18. Številka.__Ljubljana, petek 23. januarja._VII. leto, 1874.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izvzemši poncdoljke in dnevu po praznikih, ter velja po posti projcman, za avstro-ogerske dežele za celo loto 16 go!«l, za pol leta 8 K°!d. za četrt leta 4 go'.d. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanj o na dom so računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za četrt lota. — Za tuje dežele za colo loto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospodo učitelje na ljudakih šolah in za dijake veljft znižana cona in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po pošti prejoman za četrt lota 3 gld. — Za oznanila ne plačuje od četiri-stopno potit-vrste 6 kr., čo so oznanilo enkrat tiska, 5 kr. čo se dvakrat in 4 kr. čo se tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat so plača šteuipolj za 30 kr. Dopisi naj so izvole frankirati. — Kokopisi bo no vračajo. — Uredništvo jo v Ljubljani na celovški costi v Tavčarjevi hiši „Uotol Evropa". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnino, reklamacijo, oznanila, t. j. administrativno reči, jo v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši.
V JLjnKtIJtlili 22. jan.
Pri zadnjem zboru ljubljanskega usta-vovernega konstitncijonalnega društva jo prvo-sodnik dr. Supan govoril tudi o naši na-rodno-liberalni stranki in rekel, da ho v množili točkab sklada z njegovo stranko, da nas loči le še d r ž a v 0 p r a v n o in narodno vprašanje od onib, naposled da upa, da se bode naSa Stranka naposled zvezala z njegovo, ker liberalci potrebujejo zaveznikov za budi dolgi boj, ki jih čaka s klerikalci. — S tem /. tvorom jo dr. Supan strašno ustregel ras-i Canon Hleivveisu, kateri jemlje trobento v zrni j ih „Novicah" in zatrobi svojim vernim : čujete, niladoslovcnci no uže na pol zavezniki nemčurjev; a dr. Supanu pa drugo bolho v ubo hočo skrivaj utekniti, zašepetajc mu, varuj se tndi ti, kajti le-ti mladoslovcuci so prav za j>rav moji iu klerikalni do kože. In vesel je potem, kajti misli si: zdaj sem jih povsod onemogočil na levo in na desno, morajo pogubljeni biti, ti „mladosloveuci".
Morda si bomo tudi mi, kakor dr. Supan noviško hvaležnost pridobili, če k temu nekoliko prav „jasnega" in „odkritosrčnega" pristavimo, namreč kar naravnost izpovemo: dr. Supan je v svojem govoru nekoliko prav imel in samo na ustavoverni stranki jo, da bi celo prav imel — kar poslodnje tako kmalu sicer res še upati nij.
Popolnem resnično jo namreč, da nas ne loči od pravih nemških in ustavovernib liberalcev druzega nego narodno in državo-pravno vprašanje, ali prav za prav samo narodno, kajti državopravnost nam nij drugega, nego pomoček do namena. Mi zahtevamo vprvič in glavno in nad vse: poroštva narodnega slovanskega obstanka in n a r o d u c g a r a z v o j a za nau narod. Po kakih sredstvih se to doseže, to nam nij glavna stvar, da je le garantirano, kajti federalisti smo mi iz narodnih iu no kakor Tirolci iz ultramontauskih obzirov, katere sami pobijamo.
Drugo jo vprašanje, ali ima dr. Supa-novo upanje, da se slovenska narodua liberalna stranka „kmalu" zedini z u 'lavoverno, kaj izgleda uresničiti sc. Nam ne zdi, da ne, kajti nikjer nij nadejo, da bi takozvani „liberalni" Nemci res liberalni, to je pravični postali nasproti Slovanom. Dokler pa do pike no popustite svoje germauizucije, dokler pobijate in zadržuj eto nase slovenske šole in urade, dokler nemate glede izpolnjevanja naših narodnih terjatev drugega za nas, nego tisočkrat ponovljene in ovržene fraze, nikdar nij pravega zedinjenja mogoče.
Pač pak je res, da vsi dogodjaji kažejo, da bi bilo dobro in prav, ko bi svobodomiselni  elementi  vseh narodov zložno
delali proti reakciji. To pa nij mogoče drugače, nego da se prej za prvotne narodne pravice pobotamo, da nam Slovanom pro-tivniki priznajo vse narodne pravice in to ne samo s frazo in na papirji nego v dejanji. Dokler tega nij, naj si nihče no dela iluzij, da bi mi mogli kedaj družiti so s katero koli strauko, ki nam hoče ndušiti to, bar nam je zvezda vodnica v boji, ljubo/ n do slovanska m.'.We in našega slovenskega ljudstva.
Iz deželnih zborov. Štajerski deželni zbor.
|t/.V. (lop. I
(23. in poslednja seja 16. januarja zvečer.) Finančni odbor predloži končne Hklepe o deželuem proračunu za leto 1874. Vh< stroški znašajo 8,164.660 gold., dohodki 1,880.654 gl., tedaj ostane nepokritih 1,7*4.000 gl. Naloži so 38%, doželno priklado na direktni davek z vsemi državnimi prikladami. Deželnemu odboru se naloži, da se zopet obrne do vlado ter prosi, da vlada privoli uaklado na ueposrednji davek, to je na vžituiuo za vino, mošt, pivo iu žgano pijače. V drugih deželah, na primer na Kranjskem, so smejo take priklade delati v prid deželnega fonda, samo na Štajerskem vlada tega ueee privoliti. Ta resolucija je bilu z 28 proti 20 glasom sprejeta.
Finančni odbor svetuje, da se predloženi računski sklep deželnih fondov za leto 1872 potrdi. Deželni odbor mora v prihodnje skušati, da dobiva vsako četrtleto izkaz o zaostali deželni prikladi in sicer po posameznih okrajih.
lteuter poroča o penzijskem zakladu za ljudske učitelje. Proračun kaže v potreb-ščiuah: pokojnine za učitelje 25.000 gl.; za učiteljsko vdovo 8000 gl., izrcjcvah.i doneski 1900 gl., skupaj 32.000 gl. j pokritje: 2% od učiteljskih plač 8500 gl., l/a°/o od zapuščin 30.000 gI., wkupaj 47.000 gl., tedaj 15.000 gl. nad potrebščine. Celi peuzijski fond uže zuaša 180.000 gl.
