ZK IZBOLJŠANJE LISTA Vata Mn Viak, M v Ml hm Hhrm. ti n • GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. * OTATEUE OPOZARJAMO, da pravočasno otasove naročnino. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako fte niste naročnik, pošljite en dolar sa dvomesečno po skušnjo. _i_ TELEPHONE: CHtlxta 3- V*4t Katorv« fta S**mtd CKm« M*it*r Srpiraber Z 1st, 1M3 al tke P Ml Offk* U Ne« \ork, N. under Art mt Vmagrtm o( Mmrrfa 3rd. 187«. ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YOBK No. 92 — Ste v. 92. NEW YORK, FRIDAY, APRIL 21, 1939—PETEK, 21. APRILA, 1939 Volume XLVII. — Letnik XLVIL MUSSOLINI JE ODGOVORIL PREDSED. ROOSEVELTU JUGOSLAVIJA SE NE BO MOGLA IZOGNITI PRIKLJUČITVI, KER JE PREVEČ ODVISNA OD SVOJIH SOSED Za Mussolinija je Rooseveltov poziv za mir "absurden in krivičen". — Zatrjeval je mirovno politiko osi Rim-Berlin. — Jugoslavijo hoče prisiliti, da ae prdruži Nemčiji in Italiji. Predsednikova poslanica demokratom ROMUNSKA SE IVONPAPENJE NOČE VEZATI1 BIL IMENOVAN ZA POSLANIKA Vnanji minister Gafencu je t oklonil vstop v os Rim-Berlin. — Romunska želi živeti v prija- BERLIN, Nemčija, 20. apr. — Ko so se pričele velike slav-nosti za obhaja nje Hitlerjeve ga 50. rojstnega dne, je prišlo poročilo, da je Romunska odločno zaivrnila nemški predlog, da bi stopila v os Rim-Berlin. Nemškemu vnanjemu ministru tJoaebimu von Ribbentro-pu se ni posrečilo pridobiti romunskega vnanjega ministra Grigorija Gafenea, da bi Romunska sprejela vnanjo politi ko Nemčije in Italije. Navzlic temu pa je Gafencu popolnoma zadovoljen z izidom razgovorov z vnanjim ministrom von Ribbentropom, ki bo v bližnji bodočnosti šel v Bukarešto, da vrne Gafencu ob isk. Gafencu je v svojem razgovoru « kanclerjem Hitlerjem in vnanjim ministrom von Ribbentropom trdno vstrajal pri RIM. Italija, 20. aprila. — Ministrski predsednik Benito Mussolini je odgovoril predsedniku Roose I veltu na njegov poziv za mir ter rekel, da je bil predsednikov poziv "absurden in krivičen/' Toda oznanil je, da bo leta I 942 velika svetovna razstava v Rimu, s čimur je hotel prinesti dokaz, da hoče Italija saj še tri leta živeti v miru. Ako bi imeli prikrite napadne namere," je rekel Mussolini, "tedaj se ne bi lotili dela tako velikanskega obsega." Duce je govoril pred izložbenimi ravnatelji, ki so se zbrali na Kapitolu v dvorani Julija Cezarja, da podajo poročilo o dosedanjem napredku. Mussolini je rekel, da se ne bo niti Nemčija, niti Italija obvezala v kakem sporazumu za kako "veliko konferenco", kakoršno je predlagal ameriški predsednik, dokler njunim teritorijalnim zahtevam n» vstreženo. Fašistični voditelji, med katerimi je bil tudi urednik fašističnega glasila "II Popolo d* Italia", Virgi-nio Gayda, pravijo, da je Mussolinijeva izjava jamstvo za mir najmanj do leta 1943." Inozemski diplomati so bili zelo presenečeni nad Mussolinijevo izjavo in nad napredkom, ki je bil dosežen z ozirom na svetovno razstavo. Po njiho-jtem» Rom mišica pod «« ,. . i-. , . * * • * , . 1 vsemi okolscinami obdržati povem mnenju Mussolini ne bi izdajal toliko denarja pojno lievtraliiost. za razstavo, ako bi mislil, da v kratkem času preti Gafencu je tudi von Ribben-vojna tropu rekel, da Romunska ~ Mussolini je rekel, da je predsednik Roosevelt govoril kot Mesija ter izjavil, da želita Nemčija in kakor ni sovražna Nemčiji. Italija mir in da zelo dvomita na uspeh kake velike' Po slavnostih Hitlerjevega konference r°j8tnega dne bo Gafencu „ . i* • i vi. ... i. * odpotoval v Pariz in London. Ko je Mussolini končal & svojimi napadi na pred- List ,Seara>. ki navadno sednika Roosevelta, se je obrnil na Jugoslavijo, ka- objavlja vladno mnenje, pravi tero hoče prisiliti, da se približa osi Rim-Berlin, da v *vojem uredniškem članku: i . i.i i vi i • -i . * • 44 Romunska zavzema trdno bi s tem razbil angleško zbiranje sil proti agresiv- gtal^ da hlia svoje la.stno nim državam v osrednji in jugovzhodni Evropi. mednarddno življenje, ki ne do Diplomatski krogi poročajo, da se je Madžarska d» bi*€ Romunska od- r. . . * . .. ,«. i-i , ločila za ideologije, ki sedaj ze pridružila osi in da je Mussohniju obljubila, da raadvajajo Evropo, ali pa da bo Jugoslaviji stavila predlog za nenapadalno po- bi se kdo vmešaval v naše no- godbo pod pogojem, da Jugoslavija pristopi k pro-;tranie ^deve, ki slone na go ... . . - ,i . j ki v j. i• - • r »spodarski svobodi, tikommterni pogodbi med Nemčijo, Italijo in Ja-. \ ... , . j K . i v i. , i i . Romunska, ki je ponsko in da se pridruži malim državam, ki so položile svojo usodo v naročje osi Rim-Berlin. Fašistični voditelji so mnenja, da se bo Jugoslavija morala pridružiti osi Rim-Berlin, ker je obkro- Von Papen je bil po o-svojitvi Avstrije poslan teljstvu z vsemi drža- v P°koi- ~ Sedai *a ie vami# Hitler imenoval za po- slanika na Turškem. BERLIN, Nemčija, VJ. apr. — Bivši nemški poslanik na Dunaju, Franz von Papen je bil imenovan za poslanika na Turškem. ANGLIJA SE PRIPRAVI J A NA VOJNO Halifax je v zbornici lordov razložil angleško politiko. — Ustanovljeno bo novo ministrstvo. LONDON, Anglija, 20. api. — Vnanji minister lord Halifax je v lordski zbornici rekel, da Anglija nikakor ne mara | obkrožiti Nemčije, ali pa bi LIBERALNI NAZORI SO PRVI P0C0J ZA VZDRZANJE STP ANKE Da bo takoj odpotoval na'sploh hotela napasti kako dr- svoje poslaniško mesto je razvidno i«z uradnega obvestila, ki pravi, da ga je kancler Hitler včeraj sprejel v poslovilni av-dijenci. Ko je bila Avstrija pridružena k Nemčiji, je šel von Papen v pokoj in od tedaj o njem ni bilo ničesar več slišati. Največ je živel na svojem posestvu v Wallerfangenu v saar-.»kem okrožju. 