Poštnini plaCana v gotovini Maribor, torek 7. aprila 1935 mariborski stav. 74 "■* * *** Cena 1 Din VECERNIK Uraoniatvo In uprava: Maribor, Goapoaka ul. 1* / Talefon uredništva 2440, upravo 24M Uhaja razen nedelja In praznikov vsak dan •*» *>rl / Valja meanino prejeman * upravi aU po poiti 10 Oln, dostavljen na dom 12 Din / Oglaal po eeniku / Oglase aprejama tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani t Poštni Čekovni račun it 11.40S JUTRA” Za aktivnost naše trgovske bilance Najnovejša objavljena statistika o naši zunanji trgovini izkazuje, da je bila naša trgovska bilanca v mesecu januarja t. 1. sicer še aktivna, v mesecu februarju pa že za nad 8 milijonov dinarjev pasivna, tako da znaša končni pasivum za oba l>rva meseca letošnjega leta 4,936.967 dinarjev. To vkljub temu, da smo v tem času izvozili samo na Češkoslovaško blizu 2000 vagonov pšenice! Kje naj torej iščemo razloge za tako močan padec našega izvoza odnosno njegove vrednosti v mesecu februarju? Odgovor je skoro na dlani. Gospodarski ukrepi, ki jih je izdala naša soseda Italija, so nedvomno eden glavnih povzročiteljev nenadnega preokreta. Pasivnost italijanske trgovinske bilance, ki je zadnje čase stalno naraščala, je končno prisilila merodajne činitelje Italije, da so sredi preteklega meseca uvedli glede uvo za v Italijo nov režim. Z 19. februarjem je bila ukinjena svoboda uvoza v Italijo, s čimer je bil težko prizadet zlasti naš jugoslovanski izvoz kmetijskih pridelkov, Predvsem koruze in fižola, pa tudi jajc. S tem je bilo naše kmetijstvo, ki že itak leži skoro v agoniji, znova težko udarjeno. Da so morale biti posledice za zunanjo trgovino naše države, v katero je smela Italija še naprej kakor dotlej svobodno uvažati, skoro katastrofalne Edenov obisk na Poljskem Posvetovenia Edem s p ifsltimš državniki so se pričela danes Velik pomen obiska — V Parizu so pesimistični — Program obiska v Pragi VARŠAVA, 2. aprila. Lord Eden je odpotoval v nedeljo zvečer ob 22.45 iz Moskve v Varšavo. Odhod je bil zelo prisrčen. Postaja je bila vsa okrašena z zastavami in zelenjem, kakor za časa caristl-čnega režima. Na postaji je bila velika množica ljudi z zastopniki vlade, poslaniki in drugimi odličniki. Posebno se je opa žala prisotnost zastopnikov sovjetske voj ske. Včeraj ob 13. uri je prispel Eden na Poljsko ozemlje, kjer ga je sprejel zastop nik zunanjega ministra knez Ljubomirski. V Varšavo se je pripeljal ob 21.30 zvečer in je danes obiskal ministrskega predsednika Slawka ter pričel nato razgovore z zunanjim ministrom Beckom. Popoldne se bo konferenca nadaljevala. Jutri bo sprejel Edena maršal Pilsttdski, zvečer pa bo odpotoval v Prago. Ob priliki prihoda lorda Edena se v tukajšnjih uradnih kro- poljsko zunanje ministrstvo, v kateri se I svoje »germanofilsko« stališče in pristo-pravi, da je za Poljsko, dasi je tudi zavez- i pila k paktu, ki je naperjen proti Nem- isica Nemčije, vendarle še vedno veljavna zveza, ki jo je sklenila s Francijo in Romunijo, kakor tudi pogodba o prijateljstvu s sovjetsko Rusijo. VARŠAVA, 2. aprila. Angleški minister iord Eden je bil ob prihodu v Varšavo na postaji slovesno sprejet. Sprejema so se udeležili zunanji minister Beck in razni visoki funkcionarji. Danes so se pričela posvetovanja med Edenom, Beckom, Slavvkom in Pilsudskim. Od teh posvetovanj, ki jim poljski tisk pripisuje večji pomen kakor moskovskim, bo odvisna usoda vzhodnega pakta, h kateremu Poljska kot zaveznica Nemčije noče pristopiti. PARIZ, 2. aprila. Pariški tisk se izraža zelo pesimistično o zadržanju Poljske napram vzhodnemu paktu. Ni baje no- gih naglasa važnost objave, ki jo je izdalo 1 benega upanja, da bi Poljska spremenila čiji. Dokler bosta odločala Pilsudski ir Beck ne bo zbližanja med Varšavo ir Moskvo, ker stoji Poljska slej ko prei na temeljih sporazuma z Nemčijo. PRAGA, 2. aprila. Eden prispe ob 1 uri v četrtek v ČSR, v Prago pa ob 6.45, kjer ga sprejme dr. Beneš. Razgovori bodo v zunanjem ministrstvu, glavni predmet bo položaj v srednji Evropi. 01’ tej prilik! se bo v glavnem obravnavalo avstrijsko vprašanje, na željo male antante pa tudi madžarsko, v kolikor je v zvezi z revizionistično politiko. Eden bo informiral dr. Beneša v svojih vtisih V Varšavi. Nato bo kosilo pri dr. Benešu, nakar se bo Eden z letalom odpeljal h Prage v London. Dne 9. t. m. bo po Eden potoval skupaj s sirom Simonom Streso. in so se pokazale v visoki pasivnosti na . . _, , , __ , . , še trgovske bilance, je samo ob sebi u- suje Edenov obisk v Moskvi kot uspeli, tisk © Doleitiu MNENJA SO ZELO RAZLIČNA. — OKOLI VZHODNEGA PAKTA. — KAJ BI STORILA ANGLIJA V PRIMERU VOJNE? LONDON, 2. aprila. Angleški tisk opi mevno. Tu je malo pomagalo, da je italijanska vlada sicer naknadno dovolila u-voz onega blaga, ki je do 18. februarja že bilo na potu v Italijo bodisi po železnici bodisi po morju. Zakaj ogromno našega blaga, za katero so bili posli že sklenjeni, ie moralo zaradi italijanskih ukrepov o-statj nenatovorjenih, ogromno blaga pa ie že bilo po železnicah na potu v naše luke, tam pa ni smelo biti več natovorjeno na ladje za prevoz v Italijo. Tako je naša trgovina vkljub temu, da imamo danes z Italijo lepo urejen kliring, vendarle zaradi teh ukrepov italijanske vlade utrpela že gori navedeno mnogomilijonsko vendar pa naglasa, da Eden ni imel ni-kakega pooblastila sklepati kakršnekoli sporazume. Končna politika Velike Britanije bo določena šele tedaj, ko se Eden vrne v London in na seji vlade poroča o svojem potovanju. V zvezi s tem nagln-šajo listi zlasti pomembnost onega dela angleškega in ruskega komunikeja, iz katerega izhaja, da se pri snovanju vzhodnega pakta ne dela za izolacijo nobene države in da bi pristop Nemčije in Poljske smatrala Anglija za najboljšo rešitev. Mnogi listi izražajo upanje, da bo harmonični potek moskovskih posvetovanj uplival na Nemčijo in njeno bodočo po- škodo efektivno v trgovski bilanci drža- litiko- Menijo, da je sedaj zagotovljeno ve, dočim se škoda, ki so je utrpeli naši 8k,epa“ie vzhodnega pakta, dasi se mu pirala in niti ne garantirala. V glavnem gre za to, ali bo Angija zavzela naklonjeno stališče ali bo ostala še nadalje v vlogi nepristranskega posredovalca, ali pa bo nazadnje šla popolnoma svoja jiota. »Times« pravijo, da sta berlinski in moskovski obisk res razjasnila položaj, problem zagotovitve miru pa je ostal še vedno nerešen in mučen. Samo optimisti morejo upati, da bodo izkušnje Berlina in Moskve tudi sprejete. Vse bolj se na-glaša mišljenje, da je sedaj vse odvisno od