279. flerilka.
UbMMH v pomMMk. J. decembra
xiw.Mo.
.Slovenski Narod* velja: v Ljubljani na dom dostavljen:
celo leto.......K 24 —
pol leta.......9 12 —
četrt leta    ......   .   6 —
na mesec......,   2*—
•* upravništvu prejeman:
celo leto.......K 22*—
pol leta......., 11 —
četrt leta....... 5*50
na mesec    .  •      .... 1*90
Izhaia vsak dan zvečer izvzemal nedelje ln praznike.
lnserati veljajo: pelerostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat alt večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, lnserati itd. to je administrativne stvari.
.Slovenski Narod* velja po posti:
Dopisi naj se frankirajo.   Rokopisi sc ne vračajo. Uredništvo: KnaOova ulice *!. 5 v pritličju levo), telefon št 34.
Posamezna številka velja 10 vinarjev.
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozirn. \arodua tiskarna" telefon st. 85.
za Avstro-Ogrsko:
celo leto...... - K 25—
pol leta ....... „ IS*—
četrt leta...... » 6*50
na mesec • •  .  • - 2*30
za Nemčijo: celo leto.......K 28 —
za Ameriko ia vse drage dežele: celo leto......K 30 —
Vprašanjem glede inscratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravnislvo: Knaflova ulica st. 5 (spodaj dvorišče levo), telefon it.85
Razsodba upravneta sodišča slede občfnsliih volite« v Llutlionl.
Re zsod ba     u pravnega        n i i sen glede ljubljanskih občinskih volitev je dostavljena. Ta razsodba se glasi: St. 12.088 ex 1011. v. G. H. V imenu Njegovega Veličanstva cesarja!
C. kr. upravno sodišče je pod predsedstvom e. kr. prvega predsed-nika markija Bacquehema, v navzočnosti svetnikov e. kr. upravnega so-dišča in sicer c. kr. senatnega pred-sednika dr. viteza Popelke in e. kr. dvornih svetnikov: viteza Falserja, Malniča in Bonfioli - Cavalcaba. nadalje zapisnikarja e. kr. dvornega Tajnika Rohrerja, o pritožbi dr. Vla-dislava Pegana v Ljubljani proti odloku e. kr. deželne vlade v Ljubljani z dne 15. junija 1911. st. 14.t>65. zadeva jočem občinske volitve v Ljubljani, po dne 22. novembra 1911 izvršeni javni ust meni razpravi, in sicer po zaslišanju prednašanja referenta ter izvajanj dr. Pavla Va-ljavca, dvornega in sodnega odvetnika na Dunaju, kot zastopnika pritožbe, in c. kr. uamestništvenoga tajr nika viteza Vlntschmvm, kot zastop-hi! . Tožene oblasti, spoznalo za pravo:
_ Pritožba se kot neutemeljena zavrne.
Razlogi odloČV.
C. kr. deželna vlada v Ljubljani je opirajoča se mm § 53. občinskega volilnega reda za deželno stolno mesto Ljubljano a dne 17. oktobra 1910. deželni zakonik št. 31 kot neutemeljene zavrnila ugovor«* dr. Vla-i i!- lava Pegana in drugo v proti dne 23. aprila 1911 izvršenim občinskim \oIitvain v Ljubljani.
Upravni sodni dvor iz sledečih preudarkov ni mogel spoznati od dr. \ ladllava Pegrana proti tej odločbi vložene pritožbe za upravičeno.
I. Pritožba ngovarja. opirajoča se na § "24., odstavek 5. občinskega volilnega reda, da niso bili pri volit-vi uporabljeni kuverti iz močnega, neprozornega, marveč iz slabega in liro/ornega papirja, vsled česar je bil v občinskem volilnem redu izraženi princip tajne volitve kršen v toliko, da se je moglo posebno pri belili ku-vertih pri pozornem opazovanju takoj konstatirati, na katero strankino
listo se irlase v njih nahajajoč* ■ se gla>ovuiee. Za kršenje volilne tajnosti je baje v izpodbijani odločbi konstatirano dejstvo popolnoma brezpomembno, da se ne da niti iz protokolov 19 volilnih komisij niti iz relacij volilnih komisarjev razvideti, tla bi bil med volitvijo in med skrutinijem kilo izmed dotičnih članov komisije ali pa iz kroga volilnih upravičencev ali strank, ki >o bile pri voiitvi udeležene, ali sicer kdo oporekal ali pre-tresoval kakovost v porabljen i h volilni]! ku ver tov. Kuverti niso odgo-varjnli predpisa § 24.. odat. 5 občinskega volilnega reda, zato da je volitev nična tudi v tem slučaju, če je ta pOBsankljivosI v 11 mmh i imela one posjađkt, ki jih hoče omenjeni pred-pis preprečiti, ali ne.
Temu nasproti je sodni dvor upošteval, da na vedenj občinski volilni red za deželno stolno mesto Ljubljano res zahteva kot pujdpa goj za veljavnost volitve čuvanje volilne tajnost:. V interesu in v varstvo volilcev postavljeno načelo tajne volitve je jasno razvidu0 iz določb § 42.. or!st. in 0. obe. volilnega reda, glasom katerega je glasovanje tajno in se vr-i s polnočjo glasovnice, ki se mora oddati v zalepljenem, od magistrata izdanem in z marino štampiljo opremljenem kuvertu. Nadalje ptevxame predsednik volilne komisije od vsakega volilca kuvert in položi vsakega posamezno neodprtega v volilno /aro. Toda rav-no ti predpisi ne dajo dvomiti, da se omejuje volilna tajnost sam'> na tajnost glasovanja, tedaj onega volilnega opravil;;, pri katerem odda posamezni volilec svojo glasovnico v zalepljenem uradnem kavertn nred-sedniku volilne komisije in ta ono glasovnico neodprto položi v volilno žaro, kj^r se mo**a post it i do štetja glasov (§ 44) nedotaknjena. Tajnost Vasovanja stoji tedaj šele od trenot-ka orlglasovanja napTej i^od postavnim varstvom tako da more imeti E Bdenje volilne tajnosti samo v tem okviru neveljavnost dotienega rrlnsn in poti trotovimi pogoji tudi ničnoot \ >o^ra volilnega opravila za posle dico.
V tem slučaju gre samo ?... vprašanje dejanskega stana, aH še bila kakovost papirja uporabljeni- urad n i h volilnih kuvert o v taka, i a je ostalo glasovanje vsakega posameznega volilca v tem označenem času volilnega opravila tajno.
Sodni dvor ?ia se je v smislu § 6. zakona z dne 22. oktobra 1875, drž.
zak. st. 36 ex 187<i, v svoji odločbi moral ozirati na dejanski stan, ki ga je zavzemala tožena oblast, da so bili voli i ni kuverti izdelani iz močnega in neprozornega papirja, kakor to določa predpis § 24., odst. »3 obč. volilnega reda, in sicer to v toliko, kakor to ne nasprotuje uradnim spi-som. Takega nasprotovanja uradnim spisom pa sodni dvor po presoji aktov in pregleda predlo/enih uradnih kuvert ti i mogel najti.
Vožena oblast je tedaj aaraviee-no smatrala, da odgovarjajo uporabljeni kuverti predpisa § 24., odst. 7> one. volilnega reda, pri čemur je stala na pravilnem stališču, da ne gre za absolutno neprodornost za svetlo) »ne žarke, marveč za to, da kakovost uporabljenih kuvert izključuje vpogled v njih vsebino od strani funkcionarjev, ki imajo nalogo sprejemati kuverte in jih polagati v volilne žare.
Na daljni ugovor; da se je moglo pri glasovnicah posebne kakovosti (debeli h> že samo s potipanjem ku-vertov sklepati na pripadnost volilca k stranki, je brezpomembno, ker glasovnice v nasprotju s kuverti niso bile uradno izdane in je tedaj vsakemu volilen 7 upoštevanjem predpisa § 45. obe, volilnega reda prosto, napisati i?nena od njega vo-j jenih na tak papir, da je izključeno, da bi so mogel kdo prepričati o vsebini kuverta. Zakon daje namreč vsakemu volileu možnost, da je njegovo glasovanje tajno, ne nalaga mu pa t:* dolžnosti, ker je ohranitev vo-[itne tajnosti samo v interesa in v varstvo vplilea vpeljana. Zato oblasi ni '-olžna ozirali se pri določbi pa-pirja za uradne volilne kuverte poleg predpisa S 24.. odst. g*, tudi še na to, da hočejo posamezni volilei ali stranke pripadnost glasuiočega že v izbiri materijala ia glasovnice označiti.
Nasproti ugovora pritožbe, da so volilei posebno v zadnjih dneh ue-posreekse pred volitvijo in na poti na volišče najbolj potrebni zakonitega i varstva pred vplivanjem glede na njih glasovanje in da tvorijo nepro-aorni kuverti iz močnega papirja najboljše obrambno sredstvo proti vsiljivim a.sritatorjem nasprotne strank^, je treba, pripomniti, da veljajo določbe obč. volilnega reda naravno samo za volilno postopanje in ne za dogodke, ki se vrse zunaj D '"ija.
IT. Kršitev volilne svobode. Pri
itvi dne 23. aprila 1911 se je baje
tudi kršila volilna svoboda s tem, da je bil dohod k volilnemu lokalu tako otežkočen, da je bilo življenje in zdravje volilcev v največji nevarnosti in da so morali volilei vporabiti poseben nanjtam, če so hoteli i>riti v volilni lokal, da tam izpolnijo svojo volilno dolžnost. Pred mestnim dekliškim licejom, kjer so bili za ženske volilne opruvjčenko trije volilni lokali, je baje množica mladih ljudi zasmehovala in dejansko napadla prihajajoče volilke. Pri tem so bile v največji nevarnosti prednica šolskih sester Marija Lidvina Purgej in vadniška učiteljica Marija Stupca, kakor tudi učiteljice privatnih učilnic uršulink. Proti tem volilkam so se haje izvršili taki izgredi, da so mogle priti v volilni lokal le tedaj, ko so napele vse svoje moči in se poslužile nenavadnega, poguma. Čeprav so tudi te volilke taktično izvršile Mrojo volilno pravico, se vendar ne more navzlic temu pri izvršenih nasilnostih govoriti o kaki volilni svobodi. V prej omenjenih slnčajih se je zakon o svobodi volitev brezdvomno kršil.
V tem oziru je sodni dvor sledeče u važe val.
Izpodbijana odločba temelji na naziranju o dejanskem stanju, da je bil svoboden in neoviran dohod v volilni lokal vkljub izgredom zbrano množice pred ženskim voliščem po resultatu uradnih poizvedb volileem zavarovan s primernimi redarstveni-mi odredbami.
Iz tega naziranju, popolnoma utemeljenega v poizvedbah, ki s6 razvidne iz uradnih spisov, je izpod-hjjana fMiločba upravičeno sklepala, da ni nihče oviral volilk v svobodnem izvrševanju volilne pravice niti s silo niti z grožnjo.
Pritožba se je morala torej tnrii v tej točki zavrniti kot neutemeljena.
Slede podpisi.
Po MlmMh volitvah v Cellski Miti
V Celju, 1. decembra.
Naglasali smo že. da je Celjska okolica v narodnostnem oziru gotovo ena izmed najvažnejših občin na Sp. Stajerju. Olnlaja kot velik, železen obroč nemškutarsko Celje in ovira širjenje nemškega vpliva v Savinsko dolino, proti Vojniku in na vzhod.
Naj si že kjerkoli v celjskem mestecu: ako napraviš par korakov, pa stojiš na slovenskih okoliških tleh. Je pa Celjska okolica ne le po svojem velikem obsegu temveč tudi po števil ti prebivalstva ena največjih .slovenskih občin na Sp. Štajerju: presegajo jo samo Trbovlje. Celjska okolica šteje za poldrug tisoč več prebivalstva kot mesto Celje. Ako bi vzeli skupaj Gaberje, Breg, del Zavodne — to je one dele Celjske okolice, ki imajo mestno lice. bi dobili večje število prebivalstva kakor ga ima katerikoli trg ali manjše spodnjestajer-sko mesto. Dočim se je v zadnjem desetletju pomnožilo število prebivalstva v mestu Celje komaj za 103 duše, znaša prirastek v okolici veliko nad 2000 duš. Vzrok tega prirastlka je dvojen: razvijajoča se industrija v Gaberju in neznosne razmere v Celju V političnem in gospodarskem oziru. Stavl>ena delavnost je v okolici zategadelj tudi nad vse živahna, v mestu pa so zadnji čas zidali edinole Slovenci: a* znamenje, da se v mest vi edinole Slovenci gospodarski razvija-i jo in utrjajo. V okolici je vrhu tega primernega prostora dovolj, občinske doklade pa razmeroma prav nizke. Kjer je industrija, je mogoča tudi obrt, je mogoče* hitro in dobro ra&:-pečavanje kmetijskih pridelkov, je tudi modernejše in intenzivnejša kmet i jsk o gospodarst vo.
Kakor smo že omenili, se je v Čulna ju silno razvila industrija. Največje podjetje, paromlin v Sp. Hu-dinji. je v slovenskih rokah. Cinkarna je državna. Vsa druga podjetja, kakor so tovarna za emajlirano posodo, kemična tovarna, opekarna, tovarni za milo in kis so pa v rokah Nemcev, ki stanujejo deloma v okolici, deloma v mestu. Tudi mestni parni mlin stoji takorekoč v okolici, tam se vsaj čuti njegov gospodarski pomen veliko bolj ko v mestu. Po tovarnah je uslužbenega mnogo dobro plačanega nemškega nradništva, torej volilcev v 3., zlasti pa v 2. in 1. razredu. In ako ne plača uradnik dovolj ia vsvojega. mu doplačajo na višjo napoved sudmarkovci ali pa nemški gospodar. Ta je lahko tem brezobzirnejši, ker se nima bati organiziranega delavstva: v Celjski okolici ni fluktuirajočega dela\*stva, temveč se dela največ z domačim ali trdno naseljenim človekom, katerega veže na grudo hišica in rodbina. Tak človek se boji gospodarjeve jeze, ker bi ne zgubil rad zaslužka in so ne bi rad selil. Lahko pa rečemo, da
LISTEK.
Hiklavi
Mirko M u r š e c.
V čitalnični dvorani trga S. so bili, kakor že več let zaporedoma, zbrani vsi sloji tržkega prebivalstva in sveti Miklavž je hodil s svojim spremstvom med otroki, izpraševal, grajal, delil zemeljske darove in nebeške blagoslove vsekrižem in vse-nrek, da se je topilo veselja srce marsikateremu malčku, ki mu je obljubila dobrri mamica, da dobi samo dolgo brezovko, a mu je naložil sveti Miklavž raznovrstnih sladščic kar I>oliio naročje.
In res je bil častitljiv ta sveti Miklavž, da ni kmalu takega! Veliko zlato zakrivljeno palico je imel, dol-t tro belo brado in obleko, da so otroci kar trepetali pred njim v sveti grozi. Ko je razdelil vse. ozrl se je še enkrat po mali čitalniški dvorani ter izpregovoril svečano in glasno:
»Ko drugo leto pridem spet,
Vsi pridni naj se veselijo!
Rojijo naj nemarni se,
Ker v dar le brezovko dobijo!«
Tako se je poslovil dobri svetnik ho izginil s svojimi angelci, masniki, satani in drugimi peklenskimi prebivalci skozi stranska vrata.
A vedi zlomek, kako se je zgodilo, da je zakričalo pol ure pozneje par gostov v čitalniški restavraciji, ko se je prikazal pri vratih priknp-Ijiv. postaven mož: »Oj sveti Miklavž, kedaj si pa postal pesnik?«
»Zagrešil si svoj poklic.«: se je jMjšalil tržki zdravnik in ga smejoč se potrkal po rami. »zakopal si svoje talente, ti prosvitljeni ljubljenec muz.«
' Nagovor »en i Janko Kremen je prisedel z zadovoljnim nasmehom k družbi gospa ter gospodov in trčil z njimi. Začelo se je nazdravljanje in vesel pogovor, zdravica je sledila zdravici, čas je potekal bliskovito in naposled je še ostala v restavraciji samo omenjena družba.
Takrat je povzel besedo /govorni zdravnik in se obrnil proti Kremenu :
No, sedaj pa narn razloži, zakaj je prirastel tebi Miklavžev večer tako k srcu, da nam že predstavljaš več let zaporedoma to nebešiko vlogo?«
Krom en je poredno nogiedal svojo tik sebe sedečo ženico Živko in z nasmehom odgovoril: »Rad bi ustregel tvoji želji, dragi doktor, a mislim, da mi Živka tega ne bo dovolila, ker je ona pri tem najbolj prizadeta.«
»Gospa vendar na boste tako tr-dosrčni in zabranili svojemu možu zadovoljiti   našo   radovednost,« je
prosila Kremenov* ženko vse družba.
(4ospa Kremenova je na lahno zardela, pogledala šegavo svojega moža in mu zapretila z drobnim, belim prstkom: »No, uaj pa bo, na povej, samo ne pretiravaj! Meni pa bo-ate oprostili gospoda, da se na pol ure -nosbvvim, moj Vladko mi že hooo zaspati.«
Kremen je pogledal svojo ženico ljubo in gorko in ko je odšla s sinkom domov, pričel nekako tiho:
»No, ker mi je že Živka dovolila, pa vam bom to razložil. Ce bi ne bilo te starodavne tradicije Miklavževih večerov, mogoče ne bi bil nikdar to, kar sem danes, najsrečnejši zakonski mov in oče! Sveti Miklavž mi je pripomogel do moje ljube ženice, le njemu se imam zahvaliti za milo svojo zakonsko družico, s katero živini, kakor veste sami, v najlepšem zakonu, ki si ga je moči misliti.