0 Papenu pravijo, da je dober poznavalec Balkana in bližnjega vzhoda. Tekom sveto\-ne vojne je bil zaradi večkratne kršitve ameriške nevtralnosti leta 1915 na zahtevo ameriške vlade odpoklican iz Wash • ingtona kot vojaški atašej nemškega poslaništva. Nato je bi) poslan v Turčijo, kjer je bi« šef sreneralnesra štaba četrte tem, da je »topila v vojaško zvezo z Anglijo in Francijo, ni- turške armade pod poveljstvom zavo. P red no je lord I Tal i fox govoril v lordski zbornici, je kabinet v namenu, da s-e more Anglija postaviti proti nemški a-gresivnosti, sklenil ustanoviti novo ministrstvo, ki bo v slučaju vojne skrbelo za dobavo in razvoz vseh vojnih potrebščin in živeža. Iz tega je razvidno, da Anglija polagoma prehaja na popolno vojno podlago. Glede "okroženja*' Nemčije je rekel lord Halifax za vso odločnostjo, da taka misel v angleški vladi ne bo nikdar i mela mesta. Po njegovem zo-t rdi In bi bila ta namera v nasprotju z mišljenjem angleškega naroda, ki želi živeti, pusti pa živeti tudi drugim narodom. Toda lord Halifax je zopet potrdil, da se bo Anglija z vso , T . • o. i svojo silo postavila na pot vsa- generala Lrniana von Sander- .. ivnosti ti kaki maj_ sa, k, se je polastil Jeruzale- )mi državL odločno ie tudi za- WASHINGTON, D. C., 20. o svojih nazorih povsem razlikujeta. Prvi je dkojni državni tajnik Andrew W. Mellon zapustil v dobrodelne svrhe nad štiriindvajset milijonov dolarjev. Tako se je izrazil predsed-nik v posebni poslanici, ki i« bila precitana na banketu, prirejenem o priliki Jadksonovega dne. — Žal mi je, ker se ne m o rem udeležiti te slavnosti, — -je sporočil predsednik navzo-čim-slavnosti, prirejeni v spomin prvega predsednika, ki dokazal, da je demokracija de-lazmožna. Od vas je odvisna bodočnost demokratske stranke. In še več — od vas je odvisna "bodočnost našo dežele. — Strankina organizacija je sredstvo, s katerim mobilizirain) ljudsko razpoloženje Združenih držav zamore nekaj doseči. Če IkhIo znali voditelji or ga ni zarije poiskati pravi pot. bo šlo dobro, in bo cilj do-s.-žen. Če bodo pa domišljavi i« neprevidni, bo zašla organizacija v nevarnost. — Bližamo se kampanji, v kateri bo le ena sila dovolj močna, da porazi demokratsko stranko. In ta sila je v demokratski stranki. Ako se odvrne od politike, ki jo je privedla k moči, bi uničila samo sebe. • — V bratskem boju lahko u • ničimo vse, kar se nam dobrega Obeta. Če streljamo drug na drugega, ne bomo izvojevaii zmage. Nikdar ni bilo politične stranke in nikdar je ne bo, s Sije politiko bi bili vsi njeni člani zadovoljni. SLOVAK 0BD0LZEN IZDAJSTVA na Jugoslavijo, ako odstrani svoje zapreke proti nemško-italijanskemu načrtu v Podonavju. Proti koncu svojega govora je Mussolini rekel, da morajo biti popravljene napake versaillske mirovne pogodbe, predno boste Nemčija in Italija pristali na kako mednarodno gospodarsko in razoro-Titveno konferenco, katero je predlagal predsednik Roosevelt.. RAZŠIRJENJE KOMUNISTIČNE DELAVNOSTI ROOSEVELTOVA KNJIŽNICA MOSKVA, Sovjetska unija, 20. aprila. — Podpredsednik , Kominterne, Manuelski, je ob " I javil danes v "Pravdi'' članek, WASHINGTON, D. C., 20.] v katerem priporoča ži&ahnei-aprila. —* Senat je odobril da-1 šo delavnost komunistov v vseu nes predlogo, ki določa, naj deželah. prevzame aineriška vlada Roo-J — Vsi komunisti se morajo knjižnico v Hydo . združiti, —- je rečeno v članku, scveltovo parku. Predsednik je sklenil izročiti vse svoje zaipiske, knjige in spise tamerišekmu narodu. Poslopje bo zgrajeno v Hyde paifeu in sicer s privatnimi sreetetvi. — pridobiti morajo kolikor mogoče pristašev ter osnovati skupno fronto proti napadalnim državam. Kapitalizem je zašel v težko krizo, kar je vsekakor dober izgled za svetamti komunizem BRATISLAVA, Slovaška, 120. aprila. — Proti Pavlu Tep lanskem, ki je *bil minister v pnvem kabinetu avtonomne Slovaške po monakovskem «po razumu, pripravljajo oblasti obtožnico izdajstva. Teplansky je v policijskem varstvu. Odstqp notranjega mini>tra Kardla -Sidorja politični kro^ri smatrajo za posledico nemškega pritiska. Že dolgo je bil na sumu, da je spletkaril s Poljsko in njegov odstop pomeni konec panslavističuega gibanja na Slovaškem. Dva starejša politika, ki «ta igrala važno vlogo v predvojnem boju za neodvisnost Slovaške, Vavro Schrobar in Anton Stefonec ista zaprta v koncentracijskem taboru v Ilavi. Stefanec je bil tri leta vzgojni uiimster v Pragi, ; - t 'St "VIjSI UBEI0 Toil Fridaq April 21, 1939 fruk GLAS NARODA" ( VOICR OF ■UTKN1C rUBUBDNO COMPANY Nemčiji krožile govoric*', da bo Hitler kot darilo za aj takoj .