Anglije. To pomeni, da bi Anglija mo rala že sedaj odkrito povedati, kaj bi storila v primeru vojne, toda to zaenkrat ni mogoče. V takih razmerah ne občutijo kompetenti proučevalci položaja ni-kakega optimizma, ker sta moskovski in berlinski obisk pokazala samo nevar- izvoznilci zaradi neizvršltve že sklenjenih poslov, da težko preceniti. Zato je razumljivo, da so zlasti naši gospodarski krogi toplo pozdravili sporočilo, ki ga je prinesel od duceja Mussolinija novi poslanik Italije v Beogradu g. Viola. Pozdravili so to kot blagovestje za novo dobo, ki naj nastopi med Italijo in Jugoslavijo tako v politiki kakor v gospodarstvu. Zakaj nedvomno je, da mora o-lajšanju političnih odnošajev med obema državama kot nujna logična posledica slediti tudi nov aranžman v medsebojnih trgovskih zvezah. Pogajanja, ki so se za novo trgovsko jx>godbo doslej že vršila v Rimu med zastopniki Jugoslavije in Italije, so po dosedanjih poročilih res tudi potekla v znaku večjega medsebojnega razumevanja in upoštevanja obojestranskih interesov. Naši zastopniki mo-rajo pri teh pogajanjih imeti pred očmi zlasti potrebo, da pristane Italija na Iz-vršitev vseh j>oslov, ki so bili sklenjeni do 18. febr. t. 1. Z našega ožjega vidika Anglija ne bo pridružila, ga ne bo pod-jnosti sedanjega položaja. OrgsnSjtaeiia awstrSis%<® v©?«!«:® ŠEF GENERALNEGA ŠTABA O ORGANIZACIJI STRIJSKE VOJSKE. BODOČE REDNE AV- DUNAJ, 2. aprila. V »Morgenu« je napisal šef avstrijskega generalnega štaba članek, v katerem se bavi z bodočo organizacijo avstrijske vojske, ki bo, kadar bo uvedena splošna vojaška obveznost, služila leto dni in bo imela po možnosti čimvečje efektivno stanje ter mimo tega še čete daljeslužečih specialistov, ki bodo štele okoli 30.000 mož. Avstrijska vojska bo v času miru razdeljena na 8 pehotnih divizij z okoli 70.000 vojaki. Od teh bo polovica motorizirana, druga polovica pa izvežbana za gorsko vojno. V saka divizija bo imela 400 lahkih in težkih strojnic, 120 metalcev min, 150 do 180 lahkih in težkih to lO« ICIM • l. 1« A, ndbCXu UfZJt/sd. VlUiiVa . . » ,rcnL-o A* * •• dravske hnneviee pa mora mit Mo- S L” tUnlZ Madžarska volilna komadila BUDIMPEŠTA, 2. aprila. V nedeljo so bile na Madžarskem volitve v onih okrajih, kjer Je glasovanje javno. Uradno obvestilo o izidu ie sledeče: stranka narodnega edinstva (Gombos) je dobila 132 mandatov, stranka malih posestnikov (Eckhardt) 16 mandatov, krščanska gospodarska stranka 2 mandata, narod-no-socialistična stranka 1 mandat, neodvisni 11 mandatov. V U volilnih okrož* jih bodo potrebne ožje volitve. Gombos sl je zagotovil večino že pri sedanjih prvih volitvah, ker znaša število vseli mandatov le 245. Volitve se bodo nada-daljevale v nedeljo 7. t, m. in bo tedaj izvoljenih še 70 poslancev. Volitve so bile izvedene, kakor navadno, pod pritiskom silnega terorja, za to ni nič čudnega, da je dobi! Gombos tako večino. Prvi RBfeors v Memfiii BERLIN, 2. aprila. Zakon o organizaciji nove nemške vojske še ni objavljen, delajo pa se povsod velike priprave. Izšla je že naredba, da se izvede zdravniški pregled letnika 1915. od katerega bo potrjenih okoli pol milijona mladeničev, ki bodo služili 2 leti. Mimo tega bodo pozvani letniki 1901 do 1909 na osemtedenske vojaške vaje, in to letnik za letnikom. Vsem stanovalcem, uradom in podjetnikom, ki o nameščena v bivših vojašnicah, so lokali odpovedani, mimo tega pa je objavljen tudi zakoh o ekspropriaciji zasebnih zemljišč v vojaške namene, t. j. za ureditev vojaških vežhališč, letališč in trdnjav. ne bodo razpuščeni« moderno ’ težko topništvo za obrambo pred letali. To topništvo bi štelo 500 do 600 topov. Mimo omenjenih letal bi imela avstrijska vojska še 500 do 600 drugih aeroplanov. Nadalje bodo organizirani posebni kadri domobranskih in drugih polkov. Reorganizirala se bo industrija, da bo sposobna za proizvodnjo vojnega | Napadalni oddelki materiala. Vse glavne naprave bodo I ampak le demilitarizirani spravljene pod zemljo, kjer bodo varne pred napadi iz zraka. Končno bodo zgra-; . jene povsod moderne strateške ceste in PARIZ, 2. aprila. Poročajo o alarmaiu- SEDAJ TUDI ANGLIJA. c*ia zlasti imeti pred očmi potrebo Izvoza hašega le našega fižola In naših jajc. Ponavljamo, kar smo trdili nedavno v franku o sporazumu z Italijo, da je bila Ralija in da bo tudi ostala še za dolgo dobo let naš glavni trgovski partner. Poetični in gospodarsko-trgovsiki aranžman 2 Italijo je predvsem v velikem gospodarskem interesu dravske banovine. poveljstvu pa bi stalo na razpolago Se mmmmmblc- : ssasjm trdnjave. V ta namen bodo vpoklicani v aktivno službo upokojeni častniki, zlasti specialisti, organizirano pa bo tudi vse avstrijsko prebivalstvo za pomožno službo. Istočasno z uvedbo splošne obveznosti bo uvedena tudi predvojaška izobrazba mladine po italijanskem vzorcu. Smatramo za potrebno naglasiti, da je treba temeljne določbe nove trgovinske pogodbe z Ita'ijo dodobra in vsestransko proučiti In se ne prenagliti s podpisom! S tem pa nikakor nočemo postavljati trditve, da bi edino in izključno aranžman z Italijo trajno omogočil aktivnost naše trgovske bilance. Dobro se zavedamo. da prihaja v poštev še mnogo drugih podobnih komponent. Med naj-jačjimi pa jc vsekakor sporazum z našo sosedo Italijo. v— s— nih vesteh o položaju na meji Abesinfje in britanskih kolonij Kenije in Ugande. Po teh vesteh so Abesinci vdrli preko mej v angleške kolonije in tam ropali. Pri spopadih z angleškimi četami so bile žrtve na obeh straneh Poročajo tudi o gibanju obesinskih band na meji britanske Somalije. Zaradi tega je pričela Anglija pošiljati v vzhodno Afriko nove čete. vsaHo sMm DP » u Marffiors® »V e 5 er o Hc« Jtrfra Dnevne vesti Priprave za skupščinske volitve POTRJENE KANDIDATURE V MARIBORSKIH OKRAJIH. Mimo Jančičeve in Janžekovičeve kandidature v okraju Maribor levi breg je okrajno sodišče na listi predsednika vlade Jevtiča potrdilo tudi kandidaturi železničarja Rudolfa Ogrinca iz Stražgojncev ter njegovega namestnika, upokojenega želez ničarja Franca Mikca, kakor tudi kandidaturo tekstilnega delavca Karla Frasa iž Košakov in njegovega namestnika Leopolda Pregla, delavca pri Splošni stavbeni družbi na Teznem. Na listi dr. Hodžere o potrdilo okrajno sodišče kandidaturi odvetnika dr. Franca Irgoliča in njegovega namestnika šoferja Ferda Božinka ter Gostilničarji ludi teajo od oglaševanja v »Večernikovih« malih oglasih lepe koristi. »Večernik« je najbolj zasidran v tistih krogih prebivalstva, kjer ne prevladujejo družinske interne tedenske prireditve in