Svoj borni kruh sem si moral služiti že od svojega 17. leta naprej sam. Obiskoval sem ravno peto gimnazijo, ko sta mi umrla drug za drugim oče in mati in me pustila brez vseh sredstev samega sebi. Študirati več nisem imel s čim, želodec je zahteval svoj tribut, moral^ sem svoje nadaljne študije opustiti in se začeti preživljati sam.
Navezan sem bil do cela sam na-se in prepuščen   vsem dobrim in
slabim vniivom človeške družbe. Niti človeka nisem imel, ki bi me vodil z dobrim vzgledom in nasvetom preko najnevarnejšega dola človeške poti — mladostnih let -— nikogar, ki bi me navajal in uvedel v neizprosni življenski boj.
V letih, ko so se radovali drugi moji vrstniki v brezskrbju in vživali s polnimi požirki vso radost in vse prijetnosti, ki jih nudi človeku mladost, sem se jaz že učil smehljati se, ko mi je bolest neusmiljeno trgala dušo, učil se nositi ponosno dvignjeno čelo. no bi ga sramu najrajši za-grebel v zemljo. To vse se mi je vtisnilo neizbrisno v mojo dušo in me napotilo, da sem gledal svet i drugačnimi očmi, ko moji vrstniki, ki so zrastli doma v izobilju in prosti skrbi, da sem bil že zgodaj spoznal vso podlost sveta, da sem bil že zgodaj dozorel in po mišljenju dokaj starejši od let.
Bilo je pred petnajstimi leti, ko sem postal nameščen kot hranilnični uradnik v lepem trgu Zapolje. Star sem bil takrat 22 let. Kmalu sem se seznanil s krajem, šegami in ljudmi, ki so me kaj prijazno sprejeli, kmalu sem se uvedel v njihovo družbo.
Pohajkovanje me ni veselilo že od nekdaj in zato sem tudi v Zapolje došedši iskal stikov in se družil le z odraslimi, pametnimi možmi in izkušenimi narodnimi bojevniki, po-
slušal njih pogovore in srkal v sebe narodno navdurienje, ki je prihajalo iz njih. Ljubil sem že prej rodno f--udo in mili materni jezik, a ljubil sem ga pač, kakor vsak v mojih letih — z jezikom. Med njimi sem se šel© priučil, da ni iskati pravega domoljubja med onimi, ki v kričečih izrazih in takem obnašanju z nošnjo narodnih znakov in s kričanjem »živila Slovenija« zatrjujejo svoje dosledno narodno prepričanje, marveč, 1 ie iskati pravega rodoljubja le med onimi, ki delajo tiho, mirno in neumorno na polju prosvete in kulturne povzdige našega ljudstva, le v. onih, ki delajo požrtvovalno, nesebično in jekleno-vstrajno za svobodo in napredek našega naroda.
Oprijel sein se tudi jaz z Vso vnemo in miadeniškim navdušenjem tega dela in bil kmalu dobrodošel in agilen član raznovrstnih društev.
Pri tem svojem delovanju sem se seznanil z navdušeno narodno in vrlo delavno mladenko, zlatolaso hčerko uglednega tržana, z Živko.
Srce, ki se je utrdilo v ognju sovraštva, ponižanj in bridkosti, ki ni nikdar čutilo sladkih čarov ljubeznive, iz ljubečih uet prihajajoče besede, tako srce išče vedno le ljubezni, kliče in vzdihuje vedno le po plemenitem, blagem srcu, ki bi z njim čustvovalo in ko ga najde, pa se ga oklene krčevito in se prej pogubi iu
ni ta okoliški naš človek nemakutar, je to s malo izjemo ali takrat če se ga bolje nastavi in plača. Zadnja leta je celo opažati pri teh ljudeh razveseljivo naraščanje narodne zavesti. Industrija, uradništvo in običajni nemškptarski, v vsaki mestni okolici na Sp. Stajerjo se nahajajoči »gosposki« kmetje so glavna opora »nemetva« v Celjski okoliei. In nekaj obrtništva, katerega drži »Siidmar-ka« s težkimi žrtvami nad vodo, ali katero je tako sebično, da bi ne zgubilo rado kako malenkost zaslužka, če bi se pokazalo narodno.
Trdo slovenske je nekaj industrije, dalje obrti, najbolj pa kmetje v bližnji in daljni okoliei. Slovenski kmetje so pod vodstvom posameznih slovenskih gospodov posvetnega in duhovnega stanu pred 30 leti vzeli Celjsko okolico iz rok. In dokler ni bilo v okolici industrije, nemškutar-akih kmetov pa je bilo itak mnogo premalo takrat in sedaj, da bi 6e mogli Nemci vojskovati z njimi, je bila pri volitvah zmaga več ali manje lahka stvar. Prodrli so slovenski kandidat je vedno in še lani v vseh S razredih. V občinskem odboru so sedeli skoro sami konservativni kmetje in gospodarji, kateri so bili vedno dobri in zanesljivi Slovenci, za si-reruske glasove celjskih Nemcev niso imeli nič kaj odprtih ušes — so tudi dobro in varčno gospodarili — a videli niso razvoja v okolici in razumeli niso novega mestnega gospodarstva-, kar ni nobeno čudo in s*e mo-iem ne sme zameriti. Tako je v okolici marsikaj zaostalo, kar bi bilo I mirom na nove razmere storiti potrebno: ni povsod dobre, moderna razsvetljave, ni kanalizacije, ni razpeljanega vodovoda, ni dobro nade-lanih in posutih cest. Velja to osobito za Gaber je, Zavodno in deloma andi za Breg. Predniki naši so varčevali in prihranili denar: mi nasledniki pa porabimo denar, izvedi-mo reforme, ki so v mestnem delu občine potrebne — in prihranili si bodemo marsikateri trpek očitek ob volitvah. Ne smemo več pozabljati istine, da kdor plača, hoče od plačila tudi kaj imeti.
O sedanjih volitvah samih smo že poročali in ni mnogo kaj novega povedati. Razveseljiv je gotovo pojav lepe in trdne discipline v 3. razredu, razveseljiv je pojav, da so se zavedali vsi slovenski volilci važnosti trenutka in so pustili vse strankarske diference in tudi običajno vo-iilsko nezadovoljnost doma. V 2. tk/->-edu se je sir-er število n*emških glasov pomnožilo, ali ne toliko z zavednostjo »Nemcev« kolikor s podkupovanjem in grožnjami. K že naštetim slučajem še navedimo Altzieblerčiue-sra v Oaberju: bila je vedno slovenska volilka, ali letos je dala pooblastilo Nemcem. Zatrjuje se nam, da se ji je grozilo s prodajo hiše. Preiskave bodo gotovo v tem in še marsikaterem drugem slučaju osvetlile volilno delo Nemcev. Vkljub vs^mu te- S run in vkljub temu. da je nekaj slovanskih volilcev umrlo in enega so Nemci celo spravili v sodnijsko preiskavo zaradi goljufije!, je nara-'" >tevilo slov. volilcev od lani M °. od 52 na 61: še eden bi bil prišel volit in Slovenci bi dosegli r«oloh absolutno večino. Kako so se Nemci s j pametno davčno geometrijo pripravljali leta in leta za naskok prvega razreda, suk> tudi že govorili. Nemcem se je njih namera posrečila, dasi pravzaprav niti v prvem razredu ni polovica davka. ozir. doklad plačanih od Nemcev. V tem rrzim bo treba z nase strani enako sistematične- I
ga dela — dokler je se čas! Celjska okolica je vprav tipičen alnČaj, kako dobro služi Nemcem veleobrtnija v narodnostnem boju in kako dobro orožje je v tam boju tudi zavedna manjša obrt. In za naselitev, oziroma izobrazbo manjših obrtnikov bo treba v Celjski okolici sistematično skrbeti. Dasi vpoštevamo opravičeno previdnost in pomisleke, ki vladajo pri slovenskih denarnih zavodih glede financiranja takih ljudi — pre-oakosrčni pa ne bodemo smeli biti na tem polju, ker bi se utegnilo to bridko maščevati.
Celjska okolica bo morala odslej ostati stalna točka intenzivnega narodnostnega in gospodarskega dela celjskih Slovencev. Mi ne smemo nikoli pozabiti, da je ta občina najmočnejša naša zaslomba v mestu, da lahko bas v okolici nastavimo tiste težke topove, ki bodo uničevali mestno celjsko trdnjavo. Ne pravim, da bi se v okolici ne bilo nič storilo. Delalo se je veliko, žrtvovalo mnogo. V Gaberju stoji ponosni Sokolski dom, v katerem si krepi duha in mišice lepo število mladih in starih. A preveliki odstotek tvorimo meščani, premalo se priteguje okoličane — od-rastle menim. Pri naraščaju je to veselejše! Sokolski dom mora in bo postal središče narodnega in družabnega življenja v Novem Celju, v Gaberju. A zato je treba tudi žrtev -— in z veseljem bi morali žrtvovati za ta dom, kajti glavnica, ki je naložena v njem. ni izgubljena! Nastalo je nekaj bralnih društev, na Bregu in v Gaberju po eno. Ustanovljena je v Gaberju C. M. podružnica. Ali po vseh teh okoliških društvih je premalo okoličanov. Glede gospodarskega dela nisem toliko kompetenten, toda značilno je. da za velikansko občino kakor je Celjska okolica, ne obstoji niti delavna podružnica staj. kmet. družbe! Občina Celjska okolica bo morala imeti v bodoče odprte roke za povzdigo prosvetnega in vsa-koršnega gospodarskega napredka svojih občanov. Obupeu položaj za nas Slovence ni — ali dela, resnih, izpeljivih načrtev je treba! Možje, ki bodo vedeli ob pri merni podpori skupnosti delati v nas napredek in prospeh v Celjski okolici, se bodo nedvomno našli. Saj jih je dovolj v novem občinskem odboru samem!
•I. Lesni čar.
Italijanske - turSito vojno.
S tripnlitanskega bojišča.
Boji.
»Agenzia Stephani« poroča iz Tri polisa: Dne 1. decembra dopoldne smo se nekoliko naprej pomaknili, da izboljšamo svojo pozicijo proti mali trdnjavi Mesri in dobimo ugodnejši teren. Sovražne čete so bile precej močne. Naše čete so napadle z bajoneti sovražnika, ki se je v neredu umaknil. Na naši strani je bilo osem vojakov usmrčenih. 17 pa ranjenih. Izgube sovražnikovo so velika
Beriiner Tagblatt'< poroča iz Carigrpda: Edhem paša, poveljnik v Tobrukn. je dne 30. novembra brzo-javil vojnemu ministrstvu, da mu je En ver - hej sporočil, da so Italijani dne 20. novembra napadli pri De mi turško - arabske pozicije. Po hn< - m boju so bili Italijani popolnoma poraženi in so se v velikem neredu umaknili. Več nego 200 Italijanov so Turki i>okopali.
1 Preganjanje poročevalcev.
Skoraj vsi dopisniki neitalijanskih časopisov so morali zapustiti Tri polis. Italijani so pozvali tudi dopisnika Beriiner Tagblatta«, naj ugodno poroča o Italijanih, ali bo pa izgnan.
V Kimu je bil pa napaden dopisnik »Tempsa«, Carrere, in ranjen na rami. Nekateri menijo, da je napad izvršil neki Turek, ki so ga najeli Mladoturki.
Dardanele.
Dunajska »AUgemeine Zeitung« poroča od informirane diplomatične strani, da za zdaj Turčija še ne bo zaprla Dardanel. Turčija si je hotela
samo zagotoviti, da ima za slučaj sovražnega napada na Dardanele, pravico storiti vse potrebne ahr^mbne odredbe. Kar se tiče poročila, da je Turčija že odposlala ladje z minami, jc to le v toliko resnično, da je Turčija te ladje le za vsak slučaj pripravila. Nikakor pa še ni vprašanje Dardanel akutno, ker Italija zdaj še ne namerava napasti Dardanel. Z arabske obali.
Iz M asa ve poročajo: Poročila z arabske obali poročajo, da so zopet nove turske čete s topovi odšle proti Duhanu, da okrepe tam se nahajajoče čete. Tudi v Mokko je odšla pehota in artilerija, v Šejh - Said, Sejh-Amed in Abu Baku pa artilerija. V Taisu Še vedno pričakujejo povelja, da začno akcijo proti Rahejti.
Nameravani izstop Italije iz trozveze.
V rimskih uradnih krogih odločno ugovarjajo vsem poročilom, da namerava Italija izstopiti iz trozveze, kakor tudi, da je hotela 1. 1909 proti Avstro - Ogrski mobilizirati. Trozveza ho brezdvomno obnovljena.
Politična kronika.
Kakor poroča »Frankfurter Zeitung« z Dunaja, govore v dobro informiranih krogih, da je avstrijski zunanji minister grof A eh rent h al zopet ponudil cesarju demisijo zaradi konflikta s šefom generalnega štaba Konrada pl. Hotzendorfa. Cesar njegove demisije ni sprejel.
r -
V soboto je koalicija na Hrvaškem razglasila svojo kandidatno • listo, glasom katere postavi koalicija kandidate v 57 okrajih. Med kandidati sta tudi dr. Lorkovič in glavni zagovornik v zagrebškem veleizdaj-niškem procesu dr. Hinkovič. Vlada prepoveduje volilne shode opozicije.
Perzijska vlada se je baje po vročitvi zadnjega ruskega ultimata obrnila na rusko vlado za desetdnevni odmor, kar pa je rusko poslaništvo odklonilo. Od druge strani poročajo, da je Rusija samo hotela zagroziti s prodiranjem proti Teheranu. Kakor poroča »Lokalanzeiger« iz Teherana, se potrjuje vest, da je perzijski kabinet demisijoniral. O regentu v Perziji sploh nič ni znanega, tako da je Perzija v tem trenotku brez vladarja. Razumljivo je, da vlada vsled tega po vsi Perziji anarhija. Ljudstvo v velikih gručah oblega ceste in v^ak hip se gode novi izgredi zlasti proti električni cestni železnici, ki jo imajo za rusko podjetje ter proti ruskim prodajalnicam. Povsod kličejo na sveto vojno proti Rusiji.
iz Mandžurije prihajajoče vesti o revoluciji na Kitajskem   se glase
ttgonobi. preden bi popustilo v svojem sklepu.
Pa ne samo to, tudi milina in bajna lepota Živke same. plemenitost njenega značaja in gorečnost in navdušenje, kako je ljubila svojo rodno grudo, vse to je bilo povod, da me je pograbila ljubezen, — ona neizprosna a ljuba kača, katere ni moči premagati, — tako naglo in tako mahoma, da se nisem niti prav zavedal, kedaj in kako se je to zgodilo. Se le, ko sem zasačil svoje misli vedno in zmiraj pri Živki, ko sem sanjal pri delu in v spanju samo le o njej, še le takrat sem izprevidel, da jo ljubim blazno, ljubim bolj, ko verni kristjan svoje izveličanje.
Ženske imajo baje prirojen čut, da takoj opazijo slične izpremembe v moževi duši in tako je tudi Zivka kaj kmalu opazila, kaj se godi v meni. Našel sem pa v svojo največjo radost, da so postali tndi njeni pogledi gorkejši, da so iskale tudi njene oči večkrat mojih.
Nikdar mi ni nanesla prilika, da bi ji razodel ta svoja sveta čustva, jaz pa tudi slične prilike nisem iskal! Saj je najslajši, najmikavnejši čas ljubezni, ko tava duša v temi negotovosti, ko iščejo oči očij, da čitajo ▼ njih, v onih svetlih, plamtečih, polnih pogledih sladko govorico srca, ki je slajša od vseh besed in govoričenj o ljubezni, slajša nego vse prešerno poljubovanje. Usta lažejo, a zr-ealo srca — oči — pa nikdar!
No, pa odkritosrčno rečeno, če bi se mi tudi nudila primerna priložnost, ko bi ji lahko razložil svoja čustva, jaz si tega ne bi niti upal storiti. Živka mi je bila takrat in še mi je danes višje, božanstveno bitje, katero sem oboževal in še obožujem. Občeval sem tudi z drugimi dekleti, a moje občevanje z njimi je bilo v tonu in besedi povsem drugačno, dovoljeval sem si z njimi raznovrstne šale, kakor je to pač med mladino že navada. Ko pa sem govoril s svojo Živko, gledal njene globokomodre oči, pa je izginila vsa moja predrznost kar na mah.
Z ljubeznijo pa se je začela zame tudi doba, ki je zvesta spremljevalka svete, res srčne ljubavi. Postal sem igrača valovja ljubezni, valov-ja, ki je podobno valom morja, prej krotkim in mirnim, nakrat pa burnim in razburkanim, kakor se pač ravno zljubi fizičnim silam, ki z njimi gospodujejo.
Občutil sem to valovanje v polni meri!
Dvigali so me ti valovi sedaj do viška blaženosti in sreče, trenutek pozneje pa me ravnotako hladnokrv-on pogrezali v globino trpljenja in
muk.
