame Irca Evgena 0*Neilla, ld ga je tudi evropska kritika uvrstila med najmočnejše dramatike naših dni. Priljubil se je zlasti zaradi tega, ker mu je tuje filozofiranje dialogih; vsako njegovo delo je polno življenja in tako po snovi kakor po zgoščeni dikciji res moderno, brez umišljenega modernizma nekaterih ruskih dramatičnih eks-perimentatorjev. E. 0'Neill je spisal zdaj novo dramo »Strange Interlude« (Čudna medigra), ki o nji sodi- »The American Mercury«. da je njegovo najlepše in najgloblje delo, ki je ne more prekositi nobena izmed dram obilne evropske produkcije, vsaj v kolikor so znane v Ameriki. Spričo tega dela oblede po mnenju ameriškega kritika vsi dosedanji komadi 0'Neilla, ki jih ni malo in spadajo po večini med prve točke modernega repertoarja.
»Čudna medigra« je zanimiva tudi s tehnične strani, ker uvaja na oder neko novo-tarijo: Kombinacijo med metodami pripovedovanja in drame. Dramatikov poizkus obstoji v tem, da pokaže mimo tega, kar njegovi karakterji počenjajo in govore, tudi to, kar često mislijo med govorenjem in dejanji. Začetke tega imamo že v 0'Neillovi drami »The Great God Brown«. »čudna medigra«, je razdeljena na devet dejanj in se bo na odru precej dolgo igrala, razen če se bodo za vprizoritev mnoge reči črtale. Lahko pa bi se razdelila na dva dela in igrala zaporedoma dva večera.
Smisel te drame? Vsakemu gledalcu bo dano, da ga reši sam zase. Nekateri bodo rekli tako-le: »Oni, ki gre preko vseh želja, bo dosegel slednjič vso srečo«. Drugi: »Treba je s ponosom kazati na stare brazgotine, da se prepričamo o svoji hrabrosti in plemenitosti« Tretji: »V smrti kateregakoli človeka je nekoliko tajne radosti. Ona laska naši ničemurnosti in nam kaže našo premoč, ker smo ostali živi«. Dalje: »Najbližje, kar lahko dosežemo, da spoznamo, kaj je dobro, je to, da smo srečni« itd.
Kakorkoli že izločimo iz življenske obil-nosti »Čudne medigre«, — sklepa »The American Mercury« — in kakorkoli bomo ponesli sabo, sigurno je, da je to eden naj-lK)ljših komadov dramatske literature, kar jih pozna ameriški oder.
Petr Bezruč — šestdesetletnik. Avtor »Slezkih pesmi„ Petr Bezruč, je v četrtek, 15 septembra stopil v 60. leto svojega življenja. Bard izpod Beskidov ki je dal češkemu narodu samo en zvezek pesmi, je bil javnosti dolgo nepoznan. Smatrali so ga za rudarja, dasi je bil poštni uradnik, kar je ostal tudi po prevratu. Njegovo meščansko ime je Vladimir Vašek in danes živi v Brnu. Bezručeva popularnost med češkim narodom in tudi izven meja češkoslovaške republike je naravnost velikanska. Na Češkem pozna njegovo knjigo vsaka \ »Slezike pesmi*, ki so bile med vojno za-branjene, so prevedene tudi v slovenščino. Prevod je oskrbel pesnik Fran Albrecht
Ga. Žaludova je že nastopila angažman v beograjski operi. Pela je v torek dne 13. septembra naslovno vlogo Verdijeve ,Aide'. Kritika povdarja. da je njen sopran zdrav in svež ter zelo obsežen, njena muzikalnost pa velika Obenem z go. Žaludovo ie pela vlogo Amneride goriška rojakinja gdč. Sfi-Iigojeva, lci je bila prvotno angažirana v Ljubljani, lami pa v Zagrebu. O tej pevki poročevalec še ne izreka definitivne sodbe, ker smatra, da se nahaja njen mezzosopran šele v razvoju.
Prvi reden nastop basista Zupana v Zagrebu. Prošli teden se je vršila v Zagrebu predstava Puccinijeve »Manon Lescaut« v kateri so peli štirje bivši člani naše opere: Ga. Zikova ter gg. Šimenc. Cvejič in Zupan. Basist Zupan je z vlogo Geronta prvič pel na zagrebškem odru v svojstvu rednega člana Narodnega gledališča v Zagrebu. Kritika ocenjuje njegov nastop z zelo laskavimi besedami
Robert Primožič v Budimpešti. V začetku oktobra bo pel slovenski rojak Robert Primožič naslovno vlogo Rossinijevega »Serijskega brivca« v budimpeštanski državni operi. Kreacija bo tem pomembnejša, ker bo obenem s Primožičem gostoval kot don Ba-silio Rus. F Šaljapin.
Ciril Pregelj, 30 troglasnih zborov. II. del. Pod tem naslovom je pravkar izšla zbirka narodnih in umetnih pesmi, ki jih je zbral znanj celjski pedagog Ciril Pregelj in jih namenil šolski mladini. Zbirka je pripravna za osnovne, srednje in meščanske šole ter predstavlja nadaljevanje predlani izšle zbirke »30 troglasnih mladinskih zborov«, ki se je prav hitro priljubila in uveljavila. V pričujoči zvezek je Pregelj zbral poleg 16 pe-
smi lastne harmonizacije še 10 pesmi iz Adamičeve zbirke Kokošarievih pesmi, dalje po eno Prelovčevo, Maroltovo, Ipav-čevo, Mokranjčevo in Riharjevo. Mokranjac je zastopan z osmim rukovetom (Pesmi s Kosova), ki smo ga često čuli na koncertih Glasbene Matice. Vse pesmi so vestno re-digirane, nekatere zelo zanimive in pestro harmonizirane. Tiskovnih napak je prav malo, tisk v ostalem jasen in razločen — Knjižica, ki ima tudi jako prikupno zunanjo opremo, se bo bržkone kakor njene prednice (Pregelj je poleg te in zgoraj omenjene zbirke izdal še dve knjigi »Nageljčkov«) jako hitro udomačila ter bo prav dobro služila vsem potrebam šolskega petja.
Čelist Tkalčič ostavlja Zagreb. Ceiist prof. Juro Tkalčič pedagog na Glasbeni akademiji v Zagrebu, je ostavil svoie dosedanje mesto ter se je odzval pozivu na beograjsko Glasbeno šolo. Na tem zavodu poučuje klavir naš slovenski rojak, pianist Ciril Ličar.
A. Jirasek, Oče. Drama v treh dejanjih. Poslovenil Fran Albrecht. V Ljubljani 1927. Izdala Zveza kulturnih društev. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. Kot 17. zvezek prijuhliene zbirke gledaliških iger »Oder« je izjla pravkar ena najboljših dram slovitega češkega pripovednika in dramatika Aloisa Jiraska. Jiraska poznamo Slovenci po romanu «PasjegIavci», povesti «Folozofska zgodba» in po drugih na naš jezik prevedenih spisih. «Oče« ie krepka drama iz češkega kmečkega življenja in se bo dala učnkovjto vprizoriti tudi na boljših diletantskih Ogrili. Izboren prevod Fr. Albrechta ie dal tej drami vrednost izvirnika. Priporočamo io kot čtivo in za yprizoritev Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani.
Računica - slikanica. Kako grenak je učencu - začetniku prvi korak v kraljestvo številk, vemo vsi iz lastne izkušnje. Stremljenje sodobnih šolnikov je, da bi z živo nazornostjo pouka odpravili to težavo; in res niso računice dandanašnji nič več tista pusta strašila kakor nekdaj. Tudi Slovenci se lahko pohvalimo, da korakamo v tem pogledu z duhom časa. Baš te dni smo dobili v Lavtar - Černejevi »Računski začetnici za osnovne šole« delo, s kakršnim 6e ne morejo postaviti niti največji kulturni narodi. To ni dolgočasna učna knjiga, ampak ljubka, prezabavna slikanica, ki sta jo J. Poljanec in D. Humek napolnila s takim obiljem črnih in barvastih podob, da skoro ne veš, kje bo bolj dobrodošla: na šolski klopi ali pod božičnim drevescem. Težave osnovnega pouka v računstvu so s tem sijajnim učilom odpravljene — ne, še več: izpremenjene so v užitek za učitelja kakor za učenca. Vse priznanje prireditelju in ilustratorjema, obenem pa* tudi založbi, ki očividno ni gledala na troške, ter njenemu agilnemu vodji g Hrovatu, ki si je stekel za preskrbo našega šolstva z vzornimi učnimi knjigami že toliko zaslug! »Računska začetnica« je po ministrstvu prosvete odobrena za osnovne šole, kar velja tudi za novi učni načrt. I. del, 1. oddelek in III. del sta pravkar izšla, I. del, 2. oddelek jima sledi v nekaj dneh. Cena — I. del, 1. oddelek stane 18 Din — je spričo izredno bogate opreme več ko zmerna.	1387
Pedagog.
ladio
Izvleček iz večernih programov
DUNAJ (517 m 7 kwj, LONDON (Daven-try 1604 m 25 kw), PRAGA (349 m 5 kw), STUTTGART (379 m 4 kw), FRANKFURT (428 m 4 kw), BRNO (441 m 3 kw), RIM (450 m 12 kw), LANGENBERG (468 m 25 kw), BERLIN (484 m 4 kw), VARŠAVA (1111 m 8 kw), MOSKVA (1450 m 15 kw).
Nedelja. 18. IX. DUNAJ 18: VVagner: Tristan im Izolda. LONDON 20.15: Veeernice. Ob 21.15 orkestralen koncert. PRAGA 18: Pevski večer Graener-VVolfo-vih pesmi.
STUTTGART 20: Večerna glasba iz Markove cerkve. FRANKFURT 20.30: Joh. Strauss: Rimski karneval.
BRNO 19.15: Pravaznik. Poljub ljubezni.
Opereta v 3 dejanjih. RLM 21.10: Odlomki opere «Hernani». LANGENBERG 18.30: Gounod: «Faust». VARŠAVA 20.30: Večerni koncert. MOSKVA 20: Poljuden nedeljski koncert. 23.55: Prenos zvonenja iz moskovske katedrale.
Ponedeljek 19. IX. DUNAJ 18.40: Predavanje o elementarnih katastrofah, orkanih, zemeljskih plazovih in snežnih plazovih. LONDON 19.30: Odlomki iz angleških komičnih operet. (Orkester.) 21.35: Koncert italijanske vokalne glas-
Naše gledališče na razstavi
Ako gre beseda o slovenskem gledališču t. j. o našem gledališču, jo spremlja neprestano trpka beseda kriza. In je res tako. Vedno se je imelo naše gledališče boriti s težavami, ki so včasih bile tako velike, da }e moralo komaj započeto in zasnovano gledališče svoja vrata zapreti. Če pogledamo na kratko zgodovino od vsega začetka, kon-statiramo: najprej borba za dosego pravice, da sme slovenska beseda sploh zveneti z odra. Ko je bilo to dovoljenje izvojevano, ao nastopile težave v obliki prostorov, kjer se je igralo in pa v obliki pomanjkanja denarnih sredstev, čitalnica in dramatično društvo, matici slovenskega teatra, sta imeli prestati obilico križev in težav in če gledamo danes nazaj na tisti čas, moramo občudovati najprej eno: da je bil rod, ki je Uvel tedaj, vztrajen, krepak in žilav. In če ni rešil drugega, je reši! vsaj to, da so njihovim začetkom sledili zopet novi začetki.
Naš narod goji veliko ljubezen do teatra. Zadnji čas nam kaže to pobratimstvo posebno jasno. Ni je danes gorske vasice, da ne rečem mesta v provinci, ki ne bi imel lastnega diletantskega odra. Ne samo to. celo po dva, po tri odre ima in najrazličnejša prosvetna društva vprizarjajo s svojimi čla-Di predstave. Ne sprašujem, kaj je vzrok tej želji našega ljudstva po gledaliških predstavah. Ali je samo želja po zabavi, ali tiči za vsem še nekaj drugega, globljega. Dokaz o potrebi gledališča pa je tu: o tem govori eksistenca petdesetih — sto odrov, na katerih zveni naša beseda, ki prihaja iz ust našega priprostega človeka — kmeta, obrtnika. rudarja, delavca.
Našel se bo morda človek, ki poreče, da je zgodovina našega gledališča in vsega, kar se suče okrog njega, tako pičla, da" ?e bi dalo napolniti z njo drobno brošuro. Vidaz tako kaže. A baš to je zanimivo. V tem tiči
živec pokreta prireditve Ljubljanskega velesejma: zbrati po možnosti ves materijah v kolikor je dostopen v raznih arhivih, knjiži nicah, muzejih in gledališču.
Uprava velesejma si je nadela težko, vendar nadvse zanimivo nalogo, da priredi v zvezi z upravo Narodnega gledališča in organizacijo gledaliških igralcev, razstavo pod naslovom »Gledališče - Ljudstvo - Družba«. Ta razstava gotovo ne bo popolna, saj niti ni mogoče, da bi bila popolna, kajti dokumenti o tej zgodovini so močno raztreseni in njih eksistenca po večini sploh ni nikjer registrirana. To pa ne zmanjšuje cene dejanja, kajti prišel bo prej ali slej kronist, ki bo pisal knjigo o zgodovini in o razvoju slovenskega gledališča. Tistemu zanamcu bo delo olajšano, mogel bo svoje misli razpro-sti bolj na široko in bolj temeljito kakor je to bilo dano nam.
Pod skupino »Gledališče« je šest skupin iu sicer: literarni del; naši igralci; tehnični del; slikarski del; naša opera; slovenski oblikujoči umetniki in gledališče.
Literarni del prikazuje vse važnejše dokumente, literaturo, rokopise, podatke in statistiko Dramatičnega društva Ln sedanjega Narodnega gledališča. V tej skupini najdemo tudi arhiv in repertoarje raznih sezon.
Skupina »Naši igralci« obsega po možin--sti vse slovenske igralce odnosno igralce Neslovence, ki so nastopili na našem odru. Posebna pažnja bo posvečena tu našim prvakom Borštniku, Verovšku, Nigrinovi. Vse te kolege bo skušalo Udruženje gledaliških igralcev obnoviti v našem spominu, kajti mnogo nas je. ki smo poznali Deyla. N očkovo. Tišnova, Bohuslava in druge, ki so pustili najlepša leta in svoj najbolj cvetoč talent baš našemu gledališču v prospeh in korist.
»Tehnični del«-, ki vsled naših skromnih, domala beraškib denarnih prilik ne more
biti bogat, obsega tehnične pripomočke, ki se uporabljajo na naših gledališčih; dalje kostume, načrte, rekvizite, lasulje in podobno. Zanimal bo gotovo vsakogar, ki pozna gledališče samo kot publikum.
»Slikareki oddelek« čigar opravičenost sega šele v najzadnejšo dobo, morda eno ali dve leti po vojni, prikazuje osnutke in načrte naših scenografov predvsem g, Vavpo-tiča, arh. g. Spinčiča in drugih. Tudi modeli dramskih in opernih del, vse vprizore tekom prihodnje sezone ter figurini in osnutki za kcetume so zastopani v tem oddelku.
Naša opera skuša pokazati vse pevce in pevke, kapelnike in režiserje, ki 90 snovali slovensko opero.
V zadnjem oddelku skuša razstava pokazati občinstvu razmerje slovenskega obliku-jočega umetnika do našega gledališča, v kolikor je bilo mogoče zbrati portrete naših igralcev, nadalje karikature, skupinske slike z eno besedo vse, kar je slovenski upodabljajoči umetnik vrgel na platno o gledališču. Brez dvoma bo to eden najzanimivejših delov raztave.
Skupina »Ljudstvo« nudi v mejah možnosti jasen pregled delovanja slovenskih prosvetnih organizacij, marijonetno gledališče in slovensko narodno nošo.
Pot tretja skupina, ki nosi ime »Dru2>a< je mišljena razstava, ki vsebuje vse predmete, nanašajoče se kakorkoli na gledališče. Šminke, puder — z eno besedo kozmetika, predmeti optike, binokli itd., gramofoni z ploščami, ki hranijo glasove naših umetnikov, filmi v katerih je nastopal naš Borštnik, nadalje moda in inozemska gledališka literatura, časopisi in revije.
Uprava velesejma si je nadela 9 to nalogo — veliko nalogo. Če jo bo izvršila tudi le v majhnem odstotku, ji gre priznanje, da je pokazala, da ima slovensko gledališče več, kot neprestano krizo, da ima za seboj dolgoleten razvoj in tudi zgodovino.
be. (Prenos iz Cardiffa.) PRAGA 20.10: Ruska glasba. — L Gliuka: Ruslan in Ljudmila. — 2. Čajkovski!; Jolanta. — 3. Ruske arije. — 4. Rimski j-Korsakov: Pravljica o carju Sal-tanu. — 5. Ruske pesmi. — 6. Boro-din: V samostanu — 7. Mtrsorgskij: Perzijski ples.
21.30: Klavirski koncert Scarlartijevih in Skriabinovih skladb. STUTTGART 20.15: Komorna glasba za
kitaro. Sledi: «Ameriški ritem*. FRANKFURT 20: Prenos klavirskega koncerta iz Kassla BRiNO 19: Večer operet. RIM 21.10: Koncert francoske glasbe. (Ber-lioz, Salo, Massenet. Bizet, Dčbussy, Ravel Saint-Saens). LANGENBERG 20.45: Griegova proslava.
—	1. »V jeseni«; uvertura. — 2. a) Večer v planinah, za godalni orkester, oboo in rog; b) Ob zifaeli, za godalni orkester. — 3. Sigurt Jorsalfar. — 4. Liszt: Madžarska fantazija, za klavir in orkester. — 5. Rimskij-Korsaikov: Iz opere «Car Saltan»
BERLIN 21: Komorna glasba. — L Qal: Trio v E-duru, op. 18. — 2. Dvofak: Trio v E-molu, op 90. VARŠAVA 20.30: Koncert komorne glasbe. —1. Mozart: Trio, op. 16. — 2. Mozart: Arije iz oper «Tit» in «Fig arov a svatba«. — 3. Schubert: Tri skladbe. MOSKVA 20.30: Koncert — Pozabljene opere v novi predelavi.
Torek, 20 IX.
DUNAJ 20.05: Poljuden orkestralni koncert dunajskega koncertnega orkestra. LONDON 19.30: Orkestralni koncert italijanske glasbe. PRAGA 20.10: Koncert Bendkmh skladb.
—	1. »Stari grad«, uvertura. — 2. Pesmi. — 3. Iz opere »Lejla«. — 4. Godalni kvartet v F-duru. op. 119. — 5. Češka svatba; balet. — 6. Iz klavirskih skladb. — 7. Jugoslovanska rapsodija, op. 60.
STUTTGART 20: Najnovejši delavski pesniki (Recitacije, Stanje, orkester). Sledi orkestralen koncert — 1. Gold-mark: «Sakuntala», irvertura. — 2. Bizet: Otroške igre; suita. — 3. Glazu-nov: Idila, Sanjarstvo. — 4. Šibelros: Žalni valček. — 5. Kieczl: Iz opere »Evangeljnik«. — 6. Grieg: Poklonilna
IvO!"
FRANKFURT 20.15: Komorna glasba. — I. Faurč: Klavirski kvintet op. 115. — 2. Dohnanyi. Klavirski kvintet op. 26. BRNO 19: Koncert Dvorakovih klavirskih skladb
21.20: Orkestralen koncert. — 1. Of-fenbach: «Orfej v podzemlju«; uvertura. — 2 Bayer: »Lutkina vito; fantazija. — 3. Michaelis: Turška straža.
—	4. Kilmin: »Predpustna vila«. — 5. J. Strauss: Vragova koračnica.
RIM 21.10: Prenos iz gledališča. LANGENBERG 20.06: Simfoničen koncert.
—	1. Handel: Concerto grosso št 11, v A-duru. — 2. Haydn: Koncert za čelo. v D-duru. — 3. Bruckner: Simfonija št.~~3, v D-molu.
