Fodtnina plačam v gotovini. Leto LXVII1., št. 255 Ljubljana, sobota 9. novembra 1935 Cena Dfa i.- SLOVENSKI 'xnaja vsak dan popoldne, tzvzemsi nedelje in praznike. — inaerau ao 30 petii rrst & Din 2.-, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.-, večji Inserati petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratnl davek posebej. — >SlovenskJ Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-. za Inozemstvo Din 25.- Rokopisi se ne vračajo UREDNIŠTVO CM CTPRAVN1STVO LJUBLJANA. Rnafljeva ulica fttev. 6 Telefon: 3122. 3123. 3124. 3125 tn 3128 talijani prodirajo proti Tanskemu jezeru Po zavzetju Makale glavno Rim, 9. novembra. AA. Agencija Štefani poroča, da so italijanske prednje straže snoči prodrle 30 km daleč od Makale. Na nekaterih kra.fih so se spopadle B skupinami Abesincev. Tudi desno krilo italijanske vojske je nadaljevalo prodiranje proti Tanskemu jezeru v amharski deželi. Rim, 9. novembra, r. Makala je včeraj padla. Mesto so zavzeli pehotni oddelki ter domačini Rasa Gukše. Oboji so mesto napadli od dveh strani ter zavzeli brez odpora gorske grebene, ki obvladujejo vse dohode po dolini do Makale. Po zavzetju so na trdnjavi in na palači Rasa Gukše razobesili italijanske trobojnice. Prebivalstvo okoliških občin je prihitelo z belimi zastavami in v spremstvu svojih duhovnikov v svečanih omatih v Makale, ter se je predalo Italijanom. Asmara, 9. novembra r. Vsi gorski grebeni okoli Makale so že od četrtka v italijanskih rokah- A' mesto so italijan- in padcu Goraheje so usmerili Italijani svojo akcijo proti Tanskemu jezeru ske čete vkorakale včeraj opoldne med Sviranjem godb in z zastavami na čelu. Z vseh hiš v mestu so plapolale bele zastave. Prebivalstvo je italijansko vojsko sprejelo mirno. Ras Gukša, ki je bil imenovan za guvernerja province Tigre, je oficieino v imenu italijanskega kralja zasedel Makalo in se naselil v gradu, ki ga ima tamkaj. London, 9. novembra, r. Poročevalec »Ne\vs Chronicla« poroča iz Addis Abe-be. da so bile italijanske pred^traze dvakrat pregnane iz Makale. Pri drugem poskusu, ki se je izjalovil, so Se morali Italijani umikati v hudem nalivu in težko prehodnem terenu. Tudi pri tretjem poskusu, ki se je posrečil, se boje abesinske zasede. Za Makalo rske konference v Londonu. Iz davčne službe Beograd, 9. novembra- p. Z odlokom finančnega ministra so premeščeni davčni kontrolorji Fran Bole iz Murske Sobote v Ljubljamo, Slavko Devetak iz Ljubljane v Ljubljano okolico. Alojz Germovšek iz Noga mesta v Mursko Soboto. Rudolf 2eslin iz Kranja v Škofjo Loko. Ludvik Avšie iz Škofje Loke v Ptuj, in Dominik šmid iz Šoštanja v Maribor. Podružnice: MARIBOR Strossmaverjeva 3o. — NOVO MESTO. Ljubljanska c„ telefon' št 26. — CELJE: cellsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon *t- 65, podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon 5t_ 190. — JESENICE. Ob kolodvoru 101. Račun prt poštnem čekovnem zavodu v LJubljani it 10.351. ^—— .— ti--------r-------i-m^^^Bsm^mđas^me^--!^B!sš!š^^^^!^m^mm^mđm^mmt^^^^mmm Italijanske represalije Napoved izvajanja sankcij vzbuja v Italiji vedno večji odpor — Italijani odgovarjajo z bojkotom blaga Rim, T- novembra o. Vrhovni odbor za izvajanje represalii proti onim državam, ki so se pridružile sankcijam proti Italiji, je že pridno na delu. Vsak dan izhajajo nova navodila alede ukrepov proti takim državam Prvo so zabranili prodajo blaga iz sankcijskih držav, nato uvoz listov in knjig, prekinili vse športne odnošaje. sedaj pa so začeli izvajati bojkot tudi na kulturnem polju. Radiopostaje ne Muejo več sklepati prenosov iz takih držav zabranjena pa je tudi vsaka reprodukcija kompozicij ter gledaliških del umetnikov in piscev iz ^Italiji sovražnega inozemstva« Razni sindikati kar tekmujejo med seboj, da bi čim bolj uspešno izvedli bojkot inozemskega blaga Tako ie vsedr/avna zveza prodajalcev kemičnih proizvodov pozvala svoje člane naj ne n aro rajo noveg-n blaga iz držav ki sodelujejo pri sankcijah Kroiači v Turinu so sklenili boikot vseh inozemskih modnih zdelkov in modelov- Hotelirji, brivci m krojači v Milanu so sprejeli sklep da h^do v svoiih obratih vporahljati samo domače blago V Milanu je tajništvo fašistične stranke izda k) geslo, da morajo vsi stanov brez izieme bojkotirati vse blago iz sankcijskih držav trgovce pa pozvalo, da morajo prodajat! samo domače blaoo Tudi zdravniški sindikat jc izdal svojim članom navodilo nav bodoče ne vporabljajo zdravil, ki prihajajo \7 tujine. Boj prof sankcijam se polagoma spreminja v splošen bojkot vsega bla^a iz tuj'ne. Rim 8 novembra d Ofuiozni >*Cior-nale d'Italia« napovedujejo občtttno omejitev intalijanskegfl uvoza na neobhodnte po- trebščine, da se tako učinkovito nastopi proti sankcijam Ureditev uvoza bo poverjen« osrednjemu komisarijatu za devize ki bo v bodoče nadzoroval vso zunanjo trgovino. V prihodnjih dneh bo izšel seznam sirovin in blaga, čcjar uvoz bo v Italijo dopuščen. Bržkone bo zabranjen ves uvoz tekstilnega blaga, kmetijskih strojev, motorjev, vozov, parfumov, čevljev Mo 30 trgovin /ara-di povišanja cen ra riviAm. oblastno zatvorjenih. eraške spekulacije Nemci i a bi se hotela prikupiti Angležem, ne da bi istočasno odbila Italijane Berlin. H novembra. AA. DNB poroča: O nemškem stališču napram sankcijam pišejo listi, da nemška vlada nima nobenega povoda sporočiti Društvu narodov uradnim potoni svoje stališče napram sankcijam-Nemčija motri to vprašanje s stališča stroge nevtralnosti. V tem vprašanju se ravna po dosledni logiki nemške zunanje politike. Samo po sebj se razume, da Nemčija ne dobavlja orožja. Kar se tiče sirovin in živeža, pa ga Nemčija zato ne more izvažat«, ker bi v tem primeru sama trpela pomanjkanje. Glede izvoza raznih izdelkov pa nemški trgovec ni navajen, da bi vprašal, ali so njegovi kupci Ženevi po volji. Vpraša -amo. ali so kupci pošteni plačniki ali ne. Nemški gosj>odarstvenik tuda noče z dumpingom povečati preko mere nemški izvoz, da ne bi kasn?ie očitali Nemčiji, da je ona zakrivila neuspeh gospodarskih -ankeij. Nemčija Čeli pred vsem m>r in -amo mir. S sklepi, ki jih zdaj proučuje nemška clada, namerava preprečiti vsako kršitev svoje nevtralnosti. Rim. t. novembra. AA Današnji jutranjiki obširno komentirajo korak nemškega konzula v Ženevi »Popolo di Roma« pravi med drugim, da priča komunike o korektni in dosledni nevtralnosti Nemčije Nemčija odklanja pretirano špekulacijo in noče izkoristiti -rdanieca položaja. Pariz, L. novembra. AA Francoski listi obširno komentirajo nemški korak v Žene vi. >Joumal< pravi, da se potrjuje- da nem ška vlada ne bo opustila svojega nevtral nega stališča glede sankcij, da pa bo izdala odredbe, s katerimi bo nemškim državljanom zabranjeno ovirati izvajanje sank- eij- List pravi, da ao razlogi, ki so Nemtt-jo dovedli do takp izjave, popolnoma jasni- »Petit Journak pravi, da je Nemčija prepričana, da se mora sedaj nekoliko približati DN, ker postaja Anglija v Ženevi vedno bolj močna. Nemčija se nadoja- da b« za svoje približevanje k DN h Ix>ndooa dobila obilno nagrado. »Oeuvre« sodi. da bo skušala Nemčija pogajati se sedaj na eni strani z Anglijo, na drugi s Francijo, ker ji to bolj konvenira, kakor pa da bi se znašla pred združeno francosko angleško fronto. Nemčija -*e je torej oglasila v Ženevi z željo, da doseže neko posebno koncesijo. Nemška diplomacija ima mnogo izkušenj tudi gled-? načina, po katerem si bo mogoče najliije pridobiti angleške simpatije. V Berlinu se nadejajo, da bodo dosegli z Angleži posel.en sporazum glede oboroževanja na morju. Italijani na debelo kupujejo petrolej v Ameriki VVashinglcn, L. novembra, o. Trgovinski minister je izjavđ novinarjem, da ae je izvoz petroleja v Italijo v zadnjih drveč mesecih tako stopnjevat da je aestlcrat večji kakor je bil lan- ob tem času. Zadnje dni so italijanski agenti kupih v Ameriki 50 milijonov sodov petroleja. Iz Amerike ga bodo poaiaJi t Nemčijo od koder bo po železnici podan v Italijo preko Avstrije, ki je na to že pristaja. Jedro konflikta je sredozemski problem Vzrok napetosti med Italijo in Anglijo ni toliko abesin-i ska afera, kakor borba za premoč v Sredozemskem morju Pariz, Ti novembra, d. Kakor poroča agen cija Ha vas Lz Rima, si prizadeva Anglija, da bi v- ra-z govori h z italija-nsko vlado razčistila celotni sredozemski problem. Italijo posebno zanima politika pomorskih oporišč na Sredozemskem morju. Italijanisko-egiptski dogovor iz 1. 1925 je določili vzhodno mejo Libije na 25 meridnjanu ter je zagotoviti Angliji v zalivu pri Solunu važno pomorsko oporišče. Nasprotno nudfijo dodekaneški otoki italijamskemu brodovj« zavetišča, ki močno vzn-emirjajo Anglijo. Zgraditev dveh italijanskih križark po 35.000 ton bi izpremeni'la razmerje sil na Sredozemskem morju na angleško škodo. Angleška vlada zato zahteva, da se ima po-leš aktualnega vprašanja o odstranitvi angleško - italijanske napetosti obravnavati t*KŽi celotni sredozemski problem. Kake* javljajo iz Runa, je itarijameka vlada načelno pripravljena za tak razgovor, pri karte rem pa bi morala sodelovati tudi Francija. Pariz, S. novembra, b. Mmiatraki predse*} nok Laval je danes ponovno sprejel inarijan-skega poslanska v Parizu, nafto pa je* raz pravi j al s španskim poslanikom Cardena-aom. Vse to je dok as, da L a vari še ni prenehal delarta ta kuKsami za apotaaum med dVžavaimi. London, t\ novembra. AA. BaaVaaau jc včeraj govorvi na nekem volilnem obodu in je med drugim dejat4: Prepriča« sem. da ae bo obnovil mir. Nača dolžnost je. da zastavimo vse svoje s#e, da se od Evrope odkloni velrika nevarnost, ki p. Važen sestanek naših dobrovoljcev sdnfttvilo dobrovoljcev v enotno zvezo za Trbovlje, 9. novembra- Jutri ae aberejo v Trbovljah zastopniki vseh onih naših bojnih organizacij . katerih člani ao se med vojno m po vojni borili za svobodo našega naroda in za osvo_ boditev severnih krajev Jugoslavije. Namen toga važnega sestanka je. da se prouče možnosti zxiružttve vseh sorodnih borbenih pokretov v enotno zvezo, ki bi zbral« pod svojim okriljem tudi še ostale številne borce v južnih banovinah naše države, ki so se po prevratu ramo ob rami s Slovenci in Hrvati borili za osvoboditev severnfc krajev Jugoslavije Kakor znano sta se lani in letos ustanovile v dravski ao savski banovini kar dve organizaciji slovenskih in hrvatskih borcev ki so s« po prevratu borili na naši severni meji. Tako je bila lani v Trbovljah usta. novi jena Legija koroških borcev, ki jn med tem zbrala v dravski banovini že dokaj členov. ▼ Zajgrebu pa se je pred meseci ustanovil« še druga Legiji sorodna organizacija. Udruženje ratnih dobrovoljaca-boraca za oslobodjenje sjevernih krajeva Jugoslavije (Koroške, Štajerske, Prck-nmrja in Medjimurja). Tudi ta pokret se naglo Sri in se obeta razviti v močno bojevniško gibanje, za kar jamčijo najuglednejši hrvatski borci izza osvobodilnih dni, kt so stopili na čelo novega pokreta. Zveza Maistrovih borcev po deluje že daljšo dobo m baš v zadnjem času je tudi njeno članstvo močno naraslo. Kakor je tudi krepak razmah vseh teh, doslej ločeno delujočih pokretov razveseljiv, tako so imele vse te organizacije to organiono hibo, da se v svojem delovanju doslej niso mogle razmahniti preko lokaL n?h mej ožje domovine in zajeti tudi še ostale tovariše v južnih banovinah nase države. Zavedajoč se velikega pomena in koristi, Id bi jih imele vse organizacije z združitvijo v enoten pokret, je člavni odbor Legije koroških borcev v Trbovljah te drri pokrenil akcijo pri vseh navedenih organizacijah v cilju, da se na skupnem sestanku delegatov proučijo možnosti združitve in pretreeejo še ostala vprašanja, ki tafigrrajo interese prizadetih organizacij. Za. konferenco, ki bo v nedel jo ob 9. uri dopoldne v posebni sobi gostilne Volke? ▼ Trbovljah, vla»da v organizacijah- pa tudi med ostatrrni borci največje zanima- nje, kar dokazuje dejstvo, da so prijavile vse organizacije za konferenco številne delegacije, prav tako pa bo poslal na konferenco zastopnike tudi Savez ratnih dobrovoljaca kraljevine Jugoslavije- Ze danes lehko rečemo, da je združitev vseh teh organizacij v enotno zvezo gotova stvar. S koncentracijo vseh teh sorodnih si organizacij v enoten vsedržavni pokret bo storjen v gibanju naših dobrovolj-skih organizacij mogočen korak naprej na poti h končni konsolidaciji. Razvoj tega pokreta stopa v novo fazo. v kateri bo važno vlogo igral nas jug. Prebujenje onih številnih borcev na jugu, ki so po preobratu ramo ob rami z našimi borci branili severne meje naše mlade države in njihova pritegnitev k novemu združenemu pokretu je največjega pomena, kajti treba bo rešiti še važna vprašanja, katerih rešitev je brez združenih naporov iluzorna. Eno najvažneiSih in nedvomno tudi naj_ nuinejšnh vprašanj, ki ga bo treba brez odlašanja načeti. je vprašanje ureditve grobov onih številnih junaških borcev, ki so padli po preobratu v obrambi nase severne meje. Tem junakom je treba cim-preje urediti po možnosti skupno grobišče, kakor je to storila svojim junakom že večina kulturnih držav. Je pa tudi še mnogo perečih problemov socijalnega. gospodarskega, pa tudi narod, no-obrambnega značaja, ki globoko zadevajo interese imenovanih pokretov in njihovih članov in katere bodo mogli postopoma in z uspehom rešiti le, če bodo tesno združeni v enotni organizacijski