narodskih Odgovorni vrednik Janez Bleiueis Veljajo začelo leto po pošti ({4 fl., scer 3 fl., za pol leta^ . po pošti,scer 1 fl.30kr. —----==~i Tečaj XL saboto septembra 1853 Lis t 71 Kam naj se v s a j a j o sadne drevésa, in ktere drevj V pripravna. Ce je zgor ali spod pešek 1« It* \ t i i • M plemena naj se izberajo druga zemlja pa dobra pàrst, se da zemlj vsa za sadno drevje pripraviti, ako se překopá in skoz Ker je sadno drevo vselej v dobiček gospo- mrežo premeće, da kamnje proč pride, dobra zem darju, naj se vsaja v vsaki prostor, kteri ni za drugo rabo, za sadje pa je vendarle pripraven pa zgor. Vsaka druga e m 1 j ' * """ 5 ""7J^ Pred vsim naj si popisane, je za sadjorejo pripravna pa 5 razun gori i ce jutu »omi «oj ci, ii. more, napravi gospodar vert blizo hiše, ker tukaj je lahko sadno drevje gleštati, in marsiktera ura se zamore na skerb drevja oberniti, kadar ni moč na polje iti ali kakošnega dru zega delà se lotiti. takošna diti Kar lego kraja vtiče, je redko ktera léga ? da mogoče ne bilo sadnega drevj le treba je v tacih krajih marsikaj pop sa in sadno plem brati, ker vsako sadj ni za vsaki kraj.--Lega proti soncnemu izhodu ali Je vert poln sadnih drevés, naj se poišejo po- južni strani je med vsimi naj bolji, posebno ako je tem še druge mesta za nje. Ako je. postavim, ce- po kakšnem hribu ali po drevji obvarovana burje. sta dosto široka, naj se jih postavi ena versta pred Ali tudi severna stran je še pripravna za sadjorejo, hišo; drevó pred hišo je dobra bramba pred ognjem, le izbirati je treba za take kraje bolj terde sadne Ako je pa cesta preoska, se ne more drevje pred plemena in take, ktere pozno cveto. Od vsega tega hišo imeti, ker bi moglo preblizo nje biti, to biji pa bomo govorili pozneje preveč sence delalo in poslopju in strehi v škodo bilo. Pri pra vi j in Dosti je še tacih z malopridnim germovjem sadno drevje drugac bolj 5 šuje se pa zemlja za nektere drevésa vsadé obrašenih ali golih prostorov, kamor bi se dalo sadno drugač pa, ako se jih veliko ali cel vert zasadí drevje zasaditi, kterih ni treba posamnopopisovali, Tudi o tein je razloček: ali pridejo na tisto mesto ker vsak uměn člověk lahko najde pripravne mesta pervikrat sadne drevésa, ali če so že popred za sadno drevje, če le spozna dobiček sadja. liiv U1 v Tjv ^ W M Ks UJ/V/Jlll* U V M 1 t; f 11 Saj bi rad zasadil sadno drevje ondi slišimo a s tle Če hoče gospodar vert napraviti, kjer po marsikterega gospodarja govoriti — pa moja zemlja prej nobenega sadnega drevésa ni bilo, ali je le ni za to; če se ravno drevesce primé, kmalo začne tam pa tam ktero stalo, in ako želí liirati in vsaline?" Xa zemljiših gospodarjev ki so tako tožili, da jim sadje ne raste, sim pa vidil močne dunosnice veselo rastle, je treba to je 5 za da emlj mu sa i j o 1 a t gojzdne drevésa, kakor javor 5 berst 5 lopate globoko prekopati. Po takem in večkrat prekopanji pride rušnja in zgornja rodovitna zemlja pod y • V spodnja mertvica pa na verli ; zemlja se na celô krepke Iesnike. Kjer pa ravno imenovano drevje * raste, in sploh kjer je dobra trava in lepa de- to vižo zrahlja in mertvica zgorej se napaja zraka tel ja viditi, tam je tudi zemlja prav pripravna za in vlage in postaja od leta do leta rodovitniši sadno drevje. Od akacie, ktera je zadovoljna z zgol pešeno zemljo, — od topola, jelše in jesena, m «■ V « m m m m « * • ? pa : (Dalj sledi) ♦ & [,l"JVMU • Vf V» «UUVIU , JV 1UV 111 .J^"" ki rastejo tudi v zlo vlažnih in mokrih krajih ne veljá to, kar smo gori od unih drevés rekli Kmetijske skušnje kjer akacia 5 ? topol (Zoper plesnobo na grojzdji 7. dan m. "Jw I», »Y»' , jviou, i , uu U.U1V, vselej pričakovati, da bi tudi sadno drevó raslo. jelsa in jesen raste, ne moremo zagledam na brajdi grojzdno plesníno in začnem premišljevati: s čim bi se ta plesnoba dala pregnati. da bi znalo dobro biti, će bi Ce se je gospodar namenil v takem kraji sadno Ka mjsej mi nr|de drevje zasaditi, kjer ni ne lesník ne gojzdnega se voda z ž ga nj em zmešala, in s tako vodo groj drevja je treba zemljo za tri lopate globoko izko- zdje zmivalo in s penzelcom ali z mehko metlico pati in jo ogledati. Je zemlja kamnita, zgol pesek odergnilo. Vzamem globoko skledico, va-njo vlijem ali teška glina ali ali če je močirna ali mo kra, ni pripravna za sadno drevje, in pre nare diti in zboljšati se mora popred, če ne, je vse delo zastonj. Večidel bode dosto stroškov priza za poldrugi maseljc vode, za dvé žlici zganja in majhno vina, in s tem sim plesnjivo grojzdje zmi val čil , kjer se je dalo, sim celigrojzd v vodopomo in z metlico dergnul; kjer pa nisim grojzdja ---- ---------j. .------- ----- ----. — vu, ni £i uiçuitu » ? njci p« momi giuj^uja. djalo takošno zemljo tako zboljšati, da bo za sadno namočiti mogel, sim ga z namočeno metlico zmival. Po želji nekega 5 častitega bravca „Novic" na Dolenskem S toliko vode sim več ko dvajset grojzdov zmil, in naj bi razločno naznanili : „kako vsajati sadne drevésa v je Še veliko vode ostalo. Drugi dan sim Šel to grojzdje pešeno zemljo", podamo pricujoci navod gosp. Jož. Krausa, skušenega sadjorejca in uda vec sadjorejnih družtev, kteri tako natanjko in po domaće razlaga vse, da tudi zvede-nira sadjorejcom utegne to poducenje na hvalo priti. Vred, v ' Ćeravno po naših mislih v zlo razširjenih boleznih iz podnebnih vzrokov vse tako pranje ali umivanje v velicih nogradih gospodarju dosto v prid biti ne more, vendar nočemo zaderžovati nobene skušnje. Vred. 282 gledat, ter vidim, da ni nič več ko gnjile gljive šmerdelo, in plesnoba se je .posušila; samo kteri , je še plesnjivo farbo imel, vendar ni nič več smerdei; ~-------7 X. grojzd je preveč plesnjiv bil si je pa mocno noba pozna pomoglo, in znamovane; sv. Virgiliu se vender se od nekterih cerkev začetek pripisuje, namreč od Velkovca, Đeljaka in drugih. Iz vsih teh besed se na Krajnsko ne dá nič so-nektero grojzdje diti, razun kolikor je zemlja po enem delu pod oblastjo V * Ce hoče kdo to poskusiti, in se malo na njem ples- Gorotanskih vojvodov stala, po druhem pa gorečnost evangeljskih oznanovavcov tudi vselej na meje dežel ni če ima kaj več gledala. Pri neimenovanem pisatelji (saj kakor se najde tacega plesnjivega grojzdja, naj vzame majhen ška- v bukvah: Scriptores rerum boicarum inter excerpta Jo lie 5 da lakko grojzdje va nj pomaka, in ga s kak- annis Aventini I. tom.) od vsega tega ni nic drugač in šno pernico ali mehko metlico dobro dergne in zrniva; bolj na tauko najti. (Konec sledi.) če pa grojzdja ne more v skalic namočiti, naj ga s pomočeno pernico ali metlico zmiva in dergne. Če pervič vsa plesnoba ne zgine, naj se drugič in zadevah družtva sv Mohora 9 V 45. listu „Novic" smo ob priliki, ko je slavni itd. očitno na- létni račún tretjič tako zmiva. Ker pa to delo en clovek sa motež teško opravlja, je dobro če bi jih troje bilo, odbor Mohorjevega družtva ............ .... —„„ da eden škaíic derži, drugi grojzdje ali terto pri- znauil, razodeli svoje mnenje: kako bi se namendru-pogva, in tretji grojzdje zmiva; tako bo delo hitrej žtva vsled njegovih postav tečniši spolnovati dal. od rok šio. Če bi pa ta voda že preveč gerda bila, Slišali smo od več straní zadovoljnost z našimi predlogi, zoper nje v vsem se ni nihče oglasil. Slavno Celovšk© vodstvo je vzelo v pretres nase mnenje in o tem sledeče se zna skoz kaksno cunjo precediti, ali pa skoz droben pesek pretočiti. Če kdo žganja nima, nekaj ga mora vmes biti, naj vzame hudega jesiha (vri ska) ali vina, ker vse te reci plesnobo zatarejo in odganjajo. v „solsk. prij u razglasilo n a f Zgodovinske reči 5. Ali se je duhovna oblast tšolnograških škofov nosti knjig V 45. in 51. listu „Novic" 1.1. smo pažljivo brali mnenje častitih spisateljev o rečéh družtva sv. Mohora smo umne besede in nasvete primerovali okoljšinam in namenu tega družtva, ter sledeče napovedovanje potrebno našli ob oziru družbenikov, predmeta inobsir- « kdaj na Krajnsko stegnila? Družbenik sv. Mohora dobi zasvoje pla Kadar nasi zgodovinarji od novega vpeljanja ker čilo saj toliko knji tr » ? kolikor bi si jih v bu šanske vére na Krajnskem v 8. stoletji pišejo, je njih kvarnici za te denarje kupiti zamogel. beseda tako obernjena, kakor da bi bili sami Sol no« gra ski s k of je za Slovence na južnem bregu Drave derznemo se še reci Preda družtvu komaj 100 družbenikov ostane, ako razposlane knjige celega leta manj od let skerbeli, in Oglejaki patriarhi vse v nemar pusali. nine veljajo. Druztvo sv. Mohora se Dunajskému družtvu primeriti ne dá, kterega udje so visoki in bogati gospodi, kteri družtveniki bukev ne tirjajo, ker jih v svoj poduk kem imeli, se na ravnost med škofe Krajnske zemlje, ne berejo ; ampak kteri placilo in k temu se dařilo pri- Solnograski podškofje: Modest, Teodorik, Oton in O zval d. kteri so svoj sedež v Gospe j sveti na Ko- saj gorenske straní, štejejo. lozijo v ti namen, da bi se ubogemu in ne omikanemu Tako govori Valvazor, Linhart y tako tudi nekteri ljudstvu knjige dober kup prodajale. Dobrotnike našega novejši pisatelji; opirajo se zlasti na besede neimenova- družtva lahko na perstih štejemo. Možje, ki so omi- nega pisatelja od spreobernjenja Gorotancov (Anonymus kanju in podučenju ljudstva poklicani, pošljejo 1 de conversione Carantanorum), na životopise ^ __ a A ■ â V" in s. rium et Bolland), bolj pa še na nektere prejsne pisa tel je, Virgilia (Acta s. Ruperti et s. Virgilii apud Su . 30 Ruperta kr. namesto 3 il., ker je za denarje hudo, in pro- naj bi odbor družtvene knjige za leto placilo po- kteri so iz unih spisov zajemali. 9 Ta reč vender potřebuje še daljšega preiskovanja, za druge šijo, dařil, saj bukve farni bukvarnici slišijo, in več ljudi bode v njih bralo. Možém, ki iz svojega ker se Krajnska za tisto dobo več kakor je treba 2 stran nočem tega rotanom v eno jemlje; za politično Go A * • placujejo, enacega ravnanja ne očitamo, vendar mislimo, da izgledi dovolj kažejo, da družbeniki pri ampak za cerkveno Koliko tedaj so Solnograski škofje in eljski poslanci na Krajnskem imeli opraviti Od sv. Rupert perve je v njegovem življenji pisano, „da družtvu za malo denarja veliko knjig isejo. Kdo bo tedaj stroške družtva plačeval, da se knjige še boljši kup ljudstvu prodajo, kakor do sadaj? Kar pa kup