BERLIN 21: Pevski večer, nato pa koncert
zborov A-coppella. VARŠAVA 20.30: Večerni koncert MOSKVA J9.50: Prenos opere iz moskovskega državnega gledališča.
Sreda. 21. IX.
DUNAJ 20.05: Orkestralen koncert dunajskega simfoničnega orkestra. — 1. Cajkovskij: Simfonija št. 5. — 2. Saint-Saens: Klavirski koncert v F-duru, op. 103. — 2. Massenet: Sirke iz NapoJija. Koncert lahke glasbe. LONDON 19.15: Bach: Preludij in fuga v B-
molu. — 2. Fuga v D-molu. PRAGA 20: Koncert. — 1. Thomas: Ray-mond; uvertura. — 2. Saint-Saens: koncert za čelo in klavir. 3. Massenet: Slikovite scene. — 4. Saint-Saens: Danse macabre; simfonična pesnitev. FRANKFURT 20.15: E. Rostand: «Cyrano de Bengerac*.
BRNO 19: Orkestralen koncert Faurejevih, Szymanovskijevih, Prokofijevih ln Serresovih skladb.
30.45: Pivske pesmi nato koncert orkestra na pihala.
RIM 21.10: Koncert lahke glasbe.
BERLIN 19.30: Bizet: »Djamileh«. Romantična opera v 1 dejanju. Mascagni: »Cavalleria rnst"cana». Opera v 1 dejanju. Večerni koncert lahke glasbe.
VARŠAVA 20.30: Večerni koncert
MOSKVA 20: Vojaško predavanje o bodoči vojni.
20.30: Večerni koncert.
Četrtek, 22. IX.
PRAGA 20: Prenos simfoničnega koncerta iz Smetanove dvorane v Pragi. (Sodeluje češka filharmonija.)
STUTTGART 20.15: Simfoničen koncert. 1, Schubert: Uvertura iz «Rozamun-de». — 2 Fantazija v F-mota. — 3. Simfonija št 5, v B-doru.
FRANKFURT 19: Wagner: Lofcengrin
BRNO 19: Komorna glasba. — 1. Fibich Kvartet v C-dirru, op. 8 — 2. Novak Slovaške narodne pesmi. — 3. Dvofak Valček — 4 Pospišikrve pesmi.
RIM 21.10: Odi omiki iz Brogijeve opere «Bafch v Toskani« te iz Mascettijeve opere »Marki Grillo».
BERLIN 20.30: Simfoničen koncert.
VARŠAVA 20.30: Večerni koncert.
MOSKVA 19.50: Prenos opere «Sadko» iz velikega moskovskega opernega gledališča
Petek, 23. IX.
DUNAJ 20: R. Heuberger: »Operni ples*. Komična opera v 3 dejanjih.
LONDON 19.15: S. Anne: Preludij in fuga v E-Duru
PRAOA 19: Bendl: »Otrok svobode«. (Prenos iz praškega Narodnega gledališča).
STUTTGART 20: Koncert komorne glasbe.
FRANKFURT 20.15: Mešan večer. (Koncert solistov in orkestra).
BRNO 19.15: Rossini »Viljem Tel.
LANGENBERG 20: Predavanje o filmskih problemih.
BERLIN 22.30: Šerenade. — 1. S. Jadas-sohn: 1. Serenada op. 80. — 2. Mozart: Serenada.
VARŠAVA 20.30: Koncert. — 1. Ed. Salo: Violinski koncert. — 2. Pesmi. — 3. Pessard: Slovo od jutra. — 4. Bem-berg: Tebi! — 5. Dvofak: Uspavanka.
—	6. Lorenz: »Vsaka moja pesem», »V snegu». — 7. Rogovski: Arijeta.
—	8. Dvofak: «Rondo en Sol Vieze».
—	9. FIotow: Iz opere «Marta» itd.
Sobota. 24. IX.
DUNAJ 19.30: Ženska ljubezen in življenje. (Predavanje s petjem.)
LONDON 20: Promenadni koncert. (Prenos iz Quen's HaH v Londonu).
PRAGA 20.10: Odlomki iz čeških oper. — 1. Smetana: »Prodana nevesta«; uvertura. — 2. Smetana: »Libušina prerokba«. — 3. Potpuri iz Dvorakove opere «Jakobinec«. — 4. Novak: »Karlov Tyn»; uvertura. — 5. Fibich: »Messinska nevesta«.
STUTTGART 30: Komorna glasba. — 1 Bolnike: Sonata za čelo m klavir, op. 7. — 2. Hernnann: Koncert za čelo. 21: švicarski pevski večer in klavirski koncert. (Prenos iz Bazla).
FRANKFURT 20.15: Simfoničen koncert skladb Friderika Velikega Hajdna in Mozarta.
BRNO 19: Koncert. — 1. VVeber; »Obe-ron»; uvertura. — 2. Rublnstein — Morena: Perzijska suita. — 3. Brabms: Ciganske pesmi. — 4. Bizet: Iskalci biserov«; fantazija. — 5. VVoodfords-Finden: Iz indijske Ijubavne lirike. — 6 Liszt: Poklonilna koračnica.
LANGENBERG 20.15: Zabaven večer.
BERLIN 20.30: VValter Mehring: »Sahara«. Potopis v akustičnih slikah z godbo F. S. Bruinterja.
VARŠAVA 20.15: Večerni koncert
MOSKVA 30.30: Popularen koncert orkestra in solistov.
KRIŽANKA PETROLEJKA
Pomen besed: Vodoravno: 2. nekdanja rezidenca papežev, 7. mali« kovalec, 8. dekle, 10. del )g<raje, 11. glas, 13. žensko krstno ime, 14. vrv (srbohr.) 16. poljska cvetica, 18. žen> sko krstno ime, 19. pokris valo, 20. pola (sbh.), 22. gla. gol, 23. žensko krstno ime, 25. moli! (lat.), 26. sloven. ski pesnik in pisatelj, 27. fokolski naraščajnik, 28. turški fevdalni gospodar, 31. naša pramati, 32. cev (dialekt), 34. pojdi!, 35. čle« niča, 36. gozdiček, 38. vez« nik, 41. utežna enota, 42. glasben interval, 44. poljski jridelek, 46. tibetski menih, 48. modni rekvizit, 49. moč-vata jed (nun), 50. člani, 51. poljsko orodje, 53. naselbi« ne (sbh.), 55. bojišče (franc.) 57 prosluli markiz, 58. Mongol, 59. član čebelje družine, 60. žensko krstno tme, 62. denarno nakazilo, 63 veznik, 64. pijača, 65. poletje (franc.), 66. lahko* živec, 71. postava (franc.), 72. mednarodni jezik, 73. pridevnik (barva), 74. čast.
Navpično: 1. odličen slovenski poli« tik, 3. vojaški klic, 4. krati« ca za »tovariš«, 5. paradiž, 6. žensko krstno ime, 8. dar nevesti, 9. žerasko krstno ime, 10. vojaški duhovnik, 12. igra na karte, 13. šahov, ski izraz (fon.), 11 filmsko podjetje, 15. mednarodni Izraz za »vzhod«, 17. barva igralnih kart, 18. izvir, 21. klica, 23. kratica za «gospa» (angl.), 24. igralne karte, 29. mesto na Hrvatskem, 30. papež, 33. pesnitev, 36. perutnina, 37. pro. kletstvo, 39. športnik, 40. osebni zaimek, 41. domača žival, 43. praznoversko sred« stvo zoper nesrečo, 44. ptica, 45. švicarski kanton, 47. žensko krstno ime, 52. zver (sbh.), 54. moško krstno ime, 56. vodja jugosl. politične stranke, 57. radikalski pn
vak, 61. zdravilni vrclec v Sloveniji, 67. star (angl.), 6%, biblijska oseba, 69. žensko k«t» no ime, 70. del obraza.
Rešitev «Mozaika», priobčene-nega v nedeljski številki
PriSll bi že bili Slovencem zlati časi, ak" klasik bil bi vsak pisar, kdor nam kaj kvasi.
Šport
Današnje prireditve v Ljubljani
Hazena: Maribor : Ilirija Danes ob 11. se vrši na igrišču Atene odločilna hazenska tekma za prvenstvo Slo venije med Mariborom in Ilirijo. Obe dru» ž: ni bosta predvidoma nastopali kompletni. Pričakovati je izredno napete igre, kajti zmaga določi letošnjega prvaka. Maribor goji hitro igro in je posebno nevaren vsled izredne odločnosti pred golom. Ilirija ima vsekakor phis v pogledu tehnike in kom« binacije. Vprašanje je, ako bo to zadosto« valo za zmago. Zmaga naj vsekakor boljša družina, ki nas bo lahko častno zastopala v državnem prvenstvu, ki se odigra me» scca oktobra.
Nogomet: Prvenstvene tekme: Ilirija : Sla* vija in Slovan : Jadran S tekmama med Ilirijo in Slavijo ter med Slovanom in Jadranom se otvori danes ob 14.30 ozir. 16. na igrišču Ilirije jesensko pn> venstveno tekmovanje v Ljubljani, ki bo mnogo bolj zanimivo kot so bile pomlad an« ske tekme. Ljubljanski I. razred tvorijo letos Ilirija, Primorje, Jadran, Slovan, Her» mes in Slavija. Ako kolikor toliko izvzame« mo podsaveznega prvaka Ilirijo, bo tekmo« vala jeseni za prvenstvo petorica precej enako močnih klubov in bodo ostajali iz« idi posameznih srečanj do zadnjega nego« tovi. Privlačnost in športna vrednost pr« venstvenih tekem bi se s tem gotovo znat« no stopnjevale, na svoj račun bi prišla tudi športna publika, posebno bujno sezono pa bi imeli klubski «drukerji».
Rezervna moštva tekmujejo danes ob 10. dopoldne. Rezervi Ilirije in Slavije igrata na igrišču Ilirije, rezervi Slovana in Jadra« na na igrišču Primorja.
Izmed drugorazrednih klubov igrata da« nes Krakovo in Reka, dva enako močna na« sprotnika, ki sta oba sposobna dobre igre. Igrata ob 16.15 na igrišču Primorja po tek« mi Hašk : Primorje.
Prijateljska tekma: Hašk : Primorje Danes gostuje v Ljubljani simpatično mo« Stvo zagrebškega Haška, ki je ob vsaki pri« liki s svojim brezhibnim nastopom zapusti« Io v Ljubljani najlepše vtise. Hašk spada brez dvoma med elito jugoslov. nogometa, zato jc bilo njegovo moštvo vedno dobro« došlo. Goji lep nogomet, ki mu je v mno« gih borbah pripomogel do znatnih rezulta« tov. 5e pred nedavnim je premagal v po« kalni tekmi domačega riva/la Gradjanske« rfa, kar znači, da se nahaja v dobri formi. Moštvo Primorja je tudi v treningu, torej lahko pričakujemo, da se nam bo nudila lepa. napeta igra.
Tekma prične točno ob 14.45 in se vrši na igrišču ASK Primorja na Dunajski ce« sti. Vstopnina: sedeži 15 Din, stojišča 10 Din, dijaška stojišča 6 Din.
Današnje prireditve v Mariboru
Motociklistične dirke na Teznu V ospredju današnjih športnih dogodkov je 6topilo zanimanje za mednarodne moto« ciklistične dirke in dirke za državno prven« stvo, ki se bodo vršile danes popoldne na Teznu. Inozemski dirkači, kakor tudi do« mači tekmovalci se že dva dni pridno vež« bajo na dirkališču, ki je sicer radi dežja nekoliko razmočeno, vendlar še dovolj ugod no. Po dosedanjih prijavah sodeč, bo da« našnja prireditev glede obsega in ostre kon« kurenoe prednjačila dosedanjim. Zlasti bo ostra borba za državno prvenstvo, katere se udeleže naši priznano najboljši konku« renti. Dopoldne se bo vršila skozi mesto propagandna vožnja vseh udeležencev, kar fco v znatni meri dvignilo zanimanje občin« Btva.
Mednarodni Lawrutenis turnir za prvenstvo Slovenije
se danes zaključuje. Točen izid ostrih tek« movanj bo znan šele opoldne, vendar se po odigranih matchih pripisuje več izgledov rutiniranim inozemcem, dočim so domačini pokazali velik napredek in nepričakovano ugodno presenetili Poslednje in odločilne runde se odigrajo še danes dopoldne. Pre« pričani smo, da bodo današnja srečanja najboljših med najboljšimi privabila na igri šča mnogo prijateljev belega športa, ki sc z vsakim dnem bolj popularizira.
Kolesarska dirka «Peruna» Ob 8. zjutraj startajo dirkači «Peruna» na Kralja Petra trgu za klubovo prvenstvo na progi Maribor«Vojnik«Maribor, ki je dolga točno 100 km. Med tekmovalci se na. hajajo priznano dobri kolesarji. Najresnej« ši kandidati za prvenstvo v klubu so: Na« bergoj, Jurič, Krameršič in Šibenik; ni pa izključeno, da si pribori zmago kateri iz« med mlajših tekmovalcev. Zmagovalec se bc vrnil na cilj, ki je tudi na Kralia Petra trgu okrog pol IZ ure.
Edina nogometna prireditev se bo vršila ob 10. dopoldne na igrišču LSSK Maribora med mladino Maribora in prvim moštvom Merkurja, ne pa s SK Ptu« jem, ki je tekmovanje odpovedal.
Izgledi evropskih plavačev na olimpijadi v Amsterdamu L 1928
Letošnja evropska plavalna prvenstva v Bologni so prinesla vsestransko izvrstne rezultate, tako da je Evropa upravičeno smatrala, da je skoro dosegla Ameriko. Na vseh dosedanjih olimpijadah je Amerika absolutno dominirala. Njeni plavači so vselej zasedli vsa prva mesta in prepustili Evropejcem le slabejša. Nekateri senzacijonalni rezultati v Bologni so vzbudili pozornost v športnem svetu in vse je z napetotjo pričakovalo poročil ameriških prvenstev. Rezultati ameriških prvenstev, ki so se let06 vršila na Ha-vaju v mestu Waikiki poldg Honolulu, so pa pokazali, da smo še vedno daleč za Ameriko.
Ameriška prvenstva so se vršila v ltO vatdov dolgem bazenu in so trajala 5 dni. Nastopili so tudi Japonci. V sijajni formi je Weissn»uller, ki je zmagal na 110 y, 440 y in 880 y in postavil nove ameriške rekorde. Na 110 y je dosegel čas 58 sek.. kar znači v bazenu 110 y svetovni rekord. Tik za njim se je plasiral 171etni newyorški dijak Kojac, ki je nova nada Amerike za Amsterdam. Tretji je bil japonski prvak Takaishi. Konic ie zmagal tudi na 220 y hrbtno pred .Lauferjem v izrednem času 2 : 36. Na 100 m ima Amerika v Amsterdamu torej I. in II. mesto, dočim se bosta za naslednja mesta borila tudi Šved Borg in Madžar Barany. V hrbtnem plavanju bo imel edino Nemec Kuppers šanse za placement. Kakor v Bo-1 očrni na 1500 m, je tudi v WaiMki potekla točka 1 milja (1609 m) — s presenečenjem. Pojavil se je popolnoma neanan plavač Cla-rence Crabbe, M Je nnagal s uebatoom » y
v času novega ameriškega rekorda 21 : 52.4, drugi Glancy, 3. Japonec Arai. Crabbe sicer po času ne dosega fenomenalnega Borga, vendar zelo prekaša ostale Evropejce, ki so se plasirali za Borgom. Crabbov čas, preračunan na 1500 m, bi bil 20 : 24, Glacyov pa
20	: 45.1talijan Perentin je rabil za 1500 m
21	: 50 in bi ostal torej 100 m za Crabbom. Rademacher, ki je kot tretji z 22 min. postavil nemški rekord na 1500 m, je dosegel slabši čas, kakor Američan na 1609 ml
Na četrt milje (402.25 m) prosto je seveda zmagal Weissmuller s 4 : 52 pred Crabbom, Glancyjem, Takaishijem in Araijem. Isti vrstni red je bil na pol milje (804.5 m), čas 10 : 22.2. Arne Borg je plaval 400 m
5	: 08.6, vendar se ni napenjal; to je dokazal s tem, da je porabil za 400 m pri 500 m samo 4 : 56.4 in bi torej gladko potolkel Wei6smullerjev čas. Točka 400 m bo polag 1500 m v Amsterdamu vsekakor najbolj in-teresantna. Borg je na 800 m dosegel čas 10 : 09, kar je znatno boljše od Weissmuller-ja. Vsekakor ima Evropa z Borgom na vseh progah Od 400 m dalje plavača, kateremu Amerika nima postaviti enakega. Najnevarnejši je brez dvoma Avstralec Carlsson.
440 y prsno je odnesel Walter Spence pred Japoncem Tsuruto in Petersenom v času
6	: 19.8. Tudi na 110 y prsno je zmagal Spence pred Tsuruto v času 1 : 19.2. Svetovni rekorder Nemec E. Rademacher bo imel v Amsterdamu hudega tekmeca, vendar je Evropi v prsnem plavanju zmaga sigurna.
Vsestransko sposobnost Spenceja posebno potrjuje njegova zmaga v sposobnostnem plavanju. Ta točka, ki v Evropi ni običajna, je v Ameriki zelo popularna in je najvišji cilj vsakega plavača zmagati v tej točki. Plavati >e treba po 110 y pr3no, hrbtno in prosto. Spence je dosegel čas 4 : 14.6 in zboljšil ameriški rekord za 5 sek.
V	skokih z deske in stolpa je zmagal Peter des Jardins. ki ga v Ameriki splošno smatrajo za zmagovalca v Amsterdamu. Najbolj nevarni konkurenti mu bodo Nemci.
V	štafeti 4 X 220 y prosto je postavil Illinois Athletic Club Chicago v postavi Weiss-mtiller, Kimball, Hallorau in Miller nov svetovni rekord 9 : 35. Rezultat je naravnost fenomalen, ako se upošteva, da ga je postavila klubska štafeta, dočim je državna šte-feta Nemčije zmagala v Bologni z 9 : 49.6. Štafeta Zedinjenih držav v postavi Weiss-miiller, Kojac, Glancy in Laufer je dosegla v štafetu 4 X 220 y naravnost neverjeten čas 9 : 20.2 (nov svetovni rekord). Weiss-muller je kot prvi plaval 220 y 2 : 13.6, medtem ko je Borg dosegel na krajši progi 200 metrov isti čas. Povprečen čas ameriške štafete je 2 : 20 (!!), in ako odračunamo Weissmiillerjev Čas, za ostale tri 2 : 22.61
Kongres evropske plavalne lige je v Bologni sklenil, da naj se ob zaključku olimpijskih iger vs Amsterdamu vrši v štafeti 4 X 200 m prosto borba Amerika : Evropa. Ako seštejemo čase štirih najbolpih ev-rovpskih plavačev v Bologni: Arne Borg 2 : 13.6. Heinrich 2 : 23.4. Barany 2 : 24, Heitmann 2 : 25. dobimo ča9 9 : 26. Povprečni čas je 2 : 21.5, tako da bi Evropci podlegli za približno 6 sek.
Kakor se vidi. smo še vedno precej za Ameriko. Amerika sicer nima Arna Borga. zato pa ima polno drugih plavačev, katerim se Evropa niti od daleč ne more približati. Amsterdamski plavalni stadion bo zopet videl pri večini točk na zmagovalnem drogu plapolati zastavo Zedinjenih držav.
Celovški <rSturnto na Jesenicah. Danes igra športni odsek «Edinoeti» na igrišču v Mojstrani pod Možakljo nogometno tekmo s Sturmom iz Celovca.
Mariborski Železničarji v Ptuju. Danes gostuje v Ptuju SK Železničar iz Maribora. Tekma je otvoritvena nogometna prireditev v Ptuju. Za prvi nastop novega športnega kluba vlada veliko zanimanje, zlasti ker se od domačinov, ki so dolgi odmor izra« bili za trening, pričakuje dobro igro.