fronti vsi borci Slovenci, Hrvati, k ikor Srbi. Zlasti v socijalnem pogledu bo nova zveza združenih pokretov lahko storila mnogo za svoje članstvo koristnega. ^ i so doslej zaman čakali mnogi v severnih obrambnih bojih zaslužni borci v revšč;ni in pomanjkanji:, da bi jim bilo pomagano bas z one strani, za katerih ideale so se po preobratu s toliko požrtvovalnostjo ln hrabrostjo borili, tvegajoč pTi tem svojta mlada življenja, pa tudi boljšo eksistenco, ki bi si jo lahko takoj po preobratu še ustvarili. Zato želimo akciji za združitev vseh naših severnih borcev in konfrenči, ki bo v ta namen v nedeljo v TrbovTiafa. čim več uspeha. Obrtništvo in zaščita ki letov Načelna izjava obrtnega odseka na plenarni seji zbornice za TOI Ljubljana, 9. novembra. Obrtni odsek je na svoji seji v sredo razpravljal o položaju, ki ga je ustvarila za naše gospodarstvo, zlasti pa za naše obrtništvo uredba o zaščiti kmetov. V zvezi s tem je tekla tudi razprava o težkih razmerah, v katere je zašlo naše gospodarstvo vsled enostranske zaščite denarnih zavodov. Obrtništvo ugotavlja pred vsem. da popolnoma razumeva in uvi deva potrebo sanacije našega kmetskega in denarnega gospodarstva. Smatra pa za potrebno, da istočasno ugotavlja, da je v vidu splošnih gospodarskih interesov in ozdravljenja naših gospodarskih prilik ponovno stavilo svoje dobro premišljene in na tehtnih argumentih sloneče predloge o načinu, kako naj bi se izvedla ta akcija, da na eni strani doseže svoj namen, ne da bi na drugi strani trpelo vsled tega splošno gospodarstvo ali celo zašlo v še kritičnejši položaj. Po objektivni presoji ukrepov in uredb, ki so izšle v cilju sanacije našega denarnega in kmetskega gospodarstva in na podlagi posledic njihovih ukrepov, ki so se pokazale pri njih izvajanju v praksi, pa mora žalibog obrtništvo ugotoviti, da se niti niso upoštevali predlogi in opozoritve gospodarskih krogov v Oni meri, kakor bi bilo to nujno potrebno niti niso ti ukrepi dosegli tega, čemur so bili namenjeni. Nasprotno! Ugotoviti moramo, da stojimo danes pred dejstvi, da kmečka zaščita v dosedanjih svojih oblikah ni prinesla nekake reelne rešitve vprašanja razdolžitve kmeta, da se je nasprotno zlorabljala na vseh koncih in krajih, da se je kmetov položaj poslabšal še boi j, da je povaroeiaa med kmetskimi interesenti veliko demoralizacijo in izgubo vsake kreditne sposobnosti in da je bil kmet radi pomanjkanja zaupanja da doti nujno potrebna sredstva la svoje kmetijsko gospodarstvo prisiljen dajati svoje pridelke na trg za vsako ceno, ne glede na ta da so na drugi strani položaj se bolj poslabšale tudi razmere v naši zunanji trgovini s poljedelskimi pridelki. Ugotoviti moramo nadalje, da je zaščita denarnih zavodov, ki naj bi bila rešila nase denarno prometno gospodarstvo, dejansko izzvala položaj, v katerem vidimo popolno nelikvidnost in blokiranje denarnih sredstev, skoro popolno ukinjenje vsakega kreditnega prometa ter zamrznenje vloženih kapitalov. Prepuščamo, da drugi presojajo varoke, ki so dovedii do preje omenjenega načina reševanja naše denarne in kmetske krize, ki so poučenim krogom itak znani. Ugotavljamo samo dejanski položaj, ki so ga navedeni ukrepi izzvali, in ki ga — kakor se bojimo — grozi še poslabšati tudi najnovejši način reševanja zadolženega kmeta. Da ilustriramo na konkretnih vzgledih ▼ kakšnem položaju se nahaja nase gospodarstvo, vštevši naše obrtništvo, ki skrajno resno opozarjajo na ne vzdržnost situacije, naj navedemo samo nekaj konkretnih primerov. Solidno obrtno podjetje, čigar premoženje je predstavljalo najmanj pol drugi milijon dinarjev je došlo v stisko, da krije svoJe obveznosti za dolg, ki je znašal komaj polovico vrednosti tega premoženja, to pa vsled ponovne stagnacije. Ker ni moglo dobiti kljub dobremu kritju niti podaljšani« plačilnega roka, niti sredstev drugod, je denarni zavod pritisnil na eksekutivno realizacijo in vse prenošenje s premičninami vred je bilo prodano sa ca 400.000 Din, to je komaj za četrtino svoje prave vrednosti. Obrtnik, lastnik posestva, ki je bilo vredno 360.000 Din, je bilo obremenjeno samo s 80.000 Din je zaostal na plačilu zapadlih 10% obresti z zneskom 14.000 Din. Vsled to**>e in nato sledeče dražbe za ta malenkosten znesek po zaščitenem denarnem zavodu je bilo posestvo prodano brez nadaljnjega za 124.000 Din, to je komaj za eno tretjino svoje vrednosti. Obrtnik, ki Je imel svoje 50.000 Din vredno posestvo obremenjeno radi nabave strojev z 8.000 Din na hipoteko je prišel vsled slabe zaposlitve v stisko, da m mogel zadostiti svoji obveznosti za plačilo 9% obresti. Za- Na 6000. Na toibo in sledečo prisilno dražbo je bik) prodano posestvo za borih 90.000 Din. Bil je ob svoj dom in ob vsa sredstva, ki jih je po dolgih letih prištedil s trdim delom. V nekem nadaljnjem primeru Je bilo posestvo, vredno poldrugi milijon dinarjev iz sličnih razlogov prodano na dražbi za okroglo 1*0,000 Din. Navedli bi lahko še mnogo sličnih primerov. Toda ie ti konkretni vzgledi zadostno ilustrirajo vso obupnost položaja. Otvarja pa se nam še novo težko vprašanje, kakšen izhod si predsavljajo merodaj-ni činitelji, ki so odgovorni za uvodoma omenjene ukrepe in uredbe ter njihove posledice, iz položaja, v katerega prihajajo denarni in njim slični zavodi, ki so kreditirali denar na hipoteke s 50*'o kritjem takratne vrednosti, pa te hipoteke predstavljajo danes komaj še polovico takratne vrednosti, a obstoja poleg tega še nevarnost, da izpade morebina prisilna prodaja tako, kakor smo pokazali na prej navedenih primerih? Obrtni odsek je premotrival ves ta obupni položaj v zvezi z vprašanjem kmečko zaščite denarnih zavodov, zlasti v zvezi s položajem, ki vsled tega nujno nastaja tudi sa obrtnika. Prišel je do zaključka, da je nlegova dolžnost, da v skrajni sili pred zborničnim svetom opozori me roda j ne činitelje na vsa ta dejstva in da v Interesu rešitve obrtništva pa tudi celokupnega našega gospodarstva nujno zahteva, da se nehajo eksperimenti, ki so se dosedaj delali in da se ne samo v interesu našega gospodarstva, ki se razkraja in nazaduje, temveč tudi v interesu države same vsi ti problemi končno vendar tretirajo in rešiJo na način, kakor so to ponovno in s tehtnimi argumenti predlagale naše gospodarske korporacijo. Zlasti pa predlagamo, da se naprosi kraljevska vlada, da pristopi takoj k dokončni rešitvi perečih vprašanj, ki so v zvezi s sedanjim obupnim stanjem našega obrtništva. Zobotehniki za svoje pravice Ljubljana, 9. novembra V Zagrebu se zbero 17. t. m. ne svojem kongresu, ki bo prvi te vrste v naši državi, nesamostojni zobotehniki \i. vse države. Pomen tega kongresa je veMke važnosti za ves zoboitehrački stan, saj je isti pred ponosno propast jo, ako se krivični aakon o zoboadra v odah in zobotehnikih fz letat 1°30 ne popravš. Zakon dovoljuje izvrševanje samostojna prakse le tistim zobotehnikom, ki so isto že imeli ob izdaji zakona, to je 25 novembra 1990. Vprašanje zobotehnikov pa i tem se daleč ni urejena. Zobotelviiki, ki so vstopili v Do Stroko s popolnim zakon skim jamstvom, da se po predpisanih letih lahko osarnosvoje, nikakor ne morejo biti in ne smejo postati žrtve tega zakone, ki so ga aSoasaaall ljudje nasprotnega tabora. Zakon naj bi veljal za bodoče, ki vstopijo v poklic, ne pa sa zobotehniike, ki jih je zakon ssteksi is v poklicu! Je-H to pravilno z ru-rktionega aH sooijamega stališča? isti zakoni, rađani v Ccboslovaški, Avstriji in Nemčiji prarric osamosvojitve zobo-bebninoan niso odvzeli, pse pa zabran ju je jo samostojnost vsem tistim, ki stopijo v poklic po uveijavljenju zakona. To važno vprašanje bodo zobotehniki obravnavali na kongresu v Zsjgrebu m poslali rneroderjnim faktorjem dobro utemeljene spomenice, iz katerih bodo razvidne vse težke posledice aafcoBS Zobotehniki bodo odločno zahtevati^ da ae prizna vrnem tistim, ki jih je zakon zatekel leta 1930 v poklicu, pravica do samostojnega izvrševanja prakse pod nazivom: »dentist-tehnik*. Nadalje naj bi se zakonskim potom uredilo starostno zavarovanje tn kolektivne pogodbe! Prerano v grob Zg. Potskava, 8. novembra Šolskega upravitelja Josipa Rajo en j a je včeraj zagrnila zemlja. 53 let star. v najlepši moški dobi, je omrahnrl v prerani grob. Do zadnjega dne še je vztrajal v Šoli. iz razreda je šel naravnost v bolnico. Bilo je to v ponedeljek zjutraj. V Potokavo se je vračal že naslednji dan — mrtev. Njegov nemimi duh. ki je vedno iskal nekaj novega, ae }e preselil v večnost tako nenadoma, da nas je osupnilo. VeHčanstven pogreb v četrtek dopoldne, kakršnega Potekava že desetletja ni krnela, je pričal o priljubljenosti pokojnika. Vsa vas se je zgrnila okrog šolskega poslopja. Šolska mladina, gasilci. Sokoli in številni stanovski tovariši so se prišla poslovit od pokojnika, ki je po svoji bistroumnosti, slovel daleč naokrog, tudi izven vrst svojega stanu. Blaga duša, ki je vsakomur pomagal s svojim preudarnim nasvetom. Iz src vseh je govoril predsednik slovenj ©bistriškega učrt. društva, ko je dejal med drugim: »Za vsakega si imel dobro besedo, vsakemu 9i pomagal, če je bik) v tvoji rnočL Težko te bodo pogrešali: Tvoja neutokaiJjv va žena, ki si jri bil ljubeči mož, tvoj-i otroci, ki si jhn bil skrben oče, šolska mladina ki si ji btl vodnik ki vajščanri, ki si jim bai prijatelj m svetovalec. In končno vsi tvoji sotrpini, zavedajoč se kaj smo izgubili s Teboj«. Shižbova-1 je 32 let (31 let v Polskavi). Po treh letih bi imel rti v pokoj. Bil je večletni predsednik strokovne organi/aei je in je sodeloval aktivno v vseh domačib društvih. Šolarji in domači pevci so mu /apeH več žalostink. Z v srca segajočimi besedami so se pošlovnH od pokojnika se domači župnik Gan-tner, vojni kurat Rata j, načelnik gasilcev, učenec in dijakinja, sošolka pokojnikovega sina. Cvetje in venci so pedali na grob. Ljudje so se pokie bo nadaljevalo.) navezan večinoma na rentgemjpreglftde, ki jih je 12TVTŠ12 v oktobru 115, na preiskavo sputuma (21) kta* tubericul. reakcije (54) na sedirastttacijo krvi (32) in na umetni pneumotorax (28), doctm na učinkovitejša zdravilna sredstva in leke ni bilo mogoče misliti. — Vsekakor pa je dek> -tukajšnje, ga ProtAbubeo-kuloznega drapmz«r> nadvse vzorno tn požrtvovalno in tato vsept priznanja m pod(pore a strani vseh prizadetih Pripovedke o pomlidu ob 14.15 v Matici K!no Sloga: Osreči me! matmaja »L»ju_ bežen v anegu« ob 14. Kino IT nI on: Tako je koncai a ljubezen, matinej h .Janko jm Metka« ob 14. Kino ftiSlta: Ne boj se rjubeamd šentjakobsko gledali&č** --š. ■: m- *n . pri Bart!o ob JO. 15. Mestni dom Sentpeterska OM podružnica »martlno vanje« ob 20 v re-ktavracljt na ^aametn kolodvoru Prirodoslovno drustv©: preda/vanje jr. prič doc. dr. B. Skerlja o >R«ah m po. Itrajini r Jugoslaviji* ob 18. v pneArva.1 ntei mineraioskefra inatttijta rm univerzi. pRmrcnrrvE v nbokl-io Kino Matica: Vse radi mozike Lintov* rapsodija Kino ideal: LBnenadesrje. ob 10.30 matineja 35RD: ^Pripovedke o porrfariU ob ti don v Matici Kino Sloga: Osreči me! matmrja ob 10-30 Ltj\Cbeaxex v snegu« Kton TTn1or»: TaJko je konfatla rjubessn. matineja ob 10.30 >Janfco in Mr44c*-c TOno ftlaka: Ne noj se ljubezni gahovakl kkab »Omladina« iMtanovr** občna zbor ob tO v lovrfd sobi (V*et) hotela Mestropol šentjakobsko gledališče ^ttcandal pri Bafft*rtttovfh< ob 20.15 Mestni dom Gesftoslovenfltra Ober: rjretlstava Mrko vega g^exlariSca ?®rfarart! labode ob is ▼ Narodnem domu. DE«UBNE LEKARNE Danes In Jutri: Dr. Kmet, Tvrseva 4 Trafcoczv ded. Mestni trp 4 m Usta«-, bc ierrttirgova uĐoa T, T\oh*rr nasvet je vreden zlata, tudi &e f*ft pas ma repu prmeee. V našem primeru gre stvar brez pasjega repa, brez kol omar a p« menda ne. Toda mazanje je vpraJkonjc ra*c tn bi leskovke ne smeli izključiti iz njega, če hočemo da bo prav in prmHčno urejena. Železnico St. Janei Se\~nica gradimn te sedemnajst svobode polnih let, pa )e najl ,5e sedemnajst let ne bomo začeti graditi Obljubiti m storiti je pre\>eČ, bodimo za dovoljni, da imamo razpise, komtsije in rar vel javljene licitacije. Kdo bi v teh težkih čaaih trošit denar ie za kopanje predorcn\ za mostove tn za druge t trke nepotrebne novotarije. Se bo ie naredilo, če prej ne. pa po sodnem dnevu. Stekaj bi pa le polotili na srca akcijskemu odboru, ki si je nade! hvalevredno skrb. da bo železnica St. Jani-Sevnica o svetem Nikoli zgrajena, '^e že pošilja deputacije na mer od a fn a mesta, na i vsaj pazi, da res pridejo tja, kamor so na men jene. .Vf namreč \*sako mesto merodai no in tudi vsi činitelji se ne morejo pohvali ti, da bi bili merodajni Poleg železnice St. Janž Sevnica zgradimo tudi ielezmSko progo Bihač Knin. Tako je bOo sklenjeno tn tako tudi bo. Delo je prevzela hrdka Batignoi po nižji ceni in ugodnejših pogojih, kakor so biti pred\"ideni v prvotni pogodbi. Djelati bo začela ta domača t\"rdka na obeh straneh takoj brez lici taci} in komisij, ker je edina merodajna ra take posle. Obrnite se torej na metodajno mesto, če hočete, da bo železnica St. Jani Sevnica kdaj zgrajena Noč v LJubljani Ljubljana, 8. novembra Ljubljanske no6i ao že od nekdaj veljavi* kot doLgočaane, aaj razen gledališča in kina njmaono nobeoih nočnih zabavišč. V zad njem času je ta nodoafatek odpravil popu kvrvi Odeon bar, ki ima stalno zelo pester m latrdinrv, rea umetniški program. Ze od aaćetku tega meseca nastopajo v njem med navodne plesalke Bela. Sla\*a, Mici in Vio-leta, ki s svojimi res estetskimi in umetniškimi plesi vzbujajo srriošno pozornost m živahno priznanje vneb gostov. Zenamrvo je, da je ena mod njicnd Jiigojsio-venka, ki 90 sicer med picsalkimi precej redke, oziroma se jab na& nočni lokaJt radi po nepotrebnem braoijo in zaposlujejo zgolj tu je, voaam ceso akbše plesalke. Ob tej prikk naj urneiMino. da bi vprašam je naših djotne-6*i artistov, ki so večinoma nezaposleni, bilo spi oh treba rešiti na ta nečjn, da vsakokrat poleg tujih mora vsak nočni.kjkai aa-posiiti rudi vsaj enega našega umetnika. Prav posebne zanimanje m splošno priznanje zasluži v Odeon baru plesni ki god-beni duo Nelson. ki v vsakem pogledu nudi res pravi umetnici užitek. Njegova neverjetna uvežbanost na najrariižjneis* glasbi-iih m pri najtežjih plesih je po pravici pri vseh gostih naletela na posebno priznanje. Prepričani smo, da bo priznani Odeon bar tuda v bodooe vzdržal svoj program na dostojni umefniiSfcj in družabni višini,'kar rmi bo gotovo pripeka/o rnVrfogo nOv4i gostov in tako koristno nj NaSa alpska flora prof. Petkovika SPD Ljubljana. 