Pomagati si nisem mogel in nisem vedel, bodo li me vrgli ti valovi ob skrivno, nevidno skalovje, bodo li me vrgli srečno na kopno in mi vrnili življenje.
Vsak Živkin pogled, vsako nje- j
n besedo sem pretehtal in si razlagal po svoje — pesimist sem že od nekdaj in veste torej, da mi je prinesla ta razlaga novih muk, novih bolesti. Ce pa je slučajno zopet dva dni nisem videl, bilo pa še mi je vse bolj hudo, postal sem apatičen za vse, — življenje mi je postalo zoprno, se mi je pričelo studiti, če nisem gledal le dva dni Živkinih velikih sinjih oči.
Ginili so med tem tedni, vrstili se meseci, a moja ljubav je bila silne jša, a tudi vedno obupnejša. Sam sem si hotel dopovedati, da je vredna Živka boljšega moža, lepšega, ugled-nejšega, moža z bodočnostjo, skusil sem jo pozabiti, iztrgati iz srca, a ni šlo — vsi moji poskusi so bili zaman.
Tradicijonalno je že, da spletka-rijo po malih trgih in mestih kaj radi, začeli so rovati tudi zoper mene. Spletkarili so iz Bog vedi kakih vzrokov in nagibov in konec teb spletk je bil. da so prepovedali Živki njeni starši kategorično vsako nadalj-no občevanje z menoj in se me je začela ona ogibati zbog te prepovedi. Nisem ji štel tega v zlo, saj je bistvo prave žene njen mehak, tujim vplivom podrejen značaj in torej tudi Zivka ni bila v tem izjema. Kaj sem med tem Časom prestal, tega popisati mi ni moči. Taval sem okrog brez vsake misli in brez smisla za okolico, bledel in huišal sem — propadel telesno in duševno.
<K*SM
zelo zmedeno. Nekatera poročila pravijo, da so vsrtaši oboroženi samo s pištolami in da tvorijo samo majhne čete, druge vesti pa vedo o celi revolucijonarni vojaki. V petek so v Sangaju umorili nekega agenta, ki je bil blagajnik neke velike nemške tvornice. Kakor poroča »Rječ« bodo ostali dosluženi vojaki na Daljnem Vzhodu zaradi dogodkov na Kitajke ni pri svojih polkih. Avstrijska ■ ladja »Fran J osip I.« ki je sedaj* vsidrana pred San gaj om, je izkrcala enega poročnika in 38 mož kot stražo za avstrijsko naselbino v Trient-sinu in enega fregatnega poročnika in 42 mož za ojačenje poslaniške straže v Pekingu.
SinjersKo.
Celje. Pri volitvah namesto iz-stopivših članov in namestnikov v osebnodohodninsko ceni ino komisijo so Slovenci v cenilnem okraju Celje-dežela (okrajno glavarstvo Celje) dosegli lep uspeh. Dosedaj so imeli izmed treh razredov tega cenilnega okraja samo večino v tretjem razredu, ne pa tudi v drugem in prvem razredu. Letos so si priborili v drugem razredu večino s 197 glasovi proti 94 glasovom nasprotnikov. Izvoljena sta kot član komisije gosp. Ivan Kramer, trgovec in podžupan v Trbovljah, kot namestnik pa gosp. Fiorijan Rak, posestnik v Spodnjih Gorčah. To je uspeh premišljenega in trajnega delovanja. Živeli! — V ceniinem okraju Maribor - dežela so dobili Slovenci baje le 72 glasov, nasprotniki pa 74, tako da so ti zmagali. Ako se primerjajo te številke z zgoraj imenovanimi, skoro misliti ni, da ne bi biii lahko Slovenci pri nekoliko večji agitaciji mogli in morali zmagati. Ako hočemo napredovati, delajmo povsod, ter ne opustimo nobene prilike. Vsaka zmaga ima za nas velik pomen.
Mariborska moška Ciril - Metodova podružnica je poslala pretekli mesec v Ljubljano sledeče prispevke: Članarino za preteklo društveno leto 50 K, prebitek pri zabavnem večeru 40 K, naknadni davek (nabral gosp. Majer) 26 K, nabiralniki, in sicer: v »Narodnem domu« 17 K, v Medenovi gostilni 5 K in oni gospe Vlaste Vertnikove 3 K, skupaj 141 kron. Pohvalno omenjamo, da dona-ša nabiralnik gospice Vertnikove mesečna relativno visoke prispevke, ker pride tam v poštev le ožja družba. Ni nam treba poudarjati, kakega poinena je družba sv. Cirila in Metoda v obrambnem oziru sploh, na-glašamo le, da se je družba zadnji čas ravno za Maribor izpostavila, da prispeva tukaj v šolske namene redno lepe vsote in da bo v najkrajšem času žrtvovala za slovensko šolo v Studencih lepo število tisočakov. Da pride pri ustanovitvi slovenske šole v mestu samem edinole Ciril - Metodova družba v poštev, je jasno. Samo ob sebi bi bilo umevno, da bi storil vsak posameznik tudi svojo dolžnost, prilik je neštevilno: sodnijske sprave, odhodnice, izleti, gostije, igre itd., v blagajnični knjigi podružnice pa ne najdemo niti ene take postavke. Poglejmo si kegljišče: vsak posamezni je bil narodnjak, stavile so se bile vsote, kakor store to le kavalirji, za Ciril - Metodovo društvo pa je prispevalo kegljišče za celo leto — 7 K 20 vin.! Narodni davek je sicer v Mariboru velik, nikakor pa ni res, da bi se nam godilo tako slabo, še manj pa potrebno, da trpi tukaj Ciril - Metodova družba. In če gre tukaj ravnokar za našo eksistenco, kar vsak poudarja, je neverjetna ta brezbrižnost. — Torej, dragi rojaki, če hočemo, da nas Ciril-Metodova družba podpira, storimo tudi mi svojo dolžnost! Ne gre tukaj za stotake, vinarji zadostujejo, a vsak posamezni mora storiti svojo dolžnost! Ce je nabiralnik gospice Vertnikove v stanu, da donaša vsak mesec po 3 K, zakaj pa se to ne stori tudi v drugih krogih, v drugih družinah, recimo pri takih, katerih člani ne zahajajo redno v »Narodni dom« in nimajo prilike, da bi se posluževal i* vsak dan Ciril - Metodovega nabiralnika, kakor store to na hvalevredni način redni gostje. Ni treba, da hi se naročil dragi družbeni nabiralnik, majhen hranilnik zadostuje, da vrže domačin ali slučajni gost o priliki par vinarjev vanj. Na ta način bi se veliko doseglo, pa le takrat, če se vsak tudi zaveda svoje dolžnosti in ne čaka, da bi ga kdo dregnil. In če bi donesel tak hranilnik v pol letu eno krono, kazalo bi to vsaj zanimanje za družbo v spodbu-jo drugim. Prosimo torej, da vsaj posamezniki s tem poskusijo, podružnica bo drage volje prispevke sprejemala in jih objavila.
Kirošk*.
Ogenj v ječi. V Zgernji Beli so aretirali nekega ključavničarskega pomočnika, ker je pijan razbijal in razgrajal v gostilni. Pri preiskavi je
prezrl ječar pri njem škatljico vžigalic. Pomočnik je zažgal v občinski ječi posteljo, na kateri je ležal. Ko so vdrli v ječo, je postelja že popolnoma zgorela, on pa je ležal v kotu ječe nezavesten. Dobil je precej nevarne opekline.
Pasja mast. Posest niča Marija Majer v Zlatniku je zbolela in Sla mesto k zdravniku k neki padarci. Ta ji je dala za zdravilo pasjo mast. Ma-jerjeva je rabila to zdravilo, vendar ji ni nič pomagalo. Č5ez nekaj Časa je pisala padarici, da ji mast nič ne pomaga. Ona mora iti k zdravniku in tam bo povedala povest od pasje masti, če ji padarica ne pošlje 40 K.
Žena se je bala, in je res poslala Ma-.ferjevi 40 kron. Toda to Še ni bilo dovolj. Majerjeva je zahtevala čez nekaj časa zopet 60 kron. Tudi to vsoto ji je padarica plačala. Ko je pa Majerjeva zahtevala v tretjič še večjo vsoto, je šla padarica k sodišču, ovadila celo zadevo in tožila Majerjevo zaradi izsiljevanja.
Primorano.
Osrednja komisija za oskrbo spomenikov je dovolila mestnemu muzeju v Gorici 300 kron podpore za nakup starinskih čipk, ki jih hrani nršulinski samostan v Gorici.
Sankcijoniran zakon deželnega zbora istrskega. Iz Pulja poročajo, da je zadobil sankcijo sklep deželnega zbora istrskega glede najetja posojila v znesku 3,150.000 kron. Od tega posojila se bode porabilo 800 tisoč za konsolidacijo dolga, 2,000.000 kron za nakup sveta in zgradbo mestne plinarne in 350.000 kron obdrži mestna občina kot obratni kapital.
Tržaški mestni svet in »Lega Nazionale«.V petek zvečer se je vršila seja tržaškega občinskega sveta pri kateri je laška večina s pomočjo socijalnih demokratov dovolila laski šolski družbi »Lega Nationale« 15.000 kron podpore. Prošnjo za podporo slovenske Ciril-Metodove dmžbe, ki vzdržuje v Trstu svoje slovenske šole, ki jih obiskuje 1538 učencev in o otroških vrtcev s 470 otroci pa je mestni svet tržaški tudi s pomočjo socijalnih demokratov zavrnil. Pri razpravi je ostro govoril dr. Vilfan.
Umrl je v Branici na Primorskem veleposestnik, vrl in požrtvovalen naprednjak Franc Žvokelj v starosti 69 let.
Porotno sodišče v Trstu. V soboto se je vršila pred tržaškim porotnim sodiščem obravnava proti O. Poleželu, ki je kot blagajnik tvrdke Kuchler poneveril vsoto 3422 K 55 v. Obtoženec je poneverjenje pripoznal, tvrdka mu je odpustila in ne zahteva odškodnine in porotniki so ga v očigled njegovim žalostnim družinskim razmeram oprostili.
Vojaški begun. V Trstu so prijeli pri svoji materi voiaškega beguna, 241etnega zidarja Ivana Ladesa, ki je pred kratkim pobeomil od vojakov. Pri aretaciji se je Lades vprl in je bil pri tem poškodovan na desni rami. Odpeljali so ga v vojaško bolnišnico.
Nezgode. Kari Turko, 181etni mornar iz Kopra je prišel včeraj iz tržaške bolnišnice. Hodil je 4 ure po mestu in se je na cesti Boschetto okoli 10. zvečer zabodel v prsa. Rana je precej nevarna. Vzrok je neozdravljiva živčna bolezen. — Zaradi družinskih prepirov se je zastrupila v Trstu 421etna Gustinčič Franica. Izpila je steklenico karbo-love kisline okoli pol 11. zvečer, ko se je vrnila s svojim možem iz gostilne.
IT^nknrz in aretac1^** V Reki je ustavila plačila bančna tvrka Leopold Windspach. Sodišče je uvedlo konkurzno postopanje. Pasiva znašajo nad en milijon krop. Aktiva so cenili v začetku na 200.000 kron, toda ker je večina vrednostnih papir-fev tuia last so se skrčil** aktiva na 30.0°t3 kron. Leopolda Windsbaoha so v soboto aretirali, ker je zastavil pri reški podružnici »Not^nhanke« vrednostne papirjv* vredne 20 0O0 K, ki j1"h je dob^l od dveh denarnih zavodov v Budimpešti v začasno shrambo. Wmdspaeh je imel kupčij-ske zveze tudi z Italijo in pričakujejo, da seldi proti njemu še več ovadb.
Dnevne vesti.
-h Konstituiranje občinskega sveta ljubljanskega. Pismena razsodba upravnega sodišča o klerikalni pritožbi proti ljubljanskim občinskim volitvam je že dostavljena kranjski deželni vladi. Vlada bo sedaj vročila pismena obvestila o razsodbi vsem izvoljenim občinskim svetnikom in njih namestnikom. Ka-k r čujemo, bo prva seja občinskega sveta sklicana že tekom tega tedna.
-f- Opozicija naših klerikalcev v državnem zboru pričenja postajati smešna. Ta opozicija je le na »Slo-venčevem« papirju, v resnici je pa ni. Sicer tudi dr. Susteišič semtertja
nastopa v pori opozicvfonalca, toda zgodi se to vedno v obliki, da grof Stiirgkh lahko čuti, da se mn te opozicije ni treba bati. Vsi ti opozicijo-nal ni govori se ravnajo po pregovoru »wasch mir den Pelz, aber niach' ihu nieht nass.« Glasovali bi prav gotovo tudi za proračunski provizorij, ako bi vedeli, da je vlada v nevarnosti. Vsaka opozicijonalna gesta je hkratu mila ponudba, češ, sprcjini me v svoje naročje, samo izpolni mi ludi ono. za kar sem te bil prosil. Da ta cena, za katero bi slovensko - hrvaški klub z razvitimi prapori prej danes kakor jutri prešel v vladni tabor, ne obstoji morda v kakih narodnih zahtevah, ampak zgolj le v strankarskih in osebnih, je javna tajnost. Prav tako gotovo pa je, da se Šuster-šič n. pr. na Cehe prav nič ne bo oziral, kadar bo zanj prišel trenotek, napraviti prod grofom Stiirghom svoj Kotau. To omenjamo zaradi tega, ker je silno bobnanje v klerikalnem taboru, ker se sedaj Cehi ne brigajo za to, kaj namerava storiti Šu-steršičev klub. Preveč jim je še v >j>ominu, kako je Susteršie za nos vodil »Slovansko enoto« — le, zaradi iastne koristi. Potem pa je dejstvo, da v celi zl>oraici nihče ne ve, zakaj je Šusteršič postal nakrat tak opozi-cijonalec, oziroma se ve le toliko, da je ministrski predsednik njemu dal brezplačen vozni listek za pot v vladno stranko — toda brez vsake druge cene. Zato pa je velika predrznost, zaradi take kcpricijozne opozicije zahtevati od Cehov, da bi morali slediti Susteršičeveniu klubu, ki bi potem, za slučaj, da bi bil nasičen, ob priliki Cehe — pustil na cedilu. Enkrat so se Cehi dali Susteršiču speljati na led, toda to se ne zgodi nikoli več,_
> Slovenec« izpušča cele članke proti čthom, češ da s poslancem Ravni-harjera vred ne izvajajo kosekvenc vsled Hochenburger jevega nastopa. M var je prozorna. Klerikalci hi radi Cehe potisnili v opozicijo, češ, potem bi bil slov.-hrvatski klub vladi neobhodno potreben in ministrski predsednik bo sam od sebe dal najvišjo ceno, ako mu Susteršič pripelje svoj klub v večino. Da v tej ceni odslovi-tev Hoehenburgerja s katerim klerikalci prav ponižno občujejo, ne bo uiti ponuđena, niti zahtevana. ]e več .kakor gotovo.     Kaj njim mari. ka i
'-cnjata Elsner in Hochenburger! >icer so ■ nekateri slovenski klerikalci prav pridno udeleževali češkega -Murnia« na Hocheiiburgerja, toda ae rormo dvakrat, da se je to zgodilo samo s tem namenom, da hi Cehe odrinili od sodelovanja pri deiovui večini. Edina stvar slovensko-hrva-škega kluba bi bila, nastopiti proti Hoebenburgcrju. Oni, ki imajo veliko večino slovenskih )»oslaneev v svoji sredi, so poklicani, da vodijo slovensko politiko na Dunaju. Pa storili niso nič niti proti Elsnerju, niti proti tfoclic-nburgerjn, razen da so — pač ie v zadnjem tednu — v budgetnem odseku izpregovorili nekaj vodenih besed. Ako bi ne bilo interpelacij po-
nca Ravniharja, ki so opozorile .javnost na nevarnost, preteče nam v justieni opravi, bi ne bilo na Dunaja čutiti prav nobenega odpornega
isu proti Hochenburjevi politiki. Sedaj pa. ko so bili čuli Hochenbur-
rjev odgovor, naj pokažejo temu
DOT zobe. Kol vodniki slovenske po-itilra so to dolžni storiti. Pa se postavljajo na komodno stališče in pravijo, to naj poslanec Ravnihar sam opravi, to nas nič ne briga. Seveda *o pa ves svet ve. čemu rabijo klerikalci Hoehenburgerja, S tem, da zvracajo akcijo na poslanca Ravnikarja, hočejo temu ministru le dopovedati, češ, -aj se ti ni treba nič bati, glej, vsa slovenska delegacija razen Ravniharja, te pušča popolnoma pri miru, delaj kar hočeš. In taki ljudje mečejo javnosti pesek v oči, češ, rni smo v opoziciji.
+    Najvišje   sodišče. Praska
> l nion« je izpod peresa slovenskega jurista začela priobčevati razpravo
jezikovni praksi najvišjega sodi-o. Kadar bo razprava končana, bomo poglavitne stvari rekapitulirali, ^a danes naj priobčimo sledeče- Najvišje sodišče je po postavi dolžno izdajati slovenske sodbe o vseh stvareh, ki so se v prvi instanci obravnavale v slovenskem jeziku. Najvišje -odišče pa te svoje postavne dolžnosti ne izpolnuje. Najvišji čuvar zakona tepta sam zakon, to pa v na-nenu, da bi slovenski sodniki ne prisil naprej in da hi Slovencu pri najvišji instanci vedno sodil Nemec! v parlamentu so se slovenski poslanci pritoževali zaradi tega in grajali po-r^tavoiomstvo najvišjega sodišča, a ostalo je vse pri starem. Ko je šlo za sedanji državnozborski volilni red, sta takratna državna poslanca Plan-ian in dr. Tavčar sklenila s takrat-uim ministrskim predsednikom baronom Bečkom kompromis, ki je ined drugimi obsegal tudi točko, da bo najvišje sodišče izdajalo o slovenskih stvareh slovenske razsodbe. Ministrski predsednik baron Beck se je zavezal, da to izposluje, pa svoje častne dolžnosti ni izpolnil in je prelomil dano besedo.