Dr. Gmeiuer poroča v imenu dotičnega odseka o rastoči nevaruosti življenja in imetka ua deželi. Krivo temu je pomanjkanje intelcktuelne, naravne in verske odgoje in omiko, vsled tega surovost, nevednost, lenoba; dalje sedanji prevrat vseh razmer pridelovanja in pi idobljeuja; končuo so krive občino same, ker se premalo brigajo za policijo v občinah itd. Temu nasproti jc treba, da so ljudstvo po šolah izobrazi, pri čem naj posebno tudi duhovščina pripomaga, da se postave spoštujejo in izvršujejo, da bo občine bolj zanimajo za javno varnost, da so žandarmerija pomnoži, da se pokajkajoČi
ljudje zgrabijo in izfoČe v posilno delaluico i. t. d.
Herman s tem poročilom nij zadovoljen j tem čudnejc, ker je večina dotičnega odbora njegove stranko privi ženikov bila. Herman pravi, da je vsemu temu krivo slabljenje verske zavednosti in razširjanje socijalnih, religijoznih in narodnogospodarskih načel liberalizma. Temu nasproti stopiti je važneje, nego konfcMJnnelnc postavo in civilni zakon.
Predlogi odbora so  bili potem sprejeti.
Zschok zj. odbor za občinske zadeve poroča o predlogu zarad spremembo deželnega reda: Deželnemu odboru so ukaže, da ima pretresovati, katere odločbe deželnega reda in deželnega Volilnega reda se imajo vsled postave od 2. aprila 1H73, (po kateri jc osnovna postava o državnem za-st >pu od 21. decembra 1H(57 spremenjena) in postave od 2. aprila 1S73 (gledo volitev udov poslansko zbornico) spremeniti, ali drugače izpeljati. O tem, in o spremembi opravilnega reda za deželni zbor ima deželni odbor v prihodnjem zasedanji poročati in svoje nasvete staviti.
Karlon v imenu konservativnih poslancev izreČo, da stoje na htališči prejšnjih let in da morejo preuaredbo deželnega zbora samo v tem smislu sprejeti, da so izvrši 19. §. nasproti direktnim volitvam za državni zbor.
Dr. Dominkuš želi pravičnejši volilni red za deželni zbor, po katerem so Slovenci hudo prikrajšani; naj bi se tedaj volilni red tako popravil, da bodo Sloveuci dobili toliko poslancev, kolikor jim gre po številu in po državnih in deželnih bremenih, katera morajo v izobiljui meri nositi. Trebalo bi, da se nejasno odločbe popravijo, na primer glede volilnega prava v posameznih volilnih skupinah, volilnega prava žensk, poobla-ščenja itd. Govornik opominja na potrebo, da se volilni okraji slošljo po lokalnih in narodnih razmerah, da se volilno pravo razširja po nižjem cenzusu itd. Naj se tedaj deželnemu odboru sploh naloži, da pregleda iu nasvetuje popravke v celem volilnem redu in ne samo nekatere tooke. Zato predloži, da se deželni volilni red Sploh prenaredi in ne samo z ozirom na direktne volitve; naj bi se tedaj izpustile besede, katere merijo na direktne volitve. Predlog ta nij bil sprejet, ampak celi nespremenjeni predlog odborov.
Za Dominkušev predlog je glasovala desna iu nekateri poslanci velikega posestva, proti pa cela levica.
Delavska izobraževalna društva so prosila deželni zbor za denarno podporo. Deželni zbor sklene, da sme deželni odbor 1000 gold. izdati za pospeševanja poduka za delavce.
Končno sledijo navadni komplimenti deželnemu glavarja in poslancem in zbor se sklene s Živioklici na cesarja.
Politični razgled.
Notranje dežele
V Idubljani 22. januarja.
Osnove postav, katere je vlada <lrš<*v-netnu *horu predložila, ne poznamo še več kakor po naslovih, kakor smo jih včeraj omenili. —V gosposki zbornici je vlada predložila več gospodarstvenih zakonskih osnov. — Moravski Čehi so prišli na Dunaj v zbor.
\ttr<nliii t.istif izrekajo, da je češka politika zgubila sočutje celega slovanskega sveta, in je je zamenjala s prijateljstvom nekaterih „stotin nemških popov" in je slovansko idejo za nezmotljivostno sleparstvo zabarantala. Pasivna politika datira od leta 1867, in se je izcimila v glavi grofov Clam-Martinica in Leona Thuna , katera bi rada, da bi Čehi ne šli v deželni zbor, kor je historično plemstvo palo. Klerikalni „Cech" pa pravi, da „je solidarnost Slovanov lepa misel, toda brez telesa, in se v političnem boji ne da rabiti. Zaveza z nemškim popovstvom je tedaj važnejša, kakor solidarnost, o kateri drugi Slovani nečejo ničesa vedeti."
V TjVhvu je 20. jan. pri volitvi državnega poslanca zmagal kandidat poljskih narodujakov dr. Czerkavski, proti vladno-Židovskemu kandidatu Zbyszewakemu.
Vn&tiije dr/.ave.