Službene objave LNP. (Iz seje posL odbora dne 16. IX. 1927.) Na utemeljeno prošnjo ASK Primorja se naknadno do« voljuje prijateljska tekma Primorje : Hašk (Zagreb) dne 18. t. m. v Ljubljani in to z gotovim pridržkom, ki se sporoči ASK Pri« morju pismenim potom. Prvenstvena tekma Krakovo : Reka, določena prvotno ob 14. uri na igrišču ASK Primorja, se vsled te« ga vrši ob 16.15 uri na istem igrišču po tekmi Primorje : Hašk. Rediteljsko in bla« gajniško službo oskrbi tudi za to tekmo ASK Primorje, službujoči odbornik LNPa ostane prvotno delegirani g. Uršič. — Taj« nik II.
Včerajšnji nogomet na Dunaju: \Va« cker : Teplitzer FC 3 : 2 -U : 0). Prvenstve« ne tekme: Sportklub : FAC 2 : 1 (I : 1), Hakoah : WAC 2 : 1 (1 : 1) in Hertha : Simmering 3 : 2 (1 : 2). Obisk slab.
Koturaški savez kraljevine SHS■ Z ozi« rom na razpis dirk za kolesarsko gorsko prvenstvo Slovenije, ki jo priredita pod« odbora v Ljubljani, dne 25. t. m. na progi Vrhnika » Logatec (6 km) se naznanja, vsem kol. društvom, da se vrši istočasno tudi za prvenstvo pododbora Ljubljana.
SK Jadran. Danes ob 9.30 morajo biti sledeči igrači in reditelji na igrišču ASK Primorja: Seidl, Markič, Gartner Ladis, Se« ver, Koman, Hudales, Logar Peter, Bano« vec, Varoga, Kocjan, Gartner Štefan. Po« poldne ob 15. morajo biti sledeči igralci na igrišču IHrije: Vidmar, Zor, Steiner, Bon čina, Rogač, Brcar, Znidarič, Kos, Pokom, Rajpe, Logar, Januš. Ob 14. se morajo javiti služb, odborniku kot reditelji Benedetič, Bezlaj in Hudales. Opozarjani radi opreme, da si vsak imenovanih preskrbi manjka« joče kose opreme. — Načelnik.
SK Krakovo. V tekmi proti SK Reki, ki se vrši danes ob 16.15 na igrišču Pri« rnorja določam postavo: Malič, Novak f, Marinko, Marjetič. Koser I, Demšar, Kalaš, Grabrijan I, Rak, Bončar. Jeršek, Czerny IL Stranski sodnik Czerny I. Blagajna: Stiene, reditelji: Klančar, Grabrijan II, Kukovca. Navedeni morajo biti pol ure pred tekmo na igrišču. — Nač. nog. sekcije.
SK Slovan, težkoatletska sekcija. Pri« četek rednih treningov 5. oktobra v telo« vadnici učiteljišča. V ta namen se vrši se« s tanek vseh članov, kateri nameravajo go» jlti težko«atletiko in onih, kateri mislijo na novo pristopiti, v četrtek 29. t. m. toč« no ob 20. uri v restavraciji LloyA člani, kateri ne pridejo na ta sestanek, bodo čr» tsni iz seznama, in se jih v telovadnico nc bo pripustilo. Podrobnosti v kratkem na klubovi deski. — Načelnik
Koturaški Savez kraljevine SHS pod« odbora Ljubljana razpisujeta za nedeljo dne 25. t. m. dirko za »Kolesarsko gorsko prvenstvo Slovenije« na Vrhniki. Obenem se" praznuje 401etnica obstoja slovenskega faolesarstv«, ob kateri priliki podarijo ta«
kratni člani cKluba slov. kolesarjev Ljub« Ijanto ustanovljenega 1887 prehodni pokai Pozdravljamo ta hvalevredni korak takrat« nih članov in ustanoviteljev prvega sloven« skega kluba in želimo, da bi bil ta korak v čim večjo spodbudo sedanjim dirkačem Slovenije. Poročilo o obstoju in delovanju slovenskega kolesarstva sledi.
Tenis
Davisov pokal v Evropi
0 priliki francoske zmage v Filadelfiji.
Ko so prišli v septembru 1925 v izzivalno rundo proti eZdinjeiim državam Francozi — prvič v zgodovini Davisovega pokala, — ni mogel pač nihče pričakovati njihove zmage. Izgubili so 5 : 0. A čeprav nista mogla ne Lacoste ne Borotra izrvojeyati niti ene točke za Francijo, je manjkalo le za las, da ni Tilden izgubil obeh svojih partij. V zimi istega leta so se Američani in Francozi srečali na pokritih igriščih — in Lacoste je potolkel Tildna v treh setihl Zmaga mladega Francoza nad rutiniranim ameriškim šampi-jonom, ki je bil in je še na glasu najgeni-jalnejšega teniškega igrača, kar jih je videl svet, je pobudila velikansko senzacijo, in tedaj je Američane prvič obšel strah, da jim utegnejo Francozi ugrabiti Davisov pokal. Ostalo je zgolj pri bojazni: lani je ameriško moštvo odpravilo Francoze v sigurni maniri in le Tilden je izgubil nampram La-costu v štirih setih — pri čemur velja poudariti, da so imeli Američani končno zmago takrat že v žepu. Na turnirju za ameriško prvenstvo, ki se je začel nekaj dni po izzivalni rundi, pa se je list obrnil: i Tilden i Johnston sta izpadla že v semifinalu, prvi v boju s Cochetom, drugeoa pa je potolkel Borotra. Američani so bili konsternirani in skoro niso mogli verjeti svojim očem; da izgubi Johnston, bi bili še kako pojmili, sli da se dš poraziti njih nedosežni šampijon in idol Tilden — ne, to je v normalnih prilikah povsem izključeno!
Letos je prišel Tilden v Evropo po revan-So. Prepotoval je s Huntrom pol Evrope in si kupičil zmago na zmago. Izpodletelo mu je Ie v Parizu: dasi je po sistemu the best of three zmagal v dveh setih nad Lacostom in Borotro, vendar ni mogel preprečiti, da ne bi Francozi odločili meddržavnega mateha Francija : Usa v svoj prid. To je bil že drugi usodni omen, ali. če hočete, tretji . . . Naslednji je bil oni famozni finale za francosko prvenstvo v Parizu, ki ga je dobil Lacoste, in poslednji Wimbledon. Tudi tam je Tilden omagal že v 6emifinalu: imel je na dobrem dva seta in pet gamov v tretjem ter mu j« manjkala do zmage le še ena točka; toda svetovni šampijon te edine borne točke vzlic nadčloveškemu naporu ni umel dobiti 1 Njegov protivnik je bil mladi Francoz Cochet, o katerem pravijo, da v genijalnosti ne zaostaja za Tildom, prekaša ga pa v tem, da nima nečesa, česar ima Američan v poslednjem času očividno preveč: živcev . . .
Taka je bila torej slika obeh glavnih ri-valov, ko je bila otvorjena letošnja borba za Davisov pokal.	^
Tekmovalce evropskega pasa bi mogli deliti v tri razrede. V prvem, najvišjem, sameva Francija, ki danes v Evropi nima sebi enakega, v drugega bi deli Češkoslovaško, Dansko. Južno Afriko, Nemčijo in morda tudi Anglijo, vse ostale pa v tretji razred. Kakor je bilo pričakovati, je Francija gladko odpravila Rumunijo. Južno Afriko in v finalu Dansko, le v tretjem kolu bi se ji pri Italiji kmalu zateknilo: Lacoste si je bil blesiral dlan in je imel pet se tov polne roke dela, da se je otresel Morpurga, Cochet pa si menda še ni bil opomogel od windbledonske slave ter je, očividno podcenjevaje nasprotnike, izgubil v singlu in v doublu z Brugno-nom. V ameriški coni je zmagala Japonska, ki pa ji je proti vsemu pričakovanju Kanada zadajala v finalu težke brige. Boj obeli finalistov, Francije in Japonske, je bil kaj enostranski: s tremi lahko izvojevanimi točkami so se Francozi kvalificirali za odločilno borbo z imetnikom pokala, z ameriškimi Zedinjenimi državami.
Boj z Američani na njih lastnem terenu ni lahek. Evropejcem ne prijajo tamošnja igrišča, žosre so jim prelahke, podnebje prevroče. Publika je seveda šovinistična, kakor povsod, ali to bi se še preneslo; mnoso hujše je za evropske živce vrvenje množic, brnenje aeroplanov nad igrišči in ropotan-e pisalnih strojev — reporterji sede v prvih vrstah, vsak s svojim strojem, in sproti tipkajo posamezne faze bojev in sproti jih seli z motocikli in avtomobili odnašajo jv redakcije. Tudi vprašanje hrane in pijače ni postranskega pomena, gotovo ne za Francoze, ki so vajeni dobre kapljice. Vse te okolno-sti igrajo nemalo vlogo, in Američani bi najbrž nikdar ne bili obdržali sedem zaporei-nih let pokala v svoji oblasti, če bi bila našteta imponderabilia padla s protivnikovih ledij. Francozi so se v tem pogledu dovolj naučili iz predlanskega in lanskega poraza; dobro vedoč, da jim vse znanje ne bo mnogo pomagalo, ako si ne vzamejo časa za akli-matiziranje, so prišli v Ameriko en mesec pred pričetkom izzivalne runde, teden dni pred interconskim matehem z Japonsko.
Američani so bili/ preverjeni, da bodo zmagli. V tem 60 jih utrjevali neuspehi Francozov, ki so se udeležili malo prej tekmovanj za ameriško prvenstvo v doublu in izgubili že v prvih rundah. Tudi v singlu «o jih njihovi mladci Doeg, Lott in Hennessey brez posebnih težkoč odpravili z igrišča.
Tilden je v resnici dobil proti Cochetu, čeprav ne lahko, v. štirih setih Toda Johnston ni bil kos Lacostu: v treh setih ga je Francoz zmlel. Dragocen pouk za Američane, ki so ga pa prezrli. Tilden je moral uvideti, da bo Lacoste tudi njemu opasen nasprotnik in da Johnston ne more imeti re-elnih izgledov na zmago proti Cochetu. Zato bi se bil moral štediti in se drugi dan odpočiti. V doublu Američani prekašajo Francoze, zato bi bili storili prav, če bi bili izbrali dvojico Williams - Johnston ali pa Williams - Hunter, proti katerima so imeli Francozi prav tako malo šans kakor proti Tildnu in Huntru. Tilden je menil, da je bolje, če igra on sam s Huntrom. Usoda I — Tretji dan: Tilden poražen od Lacosta! Fran-cocs je bil v izredni formi; vrh tega je bil spočit in je v tretjem in četrtem Betu podil Američana po igrišču, da je Tildnovim oboževalcem pohajala eapa. Dve proti dvema! Čigava bo zmaga? Američani so še vedno upali, in Johnston je pokazal vse, kar zna. Ali Cocheta je Lacostova zmaga ohrabrila, in kadar je mladi Lyonnec v elementu, ga ni pod solncem, ki bi mu mogel do živega. Smrtna tišina je zavladala na tribunah: Francija je zinaeala, Davisov pokal je izgubljen za Ameriko!
Francozi so 6i zmago izvojevali pošteno in fair. Zmage nad Johnstonom in Tildnom — o katerem so ameriški lisrti pred tekmo pi-
sali, da je v briljantni kondiciji — na tujih tleh in v tako neugodnih prilikah, kot smo jih zgoraj ilustrirali, so preveč jasne in nedvoumne, da bi jih mogli Američani baga-telizirati, češ: Tilden je bil utrujen še od prejšnjega dne, Johnston pa momentano ni v formi. Podobne izgovore so navajali tudi lani, ko si je Tilden baje izpahnil nogo, in letos o priliki Tildnovih porazov v Parizu in Vimbledonu. Tako omalovaževanje pro-tivnika gotovo ni častno za Američane in kaže le pomanjkanje športne kulture.
Z zmago nad Ameriko je Francija dokazala, da ima najmočnejše teniške igrače na svetu. Njim gre zasluga, da bomo Davisov pokal dobili v Evropo, na evropski kontinent, kjer ga dozdaj še nismo videli. Lacoste, Cochet, Borotra in Brugnon so rehabilitirali Evropo, ki jim je dolžna hvaležnost. Francija in z njo vsa teniška Evropa pa je dolžna dragoceno trofejo braniti in ubraniti pred vsemi navali novega sveta.	br.
Sah
Boj za svetovno šahovsko prvenstvo
Sedanji šahovski svetovni prvak Raoul Jose Capablanca nosi svoj naziv že nad 6 let. Kakor smo že omenili si je pridobil prvenstvo v matehu z dr. Emamielotn Lasker-jem spomladi leta 1921 v Havami. Match nI bil odigran do konca. Lasker se je podal pri stanju 10 remijev in 4 izgubljenih partij. Lasker je sicer imel še vedno željo, da se oonoveo poizkusi s Capablanco. vendar niso bili v tem pogledu podvzeti nikaki resnejši koraki. Temu je preoej krivo stališče obeh mojstrov, Capablanca zahteva namreč kot pogoj za prvenstveni match 15.000 dolarjev, ki naj se razdele v gotovem razmerju med oba igralca. Vsoto mora preskrbeti izzivač To stališče ie pač popolnoma
Capablanca
Aljehin
upravičeno, kajti povsem zadostuje, da se branitelj naslova stavi pod sprejemljivimi pogoji na razpolago, ne da bi pri tem pomagal nasprotniku pri zbiranju denarnih sredstev. Lasker je bil sicer vedno pripravljen ponovno nastopiti proti Capablanci, vendar ni hotel imeti s financijelnim vprašanjem nikakega opravka. Obadva sta pripravljena nastopiti ako bi šahovski svet uredil vsa ostala vprašanja.
Medtem pa se je oglasil nov pretendent za šahovsko prvenstvo, ruski velemojster Aljehin. edem najuspešnejših turnirskih igralcev vseh časov
Capablanca je bil sicer poznan že po Rubinsteinu, Bogoljubovu in Nienicoviču. pogajanja pa so se razbila na denarnih vprašanjih. Aljehin v tem oziru ni imel nikakih težav. Prijatelji šahovske igre v Argentini so iz simpatije do Rusa sami zbrali potrebno svoto. Pogajanja so se zaključila s tem, da se vrši match sredi septembra 1927 v Buenos Airesu. Zmagovalec je, kdor dobi šest partij, remiji pa ne štejejo.
Govoriti o šansah enega ali drugega je težavn-ejše. kakor bi si kdo mislil. Velika večina bi brez dolgega pomišljanja dajala Capablanci večje izglede Po dosedanjih srečanjih obeh mojstrov ima namreč Capablanca znatno boljšo bilanco. Capablanca in Aljehin sta se srečala na štirih turnirjih. V Petrogradu sta leta 1914 igrala štiri partije. od katerih je »Capa« dve dobil in eno remiziral Partiji v Londonu 19?2 in v Ne\v-yorku 1924 sta končali remis. Na letošnjem turnirju v Newyorku ie Aljehin trikrat remiziral in enkrat izgubil. Skupna bilanca bi bila torej; Capablanca 3. Aljehin 0, 7 remijev. Ako vpoštevamo. da Aljehin 1 1914 še ni bil na višku (kulminacijo je dosegel šele po letu 1921), dobimo sledeče stanje: Capablanca 1, Aljehin 0. remis 6. Po tem razmerju torei nikakor ne moremo priznati Capab'anci absolutne premoči. To edino partijo, ki jo je Aljehin izgubil na newyor-škem turnirju, je igral zeio riskantno, kesr bi bile v slučaju zmage Aljehinove šanse za končno zmago v turnirju precej velike. Pri matehu taki obziri odpadejo, kajti neodločene partije ne štejejo
Turnir, kjer se nasprotniki vedno menjajo. stavi na igralca povsem druge zahteve, kakor pa dvomatch Izkušnia uči. da je zelo malo mojstrov, ki bi na obeh poljih pokazali iste zmožnosti Capablanca je brez dvoma igrač, kojega genij se enako izraža na turnirjih in v matchih. Aljehina v tem pogledu ne poznamo. Do sedaj ni še nikdar nastopil v kakem večjem dvomatehu s pri-lično enakim nasprotnikom
Aljehin kot šahovski umetnik gotovo ne zaostaja za Capablanco. Oba obvladata vse faze igre enako virtuozno. Aljehin slovi kot eden najboljših kombinatorjev. Capablanca igra izredno lahko in hitro. V šahovskih krogih ga splošno nazivajo .šahovski stroj'. Kljub vsem njegovim genijalnim lastnostim se njegovi igri ne da odrekati neki pacifi-zem Prečesio se zadovolji z remijem. Nekaj povsem nasprotnega je Aljehin. On je fantast v šahu ter se z nekakim demonskim veseljem zatopi v najtežavnejše pozicije. V tem je njegova moč m po Laskerjevem na-ziranju tudi njegova — slabost. Lasker meni, da bo Aljehin uspel, če bo skušal v vseh partijah streti Capablanco z globoko zasnovanimi kombinacijami. Nemški šampijon sodi namreč, da se Capablanca napram energičnim bojevitim naravam ne počuti dobro, nasprotno pa ga je nemogoče^ premagati z indiferentnim. čakajočim načinom igre.
Na vsak način si bosta v Buenos Airesu stali nasproti dve povsem različni naravi, eden miren in raivnodušen do skrajnosti, drugi entuzijast v pravem pomenu besede. Borba bo zelo interesantna in bo najbrže značila nov mejnik na polju šahovske igre.
Po vsej Sloveniji gre glas, le »Domovina" je za nas!
y Ljubljanska pošta*
Slovenec izumitelj poštne znamke.
Tajnik naše poštne direkcije Fr. Šemrov je napisal knjižico, ki ima pa mnogo bogatejšo vsebino, kakor jo obeta naslov. Obdelal je namreč zgodovino pošte v vsej Sloveniji od najstarejših početkov tako zanimivo, da jo bo občinstvo prav rado čitalo.
Škoda, da ni zbral tudi domnevanj o stari rimski pošti po naših krajih, in začenja šele z 1. 1496., ko je cesar Maksimilijan I. vpeljal prvo redno poštno zvezo samo za državne potrebe skozi naše dežele. Za splošni promet je pa osnoval pošto s tekači šele nadvojvoda Karel L 1573., ko so mu deželni stanovi kranjski privolili 200 goldinarjev prispevka. Prvi znani poštar v tej dobi je bil v Ljubljani Franc Leberwurst in prvi poštni sel Andrej Kapus. Kmalu so poštarji morali pritegniti tudi konje za ježno pošto, vozne pošte pa še celo v XVII. stoletju ni bilo radi slabih cest. Za poštnega konja iz Ljubljane v Gradec je n. pr. plačal 1. 1670. grof Turjaški, deželni glavar kranjski, 11 goldinarjev 30 krajcarjev.
Za Valvazorja je imela Ljubljana že poštne zveze z Gradcem, Benetkami, Karlov-oem, Celovcem in Reko. Iz knjižice zvemo o tedanjih poštnih zvezah in postajah, o poštarjih, uradovanju in cenah.
V	III. poglavju je zbral marljivi pisatelj mnogo gradiva iz XVIII. stoletja. Ljubljančani bodo posebno radi čitali, kako je leta 1784. pismonoša Zanetti za novo leto že razdeljeval prvo ljubljansko poštno knjižico, ki smo jih do XX. stol. dobivali od pismo-noš za novoletno voščilo. Kakor upravitelji, so iz te dobe znane tudi vse hiše, kjer je bila pošta. Voziti 60 začeli tudi že poštni vozovi, ki so imeli ta privilegij, da so le oni smeli prevažati potnike za denar od postaje do postaje, ki so v knjižici navedene vse v naših deželah. To so one velike hiše s starodavnimi gostilnami ob glavnih cestah, ki so po večini do danes obdržale kredit. Kakor potniki so tudi poštarji imeli velike težave in stroge predpise o pristojbinah in uradovanju, kar bo zanimalo posebno poštarje.