družtve-Solnograškega škofa nih knjig sv. Mohora sploh zadene, je vender nižeji, je přehodil vso pla- kakor cena knjig Dunajskega družtva. kar je nsolski k ali • V k t (omnem Alpiarum re- prijatel" v čislu 28. t. 1. očitno dokazal. Toraj nam ni gionem), ter přišel do Gorotansk » kralja po kte potreba se po izgledu Dunajskega družtva ravnati." rega prošnji je tisto kraljestvo spreobernil, in s Kristu-sovim kerstom posvětil; da je šel cez visoko goro, ki Letošnje stevilo družbenikov znese 633. Nekteri pretečenega leta so odstopiii javalne zato, ker so za » se T ali Dur (mons durus) imenuje 5 evangeli oznanoval, in veliko Vandalom svoje dnarje preveo bukev dobili, ampak zato, ker si sadů do- nobeuih bukev ne bojo kupili. Stevilo kupcov slovenskih ali Vindom sv. segel, cerkve in samostane vstavil". V teh besedah, ki knjig se vidi iz števila družbenikov. Ljudjé ki brati so bolj po govorniško postavlj ni izrečeno, kako da lječ da je djanje svetega moža seglo diti ? po vsem je vi da le do danj Gorotaua. ker so sicer vi znajo in knjige kupujejo, so družbeniki ; razun teh je malo kupcov za bukve, kar iz dohodkov za prodane knjige družtva sodimo. Sedaj in pred vstanovanim družtvom Miti, UM u« nUUMllJV^U - UlMUw , nv* OV «I^V» »« , r * V ^ soki Turski hribje ÍTauern) imenovani, ne pa dereča so se le knjige posebno ljubljenih pisateljev po tavžentih Drava, ktera je potniku ravno tako pomlj V živ prodale, druge pa, ako še tako dober kup ponuđene, so Ijenj Vi r g je dalje pisano, da po vojvodu Kaj- tiskarjem ostale. Slovensko ljudstvo je po stevilu, pre 'jvuji KI«. » « « ft «» » m jv «»«jv JJIU-uv^ r * "'j * " ~ j ..«..^.j-... w ^ . ~. ------- - -j —~ -. - j - r ~ --- ----, i--- timaru povabljeti sicer ni sam v Gorotan přišel, pa je moženju in poželjenju po knjigah za nemškem, in razun — « — — — _ __— ^ V %/ V « a m « « « « a A < m A >rv i>v • • 0 * . fl ^ • ^ • poslal podškofa Modesta in več mašnikov ž njim; in da ■^^^■■HBteHlMMHiiM Hrug so ti posvetili cerkev Matere božje (v Gospejsveti) v Liburnii (nad Spitalom pri Dravi) in še pri Undrimah delà!" na svitlo prišla in 16 kr. velja, vender je le ^ . I i^f ^ ^ ? ^ LJ \ TZ * 1 ** > C * i I m ía ! y\ l\ ! 1 1 vt a nlr f ivi ^ rv i ^ î m tt r koledarjev ni upati 4000 knjig razprodati. V tukajsni tiskarnici je knjiga: „Čujte, čujte, kaj žganje (med Gosposvet in Vidom)." Pozneje so bili večkrat malo iztisov prodanih ěe drugi mašniki poslani, kterih delà posebej niso za 7) Lansko leto je majhina mervica družtvenih knjig 283 za prodajo ostala, ker je število družbenikov veliko bolj nočemo in vsak bravee našega spisa v 45. listu „Novic" rastlo, kakor je vodstvo pričakovalo; in ker se je vod- in pa pričujočega odgovora sam lahko pretehta razmero stvo stroškov balo, ki so kmalo storjeni, pa težko po- med tim in unim. ravnani, je le po 1000 iztisov poskerbelo. Letos se jih po bomo vse te knjige natiskuje; ali 1500 in tudi po 2000 med ljudstvo spravili, je dvomiti, ker nam tukajšni bu kvarji pripovedujejo, da kupcija gre slabo". Predmet knjig mora biti korišten duši in telesu slovenskega ljudstva, in odbor se je nar boljši izbrati, ven- Novičar iz slavenskih krajev » Xq. Iz Ormuxa 24. vel. serp. Marljivi čitatelji „Novic" bodo barali, kako to, da tako poredkoma dopisujem, njati, in ponavljati bi bil le imel, kar so nam „Novice^ od več straní povedale od letošnjih hudih ur. Toča^ nam pa kaj, ker nimam posebnih mičnih