Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
K gid., za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman Veljd: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške uliee št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in veljii tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo j§ v Semeniški uliei h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1/16. uri popoludne.
Štev. 286.
V Ljubljani, v petek 15. oktobra 1886.
Letnil* XIV.
Dogodki v Bolgariji.
ii.
Vodilo posvetovanju Berolinskega kongresa je bila samovolja. Na zgodovino se niso ozirali državni umetniki, ni jim bila mar niti preteklost, niti prihodnost. Kakor krojač snkno, rezali, krpali, daljšali iu krajšali so dežele. To so storili v prvi vrsti z Bolgarijo in vzhodno Rumelijo. Večjega nezmisla niso mogli pogoditi. Narod je želel biti zjedinjen, a so ga razdvojili ter vsaki polovici dali lasten upra-vilnik. Knez Aleksander se je moral ali prestolu odpovedati ali pa po narodovi želji zjediniti deželo. Storil je zadnje, dobro vedoč, da s tem korakom prične nove zmešnjave. Posledice drznega koraka niso izostale. Srbija je čutila v sebi poklic, da nad Bolgarijo maščuje Berolinsko pogodbo. Avstrija je storila veliko napako, ki ne bo brez posledic, da je namreč Srbijo zvodila na led, če ne celo narisala bojni načrt.
Na Dunaji bi morali uganiti namere bolgarskega kneza ter podpirati njegovo politiko, dokler se je ujemala z avstrijskimi in slovanskimi interesi. In kaj naj Avstrija išče na jugu, ako ne vpliva med slovanskimi narodi? Se vč, sedanja madjarska politika nasprotuje zgodovinskemu poklicu Avstrije. Ko pa z avstrijskega stališča zagovarjamo nekdanjega kneza, ne mislimo si ga kot angleškega agenta, niti kot pruskega častnika, marveč kneza slovanskega rodu. Ce se ni čutil tacega, potem ni vreden pomilovanja. Njegova naloga je bila in ostane prihodnjemu knezu, da združi z Bolgarijo vse Slovane sedanje evropske Turčije notri do vrat turške prestolnice. Vprašamo gospode, ki nam očitajo ne-slovansko politiko: Ni li to prvotni ruski načrt san-štefanskega miru? Ne odobravamo s slovanskega stališča kneževega „koketovanja" z Anglijo; pritrditi pa nam mora vendar vsak, da bi na njegovem mestu isto storil. Knez je namreč dobro čutil, da je osebni sovražnik ruskemu caru in da ne bo štel mnogo let svoje časti; ni li toraj naravno, da je iskal pomoči? Je li mogel od Avstrije ali Nemčije pričakovati re-
šitve? Najmanj pa od Rusije, tudi ko bi hotel delati kot ruski satrap. Aleksander je moral iti v vsakem slučaji, to je sklenila Rusija. In ko bi ga ruski prijatelji ne bili iztirali, storila bi Rusija sama. Da je na bolgarskem prestolu sedel ruski mož, ne bili bi doživeli najnovejših dogodkov. Kot avstrijski Slovani moramo želeti, da se reši slovansko vprašanje mirno in srečno za Avstrijo in Rusijo. Predrznih načrtov si ne upamo objavljati. Le toliko pripomnimo, da v vnanji avstrijski politiki Slovani nimamo nobenega vpliva. Pridobiti bi si ga morali, da nas ne raznese politični vihar. Avstrija in Rusija imate v prvi vrsti pravico in dolžnost, da na jugu napravite red. Dokler pa se bo pri nas vzhodno t. j. slovansko vprašanje reševalo s tesnosrčnega madjarskega stališča, ne doživimo miru. Strah pred Slovanstvom in materijelne koristi ovirajo pravo rešitev vzhodnega vprašanja, ki se brez Avstrije ne bo nikdar rešilo, bodisi v njeno slavo ali propast.
Rusija ima popolno pravico, da je odstavila kneza s pomočjo svojih prijateljev; smemo pa mi z avstrijskega stališča mirnim očesom gledati, kako Rusija prodira s svojim vplivom na jugu? Da, roke bi držali v naročji, akoravno »svetovna politika naroda, kakoršen je slovenski, ne po-števa ne po gmotni, ne po kaki duševni njegovi sili", ko bi na večno naši državniki brodarili po madjarskem in pruskem morji. A mi upamo, da bodo krmilarji kmalo morali zavoziti v slovanske valove in se mirnim potom pogoditi s slovansko državo o slovanskem jugu. In ker to upanje še vedno gojimo, da Avstrija postane slovanska, moremo Rusiji pustiti prosto le eno roko.
Se ve, sedanja avstrijska diplomacija hodi še vedno po krivi poti, kar je zatisnil oči knez Schwarzenberg. Njegov naslednik je potisnil Avstrijo kot bruno med Rusijo in zapadne države. Tako je delal Rechberg, ki ni druzega imel opraviti, kakor opazovati prusko politiko. Isto je delal minister brez »portfejlja", ki ni bil nikoli doma, in je grof Mensdorll pred svetom veljal kot minister vnanjih zadev. Grof Beust je vodil le znanega mačka po svoji pisarni, koval si
denar, dremal v naslonjači in o prostem časi, kterega je imel vedno veliko, risal slabe načrte proti nehvaležni Prusiji. Meščansko ministerstvo, nasprotno v vseh ozirih avstrijski zgodovini, delo je Beustovo. In Andraž? Ta se je veselil pri pogledu na krvavo bojišče, ko se je Rus bojeval za svobodo balkanskih narodov, češ: naj se izkrvavi slovanski rod za madjarsko kraljestvo. On je govoril nevarne besede, da je zastarano že zgodovinsko izročilo avstrijske politike, ki meri na jug. Grof Andrassy ni poznal diplomatske dostojnosti, ki vre j a razmere omikanih narodov.
Omenili smo že, da Avstrija in Rusija morate v sporazumljenji ugodno rešiti vzhodne razmere; tega pa Andrassy ni hotel slišati na Berolinskem kongresu. Krmilo je bil izgnbil že pri posvetovanji v Carigradu, potem ga je sapa metala tje in sem po razburjenem morji. Brez pravega načrta je v Berolinu zastopal avstrijske koristi. Kar je bilo tedaj za Britanijo, Francijo, Italijo in Nemčijo prav, škodljivo je bilo za Avstrijo iu vse Slovanstvo.
Govor poslanca prof. Šukljeja
v državnem zboru dne 9. oktobra t. I. o odpravi mitnic, oziroma proti obdačevanju uprežne živine.
Jako kočljivo in prav malo priljubljeno je, govoriti in glasovati proti predlogu peticijskega odseka, ki se je prvi pognal za odpravo mitnic. Tudi jaz se moram strinjati s častitimi gospodi predgovorniki iz nasprotne (leve) strani v tem, da so današnje mitnice v resnici velika opovira potujočemu občinstvu.
G. poslanec Tausche ima popolnoma prav, če pravi, da današnje mitnice osebni in tovorni promet ovirajo, poslednjega še prav zdatno podražujejo. Kar se pa tiče drugih ovir in težav, kterim je po mitnicah popotnik razpostavljen, to vemo pa najbolje mi, ki smo iz tistih krajev, kjer ni še potrebnih železnični!) zvez.
LISTEK.
Mestnofarna cerkev sv. Jakopa v Ljubljani.