Fmneoski vladi je vendar ščuvanje škofo" preostudno postalo, zraven tega se pa boji, da bi ne bito zaradi surovih pastirskih listov   z Nemčijo   diplomatičnih sitnosti). Zato jo potlačila klerikalni  list „Univers," ki je zadnje dni prinesel list škofa iz Pe-rigneux;  skrajna desnica bo zatega del mi-nisterstro iuterpelirala.   Bismarck je terjal od francoskega poslanca zadostenja za ža-lenje cesarjevo po škofu iz Nimes. Vlada je škofa v Vcrsailles poklicala, toda tudi tam škof svojih psovanj nij hotel preklicati, zaradi česar ga bo vlada pri državnem svetu tožila, češ, da je protipostavno ravnal.   Tudi Škof iz Pčri^ueux je zatožen pri državnem sveta. Pravijo, da zato hiti pobirati svoje pastirske liste in jih uničuje. Tudi škof Plantier bo je postavil pred sodnijo zaradi razžaljenja tujega vladarja.  Članek „Nord. Allg. Ztg.", o katerim smo včeraj   poročali, tedaj nema majhnega vpljiva. — V narodni zbornici je Dccazes zahteval, naj se du Templova interpelacija odloži, in je se soglašenjem Mac-Mahouovim izrekel, da prijatelstva s, Italijo nobena razlika mišljenja ne kali. Kabinetova politika je ta, da se za papeža po otročje (!) skrbi, in da se z Italijo v nadaljnem dobrem prijateljstvu ostane. Politika z drugimi vladami je ravno taka. — Contrerasa in drugih udov uporniške junte francoska vlad ne bo izročila španjski. Mae Malimi je dobil pismo od prezidenta Serrana, v katerem mu ta popisuje razmere na Španjskem   po državnem prevratu, in zahteva, da se sedanja vladna f rma piipozna.
Na t ■.»/.*'«* se je v Bernu cer-
kvena postava sč 70.000 proti 10.000 glasovom sprejela. Ultramontanci in ortodoksi, ki so bili zedinjeui, so torej strašno tepeni.
J%Tvniiki socijalni demokrati so pri volitvah v državni zbor dobili vsega skupaj 200.000 glasov. Taka zmaga se mora se ve da praznovati , zato tiskarji poslanske hiše „Štrikaju", kajti vsi so socijaldemokrati.
Dopisi.
Z a'fUaJlllfcefcfi   17. jan. [Izv
dop.*J 0 zadnji volitvi v deželni zbor 8. t m. v Postojni so je vrlo malo Čitalo v slovenskih listih. To je tudi razumljivo, kajti nikakoršuega boja nij bilo — do dneva vo
*) Zakasnelo.
Ur.
litve. Z veseljem smo prej opazovali, da boste morda obe slovenski stranki edini, vendar smo se motili. Povsod se je govorilo, da bo narodni kandidat g. Obreza soglasno voljen. Kako so se pa volilci čudili, ko v Postojni vidijo dr. Costo, da je prišel edinost razdirat! Konstatirati moramo, da so bili oni radi tega jako vznemirjeni. ..Kaki so ti ljudje", so dejali, „ki nam prej priporočajo kandidata, ki bo gotovo vse storil za kmeta, ki je pošten narodnjak, nij „vere" zatajil itd., denes pak rogovilijo, da ne pozna naših nadlog, da je „brezverec", nemčur in bog zna, kaj še vse. Zares nesramno se je od one strani agitiralo proti kandidatu g. Obrezi v Postojni. Nečemo na drobno opisavati vsega, naj omenjamo samo, da se je dekan Š. posebno po volitvi v surovosti iu nedostojan8tvu odlikoval, — hočemo denes samo prošetati članek zadnjih „ Novic", ki tako perfidno obrača vodo na klerikalni mlin.
Blamaža klerikalcev pri  tej volitvi je velika.   Kako se taci m ljudem pravi, ki denes vedo vse, kar je lepega in dobrega od rodoljuba povedati, drugi dan pak ga tako nesramno očrniti hočejo, vsak poštenjak ve. In ti ljudje blebečejo o fiaski „Narodovcev" ? zato, ker se je od volilcev samih kandidirani g. Hren zaradi mnozih svojih poslov odpovedal in ker je bil potem od njega priporočani g. Obreza voljen?   Kdo se neprevdar jeno baba V Mar ne vi, ki pravite, da nijste hoteli ukazovati: „tega volite!" Za boga, kaj vam še zmirom po glavi roji,   da bi vi mogli ukazovati.   Mar še nijste izprevideli, da v denašnjem veku ne velja „komanda"? To je tedaj vaše nepremišljeno baharstvo. In zadnja volitev vam je pokazala,  da ko-komanda ne velja,  kajti poslali ste, kakor pravite iz Ljubljane dr. Costo in celo Mla karja poklicali z Dolenjskega, da bi „uka zovali" voliti g. Vilharja, kajti znano vam je lehko bilo, kakor nam,  da je našemu kan didatn veČina zagotovljena, akopram se sedaj izgovarjati hočete, da „tedaj še nobene gotovosti nij bilo,  za katerega bode večina" — Volitev g. Obreze je tedaj sijajna zmaga narodno-liberalne stranke in to posebno, ker so volilni možje še takrat izbrani bili, ko je bilo vaše prvaštvo ali vaša komanda v najlepšem cvetu.
Dr. Costi pa moramo povedati, da je izgubil s tem, da je prišel v Postojno našo jedinost kalit in hnjskat, še ono mrvico zaupanja, katero so pojedinci v njega morda še stavili.
Iz   kaiiiieniMieffft   o K r« J ti
20. jan. [Izv. dop.j   Sila, stiske in reve, ki dan za dnevom hujše nastopa med učitelj-stvom, pripraviti mora najpotrpežljivšega trpina do opravičene jeze in nevolje. Ne glede na to, kako učitelju zavida po hlevu dišeči nevednež ubogo, krvavo zasluženo plačo 400 gold.; kajti takim v temi budalištva odras lim stvarem, ki le po sužanskih uže prošlih časih ztiihujejo, ki obično, ako so tudi za stopniki v kraj. šol. svetu, države, v kateri žive, po imenu ne poznajo, nij zameriti; vse kaj druzega je,   ako ljudje,  ki se pri volitvah silijo in obljube delajo svoje dejanje posvetiti  v  prid (?) dežele, puste zdihovati po   uže zasluženim vsakdanjim   kruha oni stan,   ki bo v prvi vrsti neprestano trudi tudi  v najnižji vrsti in   ljudskih slojevih postaviti tempelj boljše bodočnosti.