4- Ameriška bolezen. Naši ljudje hodijo radi v Ameriko in če hi bile gospodarske razmere tamkaj še bolje in zlasti če bi bile stabilnejše, bi naši ljudje hodih še v večjem številu tja. 'i o gibanje se pravzaprav ne sme imenovati izseljevanje, ker gredo ljudje večinoma le začasno v Ameriko in se ua\ adno zopet vračajo v svojo domovino. Dandanes so prometna sredstva taka, da razdalje že nobene vloge več ne igra. Kakor so na^i ljudje časih hodili v Slavonijo in na Sedmograško, tako hodijo sedaj v Ameriko. Nekaj procentov se jih seveda izgubi iu nekaj procentov jih ostane za vedno onkraj morja, ali večinoma se vrnejo — gospodarsko okrepljeni. Iz Amerike so prišli že lepi milijoni kronic na Slovensko in rešili muogo kmečkih domov, zlasti na Dolenjskem. Revščina na Kranjskem bi bila še veliko večja, da ni bilo Amerike. Seljenje v Ameriko ima torej brez dvoma svoje solnčue strani, vendar pa so senčne strani tudi jako velike. Ali — kaj hočemo? Seljenje samo kaže. da živimo v slabih gospodarskih razmerah, zakaj če bi bilo doma dovolj dobrega kruha, bi se ljudje gotovo ne selili. Vsekako bi morali država in dežela posvečati temu problemu resno pozornost, pa ne po vzgledu Ogrske, ki izseljence takorekoč prodaja v Ameriko. Naši klerikalci so se časih že nekoliko zanimali za izseljence. Napravili so agenturo Kataelovega društva, pa ne da bi pri tem imeli kak drug namen, kakor s prodajo voznih listkov kaj zaslužiti. Ljubljanski škof je mislil že sam obiskati slovenske izseljence v Ameriki, pa tudi le iz profitnoga nagiba in z nobenim drugim pametnim namenom. Tudi Mohorjeva družba je hotela pritisniti na svoje srce ameriške Slovence, a je svoj načrt opustila. Najbrže se je izkazalo, da ne obeta dobička. Zdaj so se klerikalci zopet oglasili s pritožbo, tla se v Ameriki naši ljudje pokvarijo in da se nalezejo ameriške bolezni. Ta ameriška bolezen je po sodbi klerikalcev huda kuga. »Slovenec^ toži, da se naši ljudje v Ameriki navzame-jo puhlih fraz o svobodi in naravnost ostudne demagogije in da postanejo kričavi radikaici, ki ne spoštujejo nobene avtoritete itd. Z domačimi besedami povedano, pomeni to. da Slovenec, ki je bil nekaj časa v Ameriki, neče več biti farovški podrep-nik, nego svoboden državljan. — V Ameriki spozna človek, da ima pramce in ne same dolžnosti. Demagogije se mu ni treba učiti v Ameriki, ker takih demagogov, kakor so naši duhovniki, ni nikjer na svetu dobiti. Tudi radikalizma se v Ameriki ne nauči, ker ga je tam jako malo. Ali človek, ki je bil v Ameriki, postane na Kranjskem radikalec in mora postati, če spozna to silno kupčijo, ki so jo ustvarili klerikalci, če je pa Amerika izbila našim ljudem z glave rešpekt pred farovškimi avtoritetami, je to samo dobro in koristno in moramo biti Ameriki za to hvaležni. »Slovenec« obeta, da bodo klerikalci začeli z vsemi silami delati zoper izseljevanje. »Slovenska Straža« ho sistematično gojila ljubezen do domačije, skrb za domače umetnine, navade, zgodovino itd. To bo prav h vale vred no, toda če bo kaj pomagalo, je drugo vprašanje. Zoper izseljevanje je samo eno sredstvo: preskrbeti ljudem toliko zaslužka, da hod« doma bofje izhajali kakor v Ameriki. Kako to doseči, je pa stvar klerikalcev, ker imajo ti vso moč v roka]) in torej tudi dolžnost, skrbeti za bi,.gor prebivalstva in dežele.
~f- Kako se sodi na Koroškem. Matija Ferndorfer v Borovljah je dne 23. oktobra v svojem vrtu streljal v tarčo. Ker meji dotični vrt na letovišče društva »Ferlaoher Jagd-gesellschaft«, ga je čuvaj tega dru-siva Anton Vrhovnik ovadil sodišču radi lovske tatvine. Obravnava na to ovadbo se je vršila v nemškem jeziku. Sodil je član društva »Ferlacber Jagdgesellsehaft« sodnik dr. Lorber. FerndorfV-rju se je v tožbi očitalo, da ni streljal v tarčo, marveč na šoje, s čemer je zakrivil lovsko tatvino. — Ferndorfer ne zna niti besedice nemško; ker se je vršila obravnava v nemškem jeziku in ker ni nihče smatral za potrebno, da bi mu v slovenskem jeziku raztolmačil, cesar se obtožuje, se Ferndorfer seveda ni mogel niti braniti, niti zagovarjati. Sodnik se za take »lapalijt« •seveda ni zmenil ter je Ferndorferja enostavno proglasil za krivega lovske tatvine ter ga obsodil na štiri tedne zapora, K sreči je bila pri obravnavi navzoča tudi Ferndorferjeva mati, ki vsaj nekoliko razume nemško. Ta je prijavila proti obsodbi vzklic. In pri vzklični obravnavi v Celovcu je bil Ferndorfer oproščen. — Tako se sodi na Koroškem! Sodnik, ki je član lovske družbe, sodi o svoji stvari, seveda v edino zveličavnem nemškem jeziku, ne glede na to, ali je obtoženec vešč nemškega jezika ali ne. In tako se dogaja, da se drakonsko obsojajo ljudje, ki so popolnoma nedolžni. Tu pri koroških sodiščih bi imel minister dr. Hochenburger priliko, pometati
z najdebelejšo metlo Avgijev biev. -f Ivan reete Frane Jaklič se je
v sobotnem »Slovencu« zopet oglasil, da spregovori besedo o klerikalni okrožnici, ki so jo dobili občinski odborniki v Dolenji vasi tik pred volit-vijo župana. Pravi, da on pisma, ki smo ga mi priobčili, ni pisal, ne odposlal, ne narekoval in tudi ne dal odposlati, in izraža mnenje, da so morda napreduju ki sami fabricirali ono pismo. Ej France, faise Ivan Jaklič, ta izgovor pa je kaj malo hudo-vit. Da bi naprednjaki h takimi pismi spletkarili proti svojemu somišljeniku in priporočali za župana klerikalci, to je tako neumna in l>edasta trditev, da je mogla iziti samo iz brihtne Jakličeve glave. Sicer pa čemu se prerekati o avtentičnosti onega pisma, ko imamo original v rokah. Gospod državni in deželni poslanec Frane Jaklič, za čigar krstno ime ni vedelo »Slovenčevo« uredništvo in ga je zbog tega kar kratkim potom prekrstilo v Ivana, naj se torej kar potrudi v naše uredništvo, kjer mu je original onega pisma na vzgled. Ker je Jakliču očividno mnogo ležeče na tem, kdo je pisal in razposlal ona pisma, smo prepričani, da dobimo v kratkem v uredništvu njegov jx>set. Razume se samo ob sebi, da bomo državnega in deželnega f>os!anca Jakliča sprejeli kakor se spodobi dostojnim in i>oštenim ljudem.
-f- Na Bledu so pri občinskih volitvah zmagali klerikalci. Sicer je klerikalna stranka zmagala samo z jako skromno večino glasov, toda zmagala je in s tem je treba računati. Kaki vzroki so večino volilcev pripeljali v klerikalni tabor, dasi je prebivalstvo po svojem mišljenju v«; prej kakor klerikalno, tega ne bomo preiskovali. Bojimo se pa, da tajskemu prometu to ne bo na korist, kajti to je čisto naravno, da svobodomiselni ljudje nimajo simpatij za kraje, kjer vladajo klerikalci, na tujce kleli kalnega mišljenja pa Bled ne sme računati, zakaj ti hodijo le na Brezje, na Višarje in na Sv. Goro.
-f- Iz Gor. Logatca. Klerikalci so podali zoper volitve v II. razredu reku rz. najbrže vsled tega, ker je dognano, da so slepili volilce z nošo listo in so se v dveh slučajih branili izročiti prigoljnfana pooblastila, čeprav dotičniki, ki •o jih jim izročili, to izrecno od njih zahtevali. Napredni volilci bodo v slučaju zopetnih volitev gotovo poskrbeli, da izletita iz sedanjega odbora še onadva pristaša S. L. S., ki sta itak prišla le slučajno na to mesto.
-f- Shod v Prestraku. Poročilo o shodu za občinske volitve v Prest ranku, ki je zelo dobro uspel in na katerem je govoril deželni odbornik gosp. dr. Ivan Tavčar, smo morali odložiti na jutri.
-f- Občinske volitve v Zagorju ob Savi. Snoči smo dobili iz Zagorja ob Savi to - le brzojavko: Kljub klerikalno - socijalno - demokratski listi smo doslej zmagali naprednjaki v I. volilnem razredu. Zmaga v II. volilnem razredu nam je tudi zagotovljena-
4- Sad klerikalnega ščuvanja proti u radništvu. Nedavno tega je prišel v zemljeknjižni urad na tukaj-šjenm sodišču kmetic iz Polhovega gradca. Ker so imeli uradniki z drugimi strankami posla, ni prišel kmetic iz Polhovega gradca takoj na vrsto. To je moža tako razjarilo, da je jel v uradu robantiti, razgrajati in kričati: »Prokleta r... škricovske, zakaj pa ste tu!« Seveda se je prepo-teutnega možakarja, ki se piše Božič, primerno podučilo, kako se je vesti v uradu, kazenskega postopanja se proti njemu ni uvedlo iz usmiljenja ker se ve, da je kmetic samo žrtev brezvestnega huj&kanja ■ gotove strani proti uradom in u radništvu.
— Čuki so imeli včeraj nekako zborovanje v Ljubljani. Cez dan so demonstrirali ljubljanskemu prebivalstvu, da še hoditi ne znajo, zvečer je pa bilo videti nekaj gručic, ki so kar tavale ob zidovih. Proti Viču jih j^ nekaj krevsalo, ki so bili totalno pijani.
— Preloženo predavanje. Ker je v sredo, 6. t. m. predstava v slovenskem gledališču, je preložilo »Splošno slovensko žensko društvo« svoje predavanje na 13. t. m. zvečer.
— »Kranjska hranilnica« izkazuje v uradnem listu »Laibacher Zeitung«, da je bilo pretekli mesec iz zavoda dvignenib 710V213 K 52 vinu, vložilo pa se je 410-295 K 59 vin.
— Umrl je šentpeterski župnik Franc Pavlic, star šele 46 let. Ko je še živel, se je že potegoval za njegovo župnijo znani Vrbovec iz £irov.
— Razpisana srednješolska mesta, V zadnjem času so bili izdani do 1. decembra 1911 sledeči razpisi: Ravnateljska mesta: Ried (gimn., za II. tečaj šol. L 11/12), Litomeriee (r., 23. XII.), Praga (nem. nč., za II. tečaj 11/12, 15. XII.), Liberce (r., 23. XII.) — Klasična in moderna filologija: Dunaj VIII. (reform, realg., L. Fr., 20. XII.), Dunaj VIII. (r. v zvezi z realg., L. Pr., 20. XII.), Du-
naj (r., Fr. D., 1. n. 1912). ~ Zgod. zemljepisna skupina: Knittelfeld (r., 31. I. 1912).   —   Mat^fim. skupina:
Dunaj XV. (r., M. Geom.), Ustje ob L. (gimn„ M. NI., 15. I. 1912). — Prlrodopisna skupina: Ustje ob L. (r., Ng. m. nI., prov. me*to za II. tečaj 11/12. 10. XII.), Knittelfeld (r., Ng. m. nI., prov. mesto za II. tečaj 11/12, 10. XII.). — Kratice in znaki kakor navadno.
— Golovec. Ljubljanska okolica je dobila novo urejeno izletno točko. Na golovškem razgledu je že dogotovljena železnobetonska restavracija g. Anžiča, ki bo okrog novega leta otvorjena. Poslopje ima v pritličju restavracijske prostore, v prvem nadstropju pa veliko dvorano. Da bo tudi od tam mogoče v mrzlih dneh vživati krasni razgled, je stavbenik pustil vse stene nezazidane; le 10 tenkih železnobetonskih stebričev drži prav tako streho. Ves prostor med stebriči tvori steklena stena. Iz dvoranine predsobe drže stopnice na streho, katera je ravna, tako da bodo gostje mogli ob lepem vremenu vživati razgled, po svoji krasoti v LjnbJjani brez primere. Več naših športnih prijateljev se zanima za to priložno točko ter se meri drugim namerava ustanoviti Slov. strelski klub in vpeljati zimski šport. Prigla-se sprejema lastnik restavracije. Ker je točka tako blizn mesta, a obenem s svojim ogromnim ozadjem smrekovih gozdov v idealno čistem ozračju, f»e je le čuditi, da je ostala tako dolgo neooažena. Mora nas veseliti, da je vendar nekaj lepega napravil domačin in da je ta z okusom izmed večjih projektov izbral najprimernejšega, ki je izvršen Golovcu in celi okolici v okrasje. Projekt in stavbo je izvršila znana ljubljanska tvrdka ing. Hugo Ukltr. Dohod po markirani poti S. P. D. za hišo g. prof. We-stra ali pa za hišo g. Anžiča.
t Umrl je v Spodnji TIrušici tamošnji posestnik g. France Bab-n i k v starosti 67 let. P. v m.!
Iz Litije se nam piše: In odšel je oni, ki je bil duša in srce narodnega življenja v Litiji, oni. ki je bil udari, n--sebičen, odkril prijatelj, kakor malo takih, oni. katerega je vse spoštovalo, vse ljubilo. Nadpoštar Josip Modic, ta dobra, zlata duša, spada , med one srečne ljudi na svetu, ki lahko rečejo, da ne poznajo sovražnikov. In tega moža, ki je pravi kristalni značaj, ni več med nagni. Preselil se je v Kamnik, da ima kot na-, vdusen planinec, še bližje pred sabo krasne Ke.mniške planine, katere tako ljubi. Nastala je v Litiji velika praznota. Vemo sicer, da mu ho lahko najti naslednika, vemo pa tudi, da moža, s takimi vrlimi lastnostimi ne bo več, nikdar več. Ni se čuditi, da se marsikateremu porosi vroča solza brž. ko nastane pogovor o njem. Kako je bil .loško v vseh sloji}) priljubljen, se je videlo ob njeerovi odliodni-ei, ki so mu jo napravila dne 29. novembra narodna društva v gostoljubnih gostilniških nrostorih Tiri »ITrš-kic Prostori so bili pretesni. Saj so prišli skoraj polnoštevilni člani »Bralnega druAtva<\ »Sokola^, ^Planinskega društva«, »Požarne hrambo«. Iz sosedu jeea Šmnrtna je prihitelo pevsko društvo »Zvon«. ]prikorakala »požarna hramba«. Pevci so mu zapeli v slovo krasne pesmi. Vrsto napilnie je začel g. Premrov. ki je v prisrčnih besedah slavil Joška kot zaslužnega blacrajnika »sokola«, kot vrlega predsednika »Bmlnega društva« ter tudi kot navdušenega predsednika »Planinskega dnrštvr«-. Govorili so nadalje gg. Roglič, Robavs, Tomaži n. Vsi so naštevali vrline moža, ki je bil duša vsem društvom. Kjer je bil Jožko, tam je bilo življenje. In to prekrasno ovacijo Joeko tudi v polni meri zasluži. Komaj se je ustanovil T>Sokol<? že gledamo s ponosom krasni »Sokolski doni«, ki se bo še to »imo oddal svojemu namenu. Pri tem ima največjo zaslugo Josko. In kaj naj že rečeni o »Planinski podružnici«, kateri je načeloval. Znal je pridobiti za to podružnico vsakogar, s komur je prišel v dotiko. Nad 2000 K ima sedaj podružnica premoženja. Izključno njegova zasluga. Ako bi hoteli podrobneje pisati o neumorni delavnosti tcera vrlega moža, bi napisali celo knjigo. A to ni danes naš namen. Te skromne vrstice naj ti bodo draari Josko kot doka», kako bridko čutimo tvojo iz-gubg. Vam rojakom v Kamniku pa časti tamo iz dna duše na neprecenljivi pridobitvi nadpostarja JoŠka.
Za župana v Kostanjevici je izvoljen zaupnik notarja Hafneria in kandidat dr. Lampeta: Frane K e r -ž i č n i k , posestnik v Kostanjevici iz hiše št. 66. z 19 glasovi. Kandidat Kostanjeviskega župnika, g. Otmar Sever je dobil pri volitvi samo 7 glasov.