Prihodnjo nedeljo dne 17. oktobra bode cerkev sv. Jakopa slovesno posvečena. Po liturgiških pravilih je to potrebno, ker je bila cerkev znotraj vsa okrašena, tu in tam prezidavana, na novo ometana in vsa z nova okrašena. Ozrimo se o tej priliki v njeno zgodovino prejšnjih stoletij ter si .jo konečno oglejmo v sedanji obliki.
I.
Kolikor (zdaj) vemo iz zgodovinskih zapisnikov,*) ne more se natanko določiti, kedaj je bila na tem kraji zidana cerkev sv. Jakopa. Poročila segajo blizo 500 let nazaj v preteklost. Kot zanesljivo nam pripoveduje »Valvazor" (VIII. B. str. 703 .. . pa XI. 689 . . .), da je bil pri tej cerkvi cesarski špital,
*) Po črticah, sestavljenih za stoletnico 1885, gl T>nn.' št. 45 in 46.
in 1. 1494 so cerkev in samostan prejeli redovniki Avguštiuci, ki so se v turških bojih morali iz svojega porušenega samostana pred špitalskimi vrati izseliti. Prvotna cerkev je bila majhna, zato je 1. 1513 škof Krištof Ravbar za novo postavil temeljni kamen. Dobrih 100 let so jo imeli Avguštinovci v lasti.
L. 1596 pa so jo dobili oo. Jezuitje, ktere je bil poklical tedanji nadvojvoda in pozneji cesar Ferdinand II. na Kranjsko, da bi posebno nasproti delovali krivi veri Lutrovi, ki je bila tudi na Kranjskem in v Ljubljani napravila veliko zmešnjav A ker je bila tedanja cerkev premajhna in pretemna, sklenili so popolnoma novo zidati. Slavni škof Tomaž Hren (šentjakopski rojak iz Hrenove ulice) blagoslovi temeljni kamen 1. 1613 dne 1. maja, in čez dobri dve leti 1615 jo posveti z velikimi slovesnostmi med vdeleževanjem celega mesta. K zidanju so deželni stanovi pripomogli v začetku koj z 2000 gld. in še pozneje z odpustom davkov oo. Jezuitom.
K tej cerkvi se je prizidala 1. 1669 Frančiškova kapela po obljubi deželnih stanov v zahvalo za od-vruenje kuge, ki je v tistih letih ljudi zelo pobirala. 5500 gld. so v to svrho darovali deželni stanovi. Dne 3. avgusta 1670 je bila posvečena po knezo-
škofu grofu Jožefu Rabatti. L. 1709 soji dobrotniki darovali prelep marmornasti altar.
Oo. Jezuitje so tedaj oskrbovali tii vso službo Božjo, pa vodili tudi vse katoliške šole. Zraven cerkve proti Virantu je bil njih kolegij, v bližnjih hišah so imeli svoja vzgojevališča (seminare) in v sedanji reduti pa gimnazij sozidan 1657. 1. Iu res se je po prizadevanji škofa Hrena, po marljivem pastirovanji oo. Jezuitov in drugih duhovnov, po dobrem šolanji v pravem krščanskem duhu lutrovstvo zgubljevalo, meščani so se zopet vrnili v naročje edinozveličavne matere Cerkve iu večina odpadencev po deželi se .je odpovedala krivi veri.
Šentjakopski oddelek mesta so večkrat obiskale razne velike nesreče, potresi, kužne bolezni in požari. Tako je razsajal 19. septembra 1660 strašen požar v sedanjih Florijauskih ulicah, ki je veliko hiš upepelil, pa je bila nevarnost še toliko večja, ker se je bilo bati za smodnišnico na Gradu, na ktero so že padali ognjeni žarki, in bi bilo, da se vname, veliko mesta pokončanega.
V tej največi sili so se ljudje zaobljubili patrojsm^ zoper ogenj, sv. Florijanu, sozidati cerkvico, kfir so H-je po dovoljenji tedanjega škofa Jož, grofa Rabati^
h
Kdor je imel priliko v temni noči, pri hudem mrazu, da )e vše škripalo, čakati pred kako zaprto mitnico, ter si je zastonj prizadeval, kako bi zbudil mituičarja iz trdnega spanja, ta bo brez vsacega premišljevauja takoj rekel; „Proč z mitnicami!" Tudi v tem ima odbor prav, če pravi, da so bil« ravno mitnice že večkrat povod velikih npsrečl 1^. tega stališča, ki toraj res javni promet ovira, bi biji tudi jaz za brezpogojno odpravo mitnine. Kar s«) pa tiče druzih opazk g. poslanca Tauscheja, kako da so nekteri mitničarji opravljeni in kake da so njihove barake, se ne bom na nje oziral. Povem Vam, da mi je pač vse eno, ali naj v bodoče mit-ničar svoje krajcarje pobira v svoji dosedanji opravi, ali pa z uradniškim klobukom na glavi in mečem ob strani; in ali mitnica tudi v bodoče še tako ostane kakor je sedaj razsvitljena ali pa se vpelje ondi električna razsvitljava. Vse to nas nič ne briga!
Jaz bi se niti ob to ne spodtikal, da je mit-nina v narodno-gospodarskem oziru opravičena, kar odbor v svojem sporočilu sam priznava in jasno povdarja, rekoč: „Mitnina je popolnoma opravičen davek, ki se spodobi. Popolnoma je v redu, da tisti, ki cesto rabi in ji s tem škodo dela, tudi po svoje za njeno vzdržavanje doprinaša. Oe tudi vse to priznavam, bi vendar takoj glasoval za brezpogojno odpravo mitnic, če bi to le državne finance količkaj dopuščale. Toda v državi, ktera še vedno boleha na kroničnem primanjkljeji, se vendar ne moremo brez odškodnine odpovedati dohodku, ki je še letos pre-računjen na 2,455.000 gld. Odškodnina pa, ki ste jo za to nasvetovali, je pa taka, da na noben način ne morem za njo glasovati in se odločno zavarujem v tem oziru.
G. poslanec Tausche je predlagal mitnice odpraviti in njihov dohodek s prikladami pokriti. Vodilo ga je pri tem načelo: Enake pravice, enake dolžnosti! Dobro, sprejmem to stališče in tudi moji volilci bi bili takoj pripravljeni dotične doklade z veseljem plačati, kar bi jih njim pripadlo, če jim zato le jeden del tistih občil (železnic in cest) daste, kakor jih imajo po severnih čehah že danes, za ktere se pa mi do sedaj še vedno zastonj poganjamo. Tu je že zopet razvidno, da je v Avstriji res težko po enem kopitu vsem vstreči.
Nesrečna zdi se mi pa misel o vpeljavi davka na upreženo živino. Da je bilo odboru možno ta predlug staviti, razkazoval nam je države cele za-padnje in osrednje Evrope; pri vsem tem je pa po mojih mislih jako važen moment zamolčal, točko namreč, v kterej državi da je ravnokar vpeljan davek na uprežno živino. Kolikor je meni znano, je ni države, kjer bi tak davek imeli, kajti analogija o francoskih vicinalnih cestah tukaj ni prikladna. Sicer pa davka na uprežno živino do sedaj niso nikjer drugje imeli, kakor v mali Bavarski državi leta 1808. Toda že leta 1822 morali so ga odpraviti, ker se je deželni zbor britko pritožil. Kmetski konji in voli, ki jih je kmet za delo imel, so bili tako silno obdačeni, da ljudje tega niso več mogli zmagovati.