družabna shajanja, ampak, ki prebijajo nedelje in praznike zunaj po naših gostilniških in tujskoprometnih postojankah. Tem širokim krogom prebivalstva je treba na neki način sporočiti, kakšne specialitete in posebnosti so po teh postojankah na razpolago. Po svojem okusu se potem ljudje pri usmerjanju svojih nedeljskih in prazničnih izletov odločijo. To storijo naši gostilničarji najlažje s stalnimi opozorili in objavami v malih oglasih »Večernika«, ki je najmočnejše zasidran v plasteh tistega Prebivalstva, ki je nedeljskega razvedrila najbolj potrebno in ki dobro postrežbo najbolj zasluži. Oglašajte se v upravi »Večernika«, Maribor, Gosposka ul. 11. Smrtna nesreča na kolodvoru v Pesnici Včeraj popoldne se je pripetila na podaji v Pesnici smrtna nesreča, ki si je izbrala za svojo žrtev 21-letnega delavca Janeza Žoharju., zaposlenega pri trgovcu Kirbišu v Celju. Žohar je imel opravka pri nakladanju raznega trgovskega blaga na železniški voz, pri čemer je po nesrečnem naključju prišel med odbijače, ki so mu pri premiku zdrobili prsni koš. Zaradi bolečin je takoj omedlel in so ga nezavestnega prepeljali mariborski reševalci v bolnišnico. Toda Žohar je s potjo podlegel hudim poškodbam. Pri motnjah prebave, želodčnih bolečinah, zgagi, slabosti, glavobolu, migljanju oči. razdraženih živcih, nespanju, oslabelosti, nevolji do dela povzroči naravna Franc Jožefova grenčica odprto (elo in olajša krvni obtok. Smrt mlade Sokolice. Po daljši in mučiti bolezni je včeraj popoldne v tukajšnji bolnišnici prenehalo biti zvesto sokolsko srce 27-letni uradnici davčne uprave Veri Sancinovi. Vest o njeni nenadni smrti ie globoko odjeknila v sokolskih vrstah. Dolga leta se jc Vera uspešno udejstvovala pri Sokolskem društvu v Studencih, kjer je bila vneta telovadka in članica dramatskega odseka. Zadnja leta pa se ie posvetila popolnoma Sokolu Maribor I., ki mu je bila požrtvovalna odbornica in duša sokolskega gledališkega odra. Pokojna Vera je žrtvovala vso svo jo mladost sokolskemu udejstvovanju. Priljubljena in čislana zaradi svojega vedrega značaja in odkritega srca pa ni bila samo v sokolski družini, marveč je imela tudi velik krog drugih iskrenih prijateljev in znancev. V službi je bila nadvse marljiva in vestna. Svojim stanovskim tovarišem pa odkritosrčna tovarišica. Težko jo bodo pogrešali vsi, najbolj pa starši, ki jim je bila hčerka edinka. Pokopali jo bodo jutri v sredo, popoldne na magdalenskem pokopališču ob 16. uri. Bodi ji ohranjen med nami lep spomin, žalujočim preostalim pa naše jdoboko sožalje! Pogreb Vere Sancinove. Uprava Sokola Maribor 1. poziva vse svoje članstvo, da se v čim večjem številu udeleži pogreba umrle sestre Vere Sancinove,. kandidaturo ekonoma Konrada Žnuderla iz Maribora in njegovega namestnika posestnika Antona Vajngerla v Zgornjem Ja kobskem dolu. V okraju Maribor desni breg pa je sodišče potrdilo na listi predsednika vlade Jevtiča kandidaturo bivšega narodnega poslanca ravnatelja Antona Krejčija iz Ruš in njegovega namestnika šolskega upravitelja na Pobrežju Jožeta Klemenčiča ter kandidaturo ekonoma iz Slov. Bistrice Vinka Gorjaka in njegovega namestnika dr. Miloša Vauhnika, odvetnika v Mariboru. ki bo jutri ob 16. uri na magdalenskem pokopališču. Zbirališče za članstvo 'bo na Kralja Petra trgu ob pol 16. uri. Pridite v krojih in z znaki! Poroka. Preteklo nede.jo sta se v frančiškanski cerkvi v Mariboru poročila u-službenec del. drž. železnic g. Lojze Ferš in poslovodkinja podružnice Učiteljske knjigarne v Mariboru gdč. Stanka Riba-ričeva. Oba sta znana in agilna sokolska delavca. Priči sta bila trgovec g. Vilko Blatnik in trgovski sotrudnik g. Ivan Lah. Mlademu in simpatičnemu paru želimo vso srečo v zakonskem življenju. Iz finančne službe. Iz Beograda je premeščen v Maribor za šefa poverjenika finančne kontrole pri glavnem oddelku Feliks Vehovec. Iz železniške službe. Premeščeni so. pomožni strojevodja Josip Dekleva iz Maribora v Rogatec, Franc Rejec iz Ormoža tia Pragersko, Radoslav Tomiče v i^ iz Krškega v Orriiož, Ivan Zupančič iz Rogatca v Konjice, Anton Žura iz Maribora v Smederevo, Janez Česen iz Dravograda na Pragersko, Ivan Fegic iz Mačkovec v Metliko, Jože Fluhar pa iz Mačkovec v llodoš. Ni služkinja, ampak zasebnica. V sezna mu umrlih v Mariboru smo poročali 16. marca, da .ie umrla tudi en dan stara hčerka služkinje Lenčke Mažirjeve. Ma-žirjeva nas prosi, da ugotovimo, da ni .služkinja, ampak zasebnica. Nove banovinske trošarine. Na predlog finančnega ministra je izdala vlada novo uredbo o banovinskih trošarinah. Po novi uredbi ne bodo smele banovine pobirati trošarine na premog, električno energijo in na nafto, ki služi kot pogonsko sredstvo, nadalje na motorna vozila vseh vrst, na motorje za žaganje drv, na kalcijev karbid, ki služi v tovarnah karbida za izde'avo kemičnih preparatov, za proizvodnjo toplotne energije in električne razsvetljave pri ribolovu. Smele pa bodo banovine pobirati trošarino na: riž, kavo, kakao, čaj in kalcijev karbid. Za riž bodo smeli pobirati za kilogram I Diu, za kavo in kakao od kg 2 Din, za čaj od kg 20 Din, za kalcijev karbid pa od kg 1.50 Din. Na dan ko bo stopila nova uredba v veljavo, bodo kontrolni organi popisali pri prodajalcih na drobno in debelo vse zaloge riža, kave, kakaoa, čaja in kalcijevega karbida ter bodo zračunali trošarino, odnosno razliko po novi tarifi. Tarifne olajšave. Za tujsko-prometne ta ritne olajšave na državnih železnicah, ki stopijo v veljavo s l. majem, je predviden 50% popust za vse izletnike na jadransko obalo, v zdravilišča, kopališča, višinska in zračna zdravilišča ter jezerske kraje. Gost mora ostati v omenjenih krajih najmanj 7 dni. Vštet je tudi dan od hoda ter čas potovanja po morju. Izletnik si mora kupiti pri odhodu celo vozno karto in zahtevati pri blagajni potrdilo o bivanju. Potrdilo bo veljalo, kakor da je bilo izdano na dan odhoda in bo veljaloJsa-mo za 1 osebo. Čas bivanja v enem. ali več krajih bodo potrdile občinske oblasti. Tujski promet. V mesecu marcu je bilo pri mariborski policiji prijavljenih 1725 oseb. Od teh je bilo 688 tujcev, in sicer 80 z Dunaja, 44 iz Gradca, 564 pa iz drugih tujih mest. Narodna strokovua zveza ima v nedeljo, dno 7. aprila 1935 svoj letni kongres v Celju. Pokroviteljstvo kongresa je prevzel min. soc. politike in narodnega zdravja g. dr. Marušič, ki se bo kongresa tudi udeležil. — Obveščamo o tem vse člane in prijatelje pokreta z vabilom, da se udeleže tega kongresa. Polovična vožnja po železnici je zasigurana. Cena do Celja za III. razred je tedaj v obe smeri Din 21.