I’VAVPOTIČ / IZD Al A UPRAVA NA' RODNEEA ELEDAIIHA V LJUBLJANI'URII/ OTON ZUPANČIČ CENA6« Spored za 37. teden Drama Torek, 24. maja Sreda, 25. maja igralcev. Četrtek, 26. maja Petek, 27. maja Sobota, 28. maja Nedelja, 29. maja — Elga. — Elga. V prid Udruženju gledaliških — Navaden človek. — Zaprto. — Elga. — Kozarec vode. V prid Udruženja gledaliških igralcev. Poned., 30. maja — Kozarec vode. Izven. Izven. B Izven. E Opera Torek, 24. maja — Carmen. C Sreda, 25. maja — Zaprto. četrtek, 26. maja — Carmen. E Petek, 27. maja — Zaprto. Sobota, 28. maja — Vaška šola. Pieretin pajčolan. C Nedelja, 29. maja — Zlatorog. Po znižanih cenah. Izven. P°ned., 30. maja — Zaprto. Začetek ob 8. Konecob '/211. EL GR Šest slik. Spisal Gerhard Hauptmann; prevel Josip Wester. Režiser: A. DANILO. Osebe v prvem in zadnjem prizoru: Nemški vitez...........................g. Kuratov. Njegov sluga...........................g. Strniša. Menih ...........................g. Rogoz. V sanjskih prizorih: Grof Starženski..................... Marina, njegova mati .... Elga, žena Starženskega . . Mala Elga........................... S? ) Elgina brata j ; ; ; Oginski, Elgin bratranec . . Timoška, oskrbnik................... Dortka, Elgina hišna .... Dojka male Elge..................... Prvi in drugi sluga................. Dva oboroženca ..................... . . g. Rogoz. . . gna Wintrova. . . ga Danilova. g. Peček. Kralj, g. Drenovec, g. Čengeri. ga Juvanova, gna Gradišarjeva. gg. Škerlj in Rakuša- Začetek ob 8. Konec ob 10. Navaden človek Šala v treh dejanjih. — Srbsko spisal Branislav Nušič. Poslovenil Fr. Govekar. Režiser: ZVONIMIR ROGOZ. Arsa Miličevič, trgovec..........................g. Ločnik. Marija, njegova žena ... .... ga Danilova. Dušan, ) , , ^......................g. Gaberščik. Zorka, j nJuna otroka \..........................gna Gorjupova. Vičentije Petrovič, višji uradnik v p. g. Plut. §ofija Damujanovičeva, vdova.....................ga Juvanova. Žarko, njen sin..................................g. Drenovec. Jovanče Micič, trgovec iz Jagodine ... g. Danilo. Persa, njegova žena..............................gna Rakarjeva. Nikola, sluga Miličevičev........................g. Rakuša. Godi se blizu Beograda v vinogradu Miličevičevem na Topči- derskem brdu. Začetek ob 8. Konec ob 11. Kozarec vode Veseloigra v petih dejanjih. Spisal Eugene Scribe; prevel O. Zupančič. Režiser: BORIS PUTJATA. Kraljica Ana.......................ga Šaričeva. Vojvodinja Marlborough .... ga Zofija Borštnikova. Henri de Saint-Jean, vicomte de Bo- lingbroke........................g. Putjata. Masham, praporščak v gardnem polku g. Železnik. Abigaila, sorodnica vojvodinje . . gna Vera Danilova. Marki de Torcy, poslanec Ludo- vika XIV ........................g. Šubelj. Thompson, vratar kraljičin .... g. Smerkolj. Lady Abermale......................gna Gabrijelčičeva. Godi se v Londonu v saint-jameski palači. V četrtem dejanju plešeta ga Poljakova in ga Nikitina menuet. Začetek ob 8. Konec ob 11. CARMEN Opera v 4 dejanjih po Prosperu Merimee-ju napisala H. Meilhac in L. Halevy, vglasbil G. Bizet. Dirigent in režiser: F. RUKAVINA. Carmen (mezzo-sopran)..................... Don Jose, dragonski podčastnik (tenor) Escamillo, toreador (bariton) . Micaela, kmečko dekle (sopran) Frasquita, ciganka (sopran) Mercedes, ciganka (sopran) Dancairo, tihotapec (tenor) Remendado, tihotapec (tenor) Zuniga, dragonski častnik (bas) . . . Morales, dragonski podčastnik (bariton) gna Thierry. g. Drvota. g. Pribislavski. gna Zikova. gna Thalerjeva, gna Šterkova. g. Mohorič, g. Trbuhovič. g. Zathey. g. Zorman. Ljudstvo, vojaki, otroci, delavke tovarne za cigarete, tihotapci. Plese priredil g. baletni mojster Pohan. Plešejo: gospodične Svobodova, Chladkova, Špirkova, Bežkova, g. Pohan in baletni zbor. Nove dekoracije naslikal g. V. Skružny. Godi se na Španskem v začetku 19. stoletja. Prva vprizoritev leta 1874. v Parizu. 1. Trg v Sevilli. Micaela išče med vojaki svojega zaročenca ^on Jose-ja; kar ga ne najde, zopet odide. Z novo stražo pride Jose. Ko se začuje zvonec tovarne za cigarete, pridejo deilavke, med njimi armen, obče znana krasna koketa. Mladeniči, ki so go že pričakovali, se ji laskajo, ne da bi kaj dosegli; njej je všeč edino le Jose, ^rnivša se Micaela prinese Joseju pismo od doma in mu pripoveduje 0 ljubezni njegove skrbeče matere. Jose se ganjen spominja ljubeče matere in rojstnega kraja ter naroči odhajajoči Micaeli, naj mater piesrčno pozdravti in poljubi. V tovarni nastane prepir in pretep, zato pošlje poveljnik straže Zuniga narednika Joseja, da napravi red. Jose privede iz tovarne Carmen, ki je bila neko tovarišico ranila. Poveljnik .zapove Carmen zvezano odvesti v za,por. Carmen, dobro vedoč, da lahko omami »sakega moškega, se začne prilizovati Joseju In res kmalu doseže svoj namen. Jose se strastno zaljubi vanjo ter jo na poti v zapor izpusti. Zumiga' zapaziv&i to prevaro, zaipove odvesti Joseja v zapor. II. Na vrtu krčme. Tihotapci in cigani plešejo in popivajo. Začuje se veselo petje priihajia*jol5ih »toreadonjev«; med tujimi ije slavni zmagovalec EscamiSllo, Vsa družba ga navdušeno ipozdra/vi, in Esca-millo pripoveduje o svoji zadnji zmagi v bikoborbi. Po odlhodu Es:a-millovein prigovarjajo tihotapci Carmen, naj gre ž njimi, Carmen pa jih .zavime, ipoudaTjajoe, da pričakuje svojega ljubčka. Jose pride in kmalu ga Carmen zopet očara s petjem in plesom. Toda začuje se vojaški signal, ki klilče Joseja domov. Carmen je užaljena, da jo hoče Jose tako kmalu zapustiti, zato mu porogljivo rveli, naij le Ste nazaj v kasarno. Baš iko se Jose napoti domov, potrka zunaj na vrata Zuniga, kar pa mu nihče ne odpre, kar salama sam odpre in vstopi. Zumiga zaipove Joseju, ma'j gre takoj domov, Jose se mu upre ter celo preti s sabljo. Tihotapci razorožijo Zunigo in ga, rogaje se m« odvedo. Po rahlem odporu se Jose pridruži tihotapcem. III. V soteski. Tihotapska družba hoče po naporni poti počivati, poprej pa naj se preiščejo pota, je li kje skirit kak carina'-Jose ipa naj meo tam straži odloženo blago. Josejeva inati ije poslala Micaelo iskat sina. Micaela pride vsa zbegana in ko zazre Josčja na skali, ki hoče baš ustreliti prihajajočega Escamiila, se silno ustraši in pobegne. Na vprašanje Josejev’0-česa tu išče, odgovori Escamiillo, da je prišel