istaurai pfttWM v {OUvtnL
Leto XVIIL, št. 161
LfabHana, sreda 14. fnnja 1937
Cena 2 Din
upravrustvo, ujuDtjana, ünafJjeva allea 6 — Telefon St, 8122, 8123, 3124. 3128, 8128. lnseratni oddelek: LJubljana, Selen-burgova ut 6 — Tet 3392, 8492. Podružnica Maribor: Gosposka allea
št. 11 — Telefon 8t. 2455. Podružnica Celje: Kocenova uL fit. 2
Telefon 8t. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljub-Ijana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien §t 105.241.
Na Daljnem vzhodu
Od nesrečnega izida rusko-japonske vojne je Rusija na Daljnem vzhodu stalno na umiku. Po portsmouthskem miru se je Japonska trdno zasidrala na azijski celini z aneksijo Koreje. Zadnja leta pa si je prilastila vso Mandžurijo, prodrla v Notranjo Mongolijo ter zasedla tudi celo vrsto severnih kitajskih pokrajin. Zadnji umik Moskve na mandžur-skih tleh je bila prisilna prodaja vzhod-no-kitajske železnice in zdaj tvorijo cilj japonskega prodiranja rusko tihomor-sko obrežje, severna polovica Sahalina in levi breg Amur j a.
Kolikor pa je s temi osvojitvami ogroženo najskrajnejše rusko krilo ob Tihem morju, toliko bolj si je Rusija ojačila položaj na svojih mejah od Afganistana do Mandžurije. Najprej si je znova osvojila ozemlje ob izvoru Jeniseja, ki ga je carska vlada anektirala že v teku svetovne vojne na temelju stare pogodbe s Kitajsko. Ta pogodba z ruske strani ni bila izpolnjena zaradi nepoznavanja zemljepis j a. Rusi so mislili, da Je-nisej izvira v Sajanskih gorah in niso segli preko tega gorstva, dasi jim je omenjena pogodba s Kitajsko dajala v posest vse ozemlje današnje republike Tuve. Sovjeti so se aneksiji Tuve odpovedali, porabili pa so boje belih čet in so po zmagi svojih pristašev ostali v deželi ter zorganizirali republiko Tuvo, ki je le na videz samostojna, v resnici pa vazalna država Sovjetske unije.
Popolnoma podobno so boljševiki postopali v Zunanji Mongoliji. Po porazu belih čet znanega barona Ungern-Stern-berga je rdeča vojska zasedla Zunanjo Mongolijo in uredila tudi tu navidez svobodno republiko, ki ima zavezniško pogodbo z Moskvo. Po tej pogodbi so vojska, zunanja trgovina, zunanja politika in finance Mongolije popolnoma podrejene dotičnim ljudskim komisaria-tom v Moskvi. Ta republika je Japoncem tem bolj neprijetna, ker so ji sovjetski oficirji ustvarili močno armado, ki je že nekolikokrat v spopadih z man-džurskimi in japonskimi četami dokazala svojo veliko udarno silo.
Tretja ruska pridobitev je najnovejšega datuma: kitajski Turkestan. Tu so sovjeti tako spretno manevrirali, da so v notranjih homatijah najprej nastopali kot zaščitniki zakonite kitajske vlade; ko pa se je slednja popolnoma onemogočila, so se zavzeli za zahteve vstašev in muslimanski Kitajci so popolnoma prešli na boljševiško stran. Voditelja vstašev generala Ma je znani azijski po-tovalec Peter Fleming predlanskim že videl v uniformi majorja sovjetske vojske. Veliko je sovjetom pomagala pri njihovem prodiraniu v Tarimsko kotlino turkestansko-sibirska železnica, ki je potegnila nase vso trgovino Sinkianga in s tem debelo gospodarsko popolnoma odrezala tako od Indije, kakor od Kitajske. O dogodkih v tem delu Azije se zadnje čase ne čuje prav ničesar, oči-vidno se tam dogaja isti proces sovjeti-zacije, ki se je v enaki tišini odigraval v Tuvi in Zunanji Mongoliji. Moskva po vsej priliki nima interesa, da bi svoje prodiranje obešala na veliki zvon.
Kljub tem velikim uspehom je rusko vzhodno krilo še vedno zelo ogroženo. Vse pa kaže, da se bo sovjetska sila tudi v tem delu kmalu uveljavila ali vsaj skušala uveljaviti. Zabajkalje je z Mongolijo močno zavarovano in Japoncem za operacije ne preostaja drugega, kakor smer iz severnozapadne Mandžurije proti Citi, s čimer bi jim v primeru uspešnega prodiranja kakor zrelo jabolko padlo v naročje rusko Poamurje in vladivostoško Primorje. Toda za enkrat je silna zapreka mikadovi vojski ruska armada, ki šteje baje že preko 600.000 mož in ima razen strateško-taktičnega pomena še važnejšo nalogo civilizacije in kolonizacije vzhodne Sibirije.
Japonci čutijo, da se jim izpodmikajo tla pod nogami in da je čas proti njim, ko so ugoden trenutek za razbitje ruske oblasti že zamudili. Zato skušajo izzivati z večnimi mejnimi spori zdaj ob dže-holski meji, zdaj ob jezeru Hanka v pravcu Vladivostoka, zdaj ob reki Amurju. Tu so jim dobrodošli otoki v reki Senufa, Boljšoj in otok Kozakeviča ob sotočju Amur j a in Usuri j a. Z aziat-sko lokavostjo so dosegli, da so ruske čete izpraznile te otoke, nakar so jih proti dogovoru zasedli sami. Dokler se za te rečne otoke še vrši diplomatska bitka med grofom Šigemitsu in »tovari-ščem« Litvinovom, ruski agenti niso držali križem rok in so spretno izzvali spopad pri Pejpingu, da opozore Japonce, proti kakim silam bodo morali v pohod, ako izzovejo spopad na Amurju. Japonski spor s Kitajci še davno ni izčrpan in nov izbruh sovraštva Kitajcev proti Japoncem se najbrže ne bo dal lahko poravnati, saj je njihov zaveznik guverner Čaharja moral prepovedati japonsko gospodarsko prodiranje in proglasiti protijaponski bojkot. Kitajskega strašila se bodo sovjeti lahko vedno posluževali, v resnem primeru pa utegne kitajska opasnost res postati celo več ko golo strašilo.
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11, telefon K. 2440, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon St_ 65.
Rokopisi se ne vračajo.
POSLEDNJI ROK ZA SPORAZUM
Mejo na Pirenejih kontrolira od včeraj opoldne Francija sama, dočim so mednarodni kontrolorji odpoklicani — Ako do petka ne pride do sporazuma, ho odpravljena tudi ta kontrola
Pariz, 13. julija, o. Opoldne so mednarodni kontrolorji, razvrščeni vzdolž špan-sko-francoske meje, na poziv vrhovnega kontrolorja polkovnika Loona zapustili svoja mesta ter se zbrali v Perpignanu, kjer čakajo na nadaljnja navodila predsednika londonskega odbora.
Francoski listi pri tej priliki ponovno naglašajo, da se s tem glede kontrole prav za prav ni nič izpremenilo. Kontrola bo obstojala še nadalje, toda le s to razliko, da jo bodo odslej izvajale francoske oblasti same, ne pa tuji opazovalci. Slej ko prej pa bo Francija v izvajanju politike nevmešavanja zabranjevala vsak izvoz v Španijo vsega onega blaga, ki je po londonskem sporazumu o nevmešavanju prepovedano. V zvezi s tem francoski listi ostro zavračajo kampanjo nemškega tiska, ki očita Franciji, da se je otresla mednarodne kontrole samo za to, da bi mogla sedaj nekontrolirano oskrbovati va-lencijsko vlado. Listi naglašajo, da se v Franciji ni nič izpremenilo. V ostalem pa je sedaj v Franciji docela enak položaj kakor v Portugalski, kjer so že pred dvema tednoma ukinili mednarodno kontrolo in jo izvajajo sedaj portugalske oblasti same. čemu sedaj toliko krika in vika v nemškem tisku, dočim ni nihče klical k
alarmu, ko je Portugalska Izdala popolnoma enake ukrepe.
Phipps pri Delbosu
Angleški poslanik Phipps je popoldne obiskal Delbosa in ga prosil za pojasnila o nadaljnjem stališču Francije v zvezi s kompromisnimi predlogi, ki jih sestavlja Eden. Obenem je obvestil francosko vlado, da je seja londonskega odbora odgodena do petka, da bi se moggia pogajanja do takrat uspešno zaključiti.
Francoska vlada je pristala na to odgo-ditev, naglašajo pa, da je to poslednji rok za sporazum, če bo tudi petkova seja londonskega odbora brezuspešna in ne bo prišlo do sporazuma, se bosta Francija in Anglija definitivno odrekli politiki nevmešavanja in uravnali nadaljnje postopanje po svobodnem preudarku.
Konference pri Edenu
London. 13. jul. g. V angleškem zuna^ njem ministrstvu je bilo dopoldne zelo živahno diplomatsko delovanje. Zunanji minister Eden je zgodaj zjutraj konferi-ral s strokovnjaki o predlogu, ki ga bo angleška vlada v petek oredložila plenarni seji odbora za nevmešavanje. Na .to je
'rva zmaga Kitajcev
Japonske čete, ki so skušale obkoliti in zavzeti Peking
so bile krvavo odbite
Pejping, 13. julija, o. Pred Pejpingom se je razvila danes krvava bitka, ki pa se je proti pričakovanju končala z zmago Kitajcev. Japonske čete so zgodaj zjutraj dobile nalog, naj obkolijo Pejping in se ga polaste. Kitajci, ki so nekaj takega že pričakovali, so takoj odgovorili s protinapadom. Na utrjenih postojankah pri Na-nianu je prišlo do prvega spopada. Japonci so napadli s tanki in motoriziranimi oddelki, zašli pa so v hud topniški ogenj. Kitajci so vrgli v boj svoje motorizirane oddelke in kmalu se je vnelo pravcato klanje. Dve motorizirani diviziji sta se borili nad dve uri, naposled pa so Japonci podlegli in se začeli nmikati. Kitajci so jih neprestano zasledovali. Naposled se je razvila borba od moža do moža. Proti večeru je bilo ozemlje vzdolž velikega kitajskega zidu ena sama mlaka krvi. Japonci so se sicer v redu umikali, toda v ognju protitankovskega topništva so imeli silne izgube. Na bojišču so poleg velikega števila ranjenih in mrtvih pustili tudi bogat vojni plen, zlasti mnogo avtomobilov, tankov, topov strojnic in munieije. Ta prvi resnejši spopad je Japonce zelo presenetil ker se je izkazalo, da so Kitajci v vojaškem pogledu mnogo bolje organizirani in opremljeni, kakor so splošno mislili.
Kitajska vlada je izdala vse potrebne ukrepe za zaščito pred japonskim napadom. Na progah, ki vodijo proti severni Kitajski, je ustavljen ves tovorni promet. Osebni promet je do skrajnosti omejen, železniške proge so zatrpane z vojaškimi transporti, ki prihajajo od vseh strani. Tovarne munieije in orožja delajo noč in dan. V vseh krajih, ki leže v območju, kjer se utegnejo razviti vojne operacije ali pa so izpostavljeni morebitnim letalskim napadom, je vlada razdelila med prebivalstvo plinske maske. Izvršen je tudi popis vseh živilskih zalog, da bi se mogle v primeru vojne rekvirirati in racionalizirati. Tuji opazovalci naglašajo, da je organizacija na strani Kitajske odlična in da prav nič ne zaostaja za Japonci, ki so se na to akcijo očividno že dolgo pripravljali. Nobe-ga dvoma ni, da more le takojšnja intervencija velesil preprečiti vojno na Daljnem vzhodu.
Pred splošno japonsko ofenzivo
Pejping, 13. julija, g. Oddelki japonskih čet so prekinili zadnjo zvezo-med kitajsko severno in iužno vojsko. Japonske čete obvladujejo tudi vse železniške proge in glavne prometne žile na spornem ozemlju. Za morebitne transporte čet ostaja Kitajcem samo še hankovska železnica, ki pa je izpostavljena napadom japonskih letal.
Tukaj so bile davi razširjene vesti, da se bo splošna ofenziva Japoncev pričela v četrtek. v Šanghaju že pripravljajo vse za odhod japonskega civilnega prebivalstva. Oddelek angleških čet v Tientsinn, ki bi moral oditi v neki tabor, je dobil povelje, naj estane v mestu. V inozemskih koncesi, jah pripravljajo vse za zaščito življenja in imovine inozemcev. Nankinška centralna vlada je danes objavila zakon, ki jo pooblašča za rekvizicijo živil in delovnih moči v vojnih časih.
Japonski načrti
Nanking, 13. julija, o V tukajšnjih političnih krogih vedno bolj prevladuje prepričanje, da je Japonska namenoma izzvala konflikt s Kitajsko, da bi mogla spričo sedanje zaposlenosti velesil v Evropi zaradi Španije v celoti izvesti svoj stari za-vojevalni načrt na Kitajskem ter podvreči pod svojo oblast vse severno kitajske province, kakor je storila s Korejo in Mandžurijo. Po informacijah kitajskih vladnih krogov je Japonska že dolgo pripravljala ta konflikt. Organizirala je velikopotezno akcijo, ki jo namerava izvestr. s pomočjo svojih divizij v Kvantungu ter garnizijami v Koreja in Madžuriji. Te divizije imajo nalogo zasesti provinci Hopej in Čahar ter ju izločiti izpod vpliva kitajske vlade, ki je zadnje čase v severni Kitajski zelo na-
rasel. Kitajska je trdno odločena, da se energično upre tem japonskim načrtom in bo z vsemi sredstvi, ki so y, na razpolago, preprečila nadaljnje kosanie Kitajske.
Velika Japonska ojačenja
Tiencin, 13. julija, o. V tukajšnjo luko so prispeli prvi parniki z japonskimi četami, ki so jih takoj odpremili proti Pejpingu. Danes so se ves dan vrstili veliki transporti, kar dokazuje, da je Japoncem uspelo v kratkem času izvesti mobilizacijo in spraviti svoje čete preko morja na Kitajsko. To pa tudi dokazuje, da so se na to že prej pripravili, ker prihajajo obenem veliki transporti orožja, topništva, letal in munieije.
Izjava poveljnika japonskih čet
Tokio, 13. julija. AA. List »Ahaši« poudarja, da je novi poveljnik japonskih čet na severnem Kitajskem general Ku-cuki izjavil, da je Japonska ve-äno hotela prijateljsko urejati vse spore s Kitajsko, da pa je prisiljen sedaj naročiti svojim četam, naj kaznujejo krivce in zaščitijo koristi Japoncev, živečih na Kitajskem. Japonska vlada je že ra<agLasila ta svoj sklep. General Kucuki poudai-ja dalje, da bodo japonske čete prodirale proti določenem cilju po načrtu. Japonska armada pričakuje od japonskega naroda, da bo z največjo pozornostjo spremljala operacije cesarske vojske in da jj bo dal vso potrebno podporo. List pravi dalje, da je znana stvar, kako velik ugled uživa genera1 Kucuki kot vojaški strokovnjak, ki se ni nikoli vtikal v politične zadeve.
Ojačenje obrambe pred letali
Tokio, 3. julija. AA. Iz Dajrena poročajo, da so vojaške oblasti v Kvantangu znatno pomnožila svojo obrambo pred letalskimi napadi.
Konferenca japonskih prefektov
Tokio, 13. julija. AA. Ministrski svet je sklenil za 15. julij sklicati konferenco vseh prefektov, da jim pojasni najnovejše sklepe japonske vlade glede na položaj na Kitajsfkem. Zaradi lahnega obolenja se princ Koncye te seje ministrskega sveta ni udeležil.
Ameriško svarilo
Newyork, 13. julija. AA. Ameriški listi spremljajo z največjo pozornostjo razvoj dogodkov na severnem Kitajskem. Listi so si edini glede tega. da so izjave ameriškega zunanjega ministra Hulla pred zastopniki Kitajske in Japonske resen ameriški opomin obema strankama, naj se ne spustita v nevarne pustolovščine.
Odklonjena ostavka Van Zeelandove vlade
Brnselj, 13. julija, b. V belgijski vladni krizi je včeraj nastopila nenadna sprememba. Minister pravde de Lavelaye je podal ostavko, kakor so to zahtevali bivši bojevniki, kj so ostro napadali ministra zaradi njegovega predloga amnestijskega zakona za Belgijce, ki so bili v času vojne v službi sovražnika. Njegov odstop je zahtevala tudi liberalna stranka, kateri je sam pripadal. Van Zeeland se je takoj po denrsiji de Lavelayea razgovarjal med drugim tudi z general, tajnikom komunistične stranke.
Bruselj, 13. t. m. AA. Predsednik vlade Van Zeeland je podal kralju ostavko 6vo-jega kabineta. Kral je odgovoril, da v današnjih razmerah ne more sprejeti ostavke. Zato bo sprejeta samo ostavka pravosodnega ministra.
Eden sprejel čilskega poslanika, za njim pa arabskega kralja Ibna Sau da, s katerim je razpravljal o palestinskem problemu in kitajskega poslanika, s katerim je govoril o položaju na Daljnem vzhodu, nakar je odšel na sejo ministrskega odbora za obrambo imperija. Končno je Eden sprejel poslanike Francije, Nemčije, Italije in Sovjetske umije, ki jim je obrazložil osnove angleškega kompromisnega predloga, ki bo predložen odboru za nevmešavanje. Francoski poslanik Cor-bin, ki je bil sprejet prvi, je ostal pol ure v zunanjem ministrstvu. Pričakujejo, da bodo podrobnosti angleškega načrta do jutri sporočene vsem zastopnikom držav, ki so zastorvpn« v odboru za nevmešava-nje.
Francoski protest
Pariz, 13. julija. AA. »Matin<r poroča iz Berlina:
Sklep francoske vlade, da začasno ukine mednarodno nadzorstvo na pirenejski meji in da ga bo poslej sama izvajala, je povzročil v nemških listih kampanjo proti Franciji in Rusiji. Uradni DNB poroča, da je zaradi te srdite kampanje francoski poslanik v Berlinu Francois Poncet rnterveni-
ral, že v soboto pa je izrazil svoje začudenje nad komentarji nemških listov, ki temelje vsi na nepopolnih poročilih o namerah Francije. Öeprav je francoski poslanik takoj vložil svoj protest, n: doslej izšel v Berlinu noben popravek netočnih in nepopolnih vesti. Listi pišejo še nadalje v istem tonu in obtožujejo Francijo, da delt v korist Valencije. Nemški listi posebno pod-črtavaio, da ta novi francoski korak otež-koča londonsko posredovanje.
Stališče Poljske proti nemški kampanji
Varša\'a, 13. julija. AA. Pa+ je objavil o politiki nevmešavanja naslednji uradni komentar:
Poljska obžaluje razne okoliščine, ki so pripravile Italijo in Nemčijo do tega. da se umakneta iz nadzorstva v španskih vodah, j ugodno pa sprejema predlog Francije :n j Anglije, da se tema dvema državama poveri j vse nadzorstvo na morju. Poljska ne izgublja iz oči glavne naloge odbora za nevmešavanje, da se ima namreč doseči kompromis med vsemi elementi, ki so prizadeti pri tem vprašanju, po načelih, kč so sprejemljiva tudi za Poljsko, posebno in v prvi vrsti po načelu čim najstrožje nevtralnosti do španskih dogodkov. Stališča Poljske ni narekoval nikak poseben interes in nobena sebična simpatija, temveč temelji. na jasni presoji dejanskega položaja in ga narekuje skrb, da se prepreči vse, kar bi moglo Evropo pripeljati do novih zapletljajev. To so vzroki, zaradi katerih ne bi poljska vlada v nobenem primeru mogla sodelovati pri nobeni akciji, ki bi ji bil namen pritegniti Poljsko na to ali ono stran v državljanski vojni na Španskem.
Kardinal Pacelli pri predsedniku Lehnutu
Slavospev papeževega delegata sedanji Franciji
Pariz, 13. julija. AA. Po povratku iz Lisieuxa se je kardinal Pacelli s svojimi spremljevalci udeležil včeraj banketa, ki mu je priredil pariški nadškof kardinal Verdier. Na banketu so bili papežev -nuncij v Parizu Valeri, mnogi cerkveni dostojanstveniki in druge ugledne osebnosti. Po banketu je bil v prostorih pariške nad-äkofije sijajen sprejem. Dopoldne je papežev delegat otvoril v navzočnosti prosvetnega ministra Jeana Zeya kapelo v razstavi paviljona sevreških porcelanskih tovarn. Po kosilu pri predsedniku republike Lebrunu je kardinal Pacelli položil popoldne venec na grob Neznanega junaka.
Državn; tajnik Pacelli je prispel v Elizej ob 13. Četa republikanske garde mu je izkazala čast qa dvorišču palače. Pri vhodu v Elizejsko palačo sta ga pozdravila de Fouquières in general Braconnier. poleg njiju pa še polkovnik de Bon Font in polkovnik Grosse, vojašk; poveljnik elize.'ske palače. Predsednik Lebrun je nato obdan s člani svojega vojaškega doma stopil naproti kardinalu, mu podal roko in ga nato od_ peljal v veliko pozlačeno dvorano, kjer so bili že zbrani predsednikova soproga in drugi povabljenci. Po predstavljanju so pape-ški delegat, predsednik republike in njegova soproga odšli v družbi povabljencev v dvorano miru. kjer so servirali kosilo. Povabljenih je bilo okoli 60 visokih gostov.
Miza je bila okrašena z rumenimi vrtnicami in belimi lilijami.
Kardinal Pacelli je dopoldne pridigoval ▼ cerkvi Naše Gospe v Parizu. Njegova pridiga je bila topla himna Franciji, ki napreduje in obvladuje vse zapreke, Franciji, ki ne umira. Kardinal je dejal med drugim:	P
Znane so nam težnje in skrbj današnje Francije. Sedanji francoski rod hoče biti rod obnoviteljev in pionirjev novega sveta. Francija čuti v svojem srcu nepremagljivo potrebo, da daje pobude v kraljestvu duha. Ta prizadevanja, katerih zgodovina je zelo raznotera, so gojili vsi francoski rodovi že od prvih začetkov. Kako naj si jih razložimo še ml? Za to nam ni potrebno misliti na kakršenkoli plemenski fanatizem ali na ka_ kršnekoli plemenske predsodke. Današnji Franci?} ie zapustila to duhovno dediščino prejšnja Francija. To je stara naloga francoskega naroda. Zgodovina Francije v teku stoletij je živa ilustracija tega velikega in skrivnostnega zakona zgodovine, kj je v tesni zvezi z izpolnjevanjem naravnih dol_ žnosti in naravnega poslanstva tega naroda. Kadar mislim na preteklost Francije, na njeno poslanstvo , na niene sedanje dolžnosti in na vlogo, ki jo ima izpolnjevati v bo* dočnosti, skratka na poslanstvo Francije, težko najdem besedo, kj bi podala pravo sliko.
Francova protioSenziva pred Madridom
Po trditvah iz nacionalističnega vira je republikanska
ofenziva doživela neuspeh
Avila, 13. julija. (Havas). Kakor je bilo pričakovati, so nacionalisti včeraj ponovno prevzeli inkrativo na vsej madridski fronti in postali iz napadancev napadalci. Čeprav si je general Miaja obupno prizadeval^ da bi se obdržal, se je moral ukloniti volji nacionalističnega vodstva. Včeraj žarama so vladne čete še poizkusile nove napade na nacionalistične postojanke okoli Brunette in VilLanueve del Padrillo, toda vsa njihova prizadevanja so se izjalovila. Vladne čete so utrpele velike ;zgube. Njihovi napadi so prenehali okoli 19.. Od tega trenutka dalje so izvedle nacionalne čete celo vrsto akcij, da izravnajo svoje črte in urede svoje postojanke, tako da pripravijo vse za svojo novo akcijo. Pričakovati je, da bodo sedaj prešli v protinapad in sicer že prihodnje ure. Ves včerajšnji dan je nacionalistično letalstvo obstreljevalo vladne postojanke in njihove prometne zveze, posebno pa republikanske baterije. Od predvčerajšnjim je nacionalistično letalstvo gospo-
dar v zraku na madridski fronti Včeraj so se republikanski letalci večkrat izmikali bojem s svojimi nasprotniki. Gotovo je vsekakor, da je vladna ofenziva proti nacionalistom na madridski fronti doživela neuspeh.
Del Vayo pri Edenu
London, 13. julija. AA. Zunanji minister Eden je sprejel španskega zastopnika pri Društvu narodov Alvareza del Vaya. Obisk ni bil uradnega značaja. Del Vayo se je vrnil danes v Pariz.
Angleško posojilo nacionalistom ?
London, 13. julija, b. V Cityju so se razširile govorice, da je neka zasebna skupina dovolila vladi v Salamanci posojilo v znesku 40 milijonov funtov. To posojilo, kakor zatrjujejo, ni v nobeni zvezi s posojilom v znesku 50 milijonov funtov, ki je bilo pred kratkim dovoljeno oblastem v Burgoeu.
Blumov uspeh na socialističnem kongresu
Marseille, 13. jul. w. Po kongresu socialistične stranke imenovani odbor za resolucijo je opoldne po daljšem posvetovanju predlagal, naj se sprejme od Leona Bluma in Paula Faurea predlagana resolucija, ki se zavzema za to, da ostanejo socialistični ministri še dalje v vladi Chautempsa. Za to resolucijo je glasovalo 19 delegatov, dočim je resolucija voditelja levičarskega krila stranke Zyromskega, ki zahteva izstop socialističnih ministrov lz vlade, ne da bi
določila kak rok, dobila samo 8 glasov. Predlog revolucionarne skupine, ld jo vodi Pivert in ki zahteva takojšnji izstop socialističnih ministrov in s tem vladno krizo, je dobil samo 5 glasov. S tem je zagotovljeno, da bodo socialistični ministri še dalje ostali v Chautempsovf vladi, ostaja pa še vedno vprašanje, kako velika bo večina, s katero bo na plenarni seji strakinega kongresa sprejeta resolucija Leona Bluma in Paola Faurea.
Odprava kontingentov v
Ankara, 13. julija. AA. Turški minister za narodno gospodarstvo Selal Bajar je izjavil uredniku Usta »Utuac, da bi«
turška vlada danes Ukinila vse kontingente in druge uvozne omejitve. Odslej, je izjavil minister, bomo izvajah carinsko politiko p« naslednjih glavnih načelih: Ne izključi se nobeno blago, ki se more uvozita v Turčijo, pod edinim pogojem, da bo plačana, ustrezajoča carinska jp>
»JUTRO« il HI
Src'da. ri yn. 1937,
Trajna skupnost interesov med nami in Francijo
Manifestacije zavezništva ob obisku načelnika našega generalnega štaba Nediča v Parizu
Pariz, 13. julija. AA. Snoči je jugoslo-venski vojni ataše Glišič priredil intimno večerjo na čast generalu Nediču, šefu jugoslovenskega generalnega štaba. Dopoldne ob 10.30 je general Nedič v. spremstvu jugoslovenskega poslanika dr. Puri-ča in vojaškega atašeja Giišiča ter članov jugoslovenskega poslaništva in generala Gourauda, vojaškega guvernerja Pariza, položil na grob Neznanega junaka venec z napisom »Jugoslovenäka vojska francoskemu Neznanemu junaku«. Pred spomenikom je bil postavljen 6. bataljon francoskih lovcev z zastavo in godbo, ki je odsvirala jugoslovensko himno in raar-seljezo. Po enominutnem molku so se general Nedič in njegovi spremljevalci vpisali v zlato knjigo spomenika Neznanemu junaku.