0. oktobra. TV-mača predavanja ao pri nas redka in je tembolj rjoadravvtri prizadevanje SRX da ae tudi v tem pojjicdn deloma naamn« rojimo in da nismo navezani iz-ki ročno na tujce. Da so tudi domača predavanja dobrodošla, je pokazal motnji obisk, ko je polna dvorana občinstva z sanaesanjem sledila izvajanjem prof- Pet-krervSka. Predavatelja je seaoacril z občin, sevom dr. Brilej, uvodom« rxrvdarjajoo, da je vladalo med Slovenci vedno veliko zanimanje za alpsko floro, <*»i pričajo o tem rudi razne znanstvene publikacije, opisi in knjige- Corz je polagal temu temclie. a drugi. Dežman. Seidl. dr. Kugv. nedavno umrli dr Tirrna itd . so nadaljevali njegovo delo Danes pa pTedeva mladi botanik prof Petkovšek. ki ie že s mojimi članki v »Proteusu« vzbudil pozornost. Predavatelj je uvodoma orisal odnos človeka do prirode, navajajoč, da vsak pra-vi planinec skuša spoznati njeno krasote fn izrabiti iz nje čim več njenih tajnosti. Č?im dalje in globlje opazujemo planinsko naravo, temveč čudovitih lepot se odkrije našemu očesu. Zavzeti obstanemo pred majhnimi živimi bitji, zlasti pa pred rastlinami, ki bijejo gigantski boj z gor_ skirm velikani in jih slednjič podjarmijo, ki si s svojo žilavo vzTrajnostjo pribore en kotiček na njihovih hrbtih in grebenih. Drobna planinska cvetka nam areo prikliče v spomin prelepe dni. ki smo jih doživeli v svobodnih višavah. V lepo zgoščen ecn predavanja jc prodajate! i poslušalce povedel v planine, \r. dolžne in pasa obdelanega sveta v gozdni m arpski pas. na planinske trate prav do vi- šin, kjer izgine še celo pri tleh rastoča vrba in kjer so liseji na skalah edina rastlinska bitja- Navedel je klimatične in višinske razlike. Alpska svetloba je relativno bogatejša na žarkih, kar planinske cvetke obrnejo v svoj prid. Zanimivo je kako se planinska flora prilagodi k'imatičnim ha krajevnim razmeram, nekatere rastline, ki imajo vedno zelene liste, izkoristijo tudi zimsko solnee za asimilacijo Zato dobimo celo o božiču na izpostavljenih prisojnih krajih zelene Katke in zeleno cvetje. Ugotovili »o, da se nekatere asimilirajo celo do 40 stopinj C pod ničlo. Dva zaščitnika imajo cvetlice, prvi je relativno viija toplota tal kot v ravnini kar je posledica močnejše ca solnčnega obsevanja, drugi pa snežna odeja, ki slabo prevaja toploto m jo varuje pred vplivom prenizkih tempe -raruT. Podrobno je še predavatelj ocrtal kako se razvijajo takozvane zadruge, bodisi v obliki gozda, bodisi ▼ skupinah cvetk, ki uspevajo ▼ zadrugah. Po tem uvodu je bilo predvajanih okrog 100 diapozitivov, ki »o občinstvo podrobno in nazorno seznaniR z vso našo alpsko floro, njenimi zdravilnimi in skodljivkni učinki ter koristmi, ki jih donaaa. Žal se pri nas v tem pogledu mnogo greši. Nabiranje planinskih zelišč je pri nas zelo sta. bo organizirano- Proda jajo m ekspSoatsea— jo se z redkimi izjemami zaSStene rastline, ki wVi je malo. da imamo več škode kot dobička, a nasprotno gTe vsako leto v rs-guho ogromno premoženje z zeliača, ki j3h nihče ne trga aH pa napačno nabira. Občinstvo je prof. Petkov Sta za dve uri trajajoče predavanje nagradno ■ hvslei-Trim aplavzom. Magister Johanes in njegova vera Ljubljana, 9 novembra. V nedeljo 3. tm. je vp rizo ril dramski krožek Sokola na Jeseničan legendo »Magister Johanes in njegova vera«, novo delo našega ljudskega pisca g. Spicarja iz Radovljice- Legendo v treh dejanjih je g. Spiear zajel iz dobe verskih bojev in slepega fanatizma iz začetka 17. stoletja, nad katere je postavil naoric glavnega jn-n*i- im tri osebe: magister Johanes se zgrudi, obenem zesAor pade. žena znori m mati . je poizkusi! prikazati tisto dobo PBfsUh bojev, kar mu je uspelo po svoje. Dean je za podeželsko občinstvo pretežko in premoreče. če bi se moglo poglobiti, čeprav ga je namerni pisatelj za Vse svete, za katere naj nadomesti preigrano ljudsko igre »Mlinar m njegova hči*. Težko, da se mu bo to posrečilo. Občinstvo je z zanimanjem sledilo, le da je igralca stavilo v težko preizkušnjo, ker je zblaznenje aprejeio bolj z vesele strani. Igralci so se zelo potrudili m so želi vse priznanje za a*pej trud- Režiji ne bi bilo mnogo sveto, varci scenograf pa naj bo bolj enoten, pri opremi sobe, če ima sredstva na razpolago. S So igro. ao naši ljudski odri dobi K še eno delo, s katerim bodo lahko razpolagali, pri izberi svojega delovnega programa 1 Nogavice in čevlji — s Din Lfitbljarra, 9. novcu »Ima. Wefprssta.no ti'iK'frmo nad dra^rVnjo. vendar ne vedno upravičeno. To m ono fts&ke kup* poceni tudi v teh tafta/rth eassh, ko as je treba pehati za sleherno paro na vse kr+pVje. To je pa umert*nost. Ne smete rai-sMti. da je težko daseg-ljfrva m da so redki urnetrrSri med nami. V sredo dopoldne smo tmffW na ljUjbSja/nske/m tovornem koiodS^O-rvi ma*n sejom. BfJa je dražba v vlakih BajfOSnfil predmetov. Vri so cjstafi v pred-pisartfrm roku za prodajo brez >s«rjr0ca Take dražbe so koristne ne le za kupoe, temveč tudi sa tiste, ki hočejo proucervati rjoA m njmove krtte ter težave od bliau. Ljudje so strašansko pozabiJvvL Na vla-kSh bi po-sabOi se glave, če bi jih lahko ededbftL Ne smete misliti, da pozabljajo drtfrflfl* samo profesor^. Z* pozabljivost m* treba profesorske diplome, esovek pozabi vseti dežnik, Četudi dežuje in čeprav vedri, ker je pozabil na dežnik, kakor vem is lastne skušnje. Moški pač pozabljamo kakor pozabljamo ženske. Tudi dražbi smo se lahko prepričali, MfSei pozabijo na vlaku največ dežni-In posebej > treba nabasati, da so bolj pombAjlvi kakor ženske. No, ženske as pa bolj podjetne. V sredo sicer niso taste sadna na dražbi, so pa pokupile ve. etno predmetov. r>raSba je bila pod pri-stjijs mu skladišča. Poteg se je cedilo najfinejše blato, kakršno je v Ljubljani satno na tovornem kolodvoru. Ljudje so ae gsiattH tesno okrog izklicatelja železničarja. V ospreerju jo htij najpodjetnejsi, ki ae vedo le poceni kupovati nijrazJič-aajsega Haga, temveč ga tudi z dobičkom prodajati. To ao prav za prav zakopani UguvađU talenti, ki si pa vedo vseeno pomagati. V trenutku presodijo, koliko je viadno bs&go, koliko lahko primaknejo k tskriem cerri in po čem ga bodo prodali. Ti ljudje ne prihajajo na dražbe, da bi se na njih zabavali, temveč z resnimi nameni ta s stvarnimi računi • Toda tuđi marte je tate Ispa prtBfka. da kmpMI bo sfi eno pocera. No. kupcev }b vedno dVivufJ ft\ med rrjL. mri > hoda Isaslegrsnea, lear deta največje pre^lsvkie poMssafcn kupčev isessa. Trfrfte-na cena za neflrotOro beejse dežnike je bfla 10 r>m, a za tepe dežnike je bfta bftka ttr > osna poskoftlla de 45 Dfen. Na prodaj so pa bili tudi dežniki po dmsrjn. OsH res maso brrl in latzko skoz! nje puoučujai zvezde, toda ptegovor pravi, da podarjs-nenou konja ne smeš jjrlodatS na sobe. BsjPS so tzsdt BSvaBfl med dežrrlkl dossgd 1© Dtn prodajno osno. Srtevflke na t&j dražbi wi stso bJSe ssaeonesHSfcs. Klobuki so biBI v splošnem po 2 T3m fariUastta cena, Is teTfko Ter* so h*M po 10 T*m m sa se se kupci as%o gnaTi. TOobcdrl so Ss posebno poceni, ker Jfti je vedno mnogo na prodaj Seveda samo moAci Kakor refrene, meflci so bovj pozab?JI >■ i. ^enaka pac nikdar ne r^oaabrjajo nase m njfhovi k*rv. birki so njihov sestarvni dei. Toda ne smete misliti, da ženske nsBssar ne posa-bijo. Ns prodaj je brk> tudi precej ženskih torbic. Bffle ao pa precej oguljene. Novo torbico je pač Skoda pozabiti Med dražbo je prišla k izkKostelja vznemirjena neka petnica s Dolenjskega, W je zjutraj pozabila v vlatku dežnik in se je bala, da j! ga bodo takoj prodan. Povedal J! je. da prMe vsak najdeni predmet sele čez dva meseca ns dražbo« — T*i"ISla sem vam povedat, da sem pozabila dežnik, da boste vedeli, ko ga boste dobiti! Je dejala m ni povedala svojega imena m ne opisala dežnika. Na prodaj pa niso hOt samo dVžnJki. temveč tudi sdlnčniki. 2Ja nje so se trgah se skoraj bolj kakor za dežnike. SIcer pa Je na prodaj na taksnih dražbah vas, kar si moreš misTfti. Prodan je bi tudi molttfvenflc za dinar. — Večno življenje za dinar! Nekdo bi rad kupil gosti. Toda gosti ni bilo. Ljudje imajo mnogo smisla za humor, zato Je nekdo zsikKcal: Klavir Js na predaj, kSasir! — Kaj bi s Mavrrjsm, saj so ljudje zadovoljni tudi s škarpeti Par meftft čevljev Je hO prodan za 5 LHn z nogavicami vred. Kako pestro blago je bSo na prodaj, lahko aaaevhBte že iz tega, da ao prodajali Škafe, Jetrbase, atto, daljno-gisd, palice. jermen, metlo, ženske m otroške jope, kape itd. Vse Je bOo poceni, đražB so al pa sama kupci. Pugusto kupci nočejo kopiti po izklieni ceni, ceS, da Je predrago, ko pa rzkrlcaterj popusti, sadno dražiti kakor besni in prodajna cena Je mnogo višja kakor izklicna, ko siso ho-teH kupiti po nji. In ljudje imajo denar. V skrivne žene posežejo, ki so sicer zape-čatenl z dfcvetam pečati, z dražbe pa odhajajo zopet skromna ter ponesul, kasror da ne znajo Šteti do pet. Mati pesnika O. Župančiča umrla LJubljana, 9. novembra Včeraj r^opokine je v Kol iz e ju v stanovanja svoje vnukinje Marice za vedno zatisn*-la oči ga. Ana Zupančičeva, mati pesnika Otona Zupančiča. Dosegla je visoko 84 Vet. Pokojna je bna rojena MaBčeva in je bik njena rodbina znana daleč po našem jugu. Mabč-i so bati utfkadna trgovci s lesom. V Ljubljano se je pokojnica preseULa ze pred dobrimi 40 lota, V njenem tedanjem stanovanju rta sv. Petra cesti so se v tistih časih zbirali številni dijaki, ki so se navduševali za Bteramo delo, prijatelja Otona pa so pozneje posečaC tam rudi Cankar, Mura, Kette m drugi, ki so takrat že kaj pomenih v našem literarnem svetu. Ljsjbeznivo in dobrot-rjavo gospo so vsi na mah vzljubili in bfta pim je vedno umma in dobrohotna svetovalka v praktičnem življenju. Zadnja leta je preživela pri svoji vnukinji, hčerki svojega drugega sina Otokarja, ki jc laborant na ur«verzi. Navziic vioka starosti je do zadnjega ohranila vedrino duha in je stalno spremljala dek> svojega sina, našega največjega živečega pesnika. Čfesto je rada govorila o lepih, pa tudi o težkih časih, ki jm je preživljava v svoji rodni, vroče ljubljeni Beh krajini, kjer ji ie živi brat. Blagi gospe m predobri slovenski materi, katere zec»«ke ostanke bomo sprem Hi na pokopališče k sv. Križu v nedeljo ob 16. izpred Koiizeja na Gosposv-etski cesti, bodi ohranjen najsvetlejši spomin. Hudo prizadeti rodbini na£e rharriskTencjše sožalje! Jožko Štele na zadnji poti Kamnik. & novembra. Danes srno sfvremrh na zadnji poti na ^rpr^ pokopališče Žale našega splošno priljubljenega in spoštovanega rojaka Jožka Steleta. Kljub skrajno slabemu vremenu se je pogreba udeležila velika množica ljudi. Dolga vrsta njegovih prljase-fcev, znancev in vseh, s katemiri je snel koTTčkaj stika, ga je spremi jslfl na zadnji poti ter s tem dokazala, kako priljubljen je bil pokojni ne samo med prebrvalei Kamnika, temveč tudi daleč naokoli. Za pogrebom so sk* vsi odlični predstavniki Kamnika in celoten odbor kamniške mestne občine, da tako poslednji počaste spomin svojega dolgoletnega, vestnega in marljivega tajnika Pokojniku najljubša društva, katerih dolgoletni član in ustanovitelj je bil t- j- Narodna Otamica, Lira in Sokol, so se udeležila pogreba s prapori Pevsko društvo Lira mu je pod vodstvom dm_ genia g. Cirila Vremsaka odpelo pred domačo hišo, v cerkvi na Žalah in nad odprtim grobom ganljive ie los tanke. Pri odprtem grobu se je v imenu Narodne Čitalnice z ganljivimi besedami postavil g. dr. Fran Vidic, ki je v globoko občutenem govoru poveličeval pokojnika. njegove vrline in zasluge za nase mesto, s kater sni si je postavfl najlepši spomenik. Te tople besede govornika m ganljive žalostirtke pevskega društva Lire so pri slovesu od blagega moža izvabile mnogem solze v oči. Pravijo: »Ni dovoli, če o človeku vemo samo to. kako je živel, ampak moramo i vedeti tudi. kaj nam ie zapustil in s kate. ' rimi deli je sam sebe preživel«. In »gospod Jožko« je tudi v resnici preživel samega sebe. Njegov duh bo še mnogo let bival med nami. kajti le z njemu lastno požrtvovalnostjo, marljivostjo in vestnostjo je bita mogoče zbrati toliko narodnega blaga, starin, raznih kamniških /najnenitosti in narodnih noš, ki bodo lahko še poznim zanamcem vzor neutrudljive pokojnikove