|»o 1 o maju, ko 1h» general Franco slovesno vkorakal v Madrid. Mornariški minister C War Caiiipinclij jc rekel, da se v flvbraltarjn nahaja 20 fraiwoskUi bojuih ladij, ki so pripravljene za v*ak slučaj v Sredozemskem morju. M i ni« trsk i predsednik DalaJdier, ki je obenem tudi »voj-ni minister, razmišlja o tem, da bi oboroževanje združil v en: osebi in vsled tega namerava i*>staviti v ta namen posebno mini*itrstrvo, v čegar področje bo s|>adalo oboroževanje. oboroževanje Paritoki li*ti piwejo po podatkih iz notranjega minis t r sWa, da nameravajo nedaj uresničiti načrt glede- usode tri in pol pol milijona tujcev v Franciji, ki so ga izdelali zo časa lan ske septembrske krize. Aigitatorje bodo <|*>lovili in izgnali, "sumljive in nezaž« -I je ne elemente bodo s pravi i v koncentracijska talbomea, veliko množico (Malih tujcev pa bodo zaposlili v »poljedelstvu ali v iVboroževalni industriji. Fraucoske oblatiti v ostalem upajo, da se I o veliko »število teh tujcov samo prijavilo za prostovoljno službo v armadi in da bodo na ta način pokazali svojo hvaležnost do Francije. Kolonijdfci minister Mamlel je jk> drugi strani izdelal naK-rt, po "katerem bi v vseli delih sveta za Francijo sestavili in oborožili, armado iz barvnopoltih ljudi, kakršne we ni bilo na »sveta. Kila francoske kolonialne armade se je v enem letu že podvojila, lahko »pa Se naraste v nedogled. Gre samo za pro^ blem uvmtitve častnikov. Ameriško mornariško ministrstvo je izdalo nalog zgraditev 19,»» tonske matične ladije za letala, ki bo veljal« 31.8 milijona dolarjev. Amerika gradi ta čas skupno 75 vojnih in pomožuih vojnih ladij, med temi je šest brodov po 33 tisoč ton, dva bosta imela 43,000 tou. Z novo matično ladjo za letala jih bo imela Amerika sedem. Knjige Družbe sv. Mohorja Sest knjig r. Koledar za leto 1939 2. Zgodovina slovenskega naroda Spisal DR. JOS. MAL 3. Življenje svetnikov 4. Slovenske večernice POVEST—"IZUM" Spisala Metod Jenko in Viktor Hassl 5. Čuda narave Spisala MARIJA AHAClC 6. Ura česčenja VSEH SEST KNJIG za $1.35 Naročite pri: . . KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 WEST 18tb STREET NEW YORK!, N. Y. Tedenski kotiček Piše 1. BUKOVINSKI, Pittsburgh, Pa. Kdo je Jugoslovan? — Ko sem zadnji teden preči tal zanimiv Krržetov članek, v katc-rem dokazuje, da ni nobene t«*-meljue razlike med |K>sainežnimi jugoslovanskimi narodi, najmanj pa med Hrvati in Sr-Iri, mi prišli v s-|>oiuin sledeči pogovori. Slednjemu znano, da se imenuje skupna država nas Slovencev, Hrvatov in Srbov vedno z lepim imenom Jugoslavija, ne pa kakor prvotno "•kraljevina ISrbov, Hrvatov in Slovencev/* knr je zasluga pokojnega kralja Aleksandra. Ainipak ampak — žalostno, toda resnično. Kako dobimo v bolnišnico v mojem department u novega bolnika, ga vprašani, odkod jo in katerega naroda sin. Pa mi je nekoe. eden odgovoril jhj an- Jesfki: — I am Serb. — Tako? Srbi n »-i! — mu odgovorim po naše — jaz sem pa Slovenec, torej pozdravljen, brat — Jugoslovan! — Jugoslovan? Takega stvora nema. .laz >enn Srbin, pa uišta vitM*. • i m Zopet drugi slučaj. — Pri drugi priliki sem vprašal drugega, kdo je in odkod. — Jaz sem Hrvat, prijatelj — mi odvrne v angleščini. — O, Hrvat si J — se začudim |>o slovenski — to pa me vedeli, kajti jaz sem Slovenec, in sva torej oba brata — Jugoslovana. — Jugoslovana T Pa šta je ovo? Ja som Hrvat i to je vse. * * * Kaj pa je Slovenec? In kdo >i ti, prijatelj * — vprašam novega bolnika. — Prav gotovo ti je znan a velika država na Balkanu, ki ji pravijo Jugoslavija! Tam je moja domovina! — Toda pove j ini vendar, sili Hrvat, Sr*> ali jki morda celo Slovenec? — s<»m obrnil razgovor na naš jezik. — Ob, kaj si tudi ti Slovenec? Kako sem srečen, da bova krhko spregovorila ka-ko besedo v domači govorici. In kar hrepenim po t Am, ker vedno živim med tujci in nikoli ne t-li-sim našega milega jezika. — Xo, kot vidiš, sem res Slovenci*. In ti zakaj hodil po ovinkih in mi nisi precej in di-rek t no povedal, k a j > i! — Ker nisem vedel, da si naš človek, pred tujci pa je bolje, da se imamo za Jugoslovane, kajti mi Slovenci' smo tako majcen, neznaten ti a rod ič, svetu tako malo poznan. — Motiš se„ prijatelj. Zdaj je v tem oceirti dosti bolje nego je bilo pred svetovno vojno, in smo precej dobro } m »znani med vsemi kulturnimi narodi. Mi 1»i »-i morali vzeti za vizgled narodne ve-znosti Črnogorce. ki so mnogo manjši tiarodič engo mi. Kaj niti narod kot tak niso, temveč prav za prav Srbi, istega jezika, iste vere. Se predno sem delal v t T\X(K VAM IK TA ŽEMI.JEVID NKlIB || -LLM>_iMO L1F1LKA - ogromnost svetovne razstave v n e w torku bo sleher NECA PRESENETILA Iz š e l je Slovensko-Amerikanski i i it 1939 POVESTI ZGODOyiNA HUMOR ZEMUEPJ3JE GOSPODINJSTVO NARAVOSLOVJE * RAZNOTEROSTI NAVODILA -i H v. i pailnino HmxMMHtiUttv&M »Napravil ga je i-z železa in električnih žic J. Al. Barnett, usluilbenec Westinghouse Electric Co. Razstavil ga je v William Penn hotelu za nekaj časa na ogled (ne za splošno občinstvo) v kratkem pa bo zabaval |x*setnike svetovne razstave v New Yorko. Mož ima kajpak dar govora, in večinoma odgovarja pravilno kajkrat ;pa se tu
  • e še pravi ljudje zmotijo . . . Naslednji pogovor se je raz vil med njim in menoj: — Dober večer, Mr. Robot. Peter Zgaga ZGODBA IZ P R A D A VN IN ti — Dosti si že pisal o vseh.in med njimi jih je precej tudi mogočih stvareh, Zgaga,—mej takih, ki bi ne preoiiesle časopi-draži rojak iz Cievelanda, —, oh, Elect ire — Dober večer Mr. -n«' vrni tvojega imena. — Odkod pa si * — Westi njihou«-«' (V East Pittsburgh. — Kdo j(» tvoj oče ? — Mr. Barneft. — Air. Barnettf — Ali imaš tudi mater! Tu pa se je revež debelo zmotil. dvignil je namreč dva -prsta, češ da ima dve materi, ko uiti ene nima. Morda ne razumel vprašanja. — Ali si kdaj lačen? — Nikoli ne. — Kolik«» je ura: Okorno je okrenil svojo glavo proti stenski uri. da je kar zaškripalo, zaobrnil svoje e-lektrične oči kvišku ter odgovoril — ne z »besedo, ali dvigom prstov, pač pa — s šestkratnim krepkim vdareetn svoje železne noge po tlaku. Zmotil pa se je tudi zdaj malo, ker bila' je ura 7. Mogoče da ni dobro videl. Za kIovo mi je še stisnil desnico, ali kesal sem se, da sem mu to dovolil. rila zabavni večer, oziroma ; C Sir d Party v obeh dvoranah, šolski in cerkveni, na Butler in 57. cesti. Ker bodo na programu še druge zanimivosti in iznenadenja, za to se prijazno vabijo k obilni udeležbi vsi fa-rani in prijatelji, ki lju'bijo zabavo in jim je pri srcu napredek in prrtipeh slovenske cerkve. Pozdrav! tistega pa menda ne veš, kako je bilo takrat v paradižu, ko je koza Evi figova 'peresa požrla. Prenehal sem čitati in sem s«; zamislil. Nešteto zgodbic .