Svečanosti je prisostvovalo nenavadno mnogo ljudi. Načelnik rumunskega generalnega štaba general Sigitiu je položil venec na grob Neznanega junaka ob istem času kakor general Nedič, tako da se je dopoldne vršila pred pariškim Slavolokom prava intimna proslava francosko-jugoslovensko-rumunskega prijateljstva.
Nato je general Nedič odšel s svojim spremstvom pred spomenik jugoslovenskih kraljev in položil nanj venec z napisom »Kraljevska jugoslovenska vojska kralju Osvoboditelju in kralju Uedinitelju«.
Ob 13. je priredil general Gamelin, šef francoskega generalnega štaba obed v pariškem častniškem domu na čast šefu ru-munskega generalnega štaba Sikituju in šefu jugoslovenskega generalnega štaba generalu Nediču. Popoldne ob 15.30 se je general Nedič sestal s francoskim vojnim ministrom Daladierjem. Jutri na dan francoskega narodnega praznika bo general Nedič prisostvoval slavnostni reviji čet pred spomenikom Neznanega junaka. Revija se bo pričela ob 9. dopoldne v navzočnosti predsednika francoske republike.
Med obedom v oficirskem domu. ki ga je priredil generalu Nediču in njesroVemu romunskemu stovarišu generala Sigitiu in ki je potekel v najprisrčnejšem razpoloženju, je prvi pozdravil goste in ostale povabljence general Gamelin. Izjavil je. da ga izredno veseli, ker more v Parizu pozdravit; zastopnike jugoslovenske in rumunske vojske. Na kraju je napil Jugoslaviji in Ru-muniji, njunima kraljema, vojskama in narodoma.
Prvi mu je Odgovoril načelnik rumunskega generalnega štaba general Sigitiu, za njim pa general Nedič, ki je izjavil;
Gospod general! Predvsem želim tolmači, ti čuvstva ljubezni, tradicionalnega prijateljstva in zvestobe, ki jih goji do francoske vojske in do Francije naša jugoslovenska vojska z vso Jugoslavijo. Ta čuvstva so zakoreninjena v globoki duhovni sorodnosti obeh narodov in v medsebojni vzorni zavezniški vzajemnosti. Zato moram v tem srčnem trenutku, ko se nahajam sredi elitnih voinih tovarišev slavne francoske' vojske vojske, z resničnim zadovoljstvom in hvaležnostjo poudariti, da je bila Francija prva, ki je z Rusijo stopila 1914 na stran Srbije, ko so njen vbstoj hudo ogrožali. Francija je prav tako sprejela z ostalimi zavezniki srbsko vo'sko, ko je morala po 18 mesečnem bojevanju in raznih zmagah zapustiti svojo domovino, da bi mogla iz tu_ jine nadaljevati boj d^ končne zmage. Odločilni udarec na solunskem bojišču, ki je privedel do končne zmage, so zadale francoske in srbske čete druge srbske armade, v katerj sem imel skromno vlosro pomočnika štabnega načelnika. In končno je bila spet, Francija, ki je na mirovni konferenci vsestransko in vplivno podpirala na "a pravična stremljenja in krenko sodelovala pri ustvaritvi sedanje Jugoslavije. Te moralne okoliščine pomena v zvezi z globoko in trajno zajednico življenjskih interesov obeh naših drfav in važne za ohranitev in konsolidacijo miru. Hkratu so stanovitna in zanesljiva osnova za prijateljstvo med obema vojskama. Ob'sk zastopnika jugoslovenske vojske v Franciji je zaradi tega vedno neke vrste romanje," vendar pa ne prihajamo semkaj, da b? še posebej poudari] i svojo vero v Francijo. To nase verovanje je vedno popolno i'n neomajno. Francija je sko?i dolfra stoletja, zlasti pa v neposredni preteklosti, dokazala svojo i/red-no^ življenskcst, in najlepše moralne sile v najpopolnejši obliki. Zato nam vliva sedaj kakor vedno popolno zaupanje.
Se manj prihajamo semkaj, da bi kršili svoje zveze ;n svojo vzajemnost s Francijo. V francosko prijateljstvo verujemo tako globoko in s Francijo se čutimo tako združene, da ti stiki navzlic razdalji ne potrebujejo svojo ohranitev nobenih neposrednih zvez. Uživamo, ker moramo dihati v ozračju francoskega prijateljstva jn da moramo vnovič videti Francijo in njeno slavno vojsko in občudovati njun sijajni in neprestani napredek.
Zahvaljujem se vam iz vsega 6rca, gospod general, ker ste mi 8 svojim ljubeznivim povabilom omooočili. da morem kot vaš gost odličnega načelnika francoske vojske doživeti te nepozabne trenutke franco-sko-jugcslovenskega prijateljstva. Štejem si v čast, ko dvigam to čašo v osebno srečo njegove ekscelence predsednika republike, za napredek velikega plemenitega in prija-teljskga francoskega naroda, za slavo njegove junaške vojske, vaše zdravje in za vašo srečo, gospod general. Živela Francija!
Vtis Nedicevega govora
Pariz, 13. julija. AA. Govor načelnika jugoslovenskega generalnega štaba generala Miljutina Nedi.ča v oficirskem domu na kosilu- ki ga je v njegovo čast in v ča6t načelnika rumunskega generalnega štaba priredil general Gamelin- je napravil na vse prisotne globok vtis. Med prisotnimi so bili najvišji voditelji francoske vojske. Navzoč ie bil tudi jugoslovenski vojaški odposlanec general Gjorgje Glišič, šef Nedičevega kabineta generalštabni polkovnik Žarko Po-povič, pomočnik vojaškega odposlanca v Parizu major Pavlovič, rumunski vojaški odposlanec in spremstvo načelnika rumun-ßkega generalnega štaba.
Pooblaščena ministra Jugoslavije in Ru-munije dr. Purič in Cesiano, ki sta bila navzoča, sta tudi povzela besedo in v krajših govorih poveličevala prijateljstvo držav, ki so bile zastopane po svojih vojaških in diplomatskih zastopnikih za omizjem gostoljubnega generala Gamelina. Kosilo je poteklo v prijateljskem razpoloženju, tako da so vsi udeleženci odhajali z najlepšimi vtisi.
Obisk pri Daladieru
Pariz, 13. julija. AA. Obrambni minister Daladier je sprejel danes dopoldne v svojem kabinetu načelnika jugoslovenskega generalnega štaba generala Miljutina Nediča, jugoslovenskega odposlanca v Parizu generala Gjorgja Giišiča in kabinetnega šefa generala Nediča generalštabnega polkovnika Žarka Popoviča kakor tudi načelnika rumunskega generalnega štaba generala Si-kitija in njihove spremljevalce.
Minister Daladier se je obiska najvišjih zastopnikov jugoslovenske in rumunske vojske močno razveselil in je ostal s svojimi obiskovalci v najprisrčnejšem razgovoru.
Razgovori kralja Karola s francoskimi državniki
Pariz. 13. julija. w. Rumunski kralj Ka-rol- ki je v ponedeljek v spremstvu svojega dvornega maršala in rumuuskega generalnega komisarja za svetovna razstavo obiskal rumunski paviljon, je danes pričel razgovore s francoskim; državniki. Danes se je sestal z ministrskim predsednikom Chautempsom, vojnim ministrom Daladierjem, zunanjim ministrom Delbosom in francoskim delegatom pri Društvu narodov Paul ßoncourjem.
Poljsko-rumunsko vojaško sodelovanje
Varšava, 13. julija. AA. >Poljska Zbroj-na« komentira najnovejše sestanke šefov rumunskega in poljskega štaba v Bukarešti in pravi, da so se ti tri dni trajajoči razgovori vršili v največji prisrčnosti in medsebojnem zaupanju. Vtisi, ki si jih je nabral kralj Karol II. za svojega obiska na Poljskem, bodo nedvomno močno odjeknili na vseh področjih, posebno pa na področju organizacije rumunske vojske. Razen tega bo Rumunija še nadalje nabavljala pri poljski industriji potrebščine za svojo oborožitev. Šef poljskega generalnega štaba je imel priložnost ogledati si na Črnem morju tudi rumunska vodna letala in druge naprave.
Ruždi Ara s v Moskvi
Aankara, 13. julija. AA. Turški zunanji minister Ruždi Aras je prispel s svojim spremstvom iz Teherana v Baku in je nadaljeval pet v Moskvo.
Tudi drugi polet preko Severnega tečaja uspel
Ruski letalci so tudi pri drugem poletu srečno pasirali Severni tečaj in se bližajo Ameriki
San Francisco, 13. julija, br. Ameriške radijske postaje so od polnoči dalje v stalni zvezi z ruskim letalom, ki je včeraj krenilo iz Moskve preko Severnega tečaja v San Francisco. Pol ure po polnoči je Gromov. ki vodi letalo, sporočil, da je srečno preletel preko Severnega tečaja. Nad severnim tečajem je letalo zašlo v strahovit snežni metež, zaradi česar je bilo prisiljeno, da je nekoliko izpremenilo prvotno smer in tako čim prej prišlo iz nevarnega meteža. Takoj po preletu tečaja je letalo znova krenilo v višino nad 2.500 m in nadaljevalo polet s hitrostjo 170 km na uro. Ob 3. zjutraj je Gromov sporočil, da je na krovu vse v redu in da bo povečal brzino, čim bo prišel v ugodnejše vremenske prilike.
San Francisco, 13. julija. AA. Ruski letalci so sporočili ob 4.50 evropskega časa, da lete na 88. stopnji širine in 120 stopnji
dolžine. Ob 5.40 so javili, da je prj njih vse v redu, niso pa sporočili, kje so bili ta trenutek. Ob 8.37 so sporočili, da lete severno od otoka Banks na 74. stopnji širine in 120. stopnji dolžine.
London, 13. julija. AA. Iz Seattla poročajo: Ruski letalci so ob 7.20 evropskega časa brezžično sporočili:
Nahajamo se okoli tisoč km na tej strani Severnega tečaja. Na letalu je vsè v redu.
šest ur pred ciljem
Port Nelson, 13. julija, br. Tukajšnja radijska postaja je ob 17.30 dobila zvezo z ruskim letalom. Gromov je sporočil, da je v tem času preletel mejo Britanske Kolumbije ter da se nahaja rvad Kanado. Upa, da bo v šestih ' urah dosegel mejo Zedinjenih držav in kmalu na to tudi svoj cüj.
Napredovanja v državni službi
Beograd, 13. julija, p. Napredoval je za načelnika v 3. skupini 2. stopnje pri kmetijskem oidelku banske uiprave dravske banovine inž. Anton Podgormik, doslej v 4. skupini 1. stopnje. — V višjo skupino ao nadalje napredovali profesorja rnari-Simon Milač in Rado-
van Klopčič, višji kontrolor pošte pri Sv. Lenartu v Slov. goricah Marija Korošec ter veterinarja Josip Bergan v Murski Soboti in Marjan Pavičič v Logatcu.
Nadškof dr. Bauer v Stični
Zagreb, 13. julija, o. Zagrebški nadškof dr. Anton Bauer je danes v spremstvu svojega osebnega zdravnika dr. Loherta odpo-tovàr v benediktinski samostan v Stični, kjer namerava ostati mesec dol,
Beležke
Etape v sporazumevanju
»Hrvatski dnevnik«, glavno glasilo dr. Mačka, razpravlja v vsaki številki o akcijah zemljoradnikov in dav'dovičevcev ter njihovih medsebojnih nasprotstvih. Že včeraj smo omenili, da se zavzemajo mačkovci predvsem za zemljoradniški predlog, naj se najprej doseže prva etapa sporazuma, t. j. sporazum o tako zvani proceduri. Šele potem naj se začne meritorno razpravljati o novi ureditvi države.
Tud; v včerajšnji številki razpravlja »Hrvatski dnevnik« o tej stvari in med drugim pravi: »Potrebne so prav za prav tri etape. V prvi etapi se morajo stranke sporazumeti o proceduri. V to etapo spada samoumevno tudi načelno soglasje o tem, da je treba odstraniti vse ono, kar se mora spremeniti, in da je treba pri razpravi o novem stanju imeti pred očmi resnično ravnopravnost Srbov, Hrvatov in Slovencev, katerih predstavniki morajo sklepati brez vsake majorizacije. V prvo etapo spada tudi soglasje o tem. da morajo volilci dob:ti popolno svobodo opredelitve in glasovanja, tako da bodo izvoljeni poslanci res pravi predstavniki naroda. Nato sledi druga etapa, volitve. In končno pride tretja etapa, konstituanta.«
Kakšna naj bi bila četrta etapa za primer, da se v konstituanti ne bi mogel doseči sporazum, ki bi se zanj izrekla večina srbskih, večina hrvatskih in večina slovenskih poslancev, tega »Hrvatski dnevn'k« ne pove in o tem dosledno in popolnoma molči tudi dr. Maček sam. A vendar je to bistveno važna zadeva, ker negotovega skoka v temo ne more tvegati nihče, kdor čuti v sebi le malo odgovornosti za državo.
Posvetovanja
zemljoradnikov
Vodstvo bivše zemljoradniške stranke '■ma v Beogradu vsak teden službeno sejo. V zadnjem času prihaja na te seje vedno več zemljoradniških voditeliev iz podeželja, talro da se seje včasih pretvorijo v večje sesta.ike. Enako je bilo tudi v nedeljo, ko se je zbralo na sejo okrog 50 ljudi, med njimi 36 izven Beograda. Vzrok tako velike udeležbe so bile vesti, o posebni zemljoradniški akciji, ki naj bi spravila politično situacije, » sedanje mrtve točke. Strankini prvaki izven Beograda niso zadostno informirani, pa so se v tako velikem številu zbrali v Beogradu, da osebno zvedo, kako je s stvarjo. Nedeljski sestanek je trajal polne štiri ure. Pri razhodu so izven beograjski udeleženci zatrjevali novinarjem, da so zelo zadovoljni z informacijami, ki so jih prejeli od Joče Jova-novica in dr. Milana Gavrilovča, ter da imajo slej ko prej popolno zaupanje v svoje politično vodstvo.
Misteriozen letak
Kakor se zdi po časopisnih vesteh m polemikah, imajo te dni v Beogradu in Srbiji približno enako poplavo letakov kakršno smo imeli pred mesecem dni v Ljubljani in Sloveniiji. Glavno glasilo JRZ »Samouprava«, se skoro v vsaki številki obračunava s kakim takim letakom, ki so po večini anonimni. Največ razburjenja pa je povzročil v zadnjih dneh letak, ki nos: podpis »Jugoslovenski rodoljubi«, za katerega pa nihče ne ve, kdo ga je izdal. »Obzor« pravi, da ta letak »hujska srbsko javnost proti sporazumu in da vsebuje razne netočnosti glede pogajanj med beograjsko in zagrebško združeno opozicijo in zlasti giede zem-Ijoradniskih predlogov, čeprav sam priznava, da ni mogoče ugotoviti, odkod letak izvira, pripisuje »Obzor« očetovstvo JNS in ponavlja staro laž, da se JNS boji sporazuma med Zagrebom im Beogradom.
Beograjska »Politika« priobčuje vsebino informacij, ki jih je v nedeljo svojim političnim prijateljem iz beograjske okolice dal Joca Jovanovič. Tud: on se je dotaknil tega letaka in rekel, da je njegova vsebina, kolikor se nanaša na zemljoradniške predloge »netočna ki tendenciozna«. Po njegovem mnenju se letak »razširja vsekakor s strani fašistično razpoloženih elementov.«
»Samouprava« doslej o tem letaku še ni izpregovorila, pač pa ostro piše o nekem drugem letaku, ki je baje 'zšel s podpisom »Radikalna omladina« in ki hudo napada sedanjo vlado. »Samouprava« ob tej priliki obsoja vse anonimne letake in zahteva od javnih delavcev korajžo in značajnost, da svoje mnenje podpišejo, če ga dado v javnost.
Še ena Hrvatska
Nedavno smo opozorili, kako je iz mač-kovskih listov 'zginil zgodovinski naziv »Dalmacija« in kako poznajo ti listi sedaj samo še »Dalmatinsko Hrvatsko«. V najnovejšem času so šli v svojem imperializmu še dalje in so črtali z zemljevida tudi sta-roslavno Bosno ter jo nadomestil' z »Bosansko Hrvatsko«. Nič čudnega ne bo. če bomo lepega dne izgubili tudi Slovenijo in se čez noč znašli v »Slovenski Hrvatski«. Če gledamo tako politično historijo, na drugi strani pa vpoštevamo hegemon'sticne ata-vizme v gotovih srbijanskih krogih, pač lahko razumemo, »zakaj »sporazumevanje« med raznimi krili združene opozicije ne more in ne more z mrtve točke.
Nejasen odgovor
»Samouprava« je v svoji nedeljski številki napadla »Jutro«, ker je pred dobrim tednom zabeležilo neko izjavo uglednega voditelja JRZ o političnih zakonih. V do-tični izjavi je bilo rečeno, da so politični zakoni okna v novi zgradbi, ki se ne morejo vstaviti prej, dokler zgradba ni pod streho. »Samouprava« nas seveda najprej ozmerja, pa pravi, da so »gazde« ljubljanskega »Jutra« uničili svobodo in uvedli reakcijo v državi. Kakor ljubljanskega »Slovenca«, tako tudi tega beograjskega lista nič ne moti notorično dejstvo, da so »gazde« ljubljanskega »Jutra« vstopili v fiestojanuarski režim fiele v tretjem letu, ko se je začela diktatura že likvidirati in se postopno razvijati zopet v parlamentarni režim. Pa takšnih zavijanj smo že vajeni. Bolj zanimivo je, kaj pravi glavno glasilo JRZ o političnih zakonih samih. In o teh pravi:
»Kadar se bodo popravile vse škodljive posledice napačnega dela JNS, kadar se bodo popolno pomirile strasti, ki jih gospodarji »Jutra« še danes harangvirajo, potem bodo izmenjani tudi vsi zakoni, s katerimi je JNS osrečila našo državo.«
K temu pitijskemu odgovoru naj pripomnimo samo še to, da z nobenim izmed političnih zakonov, ki naj bi se spremenili ,
Seja narodne skupščine
Včeraj je bil sprejet zakon o ribarstvu v sladkih vodah Konkordat pride na vrsto v petek ali soboto
Beograd, 13. julija, p. Današnja seja narodne skupščine ni bila posebno zanimiva. Otvoril jo je predsednik Cirič ob 10.30, nakar je tajnik prečital zapisnik zadnje seje. K zapisniku je posi. Voja Lazič pripomnil, da v njem ni točno ugotovljen potek seje, ko jo je opozicija zapustila pred glasovanjem o predlogu zakona o prekrških, ker vladna večina ni hotela pristati na poprej že obljubljene korekture. Tajnik je pripombo zavrnil in večina je zapisnik odobrila.
Prečitana je bila nato zopet cela vrsta interpelacij. Med drugimi je poslanec Milan Mravlje vložil interpelacijo na ministrskega predsednika o cenzurni praksi v Ljubljani. Za svojo interpelacijo je zahteval nujnost, ki ga je skupščina tudi priznala.
Po rešitvi nekaterih manjših zadev je skupščina prešla na dnevni red in začela razpravo o predlogu zakona o sladkovodnem ribarstvu. V imenu večine skupščinskega odbora je podal poročilo poslanec Dimitrije Mirkovič, za vladna poverjenika pa sta bila imenovana dr. Siniša Stanko-vič in BudisJav Cijanovič. Debato je otvoril kmetijski minister dr. Svetozar Stan-kovič z daljšim ekspozejem, v katerem je orisal važnost zakona. Dosedaj smo imeli v pogledu ribarstva različno zakonodajo na posameznih državnih področjih. Z novim zakonom se zakonodaja izenači. Ri-barstvo je ena najstarejših gospodarskih panog in je pri nas na tem polju zainteresiranih nad 20.000 ljudi. Letni dohodek od ribarstva znaša okrog 50 milijonov. Novi zakon je v skladu z administrativno razdelitvijo države. Zakon priznava obstoječe ribarsko pravo v sladkih vodah, ukinja pa ribarsko pravo, ki izvira iz fevdalnih odnošajev. Namen zakona je pospeševanje in zaščita ribarstva.
V načelni debati je prvi govoril posi. Voja Lazič, ki je podvrgel zakonski osnutek stvarni kritiki. Po njegovem mnenju predstavlja predloženi zakon vrste ribar-skega monopola, ki ga bodo izvajale banovine. Siromak si v bodoče ne bo mogel vloviti niti ene ribice, da bi si utešil glad. To bo ostal privilegij bogatih slojev, ki bodo zmogli visoke zakupnine in takse. S tem zakonom se ukinjajo mnoge pridobljene pravice in tudi sicer zakon ne bo koristil ljudstvu, marveč le par poedincem, ki jim je ribarstvo športni luksuz. Zato bo glasoval proti sprejetju tega zakona.
Proti zakonu so govorili tudi poslanci vladne večine Todor Tonič, Sava Miklč in Milan Blažič, nakar je dobil besedo vladni poverjenik dr. Stankovič, ki je zavračal očitke govornikov in naglašal, da je zakon sestavljen po bogatih izkustvih drugod in pri nas ter da so v njem upoštevane nonne, ki veljajo v najkulturnejših državah. Tudi tam so se spočetka borili proti takim določbam, sedaj pa so uvideli, da so umestne. Zato prosi skupščino, naj sprejme zakon, kakor ji je bil predložen.
Pri glasovanju je bil zakon v načelu in podrobnostih sprejet s 167 proti 17 glaso-j vom. V podrobni débati je govoril samo posi. Voja Lazič. Zakon bo sedaj dostavljen senatu v nadaljnje postopanje.
S tem je bila današnja seja končana. Prihodnja seja bo jutri. Na dnevnem redu so nekatere mednarodne konvencije.
Konkordat pred skupščinskim odborom
Beograd, 13. julija. AA. Odbor za proučitev konkordata je imel danes sejo pod pred-
sedstvom nar. posi. dr. Voje Janjiča. Seji sta prisostvovala tudi ministrski predsednik dr. Stojadinovič in minister pravde dr. Niko Subotič. član odbora Milan Banič je predlagal, naj se razprava o konkordatu odgodi, dokler ne bo ozdravel Nj. Svetost patriarh Varnava. Predlog je bil odklonjen z večino glasov. Nato je bilo prečitanih 221 prošenj, ki so jih poslale cerkvene občine, razne ustanove in posamezniki, naj bi se konkordat odklonil. Prvi je nato posegel r razpravo narodni poslanec dr. Kos ta Ku-manudi, ki je nastopil proti konkordatu. Seja se je nato zaključila. Prihodnja seja odbora bo jutri ob 17.
Desetminutna seja senata
Beograd, 13. julija, p. Po partine vnem
odmoru se je dopoldne zopet sestal senat k seji, ki pa je trajala komaj deset minut. Otvoril jo je predsednik dr. Mažuranič ob 11.30, trajala pa je do 11.40. Po odobritvi zapisnika zadnje seje je bilo senatu sporočeno, da je narodna skupščina odobrila in poslala senatu v razpravo zakonski predlog o pooblastilih za odtegnitev sedanjega kovanega denarja iz prometa ln za kovanje novega. Vlada zahteva za ta predlog nujnost.
Finančni minister dr. Letica je v kratkih besedah utemeljil nujnost na sličen način kakor že poprej v skupščini. Vladna večina je na nujnost pristala, nakar je bil zakonski predlog izročen v pretres finančnemu odboru senata z naročilom, da konča že do jutri zvečer svoje delo.
Zatem je senat prešel na dnevni red, na volitev odbora za proučitev predloga zakona o prekrških. Predlagana je bila samo ena lista, ki je bila tudi sprejeta. Poleg drugih sta v odboru senatorja dr. Kramer in dr. Marušič. Senat je sklenil, naj tudi ta odbor predloži svoje poročilo plenumu že do četrtka.
Predsednik je nato sejo zaključil ter napovedal prihodnjo za četrtek ob 10. dopoldne z dnevnim redom: Razprava o predlogu zakona za kovanje novega denarja.
Zakon o kovancih v senatnem odboru sprejet
Beograd. 13. junija, o. Popoldne je imel svoio sejo senatov fi-nančni odbor, ^i je razpravljal o predlogu zakona o kovanju novega denarja- katerega mu je izročil plenum senata danes v proučitev. Po ekspoze-ju finančnega ministra je govoril senator dr. Altert Kramer. ki je bil mnenja, da zamenjava kovanega drobiža z najmanjšim novcem za 25 par ni srečna rešitev. Pri tem je tudi opozoril, da je naš kovani drobiž pretežak in neprimerne oblike, zaradi Česar bi bilo potrebno, da se za kovanje novega drobiža razpiše natečaj ter pozovejo k sodelovanju našj umetniki, čisti dobiček, ki se bo dosegel od kovanja novega drobiža predstavlja nedoločeno rezervo za »izredne potrebe«. Najmanj kar se more zahtevati je, da se uporaba vsega dobila 200 milijonov dinarjev postavi pod kontrolo finančnih odborov, skupščine in senata. Končno je senator dr. Kramer izjavil v imenu svojih tovarišev, da bo glasoval proti zakonskemu predlogu.
V imenu vladne večine je govoril senator dr. Frangeš. Po naknadnih pojasnilih finančnega ministra dr. Letice je vladna večina odobrila zakonski predlog in sestavila svoje poročilo.
Maribor, 13. julija.
Popoldne se je razširila po Mariboru vest. da je v splošni bolnišnici umrl znani priljubljeni upokojeni profesor in šolski svetnik g. Franc Jerovšek. Ni menda Mariborčana, ki ne bi poznal staroste mariborskih profesorjev, ki je še nedavno čil in svež korakal po mariborskih ulicah. Pred dnevi mu je, kakor znano, doma postalo slabo in reševalci so ga bili odpremili v bolnišnico. Ko smo še včeraj vprašali pri vodstvu bolnišnice. smo dobili razveseljiv odgovor, da se mu je stanje izboljšalo, zdaj pa je sledila vest. da tega priljubljenega in spoštovanega profesorja ni več med živimi. Mirno je za-snul v večno spanje ob pol 15.
Upokojeni profesor g. Franc Jerovšek se je rodil 9. januarja leta 1854. na Tepanj-skem vrhu pri Konjicah. Studirai je na celjski gimnaziji, kjer je maturiral leta 1874, potem pa je leta 1883. napravil v Grazu profesorski izpit iz staroklasične filologhe, ki ga je v letu 1886. dopolnil z izpitom iz stenografije in" leta 1889. z izpitom iz slovenščine. Po dovršenih študijah je služboval na dveh gimnazijah v Grazu, od 16. septembra leta 1886. do 31. avgusta leta 1891. pa je bil suplent na mariborski gimnaziji, kjer je po definitivni namestitvi ostal do oktobra leta 1918. do svoje upokojitve. Tako je stal za katedrom mariborske gimnazije 32 let in je vzgojil več generacij. V Mariboru je ostal tudi po svoji upokojitvi in, ko je bilo pomanjkanje učnih moči, je februarja leta 1921. spet na-
stopil službo začasno, maja leta 1924, pa je bil imenovan za honorarnega profesorja in je kot tak izvrševal službo do 17. decembra 1927. Kot upokojenec je torej služboval še kakih 7 let in so spet nove gene-rac:je imele priložnost, ceniti vrline tega odličnega filologa. Do svoje smrti je ostal v pravem pomenu besede živ leksikon staroklasične filologije.