— in Din 5.— za izkaznico. Kdor pa želi potovati z avtobusom, se tega lahko posluži za ceno Din 25.— v obe smeri. Odhod z avtobusom bo v nedeljo, dne 7. aprila 1935 ob 6.30 zjutraj. Zbirališče bo v Sodni ulici pred palačo Delavske zbornice. Vsa pojasnila daje tajništvo Narodne strokovne zveze v Mariboru, Sodna ulica 9 III. nadstropje. Obed v Celju stane Din 8—10. Pri odebelelosti vzbuja redna zdravilna uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice jako delovanje črevesa in dela telo vitko. Mnogi profesorji zapisujejo »Franz Joselovo« vodo tudi pri zamašče-nju srca kot zelo dragoceno sredstvo in sicer zjutraj, opoldne in zvečer tretjino čaše. »Franz Josefova« voda sc dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Pirčevo predavanje o šahovskem turnirju v Moskvi. Izven programa Ljudske univerze bo skupno z mariborskim Šahovskim klubom predavanje našega šahovskega mojstra g. Vasje Pirca, ki bo govoril o interesantni temi: »Moji vtisi s šahovskega turnirja v Moskvi« v četrtek, 4. aprila ob 20.15. Predavatelj bo očrta! organizacijo šaha v Rusiji in nenavaden interes, ki tam v!ada za šah. Nadalje bo govoril o svojem potovanju v Rusijo in o sprejemu šahistov, o odzivu publike, o življenju v šahovskem lokalu ir; o poteku turnirja. H koncu bo karakteriziral na podlagi skioptičnih slik posamezne igralce, nekatere značilne igre in mednarodni pomen tega turnirja. Dramatski odsek naraščaja Rdečega križa na državni realni gimnaziji uprizori jutri 3. t. m. ob 20. uri v dvorani Zadružne gospodarske banke na Aleksandrovi cesti Lihtenbergovo komedijo v treh dejanjih »Kariera kancelista Vinci-ga«. Igra je polna zdravega humorja in misli. Čisti dobiček je namenjen revnim dijakom VII. a. razreda tukajšnje realne gimnazije, zato upamo, da bo našlo plemenito stremljenje naših dijakov tudi pri obiskovalcih iger popolno razumevanje in podporo. Zborovanje mariborske sekcije »Ženev ske zveze«. V noči od 5. na 6. tm. bo ob 2. uri zjutraj v spodnjih prostorih kavarne v »Grajskem .kinu« važno zborovanje mariborske sekcije Ženevske zveze. Na obenem zboru bodo poročali delegati cen tralne uprave iz Beograda in Zagreba, u-deležil se ga bo tudi najbrže delegat iz Curiha. V interesu vseh nastavljencev in uslužbencev mariborskih, kavarn, restavracij, hotelov in gostiln je, da se izrednega občnega zbora udeleže polnoštevilno. Klub koroških Slovencev ima v sredo, dne 3. aprila ob 20. uri v restavraciji »Novi svet«, Jurčičeva ulica, svoj redni mesečni sestanek. Žalni koncert Ipavčeve pevske župe v nedeljo 7. IV. ob 15. uri v unionski dvorani. Prodaja vstopnic pri ge. Brišnikovi. Dobrodelna tombola Pomladka Rdečega križa v nedeljo dne 7. aprila ob 14. uri na Trgu svobode! Ljubitelji mladine, segajte po tablicah! Iz »Nanosa«. Z ozirom na. veliko zanimanje za akademijo, se opozarja cenj. občinstvo, da se vstopnice prodajajo vnaprej v društvenih prostorih v Gradu vsak dan od 18. do 20. ure, na dan prireditve pa pri gled. blagajni kakor običajno. Zajčevo veliko kantato »Oče naš« bo izvajala Ipavčeva pevska župa na koine-morativnem koncertu 7. aprila popoldne v »Unionu«. Ta kantata, ki jo odlikuje priznana Zajčeva melodika, je komponirana na tekst Jirvatskega pesnika Avg. Haram bašiča. Kvartet solistov, ki ima v nji u-gledno in hvaležno ulogo, tvorijo gg. Pavla Udovičeva, Lida Vedralova, Avgust Živko in Fran Nerali«, v mešanem zboru pa nastopijo skupno pevci in pevke Glasbenih Matic Maribor in Ptuj, »Ma ribora« in Ruš, vsega okoli 250. Orkestralni part je v rokah orkestralnega oddelka naše Glasbene Matice in vojaških godbenikov. Dirigiral bo Janko Gasparič. »Aeroput«, družba za zrakoplovni promet v Beogradu, je odobrila posetnikom letošnjih ljubljanskih velesejmov od 1. do 11. junija in od 5. do 16. septembra 50% popust od polne tarife na svojih avionih. 'V M a. r i S o r n, dne H. IV. 1935^ Narodno g*ecaaiižke REPERTOAR. Torek, 2. aprila ob 20. uri »Hoffmamiove pripovedke«. Red A. Sreda, 3. aprila ob 20. uri: »Hofhiianuovt' pripovedke«. Red C. Četrtek, 4. aprila ob 20. uri: »Koncert tria Brandlove«. Red B. Petek, 5. aprila ob 20. uri: Akademija »N: nosa«. Sobota, 6. aprila ob 20. uri: »Kvadratura kroga«. Premiera. Red A-Predzadnja uprizoritev opere »Hoff nan nove pripovedke« bo v sredo, 3. t. m, red C. Ker so s to opero zvezani veliki stroški, ki jih celo polne hiše ne krijejo, bo menda samo še ena uprizoritev; in sicer za okoličane. Zato se obisk tega dela v sredo’ še posebej priporoča. Opera je v vseh ozirih odlično uspela. V vodilnih pa^ tijali sodelujejo trije gostje. Koncert tria Brandlove bo v četrtek, 4. tm. za red B. Nastopi iega priljubljenega komornega tria so vedno dogodki v. mariborskem glasbenem življenju. Trio, ki ga sestavljajo danes F. Brandl (gosli), V. Gara (čelo) in M. Rusy (klavir) je izvrstno vigran in so vse kritike o njem polne hvale. Na sporedu so Mendelssohn, Brahms, Čajkovskij jn drugi. Pianistka M. Rusy nastopi tudi s solotočkami. Veljajo dramske cene. V soboto, 6. t. m. premiera sovjetsko veseloigre »Kvadratura kroga«. Dejanje tega dela. se odigrava v sodobni Moskvi ter s smehom in satiro prikazuje štiri mla de ljudi, ki se znajdejo, razdražijo in spet na drug način združijo. Noben katekizem in noben nov družabni red ne izpremeni njihove nature, prav tako kot je večno in povsod isti pojav zapitega cinika poeta Černozjonmega, ki nastopi v družbi teh štirih mladih ljudi. »Kvadraturo kroga"' pripravlja inž. arh. B. Stupica. _______________KINO_____________________ GRAJSKI KENO ■■■um Od danes dalje ljubezenske avanture svetovnega vijolinista bPAG\NINI" Svctislav Petrovič, Elise illiard, Theo Lin* gcp. Naš prihodnji velefilm „Vinoka šola ■ Kino Union. Danes originalni rusko-sovjetski film »Gospoda Goiovljevi« z hu-dožestveniki. Sledi :>Krik sveta-'. Radio Ljubljana. Spored za sredo 3. I. m. Ob 12: plošče; 19.20: poročila: 13: plo šče; 18: plošče; 18.30: pogovor s poslušalci; 19: sokolsko predavanje: 19.20; čas, jedilni list, program za četrtek; 19.30 nacionalna ura; 20: prenos koncerta; 21.30: koncert; 22: čas, poročila; 22.15: radio orkester. Podlegel je. Včeraj smo na kratko poročali, da so pripeljali v mariborsko bolnišnico Ignaca Preglja, ki ga je preteklo nedeljo zvečer povozil v Košakih neznan avtomobilist. Pregelj pa je včeraj popoldne podlegel hudim poškodbam. Nezgode. V Zgornji Koreni ie na doma čem dvorišču tako nesrečno padla 23let-na posestniška hčerka Štefka Lesnikova, da je morala nemudoma iskati zdravniške pomoči