-eni že objavil o AdaTnu in Evi, kajti ljudska domišljija jih je polna. Dosti sem jili slišal in pa čitai pošiljatve Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V Jugoslavijo: Za -5 2. IO * 4.71» $ fi.SII $ 1(1.70 $11 — Diu. H>J l>iu. »K« I»iu. l>iu. 5ri CVrkniei. • Tam West N'iririniji. Zalujfjv'i družini in sorodni kom izrekamo naše iskreno so- zapuwa moža, ei«» |H>roeeno žalje. j NAZNANILO in ZAHVALA <;iobok«i UŽttU»ščt'Ui nazuaujauiu vs<>ui MOrodbikonl. prijateljem iu zuiiucom. auloctnu y^t, da uuuj je smrt iztrgala u uašie srede ljubljenega siuu iu bratu — Francis Klancher Uuiri je uesrečue suirti '£1. uiarca VMD ua vt šole, star 17 let. Tem potoin be e»rčuo xabvaliuiu Rev. M. Kebe-tu iz llttsburgbi:. Pa., za upruvljeue pogrebu« obrtni e v hiši žalosti, za darovano luušo iu za tolažilui govor ob odprtem grobu. Hvala vsem, ki so darovali za »v. maše. Nadalje prav lepa hvala vnem. ki so mu poklonUi toliko krasuib rož, šopkov in vencev v zraduji pozdrav. Vzelo bi preveč prodora, da bi mogli imeuovati vssakega z iine-uooj. Hvala vsem in vsakemu potsebej. Iskreua bvala ujegogviut so šoleeui Mt Lebauou High School, class 11A in Mr. Schultz, ki so mu darovali elasfs-rlug iu mu jo natakuili mrtvemu uu prst. Vedeli so, kako zelo se je Francis veselil dobiti class ring: uesel jo je seboj v grob. Najlepša hvala tudi fantom, njegovim so-dijakom, ki so ga nosili. Hvala prav vsem, ki so se prišli poslovit od ujega iu vsem, ki so se udeležili pogreba iu ga spremili ua njegovi zuiluji poti. Najlepša hvala vsem našim sorodnikom in prijateljem, ki st> p:i-šli od blizu iu daleč, nas toUSili iu sočustvovali z nami. Hvala našim sosedom iu vsem, ki so uam ua kakršeukoli uačiu pomagali v težkih urah. Hvala za vse izraze sožalja iu vsem, ki so uam poslal piameuim potom svoje simpatije. Se enkrat prisrčna hvala vsem skupaj, kateri ste uaui bili v pomoč in tolažbo v britklh urah žalosti. Ti pa, dragi, uepozabui sin iij brat, počivaj miruo v rodni grudi ameriški, katera naj Ti l>o lubka. X>o svldeuja ! Žalujoči ustali: ANTON ia MARIJA KLANCHER, stanš«; ANTHONY, JOHN in JOSEPH, bratje; MATILDA lu HELEN, sestri; ELDITTA, svakinja; KLU1TTA M., nečakiuja; Mrs. H. MIKLlč. stara mati; MATT in JOHN M1KL1Č, strica; FRANCEM KKRL. • _ *** »tri« iu ena teta v starem kraju. V CUhou, Pa* ti', »prlia. 19W. k »nega papirja. Radoveden, kaj mi ima sporočiti rojak, sem čital dalje. — Ko sta Adaui iu Eva j«;-dla od drevesa spoznanja, — mi je razkladal, —• sta kar iz* ne nad a sprevidela, da nimata ua sebi ne srajce ne lilač lie no-gaivice nu čevljev,—z eno besedo, da nista oblečena. — Ker takrat še ni bilo što rov kot ~o danes, kjer se lahko človek za nekaj dolarjev obleče, ju je bilo gram. Živela sta pač v starodavnih časih, ko je prvotni človeški rad še sramoto poznal, no, saj je dunes več ne pozna. — Pomagala sta si kot =sta si pač vedela in znala in sta sešila obleko iz fijrovih peres, da ni bilo javnega pohujšanja in da je bilo morali zadoščeno. — Ko j n je Bog iz V>aratliža zapodil — angelj z ognjenim mečem jima je pokazal vrata— sta začela živeti Saltov o življenje. — V paradižu je bilo v e, kar sta hotela. Piti iu jesti iu vsega dovolj. — Stare bukve sicer ne po vedo, kaj >ta imela za zajtrk malo južino. južino, malico, ve čerjo in za povečerjek, totla*zdi se, da jriua ni ničesar manjkalo. O praznikih — ne vem sicer, če >o bili že prazniki ta krat — so bili pa gotovo žlikro fi na mizi, ali pa postrvi z mlado solato. — Vse te dobrote sta pa s ti>tiin ne-rečnim jabolkom za frčkala. No, pa kaj, vsake re* či je enkrat konec, na.h)i*ei pa prijetne veselice. — Salaincnsko trn jeva jime je začela presti. Kočo je bilo treba postaviti iu obdelati zemljo, ki ni hotela sama od se be roditi. — Adam se je trudil v potu svojega obraza, — kot mu j" bilo od Stvarnika zapovedano, in kot se trudi še dandanes. — Evo je pa večkrat glava bolela in je v senci ležala, ke-sajoč. se izgubljenega paradi ža. — Vsa je pa oživela, ko se je strpljeu Adam vrnil večer domov. Namigavala mu je, kako ga ima rada in da je on edini na svetu, ki mu posveča svojo ljubezen. Seveda, ker drugi i moških takrat še ni bilo. — Okoli lesene bajte sta i-tuela majhen v rtič, in pa kozo sta imela, da je bilo kaj mleka doma. — V tistih časih še ni bilo nobenega alkohola, kajti tisto nesrečno reč je bil sele pozneje ranjki Xoe pogruntal. Todn ob hrastju so rast le nekalcšut-slailke koreninice, ki sicer ni so bili tako slastne kakor jabolka v paradižu, imele so ipa nekaj v sebi, kar je opajalo dušo in telo. — Tistih koreninic sta se se večkrat lotila, in nekega veče ra sta si jih privoščila čez mero. —- Solnce je stalo drugega dne visoko na nebu, lačna koza je bleketala iu jo prišla slednjič tudi v bajto ]>ogledat. Prva dva človeka sta pa ležala kakor ubita na preprostem ležišču. — Najprej se je Adam zbudil, nato pa Eva. Segla je po svojem oblačilu, toda figovih peres ni bilo več. Koza ji jo «po žrla najnovejšo pariško modo. — Hej, Adam, — dregne svojega inoža vsa v skrbeh v rebra, — koza mi je figova peresa-požrla. — Adam se pa pretegne in praivi uaipol zaspan: T~~ AK tisto, si pa malo kopriv navezi. .. "BhTE |fA" BOD ATf—New Toff ii 1 ' >iii 1 j pametnega. veroval je v astrologijo. V svojem srcu je imel -amo »-m^a svetnika in 10 je bit njegov planet, njegova sreena zvezda. Rojen je bil v januarju in Hcdaj si je dal v mestu za 1(M) din sestaviti horoskop. U-čenjak mu je pisal: "Nagnjeni ste k velikim dejanjem, pa-metnj, in ničesar se ne lotite lirtis zrelega premisleka. S svojo prijetno vnamjostjo delate na svojo okolico ugoden vtis, vsakemu elovektt lahko s svojimi pogledom vsilite isvojo voljo. Vaš srečni dan v tem meseni je 14. januarju; *a dan vam prinaša nenavadno srečanje." Irrrrr, je odvzonila budilka. Werner je odprl oči. Zakaj j neki mi je dunes tako nenavadno pri >it'll, .