Prof. Jerovšek ni bil za slovenske dijake samo najboljši učitelj, temveč tudi najboljši vzornik za življenje. Bil je mož plemenitega srca in narodnjak najčistejšega kova. Ko »o v predvojnih letih nahujskane množice nemškutarjev oblegale Narodni dom v Mariboru, si je on skozi drhal smelo in ponosno utiral pot da je tam pri »dolgi mizi« pod številnimi d:pIomami CMD mirno sedel tudi takrat, kadar je drhal razbijala šipe---
Ob njegovi krsti se zgrinja zdaj ves Maribor, vsa ožja slovenska domovina, ki mu bo ostala za njegovo uspešno in požrtvovalno delo v šoli in med narodom za večne čase hvaležna. Sijrvojim delom :n značajem se je mož za večne čase vpisal v knjigo slovenske zgodovine in vsi, ki so izšli iz njegove šole, bodo častili njegov spomin na ta način, da bodo z vsem svojim dejanjem in nehanjem sledil:' njegovemu vzoru požrtvovalnega rodoljuba in zvestega nacionalista.
V častnem spominu bo ohranjen profesor Franc Jerovšek!
(volilni, zborovalni ln tiskovni zakon), države ni »osrečila« JNS, ker vsi izvirajo že iz dobe pred ustanovitvijo te stranke ...
Cerkvena borba v Nemčiji
V	nedeljo so imeli po vseh katoliških cerkvah Nemčije pridige enake vsebine. Duhovniki so pozdvali vernike, naj ne dado cepiti katoliških sil. Za vzor so jim bili postavljeni protestanti, češ da se ne dajo zbegati niti po propagandi nitri po preganjanjih. Poseben del pridige je bil posvečen hitlerjevskemu tisku. Pridigarji so trdili, da prinaša ta tisk glede odnošajev med katoliško cerkvijo in državo samo neresnične m tendenciozne vesti; hitlerjevski tisk stoji v službi protikatoliške propagande in v službi borbe proti Kristusu.
V	hitlerjevskih krogih so te pridige izzvale seveda silno ogorčenje in razburjenje. Listi že napovedujejo, da vlada ne bo mirno gledala take »razdiralne akcije«, temveč da bo posegla po učinkovitih sredstvih y zaščito državne :a vladne avtoritete, __
Patriarhovo stanje
Beograd, 13. julija, p. V zdravstvenem stanju patriarha Varnave niso nastopile ni. •kake izpremembe. Bolnik je tudi preteklo noč prebil dokaj mirno. Vročina je popustila in 6ta temperatura in bitje normalna.
V	vilo patriarha prihajajo vsak dan mnogi odličniki in se zanimajo za stanje bolnika.
V	cerkvah so vsak dan molitve za njegovo ozdravljenje.
Vremenska napoved
Zemunsko vremensko poročilo. Jasno \ vardarski banovin; in delno oblačno v osta lih delih kraljevine. Nekoliko dežja je bile v severnovzhodnih predelih. '
Zemunska vremenska napoved: Izpre menljivo vreme. Pretežno oblačno v sever nih krajih, jasno v južnih krajih in na Primorju. V severni polovici ee pričakujejo plohe. Toplota brez posebne izprememb«.
Dunajska; Temperatura se bo dvignila, oblačno, od časa do casa solnčno» ponekod morda i§ && ^---------------------
Naši kraji in ljudje
Naš rod v Ameriki
Ljubljana, 13. julija.
V zadnjem času nas je obiskalo precej rojakov iz Amerike. Mnogi so prilli po dolgih letih prvič na obisk v staro domovino ali — kakor pravijo — v stare kraje. Na dolgo, z velikimi stroški zvezano pot je vse vodila ljubezen do rojstnih krajev, do sorodnikov in prijateljev. Na obisk so pršli tudi taki. ki so svoje rojstne kraje zapustili že v otroški dobi, prihajajo pa na obisk tudi že v Ameriki rojeni Slovenci. Pri takih razlikah so pogledi na stare kraje seveda različni, vse pa druži ljubezen do stare slovenske domovine. Danes se je zglasil v našem uredništvu
ugledni član ameriške Vrhnike
g. Jože Zelene. Slovensko naselbino mesta Waukegan v državi Illinois splošno imenujejo ameriško Vrhniko, ker je kakih 80
pred petimi leti, ko je njen ie pofcojkil »t ri oče. ugledni hrastniški. posestnik in ti^ govec g. Bi rtič praznoval svojo 75-ietnico. Do» Birtič je res z odličnim uspehom do vršila razred višje šole, katero vodijo katoliške redovnice v Clevelandu. Deležna j® bila nagrade, kakršne so tokrat dobile 1« štiri učenke javnih Sol. Vozila se bo brezplačno na ameriškem luksuznem parniku po Atlantiku in Sredozemskem morju. Samo za vožnjo znašajo stroški najmanj 750 dolarjev, vsaka dijakinja, ki je deležna potovanja, pa dobi še večji znesek m »roja osebne izdatke.
Dori Birtičeva, ki Jo vidimo na sliki, j« res zelo nadarjena mladenka in vneta športnica. Doslej je še vse šole dovršila odlično in tudi slovenščine je popolnoma vešča, kar svedočdjo njena pisma, ki jih pošilja v staro domovino sorodnikom in prijateljem. Njen sedanji uspeh v šoli, ki jo slučajno vodijo katoliške redovnice, pa ne more slu-
pdstotkov Slovencev v tej natelbfarf doma h vrhniškega sodnega okraja. Ti Slovenci »o pred leti ustanovili krožek »KWb vrhniških enajstošolcev«. Člani tega zanimivega kluba, ki menda nikjer nima prime-te. so lahko postale, samo oni rojaki z Vrhnike ln okolice, ki so bili na Vrhniki učen-
S pokojnih učiteljev Levstika in Stojca.
ne kluba so prevzeli iz spisov velikega pv latelja in ožjega rojaka Ivana Cankarja, iki je opisoval »enajsto šolo pod mostom Ljubljanice«. Na sejah kluba se člani imenujejo »sošolci«, v gumbnicah pa nosijo male znake s številko »11«. Vsako poletje priredijo v kakem gozdičku pčknik za družine članov in za prijatelje. Na take prireditve 6o že nekajkrat prišli fotoreporterji angleških listov, ki so ameriške Vrhničane fotografirali in zelo simpatično opisali.
G. Jože Zelene nam je že večkrat zanimivo opisal življenje in udejstvovanje ameriške Vrhnike. Na sliki vidimo klub enajstošolcev in med sedečimi je g. Zelene od leve na desno pet.;. G. Zelene se je včeraj pripeljal s svojo družino v Ljubljano ter se nastanil pri svoji teti in stricu Jesenku na Vrhniki. Potoval je' s parnikom »Conte di Savoya«. Vožnja je bila ves čas zelo ugodna, postrežba pa prvovrstna. G. Jaka Gorjanc iz Ljubljane je sprejel skupino v Trstu ter za potnike skrbel do Ljubljane prav po očetovsko. Z istim parnikom se je vozila tudi mati predsednika US of A Roosevelta s svojim mlajšim vnukom. <"J. Zelene je s častitljivo damo govoril in z njenim^ dovoljenjem jo je tudi fotografiral. Če se bodo posnetki posrečili, bomo enega objavili v »Jutru«. S svojega potovanja nam je g. Zelene pripovedoval še razne druge zanimivosti. V Newyorku je obiskal Radio—City in kratek njegov nagovor v angleščini in slovenščini je prišel na ploščo. Zanimiva poročila s svojega potovanja je pošiljal g. Zelene tudi newyor-škemu »Glasu naroda«.
Lepi uspehi slovenske mladenke
Naročnik lista, ki pozna trgovca g. Birti-ča v Akromi, država Ohio, še iz stare domovine, nas je opozoril, da je »Slovenec« z uspehi, ki jih je dosegla hčerka g. Bir-t;ča v cievelandskem šolskem zavodu, prav nerodno delal reklamo za katoliške šole v Ameriki. G. Birtič se je pred kakimi 30 leti izselil v Ameriko iz Hrastnika. Njegova soproga je doma iz Litije. Njegova hčerka Dorothy — doma jo kličejo Dori — se je rodila v Ameriki, dopolnila je 15. leto in prvič je prišla v domovino svojih staršev
žiti za poveličevanje katoliškega šolstva, ker javne šole v Ameriki niso konfesional-ne v našem smislu in ker odlična učenka in njeni starši nikakor ne spadajo med kon-fesionalne ljudi našega merila. Ko je bila
Dori Birtičeva s svojim očetom pred petimi leti v Hrastniku, še ni pripadala nobeni konfesiji in najbrž še danes ne pri-
Eada, ker je oče izjavil, naj si bo hčerka onfesijo sama izbrala po lastni volji, kadar bo dorasla.
Janko Vodopivec f
Pretekli teden so v lepi vipavski vasi Kam-nje položili k večnemu počitku daleč naokrog znanega nadučitelja v p. g. Janka Vodopivca, znanega vipavskega čebelarja, ki je imel svoje stike tudi z mnogimi našimi čebelarji na tej strani meje. Marsikdo se bo ob čitanju teh vrst spomnil na že priletnega, a kot kmetska grča zdravega moža, ki je še s sedmimi križi na hrbtu opravil vsa svoja številna pota na — kolesu, ki ga je tako rekoč stalno spremljalo. Dolgo pot iz Kamenj na Vipavskem v Ljubljano je v svojem življenju neštetokrat prevozil s kolesom, tako še pred nekaj leti. Zadnje čase pa se je mnogo vozil z motorjem, čemur so se mnogi, ki so vedeli za njegova leta, še bolj čudili. . .
Pokojni Janko Vodopivec j« Izvrševal
svojo naporno učiteljsko služtoo polnih 48 let. Po »četnem učiteljevanju v Branici pri Rihemberku, v Konjskem v goriških Brdih
ln v Plaveh v Soški dolini je še kot mlad učitelj prišel v Kamnje na Vipavskem, kjer je ostal do svoje smrti. Tu si je uredil svoj dom, tu se je v prostem času posvetil gospodarski vzgoji svojih Kamenjcev, med katerimi ni deloval le kot učitelj njih najmlajših, temveč kot vsestranski vzgojitelj vseh občanov. Užival je ugled razsodnega človeka, ki je s stoterimi nasveti znal koristiti domačinom, ti pa so se v mnogih zadevah obračali nanj kot na strokovnjaka.	»
Pokojni Vodopivec si je pridobil velika zasluge zlasti za pospeševanje domač« sad-jereje, v vinorodni okolici, v kateri je živel, pa se Je Se prav posebej trudil za dvig vinogradništva, trtoreje In umnega kletar« stva. S svojim znanjem ln svojimi bogatimi izkušnjami je imel pameten nasvet za vsakega, ki se je nanj obrnil. Postregel pa mu ni le z nasvetom, saj je bil tudi drugače mož odprtega srca. če ni imel drugega pri hiši, kozarec pristnega domačega medu je bilo gotovo na mizi. . . Kot spreten čebelar je bil v prvih vrstah goriške čebelarske organizacije, kjer se je uveljavil s svojimi velikimi izkušnjami in teoretičnim znanjem, Za svoje zasluge na tem poljù ga Je odlikovala tudi italijanska vlada.
Kako zelo je bil pokojni Vodopivec priljubljen v kraju svojega učiteljevanja, Je najbolj zgovorno pokazala njegova zadnja pot, ko so ga prišli spremit k večnemu počitku ljudje od blizu in daleč. Poslovilne besede mu je spregovoril domači župnik g. černigoj. Naj mu bo lahka vipavska zemlja!
Ing. Odon Péra
in njegove velike zasluge za jugoslovensko-čeSkoslo-vaško vzajemnost
Jutri praznuje v Pragi petdesetletnico Inž. Odon Para, ki si je pridobil tolikih zaslug za češkosloo.-jugoslovensko vzajemnost, da res zasluži našo pozornost in simpatijo ob, priliki svojega življenjskega jubileja.
Odon Péra se je rodil 15. julija 1887 v Dob^rši, kjer mu je bil oče nadučitelj. Študiral je na malostranski realki in na češki tehniki v Pragi. Že za dijaških let se je udeleževal političnega življenja, najprej z dr. Sychravo in dr. V. Štepankom okrog srednješolskega lista »Volnost«, pozneje pa pri ustanavljanju mladočeške dijaške organizacije, ki ji je bil 1. 1909. predsednik, urednik časopisa »Snahy« in zbornika o prvem kongresu* tega diiaštva v Pardubicah 1. 1910. V številnih člankih v dnevnikih in tednikih je razlagal stališče te, takrat nove omladinske skupine. Sodeloval je tudi v »Pfehledu« Chalupnega in v reviji »Pru-dy«.
L. 1912 je odšel v Trst kjer je pod vodstvom avstrijskega geneialnega štaba sodeloval pri izgraditvi železnice proti Italiji. Ko je izbruhnila vojna, je postal železniški inženjer in je deloval na tamošnji fronti vse do prevrata. Takoj v začetku vojne so ga osumili politične nezanesljivosti in mu naprtili preiskavo in pol;cijsko nadzorstvo. V začetku 1. 1917 je bil ovaden veleizdaj-skega delovanja, aretiran in postavljen pred c. k. domobransko vojno sodišče 5. armade v Ljubljani. Čeprav so ga posvarili, češ da ! je bil državnopravni in federalistični program na Kramäfevem procesu proglašen za veleizdajo ga je inž. Para zagovarjal pred "jubljanskim vojaškim sodiščem. Ker je prav tedaj prišla amnestija, je slovanskim vojaškim sodnikom ( dr. Doljan, inž. Uhlif, nadpor. Fischer i. dr.) uspelo, da so inž. Paro osvobodili iz zapora. Toda njegova rehabilitacija pred civilnimi sodišči se je
Zbor naših učiteljev
Manifestacija slovenskega učiteljstva za stanovski pokret — Za stan in Šolstvo važni sklepi
Ljubljana, 13. julija.
Učiteljska skupščina je posvetila vse včerajšnje popoldne delu v raznih odsekih. Ti so zborovali letos prvič v prostorih sekcije in Učiteljske tiskarne. Ob 20. se je sestal spet plenum v dvorani Delavske zbornice. Predsednik g. Dimnik je prečital pozdrave iz vseh delov države. Med drugimi se je oglasil tudi narodni poslanec, učitelj g. Rudolf Pleskovič in je želel tovarišem obilo plodnih uspehov. Iz včerajšnjega poročila je tiskarski škrat izrinil brzojavno pozdravnico skupščinarjev Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu na Brdu. Nočnemu zasedanju sta prisostvovala tudi znani šolski publicist g. Senkovič Matija iz Maribora in voditelj slovenskega kmetijskega šolstva g. Jože Krošl iz Ljubljane.
V razpravo je prišel kot prvi referat odseka učitelji«. V naši banovini je od 4120 učnih mo« domala «000 učiteljic. Poročilo, ki ga je podala ga. Ko« Leopoldina iz Murske Sobote navaja, da čaka dozdaj 881 absolviranih učiteljskih kandidatk na zaposlitev, od teh jih je 180 cedo iz leta 1981. Na predlog ženskega odseka je delegacija jasno podčrtala skupno zahtevo, naj se učiteljice izenačijo z moškimi tovariši v dolžnostih in v pravicah.
O zastoju v gospodinjsko nadaljevalnem Šolstvu je podal zanimivo sliko odsekov načelnik Sol. upravitelj g. Josip Ambro-«8 iz LJubljane. Medtem, ko vsepovsod udarjamo potrebe splošne ln strokovne
izobrazbe za naše kmetske fante in dekleta, puščamo, da to šolstvo nazaduje. Lani je bilo ukinjenih devet takih šol. že 4 leta nI Mio nikakih tečajev za vzgojo novih učiteljic na gospodinjsko nadaljevalnih šolah. V mnogih krajih ovirajo kmetijske Sole tudi neuvidevni krajevni činitelji. Da se vzbudi zanimanje za to šolstvo, se bo uvedla v »Učiteljskem tovarišu« posebna rubrika. Brezposelnim učiteljskim kandidatkam bo omogočena udeležba na tečajih in hospitacijah. Prosvetne oblasti bomo naprosili, naj se reformira pouk na učiteljskih šolah. Za pouk gospodinjstva in kmetijstva se naj nastavijo na učiteljskih šolah starejše, praktično izkušene moči, ki so z uspehom delovale za dvig kulture in gospodarstva naSe vasi. V pohvalo naj nam bo prizadevanje centrale JUU iz Beograda, ki hoče iz lastnega nagiba po vseh ostalih banovinah uvesti kmetijsko ln gospodinjsko Šolstvo, kakor ga imamo pri nas že dalje časa. Učitelji na obrtno nadaljevalnih Šolah izražajo željo, da se ukine uredba o redukciji honorarjev, ki je bila objavljena lansko leto.
Kmetijskim In gospodinjskim Šolam naj
bi odločujoči činitelji priznali vse ugodnosti, kakor jih imajo druge kategorije Sol. To velja zlasti za železniške ugodnosti, ki jih fantje in dekleta iz nadaljevalnih Sol niso deležni. Glede pouka na teh Šolah je bila izrečena ugotovitev, da so kmetske gospodinjske in obrtno nadaljevalne Sole le nadaljevanje ljudskega Šolstva, kjer gre
pouk le učiteljem narodnih Sol.
Več novih pobud je prinesel lansko leto ustanovljeni učiteljski pokret, o katerem je poročal učitelj g. Mencej. Na željo članov tega odseka je naklonila skupSčina 6.000 din za kritje upravnih stroškov. Na pobudo učiteljskega pokreta se bo ustanovil nov list »Prosveta«.
Sinočnje zasedanje je bilo zaključeno malo pred polnočjo. Zaredi obilice dela pa se je sestala delegacija že davi ob 7. Iz Zagreba je dospel voditelj hrvatskega uči-teljstva učitelj Stjepan Kranjčevič, ki je tudi I. podpredsednic beograjskega izvršnega odbora JUU. Slovenski tovariši so mu priredili prisrčne ovacije. V daljšem govoru je gost očrtal situacijo v savski banovini, kjer so snoči zaključili bano-vinsko skupščino JUU in je zmagala z dvetretjinsko večino ona struja, ki zahteva organizacijo JUU zgolj na stanovski in nepolitični liniji.
Tiskovni odsek je po svoji važnosti gotovo na prvem mestu v JUU. O njem je obširno poročal učitelj g. Oskar Hudales. Stavil je več predlogov za reorganizacijo »Učiteljskega tovariša« ln »Popotnika«. Slednji, vodilni slovenski pedagoški mesečnik bo praznoval prihodnje leto svojo 60-letnico. Mladinska matica je izdajala v preteklem letu »Naš rod« v 23.000 izvodih. Prihodnje leto dobi odbor »Mladinske matice« literarni svet, vanj bodo poslala zastopnike vsa sreska društva.
O snujočem se »Roditeljskem listu«, ki ga ustanavlja mariborska Pedagoška centrala, je poročal njen predsednik, profesor g. Gustav šilih. NaSe učiteljstvo, ki uvaja v svojih razredih princip strnjenega Šolskega dela, kakor ga priporoča sodobna pedagogika, pogreša primernih navodil. Za napredek slovenske Sole je nujno potrebno, da pridejo čim preja v tisk
po zasiogfkasači je vTekTa fìrez Eia ja io Sonca vse do prevrata.
V tem času je ini. Péra sodeloval v praškem »Niärodu« in »Nér. Listih«, v slovenščini pa je objavljal članke v »Slovenskem Narodu«. Ker so ga s slovenskimi politiki vezali živahni m prijateljski stiki, je kot govornik čeike mlačne nastopil na kongres« Jugoslov. demokratske stranke v junija 1918 in dosegel resolucijo o gospodarski vzajemnosti. Ob tem času je tudi dal kiioijativo za ustanovitev Ceaké obče v Ljubljani L. 1918 je objavil strokovne članke o jugoslovanski udeležbi na avstrijskih železnicah, g čimer je sprožil novo akcijo avstrijskih oblasti zoper sebe. Ob previa hi je nastopil na čelu češke skupine železničarjev na Jesenicah, nato pa v Trstu pod vodstvom polnejšega poslanika Vavrečke. — Po prevratu j« vodil v Pragi akcijo za koridor med ČSR in Jugoslavijo in izdal «dkM> češko publikacijo o koridorja (»Nade opojen f § Jugoslavi«). Deloval je v prometnem odseku urada za mirovno konferenco. Skupaj % dr. Stépankom, Danešem, Dorn in om, Dvorskym in Koatakym je ustanovil JugoeL komisijo, iz katere j« pozneje nastala Čj. liga. L. 1919 je organiziral v Novem Sadu izvedbo kompenzacijske pogodbe z Jugoslavijo, nakar j« prestopil iz prometnega ministrstva v službo ministrstva
za zunanje zadeve. Organiziral je konzulat v Zagrebu in bil vse do 1. 1928 v Zagrebu češkoslovaški konzul. V tem času se je mnogo udejstvoval v raznih čeških in jugoslovenskih organizacijah. Na zagrebški trgovski visoki šoli je v i. 1922—28 predaval o konzularni službi. V priznanje svojih organizacijskih zaslug na področju slovanskega gospodarskega sodelovanja je tudi postal član Slovanskega instituta v Pragi. Po vrnitvi, v Prago je bil dve leti referent za prometne zadeve v zunanjem ministrstvu, nato zastopnik generalnega konzula na Dunaju, sedaj pa je kot ministrski svetnik načelnik oddelka za slovanske dežele v administrativni sekciji zunanjega.ministrstva.	»
Inž. Odon Para se tudi publicistično-stalno udejstvuje in razpravlja zlasti-o ntarod-no-gospodarskih vprašanjih češkoslov.-ju-goslov. sodelovanja. Nekateri njegovi članki o modernem nacionalizmu so izšli lanjižno kot ponatis iz revije »Narodni Myäenka« z naslovom »O dobi, ki prihaja«. Pod psevdonimom Ivan Rosej je objavil tudi nekatere pesniške proizvode.
Uglednemu češkemu prijatelju našega naroda želimo še mnogo srečnih let!
Oblak se je utrgal
Po vodenj na Goričkem
Sobota, 12. julija Dne 10. t. m. okrog 3. popoldne se je nebo nad Goričnim hudo stemnilo. Iz črnih oblakov je včasih švignil oster blisk in potem je vollo zagrmelo. Nekaj časa so oblaki nepremično viseli nad poljem nad vasmi. potem je zapihal veter in ljudje so se tolažili, da bo razgnal pretečo nevihto. Takrat je nad mejo pričelo liti llekje se je pretrgal oblak. Približno pol ure po tej plohi je začel potok, ki prihaja iz Otovcev v Mačkovce, nevarno naraščati. Rumena voda je naraščala z neverjetno brzino». Samo par minut je trajalo, pa je voda prestopila bregove. Ljudje, ki so prihajali ravno ob tisti uri s sejma v Puconcih, 90 si morali zavihati hlače in dvigati krila, da so lahko prebredli vodo, ki je šumela prek» ceste. Lovili so veje, ki jih je nosila s sabo. Iz-prva so prijetno vznemirjenj tekali ob njenih bregovih. Vedno več vode se j|e valilo preko bregov. V par minutah so bilj Mačkov ci v vodi. Ljudje so zbegano nosili snopje pšenice z niiv, ker bi jih drugače besneča voda poplavila. Kmalu so bile njive pod vodo. Nekaterim posestnikom je uničena vsa žetev, pa tudi krompir in koruza. Pravijo, da že 25. let ni bilo take povodnji.
Volk v Jagofetovi kofi Je najbolj wen, ker skrivi «roje opasne namene.
Opasnosti se včasih pri ta j e v nedolžni obleki. Varujte m jih z uporabo
PERMA TEX
MGEJSNSKAGUMA
v koloniji mestnih uslužbencev
Kamina gorica, 13. julija.
BolniSka blagarjn«. mestnih uslužbencev Je po »vojl dobri tradiciji tudi letos poslala «kupkio zdravja in Okrepčila potrebne mladine v počitniško kolonijo v Kamni gorici. Pod skafonim vodstvom gg. žitnika in Maalja so se mkadi kstoviščarji ' prijetno «kanili v svoji letni rezidenci in pričeli ftvi&nje. kakršnega bi si pač lahko želel vsak mestni otrok. Travnik ob vodi služi aa pripravno igriSCe, potok nudi najlep-So priUko aa kopanje, od daleč pa vabijo lep« izäetne točke, brez katerih si mladi fairttfe 1z Ljubljane nobeno leto več ne morejo predstavljati počitniškega programa. Mimogrede ae mali izletniki v gozdu «pravijo na borovnice, ki jih naberejo vča-4 celo košaro, da so naslednji dan za pri-boiJSek pri kosLhi. In če je med kolonisti kaj takšnih razvajancev, da doma ne jedo vsega, kar jim pride pod zobe, se v svežem gorenjskem zraku, razgibani sredi zdrave nature, tako nalezejo apetita, da jedo ko volkovi.
Kakor je vsako leto navada, je bila tudi letos prve dni težava s telovadbo in z umivanjem Reka, ki teče mimo kolonije, dobavlja malim letoviščarjem vodo za umivanje. Nekateri med njimi doma niso bili vajeni pri takšni prilkii uporabljati milo in nekaj jih je najbrž tudi, ki doma pri tem opravku niti srajce ne odlože. Kolonija, pa svojim mladim gojencem takoj prve dni utepe v glavo osnovne zahtevke higienskega življenja in kmalu jih vodnikoma ni treba več opominjati na takšne reči. Po umivanju vsak dan malo telovadbe. Prve dni je fantom telovadba skoraj odveč, a ko pridejo čez dni v vajo, že kar ne morejo več dneva začeti brez nje. Po Obilnem zajtrku sprehodi ln izleti. Med najlepde dogodke spadajo obiski v Radovljici, s kopanjem v njenem gosposkem kopališču. Vesele zabave in resnega dela imamo vsak dan na prebitek, tako da smo veseli, kadar pade večer žn je treba k počitku. In čeprav letošnje poletje, kar se vremena tiče, ni najbolj naklonjeno letovanju, veselo prebijemo tudi vse deževne dni. Ce ni mogoče na kopanje in na izlete, si pač izmislimo kakšno kratkočasje pod streho in židane volje prekrijemo dan.
Nimamo še pol počitnic za sabo, pa že slišiš med malimi gosti pritožbe, da bo vse prehitro potekel čas. En mesec Kamne gorice je resda skoraj premalo, človek bi ostal celo poletje ali vse leto dni. Toda prevelik je ta program, treba se bo umakniti novi skupini in premalo je sredstev na razpolago, da bi lahko mladina, četudi je potrebna počitka in zdrave hrane, pod vedrim gorenjskim nebom prebila ves šole prosti čas. Hvaležni smo bolniški blagajni, da nam je omogočila vsaj mesec dni tako prijetnega oddiha in se že v naprej priporočamo gospodom na magistratu, da nas tudi prihodnje leto pošljejo sem.
Strašno krvoprelitje na petrovgradski pošti. Ves Petrovgrad je razburjen zaradi krvavega dogodka na pošti. Poštni Pluga Slavko Ravič, etar 36 let in oče štirih otrok, je ustrelil brez vsakega povoda poštno uradnico, vdovo Ljubico Gavrič, rojeno Ko-vinčičevo. ki je sedela ob postnem okencu takrat, ko je sluga prevzemal pošto. V drugi sobi je opravljal svoje delo neki uradnik, ki pa je po prvem strelu zbežal in ni tako nolienih prič strašnega dogodka. Sluga Ravič je usmrtil poštno uradnico e šti_ rimi streli, potem na je sebj dva strela pognal skozi glavo. Poštna uradnica Gavriče-va je bila takoj mrtva, morilec in samo. morilec pa je v agoniji. Sluga Ravič j p v zadnjem času hudo pijančeval in je imel zaradi raznih izgredov opravka s policijo. Uradnica Gavričeva ni bila njegova neposredna predstojnica in zaradi tega v službenem razmerju ni mogoče iskati vzrokov strašnega dejanja. Umorjena uradnica je bila ena izmeni najuglednejših dam Petrov, grada in požrtvovalno se je udejstvovala v raznih nacionalnih in dobrodelnih organizacijah. Nj°n brat, major Milan Kovinčič je poveljnik petrovgradske orožniške čete. TJmor in samomor je bil izvršen g službenim samokresom, ki je v poštnem uradu za uradnika, ki ima nočno službo pri bla_ gajni. Kdaj ee je sluga samokresa polastil, ni znano. Ugotovili so 6amo to, da je Ravič pred svojim strašnim dejanjem vso noč pijančeval. '
I »Okvirni učni načrti«, kakor sta jih sestavila učitelja g. Vrane Ernest iz Studencev pri Mariboru in Dolgan Josip iz Planine pri Rakeku. Njuno delo je bilo nedavno od-j likovano v Beogradu.