Nasilen, set. Pred par lati se je priženil h Hrovatovim v RegerČovas nri Ru/lolfovem neki kolar Janko Šircelj, doma nekje iz Ljubljanske okolice, menda iz Dobrunj. Dober kolarski mojster ie. toda zelo vnet častilce žganja. To je. vzrek. da noče žena Rozalija nanj prepisati dati po-
sestva. To pa moža zopet jezi, da se »ga« še večkrat naleze. V pijanosti pa razsaja in razbija doma, pa tudi ženo pretepa. V nedeljo, dne 26. novembra je začel na tešče popivati in pil žganje in vino kar naprej do opoldneva. Prišel je zelo pijan domov in je razbil kuhinjsko posodo, cvetlične posode in druge reči. Nazadnje se je spravil z odprtim nožem nad ženo. Bila je v veliki nevarnosti in je začela na ves glas klicati na pomoč. Pritekel je njen oče, Šircljev tast France Horvat in hotel izpuliti zetu nož iz roke. Tedaj je pa slabo naletel. Šireelj jt izpustil ženo in se zakadil v tasta, da ga je podrl na tla. Potem ko se tast na tleh ni mogel več braniti, mu je globoko med plečeta zasadil svoj nož večkrat. Bil bi ga gotovo še hujše zdelal, pa je prišel Francetu Horvatu na pomoč njegov sin Janko. Vsi skupaj m ga le s težavo ustrahovali in mu vzeli nož. Franceta Horvata so pa morali takoj prepeljati v bolnico usmiljenih bratov v Kandijo. Pravijo, da je prav nevarno oklan. Je pač hudo, če se združita nož^ in žganje. O tem pa bo predavala Širceljnu menda pristojna sodnija.
Bojaželjnl sejma rji.    V soboto dne   25. novembra   je bil semenj v Zatičini.   Proti večeru so se vračali različni   sejmarji   bolj   ali manje glasni in zgovorni, vsak na svoj dom. Proti Poljanam so se vračali že mladi fantje GrČman Matija, Alojzij in Janko Kastelic,    Alojzij Kamnikar, Jože    Plankar    in France Kavšček. Dasi so vsi še prav mladi, so ugibali, ali je smrt združena z bolečinami aH ne. Vsi so menili, da je umreti tako hudo — da mora človek kar umreti. Matija Kastelic je pa iskal prepira in zato ostalim    fantom   vedno nasprotoval. Trdil je, da umreti ni težko in da on to ve iz lastne skušnje. Zamerili so mu spremljevalci take besede in mn kratko povedali, da niso smrkovci,   da bi se delal iz njih norca.   Takrat pa je vzkipel Matija Kastelic in hotel Kamnikarju pri tisti priči dokazati, da umreti ni težko. Potegnil je iz žepa na sejmu kupljeni težki nož vinjek in zamahnil ž njim proti Kamnikarjevi glavi. Ta pa je hitro vzdignil roko in dobil udarec po komolcu, da mu je bila roka pre-parana. Janko Kastelic mu je priskočil na pomoč in zbil   Matiji Ka-stelcu s palico vinjek iz roke. Ta pa nebodi len, privleče iz žepa na sejmu kupljeno ostro sekiro brez t o poriše a in butne z ostrino sekire Janka Ka-stelica po levi roki, da mu preseka kost nad komolcem. Vsi trije so postali potrebni počitka, ki ga vzivajo zdaj in sicer oba ranjenca v bolnišnici, napadalec pa v hiši pokore.
Gospodarja je okradel. Pri trgovcih Seidlu v Rudolfovem je bit uslnžben za vojaščino še nezrel fant Ignacij Perovšek, ki bi bil rad med svojimi vrstniki dal za sladko vince, pa ni imel okroglega. Šiloma je tor<vi vdrl v prostor, kjer je imel spravlje-ne gospodar živinske kože, ki jih je nameraval dati v ustroj. Perovšek mu je izmaknil tri take kože vredne okoli 60 K in je dve prodal za malenkosten denar, eno pa je imel skrito doma pod posteljo, kjer so jo nafti i orožniki po dolgem in napornem iskanju. Med preiskavo sta jih ovirala Perovškov oče in mati in se jezila nad njimi. Seveda slautihnila, ko so privlekli kožo iz skrivališča. Tđđš : Perovšek se je udal potem, da je vzel, kakor se je zaklinjal, farno to kožo. Zastran ostalih dveh kož pa je obdolžil svojega eohlapca P., da jib j^ oa vzel. Seveda so orožniki tudi tega hlapca prijeli in izročili sodn»j?, navzlic temu. da je joka je se zatrjeval, da je nedolžen. Par dni potem pa je pripeljala neka ženska, ki je blizu tam doma, kjer je doma Perovšek, v Rudolfovo še ostali dve koži k nekemu gostilničarju ter mu povedala, da je kupila obe koži od Perovška. Gostilničar je obvestil o tem orožnike, ti pa sodnijo, ki je menda nedolžnega P. brez odlašanja izpustila domov njegovim staršem.
Iz Senožeč: V »Jutru« at. 630 k dne 27. novembra 1911 očita dopisnik, kateremu se sicer poma, da je le s težavo zamenjal goveji bič s peresom, našemu zaslužnemu županu g. Francu pl. Garzarolliju oholost in navidezno prijateljstvo do kaneta. Ker je dotični dopis višek nesramnosti proti žnpanovi osebi, pač zasluži, da se osvetli in pokaže nizki nagib, kateri je pisca dovedel do takih bu-dalosii, katere je mogla poroditi le skrajna zlobnost in popolna nevednost o priljubljenosti našega župana — izvzemši par malkontentov, — katerim pač župan ne pusti v kalnem ribariti. Ne samo ta okolnost, da se zaletnje pisec v županovo osebo na tako podel način, sili nam pero v roke, ampak tudi smo dolžni odgovoriti, ker mu očita podlo postopanje ravno v zadevi, v kateri je pokazal župan odločno svoje prijateljstvo in svojo skrb za kmeta. Gre se za po-draženje mleka v tukajšnji mlekarni nasproti mlekarju. Le-ta mož sklenil je z mlekarno pod pretvezo, da bode isti le vpeljal in razpečavanje mleka
jvepostil intek.ilni kadar hoče — triletno pogodbo, ne da bi se v pogodbo tedaj ta okolnost zapisala. Vendar se
je sprejelo v pogodbo določilo, da mora mlekar po preteku enega leta mleko primerno dražje plačevati, če se mleko na trgu v Trstu podraži in če mlekarna to zahteva. Ker se je mleko podražilo, sklical se je izvanredni občni zbor, da se to vprašanje resi. Mlekar plačeval je mleko do sedaj po 15 v. Ni le dognana stvar, da se je na tržaškem trgu mleko podražilo za 3—4 vinarje pri litru, ampak mlekarna dobila je od zanesljive in dobre tvrdke ponudbo, da plača liter mleka po 18 v pod istimi pogoji, kakor obstojijo za sedajnega mlekarja, ali pa po 22 v liter, če se mleko postavi na kolodvor v Trst. Ta ponudba je v rokah g. načelnika mlekarne. Z ozirom na to predlagal je župan, da se mlekarju podraži mleko za 3 v, tedaj mu nastavi cena na 18 v od litra
— med tem, ko je mlekar hotel plačevati le 16 v od litra. No ker se župan in razsodni člani temu niso udali — napada dopisnik v »Jutru« župana in psuje zavedne člane s pajaci. Mlekarna speča do 1000 litrov mleka na dan in znaša razlika v dobičku, če se proda mleko po 18 v liter mesto po 16 v na dan 20 K — in na leto 7300 K. Teh 7300 K — spravil bi mlekar in se lahko smejal v pest dotičnim neumnežem, ki bi se ustrašili njegove grožnje s tožbo. Komu v prid je veljal tedaj županov predlog? Teh 7300 Itron prišlo bi v dobro vsem članem mlekarne in sicer v razmerju množine mleka, katerega oddHaio v mlekarni. Nespametno bi bilo prepustiti tak dobiček mlekarju, ki se je sam izrazil, da mu ni za dobiček — tedaj se niti njemu ne g^di krivica, če mlekarna zahteva, da plačuje mleko tako kolikor ponudijo drugi mlekarji —, ki gotovo tudi ne bi stavili takih ponudb, če se ne bi mleko toliko podražilo. Mlekarju gre za kožo — rad bi spravil sam dobiček in ubogi kmet naj se zadovoljuje z d<wdanio ceno
— sicer se mu grozi s tožbo. Ta grožnja postane pa vsled navedene določbe v pogodbi smešna in seveda si ž°li pisec županove odstranitve iz mlekarne, ker upa na ostale člane s takimi bedastimi grožnjami in strašili vplivati. Naj mlekar toži! Na leto 7000—8000 K več dobička ni malenkost. Naj sodišče razsodi, a ne pulite se oplašiti s tnkimi bedarijami. Župan je bil tisti, ki je ustvaril mlekarno, on je snočetka prevažal brezplačno mleko, le, da se je obrat v mlekarni oživel, on je plačal m insol-ventnega dolžnika mlekarne 000 K. kateri znesek bi sicer morala mlekarna vtrpeti — tedaj pokazal je s svojimi dejanji dovolj, da je prijatelj ubogega kmeta, in je tudi predlog, da -e mlekarju podraž? mleko na 18 vin. le v korist mlekarne, če je to kakemu koristolnvskeniu podjetniku ljubo ali ne. Poživljamo tedaj vse člane, da se udeleže erotovo prihodnjega obč. zbora, na kateremu se bode zastopalo odločno stališče v korist mlekarne in njenih r-'-nnv, ki so po vi čin i revni ljudje in katerim se hoče iz dobičkaželjnosti in z jrro-žniami tožbe vzeti letnih 7000 — 8000 K.
Slovenci v Pragi. V zadnjih letih je postala zlata Praira eentrum slovanske akademične mladine in število južnih, kakor severnih bratov Slovanov narašča vedno in vedno. Rnsko, poljsko, hrvatsko, srbsko, bulgarsko - če.-1 i -ti:^i postajajo čim-dalje tesnejšV. In vse te akademične skupine imajo svoje zveste somišlje-nike med pražkim občinstvom, s katerim se pobi izje spoznavajo na večerih, venčkih itd. Slovenska akade-Tiiična mladina, ki je postala letos s habilitacijo slovenskega docenta na češki univerzi predmet živega zanimanja v češki javnosti, je pogrešala dozdaj ravno teh družabnih stikov s praško publiko, radi česar sta sklenili akaderničui društvi »Adrija^ in Ilirija« prirejati mesečno slovenske večere, kakor jih imajo cstale slovanske skupine v Pragi. Prvi tak slovenski večer se je vršil 24. novembra v Nar. domu na Kr. Vinogradih z lepim moralnim uspehom. Na programu je bilo predavanje docenta g. dr. M. Rostoharja: »O žitjn in bitju Slovencev«, kulturna in narodnogospodarska študija o našr»m današnjem stanju, ki ji je navzoče občinstvo sledilo z velikim zanimanjem. Enako hvaležno je bil ^prejet koncert g. Mirka Dežele, ki je proizvajal na gosli »Seherzo« od Goesa in »Romanco« od Svend>ena: spremlial ga je kon<aervatorist g. Ravnik. Ponovno je bil aklamiran akademični pevski zbor in oktet; slovenske narodne pesmi Cehi nad vse radi poslušajo, iz prijaznosti je zapel g. prof. Kuhinka par čeških pesmi v vsesplošno zadovoljnost. Povabljeno občinstvo je dvorano popolnoma napolnilo, navzoči so bili med drugimi vseučiliški prof. g. dr. Chodon^skv prof. g. dr. Ber. rodbina nrof. Brau-nerova. zas*-mnogih kornora-cij in drugi. Po končanem programu se je pri plesu razvila najž'vahneišn zabava in končala s prisrčnim: Na skorajšnjo svidenje!
Tujski promet ▼ Ljubljani. Mestu noveiubra Je milo v Ljubljano 5609 tujcev — 092 manj nego prejšnji mesec in 475 več kakor meaeea novembra lanskega leta. Nastanilo pa se je v hotelu Union 1316, Slon 1262, Lloyd 527, Cesar avstrijski 297, Ilirija 177, Malic 173, Štrukelj 153, Južni kolodvor 123, Tratnik 112 in v ostalih gostilnah in prenočiščih 1409 tujcev. — Bilo pa je s Kranjskega 1316, z Dunaja 1021, it slovenskih dežel 1159, iz dežel češke krone
iz drugih avstrijskih dežel 10.2, z Ogrskega 132, iz Hrvatske in Slavonije 1*37, iz Bo^iie in Hercegovine 92, iz Nemčije 91, iz Italije hi iz Rusije 5, iz Anglije 4, iz IVaucije 7. iz balkanskih dežel 85. iz Rum unije 5, iz drugih evropskih dežel 46, iz Severne Amerike 27, iz ostale Amerike 5 in iz Azije, Afrike in Avstralije 4 tujcev.
»>Mašeevalcc svoje časti« je naslov krasni senzacijski drami, ki se predvaja le še danes v Elektroradio-ografu »Ideal« in vzbuja občo pozornost med občinstvom. Vsi, ki so si ogledali to sliko, izrekajo se jako laskavo o čistosti slike. Igrajo najboljši francoski umetniki. — Jutri in naslednje dni ve ikanska artist čna drama »4 hudiči« s scnzacijonalnim smrtnim skokom. Ta drama je biser vseh, do sedaj pokazanih učinkovitosti in je povsod, kjer se je predvajala, vzbudila največje zanimanje.
Poskušen samomor. V s boto zvečer'je na Sv. Petra nasipu skočila v Ljubljanico brezposelna natakarica Antonija Svetlinova iz Krtine pri Kamniku. Ko sta to opazila Vinko Okoren in Pavel Ban, sta skočila za njo in jo rešila. Svetlinova je nekoliko slaboumna, epll^ptična ter je samomor že tretjič poskušala. Preden je skočila v vodo, je za vpila: »Mici, ker si ti šla v vodo, grem pa še jaz!« Po rešitvi so jo prepeljali v dež dno bolnišnico na opazovalni oddelek.
Napad. Ko je šel snoči po Vr-hovčevi ulici Karel Kopp s svojo ženo, ga je brez vsakega povoda naskočil nek ponočnjak ter ga z neko lepo reč jo tako udaril po glavi, da mu je prebil kožo.
Ljubcznjiv mož. Včeraj popoldne je zidarski pomočnik Abd Cin-gerle tako pretepel svojo ženo, da je morala iti v bolnišnico.
Društvena naznanila.
Miklavžev večer priredi telovadno društvo Sokol dne 5. t. m. v društveni telovadnici v Narodnem domu. Darila, ki jih hočejo starši po--f-bej nakh niti otrokom, naj se pri-neso zavita in z imenom otroka naslovljena do torka do 6. popoldne v trafiko g. Sešarkove, pozneje v Narodni dom. Tu se sprejemajo tudi darila p. n. dobrotnikov, ki so jih določili v splošno razdelitev. Otroci imajo vstop samo v spremstvu. Pričetek ob pol H. zvečer in Mikiavž nastopi ob 8. Pri večeru sodeluje polnošte-vilna Slov. Filharmonija. Vstopnina za odrasle 60 v, za otroke 30 v. Posebnih vabil se ne razpošilja ter je vstop dovoljen vsem naprednim Slovence?!'.
Miklavžu za otroke šentjakobskega okraja je darovala g ^pa dr. Tavčarjeva 35 elegantno vezanih knj žic Resmanovih pesmi, da jih razdeli na Miklavževem v.-čeru v torok zvečer pri Kavčiču med nje. Oosnodarsko napredno dru>rvo za šentjakobski okraj, ki je prejelo te knjižice. da jih izroči gospodu Miklavžu, se velikodušni gospe naj-prisrf nejše zahvaljuje za njen plemeniti dar slovenski mladini šentjakobskega okraja in upa. da bo ta sijajen zgled prave ljubezni do naših malih našel posnemanje v vseh, ki za ljudsko izobrazbo lahko darujejo kaj knjig. Omenjeno društvo jih vedno z veseljem sprejema za svojo knjižnico, ki skrbi, da ohširni šentjakobski okraj dobiva kolikor mogoče veliko dobre duševne hrane.
Napredno gospodarsko in prosvetno društvo za K rakovo in Trnovo vabi na Miklavžev večer, ki bo v torek, 5. decembra t. 1. ob pol 8. zvečer v gostilniških prostorih g. M. Sokliča, Pred konjušnico. Posebna darila, ki jih hoče kdo komu nakloniti, naj se izroče zavita in s točnim naslovom v torek v gostilni g. Sokliča. Vstop otrokom je dovoljen le pod spremstvom odraslih.
Miklavžev večer je priredilo snoči ob naravnost ogromni udeležbi agilno »Politično in izobraževalno društvo za dvorski okraj v Ljubljani« v obširnem salonu gostilne pri Novaku na Tržaški cesti. Miklavž s spremstvom se nam je pokazal v prav okusni opravi, za odrom so ropotali in neposlušnim otrokom delali strah — časi še malo preveč — rdeči parki ji. uri rine otroke je pa sv. Miklavž obdaroval z mičnimi darili. Sv. Anton se je izpočetka držal prav »sveto«, pozneje smo na videli, da ima kaj zgovoren jezik in marsikak novec je zdrčal v njegovo pušico, ki bi sicer ne bil. Društvo pri tej prireditvi ni iskalo dobička,hotelo je samo
mladini napraviti nekoliko veselja, starejšim pa razvedrila in upamo, da je to tudi doseglo.