Toraj pravim, da odbor predlaga vpeljavo novega davka na uprežno živino, davka, ki ga nimajo v nobeni državi in ki so ga že jako zdavnej le v mali Bavarski imeli, kjer je pa že čez 14 let moral
zginiti s površja in to mi je zadosti, da imam jftko važnem pomislike proti tej novotariji.
Beklii ste, d*, bodo ražijni stroški manjši in pobiranje ceneje. Je že res, da bi odpadel del režijnih 'stroškov, in pa zaknpninsfcji dobiček, kar bi znašalo 1 $00.000 gld;, če s^smem opirati na številke, kijljihi odbor sostavlli Vendar pa bi pri vsem tbm opozoril gospoda poročevalca in vso gospode govornikaina nasprotni strani, ki so v debato segali, ;na izrek poznane avtoritete v finančnih vednostih, •ki se je z vso odločnostjo izgovorila proti tej obliki obdaČevanja.	(Konec prih.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 15. oktobra. 3fotranje dežele.
Včeranji dan bi bil državnega zbora jezikovnemu odseku, oziroma levičarjem lahko mnogo — zabave prinesel, če bi se bila desnica hotela podati v prepir z njimi. Kaj se je godilo, povedal je včeranji telegram z Dunaja, nam toraj pač ni treba ponavljati. Lahko pa rečemo, da so se ga levičarji veselili, kakor otroci somenja ali cerkvenega žegnanja. Možje so se namreč nadjali, da se jim bo ponudila jako lepa priložnost zopet zapeti staro pesem o zatiranji nemštva v Avstriji. PJenerja so si najeli, da naj prvi kamen vrže, kar je mož tudi storil. Kamen je priletel ob nastavljen ščit grofa Hohenvvarta, odkoder je padel na tla. Plener toraj ni nič opravil s svojim pozivom na vlado, da naj bi preklicala Pražakov odlok. Na to so levičarji izvlekli Schaar-schmidov predlog iz stare šare, in so ga jeli z obeh strani prav pošteno krtačiti. Na vsaki strani je bilo po troje mož, ki so se poskušali. Na desni Zeithammer, Rieger, Olam, ki so iz novega dokazali ničevnost in krivičnost tega predloga, na levi pa Lienbacher, Herbst in Sturm. Schaarschmidov predlog je bil posebno proti Cehom naperjen in mu je v novejšem času Pražakov odlok tako po glavi dal, da se predrzno revše ne bo nikdar več dvignilo. Vlada nasproti temu predlogu celih 7 let sama ni vedela, kako bi se obrnila, še le letos prišla je do spoznanja, da se mora tudi na potrebe druzih narodnosti ozirati, če prav je trdno prepričana, da se Nemcem posebna klobasa spodobi. Dolgo smo čakali, dolgo moledovali in robencali; konečno vendar nekaj. Ce tudi dobiček ni naš, temveč naših bratov Cehov, nas taisti vendar veseli, ker ga smatramo za začetek še boljših priboritev, če se bodo naši poslanci vstrajno poganjali za nje. Podpore jim ne bo manjkalo. Kar je Cehe žulilo na pravosodnem polji, prav tisto boli tudi nas! če se je češčini priznala enakopravnost pred sodnijo, tirjajmo jo tudi za slovenščino po vseh slovenskih pokrajinah. Vlada že dA, če le zadosti resne volje vidi!
Ta teden prinesel nam je brzojav vest z Dunaja, da je umrl mož, ki je nekdaj po senzacionalni pravdi znan postal po vsi Evropi. Viktor Ofenheim pl. Pont-Euksin, preselil se je tjekaj, kjer ne grade želežnic. Pravda, ki je svoje dni Ofen-heima pred porotnike spravita, je bila tako velikanska, kakoršne v Avstriji še nismo doživeli. Zapletene so bile vanjo osebe najvišjih stanov, na vrhuncu človeške družbe stoječe. Dva kneza (Sapieha in Jabla-novski), štirje bivši ministri (Groholski, Potočki, Giskra in Petrino), jeden aktiven minister (Banbans), bukovinski deželni predsednik (Pino) bili so zapleteni v pravdo nekaj kot priče, nekaj kot sokrivdniki. Pravda sama je trajala od 7. januvarja 1874 do
in mestnega magistrata tudi zvršilo, in cerkev sv. Florijana stoji še dandanes.
Dne 31. julija 1767. 1. krog polunoči je nastal velik ogenj, ki je v Hrenovih in Rožnih ulicah krog 60 hiš upepelil. In kmalo potem, 9. septembra, je zopet krog jezuitovskih hiš razsajal ogenj, ter pokončal 72 hiš.
Kako so naši spredniki častili B. D. M. brez madeža spočeto, so spričali po spominku, ki so ga postavili na trgu ravno nasproti velikih vrat te cerkve. Že 1. 1664 so deželni stanovi sklenili na priporočbo cesarja Leopolda, da se bo obhajal praznik brezmadežnega Spočetja B. M. D. za vse čase naprej, in v poveličanje tega prepričanja hočejo postaviti tudi Marijin spominek. Valvazor je naredil zanj obris, in kip Marijin je vlil zvonar Krištof Schlagš v svoji livarni pred Karlovskimi vrati. L. 1682 je bilo Marijino znamenje zgotovljeno.
Ker je bil proti koncu 17. stoletja potres cerkev zelo poškodoval, so jo oo. Jezuitje lepo prenovili in popravili 1. 1 7 01 v tej obliki, kakoršna je še dandanes, to nam potrjuje tudi napis nad velikimi vrati: Magno Deo et sanCto laCobo. To se je zgodilo za rektorja o. Rudolfa pl. Lihvenberga.
Oo. Jezuitje so s pomočjo mnogih dobrotnikov cerkev polagoma zalšali in z altarji oskrbljevali. Sedanji marmornati altarji, ki jih po pravici občudujemo kot mojstersko delo, so vsi iz 18. stoletja (večina od 1710 do 1730). Veliki altar je narejen 1. 1732 po slavnem umetniku Francu Robba-tu za 3520 gld. tedanje veljave.
Ali krivi duh, ki se je takrat širil po Evropi, posebno iz Francoskega, tudi v Avstriji ni ostal brez upliva. Brezverci so se najbolj zaganjali v red oo. Jezuitov, ker so bili oni največja zaslcmba katoliške vere in državljanskega reda. Nesrečne politiške razmere so nanesle tako, da je papež Klemen XIV. z bulo 21. julija 1773. 1. razpustil red oo. Jezuitov. Tudi v Avstriji so bili Jezuitje razpuščeni. Tako so morali tudi oo. Ljubljanskega kolegija zapustiti to cerkev, kjer so blagonosno delovali 177 let.