Obširno je razpravljala delegacija o zakulisni gonji proti slovenskemu mladinskemu tisku, ki ga izdaja »Mladinska matica«, čeprav so dobile vse njene knjige številna hvaležna priznanja naročnikov, staršev ter slovenskih literatov in umetnikov. Zadeva »Našega roda« se je obravnavala tudi na poslednji seji glavnega prosvetnega sveta v prosvetnem ministrstvu. G. Dimnik je branil tam neosnovane očitke proti »Našemu rodu«. Predstavniki slovenskega učiteljstva so vzeli z obžalovanjem na znanje, da je bil takoj po tej seji razrešen članstva v glavnem prosvetnem svetu pravi tolmač ljudsko-Solskega učiteljstva in slovenskih razmer. Na mesto Izločenega g. Dimnika je bil postavljen g. S re ta Avramovič, ki ga pa naše učiteljstvo ne more smatrati za predstavnika JUU.
Pri poročilu pevskega odseka je učiteljska delegacija počastila spomin velikega slovenskega glasbenika Emila Adamiča, čigar ime nosi tudi učiteljski pevski zbor. UPZ bo izdajal Adamičeve mladinske skladbe, da jih s ceneno izdajo razširi v vse naše šole in društva.
Obilico predlogov je podal šolskoupravnl odsek. Obolelim podeželskim učiteljem naj nudijo brezplačno zdravljenje državni ali samoupravni zdravniki že doma. Dosedanja praksa, da plačujejo učiteljstvo, ki je dodeljeno drugim šolam ali prosvetnim ustanovam, iz fonda za osnovno šolstvo, se naj ukine. Krediti, namenjeni za ljudske šole se naj uporabijo edino v te svrhe.
Proračuni krajevnih šolskih odborov M naj po trde v predloženem Obsegu. Šolska
uprava se naj popolnoma loči od politične. Vse šolstvo se naj pedredi banovinskim prosvetnim direkcijam, na srezih pa naj bodo samostojni prosvetni inšpektorati, öolska administracija se naj poenostavi, v razrede pa se naj uvedejo matični listi. Oblastva naj predpišejo le okvirne učne načrte.
Učiteljem — pripravnikom se naj za odslužen ja vojaškega roka prizna le dopust, po odsluženju pa naj bodo avtomatično sprejeti nazaj v službo. Za uradne učiteljske konference, ki jih skličejo prosvetna oblastva, se naj plačajo udeležencem potni stroški, kakor so jih deležni vsi ostali državni uradniki, kadar potujejo po odredbah svojih predpostavljenih.
Gospodarski odsek je po poročilu načelnika g. Henrika Schella iz Konjic razpravljal o računu in denarnem prometu, ki znaša v preteklem letu skoro 4 milijone dinarjev. Proračun za prihodnje leto pa se giblje v okviru tri četrt milijona dohodkov. Apelira se na vse člane JUU, da pristopijo kot zadružniki k Učiteljski tiskarni z deležem 250 din.
Delegatje iz obmejnih pokrajin banovine in iz kočevskega ozemlja so prikazali težavno stanje našega šolstva tam, kjer bi ga morali vsi pristojni činitelji najbolj podpirati. Skupščina je izvolila g. Mirka Vaudo iz Sv. Marjete ob Pesnici za stalnega referenta za manjšinsko šolstvo. Drastično sliko žalostnih šolskih razmer na Kočevskem je podal znani nacionalni delavec šol. upravitelj g. Lojze Zupane. Predvsem bo treba misliti, da zgradimo v navedenih krajih naturalna učiteljska stanovanja. Dogaja se, da tujerodci nočejo nastaniti narodnih učiteljev, saj je znan primer, ko mora stanovati eden Izmed zavednih učiteljev 5 km Izven službenega kraja. X kraju samem, ki ima sicer več
vJUTKÖ* ti m
SreHa. Ti. VII. T937.
Domače vesli
♦	Obisk bolgarskih geografov. Skupina bolgarskih geografov, ki je namenjena v Pariz, sa j« ustavila v Zagrebu. Vodja ekskurzije je znani učenjak prof- dr. Ba-taklijev. profesor geografije na sofijskem vseučilišču. Bolgarske goste je vodil po Zagrebu prof. dr. Gavazzi- ki je častni član bolgarskega geografskega društva itn od lanskega kongresa častni predsednik zveze slovanskih geografov in etnografov. Gost i e so obiskali Jugoaloveneko akademijo, Stross-mayerjevo galerijo, geografski institut ia razne druge ustanove. Na večerji» katero so jim priredili zagrebški etnografi in geograti, je bilo izrečenih več lepih govorov o jugoslovensko-bolgarski vzajemnosti in o prijateljskih stikih med tolgarskim- in na è imi geografi.
*	25 jugoslovenskih otrok se je odpeljalo z včerajšnjo ladjo na češkoslovaško v zamenjavo s češkoslovaškimi otroki, ki so prišli k nam na šolske počitnice. Ekskurzija prispe jutri ob 9. v Bratislavo, kjer jo bo sprejel tamkajšnji župan, nato si bo pa z avtobusom ogledala mesto. Po poldne ob 14. se bo odpeljala iz Bratislave v zdravilišče Pistanv, 16. julija se pa. odpelje z avtobusom v Bradlo, Stefanikove piramide čez Brezove, Mijove in v Hersko-bred in Lihočovice. V Zlin prispejo otroci 17. julija; tam si bodo ogledali Bat'ovo tovarno. Iz Zlina se odpeljejo v Oravo, kjer bodo stanovali v stalni kolniji »Im-ke«. Na povratku v Jugoslavijo bodo naše otroke sprejeli v Pragi predsednik republike dr, Beneš in predsednik vlade dr. Hodža, nato pa še praški župan dr. Zenkl.
Vpisovanje v Enoletni trgovski tečaj »Hermes« dnevno. Zahtevajte prospekt! Maribor, Zrinjskega trg 1.
*	Razpis štipendije marsejske občine za jugoslovenskega študenta. Ministrstvo prosve te ponovno razpisuje štipendijo marsejske občine, imenovane štipendije Aleksandra Jugoslovenskega. Štipendijo more dobiti za redno študiranje na filozofski fakulteti ali na šoli za medicino in farmacijo v Mar-seilleu samo oni slušatelj jugoslovenske narodnosti in državljanstva, kj je z odličnim uspehom končal srednjo šolo (gimnazijo, realno gimnazijo ali realko) in s prav dobrim uspehom rapravil izpite, katere je bil dolžan napraviti po predpisih uredbe na oni nasj fakulteti« katere redni slušatelj je do tedai bil. Štipendist ne sme titi ože* njen in ne starejši od 25 let, a mora bitó popolnoma zdrav. Štipendija znaša 9()00 francoskih frankov na leto. Prošnjam naj »e priložijo ti-le dokumenti: podrobna bio' grafija « fotografijo, izpričevalo o višjem tečajnem izpitu, potrdilo fakultete o napravljenih izpitih in ocenah, nravstveno iz* pričevalo, krstni lisi, domovnica, potrdilo davčne uprave o davkih, ki jih plača prosilec, odnosno njegovi starši, potrdilo državnega zdravnika, da je kandidat popolnoma zdrav. Prošnje je vlagati po pristojnem dekanatu najkasneje do 10. avgusta letos.
Preskrbite si	««*»*■ Lutz-peči.
*	Ravnateljstvo državnih železnic ' v
Ljubljani priredi v četrtek 16. t. m. ob 20. zanimivo strokovno filmsko predavanje o lokomotivski preizkuševalni postaji francoskih železnic v Vitryju na Seini. K predavanju vljudno vabi vse interesente. Predavanje bo v prostorih kina »Sloge« in brezplačno.
*	Balkanska morska proga. Parnjki zet-ske plovbe bodo 1. novembra nastopili služ. bo na tako zvani balkanski progi. Ta proga bo vozila iz Sušaka preko Trsta in Benetk do Splita, potem pa ob albanski oba., li preko Drača in Valone v Krf in Pirej, dalje pa v Carigrad, Burgas in Konetanzo. Nova proga bo obratovala enkrat na mesec, po potrebi pa tudi večkrat. Vezala bo vse države balkanskega sporazuma.
*	>"ova turistična atrakcija Boke Kotor. ske. Nad Rotorjem se na strmih skalah dviga stara, dobro ohranjena trdnjava sv. Ivana, katero je kotorska občina po neki posestni izmenjavi prevzela od vojaške oblasti. Starodavna, trdnjava bi se dala dobro Izkoristiti v turistične svrhe, ker pa je pot do nje zelo naporna, bi bilo treba zgraditi vzpenjačo. Občina je o tem že razpravljala, a zaradi pomanjkanja gmotnih sredstev se načrti niso dali uresničiti. Zdaj pa je neka občanka predlagala občini da bo sama zgradila vzpenjajo, jo izkoriščala 10 let, potem pa brez vsake odškodnine izročila mestni občini. Če bo ta ponudba sprejeta, kar je verjetno, bo imela Boka Kotorska novo privlačnost.
*	Diplomiran Je bil na visoki veterinarski šoli na Dunaju g. Franček Brinar, član in odbornik JAD »Sloge«. Čestitamo!
*	Tovarna JOS. REICH sprejema mehko in «kroplleno perilo v nallepšo izdelavo. S
Pri ljudeh» nagnjenih k maščobi, se izkaže naravna »Franz-Josefova« grencica kot zanesljivo in prijetno učinkujoče sredstvo za iztrebljanje, ki se more tudi dolgo uporabljati brez posebne dijete. »Franz-Josefova«r grenčlca se dobiva v lekarnah, drogerijah in trgovinah z mineralnimi vodami.
Ogl reg. 9. bf 15.485/35.
«■■■■■■■■■■■mhhh
praznih stanovanj, pa ne dobi nobenega krova. Družba sv. Cirila in Metoda podpira z vso priznano naklonjenostjo naše obmejno Šolstvo. Učitelji trpe često zaradi krivičnih — mnogokrat tudi anonimnih — ovadb. Učiteljski predstavniki so naglasili, da zahtevajo za vse take primere objektivno izvedene preiskave.
Delegacija je razpravljala še o kopici drugih dnevnih perečih zadev. Predsednik Dimnik, ki je bil med letom po službeni potrebi premeščen v Beograd, ie izročil — kakor to velevajo pravila — predsedniško funkcijo v roke delegaciji. Upravni odbor je bil pooblaščen, da se na prvi prihodnji seji sam konstituira, vodstvene posle pa bo upravljala dotlej I. podpredsednica ga. Franja Završanova iz Rudnika pri Ljubljani. OdstopivSemu predsedniku so priredili hvaležne ovacije in je bil sprožen tudi predlog, da se ga v znak zaslug izvoli za častnega člana sekcije.
Nova pravila predvidevajo v sekciji posebno častno razsodišče. Izvoljena sta bila celjska učitelja g. RoS- Franjo in Pogačnik Janko, poslovodja pa bo ljubljanski učitelj g. Oman Oton.
Kasno popoldne je bila skupSčina zaključena ter soglasno sprejeta resolucija:
Zastopniki učiteljstva ugotavljajo:
1) Da je materialni položaj učiteljstva tako težak, da zahteva nujno zvišanje prejemkov. Ureditev naiih prejemkov naj
* Smrt uglednega splitskega kulturnega k» javnega delavca. Po daljši bolezni je umrl v Splitu odvetnik dr. Vijo Krstulovič. Vsi kulturni pokreti Splita in okolice so izgubili zvestega in požrtvovalnega sotrudni-ka. S posebno vnemo se je pokojni dr. Kr_ stulovič posvečal prosvetnim organizacijam ter dramskim in glasbenim prireditvam. Dolga leta je vodil kulturno rubriko v splitskem dnevniku »Nova doba«. Njegovega pogreba so se udeležili vsi kulturni in javni delavci Splita, predstavniki raznih proevet.. nih organizacij pa so prispeli tudi iz drugih krajev. Polnoštevilno eo bilj zbrani 'člani pevskega društva »Zvoniinir«, kateremu je pokojnik dolga leta predsedoval. Več govornikov je pred hišo žalosti in na pokopališču očrtalo pokojnikove zasluge.
POLETI
je hladna Ovomaltine isto tako okusna kakor topla Ovomaltine v hladnih dneh, ter je enako potrebna za čuvanje zdravja in življenjskih moči
PIJTE HLADNO OVOMALTINE !
Ljudski zavojček Din 6.50
Mala škatlica . . Din 10.50
* Umrl {e ruskj slikar Branilovski, kj je bil nekaj let scenograf beograjskega gledališča. Iz Rima je prispela vest, da je umrl tam znani ruski slikar Leonid Branilovski. ki ie pred leti prispel v Rim kot član skupine ruskih gledaliških umetnikov in je pozneje tam otvoril svoj slikarskj atelje. Sodeloval je uspešno tudi pri raznih italijanskih filmskih podjetjih. Slikar Leonid Branilovski je prišel leta 1922 iz Carigrada v našo državo in takratni upravitelj beograjskega Narodnega gledališča Milan Grol ga fe angažiral kot scenografa. V tej službi se je Branilovski udejstvoval nekaj let in beograjsko Narodno gledališče ima od njega nekaj odličnih scenenij. Leta 1925 je Branilovski na pariški razstavi dekorativne umetnosti zastopal naše prestolniško gledališče.
Dolenjske Toplice
železniška postaja Straža-Toplice pri Novem mestu. Radioaktivno termalno kopališče. Sijajni uspehi pri zdravljenju revmatizma sklepov in mišic, bolezni živčnega sistema, ženskih bolezni, raznih težav v dobi mene, or-ganičnih motenj srca in krvnega obtoka, raznih poškodb, zlomljenih kosti i. t. d. Izredno nizke sezonske cene: Za 10 dni Din 700.—. Polovična vožnja. Avtozveza iz postaje do kopališča. Pojasnila daje uprava.
*	Poroka. V ponedeljek sta se poročila v šentjakobski cerkvj v Ljubljani g. Pavel Lužar, trgovec iz Novega mesta- in gdč. Vida Vardjaa, učiteljica iz Podzemlja. Poročni obred je opravil g. župnik Janko Barle. Priči sta bila ženinova strica gg. inž. Ladislav Beve in Albin Beve. Mladoporočencema iskreno čestitamo!
+ Avtomobilski priročnik za dravsko banovino in obmejne pokrajine izide sredi tega tedna. Iz skromne namere, da se izda enostaven vodič, se je izoimilo obsežno delo. kj vsetaije vse mogoče podatke za potovanje z motornimi vozili po naših cestah. Priročnik (in ne vodič!) se bo prodajal po vseh knjigarnah in zastopnikih- ki bodo pooblaščeni od uprave. Velja izključno samo žig »Avtomobilski priročnik za dravsko banovino in obmeine pokrajine.
*	Opozorilo. V okolici Ljubljane ter tudi po oddaljenejših krajih obiskuje stranke neka ženska, ki se izdaja za zastopnico frizerskega in damskega salona E. Navinšek v Ljubljani. Ponuja ženskam nek ničvredni preparat za trajno kotiranje pod' imenom »Elan« ter izvablja na ta način od žensk denar in razne dragocenosti. Opozarjam vse ,da ta oseba m moja zastopnica, temveč navadna goljufica in naj ji nikar ne nasedajo. Vsak primer naj takoj naznanijo najbližji orožniški oz. policijski postaji in meni javijo njeno identiteto. Emil Navinšek, Ljubljana.
se izvrši po načelu: Za enako delo enako plačilo! Zato naj se ukinejo vse razlike pri prejemkih poročenih in neporočenih učiteljic.
2)	Da je zašla narodna šola zaradi neprestanega premeščanja učiteljstva in občutka nesigurnosti in ogroženosti, v katerem učitelj danes deluje, v najtežji položaj. Zato je v interesu šole in narodne prosvete, da se uzakoni za učiteljstvo stalnost v službi in na službenem mestu,
3)	Da utesnuje uredba delnega celibata učiteljice v ustavno zajamčenih pravicah in v enakopravnosti, ki jim jo je doslej na osnovi ustave v celoti priznavaj tudi uradniški zakon. Zato vzbuia občutek ponižanja, kar bi ob daljšem trajanju lahko imelo neugodne posledice za delo učiteljic pri narodnem izobraževanju sploh. Celibat za učiteljice v ničemur ne bo mogel prispevati k zmanjšanju brezposelnosti med učiteljskim naraščajem. Iz teh razlogov naj se določbe o celibatu ne izvajajo in naj se ob prvi priliki ukinejo, bodisi da se Izpre-meni Solski ali uradnifikl zakon, bodisi z novim finančnim zakonom.
Te svoje zahteve predajajo zastopniki učiteljstva odločujočim krogom in prosijo, da se kot nujne obravnavajo in ugodno reSijo. Dalje prosijo, da razpišejo pred uzakonitvijo stalnosti vsa ona meSta, ki niso bila oddana po razpisu.
♦	Preden greste na potttafce, nabavile si kako zabavno knjigo, ki Vas to kratkočasila v deževnih dneh. Priporočamo Vam naslednje: Milčinski: Humoreske in groteske, broš. 45- vez. 60. din. Coster de Charles: Ullenspiegel. broš. 40. vez. 56. din. Doyle: Napoleon Bonaparte, broš. 40, vez. 52. din. Dumas: Dama s kamelijami, broš. 50, vez. 60. din. Boccaccio: Dekameron v treh knjigah. Cena za vse tri knjige broš. 80, vez. 130. din. Vse te knjige se dobe v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani. Šelenbur-gova ul. S. in v njeni podružnici v Mariboru, Aleksandrova c. 13.
♦	»Putnifc«, Ljubljana priredi naslednje avtobusne izlete: 1.) 25. t. m- enodnevni izlet v Trst ob priliki spuščanja v niorio največje italijanske vojne ladje. Cena vožnji in kolektivnemu potnemu listu 140 din, rok za prijave do 21. t. m. — 2.) 25. in 26. t. m. dvodnevni jzlet na Vrbsko jezero k mednarodnim veslaškim tekmam. Cena vožnji in kolektivnemu potnemu listu 155 din. rok za prijave do 22. t. m. — 3.) 25. t. m. enodnevni izlet v Logar«ko dolino. Ceria vožnji 70 din, rok za prijavo do 24 t. m. Vse natančnejše informacije v hiletnrn;cah >Putnika«. •
+ Statistika smrtnih ne^ref pri delu. i<j io že nekaj lela sestavlja >uzcr. izkazuje za lansko leto 107 primerov prerane smrti delavcev, zaposlenih v tovarniških obratih in na terenu. Iz statistike je razvidno, da se pripeli dosti več smrtnih nesreč pri kopanju predorov, v kamnolomih, pri graditvi cest, v gozdovih in v rudnikih- kakor pa pri najrazličnejših strojih v tovarnah. Največ smrtnih nesref prj delu je bilo lani v savčki banovini. Smrtnih nesreč pri delu je 6eveda v vsej državj dosti več, ker uradi za zavarovanje delavcev nimajo v svoji evidenci velikih skupjn nekvalificiranih delavcev, ki <=o začasno zaposleni pri graditvi železnic in cest ter v raznih kamnolomih in pri lesni industriji.
Iz LJubljane
u— Franceta A t hl ja zadnja pot. V iip-delio. popoldne so spremili tragično preminulega šoferja Avblja na zadnji poti številni sorodniki, znanci in prijatelji. Pretresljivo ie bilo slovo od 6plošno priljubljenega pokojnika, ki je bil veder, trezen, napreden mož in najboljši delavec, vsepovsod poraben. — Resnici na ljubo popravljamo nedeljsko notico. Avbelj ni bil brez posla in ie v svoji zadnii uri vršil slnžbo. Tudi ni bil na obisku pri ženi na Vodnikovi cesti- ker ima gospa mlekarno na Tržaški cesti_
Pik insektev Vam ublaži, dobre znani TSCHAMBA Pil. Bregerija Gregorio d,bo.s. Ljabljana, Prešerneva 5.
u— Udruženje jugoslovenskih inienjer-j©v in arhltektov-sekcija Ljubljana obvešča svoje člane, da bo glavna uprava organizirala skupinski izlet v Pariz na svetovno razstavo, ki bo združen z ogledi raznih gradbenih, tehničnih in industrijskih podjetij. Izlet je nameravan v času od 10. septembra do 1 oktobra t- 1. Vozni stroški od naše meje v Pariz in nazaj do naše meje bodo znašaii v III. razredu 1041 din. v II. razredu pa 1571 din za osebo; po naših železnicah je odobren 50®/o popust na vozne cene. Cena stanovanja s polovičnim penzio-nom (zajtrkom in kosilom) ie proračunana na 55 frankov dnevno» večerja od 15 frau-kov navzgor tako. da bo celotno potovanje stalo 2.800 din z vožnjo v II. razredu in 3500 din z vožnjo v II. razredu. Člani- ki se nameravajo udeležiti tega izleta naj se najkasneje do 16. julija prijavijo sekciji in pošljejo podatke glede morebitnih spremljevalcev, hkratu pa nakažejo predujem po 800 Din za vsakega udeleženca- Prijava postane veliavna še le po plačilu preöujma.
u— JNAD. Jadran. Danes ob 10. seja po čitniškega odbora. Tajnik I.
u— Kuharski tečaj za gospodinjske pomočnice se prične jutri v četrtek. Priglasiti se ie še danes in jutri v posredovalnici, Wolfova ul. 10. telefon 3053.
u— Zveza društev šola in dom v LJubljani opozarja, da pčbira neki deček pri raznih strankah (zavodih) prispevke za Šolo in dom« ali pa morebiti za »Dom in šolot. Po dobljenih informacijah ni nihče pooblaščen pobirati take prispevke. Javnost opozarjamo,, naj nikomur ničesar ne daje v ta namen, naj ugotove ime nabiralca in ca naznaniio na gorenji naslov (Kongresni trg 7)._
Predno odidete na počitnice ali Vaš letni oddih se oglasite pri
Foto Touristu Lojzu šmucu
na Aleksandrovi cesti 8 — ali v podružnici Prešernova 9 — kjer dobite sveže filme ter 5 minut strokovnega pouka, da pravilno fotografirate oz. osvetlite Vaš film, ter napravite res lepe slike, katere so Vàm v trajen spomin. Na počitnicah Vas postrežemo poštnoobratno. Fotoaparat Vam posodimo brezplačno - le da kupite filme.
Cadet Box
vel. 4.5 z 6 s tremi filmi
samo Din 99.—
Se priporoča
Foto Tourist Lojze Sinuc
LJUBLJANA — ALEKSANDROVA C. 8, ali podružnica PREŠERNOVA 9.
u— Na prTj državni gimnaziji se bo pričel tečaj za popravne izpite v ponedeljek
19. t. m. Tečaj organizira Eruštvo brezposelnih profesorskih kandidatov. Informacije o tečaju dobite vsak dan od 10.—U. v vra* tarjevi ložj na univerzi. Odbor DBPK.
u— Pravljica o bakreni žici. Zadnjič je stražnik naletel na nekega Jurija S. iz Cirkovcev, ki je vzbudil njtgovo pozornost zaradi težkega bremena, ki ga .ie to-voril z nekako negotovim ciljem, ko so Pogledali tudi v kartoteko kriminalnega oddelka, so v Juriju odkrili dobrega starega znanca, ki je bil zaradi nedovoljenih opravkov svoj čas izgnan iz Ljubljane in i izgon doslej še ni bil preklican. Pri njem f so našli za kakšnih 20 kg bakrene žice, : kakršno uporabljajo za električne napeljave. Ko so ga vprašali, od kod ima bla- I go, si je izmislil celo zamotano zgodbico i o tem, kako mu Je žico izročil neki mon- i ter mestne elektrarne, naj jo pod roko ! preda. Ko so ga komfromtirali z monterjem, pa se je izkazalo, da se s Cirkovča-nom še svoj živ dan nista videla. Jurij je žico pobral na nekem travniku v Mestnem logu, kjer so delavci mestne elektrarne popravljali vode in so zavitek ža nekaj časa odložili v travi Jurij bo moral najprej po odgovor na sodnijo- potem pa ga I bodo spet poslali v prelepe Cirkovce. I
a— Vrhia prireditev »Taborac bo v Be' deljo pred bivšim hotelom »Tivoli«. Vsi iskrene vabljeni.
u— Opozorilo telefonskim naročnikom.
Telefonske naročnike na področju pošte Ljubljana 1 vljudno opozarjamo, da poteče 15. t. m. rok plačila telefonske naročnine. Telefoni, za katere naročnica ne bj bila plačana do tega dne, se morajo po predpisih telefonskega pravilnika izključiti iz prometa do vplačila- za ponovno vključitev pa je tret-a plačati 100 Din. V primeru, da kak naročnik Čekovno položnico ni prejel, jo lahko reklamira pri posti Ljubljana 1, telefon 37-07.
KINO
Perzijske preproge
in Se druge starinske vrednosti nudim po neobičajno solidni ceni Ogled vsak dan zjutraj od 10. do 12. ure in od 4. do 7. Beethovnova ulica: n. nadstropje, vrata št. 22.
Orient — Karpet
u — Nesreče pod avtomobili. Ko v poletnem ča:u z oživljenim turizmom porase tudi avtomobilski promet na cestah, se vsako leto razgiblje tudi kronika prometnih nesreč. O tem priča predvsem rastoče Število ranjencev, ki jih dan za dnem sprejema kirurški oddelek v oskrbo. Tako so včeraj dopoldne pripeljali v bolnišnico 201etnega hlapca Franca Žagarja z Grahovega, ki ga je v ponedeljek podrl na cesti pred domačo vasjo neznan avtomobilist. Včeraj dopoldne je neki avto povozil 211etnega delavca Gašperja Golmajerja pri Sv. Ani nad Tržičem, popoldne pa je neki ljubljanski trgovec zadel s svojim vozom na Šentjakobskem trgu 231etnega delavca Vinka Simončiča z Ižanske teste. Iz Begunj pri Cerknici pa so pripeljali na kirurški oddelek tudi 251etnega delavca Ivana Primožiča, ki mu je cirku-larka na Medenovl žagi porezala prste na roki.
u— Ukradeno blago Išče lastnikov. Pri
nekem vlomilcu, ki ga je policija aretirala te dni, so našli mirno druge krame tudi idvokrovno srebrno uro, dva zavoja filma znamke Perutz, črna očala z roženim okvirom in usnjeno denarnico, ki brez dvoma izvirajo iz tatvine. Orožniki v Storah pil Celju hranijo dvokrovno srebrno uro in ovratno verižico iz doublé ja, ki so ju prav tako zaplenili pri aretaciji nekega tatu. Na Ježovnikovem travniku na Ostrožnem pri Celju pa so nedavno našli dva frizerska električna aparata in stojalo za dežnike, kar je brez dvoma odvrgel kak preganjan tat. Eventualni oškodovanci na<j se priglase kriminalnemu oddelku policijske uprave v Ljubljani.
u— Aretacija mladega t^tu iz Varaždi-na. Pri zasledovanju znanega vlomilca Rokavca, ki je bil zadnji čas živahno delaven po ljubljanski okolici, je policija priredila te dni obsežno racijo. Blizu To-mačevega so policijski organi pri tej priliki naleteli na dva potepuha, ki sta poči vala v grmovju ob Savi, a ko sta zagledala stražnika, sta brž planila na noge in izginila. Za emim izmed njiju je v skrivališču osta.lo dobro ohranjeno kolo, ki ga ni utegnil več vzeti s seboj. Kasneje pa so stražniki vnovič naleteli na pobeglega neznanca, ko se je pravkar skušal skriti v neki njivi blizu Novih Jarš. V njem so spoznali mladoletnega brezposelnega vagabonda J. M. od nekod iz ptujske okolice, za katerega se že dalj časa sanima tudi varaždinska policija zaradi nekih tatvin, ki jih je zagrešil na njenem področju.