v mariborski bolnišnici. Tja so pripeljali tudi 611etnega zidarskega delavca Ivan Birnstigerja iz Selniče, ki ga je podrl na tla neki kolesar. Pri padcu se je delavec nevarno poškodoval na glavi in na desni roki. Ogenj. Te dni je izbruhnil pri posestniku Jakobu Koblu na Cvenu požar, ki je uničil stanovanjsko in gospodarsko poslopje do tal. Ogenj je uničil vse gospodarsko orodje, zgorele so pa tudi kokoši, dočim so ostalo živino rešili. Škoda, ki jo je povzročil ogenj, znaša 25.000 Diu in je le de loma krita z zavarovalnino. Huda sodba. Sodišče za zaščito države v Beogradu je včeraj obsodilo 5 obtožencev zaradi vohunstva v korist neke tuje države skupno na 75 let težke ječe, enega pa na dosmrtno ječo. Razprava je trajala več dni in temeljito razkrila afero. P Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal to plomer 7 stopinj C nad ničlo; minimalna temperatura je znašala 3.4 stopinje C nad ničlo; barometer je kazal pri 16 stopinjah 729, reduciran na ničlo pa 727.9; relativna vlaga 75; vreme je nalahko oblačno in mirno; vremenska napoved napoveduje ■spremenljivost vremena. ______________ »Čuvajte Jugoslavijo!“ zt&szesm Ksszazig i RSSafaLJiMt1 s.v.Krrrre Srebrni jubilei Ri barskega društva v Mariboru SLAVNOSTNI OBČNI ZBOR PRI »OR LU«. PET IN DVAJSET LET USPEŠNEGA DELOVANJA ZA POVZDIGO NAŠEGA RiBOLGVSTVA. Redki so jubileji društev, ki se lahko ponašajo z 25Ltnim uspešnim delovanjem. Pet in dvajset let pomeni v življenju posameznika veliko, mnogo več pa pri društvu, Čigar obstoj je odvisen od nazorov, želje in volje velikega števila posameznih članov in se more samo tedaj obdržati, ako temelji na zdravih na Čelih, ako se v društvu dela ter se dosežejo uspehi v smislu društvenega programa. Tako društvo je Ribarsko društvo v Mariboru, ki je doseglo dobo 25 let in se ni samo razvijalo in širilo po .številu članov, marveč je tudi po svojem območju jasno dokazalo svojo življenjsko moč. V tem znamenju se je vršil 25. redni letni občni zbor včeraj dopoldne v lovski sobi hotela »Orel«. Zborovanje je otvoril in vodil neumorni predsednik g. prof. dr. F 1 u d e r n i k. Uvodoma je pozdravil vse navzoče, posebno pa zastopmke oblastev in drugih organizacij. Mimo .v-evihiega članstva so občnemu zboru prisostvovali okrajni glavar g. dr. Senekovič, magistralni ravnatelj g. Ro lošek v zastopstvu župana g. dr. Lipolda in mariborske mestne občine, poročnik Popovič v zastopstvu orožni-štva, veterinarski nadsvetnik g. Hinter-lehner, zastopnik: Zveze ribarskih društev za dravsko banovino gg. dr. Lokar, Malenšek in Šulgaj, zastopniki ljubljanskega in celjskega društva, SPD, SLD in drugi. Po pozdravu se je g. dr. Flu-dernik v toplih besedah spomnil tragične smrti našega velikega kralja Aleksandra I. Zedinitelja, ki so ga navzoči počastili z . enominutnim molkom, kralju Petru II. pa se je odposlala vdanostna brzojavka. Nato je predsednik prečital številne čestitke, med drugimi bana g. dr. Puca in podbana g. dr. Pirkmajerja. Sledilo je poročilo predsednika gosp. dr. F 1 n d c r n i k a. Podal je obširno poročilo o delovanju društva v preteklih letih. V kratkih potezah je orisal sliko društvenega postanka in njegovega delovanja. Poudaril je, da delujejo v sedanjem odboru še taki funkcijonarji, ki že Polnih 25 let vršijo svoje naloge in so doživeli vse faze društvenega razvoja. V nadaljnjih izvajanjih je g. dr. Fluder-nik poročal, zakaj se je društvo ustanovilo ter s tem v zvezi podal jasno sliko nujne potrebe po zaščiti lastnika, oziroma zakupnika vodi. To vprašanje postaja za ribarstvo vedno važnejše. Društvo ie kontroliralo tudi splavanje lesa po postrvjih potokili ter tudi v tem pogledu z vso energijo ščitilo interese ribarstva. Računajoč s tem, da je vkljub zaščitnim ukrepom naravni prirastek rib premajhen, posveča društvo od svojega postanka tudi v tej zadevi največjo pažnjo. Že , v oktobru pred 25 leti je zgradilo lastno vališče v Studencih, ki se v njem Kulturne vesti Hoffman no ve pripovedke Fantastična opera v treh dejanjih s predigro in poigro. ■laques Offenbach (1819—1880), ki .c napisal okoli 100 odrskih glasbenih del, med njimi operete, ki se še dandanes igrajo po vsem svetu, je ustvaril s svojo opero »Hoffmannove pripovedke« umetnino, ki ostane trajno last operne zakladnice. Že libreto sam, ki ga je napisal Ju->es Rarbier, je mojstrsko zamišljena fantastična zgodba s simboliko globoke psihologije življenjskega dogajanja, še višji višek je pa divna Offenbachova glasba v orkestralnem, zborovskem, solističnem >u vsem ostalem partu. Zato imajo »Hoff-mannove pripovedke« vedno celo vrsto oboževalcev, ki vselej napolnijo gledališče. kadar se igrajo, dasi so sicer odmaknjene od sodobnosti. Tako je tudi sedanja nova mariborska premiera pokazala izredno zanimanje. Letošnja uprizoritev »Hoffmannovih Pripovedk« je velik napredek od zadnje Pred desetletjem, dasi srno takrat še imeli stalno opero, ki je zdaj več nimamo. Ta lahko izvali do 120.000 postrvi v sezoni. Iz tega vališča je društvo do danes nasadilo v potoke približno že 1,900.000 postrvjih mladic, in sicer okrog dve peti ni v društvene vode, ostale pa so dobili člani in drugi ribarski interesenti. Društvo je gojilo škotsko in domačo postrv, poskusilo pa je tudi z amerikansko, ki ji vališče sicer odgovarja, ni se pa obnesla v potokih ter je povsod brez sledu izginila, razen v Lobnici nad slapom. Posebno se je interesiralo društvo za našo najimenitnejšo ribo, za sulca. V lastnih vodah je odpravilo ribarenje s križakom ter dopušča samo lov na trnek. V Dravi pri Sv. Janžu, kjer šo za sulce posebne ugodna mesta, je izpusti'o 50.000 sulčjih mladic in tako moramo z veseljem ugoto viti, da se je stanje te plemenite ribe znatno izboljšalo. Društvo zahteva od svojih članov strogo sportsko izvrševanje ribolova. Skrbelo pa je tudi za njih strokovno izobrazbo s tem, da je nabavilo bogato knjižnico, v kateri so vsi domači in nekateri tuji strokovni časopisi ter najvažnejša dela o ribarstvu. Priredilo pa je tud; več poučnih predavanj. Društvo skrbi za naraščaj s tem, da daje dijakom čez počitnice brezplačna dovoljenja za trnkare-nje. Vlaganju postrvjih mladic vedno prisostvuje gozdarska šola, kadar pa deluje vališče, ga poseČajo posamezni razredi vseli mariborskih šol ter Se jim predava o načinu in pomenu umetnega ribo-gojstva. Ob koncu svojega poročila je g. dr. Fiudernik poudaril, da s 251etnico delo še ni končano, mnogo je šele začetega in marsikaj se mora izpopolniti. No- vi časi in nove razmere, ki bodo nastale posebno po revirni