Pomanjkanje in malomarnost ljudskih šol z ene, njihovo množtvo in dobra uredba i druge strani, kažeta nam kot Žive priče, ci nam' naznanjajo uzroke splošne duševne kakor msterijelne revščine, duševnega, kakor materijelnega blagostanja dežel, narodov in držav.
Le kranjski Slovenec se ne more znebiti more klerikalno nazadnjaških predsodkov, zatorej capljamo vzporedno z onimi deželami, kjer so napredek ravno s povojev vzeli.
Od ubogih 400 gold., ki si jih lehko prisluži nešolani delavec, ki kamenje tolče, nijsmo dobili niti krajcarja, dasiravno željniSi odreščenja čakamo, ka kor očaki pred peklom, kar je pa brez dvotnbe kriv naš deželni odbor, ter nas hoče krepko poučiti, kar pravi biblija, namreč, da je trud prokletstvo božje nad človekom, ter se ne spodobi godrnjati.
Med bojazljivim upom in tesnosrčnem pričakovanjem sledili smo delo deželnega zbora; pa kaj smo doživeli? Bleivveis je bil toliko olikan, da nam privošči veliko plačo; toda s tem nam nij pomagano. Njegov prijatelj, (najbrž nek ptuji prišlec) razjaril se je tako srdito, ter nas pehal lz dežele, da bo celo maziljenci gospodovi ne nadejajo se svoj delež prejeli. Pa uže mora
tako biti, zakaj „kogar so bogovi zavrgli'
dosledno morajo ga in klerikalci.
Postranski zaslužek, t. j. orglarstvo bi furmani najrajši imeli brezplačno. Nekemu učitelju so ponujali pri prvem zboru 50, a pri drugem le 30 gld., kar se pravi po domače „norca se delati". Nekemu drugemu so obljubili velikodušno prvič 25, a drugič le 22 gld., katerim je pa ravno tako velikodušno se odrekel in orglarski „strike" napravil. In kdo je storil nasvet za 22 gld.? Nek človek namreč, ki je računeč stolo, tako razposajeno črez ojnice skakal, da mu je škofijstvo poslalo tarifo, ki sedaj v zagrado visi, kakor magistrat mesarja, po kateri se mu je ravnati.
Revščina, kakor sem rekel, je velika in splošna in ne javljam je kot prošnjo in izdih za polajšanje (zasluženo se zahteva) ampak v presojo omikanemu svetu, ki ve, da smo vredni boljše osode, da nijsmo zaslužili pahnjeni biti v položaj, nad katerim vhodom stoje besede Dantejevega pekla:
Por mo si va nolla citta dolente. Por mo Bi va nolP eterno dolore, Por roe si va tra la perduta gento.
%  Vrhnike   21. jan.   [lev. dop.] Znano je, da se je Salomo sosebno po svo-jej umni in modri vladi odlikoval od vseh druzih kraljev. Tudi pri nas imamo, akopram ne onega modrijana, vendar župana, čegar modrost vso sedanjo in preteklo modrost prekositi hoče.   Ta mož, ne po božji, nego po našega dekana milosti,  župan  vrhniški, je pred volitvijo na vse kriplje za se agitoval, ter se ljudem kot „osobo" edino pripravno za županstvo ponujal. Ljudje so se res dali njegovej sili pregovoriti, ter so ga volili. A prepozno je sedaj vsak prepričan, da J. nij zmožen za župana, kar se posebno iz sledečega lehko previdi: Nekdo od tu je bil soseski 92 kr. dolžan in ko jih nij hotel, ali nij mogel plačati, ukaže naš župan, onemu kravico iz hleva vzeti, ter jo v — Ljubljano gnati.   Ko se je to zgodilo nij bilo kmeta doma.  Ko se domu vrne in zve, kaj se je
z njegovo kravo zgodilo, gre hitro k župana ter ga vpraša zakaj je kravo v Ljubljano peljati zapovedal ? Naš župan si sedaj misli: sedaj velja zaobrniti, ter reče kmetn, da on nij ukazal kravo v Ljubljano gnati, ampak v svoj blev. Med tem pa prideta ona dva, ki sta kravo v Ljubljano gnala nazaj. Vpraša jn tedaj kmet, kako da si upata kaj tacega storiti, ko jima nij nihče tega ukazal. Ta dva mu prec povesta, da jima je žnpan Bam veleval, ter jima za pot 3 gl. dal. Ali je to prav, g. žnpan, tako z ljudmi ravnati?
Ix Ilir. Blfttrlce 17. jan. [Izv. dop. I Naša čitalnica spi sladko spanje. Bil je sicer občen zbor na 6. t. m. sklican, a zborovalo je došlih 8 Članov brez predsednika pri čaši vina. Ustanovil se je tudi začasni odbor, kateri naj bi se dogovarjal s tukajšnjim „Lesevercinom" zarad združenja obeh društev, katera želja se goji ne samo v čitalnici nego i v „Lesevereinu". Mi bi to združenje z veseljem pozdravili, kajti s tem bi se pri nas jako zanemarjeno socijalno življenje zopet oživilo. Kakor Čujemo, zadržujejo združenje le formalnosti, katere bi se dale odstraniti. Tudi ime „čitalnica" naj bi se opustilo. Tu se mi ne bi zlagali, ker je to ime uže pri nas južnih Sjavjanih v meso in kri prešlo. Da pak nij drugače — bodimo tolerantni pri tacih malenkostih. Vendar se ne bi nikakor strinjali z nasve-tovano „Bistrico" ali „Bralnim društvom", kajti prvo ime je primerno samo polit, društvom, bankam itd., a drugo znači samo en del „Čitalnice" in izpušča zabavo, akopram v bistvu isto izreče. Najbolje je tedaj, da ostanemo pri starem, ali pa da vzamemo od bratov Čehov „Besedo" koja je isto, kakor južna „čitalnica".