I* Maribora
a— »Sen kresne noFj« gledališka predstav na prostem za fasa VI. Mariborskega tedna. Vsa javnost je z veseljem pozdravila zamisel tukajšnje Jadranske straže, da priredi za časa VI. Mariborskega tedna gledalske predstave na pros'em. V ta namen je poverila vodstvo predstav režiserju g. Milanu Kosiču, ki je izbral najučinkovitejše in najlepše delo velikega Shake-spearea, »Sen kresne noči«. Prevod je mojstrsko oskrbel odlični slovenski pesnik 0!on Zupančič. Sodeloval bo pomnožen; orkester pod vodstvom ravnatelj" G'asbenn matic» v Mariboru g- Marjana Kozine Ob opojn;h zvokih Mendelsonove g'asl-e Im) 30 plesalk izvajalo učinkovit balet. Ves ansambl za predstavo ?Sen kresne noči-r šteje nad 150 igralcev, ki se že pridno pripravljajo za premiero. Vodilne vlose so prevzeli: Branka Razbergerjeva. Mileva Zakraiškova, Fdo Verdonik- Rado Nakrst, Franjo Blaž- Ludvik Crnobori, Ante Harastovič, Jo5jp Povhe, Milan Koši?, Franjo Dover, Leo Štandeker. DanMo Türk, med tem. ko bo med p'«»sal-kami nastopila tudi odlična plesalka Vlasta Semečeva ir Celia. Premiera bo na dan otvoritve VI. Mariborskeea tedna, 31. julija. reprize pa so predvidene z» 1.- 4.. 5.. 7., jn 8 avgusta- V Mestnem parku bodo pripravili tribuno s preko 1000 sedeži.
a— Stanovanjski ui«d Mariborskega tedna bo posloval tudi letos. Uradne ure dnevno od 15. do 18. v pisarni Mariborskega tedna na Aleksandrovi cesti 35 (Putnik). Vsi, ki bi za časa tedna radi oddali sobo ali prenočišče obiskovalcem, naj to javijo stanovanjskemu uradu.
a— Novf mestni avtob"*. Mestna podjetja so nabavila novi mestai avtobus »Trambus«. Včeraj dopoldne so se predstavniki mestne obiine ter povabljeni gostje «(deležih prve poskusne ivožnije z novim mestnim avtobusom preko Ljubljane na Gorenjsko. Poskusna vožnja je dobro uspela
a— Obešene« v Stražunskem gozdu. Na nekem boru v Stražunskem gozdu so našli obešenega 59 letnega, vpok. železničarja Karla Brolyja iz Zrkovske ulice na Po-brežju. Kaj ga je gnalo v smrt, ni znano-
Iz Cella
e— Deputaci ja pri banskj upravi zaradi onesnaževanja Savinje. V ponedeljek dopoldne je podban dr. Majcen v Ljubljani sprejel deputacijo mestnega sveta celjskega, v kateri so bili gg. župan Mihelčič, mestni tuj;koprometni referent Franjo Roš, predsednik Olepševalnega in tujskoprometnega društva magistratn- direktor Subic, predsednik Združenja trgovcev za mesto Celje Stermeckl, predsednik DruStva hiSnlh posestnikov Fazarinc ln tajnik Ribarskega društva v Celju ravn. Zorko. župan je iz-nesel podbanu želje in zahteve glede katastrofalnega onesnaževanja Savinje po industrijskih podjetjih ter mu predložil tudi zadevno spomenico, ki Jo je sprejel mestni svet celjsk: pretekli petek. Podban dr. Majcen je obljubil, da bo banska uprava vzela
tei. 22-21
UNION
TRAUDL STARK, čudovito dunajsko dete v svoji filmski veseloigri NJEGOVA HČERKICA JE PETER Paul Hörbiger	Carl Ludvig Diehl
Predstave danes ob 19.15 in 21.15 uri <
akcijo proti onesnaževanju Savinje v svojo kompetenco, ker se onesnaževanje Savinje razteza na trj sreze in sicer na celjski, slo-venjgraški in gornjegrajski srez.
e — Umrla je včeraj zjutraj v cinkarni v Celju po daljšem trpljenju v 84. letu starosti ga. Zojica Lazarevičeva, roj. Jovičeva. Pokojna, ki je bila izredno blaga žena in vzorna mati, zapušča sina Todora, predsednik cinkarne v Celju, cina dr. Miloša, zdravnika v Zagrebu, ter hčerki Aleksandro por. Naumovičevo in Maro por. Milutinovičevo. Pogreb bo danes ob 17. iz mrtvašnice na mestnem pokopališču. Pokojnj bodi ohranjen lep spomin, svojcem naše iskreno so-žalje!
e — Dve žrtvi napadalcev. Ko se je vračal 241etni posestnikov sin Franc Korže iz Lutarja pri Ponikvi v nedeljo z gostilne domov, ga je napadel nekj moški z lesenim drogom in ga udaril s tako silo, da mu je zlomil desno roko. Istega dne so neki fantje v Laškem napadli 241etnega orožniškega kaplarja Dušana Zuniča ter ga poškodovali z noži po glavi in levj roki. Poškodovanca se zdravita v celjski bolnišnici.
e— Zanimiv proces. Včeraj sta se zagovarjali pred tričlanskim senatom na okrožnem sodišču v Celju 53Ietna bivša učiteljica Josipina Srebrničeva, rojena v Solkanu pri Goricj in pristojna na Vrhniko, sedaj brez stalnega bivališča, ter 33Ietna zasebna uradnica Mara Kramarjeva iz Celja, prva zaradi obrtne prevare, druga zaradi sodelovanja pri prevari. O procesu, ki ima zelo zanimivo ozadje, bomo poročali podrobno v jutrišnji številki. Srebrničeva je bila obsojena na 5 let robije Kramarjeva pa je bila oproščena.
e — Kino Union. Danes ob 16 15, 18.30 in 20.30 velefiim »Cvetje iz Niče« z Erno Sack in tednik.
KINO METROPOL, prinaša danes ob 16.15, 18.15 in 20.30 »POSLEDNJI AKORD«.
Turneja Slovenske scene
Po svojem delu in po svojih uspehih v posameznih krajih Slovenije, kjer je doslej gostovala, se je Slovenska scena prav lepo uveljavila in potrdila vero, ki smo jo imeli v njeno delo. Slovenska noviteta »Rafaela Ferrari in njena Marija«, delo mladega režiserja mariborskega gledališča Josipa Borka, ki ga je za turnejo po naših krajih zelo posrečeno zrežiral Milan Skrbinšek, nam je odkrila nekaj novih igralskih talentov, hkratu pa. nam Borka in Skrbinška pokazala v novih podobah.
Slovenska scena je doslej gostovala na Jesenicah, v Radovljici, Tržiču, Kamniku in v Medvodah. Doseženi uspehi so bili povsod nenavadno veliki, prav posebne uspehe pa je požela v Medvodah, kjer je nastopila preteklo nedeljo v dvorani tamkajšnjega Sokolskega doma. Ta lepi uspeh naj ji bo v izpodbudo, da s svojim delom nadaljuje, predstavlja našemu podeželju res dobra slovenska dela in nam vzgaja nov igralski naraščaj, ki bo po prvih, morda še skromnejših uspehih sčasoma dosegel večje in vidnejše.
Do srede avgusta, ko bo turneja Slovenske scene zaključena, bo priredila Bor-kovo igro »Marijo Ferrari in njena Marija« še v Logatcu, Rakeku, na Vrhniki, v Zagorju, Krškem, Brežicah, Laškem, Šoštanju, Slovenjgradcu, Trbovljah, na Vranskem, v Ptuju, Ormožu, Ljutomeru, Murski Soboti in naposled v Lendavi, da tako na severni meji naše banovine zaključi svoje delo in se spet iznova posveti rednemu: posamezni člani v naših gledališčih, drugi pa spet študiju, ki jih bo prej ali slej popolnoma osposobil za nastope v naših narodnih gledališčih.
V soboto, 24. t. m., se bo Slovenska scena predstavila naši Beli Krajini in bo nastopila na odru ponosnega Sokolskega doma v Črnomlju, dan pozneje, v nedeljo, pa bo »Marijo Ferrari in njeno Marijo« izvajala v dolenjski metropoli, v Novem mestu. čisto gotovo bo tudi v teh krajih požela uspehe, kakršne je požela v drugih in kakršne tudi v polni meri zasluži.
Slovenski sceni želimo na poti po slovenskih krajih obilo najlepših us»pehov!
Vremenska poročila
Dozdevno vreme v juliju po stoletnem koledarju
Dan je dolg 16 ur, 2 minuti in se do konca
meseca skrajša za 56 minut. S. 14. Bonavent.
C. 15. Henrik
P. krajec ob 10.36 P. 16. Marija K.
S. 17. Ale«
N. 18. Miroslav
P. 19. Vincenc
T. 20. Elija
S. 21. Danijel
C. 22. Magdalena
P. 23. Apollnarlj Sčip ob 13.45 S. 24. Kristina
N. 25. Jakob
P. 26. Ana
T. 27 Rudolf
S. 28. Viktor
od 11. do 27. zelo vroče in lepo, suša, le redkokje malo dežja
močno deževje
Poročilo Meteorološkega zavoda na univerzi
13. jnliia
Ljubljana 7. 7589. 15.0. 89. SW1, 2, —, — ; Maritor 7. 757.3. 17.0, 70, NW1, 6- —, — ; Zagreb 7. 758.7, 16.0. 80. SI, 7, —, —; Beograd 7. 758.1. 15.0. 90- SW1. 5, —, — ; Sarajevo 7. 760 2- 12.0 80, O, 6, —, —; Skopi je 7. 758.8, 16.0, 70, NE2, 4. —, —.
Temperature: Ljubljana 23,2. 13.5; Maribor 24,0. 14.0; Zagreb 22.0. 120; Beograd 240. 13.0; Sarajevo 23.0. 9.0; Skopije 35.0-10.0, Split 31.0, —.
»JUTRO« st.- m
srdi. ti. vn. mr.
Vsepoljski sokolski zlet
V Katovicah, šlezijski prestolnici, se je zbralo 20.000 Sokolov — Javni telovadbi je prisostvovalo 40.000 gledalcev — Mejnik v razvoju poljskega Sokolstva
Poljsko Sokolstvo je hotelo prirediti •voj vsepoljski zlet, osmi po Številu, že pred nekaj leti v Varšavi. Vendar so različne okolnosti izvedbo te namere preprečile, kar je imelo za posledico, da so se razmere v notranjosti Zvionzka Sokola v Polsce v marsičem prav temeljito izpre-menile. Postali pa so drugačni tudi odnošaji poljskega Sokolstva napram odločujočim državnim činiteljem. Odgoditev zle-ta in prenos te prireditve v obmejne Ka-tovice v Sleziji so na drugi strani omogočili, da se je vsa organizacija, zlasti v propagandnem in tehničnem oziru do podrobnega pripravila in s tem dala zletu 000 vrišino, da ga lahko smatramo kot kamen mejnik v razvoju sokolske misli na Poljskem.
Poljsko Sokcistvo, organizirano v 800 sokolskih društvih in povezano v 70 okro-žij in 6 okrožnih zborov, dzielnic imenovanih .predstavlja danes še vedno najjač-jo telesnovzgojno organizacijo v bratski Poljski s svojimi 70.000 pripadniki. Sedaj cbeta baš po sijajno uspelem zveznem zletu v Katovicah, da se bo še z večjo hitrostjo in z večjim navdušenjem iEBširilo po vsej državi, posebno kc si je s svojim pozitivno usmerjenim delom zacSnjih let znalo pridobiti tudi zaupanje onih najvišjih odločilnih činiteljev, ki mu lahko omogočijo najgloblje zakoreninjenje med poljskim narodom. Slovansko Sokolstvo pa bo z radostjo zabeležilo ponovni razmah sokolske misli na Poljskem in pozdravilo v svojih vrstah nove tisoče borcev za slovanske ideale, za sokolske in človečanske eilje.
Vsepoljski sokolski zlet se ja pričel že 26. junija s tekmami, ki so obsegale vse mogoče panoge telesne vzgoje in so bile prav obilno posejane ter so se tudi pravočasno zaključile. Glavni zletni dan ja bil sicer samo 29. junij, vendar pa so bile razne prireditve tudi že na prejšnje dni. Tako so priredile sokolske organizacije Poljakov, živečih izven svoje domovine, dobro uspsle telovadne akademije, vrstili so se razni manjši drugi nastopi itd. lahko pa smatramo za glavni zletni dan tudi že 28. junij, ko je popoldne ob 17. uri zbrano Sokolstvo položilo ob ogromni udeležbi venec na grob Neznanega poljskega vsta-ša na trgu maršala Pilsudskega. Prav tako je položil venec tudi br. dr. Bukovski v imenu Zveza slovanskega Sokolstva.
Po tej slovesnosti se je pričela slavnostna telovadna akademija v mestnem gledališču, ki je bila odlično obiskana. V prvem delu je zbrane predstavnike vojske, civilne uprave in cerkvene dostojanstvenike, prav tako pa tudi odposlanstvo SSS pozdravil starosta br. Arciševski, ki je v svojem govoru posebno poudaril velike naloge poljskega Sokolstva in zlasti podčrtal dejstvo, da je baš ono ne samo pozvano, temveč že pričelo delovati na odstranitvi raznih sporov med češkoslovaškim in poljskim naiodom. Naglasil je tudi, da je za to delo dalo svojo vzpodbudo češkoslovaško Sokolstvo. poljsko Sokolstvo pa mu je z radostjo sledilo. Govoril je ša vojvoda dr. Garzinjski, ki je orisal uspehe sokolskega dela. Nad vse burno je bil pozdravljen starosta SSS. br. dr. Bukovski, ki je v imenu vsega Sokolstva presrčno pozdravil, poudarjajoč, da je ra^Tio sokolsko delo najuspešnejše sredstvo za sporazum vseh slovanskih narodov. Za spomin je izročil poljkemu Sokolstvu krasno kristalno vazo, dar SSS. Po govoru predsednika FIGe br. Zamoj-skega so bile prečitane številne pozdravne brzojavke ,na odru pa so se pojavile tudi poslanice vseh predajnih tekov iz vseh končin Poljske, ki so prinesle Sokolstvu pozdrave vse domovine. Telovadni del akademije je bil izveden zares dobro in pokazal, da se posveča pravemu sokol-skemu delu vsa pozornost. Telovadni akademiji je tesno sledil večer narodnih plesov na zimskem igrišču ,kjer se je nabran lo na tisoče gledalcev, ki so z največjim odobravanjem opazovali izvajanja raznih pokrajinskih poljskih plesov po Sokolih in Sokolicah v narodinčh nošah dotičnih pokrajin. Videli smo krakovjak, kujavjak, trojak, plese Goralov, Kašubcv, Mazurov itd. Po tem krasno uspelem večeru smo bili deležni pogostitve vseh gostov v voj-vodski palači.
Glamii zletni dan je bil posvečen spominu na 151etno osvoboditev šlezija izpod nemškega jarma i 70 letnici ustanovitve prvega poljskega sokolskega diuštva v Lvovu. Poleg tekmovalcev in gostov iz prejšnjih dni je preko noči prispelo v Ka-tovi.ee nad 30 posebnih vlakov. Lahko ra>-čunamo, da se je tedaj zbralo v šlezij-skem stolnem mestu nad 20.000 Sokolov in preko 30.000 drugih gostov iz vse Poljske. In vse te mase so se zbrale po 8. uri na velikem dirkališču zunaj mesta k reviji in svečani božji službi. Tik pred 9. uro je prispel na slavnostni prostor zastopnik maršala Ridz-šmiglega, general Berberski, pregledal častno vojaško četo in zbrane sokolske množice, nakar se je pričela ms«a pod milim nebom, ki jo je daroval nadškof dr. Adamski ob sodelovanju izvrstnega pevskega zbora • in orkestra. Potem je naslovil zv"ez. kaplan br. dr. T®dej Jakimavski iskren nagovor na \So zbrane o pomenu Sokolstva za domovino in Slovanstvo. Izredno lepo sta govorila tudi general Berbe*ki in starosta Arciševski. Po njih je podelil vsem zbranim Sokolom svoj blagoslov šlezijski via^-ka dr. Adamaki, ki je v svojem kratkem nagovoru pozval vse, naj delujejo v Sokolstvu v prid Poljske in vsega bratskega Slovan-stva za boljše bodočnost slovanskih narodov. Na nas vse so besede visokega ka. toliškega dostojanstvenika napravile izreden vtisk zar*di globokega rodoljub ja, ki je zvenelo iz njih. —
Pričel se je takoj nato slavnostni sprevod po mestu, ki je v njem korakalo poleg velikih odposlanstev vojske, skavtov in drugih nacionalnih organizacij — posebno legijonarjev — nad 15.600 Sokolov, Soko-lic in naraščaja. Katovice so bile razgibane do skrajnosti. Sprevod je pred razhodom pozdravil z odličnim mimohodom zastopstvo poljske vojske, državne uprave in predstavnike slovanskega Sokolstva.
Popoldanska javna telovadba je privabila na teiovadišče nad #0 tisoč gledalcev. Nastop 1800 članic s prostimi vajami s.
Zamejske, nad 2800 članov z vajami br. Fazanoviča je bil priča, da se je poljsko Sokolstvo za svoj praznik temeljito pripravilo. Nastopilo bi jih bilo Se več, pa ni bilo na vežbališču več prostora. Prav tako je uspela posebna točka pomorske župe, preste vaje s. Golaševske, ki so jo izvajale članice, nad 500 po številu, in tudi proste vaje sokolske mladine iz šlezlj-ake dzielnice. Orodna telovadba, predajmi tek, razni nastopi posameznih zborov so spored še popestril in prožil dokaz, da je zavel v poljskem Sokolstvu oni sokolski
duh, W stremi vedno dalj«, večno vtte v
službi domovine in Slovanstva.
Z javno telovadbo je bil zlet zaključen, še v teku noči se je razšla ogromna sokolska množica na svoje domove, bogata na navdušenju ln utrjena v zavesti, da stoji za poljskim Sokolstvom vse, kar čuti narodno in slovansko.
Zlet v Katovicah je bil zaree mejnik med prošlostjo in bodočnostjo. Poljsko Sokolstvo je pokazalo, da živi ,da se širi in razvila v globino in da je trdno določeno služiti skupni sokolski in slovanski stvari. Vsi znaki govore za to, da bo ramo ob rami z ostalimi slovanskimi sokol-skimi združenji širilo slovanskega duha po svoji domovini in storilo vse, da se slovanski narodi medsebojno čimbolj spoznajo in združijo v nerazločljivo in neraz-družno vez. Poljsko Sokolstvo se je ponosno in junaško postavilo na stražo in med borce slovanske bodočnosti.
Gospodarstvo
Naši kontingenti za izvoz v Italijo povečani
Iz Rima se je vrnila naša delegacija, ki se je udeležila prvega sestanka italijansko-jugoslovenskega stalnega gospodarskega odbora. Naši delegaciji je načeloval kakor znano pomočnik ministra za zunanja dela Mi-livoj Pilja. Pogajanja so se bila začela že ob koncu preteklega mcseca.
Italija je na teh pogajanjih odobrila znatno povečanje dosedanjih kontingentov /a izvoz živine, drv, gradbenega lesa in ostalih produktov, ki jih izvažamo v Italijo. Izkoriščanje teh kontingentov, to je povečanje našega izvoza v Italijo, pa seveda temelji na pogoju, da se poveča tudi naš uvoz iz Italije, ker se trgovina vodi na osnovi kliringa.
Podpisan je bil zaključni protokol, ki vsebuje ukrepe za zagotovljenje razvoja trgovinskega prometa med obema državama na osnovi načel, nostavljenih v beograjskem sporazumu z dne 25. marca letos. Na sestanku so bili tudi sprejeti sklepi, odnosno
predlog-' glede plačevanja medsebojnih terjatev. To tehnično vprašanje je važno v času preferencialov in teženj po ravnotežju trgovinskih bilanc. Naša delegacija je med drugim pristala na znižanje naše uvozne carine na odpadke umetne svile, za katere izvoz v Jugoslavijo je Italiia zainteresirana.
Gospodarsko sodelovanje na Jadranu se bo obravnavalo na drugem sestapku odbora, k; bo v prvi polovici letošnjega decembra v Beogradu ali pa Zagrebu.
Rimska »Tribuna« piše v zvezi s tem drugim sestankom, da bodo ta vprašanja gospodarskega sodelovanja tako rešena, da bodo s povečanjem trgovinske izmenjave dovedeni interesi Jugoslavije in Italije v skladnost z drugimi podunavskinv državami. List piše, da se bodo upoštevale vse možnosti transitne trgovine kakor tudi trgovinske olajšave, katere bo mogla Jugoslavija nasproti Italiji izkoriščati v enak; meri kakor Avstrija in Madžarska.
Stanje Narodne banke
Izkaz Narodne banke z dne 8. t. m. kaže nasproti etanju 30. junija nastopne izpre. membe;
Na strani aktiv ee je skupna podlaga povečala za 5.9 na 1687.7 milijona Din. Zlato v blagajnah se je pomnožilo za 6 na 1652.6 milijona, a zlato, deponirano v tujini, za malenkost na 31 milijonov Din. Devize, ki ee ne štejejo v podlago, so se zmanjšale za 103.5 na 776.8 milijona, a kovani novci v srebru in niklju za 5.6 na 400.4 milijona Din.
Skupna vsota posojil je padla za 8.1 na 1621.5 milijona; eskontna 60 ße zmanjšala za 7.6 na 1374, a lombardna za 1 na 247.5 milijona Din. Vrednostni papirji so porasli za 3.6 na 129.9 milijona, med tem ko se je vrednost reeervnega sklada znižala za 1.5 na 134.7 milijona Din. Ostale postavke v aktivih so brez večjih izprememb razen raznih aktiv, ki so se povečali za 163.9 na 1288.2 milijona Din.
Na strani paeiv je narasel obtok bankovcev za 27.4 na 5501.6 miljona Din. Skupne obveznosti na pokazanje so se povečale za 29.5 na 2245.1 milijona; od teh so se dr. žavne terjatve zmanjšale za 5.7 na 29.4 milijona, med tem ko eo se žirovni računi povečali za 21.5 na 1219.1 milijona, a razni računj za 14 na 996.4 milijona Din. Razni paeivi so se zmanjšali za 3 na 317.6 milijona Din.
Obtok bankovcev in obveznosti na poka. zanje znašajo skupno 7746.8 milijona Din. Skupna podlaga s prišteto oficielno premijo v znesku 28.5% znaša 2163.5 milijona Din in njej ustreza kritje 27-92%. Zlato v blagajnah s prišteto premijo v znesku 28 5% doseza 2123.6 milijona Din in njemu ustreza kritje 27.41%.
Gospodarske vesti
= Letošnja žetev je slabša v Rumuniji, Jugoslaviji Jn Madžarski. Žetev v Jugoslaviji, Rumuniji in Madžarski bo dala na-elednje rezultate (številke v okrepajih po. menjajo uradne rezultate Lanskega pridelka-1937 1936 razlika v milijonih kvintalov 25.0 29.0 —4.0 33.0 35.0 -2.0 23.5 24.0 —0.5 81.5 88.0 —6.5 1. avgusta lanskega leta do konca preteklega meseca se je izvozilo iz teh treh držav .skupno okoli 200.0f>o vagonov pšenice, in sicer iz Jugoslavije 49.000, iz Rumu-nije 90.000 in iz Madžarske 60.000 vagonov. Od stare žetve ostane v vseh treh državah
Jugoslavija
Rumunija
Madžarska
Od
za izvoz Se okoli 25.000 vagonov. Po pro. gnozi za novo žetev bodo izvozni presežki v teh državah znašali: v Jugoslaviji 30.000, v Rumuniji 85.000 in v Madžarski 70.000, skupno 185.000, odnosno z rezervo iz lanskega leta okoli 210.000 vagonov. Glede na pridelek v Češkoslovaški, Nemčiji in Franciji je pričakovati, da se bo nova pšenica iz Podunavja mnogo laže razpečala kakor lani. Rumunija ima že zagotovljen izvoz 50.000, a Madžarska 45.000 vagonov.
= Podaljšanje veljavnosti italijanskih uvoznih dovoljenj- Iz Beograda poročajo, da je veljavnost vseh doslej izdanih uvoznih dovoljeni v Italijo podaljšana do 30. septembra letos. To podaljšanje velia za vsa dovoljenja' izdana po 1. januarju letos, katerih veljavnost ie potekla 30. junija ali pa poteče v času med 1. julijem in 30. septembrom.
Borze
13- julija
Na ljubljanski borzi so avstrijski šilingi v privatnem kliringu dalje za malenkost po-skočjli in se trgovali po 860. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih istotako po 8.60, a angleški funt; so se iskali po 238. med tem ko 60 ee grški boni ponujali po 31.75 in italijanske lire po 215. Nemški klirinški čeki stanejo v Ljubljani neizpremenjeno 12.67, v Beogradu 12.64 in v Zagrebu 12.6550 (za konec julija 12.6250 in za sredo jn za konac avgusta in za sredo oktobra 12.60).
Na zagrebškem efektnem tržišču se je tendenca za Vojno škodo nekoliko okrepila. Zaključek je bi! po 407. Dalie so se 6*/» dalm. agrarne zaključile po 75.50.
Devize
Ljubljana. Amsterdam 2892.16 — 2408.76, Berlin 1747.03 — 1760.91, Bruselj 732.45 — 737.51, Cur,jih 996.45 — 1003.52, London 215.76 — 217-82. Newvork 4316 — 43.V2.32, Pariz 168.61 — 170 05. Praga 151.73 — 152.03- Trst 228.20 — 231.28.
Curih. Beograd 10. Pariz 16.94. London 2168. Newyork 436.25. Bruselj 73.30, Milan 22 9750, Amsterdam 240.15, Berlin 175.40, Dunaj 82.70 (82), Stockholm 111.7750, Oslo 108.9250. Köbenhavn 96.7750- Praga 15.23-Budimpešta 86.^. Atene 3.95, Carigrad 3-50, Bukarešta 3.25.
Efekti
Zagreb. Državne vrednote: Vojna ikoda
408 — 409, iVo agrarne 52.50 bi., 6°/« dalm. agrarne 75 — 76, 6% begluške 72.50 bi. (drobni kosi). 7% stabiliz- 87 bi v 7®/» invest. 89.25 den., 7% Blair 85.50 — 86, SV»
Pod mojim varstvom lahko mirno čita!
m
f/NIVEA^ <±1 CREME;
Koža je odporna, če jo krepi NIVEA. Samo NIVEA Vam omogoča, da Vam koža enakomerno porjavi in da lahko uživate kopanje na soncu. Ob deževnem in vetrovnem vremenu ste odpornejši proti prehladu. Zato si ie danes kupite NIVEO, ki je vendar tako poceni ! Ne pozabite : Samo originalna NIVEA vsebuje EUCEKIT, ki krepi kožo.
Blair 96 — 96.50; delnice: PAB 194.50 — 196> Narodna banka 7150 de«.. Narodna Šumska 20 bi.. Gutmann 60 — 70, Šečerana Osijek 175 — 190, Dubrovačka 365 den-, Oceania 280 — 300.