energije. Z. nj «n smo izgubili odličnega poznavalca umetnostnih obrti in narodnih noš- Umrl pa je z njim tudi mož. poslednji svojega rodu, katerega predniki segajo v kamniški zgodovini 300 let nazaj. — Naj mm bo ohranjen trajen spomin! Letošnji vinski pridelek Ptuj, 9. novembra, v Hedozah in Slovenskih gori. o&n Je kooeaoa. Producenti ao z letoSnj&m rak> zadovoljni, ker Je kaipljica dobra in tudi mnogo je Je. Trgovina z vhurili wn mostom m vinom Je zaenkrat se nekoHke v zastoju. Vinski trgovci so zamfcrat ustavIh vsak nakup, ker so z vi. noro se dobro zaAoženi Ie drugih krajev dravske banovine pa je bolj povpraaeva-nje sa. mešane vrste vin, ki ao JBh pokupili naanasmoat od vrmog^dnikov Taka kup. £rja Je tudi aa nase vinogradnike botj sr pride vino naravnost od prota brez prekuipćejvaAec do gostu. Da ae vinska kupćija se ni tako l, kakor je btio pričakovati, Je vzrok torfi ta, ker Je ded mostov se vrel m bfi pO PSOM v takem stanju, da se maso dale atUkaasli kupčije na bodočo kakovost vina. HBfea ae sv. Martin, ko se mošt izetati in Je passpat in je zato pričakovati po sv. večjih in Živahnejših kupčij. Ce_ so danes skoraj še iste. kakor ob m se prodaja najslabše biago od 2 Din navzgor, boljše vrate od 2.50 Din da-fjs, srednje po 2.75, dobre od mešanih vrst pa po 3 do 3.50 in 3.75 Din, kvalitetne vrste od 4 do 5 IMn, apecdjaJ&beta pa po 6 do 7 Dan m tudi več za Hter. VsakaJtor pa bodo vinogradniki letos držali cene bolj enotno kakor druga leta, ko so bde cene vinu tako nizke, da niso bfla kriti noti pridelovalni stroški, pri čemer je trpel največ naš ubogi Haeoaan, ko marši. kedaj ni imel niti za sol in so morah uživati živimsko sol ter nezabeljem krompir. m 1 1 rudarskega delavstva Trbovlje, 8. novembra, J5a danes popoldne ob 16. uri je skhcal pofrrajinsfci načelnik n. skupdne rudarske zadruge g- Plibersek v tukajšnjem delavskem domu onih rudarskih družin, ki dobavljajo v rudniških konzumih živije.nske potrebščine. Ta sestanek pa se je pretvoril v shod. ki se udeležilo okrog 500 rudarjev in njtihovih žen. Načemik g. PUberšek je na.vroči m v akoro enotirnih izvajanjih obrazložil pri-zade^atrje delavskih zaupnikov in vodL teljsv H. skupine, da bi se zadovoljivo uredtta vprašanje delavskih dolgov v rod_ niških konzumih. Načetotvo U. skupine je že zejčetkom aprila letosnjeg-a leta naslovita na vse merodsjne čšmtelje vlogo, v kateri predlag-a, da bi podjetje tudi za de, broške dolgove v rudniških konzumih do, voJfiTo moratorij, odnosno odlog plačevanje v«e dotlej, doMer traja sedanja kriza, prarvtako pa tudi, da bi podjetje izplače-vaio delavstvu mezde na roko brez odtegljajev, razen zakonitih dajatev. Govornik je povdarS, da podjetje v načeta ne nasprotuje tem predlogom, ima pa pomisleke, da_K hi rudarji potem prostovoljno hoteli plačevati življenje potreb-seine v mdniskih konznirnih, tako da bi dosj^ovi rudarjev v tem primeru se botj ta vprašanja bodo predmet raspi a ta pogajanj na konferenci, ki Jo sklice v ftonaCkism rudarsko gđavaratvo v Ljubljani. IPrasftnr* prosi govornik tudi navzočega nasrodnega poslanca g. Pleakoviča v ianensi dstaftflsbva, da hi predmetne težnje deifcvv. afcw na merodajnfh meflfclh podpiral. Narodni poslanec g. Pleskovič js v svojem udgoveau na to prošnjo poudaril, da IbMdo delavstvo vedno rai^furta na njegrjvo ponsoft ta podporo. Tud{ v tem pruueuu se bo ■as^aet, aa to da sa upravičeni želji de- Mir si želimo Ljubljana, °. noveiubra. je ideja sožitja vseh narodov. Nhjsspaa bi najrnočnedsa, ker je clovečan-skaL In najlepfi je praznik, posvečen idejB rmVu- Ne praznujemo ga sicer, vendar pa ne posabljavno, da je mrr osnova stava kulture, lesuJOnega napredka, da je sen elovesrva ie od tedaj, ko je začelo srre-metS po resnični crvirlzaci ji, globoki kuhuri. Me posabljajmo, saj si mrr vedno želimo Cetoefi smo neštetokrat razočarani nad svetom, eeptai se nam posmehu je jo mnoga, ta ne verujejo v mrr. četudi ne smemo dovolj vroče izpovedati svoje vere v elo-večansko idejo, vendar naša ideja, iskrenoga pa ci fi zrna vedno živi in bo večno živela. Naša vera je vera v zmago dobrega. In čim strasnejse m črn očitnejše je zlo, tem močnejša je naša vera. Nihče je nam ne more vzeti: naj govore, da je življenje drugačno, da >je treba računati s stvarnostjo«, mi verujemo, da bo življenje drugačno m da bomo lahko računa Ti z droijačno stvarnost)©. Zakaj bi ne verjeti v napredek, zakaj bi ne verjeli v človeka? Verujemo, da bomo prej ali slej pojmovali smisel kulture globi ie, da bo resnična kuk ura proniknila v srca in da bo rma odločala nad vsemi interesi. Vsi smo ljudje: če so razlike med rumeno ta črno kožo, med belo m rdečo, če so razlike med jeziki, običaji, med kulturnimi stopnjami posameznih narodov, ni razlike v osnovnem stremljenju vseh narodov in ljudstev, čeprav «e ne manifestira povsod zavestno, v stremljenju po vsečlnveskem napredku, po kulturi. Zakon razvoja jc ii tuno PBEMIKKNl KESO Danes ob 4., 7. in 914 uri senzacija sezone EKSPRESS ŠT. 6 Sen taci ja! Sen »arija! Jutri ob pol 11. matineja. neprestano stremljenje po boljšem, in na i si nasprotujejo temu zakonu vse temne sile, kd ne priznavajo človeškega napredki razvoj lahko samo zavirajo, zavreti ga pa ne morejo. Mi pa verujemo, da je samo mir osnova prave kulture. RazlSkuiem^ med cđvifizactjo in IcurtTjTO, kakor med vojno in m krvni h Ne priznavamo pa razlik med ^jaximi. med narodi. razl;k ki bi na« morale šariti v vojno. Vem jemo, da človek ne bo večno le sredstvo mtcicsov. temveč da. bo aam na sebi največji interes, ki mu morajo služiti v^i sredstva Človeško življenje mora dobiti ceno. Človek bo pa tem bolj dTSS^crn. na čim višji stopnji bo njegova kultur* Zdaj sovraštvo preneha šele nad mrtvimi Zakaj bi ne moglo prenehati že med živimi? Zakaj bi nc spoštovali človeka Is dolder je še živ? Zdaj se sklanjajo g'sva nad rortvinri. Zakaj ne spoStuiemo V i veku, kar je obče člove^keea. njegovega dostojanstva, njegove zrvljenske vrednote, dokler je se žrr? l>a_ veruierno? Kultura bo dosefSVl t« razvoj). Kljub vsem razočaranjem je ta na&a vera sva, trdna, neomajna. Ne hranimo se. lahko iwm jo jemljete, roda vzetj sam Je ne boa te nikdar mogli. Ne cir.irrm r»e zloba, ne omejenost in ne SfSeazerfl vsegs sveta ne bo ssagel znrreri c'ementirrr-M stremi jen ja po b^lišem. po aapredku, kuHuTO. Človek se ho boril ptof: 7I11. d Ler ga ne bo zatrl- FVolg^ jc tvot človeškega nazvoi« do dandanes, in morda Ko *e ooi> ?i do po pome zmaae dobrega nad s'.ibim Oda zmaga bo prišla Prej ali alej In ted«vj me nam ne Ko treba več Konti zs mrr, kajti mir in prava kulti*-*" ta istovetna, rieTardružljtva. Vlomilec se skriva Poljčane. 1 novembra V čcrrtek smo poročali o dveh vlomih izvršenih pri nekem hišnem posestniku in v restavmcijo pri kolodvoru Nafti ve<*^ ocožmki so takoj vse ukrenili, d* b: priš1! vlomilcu do živega. Skrbno so pregledal' tudi kos stekla razbite šipe m 2a poslali v Maribor. Polici isk; daktelo<.kop ie u^o-tov'1. da se prstni odtisi ujemajo z nn^n zloglasnega vlomilca in tatu 26 letnega Fran ca Crepnika iz Zg Polskave, ki iraa na vesti tudi zadnja dva vloma v SL Bistrici in Hočah. Za enkrat pa sc še spretno skri va, verjetno pa je. da ga bodo kmalu is-siediU. Razen omenjenih ima zlikovec na vest še dva vloma v Foljčanah, in to pri Ko vaču. kjer jc odnesel 1300 I>m vfeden strofrii sveder rBohrmaschine) in pri g župniTcu. Tu pa ga ie kuharica prepodil« Skril se je namreč že podnevi v shrambo Ko ie zvečer slučajno stopi'« tja kuharica in ga zasačila, jc dejal, da je iskal g. sup. nik 1 — seveda v shrambi. Nato pa io brer besede izpred oči preplašene ženske, popihal. Iz Maribora — T Jndenharr! V ^obolo in n^o>lr"» pohite tudi Mariborčani k počastitvi spomina padlih tovarišev 17. peš|>olka v Judonhurgu Danes je odpeljal en avtobus, jutri pa dru^i Mariborsko* mestno občino bo zastopal pod župan g. Franjo Žebot. Mariborčani bodo padlim vojakom [oložili na skupni tfrob pozlačen lovorjev venec z napisom: sMariborski tovariši umrlim 17. peš polka«. — Zakaj tako malo zanimanja? love k si kar ne more pojasniti, zakaj je letos tako malo zanimanja za umetniško slikarsko in kiparsko razstavo vBrazaVv, ki te dni razstavlja v mariborski kazini. Kljub temu. da ao razstavljena dela krasni umetniški umotvori mariborskih daleč naokrog priznanih umetnikov, kljub temu, da je ta razstava najboljša doslej, je zanimanja Mariborčanov silno malo. kar kaže zlasti dejstvo, da jo prodana le ena sama slika! Pač znam*n> časa! Kulturna otopelost se nam bo It bridko maščevala. — Nedelja v pledališru. y nedeljo zvečor ponove klasično i^traussovo opereto >Ben^-Ška noč<. delo krasne muzike in izredno zabavnega dejanja, ki je že dvakrat napolnilo gledališče. _ Slnibo do°e. Mariborska Borza del.i išče za takoj pot izurjenih strojnih pletilj Iniorrnacije daJe urad v Gregorčičevi ulici. — Ce ste izgubili - vojaško iikaznieo! Vsi v Maribor pristojni vojaški obveznik«, ki so izgubili svojo vojaško izkaznico (iffpravo) se pozivajo, da se nemudoma prijavijo mastnemu vojaškemu uradu na Slomškovem trgu fL ki Jim bo iz posloval novo. Vojaška obla-t bo vsakogar, ki ga bo zalotila, da nima vojaške isprave, najstrožje kaznovala. — K^mik Josip Povhe gostuje noeoj v mariborskem gledališču Nastopil bo v Nedha-losf opereti »Poljska krte v ulogi pana Za-rembe. Režija je Rasbergerjeva, zasedba lanska. Volenj?»kega pa igra Danilo Gorin isk. — Dnevna kronika. Policija je aretirala 28letnega mizarja Franca Peseca. ki je žele pred dnevi bil izpuščen, pa je že ukradel nekemu mesarju v Studencih suknjo in 120 Din. V Maribor je prišla vest, da *o v Gradcu prijeli 2Kletnega Jugoslovana Ivana Curkoviča. Pri njem so našli mnogo zlatni ne in draguljev sumljivega izvora. Od Sv. Ruperta so pripeljali v maril>orskn bolnico 194etnega posestniškega sina Alfreda Eafea, ki se mu je začela neznatna rana na glavi gnojiti in je nastopilo nevarno zastrupljen je Tja so pripeljali tudi 261etnega delavca Ivana Urtančiča, ki ga je pri Št. Ujm neznani tihotapec napadel in mu z nožem prebil lo banjo. — Nevarni kvartari. V neki pohreški go stilni so se triie kvartači pri igri stepli. To variša sta navalila na zmagovalca in sra tež ko poškodovala. Nevarno ranjenega so pre peljali v bolnico, napadalca pa so aretirali. Ni mu jasno Sodnik: Ne zahtevam zdaj pojasnila, za kaj ste imeli v blagajni primanjkljaj, pač vas pa vprašam, zakaj ste blagainn zapustili, ko je prišlo to na dan? Obtoženec: C« bi je ne bil zapustiU gospod sodnik, bi bil primanjkljaj ie večji. Stran 4 »SLOVENSKI NAROD« robota. 9. novembra 1935. DNEVNE VESTI — Iz državne službe Za uradnaalrega pripravnika v driavni tekstifeii sob v Kranju je imenovan Crtomir-Carel Zoreč: t vil jo skupino »ta pomaknjena sestri pomočnici pri Zdrava*venom domu v Mariboru Pavi« Jax-omšek te An« Kuran* por. Lenger. — Iz banovinske službe. Z« primari ja banovinske bolnice v Celju je imenovan asistent državne bolnice ta ženske bolesni v L i ubijam dr. Pavel Peham; premeščeni so: na lastno prošnjo banovteafci uradniški pripravnik pri »reskom načebtvu v Dolnji Lendavi Ivan Gercar k sreakernu načele t vu v Ljubljani an ekonom javne bolnice V Murski Soboti Josip š*ustersić v javno boi-moo v Celju, po potrebi službe pa zdravnik združene zdravstvene občane v St. H ju v Slovenskih goricah dr. Jstst Baćar v zdru-neno zdravstveno občino Stari trg pri Crno-uomlju vn upravno pisarniški uradnic pri s reškem nače latvu v Gornjem gradu Josip Vokal k sreakemu nadelatvu v tX>k»ji Lendavi. KINO SLOGA Ljubljanski dvor Telefon 2730 Danes premiera razkošne Ufine operete, revije veselja, smeha, pleaa in petja OSREČI ME! Harald Pautoen, Elsa Elster, A. Sand-rock, R. Romanovskv. R. A. Roberta KAD 900 OIRLSOV ! Popolnoma novo! Dopolnilo najnovejši Foxov zvočni tednik Predstave danes ob 1<5., 19.15 in 21.16 uri ter jutri v nedeljo ob 15.» 17., lfc. m £1. ari Matineja dane« ob K. uri in jutri ob 11».90 uri Knotne eeoe Dia. 4.50 film bele opojnosti, zimski šport, smeh, zabaval LJUBEZEN V SNEGU. —Hrvatski »ion rasi pri abesinskem cesarja. Blrsu Virovitice fcrri delavec Nikola Mra kovic, ka je Ml pred 30 leti kot mornar pri abesmskem cesarja Menelfku II. Bil je v delegaciji, ki je odnose! cesarju Meneliku strojno puško dar cesarja Jožefa I. kateremu je bit poslal abeainska cesar kepo zlata iz svojega novega rudnika. Mrakovič je prehodil velik del Abesanije. — Raspis. Ker poteče aprila meseca >Q36 PeonikaT. ivtoprometni družbi i. o. x. v Sv. Jakobu ob Savi rzdaoo dovoirlo za irvrse-vanje obrata rednega prevajanja oseb t motornimi voacau na progi Ljobijana-SaisaJc. »e vat interesenti sa enako dovolilo vabijo, da vkwe do 20. t. m. zadevne proanje v »m*lu $ 95. obratnega zakona pri pristojnem občnem upravnem oblasti u prve stopnje m radi nujnosti o tem neposredno obveite ar. bansko upravo, oddelek VIII. v Ljubljani. — Qlavnđ atoopSčlna Zveze m««i Redna Slavna ekupdčfcna Zvene meet bo S. decembra v mestni posvetovalnici na Sušaka. Udeleže ae je predstavniki vneti v Zve«? volan jem "frh roeat. ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V 61SK1 _TELEFON 83-87_ Liane Haid in Adolf VVohlbruek v ljubki opereti Ne bo] se ljubezni Za kratek čaa in smeh skrbita Theo LJngen in R. A. Roberta V dopolnilo Paramountov zvočni tednik. Predstave v nedeljo ob S.. 6., 7. in 9. v ponedeljek ob 7, in 9. V nedeljo ob 11. uri dopoldne sa ceno Din .1.