novic nazna vselej trudil iz poslanih rokopisov der spisatelje navadno ne more vabiti z 40 gold, za polo, je scer rčží in pšenice plodno polje na Pesnici in Ščav kakor Dunajsko družtvo storí, tudi ne z 10 goldinarji nici ravno pred žetvijo tako do čistega potolkla, da je in košnjo ; med Pelenšakom da bi kak predmet izdelovali. Dosihmal so se rokopisi ostala le prazna slama za vodstvu v Celovec pošiljali, ktero je iz teh nar bolj ko- sv. Tomažom naše okrajne pa je se huje razsajala, tako ristne izbralo, Labudskemu knezo-škofu v poterjenje pred- daje čisto vse v zemljo zabila. Pa tudi v krajih, kjer ložilo in potlej tiskati dalo. Prav in Celovškemu vodstvu lepega polja ni zadela huda ura, ni pridelk rčži in pše ljubo bi bilo, ako bi drugo vodstva iz svojih okrájev pre ■PM ■ppHHMHHPB. m y ■■■■■■■HH nice bogat bii, ker komaj iz 3 kop (kopa ima 3 kopice, jete rokopise pretresovale in s svojim mneojem do Ce- kopíca pa 40 snopov) se je namlatila letos ena drevenka lovškega spremljale. Ali se bo kedaj to zgodilo je težko (vagán); v druzih srednjih letinah dajè ena kopa eno upati. Skušnja je pokazala, da to ne gre, rokopise od enega mesta v drugo posiljati. Lepe in koristne reci se dajo misliti, ali jih djansko izpeljati je težko, drevenko ; ni se tedaj čuditi, da premožni horvaški na-jemniki arend svoj celi žitni pridelk mlatičem za majhin včasi ne- dodajek (deputat) prepušajo. Ovès in proso bolje obe- mogoče. Ako bi rokopisi od vodstva do vodstva, od odpředen bornika do odbornika popotvali, bi leto preteklo bi se en rokopis tiskati mogel". tata, tudi koruza posebno na višje ležečih krajih; po sebno lepo pa stoji ajda, poglavni krušni sad naše oko lice. — Vinske gorice niso kaj vesele; čeravno Lutomer 55 Naše besede niso prazne, cesar se bote prepri- skih ni celo nič, Radgonske pa lc tam pa tam toča hudo cali o pervem rokopisu, kterega hoće Celovski odbor dru-gemu odboru v pretres poslati« Vidilo se bo, da nobena zadela, sta se vendar va-nje prikradila smod in pikec ; tudi tertja plesnjina se prikazuje ne le na brajdah temuč svojoglavnost nas v tem ravnanju ne slepí. Ako se pa tudi v nekterih nogradih , ktera pa vinorejcom vendar naše ravnanje ne veže dobro z družtvenim zakonikom, prevelicega straha ne delà. Pomljivo je, da tudi druge bo morebiti treba neke paragrafe prenarediti." 55 Manj obširne knjige stroške pri vezanju in razpošiljanju, kakor izdajanje obširnejših knjig. Kdor si pa knjigo kupiti hoče in zamore , bo rajši za deset tiskanih pol dvajsetico , kakor rastljine in drevesa, ki so prišle v dotiko z bolnimi grojzdi, izdajati napravi veči so převlečeno s tištim plesnjivcom. Grozna nesreća bi bila za te kraje, ako bi kadaj ta uima obsegla vse naše ker one so tako rekoč edine rediteljce naših kme za pet pol petico plaçai. „Blaže in Nežica" je obširna Zraven tega da so želje in potrebe slovenskega knjiga, vender je v drugic natisnjena. je treba pomisliti, gorice, tov, iz kterih živé, davke in druge odrajtvila plačujejo. Ne vém, kako bi si reveži pomagali, ako bi jih ta nesreća kadaj huji zadéla, ker — kakor od vsih krajev čuje- mo gotovega pomočka ni zoper to uimo. Sadje so vecidel pobrale, le tišti ga bojo imeli, ki zdaj jih zavidno gledajo tišti ko y ljudstva drugačne, kakor nemškega. Ako bi domoljubi letos gosence knjige Dunajskega družtva zastonj prestavljati hotli, bi so jih pridno oberali, mi vender slabo vstregli družbenikom, ako bi jim le take ki ga nič nimajo in so takrat roké križem deržali knjige dajali. Bolj upamo vstreči slovenskemu družtvu je čas bil, požrešne goste pokončavati. Da bi se saj z izdajanjem sv. pisma, življenja svetnikov, cerkvenih zdaj spametovali! nagovorov, domače zgodovine, z podučenjem per kmetí! 