V	XIX. stoletju nas interesirajo posebno razmere pod francosko okupacijo, ki je dala slovenskemu jeziku tudi na pošti pravico. Pisimonoše in postiljoni so morali takrat imeti našive v francoskih barvah, na rokah pa našite ploščice s slovenskim napisom »Pisemska pošta za ilirske pokrajinec, poštarji so pa nosili francoskega orla v vezivu. Za navadne pismo za tuzemstvo je bilo treba plačati 4 krajcarje, 8 krajcarjev pa za pisma v Dalmacijo in inozemstvo. Poštarji so dobro zaslužili, ker eo dobili za konja do vsake poštne postaje 1 frank 50 cent., za postiljona 75 cent., za odprt voz do vsake postaje 75 cent., za zaprt voz pa 1 frank 50 cent. Kolikor oseb se je peljalo, za toliko konj je poštar dobil odškodnino, čeprav jih je zapregel manj.
Po odhodu Francozov je dolgo ostalo vse pri_ starem. Posebno bogato žetev so imeli poštarji 1. 1821. ob velikem kongresu vladarjev v Ljubljani. Tujci so že prvi mesec samo za stanovanja plačali 70 tisoč goldinarjev. Kmalu po kongresu, L 1825. se je pošta zadnjikrat selila v privatno hišo k Ma-liču v Šelenbuigovi ulici, kjer je ostala do L 1896., ko se je preselila v sedanjo palačo.
Razen poštarjev so bili v dobi. ko še ni bilo železnice posebno imenitni poštni hle-varji, a najbolj znan je gotovo Prešernov prijatelj Andrej Smole. _ Z železnico izgine romantika poštnih' voženj in postiljonov. Poslovanje se poenostavi posebno, ko država za državo začne uvajati tako zvani penny - sistem, t. 1. enostavno pisemsko tarifo in ji sledi poštna znamka.
Večina smatra za izumitelja poštne znamke Angleža Rouianda Hilla Tadi njegovega pemny sistema, filatelisti pa so to čast prisodili Jamesu Chalmersu, tiskarju in knji-garju v Dundee na Angleškem.
Šetrrrov je v znameniti Schweiger - Ler-chenfeldovi knjigi »Das neue Buch von der WeIfcpost« odkril naslednjo zanimivo novico:
Schweiger - Lerchenfeld namreč piše, da se je leta 1858. takratni namestnik držav, knjigovodje na Dunaju, L. Koschieir. začel izdajati za izumitelja poštnih znamk. Pn naročilu saksonskega finančnega ministrstva je višje poštno ravnateljstvo v Leipzigu to zadevo preiskalo in iz aktov dokazalo, da je Koschier res že leta 1836. poslal avstrijski vladi predlog naj uvede poštne znamke. Koschier sam je celo trdil, da ]e že pred Hillom leta 1835 v Ljubljani v pogovoru z Angležem Galwayem priporočal sistem enostavne pisemske tarife, kar je dalo povod Hillovi Teformi.
Na žalost pa Schweiger - Lerchenfeld ne navaja virov te svoje vesti.
Šemrovu se je Lovrenca Koširja res posrečilo najti v šematizmu leta "837. kot r'-ounskega imgrosista pri pokrajinskem drž. knjigovodstvu v Ljubljani, leta 1848 pa kot računskega oficijala in člana zgodovinskega društva. Več pa Šemrov ni mogel dognati.
Ker je dunajski Košir gotovo identičen z ljubljanskim, bi bila pač hvaležna naloga laših zgodovinarjev poskusiti dokaz, če je Slovenec izumitelj enostavne poštne tarife in poštne znamke, teh dveh največjih faktorjev v zgodovini pošte
V	Škof ji Loki sem v Koširjevi družini kier se ime Lovrenc ponavlja od rodu do rodu, našel v 50. letih XIX. stoletja tudi višjega uradnika, ki je umrl na Dunaju, a je bil najbrže jurist in brat njegov Lovrenc. Zašel sem torej na napačno sled. Ker je pa zadeva res zanimiva, bo še kdo izmed či-tateljev našel pravega ali vsaj pokazal pravec, kjer bi ga verjetno mogli najti. Zato prosim, naj vsakdo, ki bi kaj vedel o Lovrencu Koširju sporoči podatke o njem uredništvu. Ce se posreči dokaz, bi bil naš narod za veličino prve vrste bogatejši.
Razen o izpopolnitvah pošte z železnico, brzojavom. telefonom, z radiom, razpravlja delo precej obširno še o požrtvovalnosti poštarjev ob potresu 1895. opisuje zidanje nove palače in delovanje pošte do najnovejšega časa. V dokaz, da je^ed poštarji tudi mnogo na drugih poljih zaslužnih mož pa navaja delovanje Franca Cegnarja. An-drejčkovega Jožeta. F J. Remca. Gregorja Jereba. Lipeta Haderlapa, Antona Kodra, Josipa Grudna. Ivana Podgornika. Matijo šorlija Josipa Stussinerja. Ivana Hafnerja in dr. Janka Debelaka. Vsak čitateli male, a oo vsebini res bogate knjižice, bo pa tem imenom dodal po pravici tudi še ime avtorja Fr Šemrova	A. G.
• Fr. Šemrov: Ljubljanska pošta. Zgodovinski opis ob 301etnici njene stavbe. V Ljubljani 1927. Zal. -Oblastna organizacija ptt »lužbencev v Ljubljani. 98 str. — Cena Din 10.— Naroča se pri avtorju ali založniku-
Zbirka znamk carja na dražbi
Prihodnji tečen bo v Londonu na javni dražbi prodan^ zbirka znamk zadnjega ruskega carja. To zbirko je vzel car pri svojem begu iz Petrogra-da v Tobolsk leta 1917 s seboj. Ko je bila carjeva rodbina zavratno umorjena, se je zbirke polastil neki komisar in jo vtihotapil na Litvansko. Kasneje se je krasna zbirka pojavila na filateli-stičnem trgu v Newyorku. Bila je že takrat na prodaji, toda ni bilo kupca. Prodajna cena je namreč horendna !n dosedaj se še ni našel ljubitelj, ki bi bil pripravljen riskirati ogromno svoto za lepo zbirko.
Za zbirko se zanimajo sediaj zlasti muzeji, pa tudj številni londonski filatelisti in starinarji ji posvečajo precejšnjo pažnjo. Ruski caristični emigranti pa se odločno protivijo prodaji, odnosno dražbi in grozijo vsakomur, ki bi kupil zbirko, s sodnim postopanjem. To motivirajo z dejstvom, da je bila zbirka zasebna last carja ter mu je bila ukradena.
Obnovitev procesa proti sežgani čarovnici
Pri szegedinskem okrožnem sodišču na Madžarskem je vložil neki ondotni meščan čudno tožbo, iz katere bi se utegnil izcimiti še bolj čuden, skoraj fantastičen proces, če bo sodišče priznalo, da so tožiteljeve zahteve upravičene. Pred nekaj sto leti je bilo v Szegedinu obsojeno na smrt in sežgano na grmadi mlado, prekrasno dekle Ju-dita Devai. O nji so trdili, da je čarovnica, ki je tri moške začarala in jih spravila v prezgodnji grob. Pri takratnem sodišču so se oglasile priče in izpovedale, da so jo videle, kako je letela na metli po zraku. Druge priče so jo baje zasačile v reki Tisi, ko ji je dvorila cela truma hudičev in se pulila med sabo za njeno zapeljivo telo. Nekateri so jo zalotili, ko je pripravljala ob belem dnevu čarobni napoj, ki je lahko slehernega moškega zmedel, da se je zaljubil vanjo do blaznosti in smrti. Skratka: vse priče so izpovedale reči, zaradi katerih so se njim samim in «učenim» sodnikom ježili lasje. Sodniki so kajpa vse verjeli in obsodili čarobno segedinsko lepotico na grmado.
Potomci Juditine rodbine se niso nikdar sprijaznili s kruto obsodbo. Izročilo, da je bila lepa Indita po krivici obsojena na smrt, je šlo od rodu do rodu. Vedno je kateri potomec skušal izposlo-vati obnovo procesa. Poslednjič je odbilo sodišče to zahtevo 1. 18^0. Sedanji predstavitelj Devaievega rodu je zopet vložil zahtevo, v kateri dokazuje, da se je zgodil justični umor. ker so izpovedi takratnih prič gola izmišljotina. Na osnovi ohranjenih službenih listin o ča-rovniškem procesu zoper Judito Devai trdi tožitelj, da so sodniki postopali docela napačno in da je krivdorek neveljaven, zaradi česar mora dobiti Judita Dčvai, oziroma njeni potomci polno zadoščenje.
Ni nam znano, ali gre tožitelju le za ime, ali pa zahteva tudi denarno odškodnino. Sodišče se še ni izjavilo, kaj bo storilo s to Čudno, za navadne pojme že zdavnaj zastarano zahtevo.
Boj medTenskim krilom in nogavicami
Našega naslova ne smemo umeti dobesedno, zakaj vsi vemo, da se kratko žensko krilo in svilene nogavice tem lepše ujemajo, čim lepša je ženska. Če ne bi za kratkimi krili in dolgimi nogavicami «tičalo» kaj drugega, bi ta tiha skladnost ostala toliko časa, dokler bi se zljubilo vsegamogočni kraljici civiliziranih žensk — Modi. Ali za kratkim krilom in svilenimi nogavicami «tiče» težke številke in zastran teh številk se bijejo tudi boji, pri katerih so ženske noge kot take docela nedolžne.
Odkar je namreč moda upeljala kratka krila, se je znižala volnena produkcija. a narasla produkcija umetne svile. Znižanje je težko prizadelo industrijo volnenega blaga in prineslo visoke dobičke industriji umetne svile. Le-ta je izdelala lansko leto po vsem svetu za 100 milijonov kg svile, to se pravi štirikrat več kot I. 1922. Zato pa je morala volnena industrija znižati produkcijo za 40 odst. in je samo v Zedinjenih državah ameriških izgubila 1. 1926. več kot 30 milijonov dolarjev.
Vsega tega so krive ženske noge, četudi — bodi povedano v tolažbo našim čitateljicam — dejansko niso nič krive in jih zaradi tega moški ne obsojamo.
Drugače veliki industrijci. Koncertu volnene industrije in koncerni industrije umetne svile so si napovedali boj. Ta boj za ženske noge se je začel v Ameriki. «Cottou Textile Institute« se je iz-premenil v generalni štab. Ženske se z vsemi sredstvi vabijo k uporu zoper njih kraljico — Modo. Izdajajo se veliki lepaki, trosijo letaki, svetlobna reklama oznanja, v radiju se sliši modrost te-le vrste:
Kratka krila so narodna nesreča. Zakaj: ali razgaljajo nožice, ki so zares lepe in žalijo prirojen ženski čut za skromnost in nravnost ter dajejo lačnim moškim pogledom priliko, da se pasejo na diskretni ženski lepoti. Ali pa razgaljajo noge. ki niso lepe in žalijo pri rojen čut za lepoto, ne da bi delale reklamo imejiteljicam takih nog. Skratka: ženskam so kratka krila iz raznih razlogov škodljiva.
Boj zaznamuje že lepe uspehe. Prodaja volnenih izdelkov je poskočila, ker
(Men za jesenske plašče M 95, M, 126 Vsliene blaga za
mm „ „ „ „ 145, m 240 „ „
Svila črna „ „ „ „ 128,140,160 „ tope
120, 168, 226 I* m za m Itete »i 145.188.240 65, 95,120 KoMe „ „ „ 115, «, 260 65, 75, 100 Original anglette itefe . „ 321. 418. 488
F»	ff	H	N ■""> ""I	H ---'	"	'
JOSIP ŠLIBHR. Ljubljana, Stari trg (poleg Zalaznika)
so cela mesta in pokrajine, kjer so si ženske po večini podaljšale krila. Hudo-mušneži trde, da se prav v teh krajih večina žensk ne ponaša z lepimi nogami.
Brivec kralja Edvarda VII.
Brivec angleškega kralja Edvarda VII je bil uprav patološko netočen. Kralj se zbog njegovih zamud niti ni več razburjal; videč, da ne pomaga nikak ukor, se je polagoma navadil na stalne zamude in se je udal v božjo in brivčevo voljo.
Naposled pa mu je bilo večnih zamud vendarle preveč. Pogodil je sredstvo, od katerega si je obetal velikega uspeha. Kupil je lepo zlato uro ali bolje kronometer, ki kaže čas natančno na sekundo, in ga je podaril brivcu.
Ali brivec je bil netočen kakor poprej in njegovemu odličnemu klijentu je naposled pošla potrpežljivost. Ob neki priliki, ko se je brivec zopet zakasnil za dobre pol ure, ga je kralj vprašal na moč prijazno:
«AIi imate še vedno ono zlato uro, ki sem vam jo poklonil?*
«Da, sire, še vedno.»
«Nu dobro, gospod brivec, ker vam ta ura očividno ne kaže prav, vam je hočem zamenjati za drugo.»
In kralj je vzel zaprepaščenemu brivcu njegov zlati kronometer ter mu je namestu nje dal niklasto uro, Id ni bila vredna niti pet frankov.
Nesrečni kralj
Pravijo, da je monaški princ edini suveren na zemlji, ki ne more popušiti smotke z balkona svoje palače, da bi ne odpiha! dima preko mej svoje države. Toda na zemlji so še druge kronane glave, kojih dežele sicer niso tako majhne kakor monaška kneževina, ki pa se vseeno lahko primerjajo z rulet-nim knezom po svojih tesno ograničenih vladarskih pravicah.
Norveški kralj Hakon na primer je prav za prav suveren le na papirju. Po ustavi, ki je v veljavi v njegovi deželi, nima skoro nikakega vpliva na državno poslovanje. Ob neki priliki, ko se je udeležil ljudske veselice, se mu je pripetilo, da mu je padel robec na tla. Nekdo iz množice je priskočil, pobral robec in ga spoštljivo izročil kralju. Hakon se mu je zahvalil, češ:
»Ne morete si misliti, kako pomemben je zame ta kos perila, ki mi je pravkar padel na tla, in kako srečen sem, da ga imam zopet v roki! Zakaj, prijatelj dragi, moj robec je edina stvar v kraljestvu, v katero sme vaš" kralj vtikati nos.
Jabolka
namizna prevzame inozemska tvrdka, vsako vagonsko količino, za takojšnjo in poznejšo dobavo. Ponudbe na po štni predal št. 1, Maribor.
Slovanska
9903
baletna šola.
Poučuje se ritmična gimnastika, balet in narodni plesi Pojasnila in dop;se pod šifro »Balet" na oglasni oddelek „Jutra".
Voivodinsko koruzo
v vagonskih pošiljkah v storžih ali oluščeno ter debele prašiče
v zitnskik mesech tudi posamezne zaklane prodaja najceneje
Ivan Puppls, trgovec-izvozaik,
Bel« Manastir, (Baranja)
Gotov denor-toko]!
Pri malem delu najmanj 200 dinarjev dnevno. Sprejmemo zastopnike za prodajo vrednostnih papirjev na mala odplačila.
Zumbulovič, Aleksandrova c. 12.
Ia i
v notranjosti Srbije se išče za vrtanje arterijskega vodnjaka
mojster ali podjetje
s spojim orodjem in pripravami za vrtanie. Vrttati
se iahko prične takoj. Reflektanti nai se s svo imi ponudbami in pogoji obrnejo pod šifro .Vrtanje* na Aloma, oglasni in reklamni zavod, Beograd, Kolarčeva 7.
V doeb razstave na velesejmu
velika prostovoljna
javna dražba
rabljenih osebnih in tovornih avtomobilov ter motociklov s prikolico ali brez Najraznovrsi-nejši fabrkati! Cene izredno ugodne! Plačilne olajšave! Redka prilika!
Avtogaraža O. ŽUŽEK
Ljubljana, Kolodvorska ul. 31
Pohištvo
elegantno, fino, cenevredno oo lastnih in danih načrtih
A. AMANN, Ljubljana
Dvorni trs št 1-
Še vedno dobite
moške štofe, klobuke, dežnike perii«, ter vse drugo zimsko blago najceneje pri
Ivan Krošelj
(Martinova) Kette-Murnova c St. 15.
Izdelujejo se tudi moške obleke po meri, po izvanredno nizkih cenah.
Popolnoma suha, lepa
bukooa droa
v polenih ali razžagana
kakor tudi mehka drva dobavlja tvrdka „ARBOR" d. d., Dunajska c. 50
v vsaki množini od 1 m' naprej Dostavi se tudi na dom. Telefon št. 2546. aaoaaoaDpaaacEma
jaar
Neprijetne dlake!
sa Bon, rokih ter ienske brke cdetra-njiije i a vedno preizkušeno tredttto •Rapidenth St I.» od dr. Dorraine k Oe , Parit Ta preparat Je ie 80 let T obči porabi po neb kulturnih defelah, ker ne «amo da momentalno odstranjuje dlačice, nego jih »stopoma ubija In odatranjvje iz sameg.\ korena. Garnitura Din 60.—. cRapddenth St. n.» eluii izključno farno sa odstranjevanje relikih površin dlačic po rokah, nogah in prsih, 80 Din. — Dobi n po vseh lekarnah, drogerljah ia partumerljah. cCentitoliaa, kozmetični zavod, Zagreb, Ilica Stev. 37. Zahtevajte bretplaSne ilnstrovane prospekte 1 Ma/1
lamin izoledanie liw!
Tisoči in tisoči prelestnih in interesantnih dam vpotrebljava samo odUčne kreme od dr Dorralne & Cie., Pari«. — Creme Bose CentifoUa, prvorazredna suha dnevna krema, edina, ki daje licu ono Ijnbko. sveže in zamamljivo izgledanje, poleg tega čuva in ičiti Uce vseh dnevnih nezgod 50 Din. — Creme de France, neprecenljiva ta mastna in enojna lica, ker ne samo da odstranjuje odvečno mast, nego Uce dobi za vselej zdrava ln lepo Izgledanje: 85 Din. Gold Cream original, mastna nočna krema i radioaktivnim dejstvom, hrani, jačl In neguje kolo
i porce-Sa Din.
:esno starost 50 Um. — ureme clsia« daje lansko alabastrsko polt, garantirano neSkodljtvo — Vinaigre Ambre, odlični francoski toaletni kit ta jačenje in osveževanje koie lica. Nenadomestljivi pri-datek vodi za umiranje 30 Din. — <Oentifolte», kozmetični zavod, Zagreb. Illca 37. Zahtevajte brezplačne ilnstrovane prospekte!	64-a/l
Knjigovodja
popolnoma samostoien, dober bilancist, ki prevzame tudi korespondenco in drugo pisarniško delo se sprejme takoj. Ponudbe z kratkim curriculum vitae in prepisi spričeval se naj pošljejo pod šifro *Kni govodja" na Oglasni zavod Kovačič. Mar bor.
Restavrauis hotel Hoji v Liullii.
Priporočam se cenj. občinstvu v poset kakof tudi posetnikom jesenske razstave. Sprejemam abonente. Točim pristna štajerska in dolenjska vina, domača kuhinja, solidne cene in točna postrežba. Društvom in organizacijam na razpolago renoviran salon. Dvorana za sestanke, zborovanja in prireditve
9869 ,	Franc Bučar, restavrater.
aHHHHHHHHHHHHHHHHHHEEK
Urejevanje vrtov
Vzorni vrini sadonosniki — parki — domači vrtovi — športna igrišča
kakor tudi predelovanje že obstoječih nasadov po najmodernejšem načinu prevzema v najšoliJnejšo, stro-kovnjaško izpeljavo po najnižji ceni
Drevesnica „Vrtu Džamonja i drugovi
družba z o. z.
Maribor, Tržaška cesta 64, telefon 301. Strokovne nasvete, osnutke in skice radi dajemo.
Izkoristite svoj prosti čas.
Brez strokovnega znanja si zagotovite sijajen zaslužek s prodajo državnih vrednostnih papirjev na odplačila. V poštev prihaja samo zanesljiva inteligentna gospoda Pismene ponudbe na Jugoslov. Rudolf Mosse a. d. Beograd, pod šifro »Sigurna zarada".
sa
Mlajši uradnik
samosto en zanesljive dopisnik, kemične in barvne stroke s tovarniško prakso, vešč vsemu pisarniškemu poslovanju, želi spremeniti službo tudi takoj. Cenjene ponudbe pod »Marljiv* na oglasni oddelek Jutra pod štev. 9816.