Leto potem 28 junija 1774, zadene to cerkev velika nesreča. Popoldan pred sv. Petra praznikom nastane grozen požar, ki upepeli v Krakovem 51 in krog sv. Jakopa 58 hiš. Poprejšnji kolegij in cerkev z obema zvonikoma pogori, zvonovi se stope v pekočem plamenu. Tako ostanejo gole stene cerkvene kot žalostna podrtija skoro leto in dan in še le po
1. marca tistega leta. Krivda Ofenheimova je bila očividna, državni pravdnik duhoviti grof Lamezan ga je izborno pobijal in vsak človek si je mislil: Ofenheim, generalni ravnatelj in, ustanovitelj Lovov-černoviške železnice je zgubljen, ker je goljuf, ki se z milijoni igra. Kar nesreča hoče, da bi ga-bil'tudi i še predsednik Dunajske višje deželne sodnije, bivši ] pravosodni minister pod Sehmerlingom« baron Hein rad pokopal; pisal je namreč predsedniku porotne sodnije baronu Wittmanui, da naj, ne pustu peveč časa. Ofenheimu za. zagovor. Vslad tega. Ptttiska od zgpraj čutil se je baron Wittman kot sodni k. v svojem stanu tako žaljenega, da je pismo prebravši pri obravnavi omedlel. To je menda na porotnike tako slabo vplivalo, še več pa ominozno pismo, o kterem se je takoj po celem mestu zvedelo, da so Ofenheima ne-krivega spoznali in so Banhansa obsodili. Ofenheim je kljubu temu Avstriji storil veliko uslugo s svojo velikansko pravdo — oprostil jo je ustavoverne stranke, ktera si je tedaj vrat zlomila in je potem le še vegetirala. Ko bi Ofenheima ne bilo, kdo ve, če bi ne sedeli še danes ustavoverni „grunderji" na krmilu v Avstriji!
Tržaški Lahi sklenili so v Trstu laško univerzo ustanoviti. Ideja ni več nova, kajti čuli smo jo že večkrat. Sedaj jo je sprožil v ondašnjem deželnem zboru dr. Piccoli in deželni zbor jo je odobril in je sklenil pri vladi na to siliti, da dobi Trst laško univerzo. Vprašamo vas: čemu le? Peščici Lahov, ki gre iz našega Primorja, Tirolov in Dalmacije vsako leto na velike šole, se pač ne bo tako draga šola napravljala, kakor bi bila univerza. Če bi se v Trstu že kaka univerza delala, morala bi biti to jugoslovanska univerza, ktero bi obiska vali vsi tostranski Jugoslovani. Da jo je tem mnogo bolj potreba , kakor Lahom, dokazale bodo sledeče številke: Lahov je v našem cesarstvu po južnih Tirolih, po Primorji in po Dalmaciji vsega skupaj 297.000 duš. Slovanov pa po Dalmaciji, Primorji, Kranjskem, Koroškem in Šta-jarju 1,935.600, toraj skoraj dva milijona duš. Kje je toraj potreba večja? Lahi bi univerze ne potrebovali za druzega, kakor da bi ondi gojili veliko-laške, irredentovske ideje. O Slovanih se kaj takega ne dii trditi. Če bi se morala toraj v Trstu res ustanoviti univerza, naj bo taista jugoslovanska, ki bo nam vsem na veliko korist, ne pa laška!
Vnanje države.
V Carigradu se je politična tehtnica popolnoma na rusko stran nagnila. Vsako priložnost porabijo, samo če morejo Angležem ktero prav zdatno zasoliti. Pa tudi po časnikih sitnemu in vsakoreč-nemu „John Bullu" svetujejo, da naj se nikari ne vtika v evropejske zadeve na iztoku, ki ga prav nič ne brigajo, pač pa njegove spletke toliko škodujejo javnemu miru, ter naj so rajši bolje peča s svojimi pomorskimi zadevami. „John Buli" je človek, ki bi imel rad svoj nos v vsaki reči in se mu popolnoma prav godi, če ga Turki nekoliko dostojnosti uče. Temu nasproti so pa v Carigradu že skoraj bolj ruski postali, kakor so v Petrogradu Rusi sami. Postopanje Kaulbarsovo se jim zdi čisto naravno, ker je bil mož k temu prisiljen, da je postopal kot konzul in ne več kot diplomatski zastopnik, ki le nagovarja in razne svete daje, konzul pa zapoveduje. Vzrok temu, pravijo v Carigradu, da je sedanja bolgarska vlada, prav za prav pa Salisbury v Londonu, ki sedanje regente k uporu bujska. Ce bi se Angleži ne vtikali v Bolgarijo, bi tudi Rusom ne bilo treba tako strogo postopati. Za to se po nazorih turških državnikov na Bolgarskem ni poprej nadjati pravega reda, dokler se „John Buli" popolnoma ne obrne od nje.
Francozje jeli so jako določno govoriti. Povod tej določnosti je novica, da si Angleži nameravajo Egipt prisvojiti. „Rep. Franc." pravi, da morajo Francozje pred vsem na to gledati, da si pridobe v Egiptu zopet stališče in vpliv, kakor so
dreganji tedanjega deželnega glavarja Jožefa grofa Auersperga dobe streho za siio.
Prelepe presne slikarije, s kterimi je bila prej ozalšana vsa cerkev, *) so bile po dimu tako zakajene in poškodovano, da jih ni bilo moči popraviti. (Mittheilg. 58. p. 69.) Zato je bila vsa le pobeljena, edino freska pri velikem altarji se je popravila in ostala.
Za oskrbovanje te cerkve sta bila izvoljena dva cerkvena ključarja: Janez Adam Fantom pa Ignacij Friedl; duhovno vodstvo je bilo izročeno ex-jezuitu o. Antonu Wolfu; tako je postala tu kapelauija (stolne fare sv. Nikolaja), ktero so 10 let oskrbovali ex-jezuitje.
Tako je bilo pred sto leti. Cerkev sv. Jakopa je kot samostanska imela zmiraj svoje predpravice in redno službo Božjo; a ta oddelek mesta spadal je ves čas k stolni fari sv. Nikolaja, kar nazaj segajo spominska poročila. Stolni kanonik-župnik je imel tedaj duhovno oblast čez vse notranje mesto, pred-
*) Pri vstrgavanji zidu na kovu našli so na obeh straneh velikega okna ostanke slik, ena je predstavljala angelja-varuha, druga nadangolja Mihaela. Tudi na svodu pokazala se je tu in tam slikarija.
ga „ nekdaj" imeli, naj velj&, kar hoče. Še večjo pozornost morajo pa obračati na Angleže. Kakor hitro bi se le-ti res podstopili Egipt prisvojiti si, se jim bo takoj boj napovedal; kajti Egipt je na-brežna država Sueškega kanala, ki je svetovna pot ladijam vsega sveti Ta pot, pa tudi dežela, ne sme nikdar stati samo pod enostranskim varstvom, temveč pod onim skupne Evrope. Sedanji francoski minister zunanjih zadev misli se ravnokar obrniti do velesil z zahtevo, da naj se Egipt z mednarodno vojsko zasede. Kakor je „Rep. Franc." zvedela, bi bil ta francoski nasvet skupni Evropi všeč, le Angležem ne. No, da tem kramarjem ni všeč, je pač zadosti jasno. Letos bo Evropa od njih zahtevala račun njihovega gospodarstva v deželi Faraonov, ki bo še nekoliko bolj čuden, kakor je bil oni evangeljskega krivičnega hišnika, in John Buli niti prilike ne bo imel, da bi polovico temu ali onemu odpisal. Da bi se tej sitnosti ognil, noč in dan tuhta, kako bi si Egipt prilastil. Že je precej na to kazalo, kar je nada popolnoma upadla, odkar so mu Francozje jeli ugovarjati. Vsak nepristransk politik mora tukaj pač Francozom prav dati; kajti v njihovi želji ni izražena morda kaka sebičnost, temveč le skrb za občni blagor, če bi Angleži Egipt v svojo last dobili, proglasili bi tudi Sueški prekop za svojo last in naposled pa morda še Rudeče morje. Treba je toraj nakano že v kali zatreti.
