Leto LXI. flev. ZS9. U LluBlJoni. u nonetfelleh iz. ncuembrn iszb. ceno om r Izhaja vsak dan popoldne, izvzcmži nedelje in praznike. _ Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst 2-50 Din, večji inserati petit vrsta 4.— Din. Popust po dogovora. Inseratni davek posebej. »Slovenski Narod* velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 420.— Din. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: KnaJlova ulica št 5,1, nadstropje. — Telefon 2034. Upravništvo: Knaflova ulica št 5, pritličje. — Telefon 2304. Odpis pri elementarnih katastrofah Finančni odbor je danes sprejel uredbo, ki izpopolnjuje predpise novega davčnega zakona glede odpisa davkov ob elementarnih nesrečah — Beograd, 12. novembra. Danes dopoldne se je vršila plenarna seja finančnega odbora. Prva točka dnevnega reda je brla izvolitev odbora za prošnje in pritožbe, ki se je vršila po dogovorjenem ključu vladnih strank. Takoj nato je sledila razprava o drugi točki dnevnega reda: uredba o odpisu davkov pri elementarnih katastrofah. Uredba temelji na členu 11. in 12. zakona o izenačenju neposrednih davkov. Državni podtajnik finančnega ministrstva Dušan Letica je podal kratek espoze, v katerem je v glavnem naglaŠal: «Uredba predvideva dvoje vrst nesreč, ki prihajajo v poštev pri odpisu davkov. V prvo kategorijo, ki jo urejuje ta naredba, spadajo nesreče, ki imajo za posledico uničenje posevkov. Druga kategaorija se nanaša na nesreče, ki zadevajo ne samo posevke, marveč tudi zemljišča. Uredba določa, da se odpišejo davki le v slučajih, kjer je ugotovljeno, da je uničenega najmanj ena četrtina plodu. Med elementarne nesreče se prištevajo ogenj, voda, toča, poljske miši in kužne bolezni bilk. V kolikor ie upoštevati tudi razne druge nezgode, ki jih v zakonu ni mogoče navesti podrobno, odloča ocenjevalna komisija od slučaja do slučaja. Odpis davkov pa se priznava le v slučaju, če dotični posestnik nesreče ni zakriva z lastno malomarnostjo, kakor n. pr. z opuščanjem škropljenja vinogradov proti peronosperi itd. Uredba vsebuje podrobne določbe glede postopanja v slučaju nesreč. Ocenjevanje škode vrši posebna komisija, v kateri so zastopniki davčnega urada, sreskega poglavarstva in pristojnega oblastnega odbora.« V debati je zemljoradnik Vujić protestira] proti temu, da skuša vlada ta- Četvorna koalicija in sporazum s KDK Polovičarski odgovor dr. Korošca inž. Savčiću. — Vladne stranke so za sporazum, toda samo, če lahko še nadalje ostanejo na krmilu. Beograd, 12. novembra. Včeraj dopoldne se je vršil že dolgo pričakovani sestanek med Milošem Savčićem in dr. Korošcem, na katerem je dr. Korošec v imenu četvorne koalicije pojasnil ing. Savčiću stališče vlade glede sporazuma s KDK. V komunikeju, ki ga je izdalo vladno predsedstvo, se naglasa, da je dr. Korošec sporočil ing. Savčiću. da so vse vladne stranke za sporazum, ki bi dovedel do ojačenja države. Novinarji so se obrnili za podrobnejša pojasnila na g. Savčića, ki pa je bil zelo rezerviran m je odklonil vsako izjavo. Pač pa se je v krogih vlade, ki so o razgovoru med dr. Korošcem in Savčićem dobro poučeni, naglašalo, da je dr. Korošec podrobno obrazložil stališče in pogoje četvorne koalicije za sporazum v KDK. Povdarja pa se, da je s tem končana šele prva etapa Savčićeve misije in da bo Savčić nadaljeval svojo akcijo. Z dejstva, da dr. Korošec ni