razdelitvi, pa bodo društvo postavljale zopet pred nove naloge. Sklenil je predsednik svoje poročilo s prisrčno prošnjo, naj ostanejo vse moči, ki so Ribarsko društvo doslej vodile, podpirale in dvigale, tudi za naprej aktivne, da bo moglo v bodočnosti kljubovati vsem neprilikam ter po 251etnici slaviti tudi svojo 50]etnico. Iz tajniškega poročila, ki ga je podal požrtvovalni tajnik g. podpolkovnik J u-g o v i č, posnemamo, da šteje društvo 274 članov. Da se čimprej uvede zakonito stanje v .ibarstvu in red v revirjih, je društvo s še večjo žilavostjo nadaljevalo boj za razdelitev voda v ribarske okraje. Za zaščito ribarstva je društvo postavilo 6 novih zapriseženih čuvajev in ima sedaj 16 ribarskih paznikov in še letečo aktivno kontrolo na Dravi. Lani je društvo prejelo od ribogojnice v Bohinjski Bistrici 100.000 iker potočne postrvi, ki so se vzgajale pod vestnim vodstvom g. Perounika v vališču. Društvo je z uspehom vložilo 40.000 mladic v društvene potoke in 64.000 oddalo inte- Žen s G e / Pranje s SAMORAD pralnim praškom Vam bo v veselje, bleščeče belo perilo Vaš ponos > Zahtevajte odloča« Samoratf pralni prašek Izdelano na podlagi olivnega olja. resentom. Sledilo jc blagajniško poročilo, ki ga je podal vestni in požrtvovalni Lh.gaj-nik gosp. F-rd. G r e i n e r. Lani je bilo 98.364.09 Din dohodkov in 50.156.81 Din izdatkov. V imenu nadzornega odbo ra je poročal g. T a v č a r, ki je predlagal odboru razrešnico s pohvalo, kar je bilo tudi sogl sno sprejeto. Za zastopnika v odboru Zveze ribarskih društev dravske banovine v Ljubi'-ni sta bila izvoljena gg. Gajšek in Jurkovič. Na predlog predsednika sta bila z velikim odobravanjem imenovana za častna člana dolgoletni predsednik d -.šiva g. prof. Viktor C o t i č in tajnik gospod Franc Drozg. Občni zbor so pozdravili in društvu k 251etnici obstoja inplo-donosnega delovanja čestitali zastopniki oblastev in posameznih korporacij. Številnim čestitkam se pridružujemo tudi mi in smo prepričani, da bo društvo tudi vnaprej vedno imelo pred očmi interese ribogojstva in lova. Občni zbor Francoskega krožka USPEHI DELOVANJA V PRETEKLEM POSLOVNEM LETU. V petek 29. marca je imel Francoski krožek v Mariboru svoj 13. redni občni zbor na državni realni gimnaziji. Predsednica gospa M. Maistrova je v lepem nagovoru obudila spomin na marsejsko tragedijo in pozvala zborovalce, da se s trikratnim »Slava!« poklonijo manom blagopokojnega kralja Aleksandra L. velikega prijatelja francoskega naroda, ki je skupaj s francoskim ministrom L. Barthoujem prav na francoskih tleli postal žrtev krute usode. Na predlog predsednice je občni zbor izrekel iskreno zahvalo vsem, ki so s svojim sodelovanjem, z gmotno ali moralno podporo o-mogočili krožku uspešno delovanje, pred vsem francoski vladi, francoskemu poslaniku v Beogradu, francoskemu konzulu v Ljubljani, ravnateljstvom drž. realne gimnazije in »Vesne« ter odbornikom društva. Kot zastopnik francoskega konzula v Ljubljani je nato gospod konzularni agent dr. V. R a p o t e c obvestil zborovalce, da je podelil francoski minister za narodno vzgojo gospe K. D’Akaro in gospe B. dr. Vrečkovi v znak priznanja za njun požrtvovalen in uspešen pouk francoščine v otroških kurzih in lepe prireditve ob zaključku leta red »palmes aca-demiques«; izročil je častno diplomo gospe D’Akaro, ki se je zahvalila za visoko čast z izredno lepim francoskim govorom; diplomo za gospo B. dr. Vrečko-vo, ki zaradi bolezni ni mogla prisostvovati občnemu zboru, je pa prevzela gospa predsednica. Iz poročil tajnika, blagajnika in knjižničarja je razvidno, da je krožek tudi v preteklem letu kljub raznim oviram prav živahno deloval. Število članov je na-rastlo na 193. Društvo je priredilo pet javnih francoskih predavanj in eno čajanko z glasbenimi točkami in šaloigro. V oktobru je otvoril svoje francoske tečaje za otroke, mladino in odrasle z 12 oddelki in 155 udeleženci. Dne 10. in 11. junija so počastili krožek s svojim prvim obiskom novi francoski konzul v Ljubljani gospod G. Remerand, s soprogo in francoski konzul v Zagrebu, g. Garreau. V čitalnici, ki ima sedaj prav primeren lokal v Gregorčičevi ul. 4, je članom na razpolago 20 raznovrstnih časnikov in časopisov ter 1558 knjig, po večini najno vejših ug!ednih francoskih pisateljev. Zanimanje občinstva, ki je rado posedalo krožkove prireditve, predavanja in kurze in pridno segalo po francoskem čtivu, je omogočilo krožku tudi v preteklem letu, da je širil v svojem območju znanje francoskega jezika in francoske kulture in tako gojil in poglabljal naše prijateljstvo z velikim francoskim narodom. Gbčni zbor je potrdil vse one odbornike, ki jim je potekla funkcijska doba, za nadaljnji dve leti; v odseke za pouk, predavanja, prireditve in propagando so bile kooptirane gospe D’ Akaro, A. Pinter ter B. dr. Vrečkova in gospoda dr. V. Rapotec in dr. A. Veblč. fpominlatf« ?e CMD napredek je treba pripisati zlasti zelo po srečeni novi inscenaciji in režiji g. Jožeta Koviča. Uspeh te inscenacije in režije jo nedvomen. Priznati pa moramo, da se je tudi dirigent g. Lojze Herzog z vso resnostjo in ljubeznijo do dela lotil svojega nelahkega posla ter ga izvrstno opravil. Posrečena zasedba s tremi gosti je dala ostalo, da moramo tako šteti »Hoffmannove pripovedke« med uspehe našega odra, zlasti v letošnji glasbeni sezoni. Kot gosti so nastopili ga. Alfreda Herzogova, ki je pela Olimpijo in Antonijo, ga. Vida Zame jic-Koviče v a kot Nikolaj in S. Fran Neralič, ki je upodobil like Lindorfa, Coppcliusa, Dappertutta in Mirakla. Prva se je uveljavila zlasti kot koloraturka in pokazala posebno v tretjem dejanju tudi odlično igro. Druga je bila pevsko in tudi zunanje posrečen Nikolaj, g. N e r a 1 i č je pa uveljavil svoj glas in igro v vseh navedenih različnih likih, ki pa so vendarle eden sam. Giuletto in Stello je odpela gdč. Pavla Udovičeva in dosegla tudi kot operna pevka odličen uspeh. Prav tako je imel srečen večer g. Sancin kot Hoffmanu. Lepo se je uveljavil g. B. M e d v e n kot Spalanzani in Natha nael, g. P. Kovič kot Crespel, g. V. Skrbinšek kot Schleinihl ter igralsko sijajno g. M. Košič v ulogah Andreja terKošenilje in pevsko gdč. Lj. čepi-čeva kot glas matere. Bili pa so na mestu tudi vsi drugi; g. F. Blaž v ulogi Luthra, g. A. Harastovič v ulogi Pi-tichinaccia, g. E. V e r d o n i k v ulogi Franca in g. D. Gorinšek v ulogi Hermana. -r. Jugoslovansko slovstvo pri Čehih in Slovakih. V praški založbi Mazač izide letos deset knjig prevodov iz jugoslovanskih slovstev. Vsaka bo obsegala okoli 