Na Francoskem, ie v preteklih devetih mesecih zmanjkalo 51,469.525 frankov, kteri so bili v predštevu vračunjeni. Sedaj so pa gre za to, kako za-mašati to brezno. Finančni minister hoče prihod-ninski davek zvišati, a zoper to so denarni možje. Sedaj pa pride še pomorski minister in hoče imeti 200 milijonov za torpedne ladije; šest velikih železnic je pa imelo 30,885.000 frankov manj prihodkov mimo drugih let.
Katoliški kongres v Belgiji ni brez dobrih nasledkov, že sedaj se vidi, da se svet vendar le zmeni za to, kar se je tam govorilo. Prišlo je namreč na dan, kako slabo se godi delavcem po tovarnah in po rudnikih; ministerstvo je obsojencem zdatno kazen zmanjšalo; izpuščeni so bili vsi tisti, ki so bili obsojeni manj kakor na šest mesecev. Tudi drugim so kazen zdatno zmanjšali. Preteklo nedeljo so delavci imeli na 16 krajih shode v okolici Charleroi, a povsod so bile oblasti pripravljene. Župan iz Jemappes je prepovedal nositi za odliko rudeče zastave ali frigiške kape.
G. Gill, lordmajor v JDublimi, je govoril zastopnikom amerikanskih listov v Irski tako-le: „Jaz mislim, da bodo manj premožni posestniki to zimo hudo stiskali zakupnike, da bi plačali zakupnino, dasiravno ne morejo toliko skupaj spraviti. Pogum za to bodo dobivali iz konservativne vlade in ohrabrilo jih bode časopisje, ter bodo najemnike iz hiš podili; obupni zakupniki se bodo pa maščevali. Ako bodo narodni zavodi iztirane zakupnike podpirali, ter se tudi ubrani, da se pridelek na pristavah ne spravi pod streho, pride mnogo posestnikov ob vse. Konečno vprašanje bi se potem lažje rešilo. Irci vseh krajev bodo donašali narodnim zavodom denar, in narodna liga bode s temi denarji razpolagala. Bati se je, da bi posestniki ne silili vlado k strogemu postopanju zoper to ligo. A zatreti to ligo (zvezo) ne bode tako lahko mogoče. Ako pa namestni kralj razglasi, da ta zveza ni postavna, s tem še ni dokazano, da je res nepostavna. Postava ni več veljavna, s ktero bi načelnike lige kar odstraniti zamogli. Ko bi lige ne bilo, nastale bi tajne agrarne družbe, in stanje bi bilo obžalovanja vredno. Liga deluje nekako pomirljivo. „Ho-merule" bo gotovo nastala, naj se že odklada leta in leta, in sicer isto tako obsežno, kakor je Gladstone zahteval. Najemniki Taaffe-jevih zemljišč pri Ballyhannis-u so prosili agenta, da naj jim kaj pri-jenja. Ko je bila odbita njih prošnja, odšli so vsi skupno, ne da bi kaj plačali, pristavili so, da raje vidijo, da jih zapode iz hiš, kakor da bi jih silili plačevati, kar je nemogoče.
inestja pa so spadala drugam. Tako so stolni župniki oskrbovali vedno cerkev sv. Florijana.
Za cesarja Jožefa II. so se godile, kakor je znano, velike premembe v državljanskem in cerkvenem obziru, če tudi ne sploh v pravo srečo države, a gotovo v škodo sv. cerkve.
L. 1784 je potoval cesar sam na Laško in pri povratku iz Rima ostal je nekaj časa tudi v Ljubljani. Dne 21. marca obiskal je tudi cerkev sv. Jakopa, ter jo odločil v bodoče za posebno farno cerkev.
Da se je vkljub mnogim oviram tii ustanovila mestna fara in se zelo poškodovana in drugih svojih dragocenosti oropana cerkev s potrebnimi paramenti preskrbela, ima posebno zasluge cerkveni ključar Ignac Friedl. Po povelji cesarja Jožefa II. in s po-razumljenjem duhovske gosposke naj bi faro oskrbovali 1 župnik in 4 kaplani. Dne 5. junija 1785 so bili tu nastavljeni mestni župnik s tremi kaplani; in tako je lani minulo ravno 100 let, odkar se pri tej cerkvi nahaja samostojna župnija.
Od tedaj je imela fara 5 župnikov, sedanji je žesti v vrsti. Prvi jc bil Jan. Nep Kristijan od
Izvirni dopisi.
Iz Loškega Potoka, 18. okt. Ko se je na Kranjsko v našo doslej maloznano faro Loškopotoško po delavcu iz Ricmanj zanesla kolera, ko se je s strahom čulo, da si je ta smrtnonosna bolezen našo deželo v svojo žrtev izbrala, od tedaj začetkom meseca avgusta t. 1. do 10 oktobra sem, prinašal je „Slovenec" večkrat dopise iz naše fare, da se je za-moglo občinstvo prepričati, kako da svari stoje. Bili so ti članki pisani z ono objektivnostjo in kažočo resničnostjo, da se je vsak na prvi hip prepričal o verjetnosti podanih dat in nepogojno jih za istinite spoznal. Zato je pa občinstvo v teh mesecih še posebno rado segalo po „Slovencu", da si je srce umirilo. Komur je pisatelj teh člankov osebno znan, vedel je tudi, da je ta iz najboljšega vira zajemal svoje date, kajti imel je sam vsled razširjajoče bolezni kolere največ opravila, njegovo lastno živenje tvegal je dostikrat in nam faranom čestitati je, da je nam Bog za čas te hude preskušnje ravno tega gospoda poslal v našo faro nas tolažit, nas podpirat in nam upanje dajat, da nismo obupali. To pa je naš visokočastiti gopod župnik Anton Žgur. če je vže sama ta bolezen grozna, koliko hujša postane še le vsled govorice, ki med prostim ljudstvom navstane, od ust do ust gre, vedno drugo in vedno večjo podobo zavzemajo; ljudje postanejo zbegani, nezaupljivi, ne dajo se podučiti, nobenemu pametnemu človeku ne verjamejo, kako staro baburo edino poslušajo, ki jim raznoverstne, največkrat škodljive domače zdravila priporoča. To je slika, ki je tu navstala, kakor hitro se je čulo, da so nekteri za kolero zboleli. K temu prišla je iz Kočevja zdravstvena komisija, ž njo vred stroga določila in zapovedi, česar farani morajo storiti, česar ne smejo. In da so se vse naredbe gotovo, natanjko in prav spolnila, na to skrbelo je javno redarstvo. Farani ne razumivši pomen teh povelj, bili so razjarjeni, ter so le šiloma ubogali. Vendar med nami so bili g. župnik. Z njim lastno prijaznostjo, z zgovornostjo, da s prošnjami prigovarjali so nas naj ubogamo, naj storimo, kar se nam veleva, ker vse godi se nam v korist. Vsako laž, natolcovanje, ki je govorica raznesla, vedeli so precej razveljaviti, da so farani zavedni ostali in se niso pustili od lažnjivih in hudobnih jezikov zapeljati. In ko je šlo, da so naš gospod župnik v istini pokazali svojo ljubezen do njim izročenih faranov, ko je bilo treba za kolero na smrt bolnim zadnjo dušno zdravilo dati, ko je bilo treba take bolnike obiskati, jih tolažiti, tedaj prestali so naš gospod župnik marsiktero nevarno pot, velikokrat tvegali življenje za dušno korist svojih faranov, s pogumom, ki smo ga vsi občudovali in s strahom za njih živenje bali, šli so k bolnikom, ter spolnovali svoje dolžnosti. Tačas spoznali smo. da imamo dušnega pastirja, ki je pripravljen, ako jeBog v svoji previdnosti tako sklenil, tudiživljenje žrtvovatizasvoje ovčice. Zato smo jih pa tudi ubogali, kar so veleli, ker do trdna smo prepričani, da nam le dobro žele. Temu seje pač največ zahvaliti, da so se vsi farani pozneje radovoljnejši udalajali vsem naredbam in ukazom zdravstvene komisije, vzlasti, da so se farani držali doma in tako preprečili, da se ni kolera od nas zanesla v bližnje in daljne kraje.