5 Med prešiči je razsajala nagla smert; v marsikte y izreji otrok itd., kakoršne knjige so navadno obširne. rem svinjaku je bilo zvečer 4 ali 6 popolnoma zdravih Kedar se družtvu kratki, vender koristni rokopisi ponu- živinčet dijo 5 jih bode gotovo z veseljem sprejelo in med druž- se je zaplodil drugo jutro so našli vse mertve. Med konji smerkelj, ker Mocno želimo, da bi druztvene knjige v benike delilo. redu sledile, in da bi njih zapopadki lepo se vezali; ali so gospodarji o smolikah vse premalo pažljivi. Tudi ljudjé v naši celi okolici na štajarski in hor za tega ne bomo dosegli, dokler nima družtvo 500 gold, vaški strani zlo na neki žolčni merzlici bolehvajo vsako leto v ti namen, da bi pisatelje za rokopise po- volj ktere je tudi pri nas vkvartirani oddelk ulánov pre željenega zapopadka visoko plačevalo". K —-----l.i-sl. l--------—< stavljen bil; k sreći prestojijo bolniki brez posebnih zdravi! bolezin. . I £ Ù-'-u H ,, ' * " * V ljudskih šolah Vélke nedelje in bližnjih druzih cene pisali, in se zagotovili, da Leonova tiskarnica nima tega dekanata so konecletne preskušnje že doveršene. višeje cene od drugih nar nižejih". „0 dobrokupnem natisu nismo nobenega truda za-mudili, ker smo na Dunaj in v Ljubljano zavolj tiskárně » Celovški odbor namena družtva samovoljno spre V primeri z drugimi leti se ne moremo hvaliti, ker je letos manj otrok v šolo hodilo, in veliko téh, ki so ho v meniti ali clo popaciti nikdar ni misiil, tudi kapitala za dili, je bilo bolj mlačnih. Tibart se nočem spuševati v družtvo nima in ga ne iše. Na koncu tega leta bo mo- preiskovanje vzrokov tega, in ne pretresovati opravil šnja prazna, knjige sicer per bukvarjih, alj kupcov malo. Torej menimo, da je družtvu k dobrému napredovanju vse na tem ležeče, da veliko družbenikov med kmeti šteje naših učiteljev in katehetov, ampak le ocitno zalovanje razodeti: da je vedno manj pripravnih učiteljskih po-močnikov. — šolskih bukev, posebno abecednic in kate »vuvvv J ' vunu V.I u/JULUinu V IUI/U UHIVU 111 U V lil IVIr V , - DU10H111 UUIVCV , [IUOCUUU «UCtCtJIJIU 1U HfllC" da se med prostim ljudstvom ljubezin do branja kizmov, pa toliko mnogoverstnih, namesto da bi se an do lepih knjig zbudí". tresu. Tako se glasi odgovor Celovškega vodstva. Dokaj dokaj važnega bi imeli omeniti o tem pre-Ker se pa slavno vodstvo prepričanega meni, po po edinih povsod učilo in tako se učenje učencom in raz laganje učiteljem polajšalol f5. t. m. smo imeli novo maso, ktere opomnem za nastopljeni poti svoj namen gotovši y in bolji doseći, in ker je ono odgovorno za vspeh družtva, opustimo daljno volj izverstno lepe pridige v krepkem domačem jeziku in zavolj obhajanih slovesnost v milem narodskem značaju. Da bi mlađemu nadepolnemu gospodu duhovnika pretresovanje, ker svojega mnenja nikjer in nikomur siliti dano bilo se kmalo verniti med svoje rojake! 284 A Metlike 30. aug. Po zadnjem dežju je na .V ... V. - - lz Ljubljane. Ker gré letošnje šolsko leto za stopila, bodi Bogu potoženo, spet stara vročina, huda učence podkovijske in živinozdravniške učilnice v Ljubljani suša. Ce kmalo ne primoči in če ne bo potem večkrat s tem mescom h koncu , bojo očitne pre skušnje v primakalo, bodo le tišti kaj ajde přidělali, ki so jo po imenovani učiinici od 10. do pšeuičišču ali rčžisču, valje „za šerpom 1 v • V V U sejali. 