Beograd. Vojna škoda 408 — 409.50 (409
—	409.50). za sept. 408 — 408-50, 4% severne aguarne 52.50 den., 4fl/o agrarnp 52.50 — 52.75. 6* o heeluške 76.50 den. (76.75). 7"'o posojilo DHB 100 den. (100)- 7% Blair 86 den. (86)) 8% Blair 95.25 — 96. 7% inves». 89.25 den., PAB 197 den.. Narodna banka 7125 — 7185 (7150). 7% stabilir.. 87 den., 6% dalm. aerarne 74.75 — 75 (75).
Blagovna tržišča
ZITO
+ Chicago (13. t. m.) Začetni tečaji: pšenica: za jul. 121, za sept. 122. za dPc. 124.50; turščics; za sept. 111.75, 7a dee. 80.75.
+ Winnjpeg (13. t. m.). Začetni tečaji: pšenica: za jul. 146.50- za okt. 140, za dee. 136.
-f- Novosadska blagovna borza (13. t. m.)
157.50 — 162-50, sremska in slavonska 155
—	160, banatska 155 — 162.50, baška, ladja Tisa in ladja Dunav 167.50 — 172.50; stara: baška. sremska in slavonska 169 — 171, banatska 168 — 170. Oves: baški, sremski in slavonski 100 — 102.50. Ječmen novi: baški in sremski- 65 kg, 115 — 120. Ri; baška 144 — 146. Turščica: baška in sremska 93 — 94. banatska 90 — 92. Moka: baška in banatska sOg< ;n >0gg« 252.50 — 262.50, >2< 232.50 — 242.50, >5« 212 50 — 222.50, >6< 182.50 — 192.50. >7« 152.50 — 162.50, >8< 110 — 115. Otrobi: baški in banatski 86 — 93-
+ Budimpeštanska terminska borza (13. t. m.). Tendenca čvrsta, promet srednji. Rž:, za okt. 19.70 — 19.72. Turščica: za avg. 11.12 - 11.14, za sept. 11.52 — 11.53.
BOMBAŽ
-f Liverpool (12. t. m. ) Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za jul. 6.87 (prejšnji dan 6.89). za okt. 6.87 (7.89), za dee 6.85 (6.87).
+ New York (12- t. m.). Tendenca komaj «talna. Zakliučnj tečaji: za jul. 12.31 (12.30), za dee. 12.28 (12.32).
ŽIVINA
+ Žjvinski sejem v Mariboru (13. t. m.). Dogon 13 konj, 14 bikov, 166 volov. 523 krav, 36 telet, skupaj 752 glav. Povprečne cene za kg žive teže so bile: debelim volom 4 do 4.50. poldebelim 3.50 do 4-80, plemenskim 3 25 do 4.50, bikom za klanje 3.50 do 4.50, klavnim kravam debelim 3.60 do 4.75, plemenskim 3 do 3 75, kravam za klobase 2.25 do 3- molznim 3 do 350, brejim
3	do 3.40. mladi živini 4 do 5.50, teletom
4	do 6.75 Din. Prodanih ie bilo 440 glav. Vmesne cene so bile: volovskemu mesu I. vrste 10 do 12. II, vrste 8 do 10, mesu bikov, krav in tebe 6 do 12, telečjemu I. vrste 10 do 12, II. vrste 8 do 10, svežemu svinjskemu mesu 10 do 14 Din.
Neprijetno presenečenje filatelistov
Gosp. Hoppe, predsednik filatelističnega društva iCeleje« v Celju nam je poslal: Česar 6mo se filatelisti najboli bal;, si je zdaj v resnici zgodilo. Ministrstvo za po šte in telegraf je namreč prvotno na 80.000 blokov določeno naklado povišalo kar na 150.000. S tem so postavljena naša jugoslo-venska filatelistična društva in njihovi člani pred prvó novo zelo neprijetno razočaranje, kajti tako visoko povišanje naklade pomeni znatno razvrednotenje naših prvih izložbenih blokov v seriji narodnih noš. Pisec teh vrst je pred enim mesecem v svo-
A. Čehov:
Strah
Izvedeti hočete najstrašnejši doživljaj mojega življenja? Vi, ki živite po salonih, boste gotovo mislili, da bo v moji izpovedi vihar na morju glavna stvar? Kaj še! Morje in burja sta povsem neopasna v primeri z večjo strahoto, ki se zove — človek.
V času, ko se je to godilo, sem bil na jadrnici »Grof Varinin«, ki je bila že osmi meseo na potovanju. Osem mesecev brez žene ali ste me razumeli? Kakor, divje zveri smo se plazili po pristanih in ne bilo bi nam težko potegniti bodalo iz nožnice. Končno smo se približali majhni luki jn vsi smo se oddahnili, čakalo nas je kopno in — ženske.
Potniki so se ukrcali, z njimi mlad zakonski par z mnogo prtljage. No, prevarili smo se, nismo smeli v mesto. Na brod je namreč prišel neki bankir in se raz-govariaJ s kapitanom. Sirena je zažvižgala in odplovili smo dalje.
Luči so izginile v noči. A noč je Mia tako črna.
Moštvo je bilo na krovu in vsi smo bili tako nezadovoljni... Prvi mornar je vrgel svojo čepico, sledili so mu ostali, tudj jaz.
Po mojem mnenju so vsi ljudje ogabni, a iskreno moram priznati, da so mornarji od vseh ljudi najodvratnejši, odvratnejši od živali, žival ima vsaj to v opravičilo, da se že rodi s svojimi nagoni. Mogoče se varam, ker ne poznam živlienja. Torta venriem, da ima mornar več razloga od kogarkoli, da finr^eca seb° mni 1n rta se sam sebi studi. Mornar je človek, ki lahko vsak čas pade z jarbola ali pa izgine v valovih, človek, ki svojega Boga pozna le tedaj, kadar se potaplja ali z glavo navzdol pada z jarbola v morje. Drugače ne pozna milosti in se
ne briga za nič na svetu. Pije mnogo žganja in se vdaja vsem slabostim, ker nima potrebe, da bi bil na morju kreposten.
Vlekli smo torej karte. Bilo nas je dva-in dvajset mornarjev, ki to nič nismo imeli službe. A le dvojici je bilo mogoče, da se naslaja 7. redkim prizorom. Kabina namreč, v kateri se je nastanil mlad zakonski par, je imela na vratih dve špranji, kateri smo si bili za taksne primere že davno prej izrezali.
—	Tebe je izbrala freča!
—	Koga?
Pokazali so name.
—	In koga Se?
—	Tvojega očeta!
Moj oče je bil star, grbast mornar z globoko nagubanim licem. Potrebljal me je po ramenu:
—	Danes imava oba srečo. To nekaj pomeni ...
Nestrpno me je vprašal, koliko je ura. Bilo je baš enajst pred polnočjo.
Nestrpno me je vprašal, koliko je ura. Bilo je baš enajst pred polnočjo.
Okrenil sem se, prižgal pipo in se zagledal v morje. Tema je bila kakor v rogu, ali v mojih očeh se je odražalo ono, kar se je dogajalo v moji duši. Na črnem ozadju noči sem lahko opazil tisto, kar je mojemu mlademu, že propalemu življenju manjkalo...
Okrog polnoči sem šel mimo salona in poškilil skozi vrata. Mladi soprog, je nekaj šepetal z onim bankirjem in zdelo se je, da se pri tem izvrstno zabava. Mlada, visoka, vitka in lepa žena, z velikimi detlnskiml očmj je gledala v svojega moža ln v njenem pogledu se je odražala brezkončna ljubezen.
Vrag vedi, kaj je našla na tem neznat-
nem mladeniču, ki je postal njen mož! Pljunil sem, se okrenil in odšel.
Okrog ene ure prišel oče in me povlekel za rokav.
—	Pojdiva! čas je!
Takoj sem pohitel po strmih stopnicah do kabine in se postavil k špranji. Za seboj sem čul težka korake svojega očeta.
Odprtina je bila zastrta s tanko prozorno zaveso, skozi katero je uhajala bledo rdečkasta svetloba. Istočasno sem zavohal vonj ženskega telesa.
—	Pusti me na tvoje mesto! me je nestrpno porinil v stran oče. Tu skozi to odprtino se vidi bolje!
Nisem mu odgovoril.
—	Saj imaš ti boljše oči nego jaz!
—	Ne kriči tako! Lahko bi nas čuli!
Mlada žena je sedela slečena na robu postelje in zrla pred se. Pred njo je stal oni nerodnež, njen mož . in ji neprestano nekaj razburljivega dopovedoval. Zaradi močnega vetra nisem mogel razumeti besed, žena ga ja poslušala, tiho jokala in odklmavala z glavo, kakor da ae upira moževemu prigovarjanju.
Dvojica se je še dolgo razgovarjala. Mož je padel pred ženo na kolena, kakor da bi jo zaklinjal. Ona je spet odklanjajoč stresala glavo. Tedaj se je on dvignil in začel vpiti nanjo. Po njegovih besnih kretnjah sem lahko sklepal, da ji preti.
Mlada žena je naposled vstala, prišla k steni in ae ustavila baš pred odprtino. Prav razločno sem lahko videl najmanjši drget na njenem obrazu.
Pozabil sem na vse, zamrlo je v meni celo hrepenenje po njenem belem telesu, ko sem videl njene oH. Neka ailna, strašna bolest se je odražala iz njih, nekaj, Cesar ne bom nikoli mogel pozabiti.
Naposled je pokimala z glavo: Da!
jem oklicu v nekaterih naših dnevnikih opozoril- naj bj zveza posvetila svojo posebno pažnjo jn skrb vprašanju, da bi se naši prvi izložbeni bloki dodelili v prvj vrsti našim domačim filatelističnim društvom in njihovim članom in da bj bila omogočena tudj naknadna naročila po preteku določenega termina. Izkušnje so namreč vedno pokazale, da poznejše povišanje naklade takih blokov ali izjemnih spominskih ali dobrodelnih znamk filatelističnim društvom in njihovim članom ne prinaša nikakih koristi. Nasprotno, v ospredje stopijo naglo dn neopaženo raznj trgovci in prekupčevalci z znamkami jn drugi špekulanti, ki take priložnostne izdaje po ovinkih in osebnih zvezah z lahkoto in po nizki ceni nabavijo. da jih potem oni sanii prodajalo filatelističnim društvom in drugim interesentom s pretirano visokjm dobičkom. To se je pokazalo tudi zdaj v času. ko še prvi naši izložbeni bloki v serijj narodnih noš niti tiskanj niso in bodo izdan; šele v času od 12. do 19. septembra, a jih že danes ponujajo razni verjžniki za ceno od 30 do 50 Din zlasti v inozemstvu.
Pozivamo centralno zvezo, naj včlanjenim društvom kakor tudi posameznim članom skupno 6 sodelovanjem izložbenega odbora zaradi nepredvidene povišane naklade od 80-000 na 150.000 odkaže nove povišane kontingente že dovoljenih izložbenih blokov od 30 na najmanj 50. poštno ministrstvo pa naprosi, da se naklada pod nobenim pogojem ne poviša več.
Utonil je
v ponedeljek protj večeru blizu Černuškega mosta v Savi 25-letni mehanik Ladislav Novotny. Njegovo truplo so svojci doslej brezuspešno iskali ter prosijo, vsakogar, ki bj ga našel, naj to javi na naslov: Fran Novotny, Ljubljana, Kobaridska ul. 50-
RADIO
Četrtek, 15. julija
Ljubljana 12: Wurliske orgle (plošče).
—	12-45: Vreme, poročila. — 13: čas, spored, obvestila. — 13.15: Lahka glasba (Radio orkester). — 14: Vreme, borza. — 19: Čas. vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: Savez Sokola kraljevine Jugoslavije. — 19.50: Eeset minut zabave.
—	20: Jan Paderevski igra (plošče). — 20.10: Javna dela v dravski banovini <Udruž. jug. inž. in arh.). — 20.30: Flavta solo s spremljevanjem klavirja. Sodelujeta g. Filip Bernard (flavta), prof. M. Lipovšek (klavir). — 21.20: Ura klavirskih skladb prof. Matija Tomra (izvaja gdč. Silva Hra-šovčeva). — 22: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Zdaj pa na oddih (Radio orkester).
Beograd 17-20: Petje in ples. — 18.10: Orkester. — 19 50: Narodne pesmi. — 21.30: Plošče. — 22.20: Narodne pesmi. — Zagreb 17.15: Lahka godba. — 20: Prenos iz Beograda. — 22.30: Lahka in plesna muzika.
—	Praga 19.10: Baletna muzika. — 20.30: Koncert solistov. — 21.10: Simfoničen koncert. — 22.20: Plošče. — Varšava 20: Ura pestre glaste. — 22.30: Lahka in plesna muzika s plošč. — Dunaj 12: Koncert orkestra. — 16.05: Simfonična glasba. — 17.35: Pevska ura. — 17.50: Klavirske skladbe. — 20.25: Vesela ura z ;odlarji. — 21: Koncert dveh orkestrov. — 22.20: Slavni pevoi (plošče). — 23: Plesna muzika s plošč. — Berlin 19.20: Grieg: Godalni kvartet v G-molu. — 20-10: Plesni večer. — 22.30: Prenos iz Stuttgarta. — München 19:- Veliki operetni večer. — 21.10: Ura nemške glasbe. — 22 30: Plesni orkester.
Mož se je radostno nasmehnil in odšel iz kabine.
Po nekoliko minutih so se vrata spet odprla in vstopil je bankir z obrazom kakor buldog.
Pristopil je k ženski, ki je kakor brez zavesti zrla vanj in jo je nekaj vprašal. Bleda kakor smrt je samo pokimala z glavo.
Bankir je izvlekel iz žepa šop bankovcev in jih prožil možu, ki je vstopil za njim. Ta je naglo preštel denar, se naklonil in odšel. Bankir je skrbno zaklenil vrata...
Zastokal sem, kakor da me je pičila kača. Pristudilo se mi je... Zgaažal sem se... Bilo mi je kakor da se je vzdignil silen vihar in raztrgal ladjo na dve poleči, tako da smo se vsi. morali potopiti...
Moj oče, star propal človek, me je potegnil za roko:
—	Pojdiva! Tega ne smeš videti! Saj si 8e — otrok!
Komai se ie še držal na noerah, tako da aem ga moral naprtiti na ledja in odnesti gori.
Naenkrat je za nama odjeknil krik, ki nama je prodrl v dušo...
V ranem jutru sem zadavil onega falota in bankirja. To je bil moj prvi in poslednji umor.
—	A mlada žena?.
—	Ležala je vsa okrvavljena na postelji, mrtva. Ali jo je ubil oni bankir, — ali se ie sama. tega nismo nikoli zvedeli.
Za tem je prišla nevihta in naša ladja Je poskakovala na valovih kakor orehova lupina in se vrtela v plesu strahote in smrti. No, mi smo se smejali in vrgli vsa tri trupla v morje. Smejali smo se, ker sta morje in viharna nevihta pač neopasna elementa v primeži a strahoto, ki se naziva človek...
" vioTsrfo rt m ^
g - i*'
je »Dreveči Škot«, ki se odlikuje na zunaj po krasni aerodinamični liniji
Dunajski policiji je zadnje dir prišlo na ušesa, da prodajajo neznanci pod roko nove gumijaste plašče proti dežju izvrstno kakovosti proti malenkostni odškodnini petih šilingov. Skrivnostni prodajalci so novsod, kjer so potikali na vrata aatrjevali. da imajo blago japonskega izvora. Ljudje so seveda plašče radi kupovali Ko pa so prodajalci začeli ponujati še posteljno perilo po »medno nizkih cenah, se je policija pozanimala za izvor blaga. Dognala, je. da izvirajo vsi predmeti, ki so j<ih prodajali, iz tatvine, in sicer so storilci oplenili več vagonov manufakturnih izdelkov na dunajskem severnem kolodvoru. Prijet, so osem tatov, ki so priznali svojo krivdo in izdali pomagače.
Najvišja evropska cesta
Francoski državni predsednik Leb run j« te dni na svečan način izročil prometa 39 km dolgo cesto v Savojskih Alpah. Ta cesta se aačenja v višini 1850 m in gre v vi-Äno 2769 m in je torej najvišja cesta ▼
Mraciti hoče srečo pri
Predlog norveške vlade poslanski zbornici — Rilmmaal proti landsmaalu — Konec kulturnega boia aa Norveškem?
Norveška vlada je predložila poslanski rborrrci zakonski načrt, ki hoče radikalno «•norvegizirati« jezik. Norveška bo edina dežela na svetu, kjer urejajo razvoj jezika s pomočjo zakona. To se da pojasniti s tem, da v tej deželi ni skupnega jezika, ki bi bil zrasel na domačih tleh.
Zgodovinski razvoj Norveške je prepreči, da bi se moderna norveščina organično zrasla iz zgodnje srednjeveške stare ncr-veščine. Dežeia je bila od konca srednjega veka do začetka 19. stoletja politično, gospodarsko in kulturno odvisna od Danske. Kodanj je bil nje duševno središče, tam se je izobraževalo njeno uradništvo Danščina je bila upravni jezik, danščina je bila tud' jezik višjih slojev po mestih, skratka jezik vseh izobražencev.
Ko se je 1. 1814. razbila zveza med obema deželama, je zavladala r;a Norveškem velika jezikovna razcepljenost, ki je še do canes niso premagali. V redkih večjih mestih so govorili, čeprav z dragim naglasom, danščino, med tem ko je v podeželju bila preobilica dialektov, ki so se bili razvili neodvisno drug od drugega ;n na različen način iz stare norveščine. Po manjših mestih so govorili druga staronorveška narečja, ki so bila bolj ali manj pod vplivom danščine. Ko se je v deželi zbudila narodna samozavest in je začela vplivat1 romantika, se je zbudila kmalu po prelomu z Dansko želja po skupnem jeziku. V sredini prejšnjega stoletja je Ivar Aasen zbral različne norveške dialekte v slovar in jim napisal slovnico. Umetni jezik, ki ga je Aasen izdela! iz treh d:aiektov. je tako zvani »landsmaal«. deželni jezik, ki je bil v ostri borbi z »riks-maalom«. državnim jezikom danščino.
Pristaši tradicionalnega »riksmaala« niso n;č slabši Norvežani nego pristaš' »lands-maala«, boje se pa. da bi uvedba novega jezika imela za posledico kulturno izolacijo dežele. Po njihovem mnenju umeten jezik ne more biti nikoli podlaga kulture in literature kakšne dežele Vel:ki norveški pisatelj1, od Björnstjerna Björsona do Knuta Hamsuna in Sigrid Undsetove, so pisali vedno v »riksmaalu«.
Pod vplivom »landmaala«, ki ima svoje liste in gledališča, se je »riksmaal« v desetletjih seveda precej spremenil, tako da njegovi prstaši lahko mirno trdijo, da nima z danščino nobene prevelike podobnosti. Po njihovem mnenju je ta jezik že dovolj
Julij — avgust
7©.— dinarjev
dnevni pension z vsemi kopališkimi taksami. — Direkten vagon iz Ljubljane ob 8.00 zjutraj pride v kopališče ob 14.18 pop.
Zahtevajte obširne prospekte od UPRAVE RADENSKEGA ZDRAVILNEGA
KOPALIŠČA SLATINA RADENCI (pri Maribora)
»norvegizi ran«. Že L 1885. pa je dosegel
»landsmaal« zakonito priznanje in so ga postavili v isto vrsto z norvesäko danščino. Od 1. 1892. rabi na željo prebivalstva lahko tud: kot šolski jezik in od 1. 1910. ga govore in pišejo tudi na višjih šolah in v poedinih primerih tudi na vseučiliščih.
Ta čas uporablja približno tretjina prebivalstva »landsmaal«, in to pred vsem v južnih in zapadnih predelih dežele. 2e dalj časa je opažati struje, ki bi rade združile oba jezika in napravile na ta način konec »kulturnemu boju«. Te struje so dosegle ustanovitev posebne pravopisne komisije, ki skuša že nekol:ko desetletij spraviti razvoj v to smer. Že pred dvajsetimi, tridesetimi leti so urejali pravopis z zakoni, toda s pravim izenačevalnim in zbliževalnim delom so začeli šele 1. 1918. Sedanj:, zakonski način hoče, kakor smo omenili, na radikalen način norvegizirati »riksmaal«.
Med političnimi strankami je konservativna desn;ca odločno proti »vulgarizaciji« jezika, liberalna levica se bori za reformo, a v kmetski stranki pa sta zastopani obe struji.
Sudanska princesa Kouka hoče poskusiti svojo srečo pri filmu, in sicer bo snemala film iz življenja prebivalcev Sahare
roparski napad
na švicarskega draguljarja v drevečem avtu
K enemu najbogatejših draguljarjev v Bernu je prišel te dni neki Francoz, ki je hotel kupiti za svojo zaročenko osem velikih dragih kamnov brez okovov. Ker draguljar te kolekcije ni imel pri roki, ga je kupec prosil, naj bi mu jo priskrbel in prinesel v njegov hotel Draguljarju se je videla stvar že od vsega početka malo sumljiva, vendar se je napotil ur0 pozneje s svojo zbirko v hotel, enega najcdlič-nejših v mestu. V knežjem apartmanu, kjer je stanoval kupec, sta se kmalu pedinila za ceno.
Moža sta potem stopila v limuzino, da bi se odpeljala k zaročenki, ki je stanovala baje v neki predmestni vili Dragu-
ljarja pa se je lotil kmalu velik strah, ko je avto ostavi! mesto in je začel drveti čedalje hitreje. V nekem trenutku je tujca pozval, naj ustavi, da bo izstopil. V odgovor je ta izvlekel ubijač in ga oplazil po glavi. Nastal je boj na življenja in smrt. Med tem ko je avto dirjal dalje, je zgrabil neznanca za vrat in ga je začel daviti. Pri tem mu je uspelo suniti tudi šoferja s takšno brco, da je moral takoj ustaviti vozilo. V tem trenutku je skočil dis.guljar iz voza, ki jo je potem odkuril z največjo brzino. Draguljar, ki je bli na glavi težko ranjen, se je zvlekel do najbližjega naselja, kjer je alarmiral policijo, ki pa doelej zaman zasleduje Oba zločinca.	i
* rauuotkki državni prexident Lebrun je te dni odpotoval na Col de l'Iseran, kjer bo otrorfl najvišjo cesto na evropskem kontinentu
Preproge iz človeških las
Nemčija krčevito išče nadomestil za sirovine
V Nemčiji delajo oblasti med ljudstvom veliko propagando za to, da bi sc zbirali razni odpadki in izkoristili vsakovrstni ostanki, da bi postala dežela tako čim bolj neodvisna od uvoza sirovin. V zvez? s to
Eropagando je vredno omeniti predlog, da i se zbirali tudi lasje, ki odpadejo pri striženju in da bi se potem industriaino izkoristili.
Lasje v najmanjši dolSmi 7 do 8 mm «e dado porabiti za izdelavo klobučevine m industrija tega blaga je imela že doslej nekaj dobrih uspehov s tem. da je uporabila deset do 15-odstotno primes človeških las.
Tudi preproge, ki sestoje iz tretjine človeških las, tretjine bombaž e vin e in tretjine lesne volne, so se dobro obnesle. Daljši lasje se dado uporabiti za izdelavo tkiv, a prav kratke lase hočejo izkoristiti kot primes za ;zdelavo strešne lepenke.
Strokovnjaki računajo, da bi bilo mogoče zbrati na leto 200.000 do 500.000 kg las. Kar se tiče bojazni, da bi pri zbiranju utegnili mešati zdrave in bolne lase in da bi zadnje povzročale bolezni med predelovalci las, men;jo, da bodo znali že frizerji sami razlikovati zdrave lase od bolnih in da se bodo po tem tudi ravnali.
Z zavihanimi rokavi skozi stratosfero
Napovedan je polet v la urah iz New Torka v London
Smrt sia begu iz celice mssti
Zločinec je prepilil železa na oknu kaznilnice in se je spuščal po žici, ko je v strelovod udarila strela
Pred štirimi meseci so obsodrli porotniki v ameriški državi Alabami 29-lefcnega vozača Teodorja Langleya zaradi umora njegove žene in sestre na smrt na električnem stolu. Langley je zahteval revizijo procesa, a njegova pritožba je bila zavrnjena. Bilo je torej sklenjeno, da pride morilec žene in sestre na električni stol.
V smrtni celici v Montgomeryju so pripravili že vse potrebno za justifikacijo zločinca. Toda v noči pred dnevom, ko bi bil moral bitr' zločinec usmrčen, je razsajala nad Montgomeryjem silovita nevihta. Morilec je izkoristil to priložnost, da je pobegnil iz kaznilnice. Posrečilo se mu je dobiti žago, s katero je prepilrl železa na oknih. Med grmenjem je pilil železa in se urno spustil po zidu k zemlji. Pri tem se je oprijemal žice od strelovoda, ki je držaja od strehe do tal.
Med tem pustolovskim begom se j« ne-
Kakor nekoč na ljubil aitsfcem Barju •
nadoma zabliskalo. Strela je udarila v strelovod jetnršnice ravno v trenutku, ko se je spuščal morilec po žici k zemlji. Langley je bil v trenutku mrtev. Stražnik je našel begunca zjutraj mrtvega na tleh, zvitega v klopčič zoglenele mase.
Letalski inženirji ameriške družbe General Electric Company prerokujejo, da bodo ljudje v enem ali dveh letih v dvanajstih urah letali iz New Yorka v London in narobe. V teh prerokovanjih jih podpirajo poskusi z novim stratosfernim letalom Lockheed Electra. W. A. Reeves, inženier specialist za nova letala družbe General Electric, poroča o poletu iz Burbanka v Kaliforniji proti mehiškj meji:
»Leteli smo v višini 28-000 pedi, torej več nego 9000 m. V letalu je bilo pet inženirjev in so na«; v kabirfo dobesedno zapečatili, da bi bili zrakotesno zaprti ^apram zunanjemu svetu. Stroj nas je oskrboval s segretim zrakom in nobeden med nami se navzlic veliki višini ni počutil kako slato.
Življenjske možnosti so v tej višini komaj drugačne nego v višini 12.000 pedi, to je najvišji višini, ki jo dosegajo sedanja prevozna letala. Čeprav je bila temperatura zraka zunaj daleč pod ni$k>, smo se v naši kabini počutili tako dobro, da smo vso pot napravili v srajcah s kratkimi rokavi. Tako opravljeni smo namreč v Kah-
Drugi sin nadvojvodinje Keane
Rumunsika princema Ileana, atoj na&vof-vodina Habsburška, ki žwi na graščidi Sonnberg v Avstriji, je v nedeljo povila svojega četrtega otroka in drugega sina. Mati in otrok sta zdrava. Njen najstarejši otrok, nadvojvoda Štefan, je ada# star pet let. Naslednji hčeri sta Marija Ileana in Aleksandra. 0 rojstvu drugega sina j« bila Ileanina mati, rumunska kraljica Marija, takoj obveščena.
Francoski trdnjavski pas v plamenih
Vile med Sabiette in Romagneaujem izročene uničenju S
V območju vojnega pristanišča Touiona, kjer se vrste oklopne utrdbe francoskega trdnjavskega sistema, je začelo te dni nenadoma goreti. Ogenj je zajel precejšen kompleks iglavcev, posebno borov in pinij. Gorijo gozdovi v globini več kilometrov. Ogenj se širi v smeri proti morju in groze, zaradi njega veMka nevarnost zlasti francoskim zalogam goriva, ki se nahajajo v bližini obalnih baterij. Mistral, ki p^ha vse te dni, pospešuje širjenje požara.