k svoji Ujubici Carmen-Po kratkem prerekanju se začne boj z nožem; Jose bi bil Es čarni"3 premagal, če hi ne bila prihitela Carmen na pomoč. Carmen hoče z Escatmllom proč, Jose pa jii to zabrani. Micaela roti Joseja naj vrne domov k umirajoči materi, filoboko ganjen se odpravlja J0-’® z Micaelo na pot, nezvesti Carmen pa reče, da se bosta kmalu zoPet videla. IV. Pred areno v Sevilli. Ljudstvo pričakuje slovitega Escamilla in ga prihajajočega navdušeno pozdravlja. Čarni e n želi biti iprdča nove zmage svojega EscamSIla in ne posluša svarjenji svojih tovarišic. Ko hoče Carmen vstopiti v areno, jo ustavii Jose, ■ oteč jo, naj gre ž njim, ona pa mu .pove, da ljubi Escamilla. Jose io ponovno roti, toda zaman: ona sname prstan, ki ji ga je bil Podaril Jose in mu ga Virže pod noge. Besen ji zabode Jose nož v srce, da se zgrudi mrtva. 'V - 7 — Začetek ob 8. Konec ob 10. Vaška šola Opera v enem dejanju po starojaponski drami „Terakoya* spisal in vglasbil F. Weingartner. Dirigent: L BREZOVSEK. Gemba, komornik prejšnjega cesarja (bas) Matsuo, vazal prejšnjega cesarja, v službi sedanjega cesarja (tenor) .... Schio, njegova soproga (sopran) . . . Kotaro, njiju 12 letni sin (mezzo sopran) Kvan Shusai, sin prejšnjega cesarja, 12 let star, nekoliko podoben Kotaro-ju (sopran)................................ Genzo, učitelj (bariton)................ Tonami, njegova soproga (mezzo sopran) Choma, kmečki deček (sopran) . . . Jecljavec, 15 leten bebast deček (tenor) Sansuke, stari sluga Matsuo-ja . . . Režiser: G. TRBUHOV1C. g. Zathey. g. Drvota. gna Thalerjeva, sma Vera Danilova. ga Trbuhovičeva. g. Romanovski. gna Šterkova. gna Šuštarjeva, g. Trbuhovič. g. Zorman, gna Pompejeva. gna Fajgljeva. gna Jeromova. gna Ponikvarjeva, gna Koreninova. Spremstvo Gembe in Matsuo-ja, vojaki, kmetje in kmetice) mladež. Godi se v šoli Genzo-jevi na vasi blizu prestolice na Japonskem. Učenci Prejšnji cesar japonski je zapustil 121etnega sina KvansShusaid4’ katerega je bil svoj čas Matsuo, vazal prejšnjega cesarja, skrivi privedel k učitelju Genzoju, kjer se princ sedaj vzgaja. — mornik sedanjega cesarja Gemba zasleduje Kvan*Shusai*ja, kojež4 naj na povelje cesarja usmrti. Učitelj Genz6 ve o tem naklep^ zato skrbno čuva princa. — Schi6, soproga Matsuo*ja, privede * učitelju Genzoju svojega 121etnega sina Kotard*ja v odgojo. Ta dcčeN Kotard je po licu in stasu podoben princu, zato sklene učite Genzo žrtvovati ga na mestu princa. Komaj pa je bil GenZ* storil ta sklep in razodel namen svoji ženi Tonami, sc začuje prihod biričev, ki so obkolili njegovo hišo, da bi izsledili princa. Na povelje cesarjevo prideta Gemba in Matsuo z biriči v hišo učiteljevo in zahtevata usmrčenje Shusaija. Genzo izjavi, da jima takoj prinese prinčevo glavo, odide, izvede, kar je nameraval in prinese skrinjico, v kateri se nahaja glava usmrčenega Kotaroja. Matsuo proglasi, da je to brezdvomno glava Shusai*ja, v ress nici pa spozna, da je glava njegovega sina Kotaroja, ki ga je pros sto vol j no žrtvoval, da bi rešil princa. Ker je bila s tem smrt princa Kvan*Shusaija uradno ugotov« Ijena, odidejo vsi in Gemba hiti cesarju javit uspeh. Mati usmrčenega