12 tiskanih pol. Uredniki zbirke so dr. J. Heidenreich, A. Beringer, J. Urban in dr. O. Kolman. Prevodi bodo obsegali romane, novele in povesti. — Pred dvema letoma je izdala založba »Unie« knjigo »Jugoslovanske pravljice«, obsegajočo 28 tekstov na 120 straneh. Pravljice je prevedel na slovaški jezik Peter Pridavok, ilustriral jih je pa Martin Benko. Po zunanji opremi krasna knjiga, ki je stala 15 čk., je imela tak uspeh, da je bila kmalu razprodana in se sedaj pripravlja že druga izdaja. Ista založba je izdala nedavno tudi slovaški izbor »Slovanskih pravljic«, v katerem sta mimo drugih tudi dve srbski in dve hr.vatski pravljici, ena pa je slovenska. — Znani naš prijatelj dr. Merka je napisal za 601etnico Ksaverja Meška študijo o njem in jo izdal pri U. B. Fidlerju v Nitzi. Razprava ob,sega 22 strani in je opremljena tudi z Meškovo sliko. Znanstveni vestnik. Glasilo Akademske založbe v Ljubljani, letnik I., št. 2. Vsebina; O pomena, potrebi in nalogah Akademije z,umesit v Ljubljani; Slavistič no društvo ' Ljubljani; Filozofsko društvo v Ljubimi; Društvo za pravno fi* lozofijo in sociologijo, Prirodoslavno društvo, Leonova družba v Ljubljani, Slo venska šolska matica, Banski spomeniški referat; Muzejsko društvo v Ptuju. Znanstvo v naših revijah, O kulturi slovanskih knjižnih jezikov, Knjižna poročila, Vesti, Bibliografija, Knjige v oceno. Dom in svet. Letošnja tretja številka ob javlja prispevke E. Kocbeka »Enemu izmed ozkih«, Ceneta Kranjca »Pot v Martuljek«, Bogomila Faturja »Iz cikla: Moja mati« (pesmi), Fr. Bevka povest »Ubogi zlodej«, Igorja Vidica dramo »La Giron-de«, R. Nahtigala članek »Profesor Matija Murko«, Fr. Vodnika »Obraze novega rodu« (Mile Klopčič) in dr. J. Šilca »Od racionalizma k Racionalizmu«. V »Razgledniku« so ocene raznih novih knjig.- Stran 4. Mariborski »V e č e r n i k« Jutra, V Mariboru, dne II. IV. 1935. Alphonse Dandef *m»EH Z.EISR ROMAN. 45 Ni mogla najti besed za svojo jezo, zlasti ne takrat, ko se je spomnila izraza njegovih spačenih ust, s katerimi ji je lueai v obraz vse tiste grde žalitve. In to je bi. njen sin, njen Richard! »Vi se vendarle motite, draga sorodnica«, se je pohlevno vmešala Elsa, ki ji je pomagala pobirati z drevja odpadlo sadje, »vaš Richard vas obožuje; vse tisto vam je govoril le v jezi in trdno verujem, da bi, samo ako bi hoteli...« Ponosna mati se je vzravnala in pustila, da so se ji jabolka sesula k nogam. »Nikoli! Ti me ne poznaš; rajše bi umrla, kakor da bi se ponižala pred svojim sinom! Ne jaz njega, on mora mene prositi odpuščanja!« »A kdo vam pravi, da tega ne namerava? Ko bi mi samo dovolili potrkati na njegova vrata in skušali k njemu priti!« Mati se je pomilovalno nasmehnila. »Ti sama bi zastonj izgubljala čas. Ti reva moja mala ne veš, kaj mu je treba reči ... I i si predobra ženska.« V sebi se je p av za prav jezila na njo. nsa je to dobro čutila, in se je, pozablja- Sokolstvo Dros!ava petnajstletnice Sokola Marenberg-Vuhred liho, skromno, a svečano je naše obmejno društvo obhajaio pretekli teden 15-!etn;co svojega obstoja v okusno okrašeni dvorani br. Cizeja. Ni to dolga doba. toda je doba težkega obmejnega dela a velikih naporov za konsolidacijo eje Menda je i. Jo društev v SI".i pripravljena postati njegova sekundanta, zato je ves dan vadil svojo roko in čakal pismonoše, da mu prinese odgovor na njegova žaljiva pisma. Namesto odgovora se je pa znašel nekega dne pred njim učitelj Jean. ves zmeden in v nepriliki. Vse, kar je tam videl, pištolo na mizi, preluknjane in : cefrane kartone na tarči, vse to mu je bilo tako nenavadno, kakor ono, kar bi bil moral reči ter poslanstvo, ki naj bi ga izvrš’1 in ga je skušal tako-le razjasniti; »General se želi dvobojevati namesto svojega sina, ki je na vojaških vajah; ker mu pa bolne noge ne dopuščajo stati, apelira viteško na gospoda Fenigana in njegove priče, da mu dovole neke ugodnosti.« »Želi se najbrže biti na konju?« je vpra majhno priznanje za neumorno 15!etno so-ko sko in narodno-obrambno de'.o. V imenu slavljencev se je zahvalil v lepem govoru br. ing. Pahernik ter spomnil navzoče Sokole na naloge Sokolstva z ozirom na našo severno mejo ter jih navdušil za složno, dos edno in načelno delo. Proslave so se udeležili tudi bratje sosednega društva Vuzenica—Muta s starostom br. dr. Preglom na čelu, k je tudi pozdravil in čestital društvu k jubilej« Bi! je res lep večer v bratski harmoniji ob naši severni meji. K. V. šal Richard z jedkim glasom. »Ne, sede... Če se ne motim, so tako ubili modri d’ E beja, ko je ranjen sedel v naslanjaču. Tudi vam se predlaga tak dvoboj v Uzellesu ali pa na Grosbourgu: dva naslanjača v razdalji petnajst do dvaj set korakov.« Richard mu je naglo in sirovo preseka besedo: »Tak dvoboj je morda prikladen za bolniške strežnike, zato recite generalu, da bom rajše počakal na sinovo vrnitev. Čakal bom mesec dni, šest tednov, kolikor bo sploh treba, toda biti se hočem s tem mladim ničvrednežem na vsak način in če ga k temu z ničemer ne bom mogel prisiliti, ga bom počaka' na kakšnem cestnem ovinku ali pa razpotju v gozdu in ga bom ubil.« Ponovil je večkrat: »da ubil, ubil«, ko da bi hotel s kladivom zabiti to besedo v slabo Jeanovo glavo. In tako se je učitelj Jean vrni’, iz hiše ves zlomljen skozi ona mala vrata, ki so vodila na gozdno pot. Tam ga je čakala Richardova mati. Ko jo je revež zagledal, je naivno vzkliknil: »Ah, gospa!... kako dolgo se že... kako sem vesel...« Toda ona ga je naglo prekini’a in pokazala proti paviljonu: »Kaj ste mu prišli povedat? Kakšno ne- srečo nam še pripravljajo ti ljudje na Grosbourgu?« »Ne, nikakor, gospa, or jo pripravlja nam, ne mi njemu!« In s tihim glasom ji je pripovedoval o pismih, ki so jih prejeli na Grosbourgu in o strahu, ki prevzema vojvodinjo.« »Opozorila sem jo«, je deja a gospa Fe-niganova s pon«' nim smehljajem ... Gorje vam, če se ta dva kdaj srečata!« Besede učitelja Jeana pa so ji zadale novih skrbi: »Nesreča je siepa, gospa, mogla bi zadeti prav tako vas kakor nas; prosim vas zato, pomirite rajše svojega sina. saj imate toliko upliva nanj...« »O. zdaj nobenega več! Ona strašna ženska mi je s svojim odhodom odnesla ljubezen in zaupanje mojega otroka. Bi mi verjeli, da že tri dni...