Najbolj kritičen je položaj na točkah Sa-Hette in Romagneaa, kjer stojijo prekrasne
četrti vil in parkov. Ti kraji sa kakor ae zdi, brez upanja izročeni uničenju. Letovišča, ki so bila prav zadnje dni polna gostov. so izgubila zaradi ognja skoro vse obiskovalce, ki so jadrno odpotovali drugam.
Francoske vojaške oblasti si z vsemi sredstvi prziadevajo, da bi ogenj pogasile tal so poslale v ogrožene kraje oddelke senegsl-skih strelcev ter mornariške čete. Vendar vojaštvo doslej ni doseglo nobenega uspeha. Bojijo se tudi, da je požarna katastrofa zahtevala več človeških žrtev.
v »i jo še danes prebivalci nekaterih krajev v Mehiki. Ta slika je bila napravljena na ptoku Chokoloskee v Mehiškem zalivu
Veliki letalski manevri na Angleškem
Ta teden od torka do petka se vräe na obalah Anglije velikanski manevri angleškega zračnega brodovja. Vaj v takšnem obsegu na Angleškem doslej še niso priredile« zato menijo, da se hočejo odločujoči čini-telji uveriti, aK je mogoča uspešna obramba za primer zračnega napada z evropskega kontinenta.
Marevrov se udeležuje nad 1500 letal. Angleška obalna obramba bo skušala zaščititi nabrežne naprave v dolžinr 400 km. Na razdalji vsakih 500- m stoji letalski strokovnjak, ki bo opazoval in proučeval učinek napadov h zraka in obrambe na zemlji. Vsak tak opazovalec hna na razpolago najmodernejše priprave za ugotavljanje, če se bližajo sovražna letala.
Manevri so seveda predmet splošne pozornosti londonskega prebivalstva. Govori se celo, da bodo angleške občrne zbrale vsoto 30 milijonov funtov šterlingov za zračno obrambo. Iz tega denarja bodo krili stroške za pol milijona paznikov in čuvajev proti napadom iz zraka. Ti moški bodo izšolani in strokovno izvežbanč, da bodo prebivalstvu v primeru potrebe koristni.
Železniška nesreča v Franciji
V soboto popoldne se je primerila v bližini francoskega mesta Le Mane, kakšni dve uri brze vožnje od Pariza, železniška nesreča, kr je prizadela posebno izletnike, ki so se vozili na nedeljski oddih.
Kmalu za postajo Le Man« se je ustavil na nekem tiru tovorni vlak. Signale so postavili na »Stoj!«, kljub temu pa je strojevodja izletniškega vlaka spregledal svarilo in drevil s svojo lokomotivo naprej. Zavozil je s polno paro v tovorne vlak in je vrgel s svojim močnim sunkom nekaj vagonov s tračnic. Prtljažni voz, ki je bil priklop-Ijen izletniškemu vlaku, se je razbil na ko-se.
Izpod razbitin so potegnili 27 hudo ranjenih potnikov, katere so odpeljali v bolnišnico. Lahko ranjene so oddali deloma v domačo oskrbo, deloma so se pa kar odpeljali naprej. Oblasti so uvedle proti brezvestnemu strojevodji preiskavo in so ga suspendirale od izvrševanja službe.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
lomiji zavoljo velike vročine vstopili v letajo. Mislim, da je bilo to prvič v zgodovini letalstva, da niso ljudje v taki višini uporabili aparatov s kisikom«.
Dr. Moses, glavni konstrukter stratosfer-nih letal družbe Lynn pravi, da je mogoče v stratosferi l°teti znatno hitreje nego v nižja zračni plasti. Povprečna brzina 400 milj, torej približno 600 km na uro, je kaj lahko dosegljiva- Takšna stratosferna letala si bo dala izdelati tudi ameriška vojna uprava
Novi poštni vagoni v Nemčiji
Novi tip nemških poštnih vagonov omogoča hitro razvrščanje pisem ln drugih pošiljk
ANEKDOTA
Ruska carica Katarina H. je povabila francoskega filozofa Didero ta k sebi na dvor in ga je pridržala na kosilu. Med pojedino sta govorila o laskačih, katere je Diderot preklel rekoč, da spadajo v pekel. Kmalu nato je carica napeljala besedo na svojega moža. Diderot se je izvijal in izmikal, slednjič pa je moral z besedo na dan in je začel hvalisati Katarininega soproga. Carica mu je na koncu pomenka dejala: »Veste kaj, gospod Diderot, če spadajo la-skači v pekel, boste našli vi svoj prostor najmanj v vieah.«
VSAK DAN ENA
»Nobena nogavica ni cela, hlače nimajo niti enega gumba — treba bo torej prav resno vzeti v pretres možnost ženitve...«
(»Rie et R%c<0
- Najhitrejša angleSfca locomotiva
Ceneni dežni plošči
Paragraf ustvarja jezik
filmu
vTUTFCÖ« ff. !3T
nje n! dobil Jasnega odgovora, zato pa so
ga poslej gledali po strani in o kakšnem njegovem predavanju ni bilo več besede.
Literarne nagrade Francoske akademije. M;nule dni je Francoska akademija podelila svoje velike nagrade za tekoče leto. »Grand Prix de Littérature« je prejel za svoje celotno delo Maurice Magre, pesnik, romanopisec, dramatik, avtor »La chanson des Hommes«. Nagrada za roman je bila priznana Guyu de Pourtalès za »Pčche mi-raculeuse«. Nagrado Brieux je dobil Gabriel Marcel za gledališko igro »Le Dard«. Razen teh so bile nagrajeni René Dumesnil, general Azan za spis »L'Armée d'Afrique«, general Debcney za »La Guerre et les Hommes«, Charles de Bos i. dr.
Življenjepis ruskega carja Aleksandra 1. je spisal in pri Plonu v Parizu izdal bivši petrograjski poslanik in diplomatski, publicist Maurice Palcologue (»Alexandre Ier. Un Tsar énigmatique«).
Dickens zopet v modi. Kakor vsi reali-
naPko s sedanjo, In prav Dickens ]é V tej
kritični dobi razbistril zavest 6vojih rojakov. O Dickensovem realizmu pravi Le-m orai i er, da nima nič skupnega z realizmom francoskih pisateljev: je to nekak »dobrohoten realizem«. Medtem ko vel<;ki francoski realisti, kakor n. pr. Balzac in Flaubert. razodevajo strah pred realnim življenjem in pred povprečnež«, ki jih opisujejo, je Dickens poln ljubezni do svojega »malega človeka«. Je naiven, toda to je naivnost genija, m optimist, ki veruje, da je človek v bistvu dober. Zdi se mu, da zadostuje, če odkrije zla. ki mučijo nekatera bitja in že bo slehern človek skušal ozdraviti ta zla. Ali ne bi bilo želeti, vprašuje francoski poznavalec Dickensa» da bi se njegova vera šarila tudi v teh težkih časih? — Vsekako zan-mivi pogledi na Dickensa, ki ga tudi slovenska prevodna literatura akjuaiiziira. o čemer je že bila beseda na tem mestu (»Jutro« 6. februarja t. L v članku »Charles Dickens«).
stični pisatelji, priKaJa ludi CEarles Dickens znova v modo — začenja sodelavec pariškrh »Les Nouvelles Littéraires« svoj članek »L'actualité de Dickens«. Članek prinaša izjave urednika nove francoske izdaje Dickensovega zbranega dela, Léona Le-monniera. Ta izdaja, ki naj v francoskem či-tateljskem svetu razàiri novo zanimanje za delo ljubeznivega angleškega pripovednika, bo obsegala vse, kar je Dickens sp:sal, v integralnem francoskem prevodu, medtem ko so bile mnoge dosedanje izdaje skrajšane ali slabo prevedene. Dočim šteje angleška izdaja 36 zvezkov, bodo v francoski strnjene po dve knjigi v eno, tako da bo izšla v osemnajstih knjigah. Vsekako je taka izdaja Dickensa značilen pojav, ki kaže po številnih literarnih eksperimentih vrnitev k starim, dobrim pisateljem 19. stoletja. Glede aktualnosti Dickensa opozarja Lemonnier na študijo Louisa Cazamiana »Le roman social en Angleterre«. ki kaže, da je Anglija v prejšnjem stoJetju prebolela socialno krizo, katera ima marsikakšno
Kulturni pregled
Spor zaradi „Ivana Groharja"
Anton Podbevšek odgovarja Mirku Javorniku
»Imamo pa že eno, in danes plebescitov in pogajanj in vse naše mize-zelo pogosto skupino kritike, rije Mrtvo morje. Tako se je vsaj vzbur-. ki bi jo imenovali canaille lit- kalo in ob njem že slišimo šumeti mnog térairec.	Janko Lavrin naše gore list«. (»Slovenec« 16. nov. 1920.)
Mislim, vsakomur mora biti jasno, da ni mogoče, da bi se rebelni pesniki povzpeli do življenja s komfortom. To velja posebno za naše razmere, kjer si lasti duhovščina, česar se Javornik kot urednik »Slovenskega doma« mora zavedati, odločilno besedo. Duhovščina je kmalu spoznala, da sem slučajno zašel v druščino okoli »Doma in sveta« in je reagirala, ko me dr. Stele ni hotel odsloviti kot sotrudnaJsa »Doma in sveta«, na način, zoper katerega se je čutilo »glasilo jugoslovenskega svečenstva» »Vzajemnost« dolžno, nastopiti z opozorilom: »Dom in svet«. Duhovniki ga pošiljajo nazaj!. . . Zakaj —? Poudarja se to, očita ono. Zaznali smo, da se ukrene vse, da očitki odpadejo. Dom in svet ostani glasnik najčistejšega umetnostnega stremljenja v besedi in podobi vsem napredujočim krščanskim Slovencem! Dom in svet je last Katoliškega tiskovnega društva in če kaj ni prav, nikarte bojkotirati — pač pa zahtevajte remedure in nudite nasvetov! (»Vzajemnost« 1921, št. 7.) Meni takrat ni veliko pomenilo, da lahko tiskam svoje pesmi — nekaj so mi pomenili le trenutki njihovega nastajanja — zato sem mogel po svoji lastni volji z lahkoto prenehati sodelovati pri »Domu in Svetu«. V mojih pesmih in v tej odmaknjenosti pa gleda Javornik sedaj iznenada — literarno špekulacijo, česar mi ni do danes še nihče očital!
Javornika ni nič sram spravljati mojo dotakratno poezijo v zvezo z mojim novinarskim delom, kakor bi bilo to nadaljevanje mojega pesniškega dela! Temu novinarskemu delu očita »ustvarjalno, oblikovalno in stilistično revščino.« V teku svojega petnajstletnega novinarskega udej-stvovanja sem objavil na stotine člankov, vendar se ne spominjam, da bi zagrešil očitano mi revščino. Pač pa se prav dobro spominjam, kakšno osupnjenost je vzbudil Javornik s svojimi rokopisi pri tistih založbah, pri katerih se mu je posrečilo skleniti pogodbo za svoje literarno delo. Pri tistih rokopisih Javornik ni pokazal samo revščine, ki jo meni očita, temveč popolno neznanje! Pred osmešenjem v javnosti ga je obvarovalo edino to, da so bile prizadete založbe, ki so morale v svojem lastnem interesu poskrbeti, da se je Javornikov rokopis temeljito pregledal in popravil. Prijatelji, ki se niso mogli načuditi drznosti njegovega izpada name, so me o tem sedaj ponovno poučili. Javornik pa gotovo še ni pozabil vseh minulih dni svojega življenja in se bo zato še spominjal, kako si je znal pomagati z otroškim jokom, ko mu je že vse drugo odpovedalo, in tak nezna-lec si drzne potem drugim očitati to, kar je sam v največji meri zagrešil! Da pa se še ni otrese! tiste revščine, ali ne dokazuje z napadom name, kjer n. pr. oporeka samemu sebi, ko na eni strani zagovarja konservativce z njihovim sovražnim razpoloženjem do umetnikov, na drugi strani pa trdi, da noče opravičevati »kulturno brezvestnih posameznikov.« ? (Konec jutri).	Anton Podbevšek
»še eno bi dejal: danes mora biti literat t neprestani samoobrambi. Navsezadnje bi bilo treba literarno delo razumeti tako, kakor ga razumejo vsi narodi na svetu: delo za resnico in lepoto, delo za duhovni in estetski napredek, delo za utrjevanje slovenstva in za dvig vere vanj. Zaradi tega poslanstva bi smel o književnosti soditi samo tisti, ki ima za to kulturno legitimacijo. V resnici pa zaradi razcepljenosti na tabore vsi mogoči neodgovorni ljudje književnost izrabljajo v svoje namene, kadar jim kaže, kadar pa ne, pa spet poljuben kdorkoli iz tega ali onega tabora, z diplomo ali brez nje, udari čez naše književno delo. O pristnosti ali nepristnosti književsti in književnikov, o njihovi pravi ali krivi usmerjenosti, o njihovi pogubnosti ali zveličavnosti, lahko suvereno razsoja vsak kulturni analfabet, bodisi napol patološki ljubitelj sobnega akvarija, ki mu ovitki in naslovi revij vznemirjajo ribice; bodisi tak ali tak javni ali privatni »delo-vatelj«, ki že deset let ni bral razen svojega žurnala za telesno potrebo ničesar, ali nazadnje kak smučarski Pavliha, ki je priredil dve ponesrečeni predavanji. To je žalostno; a vendar taki neodgovorni ljudje dobe skoraj pri slehernem listu in pri sleherni skupini prostora za svoje iztreske.« (Mirko Javornik, »Slovenec« 21. marca 1937, stran 9, I. stolpec.)
V soboto ponoči so plavali za točke
najboljši plavači Triestine in Ilirije v borbi za „Jadranski pokal14 —
z 61:48 točkam
Na moj razgovor v »Jutru« je priobčil Mirko Javornik v »Slovencu« članek, v katerem poudarja, da je moj »Ivan Grohar« »kot knjiga v zunanjem smislu im-pozantna izdaja«, s čimer pa je »seznam pozitivnih pripomb k temu delu žal izčrpan«. članek izzveni po daljšem uvodu v težke očitke, kakršnih ne pomni zlepa naša polemična literatura. Vzlic temu je značilno, da se njihov avtor ni potrudil, da bi jih utemeljil.
Javornik mi očita, da je moje ime v našem kulturnem svetu zvezano z »literarno špekulacijo«. Kaj pa govorijo dejstva? Jaz se nisem prilagojeval življenjskemu nazi-ranju tistih, ki hočejo vladati pri nas, nasprotno, nikdar nisem prikrival svojega odpora do njih. Izrazil sem ga v obliki in v vsebini pesniške zbirke, katere učinek na oblastneže je bil v skladu z mojim pesniškim hotenjem. Dr. Alojzij Remec, ki se je poleg urednika »Doma in svet« dr. Ste-leta prav tako sam od sebe krepko zavzemal zame v istem »Slovencu«, v katerem me sedaj psuje Mirko Javornik, je ta učinek opisal s temi besedami: »Podbevšek in njegovi tovariši umetniških dni v Ljubljani so ljudje, ki so si morali s komolci narediti pot v areno umetnosti. V vsej tej ogorčenosti in užaljenosti nad predrznostjo Podbevška in tovarišev ne vidim jaz drugega kakor valovanje lenih vod slovenskega kulturnega življenja, v katero je vrgla mlada umetnost s svojim nastopom prvi kamen, čast ji, kajti bati se je bilo, da bodo te vode postale v časih verižnikov,
Zgoraj: Zmagovita štafeta Ilirije na progi 4x200 m v wàjMì flpiBHiiaFM
postavi (od leve na desno): Wilfan, Fritsch, Mihalek,	-WK^^^mmK^^SSKmmmmém '
Schell; na levi poleg njih stoji članica Triestine, odlična	T-?-^-«,™	, , ,	. . „	.
Lokarjeva, ki je zmagala na 100 m prosto. — Desno: Tekmeci v disciplini 200 m prsno (od leve na desno)t Cerar (Ilirija), Bertetti (Triestina), Hribar (I), Gozzo (T). Zmagal je Cerar v krasnem času 2 : 57.2,
Wimbledon bo še enkrat razprodan! V
Angliji pričakujejo z veliko napetostjo teniški dvoboj med Ameriko in Nemčijo za Davisov pokal, ki bo tamkaj od 17. do 19. t. m. Kakor pričakujejo, bo ponovno srečanje ameriškega wimbledonskega prvaka Donalda Budgea s Crammom in ponovni dvoboj med wimbledonskcmi prvaki Bud-geom-Makom ter Crammom-Henkelom do zadnjega kotička napolnilo ogromne naprave v Wimbledonu. Zmagovalec tega medpa-snega finala bo teden dni pozneje od 24. do 27. t. m. nastopil tudi tamkaj v glavnem finalu proti Angliji. Angleži bodo morali na to važno srečanje brez odličnega Hughe-sa, ki je po zadnjem Wimbledonu zbolel. Na njegovem mestu bo igral Wilde skupno s Tuckeyem v doublu, Austin in Hare pa v singlu.
Jutri nastopijo državni prvaki
Drugo srečanje za „Jadranski pokal" med Jadranom
in Ilirijo
V nadaljevanju borbe za »Jadranski	| Moštvo »Jadrana« tvorijo znani pla-
pokal«, ki je sedaj že v polnem teku,	vači Senjanovič, Matošič, Gazzari, Pe-
nastopijo jutri zvečer v kopališču SK	trone, Bonačic, Mihovilovič. Med žen-
»Ilirije«, plavači lanskega državnega	skami je sigurno najmočnejša Beare,
prvaka v plavanju in najhujšega tek-	na startu pa bo gotovo tudi Olga Ra-
meca Ilirije splitskega »Jadrana«. Tek-	je, ki že 15 let nastopa za barve Jadra-
movalci, ki so snoči nastopili v Trstu	na.
proti »Triestini«, prispejo danes opol-	Vodstvo plavalne sekcije bo zopet dne z avtobusom v Ljubljano. Današ-	postavilo tribune, da bo lahko prav nji dan so Splitčani namenili za poči-	vsak dobil ugodno mesto. Prodaja tek, pa tudi naši vodi bi se radi še ma-	vstopnic bo od jutri popoldne v kopalo privadili.	liscu SK »Ilirije«.
Razpis
H. poletne tekme v slalomu za Akom pod Široko pečjo
Smuški odsek TK Skale na Jesenicah razpisuje za nedeljo dne 18. t. 1. II. letno slalom tekmo, ki se bo vršila za Akom pod Široko Pečjo.
Pričetek tekmovanja bo ob 13. Tekmuje se po pravilih in pravilnikih J>S, pravico nastopa imajo vsi verificirani tekmovalci JZSS. Opozarjamo, da po tekmovalnih pravilnikih nastopi vsak tekmovalec na. svojo odgovornost. Vse prijave sprejema TK Skala, podružnica Jesenice. Prijavnjne ni!
SK Reka: Jutri v četrtek ob 20. seja u. o. v gostilni Konzuma na Glincah.
pokal zaradi razčiščenja in ureditve vseh formalnosti od 1. odn. 8. avgusta preloženi na poznejši termin. Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima. Laz;o, ta najmanj slavni izmed vseh zvenečih tekmecev v tej konkurenci, je sedaj ostal brez nasprotnika in bo tako brez igre prišel do finala. Za ostale je situacija taka: Austria je prvi semif:nalist, Vienna in Fcrenczvaros pa igrata danes v Budimpešti tretjo izločilno tekmo iz II. kola.
V drugem natečaju strokovno-propagand-nega odbora SSS za najboljša športna predavanja v radiu se jc oglasilo 19 konkurentov, med katerimi jc za temo: Država in sport »dobil nagrado jurist Miran Ogrin iz Ljubljane.
menljive. »Parisier Tageszeitung«; Jugo.
I slovan Demetrij Zebre piše Toccato za veliki orkester, s 24 leti — ima dobre instrumentalne in ritmične momente, samo nekoliko dolga je... Ostale izidejo šele po. zneje v glasbenih revijah posameznih držav.
Od Jugoslovenov so se udeležili festivala Zebre Demetrij, ki je zastopal Jugosloven. sko sekcijo in Niko Štritol iz Ljubljane ter dr. Miloje Milojevič in Josip Štoicer-SIa-venski iz Beograda.
XV. mednarodni festival za sodobno glasbo v Parizu
Izvedba »Toecatc« Demetrija Zebreta.
V času od 20. do 27. junija se je vršil v Parizu XV. mednarodni glasbeni festival S.I.M.C. (Jlednarodno društvo za sodobno glasbo). Ziri, ki eo ga tvorili s predsednikom S. I. M. C. dr. Edvardom Dentoni še Edvard Clarc (Anglija), Robert Gerhard (Španija), Gunnar Hanson (Švedska), Jacques Ibert (Francija) in Slavko Osterc (Jugoslavija), je izbral izmed 300 del, ki so jih poslali iz 34 držav, le 28 del in od teh 2 ju-goslovenski. To je vsekakor lep uspeli za naše skladatelje. Vendar je pa žiri pri izbiri del nekoliko pogrešil, ker so bila na programu tudi taka, ki niso ustrezala načelom tega društva, namreč, da morajo biti komponirana v smislu novih harmonij. Zato je bilo na zasedanju zastopnikov sekcij •posameznih držav sklenjeno, da bodo morali v bodoče žiriji bolj kritično izbirati dela.
Jugoslavijo sta na letošnjem festivalu zastopala Demetrij Zebre z skladbo »Toccata« za veliki orkester in dr. Miloje Milojevič z skladbo »Ritmične grimase« za klavir. Izmed ostalih držav so bili na sporedu: 4 Francozi, po 2 Čeha, Angleža, Italijana, Ka-talonca, Šveda in 1 Argentinec, Avstrijec, Belgijec, Holandec, Japonka, Madžar in Švicar; dalje še 3 nemški emigranti (Nemci namreč niso člani) in po ena skladba — in memoriam — Karla Szymanovskega in Pau. la Dukasa. Iz tolikih del najrazličnejšega značaja se je mogel sestaviti dokaj pester program. Bila sta 2 orkestralna in 3 komorni koncerti poleg še drugih neoficiel-inih, ki so bili prirejeni v čast S.I.M.C. Koncertov torej dovolj. Orkestralni koncerti so se vršili v veliki dvorani Centre Marceiin — Berthelot, komorni pa v mali dvorani Co. •medie des Chanips-Elysées. Na orkestralnih koncertih je sodeloval veliki simfonični orkester pariške filharmonije, medtem ko eo si morali za komorne koncerte skladatelji sami na svoje stroške poskrbeti izvajalce. Večino točk orkestralnih koncertov je dirigiral stalni dirigent pariške filharmonije g. Charles Münch, nekaj pa tudi drugi dirigenti. žebretovo skladbo je dirigiral češki dirigent g. Karel Ančerl. ki je vodil tudi Hä-bovo ouverture k operi »Nova zemlja».
Od neoficielnih koncertov, ki so ge vršili v čast udeležencev festivala, so posebno ugajali: koncert duhovne glasbe, ki je bil v cerkvi opatiji Abbave de Rovaumont« (ca 45 km od Pariza), na katerem so bile izvajane duhovne skladbe od klasika Händla do modernista Milhauda: dalje koncert Repu. blikanske garde (orkestra na pihala), ki je izvajal vse skladbe v priredbi za to zasedbo (med drugimi so igrali tudi R. Straus-sovega »Till Eulenspiegla«) in koncert svetovno znanega orkestra »Colonne« pod vod. fifcvom znanega dirigenta P. Pararya Posebno pozornost in zanimanje je vzbudil koncert četrttonske in šestiraiotonske glasbe, ki ga le priredila Hžibova šola.
Kritike, ki so doslej izšJe v pariških časopisih takole o Zebretovi skladbi; »Ce so-!r«: Koncert je zaključila Toccata Deme-i-ija Zebreta, briljantno in mogočno delo.
petit journal«; ...in Toccata Denfctn-a Zebreta so izstopale in bile najbolj tyJ-
Branimir Čosič. V spomin pisatelju Bra-nimiru čosiču, čigar roman »Pokošeno polje« (slovenski?, prevod T. Potokarja) uvršča kritika med najboljše stvaritve v srbski prozi sploh, je izšla v Beogradu zbirka njegovih kritičnih člankov pod naslovom Kroz knjige i književnost«. Zgodaj umrli Cosič se je živahno udejstvoval v srbski, kritiki in je pisal poleg recenzij literarna pisma, ki v lahko čitljivi obliki obravnavajo slovstvene probleme, kakor jih vidi in umeva član mladega literarnega rodu. Znana je tudi Čosiceva knjiga interviewov z najboljšimi srbskimi književniki »Deset pisaca, deset razgovora«. V tem pogledu razodeva Čosič precejšen vpliv francoske književnosti in posebej še pariških stilističnih ma-nir. Izbor čosičevih člankov je priredil Boško Novakovič in ga opremil z uvodom, ki obuja v spominu človeško in pisateljsko osebnost tega nadarjenega pisatelja povojne generacije. Večji del člankov pa ima bolj osebno — biografski značaj kakor trajno in občo vrednost. Značilno je, da Čosi-čev neobjavljeni roman »Tuberkuloza a. d.« še vedno ni našel založnika.
Roland Dorgelés, avtor slovečega vojnega romana »Leseni križi«, je nedavno obiskal Rusijo, Nemčijo in Italijo in strnil svoje vtiske v pravkar •izislo knjigo z značilnim naslovom »Vive la liberté!« (Albin Michel, Paris). Kakor pripoveduje v razgovoru s sodelavcem »Les Nouvelles Littéraires«, ni šel na potovanje z namenom, da bi p?sal knjigo z naslovom »Živela svoboda«. Sel je iskat srečnih narodov in prav »iskanje srečnega naroda« bi bilo dalo naslov nameravani reportaži. »Toda lahko sem se prepričal, da nobeden narod ne more biti srečen, če nima svobode«, pravi Dorgelés dalje in zatrjuje> da je potovanje po totalitarnih državah vzbudilo ves odpor njegovega svobodoljubnega duha. V nadaljnjem poteku razgovora je Dorgelés potrdil, kar je ugotovil že André Gide: neverjetno neznanje ruskega prebivalstva o tem, kako «ivi ostala Evropa. »Ti ljudje«, pravi francoski pisec, ki je sicer zastopan v moskovski komunistični antologiji, čeprav ni komu-rrst, — »ne vedo dobesedno ničesar o našem življenju.« Cenzura celo onemogoča, da bi dobili do rok trgovske cenike iz drugih držav, ker bi se tako prepričali, da v demokratičnih državah plačuje delavec za dobro obutev 40 frankov, medtem ko mora v Moskvi plačati za najslabšo vrsto 150 rub-ljev. Ko je agencija Voks povabila Dorge-lèsa> da bi predaval študentom, je ponudil temo; »O sreči v Francijri.« Opazil je, da jih je ta ponudba razočarala. »Kaj vam ne ugaja v tem naslovu?« je vprašal: »besede sreča, ali beseda Francija?« Na to vpraša-
V enem dnevu trije krvavi
siila je, kakor sama zatrjuje, da je brat odšsl in. da se lahko mirno vrne v hišo. Ko pa ga je zagledala v postelji, je zagrabila sekiro, s katero je brat Henrik ponoči razbil vse pohištvo, in zamahnila z ostrino proti bratovi glavi. Brat Henrik se je dvignil in bežal, pred hišo pa ee je zgrudil.	* 1 »r f
V Ruperčah v Slov. goricah pa je padel kot žrtev pretepa prekupčevalec z živino Josip Franko. V neki taimošnji gostilni so se fantje sporekli in spopadli. V bojnem metežu je obležal Prumko, in kmalu zatem izdihnil. Zadobil je smrtonosne za-bodljaije z nožem na glavi in vratu, prerezana je bila žila odvodnica. Orožniki od Sv. Marjete pri Pesnici so aretirali nekega delavca, ki je osumljen, da je zabodel Prunka.