12., od 3. do 6. ure iz sie To oko- decihnaukov: 5. dan tega mesca iz rastlinoznanst va, lico nesreća res ze tri leta zaporedoma hudo stiska : predlanskim toča, lani suša, letos pa moča in suša. Ako 9. t. m. iz podkovstva, — 12. t. m. iz razte lesovanja živinskegatrupla in znanstva njegovih opra ne bi bili dobili ljudjé teh krajev po cesarski milosti to- vil v zdravém stanu, — 15. t. m. iz spoznovanja bo-liko tistega za vojsko pripravljenega laškega pšena (rajža) lezin in znanstva zdravil, in dvopéka 19. t. m. iz o z d ra v (suhara), bi jih bilo gotovo veliko od glada Ijanja bolezin unanjih in notranjih, 22. t. m. iz živine, živi no reje, )Z pomerlo. Z veseljem Vam poročam, da so si občine okoli natoroznanstva domače Metlike, odkar so svobodnejše, poglavitne občinskepote znanstva unanjih oblik, in porodoznanstva že lepo popravile in da vedno skerbé, da lepi, ravni in 26. t. m. iz ogledovanja klavne živine in mesa, in iz gladki ostajajo. Vinščeki (vinokupci), ki niso bili poprej sodniškega živinoslovja. Preskušnje za kovače noben korak brez straha za voz in za banjko (sod z iz djanskega podkovstva na kovačnici se pričnó3. sept. vinom} bodo poslej v Draščiče, Répico, na Ker / Ljubljane. Ljubljančanje še ne pomnijo tacega macino, v Vinomer, Vidošiče itd., kodar naj boljša smradu, kakor ga vina tega kraja rastejo, lep pot imeli. Lepi poti so res pol bogastva dežele. Cemu ti je vživamo nov sedaj dan na dao že več ted , kadar se dim iz gorečega mahú (močvirja) čez pul uug«Biva ucucic. v/u.uu n jo uvuiu ui«gu ^iwu«;, mesto vleže. Veliko se je že govorilo, kako bi sedala dobri pridelki, ako ne more nihče z vozom do njih? Ne- ta nadloga za mesto odpraviti. Ce se že le mah žgati dobro blago (roba) mara, da marsiktero občino le zavoljo slabih njenih po mora (kar pa še ni skoz in skoz tov revščina tare. rNovíce" so že tolikrát priporočale saj krajši čas določil za to, da dognano) , naj bi se pote popravljati ; ali mislim, da ne bo na škodo to pripo dolgo ! nas ne dusil tako V7 današnjih Danajskih vradnih novinah bere-da pride gosp. Ja n ez K ersn i k, sedaj c. k. okrajni pot nad vodo, ki vmestosega, po kterem ljudjé adjunkt v Senožečah, za c. k. kresijskega komisarja v ročevanje ponavljati. Zgornje pohvale pa ni vreden neki mo pogostoma hodijo, ki je pa tako zanemarjen, da si utegnil člověk posebno ponoći na njem ne ie noge, ampak tudi vrat ulomiti. — Novo cerkev pod Hrastom pridno zidajo. í[ Iz Toplíc na Dolenskem 27. augusta. — Danes vam bom čudno prigodbo povedal. Nek kmetova vojvodino serbsko. Novičar iz mnogih krajev vec iz Rib ni ka, Cermosniške fare, kupi menda na pred- s iranskih železnic zadnjem Metliškem somnju vola, ter ga pelje v svojo gorato domačijo, in med drugo goved na pašo spusti. Sliši se, da je iz Išel-a došel c. k. ministorstvom cesarski ukaz, naj se delà za novo uredbo političnih gospósk tako pospešijo, da bojo že do 1. oktobra dosrotovliene. — Govori se, da misli vlada napravo ? Volek , nepoznane čede še ne vajen, se zmed nje zgubi, in zaide samši med skalovje kake pqJ ure od vaši. Ali tukaj ga nesreća vlovi. Ka ča ga piči, ter strup tako Marskem, ki se bo začel 1 ki se sklepajo z veJicimi želez-nimi