Tvorniea pločevinastega blaga išče
mojstra
popolnoma veščega izdelovanja vseh predmetov te stroke in docela vajenega pocinkovanja, zlasti železnih sodov in posodja. Prednost imajo oni prosilci, ki dokažejo, da so dalj časa samostojno opravljali tak oddelek v kaki tvornid. Nastop takoj, plača po dogovoru. Ponudbe na poštni pretinac 4! Zagreb
Na drobno
Specijalna
Ka velik*
trgovina vozičkov in koles
Sprejema v popravilo vozičke, kolesa, šivalne stroje. = Ponikljanje, lakiranje, avtogenično varenje. =
ZEMELROK OTON
Lastna tovarna GHnce- Tržaška c. Prodajalna Marijin trg b
KHASANA
Dolgotrajen
GlOVANi BOCCACCIO:
DEKAMERON
Prevel Dr. ANDREJ BUDAL.
I.	knjiga. Brož. Din 56-—, platno Din 72—, luksuzna iz-
daja na boljšem papirju polfranc. vez. Din 100*— z ilustracijami.
II.	knjiga. Broš. Din 56*—, platno Din 72-—, luksuzna iz-
daja na boljšem papirju poifranc. vez. Din 100-— z ilustracijami
Ul. knjiga. Broš. Din 66'—, platno Din 72-—, luksuzna izdaja na boljšem papirju, poifranc. vez. Din 100-— i ilustracijami.
Knjige se dobe v knjigarni Tiskovne Zadrnge
v Ljubljani, Prešernova ul. 54.
Pesniki davno pesmi so peli vonju, ki od lepih dam le prihaja, ki nas z upom novim navdaja, da vidimo lepoto dam in deklet. Lepota pa damam prava je dana kadar uporabljajo dolgotrajen KhasaHa
Dr. M. Alhersheim
Fraokinrt a. ML — London
Ne pozabite na .Khasana Eau de Cologne-priljubljeno osvežujoče sredstvo v lepih steklenicah posebno pripravni za potovanje
t čepom za brizganje.	137 a
Brez orodja ni rokodelstva
Posnemataik za briteE, zajamčeno za večno dobro ostrino In izključuje vsako drago ostrenje. Po dveh tednih preizkušnje vrnem deoar. ako ne odgovarja. — Prospekt pošlje zastonj in poštnine franko.
ST. SCHNUR — SLAV. ORAHOVICA.
Svetovni patent „ZEPHIR"
Lesna trajno goreča peč z zračno kurjavd
Traja večno! — Večletna garancija I
Kurjava z lesom je naiprijetnejša in najcenejša s .ZEPH1R"
z 10 kg drv ogreva sobo skozi 24 ur
najštedliveiše in najbolj zdravo izdeluje: ..ZEPHIR" tvorniea peči
BARZEL d. d., Subotica 33.
Zahtevajte cenike I Zastopstva v vseh večjih mestih!
Sveto vnoznane
LUTZOVE PEČI
iz Bludenz-a
in emajltablice z napisom
ima v zalogi od 1. oktobra 1927 inž. MATE GUZELJ, LJUBLJANA. ŠIŠKA, Jernejev a cesta 5 (tik stare cerkve). — Naročila se že zdaj sprejemajo.	204
Črno vino
staro prvorazredne kvalitete na vagone po Din 5*50 manjše količine Din 6*25 prodaja
OPSKRBA d. d.,
Zagreb, Frankopanska 12
JCtZročola. in, vse dopise UZoca, i*, nuzhh, oglasov, jt, podale n.a. Oglasni oddihi. JITTRA, Ljubljana, prtitrnova, 11L.4. Cthovno račun, porbru. irtuuUiiM Ljubljana.,št 11JI42.
Tolafan stauLLka, 2492
JttsetU
trgoushiaa, aLi rnklanuuujcL značaja, viaka bistda Vui r-. Ucumanjlu vusek Vin,iO'.Vristcjbina za šifro Vut,5'~- Ust pristopi-ntji. vposlati obrnem, z naročilom,, sicer se oglast. ne priobajor.
Sprtjcnuuifd malih, oglasov za, pri/-korinjo šbcoilko JVTTZA m. zaJdju&, dan, pr-ad, izidom, Lisla, ob 17 ust,. P&zsujc sprejeto oglaso bodo pru-občtsu, u naslednjo šUovLku losba,.
TaLafon shujiLka, 2491
Pljuča'
Zdravniški zavod (Anstalt) dr. Pečnik-a za pljučne bolezni. na gori Janina, občina Sečovo, pošta Rogaška Slatina. — Prospekt 3 Din.
24953-a
Smučarje
sankače ia sploh prijatelje zimskega šporui opozarjam, da je botel »Triglav* T Bohinju vso zimo dobro oskrbovan. Izboma dunajska kuhinja in prvovrstna pijača, lepe, zračne ter dobro kurjene sobe. Cene zmerne. Športniki, trgov-■ki potniki in drž. uradniki imajo pri cenah za sobe znaten popust. Lastnica hotela Triglav Friderika Trittenwein.
Posetnikom Poljanske doline
priporočam restavracijo »Pod klančkom* v Gorenji vasi nad Skofjo Loko.	197
350 motor A. J. S.
Lu.ius-Touren - Model 1927. prevoženih 1400 km, v si-
{'ajnem stanju, proda Oblak, ekarna Trnkoczy. 28957
Auto
štirise-ležen. v dobrem stanju. kupi Ivan Kačnik, avto-promet. Trbovlje. 28850
Pozor, društva!
0 priliki 25 in 5 0 1 e n i c ter drugih prireditev se najtopleje priporoča za
fotografiranje skupin
foto - atelje D. R o v š e k,
Ljubljana, Kolodvorska_34. Za prvovrstno delo jamčim. Cene solidie.	163
Vulkaniziram
vse vrste avtogume ter
galoše in snežne gumijeve čevlje
Popravljam kolesa In motorje. P. Škafar, Ljubljana, Rimska cesta 11.	13
Čevljar, vajenca
za fina dela sprejme Voika*, Ljubljana. 28817
Trgov, pomočnico
starejšo, z dobrimi spričevali in učenca s primemo šolsko izobrazbo sprejmem. Ponudbe na oglas, oddelek :Jutra» pod šifro «5000».
25229

Točilca
(Schankbursch) sprejme Josip Mastnak, restavrater v hotelu Slon, Ljubljana.
28951
Zavarovalnega
inšpektorja
zastopnika, proti dobri proviziji sprejmemo za vsako mesto v Sloveniji. Služba je lahko tudi kot postranski poklic. Sprejmemo le resne in marljive reflektan-te. Obširne ponudbe pod »Zavarovalnica* na oglasnj oddelek «Jutra».
Učenko
sprejmem v trgovino na deželi. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Poštenost 32>.	28932
Avtomobili
B S A motocikli, svetovno
znani, za ture; eTATRA. AVTOMOBILI za v kvaliteti in za slabe cest.- brezkonkurenčni; VSI REZERVNI DELI za zgorajšnja vozila v zalogi DELAVNICE za vsa motorna vozila, strokovnjaško telo in solidne cene; GARAŽE vedno na razpolago;	» BENCIN iz sesslke — tudi ponoči — po konkurenčni dnevni ceni. JUGO - AVTO, d. z o. z., Ljubljana, Dunajska cesta Stev 36 — Telefon 2236.
178
Auto
itirisedežen, skoraj nov — brezhiben, prodam. Naslov t oglasnem oddelku Jutra.
29053
Motorno kolo
N. S. U , 1 >4 HP, ugodno prodam ali zamenjam za kolo. Pojasnila v gostilni <Soča> v Logatcu., 28721
Poltovorni avto
dobro ohranjen, radi odhoda prodam za 8000 Din, ali zamenjam za manufak-turo. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 29132
Praktikantinjo
Hrvatico ali Slovenko, katera obvladuje popolnoma hrvatski jezik v pisavi in govoru in je vešča strojepisja, sprejmem — toda prvi mesec brez plače in odpovednega roka. Ponudbe v slov. in hrvatskem jeziku, pisane brez tuje pomoči, s sliko je poslati na podružnico »Jutra* v Mariboru pod »Hrvatica*.
Pekovskega vajenca
takoj sprejmem Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
28927
Kuharico
ki bi opravljala tudi druga hišna dela, sprejmem v Mariboru. Ponudbe nz naslov: Mirna Pogačnik, Podbrezje-Podnart.	28887
Več čevljarskih pomočnikov
sprejme takoj za zbito delo Anton Ješe, Tržič štev. 33.
29031
Motor Frera
» HP. 3 prestave, tipe 23, v najboljšem stanju prodam ali vzamem kolo v račun; event. na obroke. — Cranie, ključavničar, Pred
Prulami 5.
29181

Kemična pralnica in barvanje oblek
v najrazličnejših barvah izvršuje vsa dela v najkrajšem času po najnižjih cenah
ANTON BOC Šelenburgova ul. 61 Tovarna: Vič-Glince.
Damski filc klobuki
itepani ia drugi od 80—120 Din. Preoblikovanje starih točno in poceni izvršujem. Vljudno se priporoča Stem-berger-Reš. modistinja. Dunajska cesta 9.	26096
Slike za legitimacije
izdeluje najhitreje fotograf Hngoo Hlbšer v Ljubljani,
Valvazorjev teg.	196
Čevljar, vajenca
sprejme Franc Negro. čev. ljar, Gorje pri Bledu. — Hrana in stanovanje v hiši.
28873
20 čevljarjev
dobro izvežbanih sprejme takoj v trajno delo Ivan Prnšeren, tovarna čevljev v Kranju.
Mehan. pletilnica
sprejme več samostojnih pletilj, tudi v prirejanje vzorcev za »Popp* ploskovni stroj. Ponudbe z zahtevki in družinskimi razmerami na naslov: Anton Gla-ser. Karlovac, Dubovac — Hrvatsko.	23851
Dekle
zanesljivo in pošteno, ki razume kuho lo delo v boljši mestni hiši, sprejmem takoj. Le delazmožna dostojna dekleta, stara 25—35 let naj se javijo. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 29075
Steklar, pomočnika
sprejme M. Rauch v Celju.
29084
Učenko
za šteparico sprejme takoj »Voika*. Ljubljana. 28818
Žagarja
prvovrstnega, z dobrimi spričevali, sprejmem k polno-jarmeniku. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 29021
Služinčad
kuharice, sobarice, natakarice, hišne itd. dobe najlažje službo v Beogradu ako se zglase v birou Ekonomija, Beograd, Visana 11
Brivskega vajenca
z dežele, dobrih krščanskih staršev, sprejmem takoj ali s 1 oktobrom Stanovanje in hrana v hiši Ivan Mrak, brivski salon za dame ln gospode, Radovljica.
Učenca
zdravega in krepkega, predpisano šolsko izobrazbo sprejmem v boljšo delikatesno trgovino. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Delikatesa*.	28966
Modistinjo
prvovrstno in pridno, siprej-memo takoj z dobro plačo in oskrbo. — Esterka-salon, Subotica, Korso	29220
Periektno kuharico
ki opravlja tudi druga domača dela, sprejme družina brez otrok. Prednost take s spričevali. — Dr. Giga Lučič, Veliki Bečkerek — Banat.	28907
Račun, natakarica
zmožna kavcije, želi službe v mestu Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 28930
Pletiljo
prvovrstno — z večletnimi spričevali, sprejme »Voika*, Ljubljana.	29213
Vdova
želi službo hišnice. Naslov: Rozalija Caks, Ljubljana, Stari trg 15.	28874
Več čevljarskih pomočnikov
za obrnjeno delo (Umkehrt) ter vajenca in vajenko
za prešivanje sprejme Geza Fulop, čevljarski mojster na Sv. Petra nasipu štev. 17.
29215
Uradnica
štiriletno odvetniško in notarsko prakso, perfektna strojepiska in stenografinja, želi nameščenja — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Verzirana*.
28832
Več krojaških pomočnikov
prejme takoj za izdelavo velikih komadov Pregled, Ruše pri Mariboru. 29236
Vzgojiteljico
z znanjem poleg slovenščine tudi francoščine in nemščine ter klavirja, sprejmem k dveletni deklici. — Nastop takoj ali 15. novembra. Ponudb na oglasni oddelek »Jutra* pod »Vzgojiteljica 37».	29238
Praktikantinjo
na štirimesečno brezplačno poskušnjo sprejmem Prednost z znanjem nemščine in stenografije. — Ponudbe na poštni predal 183, Ljubljana 29216
Potnice
in krajevne zastopni c e sprejmem za prodajo posebnega, neobhodno potrebnega kuhinjskega predmeta. — Mesečni zaslužek 5000—15.000 Din, po zmož nosti. Pismene ponudbe na Paspa, Beograd, Balkanska ulica 34.	28776
Fina šivilja
samo za perilo, gre šivat na dom Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 28950
Hlapca
pridnega in poštenega, k 2 konjema sprejme vinska trgovina na deželi. Predpogoj treznost. Plača po dogovoru. Oferute poslati na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Zanesljiv 22» 28722
Potnik
agilen in marljiv, ki ima priliko potovati 7. avtom, želi primerne službe. Prevzame tudi zasto"pstvo. Cenj ponudbe na oglas oddelek »Jutra* pod »Gotov uspeh*.
29161
Čevljar, pomočnike
za šivani dela sprejme »Voika*, Ljubljana. 29066
Šteparico
sprejme takoj Gregorec v Mariboru, Pod mostom 22.
29101
Intel, gospodinjo
staro do 30 let, sprejme takoj samostojen, dobro situiran gospod. Postopanje in plača dobra. — Ponudbe je poslati z navedbo zmožnosti in sliko, katera se vrne, na podružnico »Jutra* v Mariboru pod značko »Trgovsko izobražena*.	29102
Vzgojiteljico
učiteljico sprejmem za popoldanske ure (2—6) k devetletni deklici. Oferte poslati na oglasni oddelek «Jutra» pod «Dobra vzgoja®.
28819
Čedno dekle
zanesljivo, staro 20 let, ki zna samostojno kuhati in opravljati vsa hišna dela sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
29107
Strojnika
za bencinski motor, zanesljivega, sprejmemo takoj za dobo 2—3 mesecev. Po nudbe z navedbo plače na Belco*, lesno industrijsko družbo na Jesenicah. Gorenjsko.	29138
Učenca
knjigoveznico sprejmem takoj. Naslov
oddelku »Jutra*
oglasnem 29062
Učenko
prejmem v manufakturno trgvino v večjem mestu. Prednost imajo močne in dobre računarice. Ponudbe pod »Učenka* na oglasni oddelek »Jutri*. 29126
Za izdelovanje Kneipove kave
sprejmemo mojstra. Ponudbe na Tvornico »Gajret*, Zemun.
Šiviljo
izurjeno pomaganja v krojaški delavnici, takoj eprej: mem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 28799
Več šivilj
sprejme takoj tovarna dežnikov Josip Vidmar, Ljubljana, Pred škofijo ttev. 19.
Snežne čevlje
in galoše
popravlja Avgust Skof, Borštnikov trg 1. £9090
Pozor * ) ženini in neveste I
Žimnice
{aiUMvl pusteljne m rele. Mrzn. Du.t»lje (zložljive). otoin»Df ifivine In tapet-nitk* Izdelk* nudi najceneje
Rudolt Radovan
štev. 7
Kontoristinjo
zmožno vseh pisarn, del, sprejmem takoj. Pismene ponudbe na tvrdko Edmund Kocbek, tov. perila, Kranj.
28773
2 čevljarska
pomočnika
takoj sprejme v stalno delo s hrano in stanovanjem v hiti ter plačo po dogovoru Jožef K o s e 1 j, čevljar, Ljubno — pošta Podnart.
28768
Trg. pomočnka in prodajalko
nad 25 let staro, oba tz-učena v mešani stroki — sprejmem i 15. oktobrom. Ponudbe na oda«, oddelek »Jutra* pod »SŠtjeisia*.
Dekle
zdravo, pridno in izobraženo, sprejmem k otrokom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	29127
Damsko frizerko
prvovrstno poslovodkinjo — sprejme Navinšek v Ljubljani.	29194
Več šivilj
sprejme takoj tovarni dežnikov Josip Vidmar, Ljubljana, Pred Škofijo.
Veletvrdka
sprejme zastopnice za prodajo higijeničnib aparatov. Aparati so najnovejša iznajdba in zelo potrebni pri vsaki gospodinji Zaslužek zelo dober — Ponudbe na podružnico <Jutra> v Celju pod značko «Aurora»
29131
Potnice
sprejme zi prodajo higi-eničnih naprav veliko podjetje za vso Slovenijo. Po nudbe na oglasni oddelek Jutra* pod <Agilna
Krznarski pomočnik
dobi delo v večernih urah. Naslov pove oglas, oddelek «Jutra».	29155
Žagar
trezen in zanesljiv, dobro izurjen v rezanju trdega in mehkega lesa, želi službe. Dopise prosi pod »Žagar 24» na oglasni oddelek «Jutra».
Učenec
bi se rad učil v trgovini z mešanim blagom na deželi ali v mestu. Naslov v osrlas oddelku »Jutra.. 29034
Šofer
25 let star. trezen m zanesljiv, želi stalne službe. Plača eksistenčni minimum Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra» pO:! »Šofer rus»
291 >32
Mizar, pomočnik
priden in pošten, želi službo, najraje na deželi. Vajen je tudi drugega dela. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra..	29156
Učiteljiščnik
»ceni in uspešno instruira Naslov v oglasnem oddelku »Jutra..	29109
Notarski kandidat
z notarsko-odvetniško prakso, želi premeniti službo. Sprejme tudi Blužbo odvetniškega koncipijenta Ponudbe na podružnico Jutra v Mariboru pod »Samostojen..
Tvorniea perila
Alešovec sprejema zopet v pouk gospodične, ki hočejo šivati perilo za se. Izdeluje vsakovrstno perilo po meri in najnižji ceni. Cankarjevo nabrežje l/I.
Inteligentna gdč.
zmožna slov. in nemškega jezika, z večletno prakso, želi službe k 1—2 otrokoma. event. kot pomoč v gospodinjstvu Gre tudi samo čez dan. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra, pod šifro »Izobiažena 22». 29187
Kolo
dobro ohranjeno prodam za 900 Din v Zg. Šiški št 92.
28906
Kontoristinja
z večletno prakso, zmožna slovenščine, nemščine, sr-bobrv., stenografije, strojepisja in vseh drugih pisarniških del, vajena tudi samostojnega dela. želi službe — event. samo za nekaj ur dnevno Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod šifro »Perfektna 97».	29197
Prešani ocvirki
po 5 Din vedno na razpolago pri tvrdki
Evald Popovič
Ljubljana. Cesta v MeEtni log št. 15.
Učiteljica
mlajša, inteligentna zmožna slvenščine, nemščine in srbohrvaščine. želi primerne službe, najraje v kaki odvetniški ali notarski pisarni Ponudbe na oglas oddelek »Jutra* pod »Marljiva in vestna*.	29015
Gospodična
vešča gospodinjstva, žeJi v službo h gospodu, event. gre tudi k 1 ali 2 otrokoma. Naslov 9 oglasnem oddelku »Jutra*. 29059
Mladenka
poštenih staršev, pridna in poštena, simpatična, absol. meščanske šole. želi službe natakarice, najraje v mestu. Naslov v oglas, oddelku »Jiltra».	28994
Mladenič
srednjih let, trezen in vesten, želi službo sluge, točilca. ali slično. Ponudbe na oglaEni oddelek »Jutra» pod »Vesten 89». 2918"
Brivski pomočnik
ki zna striči bubi in je zmožen vseh lasnih del, želi službe. Reflektira samo na Ljubljano Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra» pod šifro »Bubi*. 29206
Dekle
želi vstopiti kot učenka v kuhinjo boljše gostilne ali restavracije. Drugo po dogovoru. Čenjene dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Takojšen nastop«.