Planinski ples. Slov. plan. društvo priredi prihodnji predpust in sicer dne 3. februarja 1912 v prostorih Narodnega doma v Ljubljani »Planinski ples«. Vsi obiskovalci prejšnjih planinskih plesov se ga že vesele.
Sokol na Viča priredi v torek 5. decembra Miklavžev večer v gostilniških prostorih g. 1. Končana v Rožni dolini. Vstopnina prosta. Starši kateri nanu ravajo otroke obdariti, naj pošljejo darila z natančnimi naslovi preje k g. 1. Končana v Rožno dolino.
Telovadno društvo »Sokol« v Logatcu pr**tdi kakor običajno tudi ie-tos Miklavžev večer in sicer v torek 5. t. m. ob polu 8. uri zvečer v salonu hotela »Kramar«. Vstopnina je prosta, prosto v M ^oevke bo pa pobiral sv. Anton in se bodo vpo-rabili v pr u pr* ?K)trebni »Ja\ni ljudski knj'žnlei in čitalnici« v Dol. Logatcu. Opozarjamo in vabimo na ta več r vse     i jatelje »Sok' 'a«.
Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb v sounein okraju Litija je na »vejem 2. občnem zboru izvolilo sledeči novi odbor: gg. An-doljšek 13., Hostnik L., dr. Jamšek J., Knaflič F., Kozjak F., Lcbluger J., Meško J., Michelčič R., Pauli J., Pelko M., Pi gačar J., Ravnikar A. Slane F. in dr. Wiosinger; namestnikom pa gg.: Birolla J., Debelak M., Kr.sche F., M crva A., Mikia čic F., Poljšak F. in Strmijan T. — Na predlog navzočega okr. glavarja g. V. Pume, ki je pokazal istinito zanimanje za to dobrodelno društvo in mu je podal tudi mnogo koristnih in zdi^vih nasvetov, se je sklenilo, da se sklice prihodnja odo "rova seja dne 11, decembra 1911 ob 1. uri po-Ci.ldne v sodnijskem poslopju v Litiji. Navzoči idborniki so pregledali tudi blagajniško in tajniško knjigo s prilogami. Našli so vse v najpopolnejšem redu, za kar se je dosedanjim vodilnim funkcijonarjem izrekla primerna zahvala. Novi odbor je poleg tega javnega naznanila vabljen š*4 po posebnih vabilih   k prvi
Slovensko akad. društvo »Slovenija« na Dunaju priredi svoj III. redni občni zbor v ponedeljek, dne 4. decembra. Spored običajen. Lokal: Restavracija Schwarzspanierhof IX. Schvvarzspaniergasse. Gostje dobrodošli!
Slov. akad. društvo »Adrija« v Pragi. IT. redni obč. zbor se vrši v •"etrtek, 7. decembra ob 8. zvečer v društvenih prostorih, Kral. Vino-hradv. Halkova tf. 12./III.
Prosveta.
Iz pisarne slovenskega gledališča. Jutri, v torek, na Miklavžev večer ni predstave. Igra se zato v sredo zvečer ter se vprizori opereta »Ples v operi« (za nepar). — V četrtek komedija »Morala« (za par). — V petek popoldne opera »Prodana nevesta« (za hže par); zvečer drama »Fedora« (za lože nepar) v proslavo 2oletnice igranja gospe Avg. Danilove.
Slovensko gledališče. Reka, drama v treh dejanjih, (spisal Maks Tlalbe) se je igrala v soboto. Nekak kralj na Betajnovi je po svojem značaju Peter Doom, posestnik in jezov-ni glavar ob Visli. Brezobzirno je zatajil drugo oporoko očetovo, po kateri se naj bi razdelilo posestvo med vse tri sinove, ter potisnil svoja brata Henrika in Jakopa na dolžni delež. Henrik, starejši, je dovršil 6voje tehniške .študije in živi v tujini, mlajši Jakop pa, vedoželjen, a malo sanja v dečko, je hodil samo v vaško šolo in ostal potem doma sluga, ki se s stisnjenimi pestmi in ustnicami pokorava poveljem svojega trdega brata Petra. Samo iz tajnega nagnenja do svakinje Renate brzda mladi faut srd, ki se mu nabira v prsih; a niti on, niti Henrik, ki je med tem prestavljen domov radi regulacije Visle, ne povzroči odkritja Petrove sleparije; niti Renata ne, ki ve za skrivnost. Reka ji je ugrabila pred leti i ba otroka, in ob tisti katastrofi se ji je izdal Peter. Od *edai sta mož in žena samo pred ljudmi. In med njo in Henrikom se obnovi stara ljubezen. Slučajno, brez posebnega namena iz-blebeče stari Ulriehs (tudi žrtva »reke«, ki mu je vrela posestvo) resnico. Brata terjata od Petra svoje pravice, on pa taji vse in se noče udati. Iz hiše požene oba — zdaj prekini mlademu Jakopu žolc,roascevalnost vstane v njem: njegova sreča je razdrta, uničiti hoče tudi tujo. Na najnevarnejšem mestu hoče razvejati nas:p, ki čuva pokrajino navala divje vode, a Peter ga pri tem početno zaloti, borita se na nasipu in v sovražnem spopadu pe zvrneta v reko. Rečni graditelj Henrik je ostal torej nekak zmagalec, brez boja pravzaprav: v najodločilnejših momentih je ta drama nedramatska. Vendar je vplivala,
menda baš vsled grandioznega občutja, ki ga budi mogočna, zamolkla muzika reke, ki spremlja vsa tri dejanja s svojimi mračnimi grožnjami. Vss dejanje je, za uho vsaj, kakor ovito v to strahotno muziko; »življenje — usoda« — tako nam jo je razložil pesnik. Vlogi Petra Doorna g. Bukšek ni bil popolnoma kos; prena-debelo jo je vsekal; v hitrem tempu se mu je gubil glas v nerazumljivo rohnenje. Precej vsakdanji in plehek je bil g. Nučič (Henrik). Krepko je zgrabil svojo nalogo g. Simaček; polna življenja je bila figura njegovega Jakopa, izrazita v celoti in detajlih; g. Simaček resno napreduje. Primerna Renata, diskretna v svoji umirjenosti, je bila gdč. Wintrova; tu pa tam bi si želeli inaio več poudarka. Dobra je bila ga. BuAŠekova, vi je Igrala staro Doornovk« ■ samo njen 1 se kaj opasno približuje lj-u; človeka, ki ozna pravi »bez^aški« 1, kakoršnega so zahtevali od Trubarjevih časov vsi naši slovničarji in fonetiki, bole pri tem ušesa. No, to ne gre na r<-vaš ge. Bnkšekovi; a bodi za sedaj tu omenjeno. Spretni g. Danilo je bil srečen v maski in bi bil lahko v itrr' mnogo boljši, da n' tako plaval, plaval . . . Škoda. Ploskanje občinstva je veljalo igri in igralcem.
Slepci ljubezen Ljudska igra s petjem v 4 dejanjih. Spisal Anton Pesek. Režiser K. Nučič. Kapelnik Jar. Jeremiaš. — Bogat kmet je s svojo ženo vred silno zaljubljen v svojega sina-edinca, ki je star kakih 10—11 let in pohaja vaško šolo. Jako je razvajen in zato objesten in poreden in tudi po otročje zloben. Svoje sošolce tepe, dela iim krivico in škodo. Zato ga nekoč učitelj zapre in lepo pouči. Oče in mati pa mu dajeta potuho. Huda sta in užaljena, ker je učitelj zaprl sinčka in oče prilomasti v šolo in učitelja ozmerja. Zgodi se pa naenkrat katastrofa. Zunaj na polju se poredni učenček nekako spotakne in pade na mejnik, ki ga nevarno rani na glavi. Učenci, ki jim je prej nagajal, se ga prvi usmilijo in učitelj, ki ga je oče prej zmerjal, prvi prihiti k njemu. Tako nekako se plete "ahlo dejanje. Bolezen in samaritansko delo vse izpre-meni. Starši ne bodo več dajali sinčku potuhe, njihova slepa ljubezen do edinca »e prelije v pravo vzgojno ljubezen. Vsi so prijatelji: učenček in sošolčki, kmet in učitelj in hlapec in dekle, katerih zaroka se mota med tem življenjem in se srečno izmota do cilja. Avtor je napisal vso stvar gotovo z dobrim vzgojnim namenom. Slepa ljubezen nekaterih staršev do svojih otrok ni prava in ne obrodi dobrih sadov. Vzgojo treba, da vodijo sporazumno starši in učitelji in starši morajo pri tem učiteljem zaupati. Taka je morala. Pisatelj opominja tudi na učiteljsko bedo, kaže, da je učiteljski stan težak stan, a obeta, da bodo zasijale tudi djemu lepše zarje. Dejanje je nasploh premalo, tretji akt je sorazmerno prekratek in premalo motiviran, č:trti pa sorazmerno predolg. Kmetje večkrat niso kmetje in hlapec ni hlapec. In po tej poti naprej , . . vendar je spodobno, da se taka lahka, rahla in nedolžna ljudska igra tudi lahko rahlo in nedolžno obsodi. Igralci so bili vsi prav dobri. G. Verovšek je zabaval večkrat s svojo drastično komiko in imel izborno masko, ga Danilova je bila prav naravna in enako ga Iličič-eva, gdč. Thalerjeva, g. Nučič, g. Bukšek in vsi ostali. Med dejanje je po nekod vpletena poljudna godba in petje. - V nedeljo zvečer so ponavljali Parmovo „Ksenijo" in Wolfa-Ferrarija »Suzanino tajnost". Predstava je bila prav dobra. Zlasti hvalim v drugi eno-dejanki g. Novaka in gdč. Šipankovo.
P.
KmeCUa pisarna narodno-napredne s ranlie.
Vodstvo narodno - napredne stranke je ustanovilo v svojem tajništvu posebno kmečko pisarno, ki je na razpolago vsakemu naprednemu kmetovalcu za popolnoma brezplačni pouk v vseh političnih, upravnih, davčnih, pristojbinskih in vojaških zadevah. Izključene pa so zasebne pravdne zadeve. — Pisarna bc p slovala za sedaj le pismeno in vsak napreden kmetovalec, ki je potreben kakršnegakoli pouka v zgoraj navedenih strokah, naj se obrne zaupno s posebnim pismom, kateremu je priložiti 10 vinarsko znan*ko za odgovor ako se želi odgovor v priporočenem pismu pa 35 vinarsko znamko) na: Kmetsko pi-samo narodno-napredne stranke v LJubljani, Wolfova ulica 10, Ob sebi umevno je da je pisarna na razpolago tudi naprednim kmetskim žiipau-
•aiučti krotke ljubezni. Vojno sodi. i vizije v Bremenu je ob-
sodbo mušketirja Hoppeja, ker se je j
sam storil nezmožnega za vojasteo siu-žbo, na eno leto ječe. Hoppe si je bil odrezal zgornje dele uhljev, da se oprosti vojaške službe in more po« magati svoji materi ter svoji 751etni stari materi, ki ju je vzdržaval do svojega vstopa v vojaško službo od svoje pičle dnevnine in ki sta ostali po njegovem odhodu k vojakom v največji bedi.
* Krvava drama. Iz Prage poročajo: V soboto se je odigrala v Kar-linu krvava drama. V filialki veletrgovine s kavo Maksa Friedmanna sta bila nastavljena 261etni poslovodja Rudolf Hemza in 221etna blagajničarka Kamila Zapnerova, med katerima je bi! že precej dolgo razpor. V soboto sta se zopet začela prepirati. V tem prepiru je Hemza potegnil revolver ter trikrat ustrelil na blagajničarko, ki je bila težko ranjena. Na to je ustrelil samega sebe.
* Oče in sin na sumu, da sta požigala. V soboto zjutraj je popolnoma zgorela pristava v Eggenbergu pri Lambachu. Škode je nad 60.000 K ter so zaprli soseda, kmeta Ivana Ja-gerja in njegovega sina Karla, ker sta na sumu, da sta zažgala pristavo.
* Ženski samostan so hoteli nap sti. V Petrogradu so prijeli 26 oseb, ki so se pripravljale, da napadejo in oropajo neki ženski samostan. V samostanu je mnogo dragocenih cerkvenih posod. Med aretiranimi je baje tudi več dijakinj.
* Samomor 109letnega starca. Zgodilo se je v Bukareštu. Ivan Moneva, knjigaveški delavec, je dosegel starost 109 let. Ker je bil pa neozdravljivo bolan, se je obesli.
* Pasja steklina. Iz Kraljevega gradca poročajo, da je umrl tam pred par dnevi v bolnišnici kmet Bonček za posledicami stekline, ki se ga je prijela, ker ga je ugriznil stekel pes in ni iskal pomoči v Pasteurjevem zavodu. Par dni pozneje je zbolel njegov sin, njegova hčerka, dve nuni, neki služabnik in ena postrežnica v oni bolnišnici ter višji okrajni zdravnik dr. dr. Krejčik, ki so se vsi inficirali pri streženju bolnika. Zbolele bodo prepeljali na Dunaj v Pasteur-jev zavod.
* Stroga ojaška razsodba Iz Lvova poročajo: Garnizijsko sodišče v Novem Sandecu je nekega prostaka ondotnega pešpolka št. 20, ki je pri nekem pretepu s kamnom težko rani? nadporočnika Bergerja, ki ga je pozval k redu, obsodilo k smrti in ga bodo ustrelili.
* Vlom v kaznilnico. Iz Soluna poročajo, da so v kaznilnico v Kočani prebili zid. Vsi kaznjenci so pobegnili.
* Grozovit čin ogoliufanega soproga. V ogrski vasi Baskoh je za sačil ondotni učitelj Mitru svojo ženo pri nezvestobi. Ustrelil jo je s šestimi streli iz revolverja, ustrelil na to še triletno hčerko ter se naposled obesil.
* Velik požar. Iz Lipskega poročajo: V vojašnici 106. pešpolka v Mockern je v soboto izbruhnil požar. Zgorelo je za poldrug milijon mark garnitur. Poslopje je skoraj popolnoma zgorelo. Najbrže je kdo zažgal. Zaslišali so več podčastnikov.
* Praznover e na Ogrskam. Skoraj neverjeten slučaj praznoverja se je zgodil v občini Feketebarad. Kmeta Togvorja K'tya je pred par dnevi ugriznil prašič. Kmet je vsled tega umrl. Med prebivalstvom se ie razširila vest, da je neka stara ciganka zastrupila prašiča. Kmetje so postali zelo razburjeni in so zažgali hišo, v kateri je stanovala ciganka. Ciganka je s svojima obema otrokoma zgorela.
* Dober svet zastonj da novi bogato ilustrovani album za notranje lokoracijo tvrdke preprogarnica in zaloga pohištva S. Schein, c. in kr. dvorni in komorni debavitelj na Dunaju, I., Baunrnmarkt 10 - 14. Sklice-vaje se na naš list dobite ta album zastonj in poštnine prosto.
Telefonska in tazojouna
Parlamentarni kalendarij.
Dunaj, 4. decembra. Jutri, v torek in v Četrtek se vri ministrski svet, ki se bo bavil jutri s proračunom in določitvijo termina za zasedanje delegacij. Volitve v delegacije se bodo izvršdle v poslanski zbornici šele po sklicanju delegacij. Najbrže se bodo vršile volitve v delegacije v poslanski zbornici 14. t. m. Jutrišnc-mu ministrskemu svetu bo predsedoval skupni zunanji minister grof Aehrenthal Delegacije bodo zasedale najbrže 27. decembra t. 1. na Dunaju. Delegaeije bodo imele nalogo dovo?i-ti šestmesečni proračunski provizorij za skupni državni proračun za L 1&12 ter se bodo bavile tudi s izpre-rnembo brambne predicge, slasti pa z onimi točkami, ki se tičejo podčastniškega vpraannji.
Cesar.
Dunaj, 4. decembra. Cesar, ki je v soboto nalahno zbolel za prehlaje-ujem, je danes okreval.
Učiteljski dan v Mariboru. Maribor, 4. decembra. Tu se je
cršil včeraj učiteljski dan, pri katerem je prišlo do zelo burnih prizorov. Učitelji so sprejeli resolnciie na poslance, v katerih zahtevajo, da se ti zavzamejo za njih interese. Govorniki so se obračali proti »Sudmarki«. ki da zavzema vse učiteljstvo žaleče stališče. Neki učitelj je predlagral, da naj se odvrnejo učitelji od »Siidmar-ke« in pristopijo k socialnim demokratom. Posl. \Vastian je svaril, da naj učitelji tega ne store. Prišlo je ponovno do zelo burnih prizorov.
Odstop šefa generalnega štaba.
Budimpešta, 4. decembra. Kakor poročajo tukajšnji listi, posebno pa oni opozicionalne stranke, se pripravlja zopet velik raznor v najvišjih in vojaških krogih. Opozicionalni listi v hudih izrazih, ki jih ne moremo ponoviti, napadajo nadvojvodo prestolonaslednika Frana Ferdinanda zaradi demisije šefa generalnega štaba Conrada pl. Hotzendorfa. Posebno hudo napada zlasti Košut prestolonaslednika.
Defravdant.