« Utihnia je od strahu da se ne zajoče, a jokati se nikakor ni hotela; solze slabe, ona pa si je hotela ohraniti pred upornim sinom vso svojo moč, ves svoj ponos. Zatopljena v pogovor sta prišla z gozd ne poti na corbeilsko cesto; ona je šla pod solnčnikom razoglava. kakor da se sprehaja po drevoredu svojega sadovnjaka. Ljudje, ki so jo srečava i, tudi stari domačini, vsi pražnje oblečeni, so se začu deni ozirali za njo. Dori Spremembe v vodstvu nogometne sekcije ISSK Maribora. Dosedanji odbor nogometne sekcije ISSK Maribora z načelnikom g. Filipančičem na čelu je te dni poda! ostavko. Do občnega zbora bo vodil sekcijo g. dr. Glušič. Tekmovanje za prvenstvo močiev drav ske banovine v rokoborbi bo v soboto 6. t. m. v Mariboru. Pravico starta imajo moštva verificiranih klubov dravske banovine. Smuško prvenstvo jugoslovanskih univerz. Jugoslovanska akademska smučarska organizacija v Ljubljani je priredila preteklo soboto in nedeljo tekme za pr- venstvo jugoslovanskih univerz ter visokih šol v s'aIomu in smuku na Krvavcu. Rezultati so bili naslednji: V slalomu si je priboril prvo mesto Hunert Heim v času 2.16; 2. Franc Palme 2.22; 3. Ljuban Mušič 2.24. V smuku je zasedel prvo mesto Heim v času 2.22; 2. Dečman 2.29; 3. Mušič 2.57. V alpski kombinaciji so se plasirali; 1. Heim 4.38; 2. Dečman 4.58; 3. Marinko 4.42. Tekmovanje za nogometno prvenstvo LNP se nadaljuje v nedeljo 7. t. m. in sicer se bo odigrala le ena tekma in to v Mariboru kjer se bosta srečala SK Svoboda :SK Celje. Državno nogometno prvenstvo. V nedeljo 7. t. m. bodo naslednje tekme: v Ljubljani Primorje : Bask, v Zagrebu Hašk:BSK, v Beogradu Jugoslavija:Grad janski, v Sarajevu Slavi ja :Concordia in v Splitu Hajduk:Slavija (Osijek). Drznost plačana s strašno smrtjo Na cesti med Guntrasdorfom in La-xenburgom so našli pred dnevi popolnoma razbit osebni avtomobil z Dunaja, v njem pa dve zogleneli trupli, dočim je poleg avtomobila ležal tretji mrlič. Po vseh znakih sodeč se je avtomobi; z vso silo zaletel v drevo ob cesti, se razbil in nato vnel. Nesreča se je zgodila tako naglo, da se potniki niso mogli rešiti. Kdo so nesrečne žrtve, še niso mogli ugotoviti, pač pa so izvedeli, da je bil avtomobil ukraden inž. Avgustu Bamnu na Dunaju. Oblasti so v teku dneva ugotovile nekatere podrobnosti strašne nesreče. Trije tatovi, ki so inženjerju i:a cesti Bella-ria odpeljali avtomobil, so jo v naglem diru ubrali proti Guntramsdorfu, kjer je avtomobil oplazil drevo ob cesti, zdrevel naprej in 20 m daleč od njega treščil v drugo drevo. Zaradi silnega sunka se je avtomobil popolnoma razdrobil. Pri ka-rambolu se je vžgal bencin. Zgorel je ves avtomobil. Vse kaže, da je bil šofer pijan, mogoče pa je tudi, da ni bil dovelj vešč šofira-nja. Na kraj nesreče je takoj odšla sodna komisija, ki je obducirala trupla vseh treh žrtev, ki so svojo drznost plačale s strašno smrtjo. Je odvisno od tega... — Moja kuharica želi imeti na novo poslikano kuhinjo. Koliko časa bo potreboval za to vaš pomočnik, gospod mojster? — Jo moram najprej videti. — Kuhinjo? — Ne. kuharico. Bazno MOŠKE IN DEČJE OBLEKE. punperce. Trenchcoatplašči Kupim TRGOVSKO OPREMO znamke »Pirnar« je najboljša * kupim takoj. Ponudbe na in najcenejša konfekcija, ker upravo lista pod »Oprema«, je domači izdelek. -Zaloga Sreč 1355 ko Pihlar. Gosposka 5. 1188 V naiem Prodam KOMPOSTNO ZEMLJO za presajevanje cvetlic dobite DAM V NAJEM za nizko najemnino konjsk/ hlev m druge večje prostore : ki so pripravni skoraj za vsa’ vsako množino pri Jemecu. ko podjetje, nasproti kolodvn vrtnarstv°- Maribor. Prešerna. Pojasnila daje Adolf fiern- ‘,0Va ulica- —. 1216 cesta 5ianh°r' A,eksandrwa| VSE POTREBŠČINE 0ntAC# za ograjo in brajde, kakor — i J '_________• stebre, stolbe, letve in suhe -=;rs=^*aE deske kupite poceni v lesni HIŠO trgovini Albina Čeha, Mari- z njivo in sadonosnikom pro- bor. Betnavska c. 4. 1352 dam ah dam v najem. Bru-mec' Zg. Radvanje. 1357, HIŠO Z VRTOM ! j primerno za mizarskega ali kovaškega mojstra, prodam. Maribor. Meljska cesta 42. 1351 SOBO S HR\NO oddam gospodu. Vrbanova 28. pritličje, desno. 1337 LEPO SOBO z dvema posteljama oddam boljšima osebama ah . zakonskemu paru brez otrok. Lah. Dravska ul. 10. Sobo išie 1336 ZELENJADNE SADIKE zanesljivih vrst: Salata majska kraljica, braziljanka: kar-fijola. zelje, ohrovt, kolorabe itd. Jemec, vrtnarstvo. Mari-bor. Prešernova ul. 12!5 NIZKE VRTNICE holandski orjaški ribizel. ve-llkoplodne vrtne !agode dobite pri Jemecu. vrtnarstvo. Maribor, Prešernova ul. 1217 Sobo odda SOBICO z vso oskrbo oddam takoj ali s 15. t. m. Vprašati pri hišnici, Aleksandrova cesta 64 1350 , . _____ c A M ncrn im » nnco * i vhodom, v sredini mesta. SAMOSTOJNA GOSPA . imam popolnoma novo po- odda opremljeno sobo. Duša-1 hištvo. Naslov v upravi »Ve- nova ul. 2. 1340 černika«. 1369 GOSPODIČNA išče sobo s hrano. Ponudbe na upravo »Večerniku« pod »Ema«. 1354 IŠČEM PRAZNO SOBO zračno in solnčno, s poseb- Službo dobi Službo išie KUHARICO za primorsko kuho sprejme gostilna Vicel. Rotovški trg 8 1361 GOSPODIČNA želi službe k majhnim otrokom. Ponudbe na upravo ^Ve černika« pod »Pridna«. 1366 Zgubljeno POSLOVODJA za podružnico se sprejme. Kavcija 20—30.000 Din. Ponudbe na upravo lista pod »Vesten«. 1356 V soboto popoldne se je zgubil v mestu BRILJANTEN UHAN. Najditelj naj ga odda proti nagradi pri Hausmaningerju. Cankarjeva ul. 14. 1350 SPOMINSKI MOLITVENIK izgubljen na poti proti Kalvariji. Kdor bi ga našel, nai ga odda pri upravi. 3367 IŠČEM ZA TAKOJ natakarico-servlrko, prvovrstna moč, pridna, poštena, delavna. Hotel »Novi Svet«. Ma ribor, Jurčičeva 7. 1347 H1ŠO s pekarno in gostilno v sredini mesta Maribora ugodno prodam Pojasnila daje Ado|, Bernhard. Marihor, Aleksandrova c. 51. |24§ Kupujte svo#e po* trebžčineori naših mserentih i Strtim srcem naznanjamo vsem znancem, da nas je naša nepozabna hčerka Vera Sancinova v ponedeljek, dne 1. aprila 1935 ob 3/4 3 popoldne po dolgi mukepolnt bolezni v cvetu mladosti 26. let, previdena s tolažili sv. vere, za vedno zapustila. Pogreb bo v sredo, dne 3. aprila 1935 ob lri. (4.) uri popoldne iz mrtvašnice na magdalensko pokopališče na Pobrežju MARIBOR, dne 2 aorila 1935. Zalujoil s»arii. Zahvala. Za premnoge dokaze iskrenega sočustvovanja ob br dki izgubi našega ljubljenega moža, očeta, brata in strica, gospoda dr.Rosia^eria Franca profesorja izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem našo naj skrenejšo zahvalo. Prav posebno se zahvaljujemo čč. duhovščini, da-lovalcem prekrasnega cvetja, častni četi 45. pešpolka, gospodom govornikom za gmljive besede ter mladim pevcem za prekrasno petje. Maribor, dne 2. aprila 1935. Zalufeil ostali. Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani: predstavnik Izdajateli' »Mik: RAD1VOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Maribora