-i je inisiilf Ali.; saj res. Koliot« 14. januarja. j I hi ne- In* pri mM nenavadni ol i^k -i h* itlislil. in er torrj s J -vojo pi ij< tiiM \ lian j«>«t j«> in f' «i4»jint iik»i;«h uiiii |H»gle«b»iii | »t«*f »iui n.< |M»t tivleiuu u«-nava«l-n«ntii « lov«*ku. |M»t«*tn «4* prične Veliki «h>si«Ml4*k v ii*»j«-m življenju l*«»lM»ijt4» in |»r«-t i«liu» je rtupil g \zonilo. 1'isarnUketiiii nnidnikn jt- močna utri|nilo *ree. Tako zg»» daj ga j«* t or«-j obiskala velika "rw-a. II vab-/.it«ira srra j*' «*1-prl. Toda 4*i 1 je |M»*tni sel t» ča-«opi^oin in a |M»vzetjetit nn 11*1 din za volnene siaxhije hlače. \ekolik«» »lala* v«»lje »pil svoj«» kav«» in «»lšel v ura«l. Tinla kniiiln j«- bil zopet vesel. S MiH-hl ju jem na obrazu je «*bn«'i:a. NiMiatlmiiH -o se vrata mfcprla in vstopil j««.nje- NJEGOV PLANET gov >ef. 8«'«laj d'Hiim gotovo povijanj«* plave. j«» (»omislil, in izkazati se hočem hvaležnega. Tinlaj je dt*jal -šef. 44Gospod Werner, včeraj ste izgubili v uradu Ijubavtio pismo. ki so ga danes izročili meni; evo,'tukaj ga kinrte.*" Xe, je v tem trenutku pomislil siroma»k, to gotovo nt tinto veliko srečanja; kajti najraje bi se »bil od sramu pogrez-lt i I v zemljo. Pa tudi to je po* žrl. Že ob dvanajstih je veselega isrca zopet »zapustil urad in sklenil preživeti »brezskrben poqjoldan. Sedaj naj bi ga sre-ea nenadoma obiskala. "iZakaj pa ste tako dobre volje," ga je vprašal kolega. Werner niti je ]X>vedal, da je danes njegov srečni dan in da stoji planet izredno uigodno. "♦Potem pa iz vsega srca čestitam, ** imi j«' stresel tovariš roko, 44in ne pozabite, da je deljeno veselje dvojno veselje." V svoji >iwi ni vedel dmgega ko da gaP j«' |Mivai*il na kosilo, in k«> j«* naakar prinese! račun. \t- vedel, da to irot«»v<» ni bil ti-ti veliki neznan«*«-. P«»teiii je lin izpl«*li«»«l in k««r ni ni«V-ar x~n«1ilo. j«- -e-ilet v neko kavarn««. Z«le!o ~e je, «la je ^ele Milaj iui|*rtla 4*1-loeihia uta. Kaj'i koioaj ->«• je vm<4|«'I. .ie v*l4»f»il za njim v kavarn«« ii4-ki 4lru«, velik in inie-»iie*i »- j h h I l«*r m- lel k najbližji mizi. Natakarji mi a ^M»zdrav Ijali z tfUrltokimi |M*kl«»-ni. v i*b*ti }*- 'hih*. «la }*' slaven in«*/« Werner ga .i«- |md«bl in v«*« I no l»4ilj čutil: 44i-nil l začudenim |N«gled«au in «"i-tal naprej. Werner j«« -.trmel in »tniM*l. Tujee je kratko in «»#iti-o tafcašljal in «"ital naprej. Werneriu j** zaklelo: V lioji flblt>(i je; čisto jasno to čutim. Tujt'e je pogledal čez rob ea- CAUmKNU: NH Vrmmru UOUJftiDO: Calls. 4. aaftli INDIA* A: ladlaaapulM, Tw OHIO: Ctor»teiHl. Aatoa Bubek. Uagcr, JacU) He«nl*. Jt^e* Hiaimik Ulrud. Aatoa Nacod« Lorata. Loola Balast. Joba Koala Tovaptowo. OREGON: Orctea City. J PBNNMTLVANIA: . J olio JevDlkar Aat«ia ItafM aata, J. la Jerry CKj. M Fr. Blodalkar Ftftak Novak City, Fr. Ferencbak Frank Bollock Mltfvay. Jom £oat Tartta (kak, Wr W«a Kaartoa, Jeeepli Joraa .. .. WISCONSIN . MUwaokec. W«t AUU. Ft. fkat popisa in snakoina olnnil. | Toda Werner je vedel, da tu-j«»<- mora |M-iti k njemu, če se Še tako brani. In koTiuij je nato pomislil, se je dvignil veliki, znameniti tujec, šel proti Werner ju, ki je tiho in blaženo r>edel v pričakovanju, ter mu prijjeljal tako silno zaušnico: da bi vedel, kako prišel iz lokala; kajti tu-;jec je bil slaven boksar. Potrt je odšel domov. Sam Sem kriv. si jc dejal, ~ podini se za srečo, mesto da ')>? poni-ž-mo in skroinno' čakal nanjo; Hočem eakati tisto tiho in verno; kajti jaz verujem v svoji planet. Bližal se je že več£r, ob osiinit pa so bila hišna vrata po navadi že zaklenjena. Deset minut pred osmo, pet minut pred orsuio — verujem v svoj planet, ne fl>o me pustil na cedilu. — je dejal ves razburjen. — Tri minute — vendar! — Kaj je bilo to? Nekdo j«» Šel počasi |»«> stopnieali. Werner j«* zdi rja I pred ogledalo in .-i popravil kravato za največje sre«"*anj4' svoj«- življ«>nja. -i p«»-mel r«»k«' in «h"m in te«laj j«' |mtrkalf». **S4*«iaj prihaja «*a.** j«- «lrjal in « h I Maž«*n«»-ti mil je bilo. «la bi jokal. vpro>t«»."* j«* t«'k«*l z na*li kim. »I«»ve»nini ^laMMn. "Imam ;n»\' d« via I m«»ž. IN'trt ur»* |»«izii«'.t4' J4- Wei ii4-r *e*1eva!: Načnn. I»lama/ji z ljuhavnim pt-uioiiu «lvojni la čan zi« k«i>iki. najv«Vj.-i zaušnica iiMiji'SH življenja in končno še s«kdni izvrŠ4-val«,c. B<-mhi j«* planil v |H>steljo. Na ii4»«"*ni omarici i»ii j«* l«*žala \«*lika knjiga: "Astrologija ali |»<>t k ^r«*«"-"!.1" na nji pa j«* I»lest4*l na- pie: 4'»Za rubil s4> in»č o velikih možeh, ki so v kavarni m-pn^tatio vstajali. Innlili pn»ti nj<-n• ■ * in um s4*eiitno tipali «'eh>. kraljeve ljubice V kratkem bodo v Londonu j la, je ogrlico nedvomno že j irons javni drffžbi prodali bifcer- j dala. no ogrlico, ki je pred ve«"- nego; Ko je prišla l««ta 1S4G ««»>to-pred devetdesetimi leti povzro-tvat v Hvropo in v Mčinakovo, čila «>«Istop nok«*ga -kralja. 