—, za otroke I>in 2.60 film »Milijon ar jeva prijateljica« Pride opereta: ŽENA, KI VE KAJ HOČE — Potnikov izlet na olimpijado v Qar. misoh_ftertenklrches.. Putnik priredi skupno z Namdkim prometnim uradom v Beo. gradu ekskurzijo v Ctermisch Partenkir. chen na IV. zimsko ohmpijado, v času od 8. do 17. februarja 1906. Cena Lzflota. t. J. vožnja Ljubljnna—Oarmiscb Partenkir. chen in obratno, pretirana an prenočišče, vstopnine na olimpijske prireditve, ogled Munchsna pod strokovnim vodstvom, vse takse, «x»p*»i«*> in postrežba je Dan 2.200 v m. r-, r>m 2.560 v II. r. za osebo. Za h tavajte prograane Prijave aprejema >Put_ nfke v Ljubljani do 4. decembra. — Iz »Službenega tista«. «Slu*benri last kr. banske uprave dravske banovine st. °J> z dne 9. t. m. objavlja pravila o opravija-i>ju tečaja za doc je negovalke »Doma materinskog udruženjs« v Beogradu. 0&o&>o glede protovodov zavoda »Ooilsčevo* s pri-loženkm conovnikom, pristop teritorija pod markhrtom Jugozapadne Afrike h konvcooj-ji o avtomobirnem prometu, pristop Rumu-nije h konvenciji o fiskalnem režimu tujih avtomobihtih vozil, priobčrko francoskega mmJBfaetva za zunanje posle o črtanju besed »Saaaako ozemlje »A. S« v prilogi C mednarodne konvencije o avtomobanem prometu, objave o ratzneh drugih mednarodnih konvencTjsb, objavo o sestavi oddelkov državnega ii i »Is. te razne objave rt *Sh*žbe-neh Norrte«. — Prvi redni občni zbor Jtaspsloven. ženske zveze, sekcije sa dravsko bararvino, te vrši v nedeljo 17. t m. ob 10 dop. v Oelju. Poteg obmejnega dnevnega reda ae vršita še predavanji A. Vodstava: 2ena v pokaicih m C dtebi: Državljanska vzgoja žene. — Za mrtvo proglašena Okrožno sodišče v Mariboru je uvedk> postopanje da se proglasi za mrtvo delavka Terezija Leposa iz BudJncev, ka je odala leta 190X3 v Ameriko, od koder že od lote 1909 ni pisale, — Avisbsaai ftsist v Vrst m Geriee 17. in 18. novembra priredi Putnik v Ljubljani. Prijeea 4o %% — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno, deževno vreme. Včeraj je nekoliko deževalo samo v Ljubljani. Najvišja temperatura j* znašal« v Sarajevu 19, v Beogradu in Splitu 16. v Skopi aj 16, v Zagrebu 15, v Ljubljana 12.4, v Mariboru IZ v Rogaški Slatini 8. Davi je kazal barometer v Ljubljana 760.6. temperatura je znašala S.4 — Sin »pekel Živo mater. V nekem kraju blizu Zemuna so odkrrii v sredo strašen zločin. Tam je živeta 80 letna železničar jeva vdova Pena Sever a svojim 45 letnim sinom Ogrinom. Starka je bHa te&ko bolna, da se ai mogla ganiti iz postelje. Zadnja dva meseca pa sosedje niso opasali v njeni hišici nobenih znakov življenja. Obvestili so policijo, ki je nasla hišico prazno. Sina ao našli sele zvečer v mestu in na vprašanje kje je njegova mati je odgovorila, da ga je razjezila zato jo je živo spekel in pojedel. Policaja mu prvi hip ni verjela, pozneje se je pa prepričala, da ima opraviti z blaznežem, ki govori resnico. — Težka nesreča na železnici. V četrtek ponoči se je pripetila na progi Beograd-Za-greb blizu Nove Pasove t čoka železniška nesreč«. Kmet Mi'lorsd Stajic je peljal z vozom v Novo Pazovo strti prašiče in nesreča je hotela da je vozil čez železniško progo bas v času, ko je prihajal vlak proti Zagrebu. V temi ga ni opazil in pripetila se je strašna nesreča. Lokomotiva je Stajiču odrezala glavo m mu razmosarila telo ki tudi konji in prašiči so bili vsi razmesarjeni, da je ostal na progi le kup mesa in kosti. — Blaznikova »Velika pratika< sa 1. 193(3 je izšla in se dobiva pri založniku, tiskarni Blaznika nas!. Ljnbljana, Breg 10. is r rseh večjih trgovinah. Ta naš najstarejši slovenski koledar je res praktičen in zanimiv. Zato ga hoče imeti leto za letom vsaka slovenska družina. Letos mu je dodana še večbarvna reprodukcija lepe slike »Poklon Modrih«. — Osumljen da je ponarejal denar. Ko so te dni pri nekem zebarju v Slavsoini, občina Jursinci, prekrivali slamnato streho, so krovci naleteli na podstrešju na cel šop bankovcev. Ugotovili so takoj, da gre za ponarejen denar: zato so obvestili orožnike v Jursinci h. Orožniki so ugotovili, da gre za dva prav dobra izdelana tisočaka m za 10 komadov n« pod izdelanih stotakov. Pri laat-niicu hiše so našli tudi kopirna papir, s pomočjo katerega je kopiral bankovce. Mož je imel pri sebi tudd okoli Din 1.300.— pravega denarja, kar je danes za želarja že velika vsota zlasti na dežeki in tudi ni znal povedati, odkod mu toliko denarja. Ker se je mož zelo sumljivo vedel, so ga orožniki a»re-tiraia ter mu zaplenila vos denar s ponarejenimi bamko-voi vred in ga izročili sod&Ou. Mož odločno zanika, da bi bil ponarejati denar, ne more pa pojasniti, čemu mu je shl- iil kemična papir. Vodi se še stroga preiskava. KAVA — M0T0H, dnevno svete prstena, Ljubljana, Vodnikov trg 5. — Z nožem ga je. Kosec Jožef, hlapec is Rotim trma »e je te dni mudil v Juretecih in ko se je zvečer vnaosJ ga je na cesti napadel neki R. A. rz Jurakncev ter mu prizadejal z nožem osem ran po glavi in telesu. Kosca so morali prepeljati v bolnico. Iz Ljubljane —lj Slovo generala Peklča. Dosedanji komandant artiljerije dravske tfrvtzidake urh.jsL. b-i-ijcaiuni general a. M. Petič se je davi o>b y odpeljal a braovJekozn i« L*jub-ljane ua svoje novo s&u&beno mesto v Sarajevo, kyer prevzame poveljstvo artiljerije 2. armijske oblasti. Ožji prijatelji so pr sred M i prUjubljeneanu vojaškem« doeto-jamstveniku sn^či v restavraciji na Slavnem kolodvoru intimen poslovilen večer, na katerem je prišlo splošno do is rasa obžalovanje, da general pekič zapušča Ljub-ljaiUo, k^jer si je pnudohii aploane eimpaiD-je. Tudi siovo d« kolodvoru je pokazalo, kako težko bo Ljubljana pogrešala sianpa-tlčnesa generala. —lj Zlata poroka uglednega para. Danes praznujeta zlato poroko 741otni posestnik v št epa u ji vasi Anton Vrbinc in njegova sena 721etna Marija is znane rodbine čerinove. V srečnem zakonu se jima je rodilo 12 otrok, od katerih jih živi še sedem. Najstarejši France je posestnik v Stepanji vasi, Ivan je posestnik in gostilničar na BarJu ter občinski svetnik in starešina Ljut4janske gasilske župe, Tone je kolar, Polde ima službo na kolodvoru, Jože je sedlar, Milan je nastavljen na magistratu, hči Anica je pa Šivilja. Vrbinčeva hiša je slovela in slovi Še danes daleč naokoli. Premnogi vedo, kJe je >pri Mihetuc v Stopanji vasi, ne vedo pa vsi, kake vinske kleti so tam. V njih imajo svojo zalogo rasne ljubljanske gostilne, ki jim domače kleti ne zadostujejo, kakor Sokol, Kolovrat, Krčon, Urbane in drugi. Zla-toporočenea sta navzlic visokim letom oba Čila in zdrava, pripravljena večkrat uganiti tudi kako šaljivo. Uglednemu paru k zlati poroki tudi naše najUkcenejše čestitke! —U živilski trg je bil danes še precej dobro zatlosen v primeri e afebim vreme oom. Upoštevati moramo, da bo jutri Martinova nedelja, vsay »a tista, ki ae morejo počakati do prihodnje, da bi ae maetkii s gosksani, ko bodo ljudje mnogo bolj mislili na telesne potrebe. Pa ne samo mialiii, temveč tudd po skromnin mo-hče skrbeli. Dobro je bil založen zelen jad ni tjrsj. Prodajalke so morale nekaj časa celo čakati na mrise, toliko jih Je bVo. da jim niso moda dovolj hitro postaviti miz. Posebna redkost &o zdaj na trgn sobe, saj je aekaj Izrednega, da raeto jureki ob Martinovem. Letos sploh dcsgo traja jesenska sezona. Še vedno je dovolj topega srondja, ki ni niti dra«o. Uvažajo ga ^ Sašema večje količine. Prodajano ga sami kmetje na debelo na Pcasvcarjevem tnru vsatk dan po 3.50 Din kg. Na drobno pri branjevcih je pa po 5 do 6 Din. Dane« jo bil rmjživafanejai promet na perutninskem trgu, kjer pa našo gapaile gosi kakor navadno pred Itsrtinom. Dovolj je pa bilo pn ramo v. ki so jih ponuja* po 50 do 60 Din in piščancev, ki so bili precej lepi . po M Din par. Trg je bil danes precej bo- I Ije zaloten t> perutnino kakor prej&aje tržne dni. Tudi jajc je bilo več, kar s** pa vseeno ni mnogo poznajo Pn eenaba de vedno eo jajc« povprečno po dinarju komad. Zeljnatih glav je bilo precej na prodaj na debelo Prodajali so jih po dinarju komad. Krompirja je bilo mnogo manj, vendar So ga pouujsli po U par ks, ker ni bido mnogo kupcev. Iz oddaljenih krajev niso motrli pripeljati krompinja zaradi slabega vremena. Upamo, da se ne bo se tako kmalu nodražit!. —lj Kako se da to opravičiti? Te dni so morali nekateri okoliški gostilničarji po nalogu oblasti in po obstoječih predpisih premeriti svoje posode za vino. Sode je meril meroeodni urad in so morali prizadeti prepeljati sode na Žabjak, kjer ima omenjeni urad svoje prostore. Do tu je stvar popolnoma v redu, čudno se pa zdi, da so morali prizadeti plačati za sode, ki so jih potem odpeljali zopet domov, ven iz mesta, mitni-no. —lj Malo drv je bilo na prodaj na trgu za kurivo, ko je pred tedni delj časa deževalo. Ko se je vreme zopet zboljšalo, kmetje niso dovažali takoj drv večje količine, ker so bile mokra in ker so bile sla. be ceste. Prejšnje dni pa je bilo zopet mnogo drv, kar se je poznalo tudi pri ceni. Tudi včeraj je bil trg dobro založen ter nekateri prodajalci sploh niso mogli prodati takoj drv in so jih ponujali po mestu. —lj Niti kruha več ne kupujejo . •. V ljubljanskih prodajalnah kruha opazujejo že nekaj časa, da ie konzum kruha čedalje manjši. Ljudje ne kupujejo niti toliko kru-Ka več, kakor prej, čeprav je glavna hrana zlasti revnih slojev. V nekaterih pekarnah so že zaceli zmanjševati produkcijo. V prodajalnah ostaja vedno mnogo kruha in starega seveda ne morejo spraviti v denar. KINO UNION Telefon 22-21 Jutri ob 17, 10. in 21. uri Spet edinstvena paul a mmiiT v edinstvenem ril mu zgodovinske ljubezni iz Napoleonovega časa „Tako je končala ljubezen*..44 Triumf lepote. Triumf ljubezni. Triumf filmi. Poleg tega: zvočni tednik z najnovejšimi napetimi slikami iz Abesinije Reservirajte vstopnice od 11. — 12.30 in od 15 are dalje _ —lj Umrli so v Ljubljani od 25. oktobra do 7. novembra • Prijatelj Jtilfja 26 ^t, gojenka, Hartman Matevž 59 let, goetfl mcax in me&Caji. Kalan Mariju 85 sa. aebnica, Šega Pavla, roj, Schauda, 85 let, vdova profesorja, Rovšek J osipi na, roj. Brvar, 79 let, zasebnica, Fortač Valentin 58 let. inspektor mast. dohod, urada. Gnn. rič Ivana. roj. Tuaar, 81 let, vdova sodnega ravnatelja. BenčJč Josip 43 let, ase. podprogled, fin- kontr., Jankovic Ivana, roj. Rogelj, 73 let, poseetnica, Pležvreios Olga 36 let, zaaebnica, Zetemko Elizabeta, aeatra TJirSuLa, 50 lat, immiljenlca, BorStnar Tvan 83 lat, delavec. Maaič FVaaioiSka 8 dni. hoi *el. aftužitelja. Pug-elj Alojzija 4 mesece, bčn čevljarskega rx»tavodje-V IkjMjanski bolnici so umrli: Kopitar Bogomir 20 let, cftjak, Moste, Komatu Marjeta 2 leti, bol tovarniške delavke, Zg. SiSka, Trebeč Jsnes 56 let, i labud«. Gostje dobro doSli! —lj V šentjakobskem gledali^ea uprizore danes in jutri zvečer ob 20.15 izvrstno Hop-woodovo veseloigro »Skandal pri Bartletovih< (Vzorni soprog), ^gra je zelo zabavna, polna besedne in situacijske komike. V glavnih vlogah nastopijo Baranova, Klavorova, nan-žic\ Koiak, Petrovfič. Ker je za predstavo veliko zanimanje, naj kupi cenjeno občinstvo vstopnice že v predprodaji od danes dalje. —lj Claire Fuehs. V filmu »Pripovedke o pomladi,« ki ga predvaja ZKD v Elitnem kine Matici, je navdušila obiskovalce včerajšnje predstave ter vzbudila ogromno zanimanje za svojo umetnost. Umetnica poje v tem delu tako, kakor še nikdar. Predstave danes ob 6-50 četr trna tri. Vstopnina 330, 4.50. 5.50 m .650 Dki. ql_s m OOPOPJ luuinnrH n~i ixjULJLjnrjcco Damskl plašči P A U L I N, Ljubljana Zvezda najcenejši - ker najboljši. Z ovratnikom iz finega krzna Din 550.—, 650.—, 850.—, 1000.— 1200.— do 2000.—. □ UOULJUULXri 1LP.I PDDD ■ IJUUULMJL) —lj Tradicijelno >Martf*novanjec Sentpe-teskih CM. podružnic je danes ob 20. uri v restavraciji gtavne«a kolodvora. Ha dnevnem redu bo srečolov, licitacija goa-ke godbe in prosta zabava. Vsi rodoljubni Ljubljančani eo vljudno vabljeni na ta Martino-v večer. Vstopnine ni. —Jj »Mojstrov kozel< s« ponovi jrstri v hitkoveim gdeda-liSču Sokola I. na Taboru ob ^16 url Šaljiva t rode-an k a bo razvedrila vsakogaj-. pridite In oglejte si jo. —sj »O rasah in pokrajini v Jugoslaviji« bo govoril g- priv, doc. dr. B. Skerlj danes (▼ soboto. 9 trn.) pod okriljem Prirodo-alovnega društva. Predavatelj bo ob skiop. tJonih slikah pokazal resne tipe. ki se nahajajo pri nas in bo potem obrazložil po men pokrajine za razvrstitev ras po na§i domovini. Predavanj« se vrzi, kakor vedno v dvorani Mineraloškega instituta na univerzi. Vstopnine ni, v kritje stroškov so pa prostovoljni prispevki dormxk>Sli. Člani in prijatelji društva so vabljeni k čim stevilnejSi udeležbi. Začetek predavanja ob 18. uri. ■i KINO UNION ■■ TELEFON A T. St-ll Danes ob 14., jutri ob 10-80 Mladifi-k.i sVs^aaJs p filmom pravijičn' Janko in Metka za Vaie otroke in za Vas. Ne zamu dite. saj so vsi sedeli spet samo po Din 4.50 —lj Plesni savod Jenko ▼ Kazini sprejema nove začetnike — dame in gospode vsak ponedeljek ob 8. zvečer. Vsako nedeUo >popoldanski ples s poukom< od 4. — 8. ure. Vsak torek in Četrtek 'večerni plesni tečaj« s poukom vseh družabnih plesov Posebne plesne ure in informarije vsak dan. Dijn-ki — akademiki imajo popnst. —lj Hišni posestniki «e vnovft oposarisjo. da morajo vložiti prijave dohodkov od zgradb za davčno leto 1936 naJka*meje do 14. t m. sicer se jim mora predpisati davčna kazen po 61. 