Dunaj, 4. decembra. Blagamik neke velike dunajske trgovine z živili, Fran Atzler, rojen v Radgoni in pristojen v Maribor, je ponevorit. ka-kor so v soboto dognali 75.000 K in pobegni! najbrže na Balkan, od kodor jo hoee popihati v Ameriko. Atzlerja pogrevajo xe tri dni.
Ra/žirjenje delavne večine. Praga. 4. deeornhr*. Prptežna veČina državnozborske delecacije »ESaornega češkega kluba« so je odloČila, da bo glasovala za proračunski provizorij. Klub bo baje glasoval hidi za davčne predloge, ki jih bo vlada predložila parlamentu v pokritja večiih izdatkov za uradniške predloge. Izven delavne veČine bosta »stala baje samo klub neodvisnih Cehov (skupina Stranskecra in prof. Masarvka) in narodni socijalisti.
»Dajebemen«. Lobosiee, 4. decembra. Nemški polk«rat je sklenil pod predsedstvom dr. Titte postaviti se na zadnje noge r»roti nastopu Cehov povodom zadnjega govora justičnega ministra PTochenburgerja v parlamentu. Nemški folksrat se je sklenil odločno po-* ocrniti za izraz »Dajčbemen« in je ^kl^nil tudi vse merodaine faktorje pozvati, da se tega lepega izraza poslužujejo kjer le morejo, tudi hočejo od oblasti zahtevati, da naj v svoiih nrndnih spisih ne rabiio izraza »be-mišV marveč »čehis«, češ. da bi nrvi Izraz spravljal v zmoto javnost in razbnrjal rahločutne »dajčbemiš« luže.
Praga, 4. decembra. Politiko in jezfkovni boj zanašax> sedaj gotovi elementi rudi v vojaštvo. Češki listi objavljajo jezikovno naredbo praske-era komeera poveljniŠtva s številko 1405, ki je ponptsarm od kornega pori mika Kollerja. Ta naredba določa, da vojake oblasti ne smejo rešiti donisov državnih uradov in civilnih sodišč, ki so pisana v češkem jezikn, izv«emšf, če prozi kakor nevarnost. Kaj si predstavljajo pod nevarnostjo, >eveda pri komem poveljništvti niso mvedali, pač pa so določili, da se morajo poslati taki dopisi v češkem jezika naravnost komemu poveljništvu. Re« modre oblasti in lepa enakopravnost!
Privatna gimnazija za delavske otroke.
Praga, 4. decembra. Češka narodno-socijalna stranka je sklenila na predlog poslancev Klofača in For-maneka ustanoviti privatno gimna-7ijo. ki naj bi bila namenjena izključno le delavskim otrokom.
Shod centra listov v Pragi.
Praga, 4. decembra. Včeraj se je vršil na »Streleckem ostrovu« dobro obiskan shod centralističnih socijalnih demokratov, na katerem je refe-riral dunajski urednik Stein. Shod je sklenil soglasno enotno organiziranje socijalnih demokratov.
Prašek in češki agrare i.
Praga, 4. decembra. Eksekutivni komite češke agrarne stranke je v svoji seji odklonil zopetni sprejem Praseka v agrarno stranko.
Odsek za državne nastavijence.
Dunaj, 4. decembra.    Danes bo ored odsekom za državne nastavljen-govoril tudi notranji minister baron HeinoldL
Dunaj, 4. decembra. Pri ministrskem svetu, ki se vrši jutri, bo pristen tudi ogrski predsednik Khuen, ki se ravno mudi na Semeringu.
Atentat ali ne? Dunaj, 4. decembra.    Znani dr.
Friderik Salamon Kraus, ki je igral tudi vlogo v Njegušovem procesu, je prišel včeraj na policijo in izpovedal, da je bil ob V«l. popoldne izvršen na njega atentat. Prič ni mogel nobenih navesti.
:« \i/ija »Kraljedvorskega rokopisa.«
Praga, 4. decembra. Kakor poroča »Češke slovo«, je pričakovati v m tkem revizije kraljedvorskega ro-k pisa. Rokopis bodo preiskali v Pa-r u in Turinu,   da končno doženejo i je rokopis pristen ali ponarejen. i
Glombinski odloži svoj drtavnozbor-
ski mandat.
Lvov, 4. decembra. Bivši železniški minUter dr. Glombinski bo, kakor se zatrjuje, v najkrajšem Času odložil svoj mandat kot državni poslanec in so bo posvetil odsej naprej izključno deželnim zadevam dežele Galicije. V dobro poučenih krogih spravljajo odstop bivšega ž« lezn ške-ga ministra Glombinskega v zvezo z njegovim razporom z vsepoljsko stranko, posebno pa z njegovim razgovorom s sedanjim predsednikom vsepoljske stranke dr. vitezom Bilin-skim.
Železniška nesreča v Belgradu. Bclgrad, 4. decembra. Včeraj je trčil na tukajšnjem kolodvoru osebni vlak št. 908 ogrskih državnih žeh z-nic s prosto lokomotivo. Ena oseba je bila usmrćena, ena težko ranjena, osem lahko ranjenih.
Zopet en srbski poslanik manj. Belgrad, 4. decembra. Srbski državni svet je penzioniral srbskega poslanika v Rimu Mihajla Vuiča. Sedaj so izpraznjena tri srbska posla-niška mesta in sicer v Londonu, Be-rolinu in Rimu.
Amavti se zopet gibljejo.
Sokljc, 4. decembra. Med dobrim dolom in Biščanom je napadla ar-navtska četa oddelek turške vojske ter pobila več turških vojakov. Četa se je po končanem boju umaknila v gore in jo tvorijo Amavti katoliške vere takozvani Malorusi.
Požar v vojašnici.
Lipsko, 4. decembra. V vojašnici 106. pešpolka v Mockernu je izbruhnil v soboto velik požar, ki je uničil vojaške opreme v vrednosti poldrugega milijona mark. Poslopje je zgorelo do tal. Gasilci in vojaki niso mogli rešiti ničesar. Ker so bile v vojašnici spomladi izvršene velike tatvine, sumijo, da je bil požar položen ter so tudi že nekaj podčastnikov zaslišali.
Lindequistov naslednik.
Berolin, 4. decembra. Tu krožijo govorice, da je določen za naslednika Lindequista grof Rechenberg kot državni tajnik za kolonije. Njegovo imenovanje je baje pričakovati že v prihodnjih dneh in bi bilo njegovo imenovanje usluga centruma. Kolonijalni krogi nikakor niso veseli tega imenovanja in ima grof Rechenberg mnogo nasprotnikov, posebno ker je imel mnogo konfliktov z Nemci, stanujočimi v Vzhodni Afriki.
200.000 mark poneverjenih.
Hamburg, 4. decembra. Odvetnika in justičnega svetnika dr. Karla Weckeja v Altoni so aretirali zaradi velikih poneverb. Dr. \Vecke je kot izvrševalec neke oporoke zaupano mu svoto 200.000 K uporabil za to, da sanira svoje tri brate, ki so imeli pod firmo Anton Wecke & Ko. v Altoni lesno trgovino in parno žago, ter so bili v denarnih stiskah. Kljub tema je tvrdka predvčerajšnem ustavila svoja plačila in morala napove-ti konkurs.
Samomor večkratnega milijonarja.
Pariz  4. decembra.   Tu bivajoči večkratni milijonar Bishop se je ustrelil. Vzrok je neozdravljiva bolezen. Smrt pisatelja.
Beoln 4. decembra. Tu je umrl v 78. letu pisatelj Friderik Dernburg, oče državnega tajnika Dernburga.
Izključeni delavci. London, 4. decembra. Za to sndo groze z izključen jem 150.000 delavcev volnene obrti, če ne odstopi do tedaj federacija tkalcev »Colone-Nel-son« od svoje namere, stopiti v stavko.
Rusko-perzijska afera.
Berolin, 4. decembra. Oficioza .Norddeutsche Allg. Zeitung" piše v tedenskem pregledu: Rusko vojaško zasedanje nekaterih krajev v Perziji se ni dalo preprečiti, ker se množe od dne do dne notranji nemiri.
Teheran, 4. decembra. Rusko vojaštvo v Reštu je razorožilo perzijsko milico in zasedlo urade.
Revolucija na Kitajskem.
Peking, 4. decembra. Kitajski uradniki so proglasili neodvisnost Mongolije.
Italijansko-turška vojna.
V Rdečem morju Pariz, 4. dec. „Agence Havas' poroča iz Tripolisa, da je tja dospelo poročilo, da je italijanska oklopnica „Re Umberto" začela predsnočnim bombardirati mesto Tadurro v Rdečem morju.
Pred Derno.
Tripolis, 4. dec. »Agenzia Štefani* poroča iz Derne, da so Turki in Arabci v treh kolonah naskočili italijanske posadke od juga, da so pa bili pregnani.
Pisatelj - vojni poročevalec.
R m, 4. dec. Znani pesmk in publicist Gabriele d* Anunz'O hoče iti v Tripolitanijo kot vojni poročevalec. Tu . ka nota.
Car gr d, 4. dec. Porta je nrote-stirala v posebii no* pro»i ;>o noard.-ranju pristanišč v Rd^ui morju. j
»Ljubljanska  kreditna banka«.
V mesecu novembru se je vloži na Vnjižiee in na tokoči račun 2,274.689 kron 64 vin., dvignilo pa ^,410.912 K 72 vin. Sknpno stanje k. ncem novembra 13,4Q0.R51 K 87 vin.
Izdajatelj hi <><f<rnvorni nredaffci R.*!M«> Pustnsfrni^ k
J Prodto*-*«<i  a>d 13 hI  «:* ^ "
ikovr>tnw ceno  n h s* m*
Borzna pt&rocU&.
Llubit a*sna
,Kreditna banka v IjiiH»?ani
Dratffi* kirtf foaaitae n«ar 4. decembri itn.
■•••»»••I ••vlr|l.
|o/0 majeva renta 1*2* „ •rebrne renta .... 1% avstr. kronska renta   . .
4*/, OfFT.        .. „
4°, krantako deželno posntlto 4% k. o. Če8kc dež, banke .
Sreefce.
rečke Iz I. 1860 «/, ...
m h   •» 1864 .....
„ H»ke.....
„ lemelfske I. Izdaje M „      11.    11 »■
m orrtke hlpoteCne
M dun. komunalne
„ avatr. kreditne .   . .
„ IjuhMantkf ....
„ avitr. rdeč", križa   . .
„ berIMka.....
tatike......
oslaloa.
L]ubl)anake kredttne banke . Avstr. kreditnega zavoda . . Dunajske bančne družbe . .
JuSne Železnice.....
Državne Želemlee .... alnlne-Montan.....
CeSke sladkorne družbe . . Zfvnostet.sk* banke.   .   . .
Baaasaam.
Cekini ........
Marke   ••.....•
Prsnkl •••• ... . ' Ire . . RtM|l.........
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 4 decembra 1911. Termin*
PSenica za april 1912   . .  za 50 kg U*9i
Rž za april 1912.....za 50 kg 10 42
Koruza za maj 1012 .   .   .   za 50 k^ 8'51
Oves za april 1912 ... za 50 kg 984 Effak ti«.
Trdno.
tfetPnmlnpHi nnrnčlHO.
Visina sad aorjeis 3s6-2 Srelaji zrstsi tltk 30.7a mm
Oniri	aiafovs
91 45	916
470	94 9-
^1-45	91 6L
Q0*50	907
9225	93-25
93 —	94 ~
4J9 —	M -
dO« —	620 —
^03 —	31«i-
301-.SO	M 50
278 50	^84 50
253 -	/59 -
Ml _	m-
c12 -	524 -
	91 75
4 25	80 25
47 75	53 75
. 8 —	42 -
^44'	245-
167 —	469 —
652 —	653 —
'4250	r43 50
MO —	111-
731-	732
«4240	843 40
3r •—	359 50
282*50	284*50
11*37	11-39
117-57»	117 77*
9550	9r 60
9475	9505
254-50	255 25
- metra   e 2
_,    sanja o a
^ s mm   h- —
Nebo
2.pop i 741 0 9. zv     42 9
7. zj.   741 5
5-3 sr ijvzh ' jasno 11 si. svzh
10 si. vzh. oblačno.
'2. pop ! 9. zv.
740 8 740 7
2 4 sr.svzbod
3 0 i si. ^ a v
4 ! 7. z j.   739*0     2*4 sr.svzh
I
Srednja predvčerajšnja temperatura 3-5» norm. 02« in včerajšnja 2*1°. norm. 0'1°, Padavina v 24 urah 0« mm in 0-0 mm
Potrtega srca naznanjamo vsem
sorodnikom, prijateljem in znancem, da je Gospodar življenja in smrti poklical k sebi 4060
Franceta Babnik
posestnika v Sp. Hrnlicl 19
O dolgi hudi bolezni, previdenega s sv  zakramenti, v starosti 67 let.
Poereb bo v torek 5 decembra •z hiše žalosti v Sp. HruSjci št. 19 na pokopališče pri sv Štefanu v Stepanji vasi.
Sv. mase zadušnice se bodo opravile v Stepanji vasi.
Spodnja Hruška, 4. dec. 1911.
Jara Babnik, žena. Janez Babnik, zemljak v Bizoviku, Franc Babnik, posestnik v Mostah, Mihael Babnik, sinovi. — Marija nmo? Larrtć, zemljakova žena, Vrtala Babnik, Frančiška Babnik, hčere.     VamkJ In runklnfe.
Jama zahvala.
Pred dobrim tednom sem si w neprevidaosti zastrupil kri na levi roki. Ker sem zadevo cele tri dni prikrival, ie bolezen dosfgla rapidno vrhunec, tako da sem stal na smrtnem pragu
V zadnjem tretootku sem se podal k nagemu gospodu zdravniku dr. A Česat ku, ki je nevarnost takoi spoznal, ter tako) izvrSil operacijo. Po truda-polnem delu posrečilo se mu je, da me je rešil gotove smrti, ter da sem dane- izven nevarnosti.
V*led tega me rele dolžnost, da se gospodu zdravniku
dr. A. Češarkn v Mokronogu
ia no zahvalim za ve* ni» e v trud, ker me ie rešil poti.Vt* smrti, otrokom mo jim pa ohranil oćeta ! 4059
z   -1 sfHtltovan <em »      -t-ei, trjovocvUokroBO-^i.
a^
rat im ft
starino ktoik.........1'0
10 9
............1°
~    hI l y r,     1 r-' - t r " n^vo;
drozjzo   ganje po    I   n ve "*^HWI
vse lastni pridelki, bolnike. s*arčke, žene v pobteli.-h imam -ud posebna vina in Jih dajem od S6 litrov naprei onenra, ki pošlje svoj sadčtk. Ivan Hialot. potastaik na BJzei'S^em. 939
si v Ljublfani
priporoča naslednja dela:
M
Adrner Jsev«txk   Rdeči smeh   .   K 140, Aškerc  Izlet t/ Carigrad ...» —80 »      Prešerno? album        .   » 240 Beq  Ustoličen e koroških vojvod   » -30
• Slovensko nemška meja na Koroškem .   .   m 1*40,
* Narodni kataster Koroške . » — 60 Bene* - Sumnvakv      Brodkovski
odvetnik ... .   .   » 1-50,
Bojan  Doktor Koltnaa   ...» —*50
Burnett   Mali lord.....» 1*60.
Cankar Aleš iz Razora ...» 150, »*» Časnikarstvo in naši časniki • -80 Lech Svatopluk   Med knjigami
in ljudmi ...» hriar-ec-Smatnc V naravi . . a Halcvy Dnevnik . . . . > Jurčič Zbrani spisi L—XI. . . a Jelmek Ukrajinske dume . . » Lah; Vaška kronika ...» Ltptč Strahovalci dveh kron I. II. a » 4% Ljubezen in junaštva strahopetnega praporščaka . » Mumtk Najhujši sovražniki . » Oblak Stara devica . . . » 9*i Razne prlpovesti . . . » Remec Ljubezen Končanove Klare » »     Premaganci . »
» V študentovskih ulicah » »     Zadnji rodovine Benalja »
EuAtc   Mina..... . »
Senčar Čez trnje do sreče. . » Šepetavec Zaljubljeni kapnein . » S. Štiri ruske slike . . .a Theurtet Undina .... » Trstenjak Slovensko gledališče » Vesel Libera nos a malo . . » Zarntk Zbrani spisi .... a Žtm Osnovni nanki o narodnem gospodarstvu      . »
85
tci.
2-40
—•50 1 20,
—•60 1*20,
—•30 1-70,
1-
—-80, —•60 -•60, —-80 1-50, — 60, 1-50, 1-50, 1-20. 1-20, 1'--•60, —•90 2-1*40, 1 —
3-
240
2-50
2-60 250
170 2 —
2 70
2 —
1 60
1- 60
250 1 60
2- 50 250 2*— 2-20
1- 80 160
2- 20
Retn^iirana tvornica likerjev spreime spretnega
potnika
sa alpske dežele, z dobrimi spričevali ii Sn-ritur zne ali Špecerijske trgovine pod u -odnimi no-roii. — Ponudbe z nad,)isom „?otnik 13.000" je nasloviti na uorav. »S *>v. Naroda« 3861
Za svoj oddelek z mešanim blagom,
ki  ga  v kratkem  otvorimo, idčemo slovenščine in nemščine v besedi in pisavi popolnoma veščega
poslovodjo.