249'sc j4* sr«*eala s ki-aljem Lud«»-| brezhibnHi liUerov, nanizanih j vikom, ki si je takoj pridobila na tri vrvici*, ki merijo v «lol- j njegovo naklonjenost. Rodila žin«! poldrug meter, je v zvezi z lepo nosilko zamajalo prestol in je za nekoliko tednov, kreolke. pa je imela dovolj *po-spremenilo Monakovo v pravilsolmosti, da s#* j«* s kraljevo čarovniški kotel. j nakhmjenostji> oko»'i-tila. lire za biserno ogrlico lx>lej /!«• o«i \s«»ga firaVtka je raz-Montezove- slavne plesalke, ki inerje bavar>4kega kralja z l«-|>o '(YUGOSLAV? «» fl ■ F.....-SSg r*^ Naročite se danes S. & A. Koledar ^a leto 1939/ se je v Limericku kot hči ne kegn ii>kega |M>lkovnika in j«* postala favoritka bavaivke-^rn kralja Liidovika 1. Nihč«* m* more povedat i, kilo j«» »sedanji lastnik ali lastnica te o-grlice, kajti londonsko ]>oo >e «lergujali pretopi Pretep in«*d študenti, ki so ji bili naklonjeni, ter za,il Kvropi svoj hrbet in od študenti, ki so bili proti njej v Ameriko, da hi si tam po ter ho se jim pridružili ognr■■ iskala novo ^rmi. T««la višek čeni monakovski rin^seuni, j*»l--voje lepote iti um«*tii«»-ti j«* hi v februarju leta imel z« ,a tedaj že .prekoračila, ptisl«*« liro. «la >41 morali moiui- ^ nialo Ijiuli je -U-dilo u j.-ko\>k«> vs4*učiliŠ4V Zi^preti in krsti. k«» j«* leta v New «la je pl«>alka 4M||*ot4ivala ali Yorku nuirla. r«*l«» v evrop Im»Ije r«MVn«» zln-žala v Švie«i. ti-ku ni bilo «■ -miti le Zagrnjeno kočijo, v kateri -«• ph-aHce. ki -e j«* z im -ean-kiui je o.lpeljala i/. Momikovega, "»»»leiiom imeimvala Maria llo IjnOje obmetavali s kamni. ,ores mAn^sn p«» X«*posrsU*dice. imonstracije je dala dragocena Montezova je povzročila padec j biserna ogrlica, ki jo ie bil Lu-A'helovega minishvtva. ki ji nijdovik T. podaril svoji favoritki. bilo naklonjeno, in si je pod Wallersteinovim ministrst v oni pridobila 'bavarsko ilr/nvljan-stvo ter naslov grofice Lands- Kralj Kam je iz teh dogodkov potegnil potrebne kons«4kven-ce in se je (hlpovedal kroni. Xikoli V(*č se ni srečal z lep«*bn«*yra o«lm«*va. Lola M»>nt<-W>va r-»* j»* iy.kavudn tudi k»>t pi sateljiea. Pisala j«- e^eje o z««n-ski emancipaciji in o '/nameniti^ ženah stare in nove zgodovine. Toda "»Spomini Lole Montezove. ki -o izšli leta 1*4* niso Ttjeno delo. Kakšna je bila usoda njene usodne ogrlice v zadnjih desetletjih, ni znano. .NESREČA RUSKEGA PARNIKA Sovjetski motorni tovorni parni k *4/'eljuskinee'' z več nego .1000 tonami, ki ee je jkiI-no natovorjen vračal iz New-York a v Leningrad, j«* pred Talinom nasedel na sipino. Kapitan je sprva odklonil vsako pomoč estonskih vlačilcev, poasneje pa s<» je ž njimi s]M»ra-znmel. preden so ga iztegnili z sipine, pa se jo parni k razklal na dva dela. Sprednji del je ostal na siptnL 'zadnji trani.) Trdo vezano 4»t»m |wnM>ialb dri«r; iirlwljefioit Sl<»-vrtM rv; njlkoT* društva in dru« kaH'iuf •rtiantr. 'hfiio lluairiraitii Cena $5 00 AM.I E^RO HiaVRNMlO H*JU14I. .^atii dr r. j. a*-rtt. VfMb. Cena $2.00 HI'RNS.% VttJMU. U5 airaal WMMI^I lldlVUlNI aaj 'Hw U fciriMi a dlitfa mi Cena 40c V tej knj>ct •>• v«a |n »I aa Cena HMZfOHf.I^ONT IN rUMUJMI MiRMNTVA ZA BREZPOSELNE. 75 atr»»l Cena 35c l*RNAR. Spiral dr. Kari »^iftlia. '£96 atraai ls-naml |»rt»l»lem Je aelo Jta|.l»*len ia triaden la ea nI bok^ alorlli *K»komur Jmih-tt. PlaatelJ. ki Je aoan *f*ki narodno guepudar-•kl atrokuTnJak. Je raiftiril ar«4- delu tako. da bo duUUi atrberaeau kui uneuiafol •(>)* « denarja. Cena 80c. |H>MACri tlVINOZimAVNIH, i|.iMl Kranj« lat- lar. J7H strani. Cena trda vel Cena $1.50 Zelo kuriatna knjiga za vaakejfa ilviourej« a ; o|>U raznih bolezni tn »Iravlieuje; aUke. DO ORH1DA DO BITOLJA. 1*« Irani. Zanlmir pot<>i»i» • aHkaml Hatln krajev nafe •tare doiaoTine, ki mt olorfiMvm le a*k» aaanl. Cena 70c. I.OVEIHIKEJA aplaai R. I«frirt. 14.1 atranl 8 aUka>»* Cena $1.25 IL TAJNOSTI PRtROUR. Ki atranl. Poljudni airfal o naravtialovju In avetrti>anan-at tu Cena 50c. ROROAJEREJA. Heatavll Valeutln Hasin«er. «4 •trani Cena tidoves .... M Broi. .... Ji KRATKA SRBSKA URACIL* TIKA. «8 atraai Cena 30c. KRATKA ZUOIMIVINA SLOVENCEV. HRVATOV IN SRBOV. M atranl Cena 30c. KNJIGA O IJKPEM VEDENJU. (Urbani. > Vea. Cena $125 KNJIUA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 atr. Cena 50c. KUBIČNA RACliNICA. Trda 14« ' Navodila aa Izračuna nje okroclega. /motil la teaaneca leaa. Cena 75c. LJUDSKA KUHARICA, najnovejša ln praktična abirka navodU aa kuhinjo tu dom. ' Cena 50c MATERIJA la ENERGIJA. Bpiaul dr. Lavo Oar-aadj- 8 al tkani. 100 atran« Nauk o atoadh. uiolekullb la elektronih. Poljudno plaana raaprava o laalediia Modem« Cena $1^5 MLEKARSTVO. Spteai Aatoa Pevc. 8 aHkaml 1» atrant Raji ta aa Mlakarje la ljubitelje mleka ratra aploa. Cena $1.00 Kuharske KNJIGE ljudska kuharica Nejnovejša zbirka navodil za knhinjo ia dom. Cena 50c. kuharica 965 navodil, 355 strani. Cena: broi. $1.25, yes. $1.50 slovenska kuharica Najpopolnejša izdaja, 728 strani. $5aOO NAROD. Ka IZUMIRA. 1«! strain P)»|ju<1«'n «»ti|p D*Jw<«pnip]N('Ki naroda na ara-tu. nicgovr ftete In navade. Cena 40c. NAAP. ftKOI»LJI%E ŽIVIU V PODOBI la BE NLDI. «»|ns«| Kr»n Krjave*-. L-J4 airanl Rn>4 Cena 40c. OBRTNO KNJH>0%iivarMvo. Cena $2.00 ODKRIUr. IMI.KIkK. H. MAJ AR. Trije 4t*>tl: l»rj, 141. IXC strani. I'(M w«*hfc» ■'••IjutM-u iu oataa»^n .u**-« •••ikrli'a a«>««*ca •vi-ia spi« <"'ir« |*li>r zummiva p»*eaft ter j^ «Ki»Tl)ffe i«. najb<>lj>ib tirih. Cena 50c- PRAKTI^NI KUIMR tr.la »ea .11 -1'rirm'tia |n|iii<» ki !