29228
Mlada vdova
želi primerne službe, šla bi tudi k otrokom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
29221
Absolvent
dveletne vinarske in sad-
jars-ke šole, želi	primerne
službe. Naslov v	oglasnem
oddelku »Jutra*.	28914
InkaSant
s kavcijo, išče primerne službe. Dopise na oglasni oddel-ek »Jutra* pod šifro »Inkasant*.	29092
Trg. pomočnik
mešane stroke išče službe, tndi na deželi. — Nastopi lahko takoj. Ponudbe na podružnico »Jutra* v Mariboru pod »Vesten 123».
29106
Pletilja
ilče službe. Naslov v ogl. oddelku »Jutra.. 29110
Potnike
zanesljiie in poštene zastopnike in agente sprejme proti dobri proviziji tvorniea pijač. Ponudbe pod šifro »Zanesljiv 28» na oglasni oddelek »Jutra.. 29185
Strojepisna dela
sprejmem na dom Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Točno 96». 291%
Uradnica
z desetletno pisarniško in blagajniško prakso — želi službo v pisarni ali kot blagajničarka. Gre tudi izven Ljubljane. — Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod »Praksa..	29095
Knjigovodja
bilancist, samostojen brv. in nemški dopisnik, sedaj poslovodja veletrgovine, z desetletno prakso, želi premeniti službo. Provinca ima prednost — Cenj. ponudbe pod »Vesten K 739. na In-terreklam d. d., Zagreb — Marovska 30.	29123
Zastopstvo
modnih žurnalov, za vso Slovenijo takoj oddam. Dober in stalen zaslužek. — Ponudb na oglas, oddelek »Jutra, pod »Kavcija 19».
29219
2500 Din mesečno
plačam potnikom za razpe-čavanje najnovejšega alarm aparata proti tatovom in vlomilcem, dalje za zavarovanje oken, vrat, sado-nosnikov, vrtov itd. Aparat je preizkušen; denar vrnem ako priprava ne odgovarja naročniku Reflektanti dobijo dva komada za vzorec z navodilom in kolekcijo, ako pošljejo 34 Din naprej, po povzetju pa 40 Din. — Vzorce pozneje vrnete. — Pismu brez naročila je priložiti znamko za 2 Din. Ponudbe na nafclov: M. Ber-linger. Budna št. 4, Ptnj.
Elektrotehn. podejtje
večje, sprejme uradnika, absolventa srednje tehnične Sole. — Ponudbe s prepisi spričeval pod »Tehnik* na oglasni oddelek »Jntra*.
29184
2 mizar, pomočnika
rabi nujno za stavbo Anton Dragar. mizar, Loke 415, Trbovlje I. Plača od komada.	29180
Meh. pletilnica
išče mojstrastrokovi jaka za samostojno izdelovanje receotov. Pogoj aoznanjf Jaguard-strojev. Nastop takoj. Ponudbe z navedbo zahtevane plače.


Gospodična
tolletno pisarniško prakso, želi primerne službe — Gre tndi proti nizkemu plačilu Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod Iifro »Zanesljiva 67.	28940
Gospodična
želi službo blagajničarke v trgovini, najraje v manu-faktnri. Ponudbe na oglasni oddelek »Jntra. pod šifro »Blagajničarka 38..
Bolničarka
dobro izvežbana, želi službo. Gre tudi k otrokom ali kot ooora gospodinji Ponudbe pod »Bolničarka* na podružnico «Jutra»v JUribflru.
Balet
ritmično gimnastiko in ples poučujeta - 1 oktobrom t t Lyiia VVisiakova m Vaclav Vitek, prva plesalca Nar gledališča v Ljub Ijani Piijave kako« tudi tozadevna pojasnila dajeta vsaki dan od 2 —3 ure v -tram gledališču	25897
Učiteljica klavirja
z dolgoletno prakso, pouču-_ je po najboljši metodi vestno in strogo. Sprejme tudi začetnike. Naslov 1 c f lasnem oddelku «Jutra».
29003
Inštrukcijo
dijaka nižješolca za francoščino in matematiko prev-zame šestošoiec proti primerni odškodnini. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Dijaški pouk.. ^	28992-a
Več spalnih oprav
proda po ugodni ceni in sprejema naročila Avgust Cerne. mizarstvo v Zgornji Šiški št. 122, Ljubljana VU.
25965
Vozna pokrivala
in za konje, nepremočljiva pri Franc Stupici. Ljubljana.
29079
Najboljši posnemal-niki za mleko
pri Fran Stupici, Ljubljana.
29078
Vrhniško opeko
trboveljski premog in bukova drva nudi najceneje Lovro Krže, Trnovski pri-Etan 12. Postrežba točna!
61
Drva
hrastova, parketne odpadke od žage ter mehka drva po nizki ceni dostavlja na dom parna žaga V Scagnetti — Ljubljana, za gorenjskim kolodvorom	36
Močnih čevljev
za deževno jesen
boste naiboljše izbrali si trgovini „DOXO( PreSernova uiica it. 9, dvorišče.
Ob najslabšem vremenu, boste „Dokoa čevlje nosili naj del j časa.
Cene najnižje!!!
Vinske sode
od 3—5 hI proda F. Vrhunc — Počehova 264 pri Mariboru.	29136
Banjo
dobro ohranjeno, po nizki ceni prodam Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 29186
Sesalko
(Baupumpe) prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
29195
Brusilni stroj
avtomatičen, za krožno žago in jaremnik, proda F. Lončar. Ljubljana-Moste — hotel Kaučič.	29207
2 peči in šiv. stroj
moški, proda čuden. Mestni trg št. 13.	29175
Pohištvo
v veliki izberi po najnižjih cenah tudi na obroke nudi in vabi na ogled Matija Andlovic. zaloga pohištva, Vidovdanska cesta štev. 2.
29225
Pletilni stroj
8/36. proda Roza Remc, Za-dvor 39, pošta Hrušica pri Ljubljani.	29063
Čistilni stroj
čevljarski (Schuhputzmaschi-ne). avtomatični skoro nov, po nizki ceni naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra».	29042
Črnih cevi
»d i—i cele. novih in malo rabljenih, prodam večjo množino, kakor tudi različnih zapiračev Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.
Peči
2 lončeni in 1	železno
ugodno proda Fr.	Slamič,
Gosposvetska cesta	štev. 6.
Železno stiskalnico
(prešo) veliko, brez koša. železni pogon za mlin ali žago, žično vrv 40 mm močno, črez 100 m dolgo in 50 kg Blaubohr-Ekstrakta proda F. Cvek v Kamniku.
29201
Dolenjsko grozdje
krasno, bo razstavljeno na velesejmu. Grozdje najfinejših vrst bo naprodaj v zabojčkib po 5 kg. Prodajali ga bomo tudi na Vodnikovem trgu na vogalu pri Jugoslovanski knjigarni — kg samo po 8 kg. To bo grozdje, ki bo prišlo naravnost iz vinogradov v roke kupca, torej nobenega posredovalca, zato tudi čisto in zdravo. — Istotako bodo naprodaj lepa jabolka najboljših dolenjskih vrst po Din 3 kg v poljubni množini 29026
Moško kolo
poceni prodam. Naslov v
oelasnem oddelku «Jut;ra> ^	nonoc
Za nečaka
19 let starega, želim kakršnokoli primerno 6lužbo. Izučen je v trgovini z mešanim blagom, priden in posten, brez sredstev in roditeljev. — Ponudbe pod »Hvaležna* na podružnico «Jutra> v Celju. 29129
Šofer
strojni ključavničar, zmožen samostojnega popravila želi službe. — Cenjene ponudbe z navedenimi pogoji na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Sposoben 51».
29151
Žagovodja
večletno prakso, ki dosedaj vodi samostojno les. ind. podjetje, želi premeniti službo. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro »Žagovodja*.	29128
Nemščina
in francoščina
Distinquirana mlajša dama poučuje nemščino po zmerni ceni in uspešni metodi. Prevzame tudi inštrukcije srednješolcev za francoščino in nemščino. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
29096
Visokošolka
ki govori slovenski, srbo-hrvatski. nemški, francoski, italijanski, nudi otrokom konverzacijo v popoldanskih urah. Inštruiia francoščino in srbohrvaščino. — Ponudbe na naslov: Ljubljana. postni predal 165.
29165
Knjigovodja
samostojen bilancist, per-fekten slov., nemški in italijanski korespondent. ver-ziran v sestavi proračunov, z daljšo prakso, želi primerne službe v večjem trgovskem ali industrijskem podjetju v Ljubljani, Mariboru aH Celju. Cenjene dopise na oglasni oddelek »Jutra, pod šifro »Knjigovodja 40».	29121
Učenka za trgovino
želi službe, najraje na deželi, s hrano in stanovanjem v hiši. Ima 2 meščanski šoli, stara je 15 let. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra, pod »Pridna 15».
29125
Nagrado
dobi tisti, ki mi preskTbi kakršnokoli stalno službo tekom enega meseca. Dopise pd »Dobra nagrada, na oglutu oddelek «Jutta».
28166
Inštruktor
višješoleo teli poučevati nižješolca (humanista). Ponudbe na oglaani oddelek :Jutra» pod »Humanist*.
29167
Dijakinjo
nižjih razredov sprejmem za poučevanje matematike in geometrije za deklico 2. meščanske šole. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »D. M.»	29170
Sedmošolec
ž*prejme inštrukcijo nižješolca. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod šifro Sedmošolec..	29178
Diplom, učiteljica
poučuje nemščino, francoščino. angleščino ter prevzame inštrukcije srednješolcev. Šelenburgova ulica 4/1 29188
Redni pouk
v krojnem risanju in i krojevanju damskih oblek daje edino strokovno izprašana učiteljica Roza Medved v Ljubljani, Mestni trg št. 24. Vsakovrstni kroji se izdelujejo po merL 29224
Inštrukcije
daje osmoSolec Naslov v ocrlasnem oddelku »Jutra*.
29205
Klavir poučujem
po edini pravilni metodi — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra.,
Zeiss-Trieder
skoraj nov, 6 X 30 — 150, Silmavar (originalna cena 2250 Din) naprodaj proti
fotovemu plačilu za 1300 »in, na mesečne obroke pa za 1400 Din. Na ogled v pisarni Slovenskega planinskega društva v Ljubljani, Šelenburgova ulica.
Omaro, 6 stolov
fugalni stol, elektr. bister n razno prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jntra
Lucovo peč
rabljeno, a dobro ohranjeno, za 60 m» in 100 m« kupim Ponudbe z navedb« cene na naslov: Franjo Tavčar, Rakek. 28978
Pohištvo
spalnico In gosposko sobo,
popolnoma novo, zelo poceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.
29097
Lokomobilo
sistema Lanz, 50/65/83 KS, z dimnikom in kuriščem (Treppenroet) v najboljšem stanju, sedaj ie v obratu, ugodno prodam. Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra*.
29162
2 pletilna stroja
št. 8/50, dobro ohranjena, prodam radi pomanjkanja prostora. Naalov v oglas, oddelku »Jutra.. 2S212
Dvosedežen čoln
violino in par novih ionskih čevljev prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra..	29159
Damski smoking
skoraj sov. in pristen ko-tuhovinast plažč prodam po ugodni ceni. Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra..
29152
Motor
za vrtilni tok, ža konj. sil. 220/380 voltov, 50 pe-rijod, 1400 okretov, v naj-boljšem stanju, radi povečanja obrata zelo ugodno naprodaj Ponudbe na podružnico »Jutra, v Mariboru pod mačko »Indu-
itrij**,	»137
Jabolka
namizna in za prešanje dobavlja v vagonskih pošiljkah najceneje za promptno dobavo Nikola B i i a n i č. Bjelovar.
Nemško deteljo
stoječo, prodam Pojasnila v Zeleni jami 110. 20049
Zahvala
Kot deseti kupec sem prejel danes od tvrdke «DOKO» Ljubljana, Prešernova uli» ca št. 9 par krasnih, čevljev po svoji lastni izberi v dar. — Tvrdki se za nepričakovano darilo prisrčno zahvaljujem ter priporočam vsakomur to izborno obutev. PAVSIČ RUDOLF, podpreglednik finančne kontrole, Ljubljana, Stari trg 12.
Zahvala
Ko sem včeraj kupovala «DOKO»*čevlje, se mi je, potem ko sem plačala, povedalo, da sem deseti kupec ter da naj si kot taka izberem par čevljev. — Presenečena nad to srečo, sem si izbrala par lepih čevljev, ki mi jih je tvrdka podarila. — Izrekam tem potem tvrdki svojo prisrčno zahvalo in jo vsakomur toplo priporočam.
GOLOB GUSTI. Sevnica 203.
%upXm
Stare obleke
moške čevlje, pohištvo itd. kupujem. Dopisnica zadostuje. da pridem na dom. A. Drame, Ljubljana. Gallusovo naiirežje štev. 29.
28946
Železen materijal
Razpisujemo dobavo raznega železnega materijala. — »onudbe je vložiti do 29. t. m. Več pri Direkciji drž. rudnika Zabukovca, pošta Griže.	29142
Egalizir stružnico
za železo, 120—150 cm dolgo in 25—30 cm visoko — kupi uprava zdravilišča Dobrna.
Deske 12 mm (13)
kratice od 1 m dolžine in 10 cm širine navzgor, suho blago, kupim v vsaki množini Ponudbe s ceno za kg. franko nakladalna postaja, pod šifro »Takojšnje plačilo* na oglasni oddelek »Jutra*.	28784
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih cenah
Černe — juvelir
Ljubljana. Wolfova ul. 3.
Hrastove hlode
od 20 cm debeline naprej kupuje v vsaki množini parna žaga V. Scagnetti. Ljubljana.	252
Srebrne krone
kupuje in plača dobro F. Čuden. Ljubljana, Prešernova ulica 1.	238
Cementne vreče
kupimo. Ponudbe na naslov: Poštni predal 210, Ljubljana 29073
Pletilne stroje
in specijalne stroje, dobro ohranjene, širine od 40 naprej, kupim. Ponudbe pod »Dober stroj 100» na oglas, oddelek »Jutra*. 29061
1.1, d. kupuie vsako količino
UJtiu
Ljubljana.
PRODAM
20 vagonov krompirja
a Din 150 5 vagonov Ia sladkega sena, prešanega a dinarjev 1-25 vse franko nakladalna rostaja v
Sloveniji. Ponudbe pod .Krompir* na Aloma Company, LJubliana.
Bukovih hlodov
prima, od 30 cm Erednjega premera naprej, od 4 m dolžine naprej, fTanko vagon nakladalna postaja ali franko talizanska meja, kupim veijo množino. Cenjene ponudbe na: Ljubljana, poštni predal 85.	28972
Parni kotel
majhen, za vsebino 15—50 litrov, kupi Dolena v Mariboru, Meljska cesta 18.
29104
Knjige
Brockhausov konverzac. LesJkon
roda Fr. Zajec, LJubljana, itari trg 9.	»Ul
Lep iilodendron
rasne knjige in note za klavir poceni naprodaj Sredina 5 (Prule). 29163
■ OlOBOBCDaC
D. M. C
naivečje skladišče
ftvram Sar m
^res'olonasljed. Petta
broj 26. OIOIOIOIO
Moške obleke
pono&ene, čevlje, perilo in preproge kupim. Dopisnica zadostuje, da pridem na dom. — Jurečič, Ljubljana Gallusovo nabrežje št. 27.
29117
svinčeno usedlino in pepel, staro med, baker, cink, kupuje v vsaki količini .Calin' k. d.. Zagreb, Mandaličina 1
Tračnice
in vagonete vseh vrst in v vsaki količini kupuje .Calin', k. d., Zagreb, Mandaličina 1.
Lokomotivo
s stopnjasto r e S e t k o (Treppenrost), normaL 30 do 40 k. s., venecijanski jarem in mlinsko napravo kamne in 1 šrotvalcen kupim. Ponudbe s ceno pozlati pod šifro »Industrija* sa oglasni oddelek »Jutra* 91«
Otroški voziček
modern, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Voziček*.	2919S
Voziček (cizo)
ali na Štirih kolesih in eno
tehtnico
za 5—10 kg kupim. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Vaga*.
19209
Železen štedilnik
majhen, kupi Jos. Celaf, Vodovodna cesta štev. 1.
29218
Prekajevalski stroj
»Blite* kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod "lite*.	29227
Kmečko posestvo
blizu fare in šole, okrog 17 johov, velik eadni vrt * gospodar, poslopjem, njiv za 30 mernikov posetve, dva travnika, pašniki, gozd in vinograd proda pod ugodnimi plačilnimi pogoji Jerca Mramor, Goriška vas št 5, pošta Skocjan pri Mokronogu.	25592
Hišo
eno ali večdružinsko kupim v Ljubljani ali na periferiji Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Din 300.000».
29044
Enonadstropno hišo
s korporacijsko pravico prodam v Kamniku. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod iifro »Kamnik*. 29022
Hiša '
z 2 sobama, kuhinjo, kletjo in majhnim vrtom naprodaj za 27.000 Din. — Filip Jarc, p. št. Vid.
29037
Hišo
z dobro idočo gostilno v mestu, trgu ali kakem večjem prometnem kraju kupim. Pooudbe na o^las. oddelek »Jutra, pod šifro »R.esen kupec*.	28852
Realitetna pisarna
družba z o. z.
Sv. Petra c. štev. 18
proda:
VILO, komfortno, Sentpeter, 6 »ob, velik vrt, takoj na razpolago;
HISO v fiožni dolini, novozidano, dvodružinsko, vrt, 140.000 Din;
HISO, ožji center, trinadstr., več tri in šestsobnih stanovanj, 1,000.000 Din;
HISO, enonadstr., Sentpeter, gostilna, l«p vrt. štirisob-no stanovanje na razpolago. 250.000 Din;
STAVBISCA na Mirju po 30 Din in ceneje;
STAVBISCA Bežigrad po 35 Din in Dunajeka cesta po 25 Din;
Razen teh več hii, vil, stav-blič, center in periferija Ljubljane, posestev na deželi itd.
KUPCI PLAČAJO SAMO
n
io pre-
17118579
Vinograd
■ veliko obokano kletjo, tri četrt orala ilahtnega ouada, MU1 slin, pašnik ln gozd, skupaj približno 2 orala, 15 minut od želetn. postaje Ivankovci, prodam ia 18.000 Din. — Pojasnila daje V. RadoviS, vrtnarstvo — Ormož.	28867
Novozidano hišo
i večiim stanovanjem prodam. Pripravna za obrtnika. pol ure od Maribora. Karlov r oglasnem oddelku »Jutra«.	29099
Stavbna percela
t sredini mesta naprodaj. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra* pod lifro »Stavba« 29168
Parcelo
okoli 400 m* veliko kupim blizu tehnike. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Profesor«.	29157
Posestva
hiše, posestvo z vilo r Mariboru, trgovske hiie in gostilne na Štajerskem proda posredovalnica Zagorski v Mariboru, Tettenbacho-va ulica 19.	29140
Hišo ali vilo
eno ali dvodružinsko, ne daleč od eentn kupim. — Cenjene ponudb« z navedbo cen pod »Lepa lega« na oglasni oddelek »Jutra«.
Zadnja prilika
Maribor
za nakup malodružinskih bii. — Naalov: »Marstan«,
Maribor, Koroška cesta 10. Vprašanju priložiti znamko.
posest"
Realitetna pisarna
družba » o. t.