Glavna stvar pri tem jo, da bi novo društvo imeti moralo narodni značaj, i da bi z boljšim uspehom delovalo, nego sti dosedanji društvi.
Iz innrciitserKkcfff* okrniti 18. jan. [Izv. dop.] Okrajni odbor v Marcn-bergu nij hotel pri svoji seji dovoliti občini Janževvrh-Arlice za šolo v Brezji pobirati priklado, katero terja krajni šolski svet v Brezjah. Bila je namreč dotična prošnja za dovolitev in potem c. k. davkariji za oddati slovensko pisana. Najbolj je pa še to g. odbornike jezilo, da je bila beseda .. Aus-weis" med oklepami pripisana. Trdili bo, da se s tem občinsko predstojništvo za neved-neže ima; kar 80 pa zopet sami pritrdili, da res slovensko ne razumejo. Razložil in dobro zagovarjal je vlogo g. odbornik Kovač od sv. Antona, in je s tem odbornike ostrašil, da občino Janžcvvrh je še več uradov zavoljo slovenščine hotelo strahovati; pa ta občina je vselej zmagala. I Jekel je: da bodo nam z odločnimi paragrafi dokazali, da imajo Slovenci prav, prvo zavoljo slovenske pisave. Nazadnje je Še načelnik okrajnega zastopa, g. Šmid začel Kovaču pritrjevati, in je tako odbor dovolil zgorej imenovano pobiranje. — Da je gosp. Šmid /.a to govoril in glasoval, kaže le, da se žfeli prikupiti nekaterim zavoljo prihodnje kandidature za poslanca za deželni zbor, namestil g. Adamoviča. — Smid pak je znan kot „velikoucraec". On jo pred nekaj Časom prišel v notarsko pisarnico v Marenbergu, in ker je videl odločnega narodnjaka tam, jo žaljivo dejal: „Tukaj pač nij nobena slovenska uradnija" in je s tem
hotel zasmehovati dotičnoga. Varovali se ga bomo.
Iz Tnsta 18. jan. [Izv. dop.] Tržaška Čitalnica je imela denes glavni zbor v svojih prostorih. Zbralo se je lepo število narodne inteligencije raznih slovanskih narodov. Predsedoval je Srb, g. Tripkovič, ki je s primernim govorom omenjal denaš-njega shoda pomen, ter poživljal navzočne k volitvi novega predsednika po točki društvenih pravil, katere bo bile od spoštovanega predsednika, g. dr. Bizjaka, času primerno prenarejene in katere je c. k. na-mestniŠtvo ravno potrdilo. — Izvoljen je bil za predsednika z veliko večino glasov vrli, požrtvovalni posestnik, g. Tripkovič, sin ne-pozabljivcga večletnega predsednika tržaške čitalnice. Potem se je volil odbor šestih udov. Voljeni so gg.: Pleše, zastopnik banke „Slavije", dr. Pertot, Lombardič, dr. Bizjak, dr. MandiČ in Mankovec, posestnik. Upamo, da bode novi odbor čitalnico v slovansko ognjišče na jadranskih obalih povzdignil in vzajemno širenje domaČih idej pospešil. Snuje se pevski zbor in tudi na dramatiko se ne bo pozabilo, kajti namerava se napraviti ličen oder za predstave slovenskih iger in dramatičnih del, ker sodelavnih močij ne bo manjkalo. Čitalnica ima v sredi Trsta svojo dvorano z vsem konfortom preskrbljeno, ter Bvoje prostore elegantno mc-blirane, za kar posebno zasluga g. dr. Bizjaku gre.
Domače stvari.
— („Ex offo.") Slišimo, da je prof. Merkl, učitelj kemije na goriški realki, e\ offo na c. kr. višjo realko v Ljubljani prestavljen. G. Merkl je baje Goričan.
— (Dr. Bleivveis) jo že koto oblekel in v zadnjih „Novicah" pridiguje sledečo kapucinado: „Lakota in dragina , kuge človeške in živinske, in pa brezverski liberalizem: vse te 3 nadloge tepo človeštvo zdaj na enkrat."
— (Ljnbljanska čitalnica) je izdala tiskan letopis o svojem stanji 1. 1873. Iz tega razvidimo, da šteje ljubljanskih ndov 303 in 30 vnanjih. Dohodkov ima 4524 gl., stroškov pak 4211 gld. Med stroški nahajamo ogromno svoto 1500 gld. za stanovanje. Za to opuščeno stanovanje, pa 1500 gld. ? !
— (Pomlad se bliža!) Prijatelj mi jo včeraj prinesel lep šopek cvetočih troben-tic (primula acaulis), katere je natrgal poc Smreko v ljubljanski okolici. Cvetoče tro-beutice 22. januvarija so za Ljubljano gotovo redka prikazen! t?. I.
— (Nesreča.) V vtorek je peljal po<3 Golovcem pri Ljubljani usnjar iz Kašeljna pri Zalogu Čreslo, in je sedel na strani voza Kolo pride črez kanal, voz se zaziblje in prekucne, ter prileti možu na glavo, da mu tilnik zlomi. Obležal je na mestu mrtev.
— (21 dni brez jedi.) Iz Št. Petra na Notranjskem so nam poroča , da je tam umrla 171etna deklica Helena Čelhar na kozah , katera nij 21 dnij mod boleznijo ni najmanjše jedi v sebe vzeti mogla.
— (Iz Planine.) Preiskovalna sodnija v Planini je dunajski policijski direkciji naznanila da ima neki vjetuik v Planini, ki se ne ve izkazati od kod je in se August Dom-bergar zove, 115 večjih in manjših cekinom
podobnih denarjev s podobo angleške kraljice Viktorije in z reverzo dvojnega orla z državnim jabukom. Zaprti človek je s tem denarjem strašno sleparil, ker ga je kot pravo zlato kmetom prodajal. On pravi, da ga je na Koroškem pod neko streho kot zaklad našel.