«■!»»»•» kar Ja pri oakui"! »n |>i>*UJi >»4t>-Uim. Cena 75c. PRIMMJ'^II >ODOBNE »IIOKOTUR Spisal dr. K. Veber -111 Mraui. Kui>e<< liH'l» prl|kori4-an»«> laknaur, ki aa IhmV hh^un till i a icIavQiinl mdvlMM ftlauaflje. Cena 70c. Rt SKI RKALIULM. Spiaal dr l*an Prijatelj. / 413 strani. * V kujlijt ao opisni preilliodnikl in Mejal ule-aieijitelji te avujevr^t^« *ti»ke atruje. Cena $1.50 SPOMINI, trst«.; Jute Lavtttar.) J4Z atrant. V tej knj«l obsja na« znani (N>tt»plwH.- luimlk l^vlliar apontine na avoja brezštevilna letovanja. Cena $1.50 8PLOSNI PODUR. KAKO OBDELOVATI IN IZBOLJŠATI POLJE IN VRTOVE, cena brtrf. Cena 50c. SLOV.-AN43LE&KI IN ANULE^KU NIDVIN- SLOVAR. 14« atraai. Cena 90c. SI^IYENSKO-NKM&Kl SLOVAR. 143 atr. lmi|ca polovk-a knjige vsebuje nemAko-alo-vfD»ki alovar lo kratko alovoko aiovcuakega ln aemškefa Jezika. Cena 40c. UVOD V FILOZOFIJO. Spiaal dr. Frane Veber. w atrani. Cena 75c. UMNI KMETOVALEC. Spisat Franc Povile. Cena bro* Cena 50c. VELIKI VSEVEDEŽ. 144 atranl. Zbirka aauhuivlb tn kratkotasnih spretno- f ali; burke ln ftaljlvi |toahual; vedt-ževalna tabela; punktlranje; zastavice. Cena $1.45 VODNIKI IN PREROKI. 14) atraai. Knjiga Je laffla ▼ zaloibl Vodnikove drutbe ter vaebuje llvljenjepiae aoL ki so s avojba delom privedli slovenski na rud la sulenjatva v avobodo. Cena 60c. ZNANSTVENA KNJIŽNEGA. 78 atranl. Zanlialvoatl la ruake axodovlne In natančen opla vojaška republike aaporaAklb koaaktvv. Cena 50c. ZDRAVILNA ŽELITA. 82 strani. Cena 50c. VERNE DCSl V VICAB Hptoal Prosper Mertmee 80 atrant. CVaa.. Sfl Rdeu naJbotJUb aplsov rrancoakeaa mojstra, ▼■eta la ulep kaaetakeca flvljeaja. VOLK .LS8 ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA _88a Fridaq April 21, |939 n/)vlnj TlUUUBLXTf DULY nllcdar n e ugasne u ROMAN IZ fIVLJKNJA "GLAB MAJtODA" PEIUDIL L M. 54 uIjo in je končno sama, ]>ade na stol in .-i z rokami zakrije wbnvz. Vzdihuj«* kot v največji muki. Sedaj *e more pf^iolnonia predati mojim plahim ol>-tw-u lik trni, u«> da l»i i« ji bilo treba bati, tla »bi se komu izdala. I>a bo prt^Jo do dvoboja, o tem je bila prepričana. Tako taljenje je bilo iiiotfoee oprati samo na ta način, četudi je bilo ;ie«|)ameliio. Koliko je trpelu že več. UMveeev, da bi preprečila dvoboj, pa vse je bilo zaman. Sedaj je Hans vendarle odkril in r-e j«* itioral proti žalitelju, saano da zadosti ue-spaniHni navadi, stopiti z orožjem. Toda svoje bolesti ne hiu« izJcričati, ne uiore ničesar stori' i, da bi pre«prečila najhujše, he mora kazati mimo z vso muko v svojem srcu. Skoči pokonci in nemirno teka po sobah. Postane pred bliko Herbert* Riti*ber$r«i ui dvigne sklenjene roke. "Varuj ga — varuj ga, zveličani duh, če hnač moč!" •Nato pa jo žene na »prosto k mavzoleju. Tu iskreno moli. Nato |»a njen pogled obetane na pod "tavfcu, na kalerem Moji kip iz marmorja. In bere napit-r: Nikdar ne mine. Nad napisom pa dan smrti Herberta in Kletlnore RiUbergove. Kleonora je umrla ilrugega aprila — drugega Hprila — tedaj bo leto žalovanja v nekaj dneb končano. Flavija se »spomni naročila obeli pokojnih. — Za* jiečatcno pismo loži dobro ohranjeno v Flavijini pisalni mizi. Še pet dni je, da u, da ga prebere. Kolikokrat je tekom leta mislila na to in je o tem razmejevala, kaka skrivnost ji bo odkrita. Toda danes to misel naglo odžene, dane« vse kaj hujšega tare njeno dušo. Haivsu preti nevarnost. Vec ne more misliti. Toda, hvala Bogu, da je razdrl svojo zardko s Štefko, ker je poznal njeno ne vrednost, mu ni povzročilo mnogo srčnih bolečin. Toda ta stra&ni dvoboj! Kdaj bo? Hans ji za nobeno ceno ne bo povedal, »kdaj se bo bojeval. Flavija gldboko vzdihne. Uro za uro bi morala prenašati smrtni etr&h za njegovo ljubo življenje — dokler slednjič ne «bo izvedela, da je Ibil dvoboj končan. Ali ji bo to mogel sam zdrarv in neranjen sporočiti —^ali pa ji bo kdo drugi prinesel vest, da-- Ne, ne, na to ne sme misliti. Vzdih se ji izvije skozi ustnice in zopet se dvigne vroča molitev zanj jproti nebu. Vsa njena diisa se razlije v iskreno molitev za »njegovo srečo. ♦ ♦ • Gospa Lonardo\a je pospravila Stcfkine stvari, tofla se i»e more zdržati, da jim ne bi priložila svojega pisma. Fitala je: "'Draga pospica Štefka:— Kaj pa se je zgodilo? Povedali so mi samo, da je Vaša zaroka z ^onpodom Hansom Rittbergom razdrta in da naj pospravim Vase stvari in jih pošljem v hotel. Popolnoma sem pobita. Prosim, sporočite mL kaj se je zgodilo; v vel i kili skrfbcli sem zaradi V«, Z iskrenimi pozdravi, Va>a Helena Lonard." Stefkini stvari so bile na sane liposlane v Mirtenwald. V hotelu je Štefka se dobila eno sobo, ker so nekateri š-port-niki že odpotovali. Soba ni bila niti elegantna, niti udobna, toda Štefka sedaj ni mogla mnogo zalhtevati. Naenkrat je bila iz bogaistva in blagostanja postavljena v zelo žalo&ten položaj. Toda sdba je .bila zakurjena, in Štefka je bila zelo vesela, kajti \>led velikega razburjenja jo je zeblo. Popolnoma prestrašena veled padca iz neba razkošja sede k peči, da se zopet enkrat ogreje. Nato pa ča-ka in čtflta na svoje stvari in si 110 neha oči-j tovati Kvoje lahkomišljeno&ti. Toda ni si očitala svoje ne-1 zvestobe, temveč svojo neprevidnost. Kakor je malo ljubila Hanaa Hittfeerga — jo je zelo bolela izguba bogatega ženina.' Sedaj je tarito majhna in obupana, da bi jo vene lilo, ako bi se mogla živeti v JElittbergovi hiši. Kako lepo je bilo tam, kako elegantno in udobno! Tukaj pa sedi v umazani, pusti hotelski sooslaiia siika predstavlja izkrcavanje laške armade v albanskem pristanišču Draču. Mrtvega otroka je dva dni skrivala LJUBLJANA, meji. Tujci ne prihajajo v te kraje, graničarji ko edini gostje tam gori. Sama s sts^-ro materjo se Tereza prebija, skrbeti mora za Onemoglo mater in za svoja dva — nezakonska otroka. dva nezakonska otroka ima. deklico "ni dečka. Tretjega je |»o ovadbi in |»o obtožnici zadavila. Kdo je bil oče prvega in drugega otroka, delavka Tereza ni po vedala. Oče tretjega je bil neki graničar, je trdila, a grani-čar ni hotel nič vedeti o tem, še celo pa ne o tem, da jo je nagovarjal, naj odpravi plod. Mimo njene bajte je hodil v službo.. POZOR ROJAKI! V ZALOGI IMAMO NOVE PREGLEDNE ZEMLJEVIDE: Velik pregleden zemljevid JUGOSLAVIJE (Na njem so označene poleg mest tudi večje slovenske vasi) stane $ 1.