Ljubljana Miklošičeva cesta 4
proda:
HlšO z vrtom ln hlevom v Krakovem, 110.000 Din;
HJžO, s takoj prostim trisobnim stanovanjem, trg. lokalom in vrtom, Poljansko predmestje — 110.000 Din;
H1SO, 1400 m> vrta, Trnovo, Din 100.000;
H ISO, enodružinsko r Trnovem, vrt, 05.000 Din;
BISO, novozidano, 600 m« vrta, Vodmat, 110.000 D;
HISO, dvonadstropno pri tobačni tovarni, velik vrt — 210.000 Din;
HISO, dvonadatr., 600 ma trgovskih prostorov, veliko stanovanje, strogi center, Din 1,600.000;
I PRITLIČNI STAVBI — vpeljan vinotoč. trgovski lokal, sredina mesta, Din 100.000;
HISO, enonadstropno, pri Sv. Jakobu, 4 stanovanja, trgovska točka, 93.000 D;
HISO, enonadatropno, dve stanovanji, trgovina, vrt, Rožna dolina, 110.000 Din
HISO, pritlično, štiri stano-novanja, vrt, Sp. Šiška, 95.000 Din;
HISO, 2 Yj orala posestva, pri Mokronogu, 16.500 D;
Krasna stavbišča od Dunajski cesti po 600 m», za visokopritlične stavbe Din 23—25.	29200
Pisarniški lokal
obstoje} Is 2 velikih prostorov, v sredini Maribora oddam s 1. oktobrom 1927. Naalov pri podrulnici Jutra v Mariboru.
Lep trgovski lokal
primeren tudi ta pisarno, tik Glavnega trga v Mariboru,
s skladščem ali brez njega takoj oddam. Cenjene ponudbe na naslov: F. Kolar, Maribor, Stolna uHca It. 5.
£9108
Pekarno
• vsem Inventarjem odstopim v večjem mestu sa Štajerskem. — Naslov: M. P., Maribor, Kettejeva ulica 17.
£9105
Stanovanje
2 sob, kuhinje in pri t elektriko in vodovodom v stanovanju, lelim. Ponudbe sa oglasni oddelek »Jutra« pod značko _«Do 80. septembra«.
Stanovanje
suho, v sovi hiši, 2 parke-tirani sobi, mala kuhinja, klet in pritikline, oddam mirni stranki do 3 oseb takoj ta 900 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
29176
Mešano trgovino
oddam radi previetja drugega podjetja, v lepem Industrijskem kraju tik železnice, z inventarjem in vso zalogo. Stanovanje ta samca v hiii. Zelo ugodno za začetnika ali začetnico. Ponudbe pod »Lepa eksistenca 27« na oglasni oddelek »Jutra«.	£9040
Brivnico
dobro idočo na prometnem kraju takoj prodam. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Brivnica«.
Trgovino
z mešanim blagom, popolnoma opremljeno prodam, event. odstopim tudi koncesijo. Trgovina je v industr. kraju blizu Ljubljane kuj takoj na razpolago. Pel je tudi stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
28964
Gostilna v Zagrebu
s 8 lokali, Inventarjem, neji točki bolezni. — Jugomosse, njeva« 20,
stanovanjem in na najpromet-naprodaj radi Ponudbe Zagreb, Zii-pod »Gostilna«.
26048
Trgovino
z mešanim blagom in stanovanjem vzamem v najean v mestu ali na deželi. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro <1. november 119«.	29119
Trgovske prostore
oddam v najem na prometnem kraju v Zagorju ob Savi. Jos. Simončič, posestnik na Bregu pri Litiji.
29164
2 lepa lokala
pripravna tudi za pisarno,
ulična, na Sv. Petra cesti, blizu centra, takoj oddam. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Lokal Sv. Peter«. 29171
Kavarno
in restavracijo
pripravno tudi za dalmatinski vinotoč, s primernimi kletmi oddam v najem. Ponudbe sa oglasni oddelek »Jutra« pod značko «1500«.
28837
Staro trgovino
združeno z gostilno in obsežnim posestvom dam v najem za več let tistemu, ki prevzame vso zalogo. Potreben kapital 50.000 Din. Ponudbe sa ogias. oddelek »Jutra« pod »Zlata jama«.
25228
Ugodna prilika!
Odda se v najem le sad 25 let obstoječa trgovina z mešanim blagom v lepem industrijskem kraju v Sloveniji. Pripravno za Eamsko osebo, začetnika. Ponudbe pod .Samska oseba 50.000« na oglasni oddelek »Jutra«.
29081
Velikansko gostilno
oddam v Ljubljani. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Gostilna 71».
29071
Vilo
s 4—7 večjimi sobami in priiiklinami. s priključkom na mestni kanal, vodovod, električni vod in plinovod, kupim ali vzamem v najem t Ljubljani. — Ponudbe z vsemi podatki in ceno sa oglasni oddelek »Jutra« pod »vila 94».	29094
Velik vrt
■ eveLličnjakom, stanov, in toplimi gredami, v centralni legi dam v najem. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
29226
Vinotoč - buiet
t v.-emi doz vo lami proti majbni odkupnini inventarja takoj oddam v glavni ulici Zagreba. — Pojasnila daje M ah ni o, Zagreb, Ilica 221.
28730
Trgovino
z mešanim blagom in dež. pridelki, na zelo prometni točki periferije Ljubljane oddam pod ugodnimi pogoji s a to o veletrgovcu za ustanovitev podružnice. — Ponudb« u oglu. oddelek »Jutra« pod »Urejeno 891».
28772
Pekarija
Inventarjem, prodajnim lokalom in stanovanjem v sredini Zagreba, mesečni promet okoli 3 vagone, na-prodaj radi bolezni. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra».	29122
Pisarniške prostore
3 sobe ali več, želim. Cenj. ponudbe pod »Odvetniška pisarna* na oglasni oddelek »Jutra«.	29203
2 gospodični
sprejme v vso oskrbo An-dlovic, Domobranska cesta št. 23.	-----
Stanovanje
2 »ob, kuhinje in pritiklin, v sredini mesta v novi vili oddani s 1. oktobrom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	2S900
Stanovanje
1—2 sob želi priv. uradnik, (3 osebe), v novi ali stari hiši, za 1. november. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra- pod »Nada 74».
25874
Stanovanje
1—2 sob, kuhinje, kopalnice in pritiklin išče mlad zakonsski par po možnosti blizu centra mesta, t električno razsvetljavo, v snažni hiši. Cenj. ponudbe z vsemi natančnimi podatki poslati na oglasni oddelek »Jutra* poa šifro »Udobno stanovanje«.	29113
Zastonj stanovanje in delavnico
dobi oženjen mizar brez otrok na Trojanah pri
Zagorju. Pojasnila v Rožni dolini, ceeta IV št. 21.
28913
Stanovanje
oddam proti odkupu pohištva. Pobrežje pri Mariboru. Cesta na Brezje 83.
29100
Prijeten dom
sredi Ljubljane išče soliden, skromen, muzikaličen, 45 let star samski železniški uradnik. Ponudbe na glasni oddelek »Jutra« pod »Dobri ljudje«.	29112
„Posest"
Realitetna pisarna
družba t o t.
Ljubljana Miklošičeva cesta 4
sprejema prijave in posreduj« pri oddaji stanovanj, trgovskih, obrtnih lokalov ta oddajale« brezplačno. Nudi prevzemnikom veliko izbiro stanovanj, sob, trgov, skih in obrtnih lokalov, po tizkih pristojbinah. Za oddajale« najboljša prilika oddaje stanovanj — ker bre« vseh rtrofkov.
Sostanovalca
sprejmem v bližini tobačne tovarne. Naslov y oglas, oddelku »Jutra«. £9148
Stanovanje
dve opremljeni ali prazni sobi s kuhinjo želim za oktober. Ponudbe na naslov Hočevar Jožca, Bled.
29183
Stanovanje
2 sob, kuhinje in pritiklin oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. £9211
Stranki brez otrok
oddam sobo in 2 kabineta za oktober. Dopise na ogl. oddelek »Jutra* pod šfro »Mirna 8».	29208
Stanovanje
2 sob s pritiklinami, v sredini mesta potrebujem za tričlansko družino do 1. novembra. Plačam po dogovoru. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Jesen 3«.
Stanovanje
ieli boljši zakonski par brez otrok, na progi Poljčane— Maribor. Pismene ponudbe na podružnico <Jutra> v Mariboru pod šifro »Blizu kolodvora«.	29237
Stanovanje
1—2 sob, kuhinje in pritiklin, najraje v šestpeter-skem okraju, želi državna uradnica za 1. oktober ali 1. november. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra> pod značko »Hvaležnost 85«. 29229
Dijaška stanovanja
Dijaka
sprejmem na stanovanje in hrano v sredini mesta. — Električna luč. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
29048
2 visokošolca (ki)
sprejmem na stanovanje in vso oskrbo. Soba ima elektriko, poseben vhod, blizu univerze. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 29160
Dijaki v Grazu
najdejo prisrčen in vesten sprejem, izvrstno hrano, pomoč pri učenju ter uporabo klavirja pri Jescheku, Graz, Harburgerkai št. 47
Prazno sobo
ta sam« lelim. Ponudbe s ceno na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Potnik«.	29140
Cisto sobo
ieli gospod v bližini kolodvora, pošte ali na Mestnem trgu. Ponndbe na ogL oddelek »Jutra« pod lino »Soba 100«.	29198
Opremljeno sobo
t električno raasvetljavo, v sredini mesta oddam takoj solidni osebL Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
29192
Sobo
prazno ali preprosto opremljeno, v pritličju, iščem. Naslov v oglasnem oddelku
»Jutra«.
29217
Kot sostanovalka
grem v preprosto stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« pod značko »Preprosto stanovanje«.
29210-a
Gospodična
išče sobo s 1. oktobrom. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Učiteljica«.
Opremljeno sobo
lepo, s posebnim vhodom, v STedini mesta oddam gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 29231
Krasno sobo
opremljeno oddam dvema gospodoma v Kolodvorski ulici 34/n.
Kot sostanovalko
sprejmem gospodično ali dijakinjo na stanovanje z vso oskrbo na Resljevi c. št. l/I, levo.	29153
Dijakinjo aH gdč.
sprejmem na hrano tn stanovanje v sredini mesta. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	29120
Solnčno sobo
v sredini mesta oddam 1 ali 2 osebama. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
29025
Izborno kosilo
v Mariboru
blizu sodišča, v boljši hiši dajem damam in gospodom Ponudbe na upravo »Jutra« v Mariboru pod šifro »Cena zmerna*.	29103
Dvpifi
Krojaški pomočnik
ijo, v »vrh« prakse. — Jamar, Abbatla, Vila Triglav.	29065
Učiteljice
vabijo še nekaj gospodov sredsjih let, nJim primerno Izobraženih, v zaključni
plesni klub,
Le resne ponudbe do 1. oktobra 1927 sa oglasni oddelek »Jutra« pod mačko »Plesni klub Charleetos«
Uradnik
dobro situiran in agilen, star 32 let, šef tehn. od-deljesja pri industrijskem podjetju v Srbiji, dobrega stanja in z dobro mesečno plačo, želi znanja v svrho žesitve z gospodično Slovenko, blondinko, staro od 26—32 let, pošteno in Izobraženo, brez premoženja. Samo resne dopise s sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod »G—A«. Dopisi v nemškem jeziku dobrodošli. Diskrecija zajamčena. 28887
Hlromant
prišel za kratko dobo. — Gleda na roke is pove-prošloet, sedanjost in bodočnost Sprejema vsak dan
od 10—12 dopoldne in od g_7 - - -• — -•
7 popoldne. V Timofi-. , Ljubljana, hotel »Juž ni kolodvor«, soba št. 9/1
jev,
Gospodična
z dežel9, vešča gospodinjstva, z lastno opremo ter primerno doto, se želi v svrho ženitve seznaniti z boljšim samostojnim gospodom od 30—35 let. Le resne dopise s polnim naslovom sa oglasni oddelek »Jutra« Dod »Tajna sreča« 29016
Drawer
Najiskrenejša hvala. Odpustim! Sočustvujem! Potolaži se. Zaupaj! 4 pisma izgubila. Zmešnjava. Pojasnilo pismeno. — Prosim, dvigni! Prosim nov privatni naslov.	29114
Gdč. aH vdovo
(ločenko), ki ima vesolj« za fotografiranje, sprejmem Ponudbe na oglas, oddelek Jutra* pod »Skupni izleti*.
29158
Dijaka
sprejmem na stanovanje in hrano. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 29190
Na stanovanje
snažno in zajtrk sprejmem solidnega srednješolca ali akademika. Električna razsvetljava. Mesečno 300 Din Naslov v oglasnem oddelku «Jutra>.	29143
Boljša vdova
z otrokom, želi s 1. oktobrom sobo i kuhinjo, event prazno sobo s souporabo kuhinje Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »V mestu*.	29077
Opremljeno sobo
lepo, s posebnim vhodom in električno razsvetljavo oddam le boljšemu gospodu ali gospodični. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.
£9068
2—3 sobe
oddam s 1. oktobrom za pisaril'; ali ordinacijske prostore v neposredni bližini gla^ nega kolodvora. Naslov v ogla«, oddelku »Jutra*.	29023
2 prostorni sobi
ali sobo s kuhinjo v priti, takoj oddam Cesta v Rožno dolino 11.	29174
Sobo in kuhinjo
oddam v Zeleni jami 223.
29139
Sobo
čisto, s posebnim vhodom, išče gospod e 1. oktobrom. Ponudbe na o^Ias. oddelek »Jutra* pod šifro »Soba — oktober«.	18089
Sobo
zračno in solnčno, s posebnim vhodom, na Mestnem trgu oddam s 1. oktobrom solidni gospodični po prav tmerni ceni. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.
29116
Soliden gospod
želi do 1. oktobra sopari, rano, čisto sobo z elektr. razsvetljavo, v sredini mesta. Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra« pod šifro Stalno*.	28991
Prazno sobico
solnčno, eeparirano, z elektriko, oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra».
29172
Lepo sobo
zajtrkom, event. vso oskrbo oddam dvema go-Todoma, ozir. dijakoma, aslov v oglaenem oddelku lSE^Jvtra«.	23179
Otroka
sprejmem v dobro oskrbo proti plačilu po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	29115
Dobro hrano
želim za opoldne in zvečer. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Dobra hrana* 29177
Privatni kapital
od 150—250.000 Din želim za ustanovitev novega podjetja Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Konzumni predmet«. 28886
Posodim trgovcu
ki ima posestvo 20.000 Din — pozneje event. 40.000, pod gotovimi pogoji. Re-flktanti naj pošljejo naslov
na oglasni oddelek »Jutra« pod »Diskretnost*. 29065
8000 Din posojila
proti vrnitvi v 20 mesečnih obrokih po 500 Din, prosi drž. nameščenec. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Nujno 333*.
29118
Od 30—300.000 Din
posodim ali pristopim kot družabnik k dobičkanosne-mu podjetju, ki mora nuditi zanesljivo jamstvo. Prednost hipoteke. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Sigurno jamstvo«. Ali sa naalov, ki se izve v oglas, oddelku »Jutra«.
Družabnika
ali družabnico s 6000 Din sprejmem v novo vpeljano obrt. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 29178
Družabnika
namestnika za posredovalnico zemljišč v Ljubljani, z 10.000 Din pristopnine sprejme takoj Zagorski * Mariboru — Tattenbachova ulica 19.	29141J
Družabnika
s kapitalom od 150—200.000 Din želim za podjetje pod drž. nadzorstvom. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
29124
Stalno službo
dobro, dobi tisti, ki vloži v dobro idoče podjetje v Ljubljani 50.000 Din ali več Zadostuje tudi jamstvo. Sigurnost zajamčena. Ponudbe poslati na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Družba*.
25653
Izjava
Podpisani izjavljamo, da so vse vesti, ki smo jih razširjali o gdč. JosipŠni G., nadupraviteljevi kuharici neresnične in izmišljene ter se zahvaljujemo g. nadupravitelju, da je odstopil od tožbe. Izjavljamo v Ljubljani, 16. septembra 1*J27. Družina Hodnik, mesar.	29133
Faniko Počrvina.
ki je leta 1925. bila pri gosp. Oražmu na Selu pri Ljubljani, prosim naj pošlje naslov na oglasni oddelek »Jutra* pod oglasno štev. »29144*.	29144
Dalmacija
Mara je hotela dvigniti pismo pod gornjo šifro, ali istega ni bilo več. 29223
Mara!
Prosim za sestanek danes, 19. sept. ob 11. uri dop. na za soboto dogovorjenem kraju. V slučaju ovire blagovolite kaj sporočiti na znano šifro, da se vrne predmet. Dalmacija. 29238-a
Pozor!
Važno!
Ustanovljeno 1845.
TOVARNA JOS. REICH
Ljubljana
Podružnica
Šelenburgova ul. 3.
Tovarna
Poljanski nasip 4-6.
priporoča cenjenemu občinstvu svoje moderno urejeno podjetje, obstoječe iz
parne barvarne, kemične čistilnice, oddelka za plisiranjey pralnice in svetlolikalnice-
Obenem vljudno naznanja, da
barva vsakovrstno blago, obledele obleke, cele in razparane, itd. itd. v črni, modri, rjavi in vseh drugih barvah.
Kemično čisti damsko in moško garderobo, baržunaste plašče, kožuho-vino, zavese itd. itd.
Obleka dobi pri kemičnem snaženju svojo prvotno svežost in izgleda kakor nova. Tudi je dognano, da blago celo pri 50 kratnem kemičnem snaženju na kakovosti in zunanjosti popolnoma nič ne izgubi, ker se isto kemičnim potom očisti prahu in madežev, ter obenem desinficira.
Vsaka pri nas barvana ali kemično čiščena obleka se tudi zlika, tako, da se lahko takoj rabi.
Kemično čistimo tudi vse plisirane obleke, ter jih dobi stranka zopet lepo plisirane nazaj.
Priporočamo, da pustite obleke kemično čistiti, tudi predno jih shranite za prihodnji letni čas.
Obleka se sprejme ludi samo v likanje.
Plisipa se v vseh modernih vzorcih.
Sprejema v pranje, likanjje in sveftlolikanje vsakovrstno perilo, posteljno, namizno in telesno, mehko in škrobijeno. Na željo se perilo tudi samo opere in posuši.
Vsa pievzeta dela se izvrše najskrbnejše in z največjo natančnostjo najkasneje v 3 dneh, na željo v 24 urah, v posebno nujnih slučajih tudi prej.
Poštna naročila se izvrše z isto skrbnostjo in natančnostjo, ter se poštne pošiljke v naikraisem času zopet vrnejo.
Vsakovrstna pojasnila tičoča se našega dela daje radevolje in vsak čas tovarna ali podružnica.
Zagotavljajo: cenjeno občinstvo najboljše postrežbe in najvestnejše izvršbe vseh naročil, se vljudno priporoča
«71 a	Tovarna Jos. Reich.
ae©66aaeeaaaag)ae)©©e)g)gxD(!)66e66@
Pianino
fin Stingel proda Milkovič, Vidovdanska cesta št. 16.
28806
Elektr. pianino
krasen, ki igra tudi čelo in violino, v prvovrstnem stanju, proda tvrdka Peter Setina, Radeče pri Zidanem mostu.	24346
Preklic
Podpisani prekiicujem kar sem govoril o Francki Za-krajšek in Ivanki Tavželj. Ant. Praznik 1. r.
Dve mladi sestri
inteligentni, želita dopisovati z dvema akademsko naobražesima gospodoma. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Izabela — Sabina*.	29210
Krojač
23 let star. se želi poročiti z gospodično od 18—24 let staro — najraje šiviljo a svojo hllo — Ponudb« s sliko na naslov: Franc Pinter, Frankolovo, pošta Vojnik.	28910
Gospodična
srednjih let, z boljšo stalno slulbo, želi poročiti gospoda t dobro in stalno službo Le resne ponudbe po motnosti s sliko, proti vrnitvi, na oglasni oddelek »Jutra« pod »Eksistenca 270». Tej. nost zajamčena. 29199
Clci&Sci
2 čelo inštrumenta
doNro ohranjena, po nizki ceni proda Josip Klofutar star.; Tržič.	2885J
GlaSovirje
. in harmonije
uglalujem, popravljam strokovno in ceno! Tudi potu.
jem! Naročajte po dopisnici
G. Jurasek, Ljubljana
Wolfova ulica 12.	40
50.000 Din kavcije
položim, ako dobim stalno službo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro
»Stalna služba 5». 29204 29204
Družabnika
s kapitalom sprejmem za prodajo premoga. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Premog«.	19114
Klavirji
Tovarna in zaloga klavirjev, prvovrstnih ifiitrmn«ntov
različnih tvrdlfc kakor tudi lastnih izdelkov. Poseben rddelek za poplavila. Ugla-Sevanje in popravila za konservatorij in\ druge inštitut« Ugotavljat- m o j a tvrdka. Točna posti ežba m zmerne ceue, tudi na jibroke. Izdelovalec klavirjev
R.VVarbinek, Ljubljana Gregorčičeva ulica It. 5/1.