— (Iz Blok) dne 14. januarja t 1. se nam piše: Pri nas je bila dne 30. dec. pr. 1. volitev novega občinskega zastopa, v katerega so voljeni: France Krašovec, posestnik iz Novevasi za župana, Jožef Modec, posestnik iz Novevasi, g. Ivan Treven, nči-telj od Fare in Ant. Turk iz Volčjega pa za obč. svetovalce.
— (Iz D u n a j a) se nam piše: V društvenem slovanskega življenja vam ne vem denes druzega poročati, nego to, da so bo slovenski pevci ohrabrili in hočejo mogočno Rtoriti Preširnovo slavnost, in sicer !>. febr., ko bodo 25letnica Preširnove smrti, katere nže dve leti pogrešamo, in ki se je druga leta toliko lepo in Blovesno opravljala.
— (Iz mokronoškega okraja) se nam piše: 17. t. m. je bila v Mokronogu sodnijska obravnava bivšega kaplana sv. Trojice na Dolenjskem proti farovški kuharici (sv. Trojice) zaradi razžaljenja Časti. Kuharica je obsojena na četiri dni zapora, kaplan pa na 5 gld. globe, česar menda nij pričakoval. — S tem je menda konec škandalozne] istoiiji, katora se daleč okrog pri-pripoveduje o imenovanem kaplanu, fajmo-štru sv. Trojice, ujegovej stričini in kuharici. V okrožji mokronoškorn tudi kozo hudo razsajajo.
Razne vesti.
* (Vsakdanja zveza med Evropo in Ameriko.) V Ameriki imajo neki možje veli kan sk plan, kako bi se napravilo vsakdanje občevanje med Evropo in Ameriko. Društvo kapitalistov hoče na Delavaru napraviti brodovje, ki bi sestajalo iz 45 parnikov prvega reda, zidanih iz amerik. materijala. Neslo bi to brodovje 100 popotnikov za prvi red, 1000 izseljencev in 2500 ton blaga. Stroški za to podvzetje bi znašali 36 milijonov dolarjev. Vlada bode obligacije garantirala. Da postane podvzetje popolnem narodno, se bodo parniki zdaj iz Baltimora, zdaj iz Filadclfi je, zdaj iz Novega Jorka, ali Bostona odpeljavali.
* (Ame rikansk h umbng). Neki Amerikance je dal zdaj delati glasovir, ki bo 250 vatlov dolg. Igralo bo naj menj lehko 250 pianistov.
Vabilo.
Gradec, glavno mesto notranje-avstrij-skih (večinom slovenskih) dežel je vzgojeva-lišče jugoslovanski posvetni mladini, ki voli mnogokrat rajša bližnejše, od Dunaja cenejše in zdravejše mesto. Slovanstvo broji v Gradci v obče na tisoče, med dijaki na stotine. Ali vse število nij v stanu lo jccliicgA krepkega, živahnega društva vzdržati. I»a ! n<>-slo^a je «l( <li»B.i nosili oeeiov! Dijaki govore o vsaki priložnosti ognjeno za vzajemnost, za vseslovanstvo, ali leto za letom snujejo nova društva po — krčmah.
Le odi no društvo »Slovanska beseda" ima svoje primarno stauovanje, lepo knjižnico, mnogo časnikov, ter goji praktično slovansko vzajemnost.
§. I njegovih pravil so glasi:
„Slovanska beseda v Gradci" im:i na-čolo svoje drnstvenike izobraževati, razveseljevati in gojiti med njimi slovansko petje, in §. 2: Sredstva: a) primerni družtveni prostori, b)
časopisi, d) muzikalije,  e) predavauja znan st v enega ali razveseijujueega sedržaja, f) narodne veselice.
Izražena so v §§. načela, kakor
si je stavijo druga tukajšnja nlov. društva.
Ali dijastvo je večinom odreklo temu društvu svoje udeleževanje iz principa!?
Odbor društveni se jo trudil na vsak časten način privabili v tekočem lotu vsaj nekoliko dijaštva temu društvu , ali bilo jo dosle vse zastonj.
Društvo, kije brojilo po 120 in več udov, ima jih sedaj jedva okolo 70 (skoro izključ-ljivo Slovence in Čehe; Srbi in Hrvatje ne-čejo o vzajemnosti skoro niecsa vedeti), hira po «]«'%«< Ui m m obstanku in zarad občue apatijo ne more izvrševati svojo naloge.
Ker društvo tako obstati ne more, in ker odbor misli, d a b i h 11 a v e u d a r-1 e za tisoče v Orade i bivaj oči h Slovanov sramota, ako edino svoje sta-novje i maj oče i a vsak omu poštenemu Slovanu odprto društvo propade, vabimo po tem nenavadnem potu zadnjikrat vso one graške Sloi .sne li |u*iM<o|iu i n p o >;am cz na «1 i j as Ji,* društva k %<>4liii.jj<kiiju. katerim slovanska v z a j e m n o s t u i j prazna beseda, kateri tudi na tujem žele častno i n dostojno zastopanje svoje narodnosti.
lit združeni kot bratje, ne prašujoči vedno samo po osobno; tih , marveč oziraje se samo na stvar, moremo napredovati gmotno in duševno, ter si ohraniti zbirališče , v katerem so bodo domačina čutil vsak Slovan brez razločka stanu in narodnosti«
„Slovanska beseda" stanuje v „Mond-scheingasse" št. 4 1. nadstropje. Vstopnina znaša za posamezne OSobe in obitelje 1 gl., mesečnina 50 kr.
V Gradci meseca januarija 1874.
Odbor »Slovanske besede."