— Manjši zendjevid JUGOSLAVIJE stane 25c Zemljevid jugoslovanskih BANOVIN stane 25c Zemljevid — CELEGA SVETA Knjiga, obsegajoča 48 str., seznam večjih mest s številom prebivalcev. Stane 50c SLOVENIC PUBLISHING CO, 216 West 18th Street New York — Nagovarjal me je — je pripovedovala Tereza, a ubogala ga nisem. Otroka sem hotela imeti, tretjega. Prva dva sta tako f let na in pridna. Za nič na svetu ju ne bi dala od hiše. Pomagata mi že pri delu. Tretjega seni pričakovala z ve-] sel jem in še danes bi rada prestala vse bolečine znova, £amo samo da bi bil živ in zdrav. Sodnik: Zaikaj nk»te ]>okli-cali babico? Obtoženka: V naši vasi ni babice. tSodnik: Zakaj pa niste poklicali sosedo? Obtoženka: Sosedo sem prosila. a so mi rekle, da za nič na svetu nočejo imeti opravka z mano. naj oba crkneva, jaz in otrok, ato nem .si mislila, da bo najboljše, da grem v l>olnišni-eo. I11 bi tudi šla. toda uštela >ein se za cel unvec, ali pa sem prazfjiMlaj rodila, ker 8e je zgodila tako, da ji je v roki ekspldiral nalhj in ji raz nesel desnico. Mladi Arabec, ki ga je K'lia-dijah vroče Ijirbila, je padel v boju z Angleži. Po tem udarcu je Khadijali oklenila jh»sc-či v boiibo svojih rojakov, da bi osvetila smrt ljubljenega moža. Takoj je odšla z doma. ne meneč se za to, da bo izgubila s tem VH) udobnost, kar je je imela doma. Preselila se je v gore, kjer si je uredila v skalni votlini delavnico. A-rabci ji prinašajo v 'zabojih smodnik in vse drago, kar potrebujejo za izdelovanje nabojev. Tako dela Khadijali za arabski pokret že vec mesecev. Vsak dan izdela rojaikom veliko uslugo. DRUŠTVO NARODOV STEDL Izguba vpliva Društva narodov se poena tudi na njegovem proračunu. StroSki Dru štva narodov neprestano naraščajo. Leta 1930 so znašali 20.000,000 zlatih švicarskih frankov, leta 1930 (pa že 28,000,-000 a leta 1938 nad 33,000,000. Dve tretjini prispevkov, ki jih morajo plačevati Drnsbvu narodov v njem včlanjene države, odpadata na palačo in urad-ništvo v Ženevi, ena tretjina pa na (mednarodni Mvod dela in na mednarodno razsodišče v Haagu. Iz Društva narodov je izstopila Nemicija, ki je plačevala 1.32 milijona zlatih frankov, dalje Italija z 1.88, Japon- Tudi več južnoameriških držav je izstopiU» iti Društva narodov. Tako je bila ta, že od vsega |K»četka po svoji ideji na kla-verno životarenje obsojena mednarodna ustanova prisiljena znižati svojo režijo. V Bru-selju zasedajoči odlx>r je skle- prihotl- 11 jem letu stroški znižani za 20 odst. Pri osebnih izdatkih znaša to 1.200,000 pri Mednarodnem uradu dela .pa 1..">00,000 zlatih frankov. Znižanje osebnih izdatkov je utemeljeno s tem, da se Društvu narodov zdaj znatno manj dela. tako da je že itak šibka aktivnost te mednarodne ustanove še l»o!j padla. Listi totalitarnih držav vidijo v teh ukrepjih zunanji znak pešanja pomena Društva narodov. Več uradnikov so že odslovili. . KRETAN1E PARN1KOV SHIPPING NEW* OOPLLTJA — Mcmcs APRILA 22. aprila: Rex v lieoua 25. aprila: Eurupa r Breme o 'JU. aprila: t'oute d! Save1« w Geuua Aguitauia v Cherbourg Paris t Ultra OOPLLTJA — Meseca M*i* 3. utaja: Ni»riuaue Uar»« v Havre G. junija: lie de France v Havre 7. juuija: Qum-d Mary v Cherbourg New Turk v Hamburg lt». Junija: Vul<-auia v Tr»t Columbus v Bremen 13. junija: Brt-Lurii v Bre>«teo C*hum|4aia v Havre Nieuw AnislerUatu v Bolougne 14. juuija: Atfuitanla v CberlMiurj; Normaudie v Havre Hansa v Hamburg 17. junija: Cofite di Savoia v (ieuoa 20. junija: Kuro]i« v Bremen 21. junija: Queen Mary v Chertwurg lie de France v Havre iHHitschland v Hamburg 24. junija : Saturnia v Trst 27. juuija : 1m» Crasse ▼ Havre 28. juuija: Acjuitania v Cbetxwrg Normautlie v Havre Hamt>urg v Hamburg 30. Juuija: Rri>m**n v Bremeu Mauretania v (?berboure ADVERTISE IN "GLAS NAROiJA" ...!..' > -1'"1 -'•■ * 1.....^ 1 gracLx......Oii-^jiiiiaMi ZA KRATEK ČAS IN ZABAVO NASLEDNJE KNJIGE TOPLO PRIPOROČAMO LJUBITELJEM ZDRAVEGA HUMORJA DOMAČE ŽIVALI. 72 at rani. Cene ....................JI GODČEVSKI KATEKIZEM. 01 atraol Cena Ji CUMOKESKfc iN GROTESKE. 180 strani. Cena JI Trda vem. Cena 1.— 12 KRATKOCASNIH ZGODBIC. 72 atr. Cena J9 PO STRANI KLOBUK. ISO at rani. Cena ________M POL LITRA VIPAVCA, spisal Feigel, 136 atr. JI PREDTRŽANI, PREdERN IN DRUGI SVETNIKI V GRAMOFONU. 118 atranl. Gena .. M SANJSKA KNJIGA .........................JI SLOVENSKI &ALJIVEC. m, rtranL Cena............A$ SPAKE IN SATIRE. 150 atranl. Cena ................JI TIK ZA FRONTO. 150 atranl. Cena .....................M TOKRAJ IN ONKRAJ SOTLE. 67 atranL Gena JI .TRENUTEK ODDIHA (Knjiga vsebuje tudi talolgro " Vaa nafte">. 180 atranL Cena ................................................j| ŽENINI NAAE KOPRNELE. 111 atranl. Omm M TE KNJIGE LAHKO NAROClTR PRI: KNJIGARNA "GLAS NARODA «1« M. 1.