JJU54
Klavir
prav dobro ohranjen Stuta-flilgel proda radi selitve Anton Slik, Gornja
Koncertne citre
prvovrstno, prodam. Naslov v ogiasnem oddelku Jutra.
29134
Contra gitaro
na 13 strun, lep instrument, pcenl proda R6smas Edel-hauser, Bethovnova ulica št. 15, de«no. 29119-a
Medved
8 mesecev star, krotek, za 8000 Din naprodaj. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Medved«.
290S3
Angora mačke
2 mladi in ena 2 leti stara naprodaj na Dunajski cesti št. 71.	29047
Nemški ovčar
7 mesecev stara psica naprodaj v Zagradu SI, Celje — blizu streliš&a, 29180
Klavir
>1) dobro ohranjen poceni prodam. Ogled todi v nedeljo. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«.
J. Stjepušin, Zagreb
JorJevskj uL 51
priporoča najbolje tambnrlee struna, oartitur«, tol« to
Ičin. ca n* rlasbOa. OdB. covan oa (a
Uloifcil
Kokoši
velik« angleške Orpingtton razprodajam na Poljanski e. It. 17 vsak dan med 13. in 16. uro.	29060
Par konj
l«pib, mladih, temo«, srednje težke, za uporabo in kočijo ter lahko gospodarstvo, kupim. Konji morajo biti brezhibni in krotki, do-
bro vpeljani in flgurantni. Ponudbe na Bombaževo predilnico in tkalnico, Tržič.
28934
Mlad doberman
se je tatak«L Kdor ga je
'"lubil se saj ogla«; pri ojziju Erman, avtotakia, Kranj.	29064
Kanarčki
dobri pevci vrvivci ni; rodaj o izredno nizki ceni sa imski cesti It. 7, vrata 8.
Uharico
za lovljenje vran, kupim. — Ponudbe na naslov: A. Jaklič, Tesllč. Bosna. 84838
Izijubtjinv
Kanarček
je ušeL Najditelja prosim, da ga odda na Poljanski cesti 20/8.	28924
Telovnik
sem izgubil od sodnijskega parka do Reeljeve ceste. Pošten najditelj naj ga odda proti nacradl na naslov, ki ga dobi r oglas, oddelku <Jutra>. 29145
Dveletno deklico
oddam ta avojo dobrim ljudem. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 29011
fantka
srčkanega, blond, 19 mesecev starega, o a d a m za jega. Naslov v oglas. »Jutra«. 29150
Hipnotizem
sugestije, eonltiaera — Poljudno znanstvena razprava. Praktična navodila. Poučno in zabavno! — Cena 28 Din franko. »Veda in znanost*, Celje, Ratlagova itev. 8.
272
Dr. F. Derganc
ne ordinira
do konca septembra«
i )l n «-)TTTnnr» n n E »" inr» r-Knnnnnnnrinr
Preselitev
Vljudno obveSSam cenjene tvoje odjemal« ce ia slavno obfinstvo, d« sem se prese« lil s krojaško obrtjo b Redjeve ceste 1 v lokal PreSna ulica 4.
Priznano solidna in dobra postrežba po najmodernejših krojih. — Cene smerne.
Popravila in likanje se točno in ceno iz« vršuje.
Se priporoča in beleži z odličnim spošto« vanjem
IVAN KERSNIC. krojaSki mojster, Ljubljana, Prečna ulica 4.
□□QixpuixjLJui ,n o.jcjlij.i Tnnrrmm
r"
"""I
Ženitev
i>rbm pravoslavne vere, 43 let star, akademsko naobražeo, s stalno me« sečno plačo in posestvom v Beogradu, neoporečen, samec, se želi seznaniti v svrho ženitve z gospodično srednje velikosti in srednjih let, dostojno in primemo v vsakem pogledu. — Cenj. ponudbe s fotografijo pod «SJavija» m Jugoslovensko Mosse Rudolf. Beo« grad, Terazije.	9908«
Najboljša briga za dojenčke je zaščita matere
Zdrave matere
zdrava deca
Ena skodelica
OVOMALTINE
za zajtrk in južino
nudi moč mladim materam katere drugače povračajo, ter omogoča prenašanje napora dojenja, a zajedno pospešuje stvarjanje mleka.
Priporočite znanim gospem
Ovomaltine!
Dobite ga v vseh lekarnah, drogerijah in večjih delikaiesnih trgovinah za ceno od Din 18'50 po zavoju.
Zahtevajte brezplačni vzorec pozivajoči se na ta list od
Dr. A. Wander d. d. Zagreb
ufgitt
odstrani brez bolečin
in nevarnosti
Kurie oži
Ze 20 let od zdravnikov priporočeno in v uporabi, Burgit-kopelj za noge odstrani potenje, rane in pečenje nog. BURGIT G. M. B. H., FREILASSING. Generalni zastopnik; IVAN SVETEC, Novomcsto Slovenija.
J. O. Curwood:
63
preganjana žena
Roman.
»Pojdite spat, Mac Donald, to, kar ste danes opravili, vas je dovolj utrudilo. Jaz prevzamem prvo stražo. Skrijem se petdeset ali šestdeset yardov od tabora in če dobimo pred polnočjo kak poset, bo vsa komedija moja stvar.«
Ko je prišel na svoje mesto, je bil uverjen, da je Mac Donald čez petnajst minut zaspal. Dasi minulo noč skoro ni zatisnil oči, je bil vendar neobičajno čuječ. Navdajala ga je ostra slutnja, da se nekaj pripravlja. Toda ure so minevale, meces-je spet ozaril dolino, konii so se pasli brez hrupa in nič posebnega se ni zgodilo. Namenil se je bil, da ne zbudi Mac Donalda o polnoči, toda Mac Donald je sam vstal in prišel še pred dvanajsto uro, da zavzame svoje mesto. Odslej pa do štirih zjutraj je spal Aldous kakor ubit. Zelo se je zavzel, ko je vstal in je videl, da gori v Janinem šotoru sveča in da ie Mac Donald že zakuril ogenj. Počakal je Jane in je šel z njo k rečici nedaleč od tabora, kjer sta si oba umila obraz v ledeni vodi z gorskih vrhov. Jana je trdno spala celih osem ur in je bila zdaj sveža in srečna kakor ptička. Utrujenost jo je bila malone že minila in čutila se je dovolj čilo za današnjo pot.
Ko so drug za drugim krenili po dolini, med tem ko je zgodnje solnce izpreminjalo visoke s snegom pokrite vrhove gora v raj barv in toplote, je Aldous začutil, da v svoji notranjosti skoro ne more verjeti v to, da bi jim grozila resna nevarnost. Mac Donaldu ni povedal te svoje tajne misli. Ni mu priznal, da bi najrajši smatral človeka, ki ga je bil starec videl na snežnem grebenu, za kakega lovca ali iskalca zlata, vračajočega se v svoj tabor v sosednji dolini, in napad v Tete Jaune za Oudavo prvi in poslednji poizkus, da bi se polastil Jane. Nekaj ur poprej toliko da ni pričakoval neposrednega zaskoka — a zdaj je bil čedalje bolj trdno uverjen, da se je
Ouade odrekel vseh nadaijnili naikan. Seveda pa je bil z Mortimerom Fltz Hugoim vred vzlic temu opasen in strašen nasprotnik v trenutku končnega obračuna.
Vsekako se ga je bal Aldous čedalje manj; nič več se mu ni zdelo, da bi pretila Jani z njegove strani kaka neposreona nevarnost. Jana in razpoloženje današnjega jutra sta bili izpremenili njegove prejšnje misli o tem. Nekajkrat so imeli razgled po več milj daleč naprej in nazaj. Radost, s katero se je oziral na Jano, je rasla od ure do ure. Neprestano je opozarjala njega in Mac Donalda na lepote gora. Sleherni novi vstop in sestop v dolino ji je prinašal nova krasna presenečenja; v strmih vrhuncih je videvala gradove, stolpe in ogrebeničene trdnjave davnih knezov in kraljev. Njena misel je bila ljubko in nebrzdano strnjenje fantazije, občudovanja in sreče in njeno razpoloženje je vzlic važnemu namenu potovanja razveseljevalo celo Mac Donalda, ki se je smejal in govoril z njima, ko so brzo nadaljvaii svojo pot na sever.
Zdaj so bili v raju lovcev. Najprej je opazila Jana bele, premikajoče se točke visoko na pobočju gore, o katerih ji je Mac Donald pvedal, da so gorske koze. Opoldne so videli gorske ovce, pasoče se na brdu pol milje daleč od njih in Jana jih je celih deset minut vsa zasopla opazovala z daljnogledom. Dvakrat so pridrvili jeleni tik pred njimi preko ravnice. Toda solnce se še ni bilo nagnilo k zatonu, ko je Jana uzrla nekaj., kar bi bila težko opazila na pobočju gore. Mac Donald se je iznenada ustavil, kimaje jima, naj zajašeta naprej. Ko sta prispela do njega, je pokazal na breg, ki je zelenel dve sto yardov pred njimi.
»Evo vam grizzlyja, Jana,« je dejal.
Mogočna rjavožolta zver je počasi kobacala na vrhu pologa. Ko jo je Jana zagledala, je pridušeno vzkriknila.
»Za glodavci iztika,« je pojasnil Mac Donald. »Nič ni videti, da bi se mu mudilo. Ne opazi nas, zakaj medvedje oči so slabe, a začutil bi nas na pol milje, samo če bi pihal veter z naše strani.«
Tako govoreč je snel svojo dolgo puško z ramena. Jana je stala baš dovolj blizu, da ga je ujela za roko.
»Ne streljajte, prosim vas — ne streljajte!« je moledovala. »Videla sem leve in tudi tigre — potuhnjeni so in ne maram jih. Toda v medvedih je nekaj takega, da jih imam rada kakor pse. V primeri z njimi lev ni kralj živali. Nikar ne streljajte, prosim vas!«
»Saj ne mislim streljati,« se je nasmehnil stari Donald. »Pripravil sem se le, da bi mu pošteno stresel šapo, če bi si umislil in bi nam krenil naproti. Vidite, Jana kar jaz vem, se grizzly ne boji ničesar na svetu — in kadar rapade je opasnejši od dinamita. Evo, krenil je na ono stran grebena!«
»Zaduhal nas je,« je rekel Aldous.
Krenili so dalje. Janin obraz je bil rožnat, kakor da ga je pobarvalo solnce, ki se je spuščalo v zaton. Utaborili so se dve uri pred mrakom; Mac Donald je povedal Aldousu in Jani, da so danes prejahali več nego dvajlet milj. Moža sta stražila tabor enako kakor minulo noč, a dolge ure bedenja so jima spet minile brez dogodkov. Naslednji dan je še bolj pomiril Aldousa glede na možnost, da bi jih utegnil Ouade napasti, in v noči po tistem dnevu, četrtem, ki so ga prebili v gorah, je razodel Mac Donaldu svoje mnenje.
Stari lovec je nekaj trenutkov mirno puhal iz svoje pipe in premišljeval. Nato je izpregovoril:
»Ne vem — a prav imate, Johnny. Če bi nam bili za petami, bi bili gotovo že kaj poizkusili. Toda brezskrbnost je v zakonih gori neznana beseda. Paziti morava vendarle.«
»Strinjam se z vami, Mac,« je rekel Aldous. »Ne smeva si dovoliti, da bi naju le za trenutek minila opreznost. Vzlic temu, da je položaj vražje dober, čutim isto kakor vi. Da bi le mogli pred njimi dospeti na cilj!«
»Ako je Ouade z njimi, imamo upanje, da jih prehitimo,« Je zamišljeno odvrnil Mac Donald. »Okoren je, Johnny — lenuh tiste vrste, ki je z njimi težko potovati v gorah; .žganjarsko meso' imenujem take ljudi. Culver Rann, čeprav ga cenim komaj za polovico samega sebe, je kakor železo. Ouade bi jih oviral in zadrževal. A Jana prenaša napore kakor prava junakinja; Bog ve, da jo hvalim po zaslugi!«
»In polovica poti je skoro že za nami.«
Kvalitetni avtomobili in motocikli najnovejši modeli svetovnozaanih tovarn:
«PEUGEOT» osebni in tovorni avtomobili potniški (državne takse prosti).
angleški svetovno zmagovalni, v kvaliteti nedosegljivi motocikli 1* in 2»cilinderski.
Oest. AutomobiUFabriks A. G. vormals
•AUSTROFIAT« 2. 3, 4 tonski brzovozni, tovorni avtomobili, ložame brizgalne, avtomobili za vsak poklic
«BUGATI»AMILCAR» športni avtomobili.
I sa gornja vozila v ekonomiji neprekosljU ra! — Cene kljub prvovrstni kvaliteti konkurenčne! — Plačilne ugodnosti!
V porabljajte *Wakefield»
WA KEFIEL D
«EXCELSIOR and HENDERSON« najboljši svetovni ameriški 2« in 4*cilin« derski motocikli
Oglejte si izložbo na Pokrajinski razstavi ■ na velesejmu!
Generalno zastopstvo ra Jugoslavijo:
O. žužek, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 11.
Med. univ.
v
dr. Leo Savnik
specialist za ženske bolezni in porodništvo
ordinira vsaki dan razun nedelje in praznike od 10 - 12. ure dopoldne in od 3—4. popoldne
v LJUBLJANI Tavčarjeva (Sodna) ul. št. 6. Telefon štev. 2614.
Najpopolnejši
Sftoewer
Šivalni stroji
za šivilje, krojače in čevljarje lei za vsak dom. Preden si nabavite stroj, oglejte si to iztednost pr tvrdki
Lud. Baraga, uubiient
Šelenburgova ulica 6 I,
Srazolačen oouk 15-ietru garartii; Telefon št. 980. .t
SaBlElUIlllBlIlllUlUIIIHIIII
5 Vašo. obleko bode izgledala zpet kakor S nova, ako jo pustite kemično čistiti v
f tovarni $os. Reich
| Tovarna: Poljanski nasip 4-b Ljubljana. Podružnica: Šelenburgova ul. 3.
Plisiranje v najmodernejših vzorcih tekom 24 ur.
Barvanje oblek v različnih barvah.
w*vt!as3«asBaeaKa9BBBBMaHHaBaaa
Malinovec
zajamčeno pristen, Zborne kakovosti, izdelan samo iz pravih gorskih malin, prodaja v vsaki množini po zmernih cenah tvornica
9009
„ALKO"
družba z o. z
Ljubljana, koiizej
PRV0VR5TNI MATER3AL-NIZKE CENE1I
VmSv^ha 0ama ii največje skladišče tCEfltS dvokoles, motorjev, otroških vozičkov, šivalnih strojev, vsakovistnih nadomestnih delov, pneumatike. Posebni oddelek za popolno popravo, emajiiranje in ponik-lanje dvokoles, otroških vozičkov, šivalnih strojev itd. — Prodaja na obroke. — Ceniki tranko.
,,TRIBUNA" F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, LJUBLJANA, Karlovška cesta št. 4.
e®©66©©©©©©®6®6©6666©©
OIC3IC3BC3IC3IOIOaC3l<=>aOHC=>aC3aOaOB<=»
Bevmatizem
Izjava zahvalnosti.
Gosp. dr. I. Rahlejevu, Beograd, Kosovska 43
Vaš lek RAD O BALSAMIKA je izvrsten. Moja soproga bolovala je več let na reuma'lzmu, a zidnji čas ni radi silnih bolečin ostala polne iz postelje. Po uporabi pet stekleničic Vašega leka, prestale so bolečine m počuti se dobro. Radi tega lek KADiO BALSAMIKA lahko vsakum t pripcročfre. Prosim Vas pošljite mi še 3 steklenic. S posebnim spoštovanjnm
Luka Baburič, trgovec
Crikvenica, 18. avgusta 1927. Lek Radio Balsamaca izdeluje, prodaja in razpošilja po povzetju
Laboratorij Radio Balsamiea dra. L Rahle jeva, Beograd. Kosovska 43
88t5 i
0l0l0l0«0»0»0»0l0l0l0l0'0'0'°
n
SPECTRUIM" d. d.
lož. Koplsta, Dubsky in Krstlč, tvornica
ogledal in brušenega stekla, LJubljana VII, Medvedova nL 38, teL 343 Zagreb, Beograd, Oslek, Središniica: Zagreb
Zrcalno steklo, portalno steklo, mašin-sko steklo 5—6 mm, ogledala, brušena vseh velikostih in oblikah, kakor tudi brušene prozorne šipe, izbočene plošče, vsteklevanje v med. Ftaa. navadna ogledala.
kamnoseški mojster - Ljubljana -isljen usti itn. 30
priporoča bogato zalogo nagrobnih spomenikov od marmorja >'n granita, plošče za grobnice, marmornate plošče za mobillje no najnižjih cenah.
206 a
je švedski izdelek m ne. o e'.en v konstrukciji in materijam.
Generalno zastopstvo za vso Jugoslavijo
Ant. Rud. Legat & Co ,
Maribor, Slovenska ulica 7. Telefon štev. 100.
Na pokrajinski razstavi v L^bljan1', paviljon ,E* 52-54
Balin
DALINr najboljše oglje za likanje, prodaja*Jos. Šerec v Mariboru.
Sa/moprodaja za S. H. S.
JL Mikuš
Mestni trg štev. 15
Tvorhica dežnikov, zaloga sprehajalni l j	palic	i
^ptt ' —'■"■'■'■'t iMf-1-
Športis'i, planinci baš za Vas je znamka
ORCO'
sir.
Zastopstvo: Fr. Srdar & Co., Zagreb, Gjure Deže-llda Prilaz 79.	Telefon 14—56.
ti aoDiieKorz. razreane foierue
je zadel kupec srečke 12.950
Dri Komercialni banki d. d.
Ljubljana, Dunajska cesta 984i
SrečUe zo 4. razred li M na. nm\m
..Juniper"
lran:osko žganie je najbojše sredstvo pioti revmatizmu, glavoboli, zobobolu, trgantu, že lodčmm boleziim itd. Dob se povsod
Glavna zaloga>
Vitomir Dolinšek
Celje, Gosposka ulica St. 26
n H štev. 442 v Ljubljani od 17. do 27. septembra 1927.
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□Dnti-iDoocononDnnnannci
NOTARSKEGA
KANDIDATA
z nekaj prakse v spornih zadevah
—= sprejmem takoj. =
Cenjene ponudbe nasloviti na notarijat » Kostanjevici na Krki.	9864
Hektografični aparati,
zvitki, masa, hektografični trakov« vedno in najceneje
v zalogi pri
LUD. BARAGA. Ljubljana,
Šelenburgova ulica štev. 6/1. 49 4	leleton št 2^0
__Zahvala.
Ob priliki prerane smrti naše ljubljene soproge, mame, sestre itd., gospe
Mete Zemljak
čutimo se dolžne zahvaliti se tem potom, vsem, ki so nam v ležkih urah s tolažilnimi besedami lajšali našo težko bol.
Posebno se zahvaljujemo darovalcem vencev in šopkov, gg. pevcem ,Sloge" za ginljive žalost nke, osobju Mestne elektrarne ter vsem prijate-1 em in znancem za številno čašče.e spremstvo na n eni zadnji poti.
Vsem še enkrat: tisočkrat hvala! V Ljubljani, dne 18. septembra 1927.
Globoko žalujoči ostali.
Urejuje dr. Jooip Bire«. Izdaja za Konzorcij »Jutra. Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno dd. Aot tfakarnarja Fran Jezeršek. Za inseratni del je odgonoreo Alojzij Novak. Vsi » Ljuhljaai.