Javna zahvala ljubljanskih dijakov: Farovški list je prinesel v listu od 18. t. m. gotovo poročilo, da se gotovo začno šole 31. jan. in sicer prav z debelim tiskom, zagotovljajoč, da naj so ne dajo motiti (menda -81. Narodu"). Tudi v mnogo krajih po deželi so se gospodje duhovniki neslano izrazili, da „Narodu", ki jc poročal, da se najbrž počitnico še podaljšajo „nij verjeti," ker je „lažnjiv" list. Farovški list bi zdaj rad svojo krivico na druge zvrgel rekoč: naj bi se bilo to pred poročilo, a ne premisli, da je on edini, ki je prinesel to novico, katera je nam dijakom marsikateri goldinarček vzela, ker smo se zapeljati dali in v Ljubljano prišli. A dragi prijatelji potolaženi bodimo , vsaj denar nij izgubljen, kajti žrtvovali smo ga — lažem in kdor tem verjame, ako prihajajo od neke stranke, ima menda „odpustke". Kajti čul sem nedavno v nekaj gostilni, da kdor bere „S1. Narod", temu je treba izpovedi, a beročemu klerikalni list, bodo odpuščeni grehi.
Dijak, za več drugov.
Poslu no. *)
Iz Gračišča v Istri 17. jan. flzv. dop[.
V listu 248. '„Slovcnskega Naroda" od preteklega leta, ki sem ga stoprv pred ne katerimi duovi v roke dobil, neki hudoben in prenapet dopisnik po krivici mene sumniči.
Dopisnik mene zato naj.ada, ker nijsem šel deveti dan oktobra pr. 1. v Pazin volit, ampak „sem svojo trebuščino na sprehod nesel." — Res jc, da nijsem sel, pa uzrok je bil ta, ker me je grlo bolelo, in sem se bal, da bi mi ne bilo še hujše; a kljubu temu sem mnogo boljši rodoljub kakor on, in sem tudi mnogo več za volitev storil, ka kor on z vsem svojim agitovanjem, kajti nihče
*) Za stvari v tem predalu priobčono, uredništvo pf, odgovara_ Ur<n\.
izmed mojih  poštenih  kmetov nij glasoval
naprotivno. Ko bi tudi jaz sč svojimi Šestimi volilci glasoval, naši zviti nasprotniki bi bili zmagali, kar pa dopisnik sč svojim kratkim pogledom ne moro sprevideti.
On meni dalje očita, da „vsako leto po toplicah lazim." Tudi to je res, in če bi jaz ne lazil po toplicah , bi tudi po zemlji več ne lazil , česar me tudi zdravniki zagotavljajo ; in ako bi St cmajerjeve podpore ne imel, bi tudi jako teško toplice obiskoval, ker občno je znano, kako slabo žive duhovni v Istri ji. Na dalje me denuncira, da „svoji kuharici zlate verižice kupujem." Kdo je ta „kuharica?" Hudobni denuncijant jo dobro pozna, in tudi ve, da je hči moje pokojne sestre. Da sem ji jaz verižice kupil, — to je tendencijozna laž. Kupila jih je sama sč svojim zaslužkom. S to hndobno lažjo je hotel denuncijant moje pošteno ime še hujše pomazati.
Škoda, da bi dalje govoril, zato sklenem svoje pisanje z njegovimi besedami: Sram ga bodi, da 00 kot duhoven proti staremu duhovnu in domorodcu, kateri ga nikdar nij razžalil, tako brez vso ljubezni pisari in ga tako denuncira, in z njegovim počen jan jem našim največjim sovražnikom veselje dela! — Kaj bi se prepiral ž njim! kajti: Hoc anteni ■do pro certo , o; u od >'i cura st . . . . re certo ....
Matija Zimerman, župnik.
■»OMli&aao.
Vrfem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov.
Revalescičre du Barry
t?   i-, U 91 • .,.»#B«.
Izvrstno zdravilo Rovalescičre du Barry odstrani vse bolezni, ki se lekn zopcrstavljajo, namreč bolezen v želodci, v živcih, v prsili, na pij urah, jetrab, žlezah, na sliznici, v du&njaku, v mehurji in na ledvicah, tuberkole, sušico, naduho, kašelj, neprebavljivost, zapor, drisko, nespečnost, slabost, zlato žilo, vodenico, mrzlico, Vrtoglavico, naval krvi, šumenje v ušesih, nicdlico, in bljevanje krvi tudi ob času nosećosti, Bcalno silo, otožnost, sušenje, revmatizeni, protin, bledico. — Izpisek iz 75.000 spričeval o ozdravljenji, ki bo VBcm lekom kljubovala:
Spričevalo št. 68.471.
I* r u n o 11 o pri Mondovi, 26. oktobra 1869.
Moj gospod! Morem vas zagotoviti, da odkar čudovito Kevalesciere du l$arry rabini, to je od dveh let, niti nadležnosti svoje starosti, niti težo svojih 84 let več ne čutim. Moje noge so zopet šibke postal«', moj pogled je tako dober, da ne potrebujem očal; moj Želodec je močen, kakor bi bil 30 let star, — s kratka, čutim se pomlajen; jaz pridigujein, spovedu-jem, obiskujem bolnike, potujem precej daleč peš, čutim svoj um jasen in svoj spomin očvrston. Prosim Vas, to izpoved objaviti, kjer in kakor hočete. Vam zelo uda ni
Abbč Peter C a b t o 11 i, Bach-es-Theol. in župnik v Prunettu,
okrog Mondovi. Spričevalo st. 75.705.
Dunaj, Praterstrasse 22. maja 1871.
Jaz sem Vam hvalo dolžen za prospeh, katerega je Vaša Kevalesciere pri meni napravila. Trpel sem namreč na želodčnem krču, kašlju in driski, od kojega me je Vaše izvrstno zdravilo odrešilo.
L. G r o s m a n n.
TečnojSt kot uamo, prihraui Revah _,e.icro pri odraičenih in pri otrocih fidkr.it svojo ceno za zdravila.