197 zakona o neposrednfh davkih. —lj Pri Prijatelja t Mostah se toči novo vino lastni pridelek. ™*Izborno PORTUGALKO toči hotel STRUKEL —lj Karambol vosa ■ tramvajem. Na Marijinem trgu je prišlo včeraj popoldne do hudega karambola voza, naloženega z gra-moaom in tramvaja. Voznik je peljal gramoz čez tir proti Wotfovi ulici, bas tedaj pa je prlvozil tramvaj od slavne poŠte. Ker so biti tiri mokri, tramvajski voznik ni ruogel pravočasno savvrati voza. 2e ae je sdeto* da bo tramvaj savoadl naravnost v konja, a ao se ti se umaknili, nakar jo tramvaj i vso silo butnil v vos. Gramoz se je vsul po tleh. tramvaj pa je slednjič obstal, precej poškodovan. Promet na Marijinem trg« je bil zaradi nesreče precej oviran. Proslava 100 letnice rojstva Davorina Jenka Slavnostna akademija Glasbene Matice Ljubljana, 9. novembra Danes, v soboto y. novembra je lov let. odkar ee je iodiu akUadatettj državne lunine »Boae pravo*:«, adovemeke Dutinuce >>Na^M'ej zastava sla ve v in stotine dimnih glasbe-inih del Davorin Jenko v Dvorjan pri Cerkljah na Gorenjskem. Gsaabena Matica je D«Yoriiau Jenku, ki ie 30 let počiva pri Sv. KriAu, postavila ie leta 1931 spominsko ploščo na njegovem domu v Cenkijsii, v Vegovi ulici pred Gk^ebeoo Matico stoji Ojagovo poprsje, včeraj je Glasbena Matica s el&TDostzao akademijo proslavila skladateljevo stoletnico, akademijo bo ponovila danes za učence ljubljanskih učnih zavodov, zvečer bom lanel spominski govor o DaVorim Jenku v operi jas jutri pa bo na praanjo Olasbene Matice ljubljanska mestna občina posta vila pri smrtni hiši Jenka, Kolodvorska ulica št. II apomin-skl steber. Vse to in ae mnojgo, mn<*go več bi aasssMI ob svoji atoti rojstni obletnici Davorin Jenko, ako bi komponiral samo »Bože prav de< ali pa saimo »Naprej aa-stava eiave«. VčeranenJa slavnostna akademija se je vrsifla v F^ibarmoniji. Njen apored je bU sestavljen samo iz skladb pokojnika in to ia najrasiw»nejilh panog njegovega glasbenega bogaAeg* ustvarjenja. Slavnostno akademijo so posetiM predstavniki vseh nsjftih javrnih oblasti ia kulturnih ustanov. Ostalega oočinstva pa v sramoto mu bodi povedano ni bQo toliko, da bi zaeedfto celo majhno Fflharmoniono dvorano. Narod, ELITNI KINO MATICA TELEFON 21-24 Jutri težko pričakovana premiera. Največja glasbena senzacija sezone. LISZTOVE RAPSODIJE VSE RADI MUZIKE Pavel HCrbiger, Karin Hardt, Ida rVnst. PREMIERNI KINO —lj Ha koncertu, ki se bo vršil ob priliki SOletniee Ciril-Metodove družbe pod visokim pokroviteljstvom Nj. Vis, kraljeviča Andreja, sodelujeta med drugimi primadona ljubljanske opere ga. Gjongjenae Ga velim in prvak slovenskih pevskih umetnikov g. ravm. J. Betetta, Častno predsedstvo tega večera so sprejeti g. ban dr. Natlačen, g. župan dr. Ravnihar, g. rektor prof. dr. Samec, g. divi-zijonar Nedeljkovič, prvomestnik CMD g. minister L Hribar in Tomo Zupan. Koncertu sledi »Slavnostni akademski plese, prva in najodličhejša letošnja družabna prireditev. Prireditelji »Akademska podružnica CMD« so za ta večer, 16. t m. na Tatom razposlali povabila. Reklamacije na Družbo sv. Cirila in Metoda. Beethovnova 2. Telefon 30-87. —lj Posta lujnMJsmi D. (na glavnem kolodVora) bo pričela poslov a. ti v ponedeljek 11 t. m. v prenovljenih Id raaHrjs-nfh prostorih ter ho zopet sprejemala vse vrste postnih pošiljk. —U Ob stoletniei slavnoga komponista in virtuoza Franca Liszta ho Elitni kino Matica predvajal velefilm, k! je prav za prav velika glasbena komedija Fikn je posvečen Lisztovi glasbi. Glavno ulogo ima ki ne zna spoštovati svoje velike duhove in svoje svetinje, ni vreden, da jih ima. Akademijo je otvoril moški zbor Glasbene Matice pod vodstvom dirigenta g. Mirka Poliča, ter je saped Pokojnikovo >MoM*>evc-Za Ujm je v pol jodnih besedah opisal Jenkovo življenje ia njegovo sktariateljeko delovanje stok)i dekan in kanonik, saon doma v Oerktjsh. dr. FVwn Kimovec. N*to je vseoeittki profesor g. Ra*ftoJčič v smeri a kr. srbske akademije orisal Jenkovo delo v Beogradio ter poudaril, da je bil tudi Jenko redni član te najvišje znanstvene instMncs>a. Dr. Tomandn. podpredsednik JPS te zastopnik pomčevske pravoslavne cerkvene občine je dsjtye v daljšem govoru raačlenrJ delovanje Davorina Jenka v Pančevu, isročia Glasbeni Matici originalni ovoj * nekaterimi rokopisnimi skladbami Jenka ter sporočil, da je pančevsko pevsko druStvo tamnovalo O^ras-beno Mati co sa svojo oastno elamlco Na daljni spored je najprej rrvajsl mladinski zbor Glasbene Matice pod vodstvom prof. Sonca, ki je zaoel zeJo ar&kaao te tfbnno tri pri-1 iu>bdjeme Jenkove več>U«ne pesmi, zadnjo >Na tnjih tleh< tndi s klavirjem fManl- M«(hkotova). Operni pevec g. Josip Gosti* — psi vir ju ga jo spremljal g. M. kapovOok — je pel štiri sarnospeve Davorina Jenka, izmed katerih je uzgai vsled svole dramatične razgibanosti zlasti »Kom'« G. GostlČ je prevzel tudi pesmi ki bi jih morala psti obolela F ratnikova. Zadnji samoapav pa je moral ravno radi njene obolelost! od pasti Prvi del akademije sta zaključila moški in mešani zbor Glasbene Mstieo. lapsla sta vsak po dve skladbi. Prvikrat smo to pot stišali državno himno v resnično dovršeni koncertni obliki. Drugi del sporeda sta tvoriti Vračara< ob spremije-vanju orkestra in končno v Potice vi udarni mstrurnentaini priredbi našo ognjevito budnico »Naprej zastava .-lavw. Vse skladbe, zlasti pa tri, ki Jah je izvajal n^fajdSTsad TŽMir, -fGaffn«, ki ga je pei g. Gostrč, moškega zbora pesem *Na mocu«, mešanega »Bogu ki rodu« ter »Bože pravde* ter cerl dragi del spored je občinstvo z nci; večjim zs^rnnssijem poslušalo in borno aplsv cSraJo. Skoro vse skladbe ao bate krvvjsoe prv^ovirstno m brezhibno. Jenkova muzika ima v oebi ki juh rojstni stoletnici njenega očeta toliko življenjske sile, toliko tople krvi in zdravega morga, da bo med narrodorn še živela, ko po nas drugih morda ne bo ie davno več nd stehs ni duba. Z Zidanega mosta —Koca iu4 Usci Je stalno dobro obiska. na. Tja zahaja vedno več te» dva predoru pod železniAkim Uroin, eden vodi v Majlaod, drugi pa prota Hrastniku. Oba sta stalno pone^DaJbena z blatom in to pravim oloveakim blatom. Ljudje, ki ho. dijo tod mimo, se stasno pritožujejo. Nujno potrebno bi bilo, da bi se napravil že enkrat red in to iz estetskih kakor tudi is turist ionih oz.ro.. Kaj naj si mislijo o nas tujci? Upamo, da bo ohčteska uprava ukrezaaa vse potrebno, do se te sramota otMpesurt. Spominjajte se CMD Sfer. 955 »SLOVENSKI NAROD« ^dbota, 9. rjcn^embra 1*35 Stran S Vprašanje regulacije Kamniške Bistrice egulacija je nujno potrebna, ker utegne sicer nastati nedogledna Skoda Kamnik, 7. novembra. Reka Bistrica je sicer čisto mirna in ponižna.. Poleti in pozimi upade skoraj popolnoma in v tem času se nam kaže struga polna kamenja, ki ga vali reka. kadar naraste. Ob hudih nalivih in dolgotrajnem deževju pa naraste v hudournik, ki nosi s seboj velikanske količine kamenja, hlodov, dreves itd., trga bregove, podira jezove in mostove in sploh dela ubogim ljudem veliko škodo. Največjo Škodo napravi ob takih prilikah v svojem cornjeni toku. od izvira pa približno do Domžal. Na »ej dolgi progi je reguliran samo kratek del ob kamniški smodnišn'ci. kjer &e vrsti jez za jezom in so napravljene na obeh straneh struno močne škarpe. Tu je bila reka regulirana okrog 1. 1860 za zakrito glavnega jezu smodnišnice, ki daje vodo za pogon električne centrale in vse tovarne. Od takrat pa do danes je pa Bistrica podrla že nebroj jezov in mostov ter odtrgala cele komplekse zemljišč, kljub temu pa ni bilo storjeno dugega kol to, da so porušene jezove in mostove popravili in na krajih. kj*»r je voda odtrgala največ zemljišča, postavili jezhico ter tako vsaj delno zaščitili uboge kmete, da jim ne odnese vsega posestvi. Saj nam je še vsem dobro v spominu, kakšno Škodo so utrpeli kmetovalci 1. 10&3. ko jim je voda rušila domove in odnesla na tisoče kvadratnih metrov zemljišča Da so bili posamezniki pri tem popolnoma uničeni in postavljeni na ce^to. menda ni treba posebej omenjati. Že 1. \&>k. se je sresko naČelstvo v Kamniku pokrenilo vprašanje regulacije Kamniške Bistrice od beton-skega mostu v Stranjah pa do tovarne »Titan« na Perovem, ker je baš v teh letih napravila Bistrica v tem delu ogromno škodo, katere sledovi so še danes vidni. Od projekta se ni izvršilo nič drujjeoa. kakor samo popravilo jezov vzdolž smodniš"ice. katere je uprava amodnišnice popravila na svoje stroške. Ban- ska uprava pa ni ukrenila ne v teh, ne v poznejših letih ničesar. Pri poplavi leta 193& je bil tudi močno poškodovan glavni jez smodnišnice, ki L 1928. ni utrpel škode. Tudi ta jez je uprava SmodniŠnice takoj temeljito popravila. Kljub temu pa obstoja nevarnost, da si voda radi močno razširjene struge, ki je nastala rada dolgoletnega razjedan ja obeh bregov nad glavnim jezom tja do Spodnjih Stranj, i«-bere novo strugo poleg glavnega jem. kar bi imelo nedogledne posledice. Največja kamniška tovarna bi ostala brez vode in bi morala ustaviti obrat. 300 delavcev bi ostalo brez zaslužka, Sa pa prištejemo temu številu še žene in otroke, bi se število ljudi, ki bi ostali brez skorjice kruha, povečalo za najmanj štirikrat toliko. Vse intervencije, da bi Se v tem pogledu kaj storilo, so ostale brezuspešne. Kot uspeh bi bilo zabeležiti le to. da so »e stari zaprašeni akti po dolgem času prezračili in očistili prahu, ki se je v dolgih letih nabral na njih. Banska uprava je že letos izdelala nov proračun za zasilno zavarovanje obeh bregov Bistrice v Stranjah. Proračun znaša borih 85.000 Din. in s tem malim zneskom se ne bi samo odpravila velika nevarnost, ki preti delavcem in njihovim družinam, temveč bi se mogli čez zimo. ko je niveau vode stalno nizek in se ni bati nikakih nenadnih poplav. zaj>osliti tudi vsi oni naj-bednejši brezposelni delavci, ki so bili kot sezonski delavci sedaj na zimo odpuščeni iz raznih kamniških tovarn. Upamo, da °o banske uprava uvidela nujno potrebo od nje same predvidenih zasilnih del, s katerimi bi sicer struga Bistrice še daleč ne biLa regulirana, doseglo bi se pa vendar to, da bi se ustavilo nadaljnje rušenje in odplavljanje zemljišč, struga Bistrice bi se ustalila in sedr.nja dela hi mogla služiti kot podlaga l>cdo;i popolni regulaciji tega odseka. če bi Italijani zasedli Abesinijo bi se po mnenju angleškega sčasoma popolnoma O tem. kaj čaka Italijane, če bi zmagali v Abesiniji, piše jezikoslovec J. T. Harring-ton, ki je dolga leta proučeval Abesinijo, njene jezike in psihološke pogoje v razvoju abesinske kulture. Na vprašanje, kako bo z abesinskim jezikom in z abesinskim prebivalstvom, če postane Abesinija Italijanska kolonija, je dr. Harrington odgovoril: — Recimo- da se bodo Italijani v Abesiniji razširili tako, da pošljejo tja toliko svojih kolonistov, kolikor je Abesincev samih. Vemo, da je v Abesiniji zdaj 10.000.000 ljudi in da so antropološko vzeto sicer neenotni, vendar pa enotne barve, temnožolto ru-jave. Po izkušnjah s Portugalci v Afriki in tudi iz vse zgodovine človeštva lahko zanesljivo sklepamo, da bi se IaUjanl in Abesin-ci krvno popolnoma zmešali. Navzlic vsem družabnim, verskim in krajevnim razlikam bi bilo to samo vprašanje časa in nekega dne bi imel vsak potomec prvotnih italijanskih kolonistov v svojih žilah v«ai del abesinske krvi. Vrhovni poveljnik italijanske vojske v Abesiniji, general de Bona učenjaka njihovi kolonisti pomešali z Abesinci In ker bi bilo novo prebivalstvo Abesini-je del prebivalstva velike Italije ter bi imelo na razpolago v&a moderna prometna sredstva med italijanskim polotokom in italijanskimi gorami v Afriki, bi se začelo vračati deloma nazaj v domovino in zanašati tja abesinsko kri Gotovo lahko trdimo, da bi se tudi Italijani v Evropi pomešali. Po krvi bi Abesinci končno zmagali nad svojimi gospodarji prav tako kakor so pred mnogimi stoletji zmagali Italijani po krvi nad plavo-lasimi in modrookimi Goti, ko so gotski kralji uvrstili Italijo v venec Svojih držav. Zmaga po krvi je |K>Časnejša toda siguruej-Ša in slednjič tudi popolnejša od zmage z orožjem. Zakaj pa se to ni zgodilo v tako popolni meri v Južni Afriki? Zato, ker so tam čisto drugačni pogoji, pravi dr. Harrington. V Afriki je bik) domaČega prebivalstva zek> malo. In ko so ga Buri in Angleži premagali, je imelo domače prebivalstvo mnogo prostora, kamor se je lahko umaknilo. Poleg tega so liolandci in Angleži v svoji kolonijalni politiki in v svojem razmerju do domačih ras čisto drugačni od Italijanov in latinskih narodov sploh. Holandci in Angleži se mnogo manj pomešajo, oni Imajo ostro tendenco nadvlade in znajo tudi vztrajno držati ostro mejo med seboj in domačini. Latinski narodi pa tega ne znajo. Tam, kjer so kolonizirali Afriko, ne da bi §e pomešali, je bilo to samo zato- ker so bile kolonije nezdrave in se ni moglo v njih trajno naseliti. Morah' ao se tam pogosto menjavati in to jih je rešilo, da se niso pomešali z domačini- Drugod zopet postavi temu mejo vera, posebno islam. Mohamedani se vsakemu mešanju z neverniki trdovratno in uspešno branijo. Toda v Abesiniji so razmere cisto drugačne in sicer v prilog popolnemu mešanju. Po mnenju dr. Harringtona bi prišli tu v po-štev zlasti naslednji činitelji: Abesinske gor-•ke