Ponudbe z referencami in navedbo dosedanjega    poslovanja   ter zahtevo
niače na Vevške papirnice pri D. M. v Polu pri Ljubljani. 4056
Bogata zaloga
najfinejših rokavic pravi francoski parfumi
in vsi v to stroko spadajoči predmeti v najfinejši kakovosti
667        Za obila naročila se priporoča
OTILIJA BRAČKO
LjDbiana. Dnnaiska cesta 12. t lathianii nisi.
Optični zavod z električnim obratom. Prvi
izprašani
Dragotin Jurman
Ljubljana, Seienburgova ulica št. !.
C. kr. avstrtfske ^ državne železnice.
Izvleček  iz voznega reda.
Veljaven od 1. oktobra 1911.
Postaja; Ljub Hana 'nizal kolodvor. Odhod.
6-48 zjutraj. Osebni vlak na Kranj, Tr-ziČ, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzensfcste, Celovec, St. Vid ob Glini, Dunaj.
7*25 zjutraj. Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje, Št JanŽ, Rudolfovo, Stražo - Toplice
9"09 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, (z zvezo na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd, Monakovo, Koln, Celovec, Line, Dunaj, Prago, Draždane, Berlin,) [dirpktni voz Reka-0patija-5olnograd.]
11-30 dopoldne« Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak,
Franzenfeste, Solnograd, Celovec, Dunaj.
1*32 popoldne. Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje Št. Janž, Rudolfovo, Stražo - Toplice.
3-30 popoldne. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice Gorico, Trst, TrbiZ, Beljak,
Franzensfeste, Celovec,
6- 35 zvečer. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Trbiž. Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd, Monakovo, Vlissingen, (London), Celovec, Line, Dunaj
7- 39 zvečer. Osebni vlak, na Grosuplje, Kočevje, Trebnje, St. Janž, Rudolfovo.
10-10 po noči. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, Gorico, Trst Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Franzenfeste, Inomost, Solnograd, Monakovo, Line, Prago, Draždane, Berlin.
Prihod.
lina, Draždan, Prage, Linca, (Londona), Vlissingena, Monakovega, Solnograda, Ino-mosta, Beljaka), Tržiča, Kranja.
8- 52 zjutraj. Osebni vlak iz Kudolfovega, Št. Janža, Trebnjega, Kočevja, Grosupljega.
9- 48 dopoldne. Osebni vlak iz Trbiža, Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Dunaja, Linca, Celovca, Monakovega, Solnograda, lnomosta. Beljaka.
11-13 dopoldne. Osebni vlak iz Gorice, Jesenic, Dunaja, Linca, Celovca, Beljaka, Tržiča, Kranja
2a59 popoldne. Osebni fz Straže-Topi c
Rudolfovega, St.  Janža,  Trebnjega, Kočevja, Grosupljega. 4*18 popoldne. Osebni vlak od Trsta,
Gorice, TrLiZa, Jesenic, Linca, Celovca, Solnograda, Franzenfeste, Beljaka, Tržiča, Krania.
6-58 zvečer. Osebni vlak iz Jesenic z zvezo na brzovlak iz Berlina, Draždan, Prage,   Dunaja,   Linca,   Celovca, Kolna.
Monakovega, Solnograda, lnomosta, Fran-zensfesta, Beljaka, (direktni voz Solnograd-Opatija-Reka).
8- 15 zvečer. Osebni vlak iz Trsta, Gorice, 1 rbiža, Jesenic, Dunaja, Linca, Celovca, Beljaka, Tržiča, Kranja.
9- Q7 po noči. Osebni vlak iz Straže-To-piic, Rudolfovega, Št. Janža, Trebnjega, Kočevja, Grosupljega.
11-22 po noči. Osebni vlak iz Trsta, Go* rice,Trbiža,Jesenic, Celovca, Beljaka, Kranja
Postala; Ljubljana dri. kolodvor«.
Odhod na Kamnik: 7-28, 11-50, 3-15, 7-10.
7*18 zjutraj. Osebni vlak iz Trsta, Go-    Prihod iz Kamnika: 6a41, 10-59, 2-40,
rice, Jetenic, z zvezo na brzovlak iz Ber- I 6-|0.
Ckr. državno-železnlsko ravnateljstvo v Trsta.
Šolske potrebščine
vseh Trst se dobe po najnižjih cenah v n
Narodni knjigarni
u        v Prešernovi ulici št. 7. ::
K-Q
822924
Že mnogo let se oprao Magotvoritelji iesfituia ot um leti h H iiliiil
a tem, da mi Jemlje
Na to hvalevredno navado usoja se mestni magistrat tudi letos slavno občinstvo opozarjati z dostav kom. da so razpeČavanie oprostilnih listov drage voiie   prevzeli   "osnodie   trgovci   C. J. HamtBB,   Mestni   trg  it, 8; VaOO
Petriftica nasl. J. Samec, Mestni trn it M ta L. Schv/entner, Prešernova ulica it 3.
Vrhutega bode v smislu ukrepa mestnega magistrata raznašal mestni uradni sluga tudi letos oprostne listke po hišah.
Za vsak oprostni listek, bodisi za novo leto ali za god, je kakor doslej položiti eno krono in na vpisalni poli poleg imena pristaviti tudi število vzetih listkov.
Velikodušnosti niso stavljene meje.
Pismenim pošiljat vam bodi pnd^jan tudi razločni naslov pošiljatelja. Imena blagotvoriteljev se bodo sproti razglašala po novinah.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 1« decembra 1911 Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c. kr. deželne vlade svetnik
1 L r.
Za Miklavža
najprimernejše darilo je repa knjiga.
Priporočam** posebno sledeča delaš
odoban
po-
ca.
vez. broš.
vez. broš.
»
vez.
»\
>>ro«.
»
ABC vez. Deca roma okrog; dornabroš. Dežela lenuhov » Drobiž v podobah » Hitra vožnja Hrošči in žnželke v
dobah Kaj pripoveduje
rovnica Kaj pripoveduje
rovnica Metulji v podobah Modri Janko Xa.se domače živali Noe tova barka Palčki Poljanei Pavluša in Nuša Pepeika
Podobe iz živalstva Podobe iz živalstva le-
porello izdaja Planinske c-vetke v podobah
Kadost malih ->roš. Robinzon starši Slovenski A B C » >Sneg,ulčiea marij^irt izd. »Sneffulčica večja izdaja Sneg"ulčica večja izdaja
na lepenki vez. »
Trn jeva rožica Irroš. »
Vesela dmžbica y> »
Zlata radost » »
Zlata   radost lej>ore!k)
izdaja s Zoologijski atlant vez. Živali naše prijateljice 1 roš. »
v 100
» — '2\ » —-20 » —40 » 160
» —'so
»
1-20
240 —•80
2 m
— -10
1-50
vm *o
1*50
—■80
— 40 140
—•80 —-30 1*20
—•60 —•70 —■40
1-50 6 — —•70
Brinar, Medvedji lov vez.
Burnet, Mali lord broš.
K 1*60, »
Hubad,   Pripovedke za
mladino I. II. a,
* 9 Knjfaaiea za mladino 13.. 14.. 17., I?., 25.. 26., 27.. 28. a
Kapitan Žar vez.
Milčiuski. Pravljice »
Xa divjem zapadu »
K
-•80
2-m
-40
V — 1-20 4 — 1-20
j Spillmanove povesti.
broš. K —40 vez. K
i\0
Novosti.
1-00
—'30 —•90
Blažek in Tomaže k       i es. Domača šara bro«. \rašini malim » Poglejte si živali, otro
čiči mali! leporello
izdaja
Pisana družba broš. Pisana družba leporello izdaja
Trnjolčica »>ro&. V zverinjaku
Knjige za slikati.
Tuckov: »Mladi umetniki« K V—
— »Otroški vrtec« » 1'—
— »Zaklad za otroke« » 1*— ■— »Za kratek čas« » l*—
Mladinski spisi.
» —•88 » —30
» r-
» 1-20
» —-do
Aniicis, Turi j broš. 1*50 vez. K Aniicis       Srce » Andersen, Pravljice »
» it
250 o-
V—
>  Maron,   krščanski Heček iz Libanona
broš. K —-40 vez. K — 00
III. >>  Marijina otroka
}>roš. K —-40 vez. K —rX)
IV. »  Praški Judek
broš. K —-40 vez. K —*oV> V.    »   IU°tnik    morsk. roparj« l>roš. K — 10 vez. K - "88 VI.        Aruirjongan,   sin indij-skesra kneza hrnš. K —'40 vez. K — 60 Vil.        Sultanov? sužnji
bro£. K —*(50, ve7. K -'80 Vili.        Tri indijanske oovesti
»res. K  -60. ve/  K — SO IX.   » Kraljičin nečak
broš. K  --00. vez. K — so X.   »  Zvesti sin
hrnš. K — 40 vez. K —60 XI.   .->   Bdeča in bela vrtnica
broš. K —-40 vf e. K —'60 XIJ.   »  Korejska brata
broš. K — G0, vez. K — 80
XIII. »  Boj in zmaga
bros. K — -(jo, vez. K —80
XIV. »   Prisega huronskega arla.
varja
broš. K — f>0, vez. K —*^0 XV.   »   Anjre?j sužnjev
bros. K —40 vez. K — 00
XVI. . Zlatokopi
broš. K — 60, vez. K 80
XVII. »  Prvič med Indijanci broš. K —60. vez. K — 80
XVIII.   »  Preganjanje indijanskih misijonarjev broš. K —60, vez. K — 80 XIX.       Mlada mornarja
broš. K —00, vez. K —U8 Šmida Spisi I. 'XV. kompletni bro«.
K 8-70
Šmida   Spisi I. XV. zv. kompletni
vez. K 11 70 Šmid, Boza Jedvorska » » 2*— Trošt, Na rakovo no«ro   w      » —*80
Narodna knjigarna v Ljubljani
Prešernova ulica štev. 7.
1. zv. Ljubite svoj*- sovražnike II.
pripraven za trgovino ali obrt, na Kongresnem trgu št. 13
i s ena v mm
takoj ali u februar 1912.
Natančnejša pojasnila daje upravništvo »Slov. Naroda«. 2501
Konciplfent
s pisarniško prakso, 388:2 :: vešč tudi italijanščine in hrvaščine ::
išče mosta kot kone?p!fent v odvetniški event v notarski pisarni.
Vstop decembra ali pozneje.
Ponudbe na upravn^tvo »Slovenskima Naroda« pod „Ifoneipif ent it. 85".
Za slabokrvne in prebolele
je sdravnižko nr.oorovero črno dal-mattasko vino ?33
najboljše sredstvo.
^♦ekienice   ; "   \-<z    franko Ii
V 50
Br.  Novakovih Ljubljana.
i
četeznaro ttna-vino
Iwk3rn«'ir»3
s PICCOL3JA :
v LJUBLJANI, Dunajska cesta,
obsegn navedeno množino železa v nasprotstvu z dru «iaii releznatimi kina-vini. ki obsegajo samo toliko železa kakor navadn-? namizna vina in nimajo torej nobena zdravilne vrednosti. To dokazuje več kemiških analiz in tudi ona, ki se je izvršila po odredbi c. kr. ministrstva notranjih zadev.
Zele£nato vino lekarnarja Piccolija jači shbokrvne, nervozne, vsled bolezni oslabele osebe, slabe in bolezno izgledajoče otroke.
Steklenica s 1. 2 K,3 steklenice K 6'60. Voznina in zavojnina prosta.
tjubliana. V.cljova u. It. 5.
priporoma svojo beffaio zaloc?n cafmodernejf^U?.   naffinefših j
I kožuhovin,! klobukov,
in čepic.
|lago ceno in solidno.
DijatcoiB in diiahlejara popast!
Jfio3na trgovina
0. Jezerše
na Mestnem trgu
priporoča
svojo veliko izbiro damskih čepic, perila, zavratnic, pletenin, rokavic, predpas-:: nikov, kožuhovine itd. :: po zaaao nizkih cenah.
Kupujte i slovenski Mi!
ki JI je kaj lefcce u z*n-tm acf •raiji Uit, zluti ki toče o^prarM aege kak.r tUl coMrf hi .kruRl .ežio io M«,k Mrtva lez
liliji ni m mlećaim
mitom s konjičkom (Zaaaka lesca kaajUck). Bcrcaaaa a Co„ DeOa o. L KMui po M v se doM t vseh Iduraak, 4rof erljah hi :: tr?0Tinah s parfavi. u
Manilo hiša
s sploino sneno gostflno v Vodmatn se
pad za kupca zelo ngodnlmi pogoll proda.
Pojasnila v posredovalni pisarni Peter Matellc, Lfablfana, Šbolfa nttca it. 10. Telefon 155. 4037
£epa, koristna Miklavževa darila
in po io znano najnižjih cenah dobite
v modni trgovini peter Sterk
Lfnbllana, Stari trg št 18.
Specijalna trgovina najmodernejših bluz, jutranjih oblek, I* kakovosti ; moško, žensko in otroško perilo, velika izbira najmodernejših ■        moških klobukov in čepic, dalje čepic za dame, deklice itd. ter najmodernejše kožuhovine.
S)
G. kr. m priv.
občna zavarovalnica
Assicuraziom Generali v Trstu
Ustanovljena Zeta 1831.
SSj^ J-*'---t ve p. i zakladi znašajo nad 392 milil onov k r o II. ^nH
Poslovni izkaz
zavarovalnega oddelka za življenje.
	meseca novembra 1911: i		, od 1. januarja 1911
Vložilo se je ponudb         .   . .		2148	22154
za zavarovano vsoto .	K	17,281.148-23	K 177,387.328-87
Izgotovljenih polic je bilo .   1 •		1803	19189
za zavarovano vsoto •	K	14,553128 74	S 153,373.006-69
Naznanjene škode znašajo.    1 .	K	769.10993	K 8,742.538-72
XXXKXXXXXXXXXXXX»»KXXKXXX»XXX
S Odprto pismo.
X Gospod Ubaid pl. Trnkoczy, lekarnar v Ljubljani. X
X
X
X X X
X
X X X X X X
X
Imam 6 mesecv staro dete, katerega je do drugega meseca dojila mati. V drugem mesecu ga je začela moja žena hraniti s Sladinom (doktor pl. Trnkoczvja »sladnim čajem«) Kakor hitro je začel otrok v2ivati Sladin, ga nismo mogli več pripraviti do tega, da bi vžival materino mleko. Od tistega časa dobiva le Sladin in je tako dobro rejen, da ga vsakdo občuduie, kdor ga vidi. — Ker sem trdno prepričan, da je Vaš Sladin dobro redilno sredstvo za otroke, prosim, pošljite mi še 30 zavoiev, ker ga hočem še drugim priporočati. — Z odličnim spoštovanjem
21/1. 1909   Franc Dekleva, trgovec, Slavina (Prestranek) Notranjsko.
Varčne gospodinfeS
Dočim daste za vsa druga otročja redilna sredstva 1—3 K, velja ..Sladin" ali dr. pl. Trnkoczy-ja „Sladai daj" 1 zavojček z 4 kg samo 50 vin. Na tisoče otrok ga zavživa z najboijšim uspehom. — Giavne zaloge : v Ljubljani lekarna Trak6cxy, zraven rotovža; na Dunaju v lekarnah Trnkoczv: VIII, Josefstadter-rn^se 25; II! , Radetzkvpiatz 4; V., Schonbrunnerstr. 1C9; v Gradcu: Sackstr. 3. Razpošiljanje po pošti. — Prva največja eksportna tvrda a. — Preizkušeno -ek&raarsko blago. — Droglfske cene. — Mastin za živinorejce. — Tel. 190.
X X X X X X X X X X X X X
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
St. 3959
40i9
Šolska zgradba.
/La agradbe novega šolskega poslopja v Velikem Ubeljskenii občina
HronOviOOi politični Okraj Postojna, na 32 276 K 15 v proračunjena dela
in dobave se bocio oddale
potom javne ponudbene obravnave
Pismene, zapečatene in s kolekom za 1 K kolekovane ponudbe z na-povedbo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna naj se predlože
do 7. decembra t. L ob 11. ari dopGladne
pri poapjsanem okrajnem šolskem svetu in sicer morajo te ponudbe obsegati vsa dela skupaj, zapečateni zavitek pa imeti nadpis: »Ponudba za prevzetje zgradbe novega šolskega poslopja v Vel. Ubeljskem«.
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni. Razven tega je dodati kot vadij Še 5% troškovnih del, na katere se ponudba glasi, v gotovini ali pa v pupilarnovannh vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Podpisani okrajni šolski svet pa si izrecno pridržuje pravico izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene oziroma če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo.
Načrti, proračun in stavbni pogoji so na vpogled pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Postojni (stavbni oddelek) med navadnimi uradnimi urami.
C kr. okrajni šolski svet v Postojni,
dne 26. novembra 1911.
prodaja ii pošilja m poitoen psnelji Iv. Bonač v Ljubljani.
Cona sliki 5
273
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajoči m i se
94 vplačili.
» LAVIJA
no zavarovalna banki
im
46
Pragi.   .-. -
K 115,390.60*61.
vzajemno zn
-----ieaal K 53,756.165-14. —   _-------______— --_--------------
Ii velikosti draga vzajemni zavarovalnica nase države z vseakozi slovansko-narodno upravo.
Vsa dojasaila daj« i
tema istem i »al apsssi-M f »m m m. \i
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička Izdatno podporo v narodne in občnokoristne namene.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
D0-B