V plehastih pušicah po pol funta 1 gold. f>0 kr., 1 funt 2 gold. DO kr., 2 fanta 4 gobi. 50 kr., 5 mu tov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov 36 gold.,
— IlevaloBciere-Piacuiteii v pušiciih A 2 gold. 50 kr. in 4 gold. 50 kr. — Kevaieaciere-Chocolatec v prahu in v ploščicah za 12 Ua 1 gold. 50 kr., 24 tas 2 gold. 50 kr., 48 tas 4 gold. 60 kr., v prahu za 120 tU 10 gold., za 288 las 20 gold., — za 576 tas 36 gobi.
— Prodaje: Bar ry d u Barrv & Coni p. na Ou-n»| 1, ti Mil t Is« ihataaM št. 8, v EJ ubijani Ed. Mahr, v <^rn«lrl bratje O b o t an z m o y r, v Ius-Im-h1.ii Diechtl & Frank, v 4'elovoi P. Bi ruba oher, v Loiicl Ludvig Mttllor, v Mariboru F. Kolutu! k & MU M ono, v Moruna J. B, Stockhausou, kakor v vseh mestih pri dobrih le-karjili in špecerijskih trgovcih; tudi razpošilja dunajska hiša na vse kraje po poštnih naku/.uicah ali povzetjih.
Izdatelj ia ca uredništvo odgovoren: Ivan Semen.
l.o(«'i-i |u«> *!<-< L <- t
V Trstu: 17. jan. 83. 51. 77. 16. 40.
Umrli ▼ LJublJnnl
od 16. do 19. januarja. Franc Kocijančič, gostiln, otrok, 15 mes., na
otročjaku. — Jože Marc, delavec, 19 i., na Želodčnem raku. — Gdč. Kina Krispor, trgovska hči, 17 I., Marija Joršek, vdova fabriškega deluvca, 51 ]., in Jan. Zor, delavec, 26 I,, vsi trije na tuberk.
— Val. Bczlan, hlapec, 34 I., na pljuč, vnetji. — Franc Werk, Jčevljarsk otrok, 14 uies., in Kmilija I.anger, pisarska hči, lf> 1., ob* na kozah. — O. J. Klemcnčič, zasebnik. 48 1., na pljučnem mrtudu. —-Devica Frančiška Urh,   kuharica,  34 )., na kozah.
— Marija Visite, dolavsk otrok, 2"a I., na otročjakn.
— Fr. Zavrtnik, otrok fabr. kovača, 14 mec, na brahiti. — Mih. Marn,  delavec,   60 1.,  na bljuvanji.
— Ant. Žurbi, postrešČekov otrok, 1 I., na oslab-Ijenji. — Julija Jorsc, delavsk otrok, 1 ]., na kozah.
— Visokorodna, čestita gospa Ivana harotiovka pl. Zicrheim, predstojnica uršiiliuskcga samostana, 77 1., na pljučnem mrtudu. — G. Jož. Škorjanc, penz. uradnik okr. sodnije, 65 1., na pljučnem vnetji.
Vitjcl.
21. j a n u a r j a : Pri Elefautu:    Vasic  iz Graibach.  — Kože j || Dobrave. — Anton Aleš iz SemiČa. — Beloe iz Trsta.  —  Anušec,  iz lUinaja.   —  Prašni kar iz
otekla.
Pri Malica : Koob iz Dunaja. — Dovič iz Dola.  — Tsc.hinkcl iz Kočevja.
Pri Zaniorcn: ECoi, Meiiinok iz Sleiaenic. — Pokorni iz Reke. — Sehirza i/. Trsta. — Sprcsoh-nik z Gorenjskega,
rJFx°žis«» oviti*
v Ljubljani 21, januarja t. 1. Pšenica 7 gl. 10 k;.; — rež 4 gl. 80 kr.) — ječmen 4 gld, — kr.; — oves 2 gl. HO kr.; — ajda 4 gl. 80 k;-.; —- proti) 4 g), 60 kr,; — koruza  4 (d. 80 kr.; — krompir 2 gl. 50 kr.;  — fižol 6 gl. 8) I;-.
— masla tunt. — gl. .r>3 kr.; — m.i.sf — gi. 42 kr,-
— speli frinon — gl, 34 kr.; — fip-m povojen — gl. 42 kr.; — jajce po B'/i kr.; — mleka bokal 10 k\: gOVedulfl funt 26 kr.; — teletino funt J'4 kr.; — uvinjsko inoso, funt 30 kr.; — uona cont 1 gld. — kr; — slamo oent — gl. 75 k..; — drva trda 8 gUl.
— kr.; — mehka 5 gi. 50 kr.
Dunajska, borza 22. januarja.
(Izvirno tolografično poročilo.)
Enotni drž. dolg v bankovcih .   69 gld. 50 kr.
Enotni drž. dolg v srebru    .   .   74 „   50 „
1860 drž. posojilo.....106 „ 50
Akcije narodne banke   .   .      989 „   — „
Kreditne akcijo ...       .     241 „75 „
London........113 „ 25
Napol.......... 9 „    4 „
0. k. cekini.......— „   — _
Srebro.........107 „ 75
Mladenič,
kateri je vsaj 3. uČilniSki razred dovršil, kateri je poštenega značaja, dobi takoj službo kot učenec v pro-dajalnici vsakovrstnega blaga, z dobrimi pogoji pri (17—1)
Janezu Brinšeku,
v Trnovem ua reški eesti.
Marzeljsko žolco,
najboljše, bitrejae in cenejšo sredstvo za
vinsko Čistenje
in zboljšanje
(velja za vedro po njenoj moči, 2 do 2 Vi kr.) z navodom kuko se rabi, priporoča
Jan. Alf. Hartmann
(346—6) v l.jubljaiii.
Pisarna v G rtttn ttiAort hiši. Za ugoden uspeh se garantira.
Lastnina in tisk „Narodne tinkarne".