dečka, Sciiio, hoče svojega sina še enkrat videti in objeti, Genzo pa hoče i njo umoriti, da bi ne izdala prevare. Zbegana Schio pa zgrabi pult svojega sina in tako odvrne smrtni udarec. Meč zadene pult, ga razkolje in iz pulta padejo stvari, ki so bile pripravljene za pogreb Kotaroja. Učitelj Genzo in baš prihajajoči princ Shusai spoznata, da je bil Kotaro veliko* Piereta sta mrtva. — 11 - Začetek ob 8. Konec ob 11- ZLATOROG Opera v štirih dejanjih po R. Baumbachu napisal R. Brauer, prevel Cvetko Golar. Vglasbil Viktor Parma. Dirigent: I. 3REZ0VŠEK. Režiser: F. BUČAR Katra, krčmarica (mezzo-sopran) . . gna Vrhunčeva. Jerica, njena hči (sopran) ................gna Thalerjeva. Janez, lovec (tenor).......................g. Kovač. Špela, planšarica (alt).......................gna Šterkova. Jaka, planšar (bas)...........................g. Zupan. Tondo, lovec (bariton)........................g. Pfibislavski. Marko, beneški trgovec (bariton) ... g. Romanovski. (..........................g. Simončič . .1.............................g. Rus. Benesk. trgovci ..............................g Erklavec. I..........................g. Ribič. Učitelj.......................................g. Povše. j .... .............gna Vrhunčeva. Rojenice j ...................................gna Šuštarjeva. I.................................ga Trbuhovičeva- Strelci, gostje, otroci. Plese priredil baletni mojster g. Pohan. Plešejo gne Svob°' dova, Chladkova, Špirkova, Vavpotičeva in baletni zbor. — No',e dekoracije naslikal g. Skružny. Godi se na planinah pod Triglavom in v Soški dolini sred* 18. stoletja. — 12 - I. V planšarsko kočo pod Triglavom pride lovec Janez prenočevat. Stari planšar Jaka in mlada planšarica Špela ga prijazno Pozdravita, občudujeta lovski plen in povabita Janeza za mizo. Jaka pripoveduje o prekrasnem, divnem vrtu pod Triglavom, o kraljestvu belih žen, rojenic. Čreda belih divjih koz, na čelu jim Zlatorog, čuva ta raj. Jaka svani Janeza, naj nikar ne strelja na Zlatoroga, kajti iz krvi ranjenega Zlatoroga vzklije triglavska roža, katero Zlatorog poje in nato zopet ozdravi, strelec pa pogine. Oni Pa, komur so stale ob zibeli rojenice, premaga Zlatoroga in odklene z njegovim zlatim rogom ijamo v Bogatinu, kjer se nahaja ogromen zaklad. — Jaka se poslovi in gre leč. Janez se dobrika Špeli, ona Pa, dasi ga ima rada, mu želi lahko noč, ter odide. Janez leže utrujen na preprosto ležišče, zaspi in sanja o rojenicah in Zlatorogu. II. Pred gostilno ob soškem mostu ljudstvo popiva in pleše, bogata krčmarica Katra je podarila svilen plašč za soho Jezuščka, zato ji poje slavo šolsika mladina, nakar Katra učitelja in otroke Pogosti. Prihajajoči mladenič Tondo se jezi, da pri tekmovalnem streljanju nikdar ni zadel, pač pa je trikrat zadel tuj lovec iz Trente *n prejel vse tri dobitke. Zdajci privre vesela družba strelcev, Proslavljajoč zmagovalca Janeza, lovca iz Trente. Ko stopi na prag krčme Jenica, hči Katrina, jo Janez ves omamljen občuduje — ali tudi Jerica čuti, da jej utriplje srce za Janeza. Janez prosi mater Katro, naj mu dovoli plesati z Jerico, kar pa Katra šele po daljšem °dporu dovoli. III. V