kraje bi lahko napravili tako zdrave kakor švicarske Alpe. Znaten del abesinske-ga prebivalstva je krščanske vere. Domačini bi se branili do zadnje kaplje krvi, če bi jih hotel kdo pregnati z njihove zemlje, kjer žive že skozi tisočletja. To niso Nomadi, kakor so bili recimo prebivalci južne Afrike. ' Vse to bi torej podpiralo nastanek mešane rase, v kateri bi zunanji znaki Abesincev, zlasti črna barva kože, kodrasti lasje, način kretenj, govorice itd. najbrž prevladali. Idila v spalnici Abesinski prestolonaslednik Strupeni plini v starih časih Abesinci očitajo Italijanom, da rabijo proti njim strupene pline, kar ni dostojno kulturnega naroda K temu je pa treba pripomniti, da strupeni plini niso moderni izum. temveč dr. so jih m bili že 2.000 let pred Kristusom Kitajski zgodovina rji poročajo. da so bojevniki zastruplja'i svoje nasprotnike s smrdečimi lonci«, v katerih so bili žvepleni plini To bojno orožje so prevzeli tudi eTiptski in grški bojevniki in znano je bilo pod imenom > grški ogenj« V začetku novega vek.i so rabin Indijanci v bojih za. svojo neodvisnost poper, ki so ga pustili izhbipevuti. Ta para je pogubno vplivala na dihalne organe ter povzročila smrt mnogih španskih in portugalskih vojščakov. dokler ni neki portugalski zdravnik slednjič odkril prve plinske maske, posebne obveze okrog glnve z vložkom, nam ocenam v octu. Prišel je niimrcč do prepričanja, da octova para nevtralizira paro popra Torej niti strupeni plini, niti plinske marke niso odkritje naše dobe, temveč so ljudje že v pradavnih časih skušali odkriti sredstva, s katerimi bi čimprej uničili svoje nasprotnike. Čudni stoli v Abesiniji Ai>csin^ki cesar Menelik je bil velik prijatelj napredka in zato je takoj po zmagi nad Italijani naročil več električnih stolov iz Amerike, na katerih naj bi nnšli smrt abesinski zločinci, ki bi jim bfla prisojen^ smrtna kazein Ko so pri Sli ti stoli v Adđis A bebo. so sedli na nje za šalo cesar in nekateri njegovi dvorjani, da bi jiih preizkusili. A na njih se je sedelo tako udobno, da so bili visoki gospodje mnenja, da bi bili taki stoli predobri za zločince. Zato so električne stote prepeljali v kraljevo palačo, kjer stoje Se zdaj, da sede na njih ob svečanih priMkah člani lcralje^e^-i krnwlc^m sveta ( „Ne rozuineml Doma pri materi sem imel vedno £is»o posteljino." 11 „No potem bom 1\*JZM pa rojii.v kuhinji spal I" i ,.Ko| pa hoCeš. Saj sem danes pre-1 .oblekla posteljiljAj/ „Mati jaz sem vea obupana P □ M* m „Pozabila si najvaž nejše: Schichtovo ter penti b nti n o vOy-0"T^ milo I" al 5* lf «c—— «»•■ ..Perilo je zdaj Šeboii belo kot pri moten." an • l ■■■ • uporabljala bom vedno samo vo SCHIChT TERPENTINOVO MILO *°»/e pa 1*«* 2/l©cineem namenjeni električni stoli so dobili torej častno nalogo, da sede na njih najimenitnejši g-ospocrje Abesinrje. Na smrt obsojene zločince pa še vedno obešajo aH sežig-a jo na grmadah. Večkrat se tudi pripeti, da zločinca razčertvorijo ali sicer do smrti mučijo po drugih afričkih predpisih in metodah. Preizkušnja živcev V škotskem mestu Glaagovvu je hotela skupina korajžnih fantov preizkusiti svoje živce. Njihov korak spominja na blazne stave in tekme ali na pustolovščine divjega Zapada. Svojo možatost in neustraše. noat so si dokazali medsebojno s tem, da so položili glave rta železniške tračnice in ležaH tako do zadnjega trenutka, ko se jim je vlak že približal. Treba je bilo res mnogo poguma, kajti na tračnicah so ležali tako dolgo, da je strojevodja sam v strahu. da bi jih ne povozil, ustavil vlak in tako v zadnjem hipu preprečil nesrečo- Oblast pa takega, poguma ne more priznati in zato so se moraM korajferi fantje zagovarjati na policiji. Pravili so, da jih Je napotil k temu koraku film, v katerem so videli podobno preiakušjijo živcev. Zaenkrat so jih na polici ji samo posvarili, če bi Pa hoteli Se preizkušati svoje živce, jfla bodo kaznovali. je pa medicinska veda Španska vaa, katkor je dr. StkLnneru, ki Slovi po svojih operacijah, aaaatornija človeSke^rn telesa tisoč-knat ljubša od strategije. Kaj je torej zvezalo ta dva moda a trdnimi prijaterj-skimd vezmi? Kdor sd je behi s tem glavo, je hthato nekega dne pzvčri&al črno na betom, ko je prikorakala mimo no^wnil«wega, stanovanja četa vojakov s godbo na oeftu in s častniki v avtomobolah. Na znidnjem avtomobilu je vuaraAa bela aasrtava, na nji je bal velik napte: >££Hv •. -mu zxjcravn£kn Siktnneru njegov nadudanej&i ataga Yefc Peng iz globoke m bresanejne hvatadbnosti za ralečenje temeroido*"<. Ljudje niso ve»-joli svojkm ocem, pa trnu zdravrdk za gn-neraiovo hvaležnost nt bfl uuewtam> nuja (kasen. Razgibano solne« Slavni abesinski eesar Menelik Hvaležnost kitajskega generala v kitajskem mestu FLuigkau živi znameniti Škotski zdravnik dr. Aleksander Skinner, ki ima ordinacijo in skromno klmiko v verskem poslopju azijske petrolejske družbe na bregu reke. Poveljnik armade v Hangtkaa je lo-šcaiiski general Teh Peng, mlad mož prijetnega, okroglega, Obran, radodaren podpornik Združenja krščanskih ljudi Ymey. Z/čtm-ietnnte ima na Ded jn«m vzhodu mnogo podružnic m nud zavetišče budi kitajski notedtai. Mladega generala veže s Skot skitm aura, v nikom iskreno prijateljstvo, a domače prebivalstvo do zadnjega ni vedelo, kako sta postala general m zdrav-uMl tako dobra prijatelja. Znano je bflo sicer, da zna general tmenrtno sekati gla-v« sovTafcukom kitajskega zmaja, da mu Letos v judiju so avetowne poročale, da na aotnou iatMiaTit in magnetičcid v&uurjL BtaaJta poročflaa ao prišlu tudi proti koncu avgtteta. 2fr£o an je že, da ne gre za običajne pojvro na sotneni povTStni, tema*e* da ae aopec pripravlja ema izmed daflje časa tzajajoCSi s*'.r-> .Ai rnotenj, Id so za ->•» * V w$oo somca tako pomembne. Cesto ai Inda motnje v prjvvimlh, 2>7 dan traji^Jocm pre-s^edkm- Taka porinoda pospešenega deao-vtanja sOlncne površtoe pa labiko traja tudR več let. Da se zdaj res pričenja nova peri joda izredne živalmostl na solnAni površini, priča opeaTOvanJe MPM—— moramrfgke zvczdairrje. Od tam poročado, on divja od konca septembra na sotnen nor izredno močnn vihar, ki je izbrobnil na eatvatarja 22. . :»r . na južni sotoCgn potoG pa 36. sentembra. Ogromoe pax^uberaooa, sen8ee se je vrnil k svojemu predmetu, čeć, kako e-udmo je, da so se vzhodne pravljice tako razširile po vsej deželi. Govoril je o nemškem gozdu, češ, kako čudno bi bilo, če bi tam naenkrat našli orijentalsko poslopje. V njegovi okolici, v gozdu pri Hirsauu, je šinila nekemu Holand-cu v glavo ta čudna mi6el. Med tem pogovorom sta prišla do židovega doma v Jezerski ulici, kjer se je predsednik cerkvenega sveta izredno ljubeznjivo poslovil od njega. Za slovo mu je Se obljubil, da si bo dovolil pokloniti gospodu finančnemu svetniku prvi izvod, cim izide njegov komentar k svetemu pismu, v katerem bo laskavo Siissovo pojasnilo natiskano na posebnem mestu. Siiss ie šel skozi slabo razsvetljeno predsobo. V ušesih mu je zvenelo: >0 ti veseli, o ti srečni blaženi božični čas«. Komornik je tiho vstopil v njegov kabinet in vprašal, ali sme Njegovo Ekselenoo sleči. Siiss je odkimal. Ni se mu hotelo spati. Pa mu vendar ni udaril v kri južni veter? Kar je dejal ta stari lisjak o Hirsauu, je zvenelo vendar povsem nedolžno. Sicer pa dom njegovega strica sploh ni zgrajen v orijentalskem slogu. Ali je pa morda le tičalo kaj drugega za AVeissenseevi-mi besedami? Sedel je k svojim aktom. Toda številke niso zrle nanj z ono hladno stvarnostjo, kakor ponavadi. Na nje se je obešala podoba belega doma z gredicami, polnimi rož Siiss je vrgel proč pero in začel hoditi po sobi, poln nemirnih, raztresenih misli, donim so zvonovi od vseh strani vabili k polnočnici. il Izak Landauer je sedel v nelepi, neudobni pozi v razkošnem Siissovem naslanjaču. Končala sta bila pogovor o trgovskih poslih in Siiss. ki ga je dražila zanemarjena gostova zunanjost, jc nervozno čakal, kdaj odide. Toda Izaku Landauerju se ni nikamor mudilo, gladil si je rdečo, že nekoliko sivo brado in mrmral: Da. proces z rebom .Teches-kelom Seligmannom Freudenthalom bo torej čez štiri tedne. Neprijetno je fa>, rebe Josef Siiss. To je za vas gotovo zelo neprijetno. Imate svoje lakaje, sto je Kitajce, svojo zlato kletko, svojo papigo. Toda esslinški meščani na vae to pljujejo, oni hočejo pripraviti Jeches-kela Seligmanna Freudenthala ob glavo. Ker je Siiss molčal, je Izak Landauer nadaljeval: Ko sem vam pravil o umoru otroka v Revensburgu, ste se muzali, češ, to so stare bajke. Zdaj vidite, kakšne bajke so to, zdaj oatfte to na lastni koži. Toda Josef Suss je trdovratno molčal. Ko so prišle prve vesti o korakih, ki so jih bili storili prebivalci Esslin-gena. je seveda takoj spoznal, da so naperjeni proti njemu, samo proti njemu. Prvi hip je hotel energično nastopiti, potem je pa sklenil prespati prvi vtis ter v miru pretehtati vse argumente za in proti. Če bi ee postavil na stran Jecheskcln Seligmanna, bi spravil v nevarnost svoje povišanje v plemiča in zakon s Portugalsko, razvnel bi na tisoče neprijetnih sporov s parlamentom in moral bi prebivalce Esslingena potolažiti s tem, da bi se odrekel v njihovo korist raznim ugodnostim. Njegova taktika je bila torej jasna. Ne pozna zida Jecbeskela Seligmanna. Če hočejo prebivalci Bsslingena kompromitirati svoje sodstvo z očitno pomoto salo, da bi razjezili njega, naj le store to. To je njihova stvar. On se ne bo vmešaval v to. Ostati hoče strogo nepristranski. Molčal bo kakor jrrob. Po tem je tudi ravnal. Prenehal je z učinkovitimi ukrepi v obrambo zidov, Id jim je odprl vrata v vojvodino, nji^ hovih dvomljivih pravic ni več 8čRJl. Drugače se pa ni dal motiti v svoji ravnodušnosti, pa naj so ga še tako zba-dali in zasmehovali. Tudi na besede Izaka Landauerja ni knel odgovora, čeprav eo ga dražHe. Le-ta je pa trdovratno vztrajal pri svojem: z nekaterimi drugimi sem pokupil vse terjatve na mesto Bsslingen. če bodo vztrajali na procesu, nastopim teden dni pred njim s svojimi menicami. Če popuste, popustim tudi jaz, če pritisnejo, pritisnem todi ja«. Nikoli pa človek ne ve, je pripomnil ves v skrbeh in si pomel premražene roke. Ti cigani so polni zlobe in gluposti. Če dobe v kremplje Žide, jim je ljubša kri od denarja. Kaj pa vi. rebbe Josef Sii68? — je vprašal slednjič kar naravnost, ko ni mogel spraviti iz niega nobene besede. SOss, ki je bil že dolgo pripravljen na to, je odgovoril izmikajoče: Ne poznam Žida Jecbeskela Seligmanna. Kar se tiče mene, se bom že znal braniti Toda Isafc Landauer se je raaje^il. Ne poznate ga! Vi se bosae ae znali braniti. Le kako morete tako govorki? Sedi to v svojem zlatom sntknjićar, s svojimi lakaiji ki Kitajci, pa ga ne pozna. Sam se bo že anal braniti! Dajto si povedati od starega trgovca: čemu v«a ta navlaka, kdo vam da kaj na vso to kramarijo, koga boste e tem opeharili če ne znate zaščititi rebba Jecbeskela Seligmanna Freudenthala? In razburjeno je mabn.1 z rokami Silssa pred očmi. Njegov kaft&n je «rd»to vihrad. Papige, gobelini, glinaste glave. Čermi so glinaste glave? — se je rogal strupeno. Prorok Mojzes in krarj Salomon v življenju nL--ta bfta taka. kakor so vaše glinaste glave. In orM tuđi nista imela vedno zaprtih, hi srdito se je zagledal pTorrse. ogorčen nad 80BSoviro molkom. Dober Žid se bo varoval tega, da bi sklepal z vami v bodoče kTupflije, — je vrgel naenkrat snho, prežeče in fkodo-željno zadnjo karto. Toda Soss je samo skomignil z rameni. K ničemur se nc dam prisiliti, — je dejal, in obrnil Landauerju s sovražnim, ponosnim pogledom hrbet. Izaku Landauerjo ni preoetajalo nič drugega, nogo oditi. Srdito je zamrmrai, si pngladTl redko brado ki odšel. Lisztovi rapsodiji (K jutrišnji premijeri % Elitnem kinu Matica.) Ves kulturni svet jc letos proslavljal 100-letnico rojstva enega največjih glasbe, nih genijev Franza Lizta. pole« Bethovna in Bacha tudi enega največjih skladateljev. Rojen je bil v Raidingu v ogrskem komi-tatu Odenburg ter ie ie kot 9-leten deček nastopil kot klavirski virtuoz. Kmalu je zaslovel kot nedosegljiv interpret klasičnih mojstrov glasbe, zlasti Bacha in drugih in prijel se ga je pridevek Peganini klavirja. S Peganinijem in Chopinom ga je tudi vezalo iskreno prijateljstvo. Pole« številnih kompozicij, fantazij in drugih del je za_ slovel tudi zaradi prekrasnih niclodijoznih rapsodij, ki jih je skomponiral okrog 20. Dve teh bomo slišali jutri v Elitnem kinu Matica, ki nam predvaja film »Vse zaradj muzike«- Slišali bomo prvo in šesto rapsodijo, ki ju izvaja na klavirju sloviti berlinski klavirski virtuoz VVikrer. V glavnih vlogah nastopata popularni Paul 1 lor-biger, ki ga poznamo iz njegovih dunajskih operet, kjer je ustvaril dovršene originale *n pa ljubka Kerin Hordt, ena naj_ bolj nadarjenih igralk mlade generacije Ljubitelji glasbe pa tudi ostalo obnnstvo pride s tem PVnoui v polni meni na svoj rmčun. Z Jesenic — Seja občinskega odbora bo danes ob 19.30 v posvetovalnici mestnega magistrata. Dnevni red jc zelo obširen in važen. — Zanimivo predavanje V sredo zvečer ar je vršilo četrto predavanje v Sokolskem domu v tej jeseni. Predaval jc br. dr. Janko Prem rov o iliri zrnu. Predavatelj je v poljudnem govoru o-risal ilirski pokret vse do Ljudevita Craja, Staintka Vraza m Davorina Trstenjaka in žel za svoja izvajanja živahno odobravanje številnega sokolskega članstva