cestami, prepušati privatnim započetnikom Deželna ko- n je dodělala blizo Olomuca na ali druzbam na del ni ce ali akcie, misija za od vezo zemljiš na Tiroljsk svoje opravila Za veliki tab hitro prevzame, da ne more več dalje, in na městu ob- konec mesca dan tega mesca in končal leži. Ko vola z drugo čedo domu ni, ga iscejo in iscejo, ter še Ie tretji dan najdejo, — najdejo mertvega in že v smradu. Jamo izkopljejo, vola va-njo zavalé,in z zemljo zasujejo se delajo že obšírné priprave se bo skor na miljo delj Silno velik medved pa merhovino ovoha, ter ; razprostiral za konje topništva in konji-kov je več tisuč novega jermenovja in sedlovja naroče- za vojake se bo vsak dan potřebovalo 140 centov nih mesa pride kterega ceno je ondašnje okrajno poglavarstvo do ? ----------------- ------■ 7 III I/O U , niviv^u vvUw JV UUUUDI1JV uninjuu pu^iw mi om jo izkoplje, in se pogosti. Ali slabo mu je za- ločilo 7 da ne smé višji biti kakor po 11 krajc. font leglo neznano gostovanje. Seljani ga najdejo kake dní za tem stegnjenega 200 korakov od vola. Pa tudi njegovo meso si je bilo sosebno sladko. Zasledivše ga sne-dene lesice, se priplazijo, terdo dobrega oglojejo med-vedove kosti. Komaj parklji jim se ostanejo ín nekaj Repata zvezda bo, kakor zdej t. m. zginila spred naših očí. mo, v nedeljo, 4.dan 24. pretek, mesca je huda ura po velikem delu Ceskega veliko škode storila. Unidan smo povedali od nekega fanta na Českem, ki o per sja Toda ne verjamem, da bi bile peté zdrave od je 18 let za deklè eljal ? na dalje zvémo zdej nesle. Menda jim ni boljša pela, kot lakomnemu med- ampak fant in da hoče soldat bit da je reklo daljnc i prikazen. Jo ogledajo, in po tem velé brinovih vej in druzega okleščja na merhovino nametati, in germado za-žgati, da bi kužni puh kake bolezni ne spočel in daljne nesreće ne včinil. Nekteri pripovedujejo, da so kmetje tudi kaco zasledili in mertvo zalezli tikraj vola med pe-čovjem. Morda jo je vol, ako ga je res travo muliv- zobe vjel, tersmertno , je to preiskovanje se je pokazalo, da tisto deklè se dvé sestri eno 24, drugo 13 let staro, ki ste ob rojstvu Ie ima 5 po zmoti babice za dekleti spoznane bile, zdej se pa vidi da so vsi fantj Sultan je z zahvalo poslal enraalo popravljeni Dunajski pred cesarju na D u n a j : naj šega na jezik pičila. hipoma med ranil? Ako se poterdi, da je tudi kaca mertva ga pošlje rusovskemu caru vpetrograd; po tem takém bo preteklo še nekaj dní, preden bo sklep vsega Rusi bojo javalne to zimo zapustili knežije. — V Semen- drii so vjeli popotnika, ki je imel dokaj natisnjenih pišem zares čudni primerljej, kakoršen se menda davno že pri 8ew hujskajo Serbe zoper njih kneza in turške dogodil ni ! Od kar sim vam zadnjikrat pisal, se je jela že «pet krompirja navadna gnjilina prijemati, in krompir je zdaj dvojnému sovražniku v pestéh; od jedne strani ga červ razjeda, od druge pa gnjilina mori! — Ze nekoliko dni ogledojemo tudi pri nas repa to z vez do na večernem nebu. Jo zagledati, so lahkoverni ljudjé kar Slovane zoper sultana pašatu. ? peljal so ga v tabor k ke ira bo V ' - - — V Ze napovedana ženitev kneza Cernogor avolj političnih vzrokov zaostala. — Sv. oc papež je poslal vojvodu Brabantskemu kosček Kristuso vih jaslic v spominek. Današnjemu listu hitro srečo napovedovali, vražarji pa nesrečo prerokovali. je dodana 9. pola „občue zgodoune". Natiskar in záložník Jozef Blaznik v Ljubljani