gostilni. Janez pride že na vse zgodaj popraševat po Jerici, Špela mu odgovarja porogljivo. Ko vstopi Jerica, hiti Janez k • • njej, oba si srečna zatrjujeta večno ljubezen. Janez ji podari Š°Pek cvetic in odide. Špela, ki ljubi Janeza, zbada Jerico, češ, da !e zvest le tisti mladenič, ki so mu stale ob zibeli rojenice. Jerica nato pove, da so stale Janezu rojenice ob zibeli, on sam da ji je |° rekel in ji celo podaril cvetic iz kraljestva rojenic. Špela pa se 11 dalje roga in meni, da bi bil Janez moral prinesti blesteče ^eniante iz Bogatina, ako bi bil varovanec rojenic. Na cesti zadoni Poštni rog; prišla je pošta in z njo petero beneških trgovcev, med nrtmi bogati Marko. Jerica natoči gostom vina, Marko napije krasni Jerici, j; takoj razodene mahoma vzplamenelo ljubezen in ji podari - 13 — za spomin zlato verižico, katero Jerica očarana sprejme. Vstopivši Janez vidi vse to in prosi Jerico, naj vrne verižico, sicer pogubi njiju srečo, Jerica pa ga ne posluša, nakar Janez užaljen odide. IV. V kraljestvu rojenic. Planinske cvetice spe. Prebujene po jutranji zarji začno svoj ples, ki ga končajo po prihodu rojenic. Ko se pnikažejo planinske koze z Zlatorogom, se strnejo vse cvetice krog njih in polagoma izginejo. Janez namerava ustreliti Zlatoroga, Špela ga svari, on pa je ne posluša, ustreli in takoj pade mrtev v prepad. Obupana Špela ga išče in končno najde mrtvega* — 14 — Kozarec vode. Zgodovinsko ozadje veseloigre Kozarec vode je sledečo: Anglija je že deset let zapletena v vojno z Ludovikom XIV. Ko je umrl zadnji Habsburžan v Španiji Karol II., brez otrok, je hotel posaditi Ludovik XIV. na španski prestol svojega vnuka Filipa Anžovinca; zoper to namero se je dvignila skoraj vsa Evropa. Najhujši protivnik Ludovika XIV. je bil angleški kralj Viljem III., naslednik Stuartovca Jakoba II., ki je živel v pregnanstvu na Francoskem. Viljem je sklenil s cesarjem Leopoldom in s Holandijo trozvezo na bran in bor zoper Francoze. Ko je Viljem brez otrok umrl, je podedovala njegova naslednica Ana, protestantska hči Jakobova, po njem vojno in trozvezo. — Po več ljutih porazih je bil Ludovik XIV. Pripravljen, začeti mirovna pogajanja; toda v Angliji je bila stranka whigov, na čelu ji vojvoda Marlborough in njegova spletkarska žena, za nadaljevanje vojne. Whigi so se opirali zlasti na trgovske kroge. Proti njim je narasla močna opozicijska struja (toriji), katero sta vodila Sir Harley in Lord ^olingbroke. V srcu je bila za toristično stranko tudi kraljica Ana, toda mogočna vojvodinja Marlborough jo je umela držati Pri whigih, dokler ni ljudska nejevolja zavoljo vedno večjih davkov prikipela do vrhunca; na kraljico Ano je dobila vpliv Abigaila Hill, in po nji Bolingbroke. Kako je trozveza Abi-gaila-Masham-Bolingbroke izpodrinila oblastno prvo dvorsko damo, vojvodinjo Marlborough, in whigsko stranko, nam prenočuje Scribe v svoji veseloigri. Za tri ure verujmo, da je dolgotrajno špansko nasledstveno vojno — vojno vseh zahodno-evropskih držav — končal kozarec vode. — „Nemara mislite, kakor vsi, da izhajajo poetične katastrofe, revolucije, propadanja držav od velikih, globokih in tehtnih vzrokov . . . Kaj še! Države osvajajo in v|adajo junaki, veliki ljudje; te velike ljudi same pa vodijo nji‘h strasti, njih muhe, njih ničemurnosti . . .