in naraščaja. Prihodnjo sredo bo predavail br. Budav o temi »Kako je lep vojaški stan« Predavatelj bo svoje predavanje ponazoril s številnimi skioptičnimi slikami, ki jih je posnel na Jadranu m v južoih delih naše države. V sredo dne 20. t. m. pa bo predaval btraft dr. Branko Alujevič »O problemu Jadranskega morja«. Vsa do sedanja predavanja so bila s strani sokolskih pripadnikov zelo dobro obiskana. Pred predavam jem se vrši običajna debata o aktualnih dfUStfenii zadevah, po preda vam j u pa debata o vsebini' predavanj. — Sport. Jutri bo na igrišču »Kovinarja« ot» Jadranski cesti prvenstvena nogometna tekma med e»navtorico SK Kovinar 7. Jesenic m SK Soma n škofje Loke. Z cwiwm na to, da sta obe ena js.tor.ci prilično enako močni, ae obeta zelo zanimiva borba, ki bo bržkone pritegnila mnogo prijateljev nogometa na to igrišče. V nedeljo pa gostuje I. moštvo SK Bratstva« v Kranju, kjerr odigra prven- stveno nogometno tekmo z prvakom Gorenjske SK »Korotanom«. Moštvo mBrat-stva«, ki je v sedanjem prvenstvenem tekmovanju porazilo še vse nasprotnike na Gorenjskem, ima pred seboj najhujšega nasprotnika, bo moralo napeti vse sile, da doseže častni rezultat. Ker je ta tekma odločilna kateri klub bo uvrščen v podsavez-no ligo. vlada v vseh gorenjskih športnih krogih izredno veliko zanimanje za ta derbv -SK »Bratstvo« pozivlje vse svoje člane in prijatelje, da potujejo v nedeljo z moštvom v Kranj hi ga vzpodbujajo v hudi borbi za prvenstvo Gorenjske. — Skrb občine za narodno so/o. V torek zvečer se je vršila seja krajevnega šolskega sveta, ki je razpravljal o proračunu za šolsko leto 19.V>'37. V proračunu so bile vnesene znatne postavke za ureditev šolske ga igrišča in telovadišča, naprave novih tal v telovadnici, nabave šolskih klopi m miz ter naprave škarpe /a šolskim poslopjem, nov napis na poslopju in za napravo nove ograje pred šolo. Vrt pred šolskim poslopjem bo izravnan, s tem se bo potegnila ravna črta ml Klinarievc vile do zgornjega konca vrta. tako da bo ostal zunaj šol sk e £ a { vrta lep prostor. Izolski vrt sam pa se Ko preuredil po načrtih mestnega inženjerja. tako da bo v skladu z mipozantnrrn poslopjem. Iz Kranja — Mrliča so zaSramov#li. V Zg. Besniti je ležal danes te^n na mrtvaškem odru sin posestnika Janez Kozjak. MrliCa eo vašeaiii in znanci vso rioc kropili, kot j< to na deželi navada. Ob 2 ponoči so je o stopil od odra nazaj in začel pokojnik zmerjati im psovati z zelo neizbranLmi be-sodami. Ocifa! mu je tudi en uboj. Končn" je še pljunil proti mrtvecu. Družba je nato od<šla iz hiše in še zunaj po va«i rogo-vulila ter sramotila mrtvega Kozjaka. Za deva je prijavljena orožnjstvu. — V Judenburg. Z Gorič/anovum avtobusom je dane« popoldne preko Jezerskega odpotovala skupina Kranjčanov in Trži čamov 28 po številu na grob slovenskih fantov im k blagoslovitvi kapelice v Ju-denbufrgu. Kranjsko in tržiško skupino e organiziral tukajšnji zlatar Blaž RaiLsru^. ki je z veliko vnemo vodHJ vse priprave V Rang^isavi izložbi je bil razstavljen iz redno lep venec, delo vrtnarja Sušnika, katerega polože Kranjčani in Trž-ioani s-io vens-kim fant«>m na grob. Zadnje dni Se jt pred izložbo Rangusa kar trlo ljudi, ki t ogledovali spominski venec — Predavanja v Ljudski univerzi ne bo. Za nocoj napovedano predavanje drr. Joža WLlfana <> temi: -RapaHo im Slovenci* odpade, ker je predavatelj zadtržan. Ljudska univerza bo imela svoje naslednje preda- vanje prihodnjo nedeljo 17. t. m. in sicer ob 9 uri doP- po maši v ?rimnazijeki telovadnici. Predaval bo višji d»ržavni tožilec in univerzitetni docest dr. Munda: ^Odprava ploduc, katero vprašanje odbito zadnje čase razburja našo javnost. Naše gledališče Drama Začetek ob 20. uri £*>bota 9. novembra: Kako zabogatiš. Premijera. Red C. Nedelja 10. novembra: Ob 15. uri: Frak ali Od krojača do m in istra <. Izven. Zn'žane cene. . Ob 20: uri: Bratomor na Metavi. Izvesn. Znižane cene. PonetleJpek 11. novembra: Zaprto. Opera Začetek ob 20. uri Sobota 9. novemora: Gorenjski slavček. V spomin Davorina Jenka Sovori o skladatelju Km M Adamič, izvaja Be uvertura Kosovo*. Izven. G4oboku znižane cene od 20 Din navzdol. Nedelja 10. novembra: Ob 15 uri: Hoff-manđiove prip0ved: pre 16.00: Gospo^liJijiski na-im njena ureditev (g>ič. 16.15: Ura naše narodne im primorske narodne pe-Tabor« vmes radijski Nac. ura- Važnost turizma za Jadransko Primorje (dr. St. Fi-Liipovic iz Beograda). — 20.00: Napoved časa, poiočjla, objava sporeda. — 20.15: Mart Ju < > vanje — pester večer. (Vese.Lo predavanje, g. Pirnat Viktor — »Iravice po-jo fantje na va^i — krmpčki trio — radi ski orkester itn šaljivi prizori). — 22.00; Napoved ca^a, vrwi*>nska napoved, poročila, objava sporeda. — 22.15: Za plee in kratek čas (prenos iz nebotičnika). Ponedeljek, 11. novembra. 12.00: Sprehod po Balkanu (plošče). — 12.46: Vremenska napoved. Poročila. — šče po željah. -sveti: Spalnica 'Mjaaua Anica). — glasbe: Koroške smi poje društvo orkester. — 19.30 13.00: Napoved časa. objava sporeda, ob\c stila — 13.15: Operni zbori (plošče). — 14.00: Vremensko poročilo, borzni tečaji. — 1S.00: Zdravniška ura: O boleznih » srcu, ožilju in krv j. (c. dr. B. Magajna) — 1S.20: Ravel. Bolero (plošče) — 1S.1U: Dan mj.ru (pa. Olga Groharjeva). — 19.0o Napoved ča««. vremprnsika napo veti, poročila, objava ^portnia, obvestila. — 1 >^S<« Nac. ura. Obisk v Dubrovniku (F. S*u« iz Beograda'. — 20.00: Koncert radijskega orkestra. — 21.00: Koncert sodalnesa kvarteta gg. Stanič Franc, Pteifer Leon. Sušteršič Vink<\ Miiller Gustav). — 22.oo Napo^d ča«a. vremenska napoved, poročila, objava sporeda. 22.15: Za p1^:; in dobro voljo (radajski jazz) Torek, 12. novembra. 11.00: Sobska ura: Spomimska pios,.dva Uavoriua Jenka iiavaja iolo i* . vo4i S. Lapajne .lo*iip)- — 12. Slavni tenorist: ip'ošč«'). — li.»XI \ ri menfliko poročilo, borzni tečaji. — IS.00 Ronny—jaz/, vgra za ple>. - IV4<>: F:i" zofoko pre*lavanje: Kitajska narodna ta Sredina ' (a Fr Tersee;lav) lf>.0>: Nap<^\fv| f.ts.-i. vr,.n;< rNka u;\11 I ■ I. |M»in Cila. objava .-j»oreda. obvestila - r.'.»><' N"a< . um. — 99,99); Frt»n<>< «vp«re u Zagreba. V L «-dm«*m: GUatabeao ■• «'uavanje Vilko l'kniar) v II. odmoru. Maajori časa. vremenska napoved, «pore>la porodila, objava Kupni domaće rla^o! to je one, ki bi jo začutili, če bi izvedeli od svoje prijateljice, za kako neverjetno nizko ceno je kupila pri nas svoj elegantni plašč. SE 2ELITE PREPRIČATI? Radevolje smo pripravljeni, da Vam pokažemo vse, kar je najmodernejšega v tej sezoni, pa boste tu sigurno našli za Vas, kar si želi Vaše srce. Prepričani smo, da boste prištedili polovico denarja, ki ste ga namenili za nabavo plašča. T IV AR OBLEKE NOVOST v prehrani naše dobe je: >NAŠ ČAJ*, mešanica domačih čajnih rastlin NAJOLJŠI NADOMESTEK za INOZEMSKE ČAJE Po odobrenju min. soc. pol. in nar. zdravja od 11. maja 1935. leta. S. br. 14.004. STAVLJA V PROME7T: KMETIJSKA DRUŽBA r. z. z o. z. V LJUBLJANI "NAŠ ČAJ »NAŠ ČAJ« za vse: ženske in moške, za odraslo deoo in majhne otroke. Je pravi družinski čaj iz naših domačih čajnih zelišč. Pijte ga zjutraj in zvečer, dopoldne in popoldne in ob vsaki drugi priliki. Vsi so zadovoljni, vsi ga hvalijo! NAŠ ČAJ« zahtevajte v vseh prodajalnah. xxxxxxxxxxxxxxxxxxxx MALI OGLASI beseda 0.50 para, davek Din 3.—, beseda 1 Din, davek 3 Din, preklici Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko — Popustov za male oglase ne priznamo xxxxxxxxxxxxxxxxxxxx RAZflO Beseda 50 par. davek 3.- Din Najmanjši znesek 8 Din ZA ZIMO VAM NUDI pernate odeje j*> 1 >iri 500-600-650-700, svilene odeje, izgotov-Ijone pernice od 230 do 450, odeje iz vate. volne in puha po najnižjih cenah. Pred nakupom drugje, poglejte pri meni. RUDOLF S E V, E R Marijin trg 2. SoVL. KAVARNA STRITAR vsaki večer koncert, salonski erke ster, pjevačice Odprto do 4 zjutraj. 76/L HUBERTUS moški in damski nepremočljiv, 250 Din, otroški s kapuco t45 Din, trenčkot impregniran samo 420 Din. pumparice od Din 48.— naprei dobite pri Presker ju. Sv. Petra c- ŠL 14 74 Pozor! Strokovno in najceneje Vam popravim: vse pisarniške stroje, natevna peresa, gramofone, šestila jfcd. (foataga dudv. Ljubljana - nebotičnik KAVARNA STRITAR vsak večer koncert, salonski orkester, pjevačice. 7f»^L. Svete najfinejše norveško RIBJE O LJ E iz lekarne DR G. PICCOLLJA V LJUBLJANI — se priporoča bledim in slabotnim osebam. DAMSKI KLOBUKI zadnje novosti. Nizke cene. Preoblikovanje 25. Salon »La Femme Chict Šelenburcova 6. I. nadstropje 3109. STAnOVAnJA Beseda 50 par. davek 3.- Din Najmanjši znesek 8 Din SPREJMEM boljšega gospo da dobro domaČo hrano po /.merni ceni. Ponudbe na upra vo >Slov. Naroda« pod »Dobra hrana< 3108 PRODAM Beseda 50 par. davek 3.- Din Najmanjši znesek 8 Dtn SVETLI PREMOG 5600 kalorij: 1 tona, kosovec 385 Din. 50 kg v vrečah 22 Din. bukova drva žagana 65 Din kub. meter, cepljena 05 Din, bukovo oglje 0.75 tu kg, dostavljeno na dom, nudi P|i trih. Dolenjska e, 6. 81/L RABLJENA K0U5SA damska in moška poceni naprodaj pri >Promet<, nasproti kri-Žanske cerkve. ;>160. DOPISI I$£EM PRIJATELJICO ki ni v zakonu zadovoljna, staro do 35 let. srednje močne, čedne postave. Ponudbe s sliko, katero se vrne in s polnim naslovom, ker drugače se ne odgovarja, na upravo Slov. Naro-da< pod »Strogo taino zajamčeno«. 316£ Beseda 50 par. davek 3.- DiD Najmanjši znesek 8 Din PRODAM HISO Ob Ljubljanici *5. Kodeljevo. 3168. Ca 16.000 m2 zemljišča igodno na prodaj v Sp. Šiški v bližini nove cerkve. Elektrika in vodovod zraven. Dober stavbni materijal na mestu. V poštev pridejo tudi knjižica dobro stoječih ljubljanskih zavodov. Tozadevna pojasnila daje Miškec Mirko, brusilnica stekla in ogledal. Ljub. VII. Medvedova ulica 38. telef. 3575. 3161. ŽEMTEV Najmanjši znesek 8 Din Beseda 50 pai. davek 3.- Din DAMA, 381etna, čedne zunanjosti, dobrih srčnih lastnosti, z večjim kapitalom ter dobro vpeljanim trgovskim podjetjem išče sebi primernega, treznega-srčno blagega prijatelja soproga, kateri bi bil pripravljen ob prostem času. dnevno posvetiti kako uro podjetju s trgovskimi nasveti. Zaradi zaposlenosti osamljena stopa prvič v življenju plahega koraka tem potom v svet — v želji, srečiati moža. inteligenta kremenitega značaja, kateremu je življenje nudilo le grobo razočaranje, da bi ramo ob rami korakala v boljšo bodočnost. Ponudbe strogo diskretne na upravo pod >Lep dom uradnika« 3163. ^searirajt^ V mSLOV. NARODU" Preminula nam je naša dobra mati in stara mati ŽUPANČIČEVA t'ogreb drage pokojnice bo v nedeljo dne 10. t. m. ob 4. uri popoldne izpred hiše žalosti na OosposveLski cesti št. 13 k Svetemu Križu. V LJUBLJANI, dne 8. novembra 1935. Oton, Otoka r — sinova; Ana, Marija — snahi; O to kar, Marko, Andrej — vnuki; Marica, Sava, Soča, Jasna — vnukinje; brat in sestre: Rndolf, Barbara, Katarina, Frančiška in Josipina. ALI STE ROJENI MED LETI 1859—1919? Ctt&teljl ln čitateljice tega Usta rojeni med 185©—1919 se Iskreno naprošajo, da nujno navedejo svoje Ime ln natančni datum rojenja. Sijajni astrolog, katerega znanstvena razLskavanja so splošno priznana ln obsežno komentirana v vsem tisku, se Je odločil, da bo člta. tel jem ln čltateljlcam tega lista objavil svoje senzacij o-nalne studije na podla-gi katere morejo generacije rojene med 1850—1919 z boljšati svojo eksistenco ln doseči srečo, zdravje, ljubezen itd. Trn objava Je največje važnosti ter nudi vsem bral kam ln bralcem edinstveno priliko, da uresničijo svoje želje ln dosežejo srečo. Brez-pogre&na Jasnovidnost gra-fologije ln astrologije Vam bo razjasnila: 1. Vas značaj, njegove kvalitete, njegove napake; 2. Vase Izglede v 1 Ju bearrU; 3. Vase izgleda v kupčijah; 4 VaSe Izglede v podedo- vanju: o. Vaso sivljenjaao dolgost; € Vase prijatelje ln Vase protektor Je; '< Vase sovražnike, sabrbt-nostl. krivične obdolžit vr Itd.; 6. Potovanja, spremembe bivališča: 9. Zadeve v rodbini; 10. Vse. kar želite zvedeti o locerljskln zadevan * Citiramo nekaj Izmed tlsočev zahvalnlc. katere prejema ta sijajni znanstvenik iz vseh krajev sveta. »Gospa Irma 6chwans lz LJubljane; ae zahvaljuje naj prisrčne Je. ker je ▼ njenih najtežjih flnancljalnlh neprl-itkab poelusala njegov nasvet, lgrals ▼ loteriji ln zadela 150.000 Din.« Pišite brez odloga, pošljite se danes VaS rokopis ln rojstni datum ter 30 Din kot honorar za Vaso pslho analizo ln horoskon natančn«- in stalno adreso: Grafoloiki trareau — CELJE POSTNT PRFDAL. 106 Velika zaloga damskih in moških klobukov. Sprejem popravila v barvanje in preoblikovanje v najmodernejše oblike vseh vrst klobukov. Postrežba točna — cene solidne! Priporoča se Pa jk Rudolf, klobučar Sv. Petra cesta it. 38 blizu Zmajskega mosta. Zima, dež, mraz . . . Obleke, pla*ee A. & E. Skaberne Ljubljana (kolesarja) za raznašanje lista za STOŽICE in JEZICO sprejme takoj uprava „Sloven-~ skega Naroda" V poštev pridejo le oni. ki stanujejo v Sto žic ah ali na Jezici ZNIŽANE CENE dvokoiea, utro&kJU. igrat nih. invalidskih vozičkov, o vozni h mcikljev. motorjev, -.»valnih strojev < mki t ranko. TRIBUNA« F. BAUK L, tovarna dvokole«. in otroSkib -ipkov. I4ITTBUANA. KarlovšKo orsta Stev. 4 vtakulaturni nani* proda ava Slo venskega Naroda .iubliana. Knafljeva olica štev. s Urejuje Josip Zupančič. — Za >Narodno tiskarno« Fran JezerSek — Za upravo in inaeratm del lista Oton Chrtstof. — Vsi v Ljubljani.