Ako sem tu tedaj javno obrisal zasluge našega
5. junija 1785 do 12. septembra 1796. Drugi, Jožef Pinhak, ob enem častni kanonik, 1796 do 1810 v dobi francoske vlade na Kranjskem, kakor deloma tudi naslednji. Tretji, Janez Pohlin od 1810 do 1850, toraj skozi 40 let. Četrti, Franc Hrovat od 1850 do 1867. Peti, Gustav Koestl od 1867 do 1880, in šesti Jan. Nep. Rozman od I. 1881. O vseh ranjkih župnikih se bere, da so bili dobri in goreči duhovni pastirji, ki so zelo skrbeli za olepšavo te farne cerkve. Že za prvega župnika našli sta se dve veliki dobrot-nici, Rozalija Kariš pa Marija Rosenkranz, ki sta vsaka po 1000 gld. darovali za novi veliki zvon (krog 26 centov težak), ker so se bili v požaru zvonovi stopili. Nadškof Mihael baron Brigido ga je 12. junija 1788 posvetil in s tem prvo škofovo opravilo v Ljubljani izvršil. Po potrebah so župniki s pomočjo blagih dobrotnikov cerkev zališali in pre-skrbljevali z raznimi paramenti.
Duhovnih pomočnikov se jih v preteklih 100 letih šteje 73. Med njimi je bil marsikteri bistra glavica in zaslužen pisatelj. Imenujem naj le slavnega Valentina Vodnika, znanega pesnika sloven-
gospoda župnika za čas kolere v naši fari, ne storim to z namenom, javno njih velikansk trud in požrto-valnost pohvaliti, ampak hotel sem le, naslanjajo se na dopis iz Loškega Potoka z dn6 10. oktobra t. 1. omenjati zato, da občinstvo izve, komu se imamo poleg omenjenih gg. zdravnikov največ zahvaliti, da se je ta smrtnonosna bolezen kolera gotovo za vselej in tako hitro od nas poslovila, ter da je le omenjene žrtve zahtevala in se ni še dalje razširjala, ob jednem pa, da je naše ljudstvo udano in mirno prestalo naloženo nadlogo.
Plačilo, ki so si ga s tem delovanjem zaslužili naš gospod župnik, ne zamore tega sveta biti, tudi ga ne zamore v polni meri nobeden dati, vendar ako se bode morda ta ali oni gospod javno pohvalil, zaslužili so tovprvi vrsti naš gospod župnik.
P o to č a n.
Trgovinska in obrtna zbornica.
(Konec.)
XII.	G. zbornični svetnik Karol Luckmann poroča o dopisu c. kr. deželne vlade, zadevajoč neko prošnjo za dovolitev, da bi se smele pričeti tehnične priprave za sekundarno lokomotivno železnico na Dolenjsko. C. kr. deželna vlada želi v gorenjem dopisu zvedeti, če je proti dovolitvi te železnice kaka privatnopravna ali javna ovira.
Nameravana železnica bi se v zvezi z železnico Zidan Most-Zagreb pričela ali na Zidanem Mostu ali v Sevnici ter bi potem, prestopivši Savo šla čez Radeče, Mokronog v Sotesko in prestopivši Krko čez Toplice in Koprivnik v Vrd (Brdo) na Kolpi, da prestopivši to dospe do Sela na kr. ogerski državni železnici; eventualno pelje ta proga od Sevnice, prestopivši Savo, čez Mokronog na ravno omenjeno črto.
Eventualno bi se zgradile stranske črte:
a)	od Soteske, eventualno od Toplic na Krko, od tu ali čez Višnjo Goro ali čez Turjak v Smartino in od tii eventualno proti Ljubljani;
b)	od Koprivnika na jedni strani v Kočevje, na drugi strani v Černomelj;
c)	z obali Save, Krke in Kolpe bi se eventualno zgradile dovlačnice (železnice) do glavne proge. Da-si se ta železniška proga ogne deželnega
glavnega mesta Ljubljane in se zbornica in visoko deželno zastopstvo že dve desetletji poganjata za zgradnjo železnice iz Ljubljane na Dolenjsko, vendar meni odsek, da bi tudi to progo vdeleženi krogi radostno pozdravili.
Ker mu niso znane nikake ovire proti dovolitvi ter radostno pozdravlja vsako gibanje, ktero meri na zgradbo železnice skozi Dolenjsko, kjer zdaj še ni nobene, zatoraj predlaga :
Slavna zbornica naj se izvoli v svojem mnenji do c. kr. deželne vlade izreči, da jej niso znaue nikake ovire proti dovolitvi tehničnih priprav za gori omenjeno železniško progo. Predlog se sprejme.
XIII.	G. zbornični svetnik Vaso Petričič poroča v imenu odseka o prošnji občine Kamnik, da se nastavi maksimalna tarifa za nadrobno prodajo govejega in telečjega mesa. Ces. kralj, okrajno glavarstvo je v tej zadevi zaslišalo tudi zadrugo in ogledovalca mesa ter uvažalo obstoječe
skega, ki je bil tii od 1. 1796—1798, kteri je s svojimi pesnimi, ki se Še zdaj prepevajo, zdramil zanikrne Slovence, kterih mnogo se jih je že sramovalo svojega slovenskega jezika. Nov duh je prešinil ob Napoleonovem času po Vodniku tudi Ljubljančane in od takrat vidoma napreduje slovenstvo.
V tem stoletji je omeniti, da je bilo znamenje Marijino 1. 1844 zarad nevarnosti izpred cerkve od-nešeno; Marijin kip se je hranil v kapelici sv. Križa ob steni, ter je čakal zopetnega postavljenja. Po velikem trudu je bilo s pomočjo mnogih dobrotnikov s fare, mesta in od drugod za f župnika Koestelna o malem Šmarnu 1. 1870 zopet postavljeno na sedanjem mestu. Stroški so znašali krog 17.000 gld.
Dokaj poprav in ozalšav je izvršil f župnik G. Koestl v dobi svojega trinajstletnega pastirovanja.
A korenito prenovljenje in popravljanja farne cerkve sv. Jakopa čakalo je na sedanjega župnika Janeza Nepomuka Rozmana.
(Konec prih.)
razmere ter našlo, da bi bilo najbolj primerno, da se nastavi maksimalna tarifa mesu v tej visokosti :
1. Goveje meso od pitanih volov:
a)	prednje po 88 kr. kilogram,
b)	zadnje po 42 kr. kilogram.
3. Goveje meso od nepitanih volov:
a)	prednje po 36 kr. kilogram,
b)	zadnje po 40 kr. kilogram.