“ — Carlyle, s*avospevnik herojev, stresa glavo nad tako neresnim zgodo-^'nskim naziranjem. Scribe pa, Francoz od nog do glave, * ga potapljal po rami: Ne bodimo prečmerni; jaz vas hočem urice lahno zabavati in nič drugega. Sicer se pa kome-'jograf lahko sklicuje na slavne predhodnike takega pojmo-vanja zgodovine. Sam modri Pascal je zapisal domislico: »Kdor hočeš spoznati do dna človeško ničemurnost, premisli — 15 - samo vzroke in posledice ljubezni. Vzrok ji je neznatna malenkost, ki ti je samemu nejasna — „un je ne sais quoia—■; posledice pa so strašne ... Da je bil Kleopatrin nos krajši) bi se bilo spremenilo vse lice zemlje." Celo naslov komedije s podnaslovom — Kozarec vode ali posledice in vzroki-" kakor da je reminiscenca iz Pascala. In tudi metoda zabavnega pisanja ima svojega velikega zagovornika v Voltaireu; piši kakor hočeš, samo ne dolgočasi nas. Malce frivolno, kaj ne? Francozu ne; ker ni tako težak kakor smo mi in zna ceniti tudi zabavo zavoljo zabave. In Scribea so imenovali največjega zabavnika svojega stoletja. Kozarec vode je star preko osemdeset let, a je tako fino brušen, da se iskri še danes v vseh mavričnih barvah vedrega francoskega humorja. Komaj kak žarek je za nas obledel. Tehnika te veseloigre je naravnost vzorna; dejanje, napeto od prvega do zadnjega prizora, teče bistro in se ustavi samo, kadar hoče pisatelj z mirnim prehodom gledalčevo dovzetnost pripraviti za nov aktiven naskok. Dijalog prekipeva od duhovitosti, a je vseskozi v službi dramatič' nosti, to se pravi, da je vsaka replika v zvezi z dejanjem situacijo, neprestano se kreše značaj ob značaj, z vsaki111 stavkom se premakne razmerje osebe do osebe. Vsi ti čudoviti dueti Bolingbroka z Mashamom, kraljico ali vojvodinjo " poleg Bolingbroka glavno junakinjo — so sama zalezovanja* sami spopadi, same praske, same izgubljene ali dobljene bitke. Nikjer nedramatičnega duhovičenja ali razmišljanja* Scribe je poznal kakor malokdo gledališče in občinstvo in je vedel, kaj je učinkovito. Globok ni, tudi ni hotel biti, a mojster je v tehniki in vseh spretnostih in umetnostih, ki jamčij0 dramatiku uspeh. Ko je Sardon s svojim dramskim prvencem propadel, s® je zalezel v samoto in študiral in študiral Scribea in skriV' nosti njegove tehnike. A še vse večji mož je spoznal v Scribe11 mojstra vseh gledaliških sredstev: Ibsen. Glej samo, ka^ vešče pripravlja Scribe nastop kake nove osebe, in zasleduj enako skrbno uvajanje pri Ibsenu. To se mi zdi najvecj1 Scribeov uspeh. - 16 — Ponalisk dovoljen le 7. označbo vira. Gledališki list izhaja vsak ponedeljek in prinaša poročila o reper-a,'Ju Narodnega gledališča v Ljubljani, vesti o gledališki umetnosti 1 nas in drugod, kratke članke o važnejših dramskih in opernih e ‘h in njih avtorjih. Sodelujejo: Fran Albrecht, Anton Funtelc, Pavel la' Pran Govekar, Matej Hubad, Friderik Juvančič, Pavel Kozina, °izU Kraigher, Ivan Lah, Anton Lajovic, Ivan Prijatelj, Ivan Vavpotič, Josip Vidmar, Oton Župančič in dr. TISK7T UČITELJSKA TISKARNA V LJUBLJANI