Pri Sv. Marjeti v Slovenskih goricah pa sta se stepla viničar Franc Svenšek in njegov zet Alojzij Knuplež. Knuplež je tasta hudo ranil z vilami. Knuplež je pri zaslišanju dejal, da je tasta udaril, ker se je bal, da ga bo tast napadel z nožem. Orožniki pa so pri zaslišanju drugih prič ugotovili, da je Knuplež svojega tasta istega dne vrgel v gnojnico, s katere so Svfnška v zadnjem trenutku rešili domačini.
Maribor, 13. Julija.
Nedeljskemu uboju v Košakih pri Mariboru je sledil nov uboj v Ruperčah v Slov. goricah, v Račah pri Mariboru pa se je pripetil dogodek, ki kaže vso trageJijo prevžitkarstva. V bolnišnico so prepeljali s prebito lobanjo in nezavestnega preužit-karja Henrika Upnika, ki se ob času poročila 'bori s smrtjo. Lastna sestra,, 37-let-na posestnica Elizabeta Drevenškc-va mu je s sekiro prizadjala smrtno nevarne poškodbe.	■*U!<iCl
Dogodek je v zvezi s tragiko Dreven-škove družine v Račah pri Maribora, ki ima tamkaj svoje lepo posestvo. Ob smrti staršev 1. 1933 je Elizabeta Drevenškova prevzela obvezno skrb za brata Henrika in sestro Alojzijo. Oba sta slaboumna in jn brat Henrik že bil v umobolnici in tudi že 6 mesecev v zaporu, življenje pri Lip-nikevih je bilo žalostno. Olajšavo je našla Elizabeta ob poroki z Ivanom Dreven-škom. V začetku sta dobro gospodarila., toda kmalu je Ivan Drevenšek začel pi-jančevati, zlezel je v dolgove in je nazadnje še sam zažgal hišo, da bi prišel do denarja. Toda pri požigu so ga zasačili in kazenski senat ga je obsodil na 2 leti ro bije, katero kazen je odsedel le-tos v februarju. V času, ko je bil Drevenšek v zaporu, je Elizabeta Drevera.ifklova s prid-nestjo in marljivostjo zopet učvrstila gospodarstvo. Pri tem pa jo je motil njen brat Henrik, ki je venomer zahteval denar. ki ga je sproti zapravljal. Tako se je zgodilo, da je domačija Drevenškova prišla na boben in da je bila te dni sodno cenjena, življenje pri Drevenš-kovih se je pretvorilo v pekel, če ni hotela Drevenškova izročiti bratu Henriku denarja, jo je brat pretepel. Ko se je Ivan Drevenšek vrnil iz zapora, si ni upal k ženi, ampak je rajši šel k svogim staršem v Sikole, ker mu je svak Henrik Lipnik grozil, da ga bo ubil, če pride domov.
Nevzdržno stanje pri Drevenškovih je doseglo svoj vrhunec predsnočnim. ko so pri Drevenškovih večerjali. Brat Henrik i* maral večerjati. Sprožil se je prepir, nakar je Henrik pognal večerjo na tla. pograbil sestro in jo butal ob zid. Elizabeti se je posrečilo, da je pobegnila iz hiše ter se skrila v nekem grmovju, kjer je prebila vso noč. Brat Henrik pa Je doma s sekiro razbil vse pohištvo in okna, nakar se je vlegel in mirno zaspal. Včeraj pa se je Drevenškova splazila v hišo. Mi-
Iz Trbovelj
t— Ka dan naborov se ne sme točiti alkohol. V zaščito javnega miru io reda je sresko načelstvo odredilo: Vsem točilnicam alkaholnih pijač ie prepovedano na dan naborov od polnoči dalje točiti alkoholne pijače nabornikom kakor tudi osebam, v katerih spremstvu so naborniki» in to v občini, iz katere prihajajo, kakor tudi v občinah, skozi katere naborniki potujejo na kraj naborov in v občini, kjer se nabori vrše. Prepovedano je točenje v lokalu samem kakor
tudi dajanje pijač izven lokala.
★
POLJČANE. Na sokolski tomboli se i e v nedeljo pri Mahoriču zbrala množica ljudi od blizu im daleč- da poiskusi svojo srečo. Kar ee glavnih dobitkov tiče; lahko rečemo. da je bila sreča naklonjena najpo najpotrebnejšim. Kolesa sO dobili Mesaric Andrej iz Pekla» Kovačič Jože iz Čretnik? in Macuh Franc iz Hošnice. Dalje go tn deli: Rebernakova, vrečo moke, itanšak p Poličan plug, Lorenčak it Sp. Poljčan dr< in Lojzka Šramljeva s Pragerskega prem-i Vsem, ki so kakorkoli pripomogli k R" mu uspehu« aajlepia hyalal ,
~ JUTRO« št. 161
8
SreHa. 14. VII. 1937.
Rafael Sabatini:	9
MORSKI KRAGULJ
Gusarskl roman
Vedel je, da je brat Lionel skoraj sleherni dlan jezdiaril v Malpars, in poznal tudi namen teh pogostih potov; slišal je bil o ženski, ki je imela tam za deželske gizdaline iz Trura, Pen_ ryna in Helstoina nekakšen dvor, in je tudi marsikaj vedel o slabem slovesu, ki ga je imela v mestu in zaradi katerega se je bila umaknila na deželo. V svarilo je povedail Lioneln nekaj obče znanih grdih resnic o tej osebi; prvič v njunem življenju je za las manjkalo, da se brata nista sprla.
NikoOi več ai Oliver omenili te ženske. Predobro je poznal človeško naravo in prepričan je bil, da bi vmešavanje povzročilo samo razdor med njim in bratom, zaželenega namena pa ne bi doseglo. Zaito se je vdaü v neogihnost, skomignil z rameni in molčal
Nekaj časa je ostalo tako. Med tem je jesen do dobrega oveniLa, prišla je zima, in v dobi viharjev sta imela sir Oliver in Rozamunda čedalje manj priložnosti, videti drug drugega. Na Rozamundino željo se je ogibal Godolphin Courta. Tudi samemu se mu je zdelo najbolj prav, da ne hodi tja in se ne izpostavlja prepiru z mladim graščakom, ki mu
je bil prepovedal vstop v svojo hišo. Zate je y tem času le redko screčaval Petra Godolphina, in pri teh maloštevilnih prilikah sta šla s hladnim pozdravom drug mimo drugega.
Sir Oliver je bil srečen h vsega srca; ljudje so se kar čudili, kako krotko mu je zvenela beseda in koliko svetlejši je bil postal izraz njegovih lic, ki se je zdel prej vsakomur tako ošaben in odljuden. Potrpljenje je bilo vse, kar je usoda terjala od njega, in Oliver je radostno plačeval ta davek. Leto se je nagibalo h koncu; vedel je, da bo imel dom v Penarrowu novo gospodinjo, preden pride nova zima v deželo. To je bilo zanj tako gotovo kakor menjava letnih časov.
A vendar so bili vkljub temu trdnemu zaupanju trenutki, ko ga je morila zamolkla slutnja grozečega zla. če se je uprl tej atožnosti, ni mogel najti ničesar prijemljivega in je prišel vselej do zaključ. ka, da ga baš preobilje sreče muči in mu navdaja srce s skrbjo zato, da ne bi radost preglasno vriskala in previsoko kipela.
Nekega dine, kaik teden pred božičnimi prazniki, je moral zaradi nevažnega opravka v Helston. Več dni zaporedoma je divjal vzdolž obale snežni vihar, in dežela je bila ograjena z gosto belo odejo. Četrti diari je moč burje ponehala, nebo je bilo brez oblakov, in pokrajina se je v bleščeči belini širila na solai cu. Pozno popoldne je jahal domov; ko je ležal Helston že nekaj milj za njim, je pa opazil, da je bdi konj izgubil podkev. Razjahal je, si ovil vajevajete okoli komolca in s pesmico na ustnL
cah krenil po sofačni dolini, ki se vleče med pesn-denniškim in arwenaäkem gričevjem.
Teko je doepe! pred vrata kovačnice v Smät-
hicku. Okrog hiše je stalo precej ribičev in kmetov, kajti kovačnica je Ma v tem kraju, ki ni imel krčme, priljubljeno shajališče. Mimo teh ljudi in nekega trgovca z njegovimi tovornimi konji je videl tudi sira Andrewa Placka, panrynskega župnika in sodtnijsikega uradnika iz trurske okolice, plemiča Gregaryja Baina. Oba gospoda sta bila siru Oliverju dobro znana, in ko je čakal svojega konja, se je z njima prijateljski raagovarjal. V tem je prijezdil po rahlem awennaSkem klancu plemič Peter Godolphin.
Sir Andrew in plemič Baine sta pozneje trdila, da je moral biti Peter Godolphin pijan, tako za-ripel je bil v obraz, tako nenaravno so se mu bleščale oči, tako okoren mu je bil jezik in tako prenapeta in nespametna je bàia vsaka njegova beseda. Plemič eter kakor tudi sir John KilJidrew sta bila prijatelja kanarskega penovca, in Peter je bil obedoval pri siru Johnu. Bil je izmed tistih ljudi, ki jih dela pijača prepirljive — kar ne pomeni drugega, kakor da jim naravno nagnjenje neovirano udari na dan, kakor hitro pod vplivom vina odneha notranja brzda. Pogled na sira OIL verja je bil mlademu fanjfcu zaželeni povod, da je dal svoji slabi volji duška. Morda se je v svojem polipijanem stanju tudi spomnil, kako je bil nekoč udaril sira Oliver ja in kako se mu je ta smejal in trdil, da miu tega živ krst ne bo verjel. Ko
je prijahal do trojice gospodov, je mahoma nategnil vajete. To se je zgodilo toli nepričakovano, •da bi mu bil konj skoraj padel; vendar se je obdržal na njena. Po snegu, ki je bil okrog koračnice
razteptan in blaten, je počasi zajezdil bliže in hudobno poškilil na sira Oliverja.
»Iz Awemacka prihajam,« je naznanil brez vsake potrebe. »Govorili smo o vas.«
»Boljšega predmeta za pomenek si res ne bi bili mogli izbrati,« je smehljaje se odvrnil sir Oliver, toda oči so mu zrle trdo in nekam razburjeno, čeprav se ni za svojo osebo ničesar bal.
»V tem utegne imeti prav; vi pa vaš zanikarni oče sta bogme prikladna za razgovor.«
»Sir«, je odvrnil sir Oliver, »že enkrat sem obžaloval vsem znamo lahkomiselnost vaše matere.«
Komaj so bile te besede izgovorjene, se jih je že skesal in to tem grenkeje, ker so jih kmeitje pozdravili z glasnim rezgetom. Rade volje bi bil dal pol imetja, da mu ne bi bile ušle.
Obraz plemiča Godolphina se je izpremenil, kakor da bi mu bil mahoma strgal krinko. Rdečica se je prelila v mrliško bledico, oči so mu zasršale, ustnice vzdrgetaJe. Trenutek ali kaj je tako buljil v sovražnika, nato se je vzravnal, zavihtil jahalni bič in skoraj ihté zarjovel: »Ti pes, ti pes!« Bič je švistnil po zraku in zapustil na temnem obrazu sira Oliverja dolgo rdečo progo.
Z ogorčenimi vzkliki so se vrgli ostali — pastor, sodnijski uradnik in kmetje — med nasprotnika.
MAL I
wwsrmtTra
OCILA§I
Beseda 1 Din. davek 3 Dia. ca Šifro aH dajanje naslova 6 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
V Medvodah
ali neposedni bližini, iščem za letovanje za 14 dni v avgustu sobo z eno ali dvema posteljama v dobi pri' vatni hiši, najrajši s brano v hiši. Ponudbe s ceno na osi. odd. Jutra pod šifro »V Medvodai«.
17940-38
rsmrnam
Beseda 1 Din. davek S Dia,
ca Šifro »11 dajanje naslova 5 Din. NajmiajSi zn&sek 17 Din.
Vezilje
perfektne z večletne prakso gprejmn Nikola Ivkovič, Novi Sad.	175131
Šoferja - mehanika
resnega, zanesljivega, samca, z večletno prakso in dobrimi izpričevali, išče večje trg-ovsko podjetje v Ljubljani. Nastop 20. t. m. Vsa oskrba v hiši. Ponudbe na ogl. odd. Juta pod značko »Treznost«.	17912-1
Frizerko
mlado, sprejme takoj Stane Straus, frizer za dame in gospode, Šoštanj.
17916*1
Frizerka
vešča vodne, železne ln trajne ondulacije, dobi stalno službo. Rakove Ivan, Jesenice, Obrtniška 21.
17919-1
Kemičarko
sprejmem. Ponudbe na egl. odd. Jutra pod šifro »Tekstilna tovarna«.
179324
Frizerko
dobro delavko, sprejmem takoj ali po dogovoru. Ponudbe s oogoji na Polak Josip, Rakek.	17943-1
Iščemo za takoj
izkušenega žgalca emajla (Emailbrenner) in nanašaloa (Aufträger). Ponudbe z navedbo dosedanje prakse in zahtevki plače na ogl. odd. Jutra pod »Email«.
1794S-1
Magistra ali stažista
neoženjenega, sprejme lekarna na deželi v stalno službo. Nastop najkasneje koncem septembra. Ponudbe g curriculum vitae n3 ogl. odd. Jutra pod »Magister*.
17952-1
Službe išč%
Vsaka Deseda 60 par, 4» rek 8 Din, ta Šifro ali dajanj* naslov» 5 Din; najmanjši znesek IS Din.
Samostojna šivilja
in pikrojevalka želi službo. Nastopi takoj. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
17937-2
Kot gospodinja
iščem službe pri boljšem gospodu. -- Pn"" na ogl. odd. Jutra pod »Samostojna gospodinja«.
17935-2
Vrtnar
išče zaposlitve kjerkoli. Dopise pod »Marljiv« na ogl. odd. Jutra.
17933-2
Gospodinja
išče službo k samostojnemu gospodu ali uradniški dru žini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Št. 3778«.
17954-2
Potniki
Beseda 1 Din. davek 3 Dia. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Zastopstva
tovarniška ali slična. sprejmem. Sem trgovsko naobra žen, imam večletno prakso in sem dobro ver7iran. Ev. se udeležim v podjetju z de lom gotovine bot sodelujoč družabnik. Pismen" ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Agilen«.
17930-5
Vaienci(ke)
Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
2 vajenca
natakarskega in kuharskega sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Inteligentni vajenec«.
17957-44
Pletilje
z lastnim strojem po možnosti vajene rokavi-c, dobe stalno delo na dom. Ponudbe n« ogl. odd. Jutra pod »Ljubljana takoj«.
17951-1
Frizerska vajenka
2 in pol letoma učne dobe, želi nadaljevati učenje Izvežbana je v friziranju, trajni in vodni ondulaoiji. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
17941-44
Pekovskega vajenca
sprejmem takoj. Vsa oskrba v hiši. Alojzij Noč, Slov. Javornik.
!70?0-4!4
INSERIRAJ V „JUTRU"!
6. Th. Rothman :
VRTISMRČEK ia Š1LONOSKA
Nove pustolovščine
50
Moja novica zbudi veliko pozornost. Tega seveda nisem pričakoval, in mahoma se zazdiva s Šilonosko sama sebi zelo važni osebi. Stric Mikastovič, ki je narednik pri mišjem polku in ki je v bitki z žabami izgubil kos uhlja, vstane, kakor je dolg, in vzklikne: »Grozodejstvom tega podlasca je treba enkrat za .vselej storiti konec!«
Prodam
Beseda 1 Din. davek S Dtn. za šifro aLi dajanje naslova 5 Din, Najmanjši znesek 17 Din.
Vinsko črpalko
in 15 m rdečih skoraj novih cevi, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
179016
K
Najboljši trboveljski
PREMOG
brez prahu, koks, suha drva
I. Pogačnik
BOHORIČEVA 5, Telef. 20-59
Kupim
Beseda 1 Din, davek S Din. za šifro ali dajanje naslova fi Din. NajmanjSt ines&k 17 Din.
Orehove hlode
in štore kupimo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod
>Korenjaki«.
117927-7
Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tneeek 17 Din.
Posojilo 250.000 Din
iščem. Vknjižba na prvo mesto, trikratna vrednost^ obresti po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dogovor«.
17924-16
Lokali
Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro alt dajanje naslov« 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Trgovina
mešanega blaga
vpeljana, naprodaj na naj-prometnp'*' «~v,-t "b glavni cesti, periferija Ljubljane. Krasni prostori, uspeh zasi guran. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Se dogovorimo«.	179Ì9-19
Beseda 1 Din, davek S Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din.* NajmanjSi znesek 17 Din.
Lepo vilo na Bledu
prodam. Naslov t vseh po-slovalmcab Jutra.
17598-20
Kupim hišo
v neposredni bližini Ljubljane ali Kranja za Din 60 —'100.000. Resne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Takoj, brez posredovalca«.
17936-20
Naslove malih oglasov pošiljamo
samo onim,
ki pošljejo znamke za 3 din.
Beseda l Din davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Orehovo spalnico
Sperano, prodam po ugodni ceni. Mizarstvo Ličen, Celovška aoe.
17949-10
Pes ovčar
se je zatekel. Poizve se na KopaliSčn na Ljubljanici.
17915-27
Hranilne vloge
vseh denarnih zavodov terjatve in vrednostne capirle v o o v £ i m najkulaotneje po najviSji ceni
tako) v gotovini
A. Planinšek
Ljubljana, Bethovnova nI. Telef oo
14
15-10
59-16
Hranilne vloge
prodate najbolj« potom moje oblastv dovoljene pi same. Takojšnja gotovina. RUDOLF ZORE, Ljubljana,
Gledališka Ii. Telefon 38-10 23316
Dvodružinsko vilo
enonadstropno, novo, prodam za Din 95.000. Vprašati v gostilni Žoher. Tržaška cesta 3, Maribor."
17955-20
Hiša
s stavbeno parcelo, naprodaj tik postaje Tezno. Na slov v vseh poslovalnicah Jutra.	17956-20

Beseda 1 Din, davek 8 Din. za Šifro tU dajanje naslov» 5 Din. NajmanjSi znesek 17 Din.
Blizu Zvezde
oddam takoj veliko, mirno in solnčno, udobno oprem Ijeno sobo. z eno ali dvema posteljama ter posebnim vhodom. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra.
17759-33
Opremljeno sobo
oddam takoj fl—2 osebama. Bleiweis'iva cesta 18, pritličje, levo.
17916-28
Sostanovalko
v lepo sobo sprejmem takoj ali 1. avgusta. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
17914-23
Opremljeno sobo
solnčno in zračno, s posebnim vhodom, pol-pjf tivolskega gozda, oddam. Cesta na Rožnik 47.
379C1-23
Dve sobi
veliko dvoriščno in sobico v suterenu oddam poleg glavne pošte. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
17917-93
PROFESORSKI ZBOR klasične gimnazije v Mariboru
naznanja, da je 13. t. m. umrl gospod
Jerovšek Franc
PROFESOR V P. IN ŠOLSKI SVETNIK
ki je skoro 40 let vzorno učil in vodil mladino tega zavoda.
Pogreb bo v četrtek 15. t. m. ob pol 16. iz mestne mrtvašnice na Pobrežju.
V MARIBORU, 13. julija 1937.
. * -.-' . • .. - f * » >.'-•, v . .." - '^v '^vi * ^-J		i'-r'v:? A"-1/ •;
		
Lepo veliko
opremljeno a Iii
sobo
prazno, oddam nasproti banske uprave. Xaslov v vseh poslovalnicah Jutra.
87945-38
Od ti a
Beseda 1 Din. davek 8 Din. za šifro aH dajanje naslova 5 Din. NajmanjSi znesek 17 Din.
Lepo stanovanje
parketirano, s souporabo kopalnice. 10 min. od glavne pošte, tik tramvaja, — oddam dvema boljšima osebama takoj ali pozneje. — Naslov v vseh pošlo valn' cah Jutra.
17938-21
Dvosob. stanovanje
kuhinja in drvarnica v pritličju. — Istntam oddam prazno sobo v pritličju in v i. nadstr., eno opremljeno sobo z dvema posteljama, vse za 1. avgust. Vprašati v Kolodvorski ul. 35/1., des-17934-31
Trisobno stanovanje
zelo lepo, s kopalnico in vsemi pritiklinami, oddam 1. avgusta oz. 1. septembra za Bežigradom. Tešar, Hra-nilniška cesta 7.
17958-21
Naročniki »JUTRAc so zavarovanj za 10.000 Din.
Sostanovalca
sprejmem v lepo sončno opremljeno sobo z elektriko za 80 Din mesečno. Pod Ježami 19. pritličje. Vod-mat.	17950-23
Sobe išče
Beseda t Dm. la vek 8 Du. 63 šifro ali dajanje naslova 5 Din. NajmanjSi znesek 17 Din.
Prazno sobo
event. s štedilnikom, išče gospodična kjerkoli. Ponudbe pod »Točna plačnica 22« na ogl. odd. Jutra.
>17900-23«
Opremljeno sobo
strogo separirano, z vhodom s stopnic imajo prednost, — išče za stalno Ì5. julija v centra ali bližini državni uradnik. Ponuditi takoj na ogl. odd. Jutra pod šifro »777«.	1(7013-33«
Opremljeno sobo
s strogi separiranim posebnim vhodom, v centra, išče soliden gospod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Soba 1937«.
17909-23a
Trgovski pomočnik-šoSer
vojaščine prost, z nekaj kavcije in večletno prakso v mešani stroki z dobrimi izpričevali. Zmožen tudi trgovske korespondence in strojepisja — želi službo, najraje pri veletrgovini, tovarni ali slično. Cenjene ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Zanesljiv«.
5705
Iščemo
RISARJA (umetnika)
za šefa risarskega oddelka, prvenstveno risarja s peresom (Federzeichner), veščega izdelovanja pisemskih glav, prospektov in lepakov. Prednost imajo poznavalci lito-grafske tehnike. Ponudbe z vzorci del na Grafičko preduzeče »OBLIK« — Beograd, Vuka Karadžiča 18.
571Ö
Izgubljeno
Zlata zapestna ura
drag spomin, se je izgubila 13. VIL 1937. Poljanska cesta in nasip do trg. Reich. Pošten najditelj prejme lepo nagrado. Oddati na policiji.
17953-38
2LL_
Vsaka Deseo-« 1 Du>; davek 8 D;n za dajanje naslova 6 Din; najmanjši znesek 30 Din.
Tonek!
Javite takoj svoj naslov, keT ga nujno potrebuje druga mama.
17917-34
Beseda 1 Dtn davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Din.
ster in vsa lahka*! letna oblačila
|v elegantni izdelavi| nudi ceneno
PRESKER,
|Sv. Petra cesta 14
Kupuj domače blago !
;::ììì I
iS
Ili!
Naša mila majka, sestra, tasta, baba i prababa
Z0JICH
A*
LHZHREUIC
rodjena JOVIc
u svojoj 84 godini posle teške bolesti preselila se je u večnost 13 jula 1937 godine. Sahrana 14 jula 1937 godine u 17 časova na celjskom groblju. CELJE, 13 jula 1937 godine.
Ožaloščeni:
sestra: VAŠKA POPIC; sinovi: TODOR i DR. MILOŠ LAZAREVIC; cerke: ALEKSANDRA NAUMOVIČ I MARA MILUTINOVIC; sna je: PAVLA i MARA LAZAREVIC i ostala rodbina.
Naslov za izraze sožalja: g. TODOR LAZ ARE VIČ, ravnatelj cinkarne, Celje,
sin pokojnice.
I
•T
Planinsko rajanje na Beeu
Rogaška Slatina, 13. julija.
V vrsti sezonskih razvedril, ki jih za zdraviliške goste vsako leto prirejajo uprava zdravilišča, Putnik, Sokolsko društvo in domača podružnica Slovenskega planinskega društva, je zmerom zelo zanimivo planinsko rajanje na Boču pri Sv. Miklavžu. Sporedi so živahni in razgibani, že sama beseda rajanje pa pove vse: veselje, smeh, zabava in ples sredi gozdov, visoko nad kotlom Rogaške Slatine in daleč od velikomestnega hrupa.
Letošnje planinsko rajanje pri Sv. Miklavžu na Boču, ki ga v nedeljo 18. julija oziroma v slučaju slabega vremena v nedeljo 25. t. m. prireja podružnica SPD Rogaška Slatina—Poljčane, obeta biti še prav posebno zanimivo. Dopoldne, ko je vzpon na Boč najprijetnejši, bo bočki župnik in častni predsednik podružnice SPD g. Slavko Cilenšek daroval slovesno sv. mašo, takoj zatem pa bo slavnostna seja društva, ki je tekom dolgih let svojega dela pokazalo največjo nesebičnost in nenavadno delovno požrtvovalnost.
Na Boču ni hotelov in velikega udobja, toda je časih človeku prav to najprijetnej-še. Sprosti se vseh skrbi in družabnih spon, ki ga vežejo v nižinah, in zaživi vsaj za kratek dan čisto drugačno življenje, življenje pod šotori, ob parobku gozda in v samem gozdu. Takšno je to planinsko rajanje na Boču in takšno bo tudi letos. Pod šotori bo vinska poizkušnja pristnih domačih vin in bo tako poskrbljeno tudi za vinske bratce in prijatelje našega zlatega Štajerca, prav tam bo za dame na razpolago obilo najboljših likerjev in drugih prijetnih krepčil, pozabljeni pa seveda ne bodo niti sovražniki alkohola, ki se bodo lahko osvežili z najbolj izbranimi brezalkoholnimi pijačami. O toplih in mrzlih jedilih, sladkem pecivu, kavarni in drugih pritiklinah takšnega rajanja nam niti govoriti ni treba, saj bi brez njih zabava ne bila popolna.
Ob gozdu bo tudi rajanje in to bo za mladino najmikavnejše. Z nageljni, ki jih bodo prodajala dekleta izpod in z Boča, se boste lahko prikupili izvoljenkam in osvojili trda srca, valček pa vas bo zazibal v zaljubljene sanie, da vam nikoli ne bo žal. če se boste udeležili tega planinskega rajanja. Resnejši gospodje bodo streljali za dobitke, naposled pa bo izvoljena še kraljica Boča, ki bo prejela prekrasno darilo. Ta naziv bo gotovo spravil vsa mlada dekleta iz vrst gostov v Rosraški Slatini na Boč, saj jtm ne bo čisto nič neprijetno, če bodo ponesla s seboj domov še krono z našega Boča.
Ker je ves čisti dobiček namenjen zgradbi planinskega doma na njem, bodo gostje in domačini gotovo uooštevali pomen te prireditve sebi v veselje, našim planincem na v korist.
Očanec Boč vas pričakuje. Ne pozabite nanj!
Krompirjev hrošč v Švici
Nekateri švicarski kantoni imajo letos velike preglavice s krompirjevim hroščem, o katerem poročajo, da se je v zadnjem času iz ženevskega kantona razširil posebno po kantonu Waadtu.
švicarska vlada je sklenila nastopiti z vso energijo proti temu škodljivcu. Sreča je ta, da so na razpolago pripomočki, s katerimi je mogoče to neprijetno in škodljivo žival uspešno uničevati. To so kemikalije, ki ugonabljajo hrošča in pred vsem njegove ličinke, rastlinam pa ne škodujejo.
Ličinke razdejajo listje in uničujejo rastline včasih popolnoma. Ker izleže samica do tisoč in tudi več jajčec in se morejo v poletju razviti tri do štiri. pokolenja, si je lahko predstavljati, kako veliko nevarnost pomeni ta škodljivec v poljedelstvu.
■a Narodno tktaoo &, & fc* ttataMiada ft» ta* Sa
INSERIRÀJTE V „JUTRU44
del Jb tfffiHff^ Alois UesBft	fjjUljnrt