3. Telečje meso po 44 kr. kilogram.
Ker je ta tarifa ob zdanjih odnošajih utemeljena ter se z gotovostjo sme pričakovati, da občinsko zastopstvo predloži višje maksimalne tarife, kadar se cena živini poviša, meni odsek, naj bi se zbornica pridružila predlogu c. kr. okrajnega glavarstva ter predlaga:
Slavna zbornica naj se v svojem poročilu do vis. c. kr. deželne vlade izreče, naj določi omenjene maksimalne tarife za nadrobno prodajo govejega in telečjega mesa za obseg Kamniške občine, dokler se zopet ne prekličejo.
Predlog se sprejme.
XIV.	G. zbornični svetnik Vaso Petričič poroča o prošnji mestne občine Kočevje, naj bi se ustanovila maksimalna tarifa za nadrobno prodajo govejega mesa ter jo predlaga tako-le: Za goveje meso I. vrste 46 kr. za kilogram in II. vrste 40 kr. za kilogram. 0. kr. okrajno glavarstvo v Kočevji meni, da je omenjena cena kot maksimalna tarifa zdanjim odnošajem prav primerna ter jo priporoča. Tudi odsek je tega mnenja, zatoraj predlaga;
Slavna zbornica naj se izvoli izreči za to maksimalno tarifo za nadrobno prodajo govejega mesa za obseg občine Kočevje.
Predlog se sprejme.
XV.	G. zbornični svetnik Vaso Petričič poroča, da se je c. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu do zbornice obrnilo s prošnjo, da izreče svoje mnenje, če bi bila ustanovitev brzojavne postaje v Št. Eupertu iz trgovinskih in obrtnih ozirov koristna.
Odsek se je posvetoval ter našel prošnjo utem-ljeno. Občina Št. Eupert broji 33 vasi s 4345 prebivalci. V občini nahajajo se prostrani gozdovi z mnogimi žagami. Lesna trgovina, posebno s Trstom, z Ljubljano, Sežano itd., je zelo živahna. Važna je tudi trgovina z žitom, z vinom, vinskim kamnom, jezicami in svežim in posušenim sadjem. V občini in najbližji okolici je več trgovcev, obrtnikov in gra-ščakov, kteri imajo obilo zveze z vnanjim svetom. Z ozirom na to je potreba brzojavne postaje v Št. Eupertu razvidna, zatoraj predlaga tudi odsek:
Slavna zbornica naj se izvoli izreči za ustanovitev brzojavne postaje v Št. Eupertu.
Predlog se sprejme.
XVI.	G. zbornični svetnik Karol Luckmann utemljuje svoj samostalen predlog, naj bi se prosilo c. kr. državno vojno ministerstvo, da se sprejme tudi kranjski les za pomorski arzenal. C. kr. povelj-ništvo pomorskega arzenala pošilja zbornici vsako leto razpis udobave potrebnih reči. To se je zgodilo tudi za 1887. 1.
Zbornica je udeležene kroge opozorila na ta razpis ter jih povabila, naj se udeležijo ponudbene obravnave. A vendar se niso mogli naši posestniki gozdov udeležiti povsem te ponudbene obravnave, ker se kranjski les ne sprejema v nekterih oblikah, kajti pri vrsti I.: „Deske in pokladje od jelkovine in mecesnovine" veljajo posebni pogoji, da mora les biti iz Koroške in Štajarske.
Ker posebni pogodbeni uveti pri zalaganji v vrsti II. zaznamenovanih jelkovih hlodov samo določajo, da morajo biti hlodovi in bruna iz tozemstva (domača,) bi bilo pač naravno, da se tudi deske in pokladje od kranjskega lesa sprejema. Sploh pa je neumevno, zakaj se ne sprejema kranjski les, ker so strokovnjaki dokazali, da je gorenjski les jednak koroškemu in da je boljši nego štajarski. Za to govori tudi to, da se gorenjski les na Tržaškem lesnem tržišči prodaja kot koroško blago.
Govornik toraj predlaga:
Slavna zbornica naj se pri vis. c. kr. državnem vojnem ministerstvu poganja za to, da se v podrobne pogoje pri razpisih udobave za c. kr. pomorski arzenal postavi, da se tudi deske in podkladje od kranjskega lesa sprejemajo.
Predlog se sprejme.
Domače novice.
(Cerkveni obredi povodom posvečevanja farne cerkve sv. Jakoba v Ljubljani) vršili se bodo po naslednjem vsporedu: V soboto popoludne ob 4. uri razpostavljene so relikvije v sv. Florijana cerkvi, potem prično se vesperske molitve. — Po angelj-skega češčenja zvonenji oznanjevalo bode skozi četrt ure zvonenje v sv. Jakoba in sv. Florijana cerkvah praznik naslednjega dnč. — Zvečer ob 8. uri prenese se Lurške Matere Božje kip v sv. Florijana cerkev. — V nedeljo zjutraj ob 7. uri zjutraj prično se po prihodu milostljivega knezo-škofa posvečevalne molitve v sv. Florijana cerkvi in po končanih teh molitvah nadaljne molitve pred glavnimi durmi sv. Jakoba cerkve; blagoslovljen je vode, trikratni obhod okolu in znotraj cerkve ter otvorjenje cerkve. — Nadalje preneso se svetinje (relikvije) v svečanem sprevodu iz sv. Florijana cerkve v farno cerkev sv. Jakoba ter se položijo v oltarno mizo in zazidajo, potem se pomažejo oltar in cerkvena zidovja na dvanajst mestih s sv. krizmo. — Ko je to završeno, imajo milostljivi knezo-škof raz leče propovod in služijo potem slovesno pontifikalno sv. mašo. Ob začetku sv. maše in ob nadaljnih glavnih nje delih streljalo se bode na Gradu s topovi. — Po končani slovesni sv. maši preneso se v svečanem sprevodu sv. zakramenti in konečno Lurške Matere Božje kip iz Florijanske cerkve v farno cerkev sv. Jakoba. — Popoludne ob V»5. uri nagovor, Eožnovenske pete litanije, darovanje.
(Jako lep luster) izdelal je za Šentjakobsko cerkev domači umetnik g. Leopold Tratnik. Velik je 2-7 m, premer mu znaša pa 1-65 m.
(Čast. gosp. Anton Hrovatin), častni kanonik in župnik pri sv. Antonu v Trstu, imenovan je za tajnega kamornika sv. očeta Leona XIII.
(Samostansko obljubo) pri čč. gg. tukajšnjih uršulinkah napravile so 14. t. m. sestre: Frančiška iz Štajarskega; Ivanka Osvald iz Idrije in Luitgarda Eihar iz Polhovega Gradca. Preoblečeni ste bili Terezija Kovče z Vranjskega in Marija Martinčič iz St. Jurja pri Svibnjem; poslednja za sestro lajiko.
(O bratovščini treznosti) prinaša „Zg. Danica" z Dolenjskega jako času primeren sostavek, ki je vsega premišljevanja vreden. »Slovenec" mu iz celega srca želi, da bi se nasvetovana bratovščina skoraj vresničila. Potrebna bi bila, kakor nobena druga pri nas, tako v dušnem, kakor v telesnem oziru.
(Petdesetletnico) svojega službovanja bo praznoval jutri 16. oktobra gosp. A. Blechschmidt, adjunkt tukajšnje glavne davkarije. Leta 1836 je ustopil 16. oktobra v tadanjo „grenzwache". — Kasneje je bil „uradni sluga" v Novem mestu; potem je postal asistent, oficijal, kontrolor in svoje petdeseto leto je učakal v Ljubljani kot adjunkt. Mogoče, da se bo zdaj umaknil kaki mlaji delalni moči.
(Šolske vesti.) Stalno nameščena je gospica Marija Steiner v Postojni na dekliški šoli. Gosp. Ivan Eihtaršič, dosedaj učitelj v Doberniku, imenovan je za nadučitelja v Oermošnicah. Medsobojno premeščena sta učitelja gg. Anton Kadunc iz Hinj v Banjaloko in Pavel Borštnik iz Banjaloke v Hinje. Gospica Avgusta Kolnik pride začasno na Unec in gospica Hedvig Pavlin, učiteljica v Ba-dovljici, začasno v Zgornji Logatec.
(Za kolero) umrlo je na I g u do sedaj 5 prisiljencev. V Gr i bij ah zbolelo je od 10. t. m. 5 ljudi, umrli so trije. VVrhniku, Logaški okraj, umrl je jeden deček.
(Prvo občno uradniško društvo Avstro-Ogrske monarhije). Zavarovalno društvo za živenje „prvo občno uradniško društvo Avstro-Ogrske monarhije" s sedežem na Dunaji (IX. Kolingasse 15 in 17) imelo je koncem leta 1885 naslednje stanje: V moči stoječih pogodb bilo je 47.001 za kapital črez 45,600.705 gld. in 198.497 gld. letne rente. Njeno premoženje znašalo je 6,857.405 gld. Dohodki premij prinesli so 1,449.516 gld. Gotovo lep napredek v 22 letih obstanka in zadostno zagotovilo za zava-rovalce!
Telegrami.
Dunaj, 14. okt. V vojnem odseku posvetujejo se vže o preskrbljevanji vojaških vdov in sirot. Vojni odsek se je izrazil proti iz-
C v a	čas	Stanje		Veter	Vreme	Mokrine na 24 ur v mm
opazovanja		zrakomera v ram	toplomera po Celziju			
14.	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč.	72918 72951	+ 10 2 + 120 + 90	brezv. sl. vzh. sl. vzh.	oblačno oblačno oblačno	0 20 dež
ključbi tistih vdov, ktere so bile vže pred veljavnostjo te postave poročene čez določeno število kakor tudi vseh tistih, ki bi se v bodočnosti poročile preko določenega števila. Ko jo brambovski minister opozoril, da bi tak odlok celo postavo v nevarnost spravil, so se razprave še enkrat ponovile ter se je prvi del prejšnjega sklepa pridržal, izključile so so pa vse, ki bi so v bodoče preko določenega števila poročile.
Gradec, 14. okt. Poslanec dr. Gregorec sostavil je želje štajarskih Slovencev in jih jo predložil izvrševalnemu odboru desnice.
Trst, 14. okt. Od včeraj zbolelo 8 oseb za kolero, umrli 2.
Budapešt, 14. okt. Od včeraj zbolelo je 25 oseb za kolero, umrlo pa 16.
Umrli so:
11. okt. Jovana Reiteror, gostija, 64 let, Kravja dolina št. 11, Euteritis. — Jurij Jakopovič, sin topničarja, 18 mes., Trnovske uliee št. 3, Pneuinonia catarh.
V bolnišnici:
8.	okt. Franja Borne, gostija, 26 let, jetika. — France Jenko, pek, 19 let, vročinska bolezen.
9.	okt. Janez Glavač, krojač, 44 let, jetika. — Janez Žitnik, gostač, 70 let, Marasmus.
11.	okt. Urša Vode, delavčeva žena, 52 let, Albuminuria.
—	Luka Nagode, gostač, 65 let, jetika.
12.	okt. Jera Zakotnik, gostija, 70 let, katar v črevesu.
Tujci.
13. oktobra.
Pri Aialičti: Grof Pavel Beroldingen, e. k. majer, z Dunaja. — Selivvenda, Reiehart in Politzer, trgovee z Dunnja.
—	Janez Muller, tovarnar, iz Konigs\valda. — M. Papamares, trgovee, z družino, iz Trsta. — Kari Matzner, c. k. vojaški oskrbnik, s soprogo, iz Pulja.
Pri Slonu: Kari Sattler, potovalec, iz Frankfurta. — Berlizheimer, potovalee, iz Mainea. — Friderik Polz, c. k. poročnik, z Dunaja. — Teodora Wlisse, zasebnica, z Dunaja. — Grossfeld, Geizinger, Eisler, Lovrith, Hohrmann in Konig, trgovci, z Dunaja. — Sofija Ornstein, zasebnica, z družino, iz Prage. — Latinovich, potovalee, iz Nove vasi. — J. Philipp, zasebnik, s soprogo, iz Kološa. — Viljelm Otto, potovalec, iz Gradca. — Julij Huber, trgovec, iz Zgornjega Štajarskega. — Jožef Dobida. c. k. davčni nadzornik, iz Cernomlja. — Srečko Veršca, zasebnik, iz Celja. — Dralka, e. k. vladni sovetnik, s hčerjo, iz Badovljice. — Teodor VViesenreiter, zasebnik, iz Trsta. — vitez F. Schwarz, e. k. okrajni glavar, iz Postojne.
—	Viktor Zalaznik, c. k. poštar, s soprogo, iz Št. Petra.
Pri Tavčarji: Pavel Gruber, trgovec, iz Baknanza. — Abranovič in Vovk, trgovska pomočnika, iz Lesc. — Emil pl. Bobrik, e. k. poročnik, iz Gorice.
Vremensko sporočilo.
<5ez dan oblačno in nekaj kapelj dežja. Srednja temperatura 10'4°0., za 1-4° pod normalom.
l&ianajsksa boraa.
(Telegrafično poročilo.) 15. oktobra
Papirna renta 5% po 100 gl	(s 16% davka)	82 gl. 80 kr.
Sreberna „ 5% „ 100 „	(s 16 fo davka)	83 „ 95 „
4<£ avstr. zlata renta, davka	prosta	114 ,. 35 „
Papirna renta, davka proštu		99 „ 80 .
Akcije avstr.-ogerske banke	, ,	$67 „ — ,
Kreditne akcije		278 „ 60 „
London . . . .		125 „ 25 „
Srebro . . . .		_ __
Francoski napoleond. .		9 " 91'/. "
Ces. cekini . . . .		5 „ 90 „
Nemške marke		61 „ 37'/s .
Dr. Kiesov
izumil je staroslavno in vednoveljavno
imkfsh ssenso živim
©	J J 1
ktera je posebno dobro domačo zdravilo za bolezni v želodcu in vse drugo iz tega izvirajoče noprijetnosti, kakor so: čo človeka glava boli, čo so mu ne ljubi josti in piti, čo ga slabosti napadajo, če slabo probavlja, če so mu zapira če ga peče gorečica ali čo ima kr« v želodcu, čo so mu dela zgaga, Du dep. Scbutimariu. je hipohondor, če ima zlato žilo. Esenca življenja jo najbolj varno sredstvo proti mrzlici, krvavi griži in koleri.	(23)
Prava je lo tista, ki ima zgoronjo znamko. Dobiva so na drobno po vsoh boljših lekarnah, na debelo pa pri vseh boljših droguistih (materijalistih) in pa pri
J. C. Kiesovem v Augsburgu (na Bavarskem).