mogel precizirati stališča vladnih strank glede revizije ustave, sklepajo, da četvorna koalicija še vedno odklanja revizijo ustave v smislu zahtev KDK. V kolikor je mogoče doznati, zastopajo vladne stranke stališče, ki ga je orisal v svojem govoru na konferenci demokratske stranke Ljuba Davido-vič, v katerem se je zavzemal za ustanovitev velikih samoupravnih edhric. V poli- tičnih krogil smatrajo to za dokaz, da šefi četvorne koalicije apriori odklanjajo pogoje KDK za rešitev spora med Beogradom in Zagrebom. Kar se tiče razpusta Narodne skupščine so, kakor se zatrjuje, šefi vladnih strank na to zahtevo pristali, vendar pa pod gotovimi pogoji. Razpust naj bi se izvršil sporazumno, da bi ne izgledalo, kakor da je četvorna koalicija kapitulirala pred KDK. Sedanja vlada se tudi odločno protivi predlogu KDK, naj bi volitve izvedla nevtralna vlada. Re-žimovci se zopet postavljajo na takozvano »parlamentarno« stališče in predlagajo, naj se Narodna skupščina razpusti šele potem, ko bo dosežen sporazum za sestavo koncentracijske vlade ob sodelovanju sedanje koalicije in KDK. Vsa ostala vprašanja, zlasti pa vprašanje revizije ustave, naj bi se začelo reševati še le po sestanku nove skupščine, ki bi naj pripravila vse potrebno za delo ustavotvorne skupščine. Značilno je, da si niti dr. Korošec, ki se v Sloveniji tako rad trka na svoj avtonomi-stični program, ni upal dati Savčiću jasnega odgovora glede stališča slovenskih klerikalcev v vprašanju revizije ustave. Zatrjuje se, da mu je Vukičević to strogo zabranil, ker tudi radikali nočejo o tem ničesar slišati. Kraljeve izjave o premirju leta 19, '8 V Parizu je podal kralj zanimive izjave o dogodkih tik pred premirjem. — Nameravani prodor preko Madžarske in Češkoslovaške proti Bavarski. — Briandove zasluge za zmago na Balkanu. — Pariz, 12. novembra. »Matin« objavlja zanimiv razgovor znanega francoskega novinarja Sauerweina z našim kraljem povodom obletnice svetovnega premirja. »So ljudje,« pravi Sauenvein v uvodu, »ki jim je borba glavni cilj njihovega življenja, glavni element njihovega značaja. Tak mož je kralj Aleksander. Ko je polnih šest let prebil v vojni kot zapovednik svojih čet, se lahko reče, da je svoje življenje kot vladar prebil ali v nemirnih časih miru ali pa v pravi vojni. Mlademu kralju je skoraj vsak dan prinašal težave in mnogoštevilne politične probleme, ki bi bili gotovo tudi za stare in izkušene vladarje nerešljivi. S svojo ostro sodbo in z velikim požrtvovalnim patrijotizmom rešuje vsakdanje skrbi, da mu drugi dan prinaša še večje. Nikdar pa mu ni prineslo življenje večjih skrbi, kakor mu jih je rodil nesrečni 20. junij. Sedaj se bo zopet vrnil v Beograd, da nadaljuje življenje dela.« V razgovoru o diplomatskih dogodkih je Sauerwein spomnil kralja tudi na obletnico premirja. Kralj Aleksander se zelo točno spominja posameznih dogodkov in je med drugim omenil tudi zanimive, doslej več ali manj neznane podrobnosti dogodkov tik pred sklenitvijo premirja. Med drugimi je izjavil: »S Franchetom d' Esperevem smo izdelali načrt o nadaljnjem prodiranju naših čet. Prodor naj bi se gibal preko Madžarske in Češkoslovaške do Bavarske. Še danes sem globoko u ver jen, da so bili maršalovi načrti nenavadno modri in njegov pogled bister ter da bi se bili izognili številnim težkočam, ki so se pojavile po vojni, če bi ne bil vrhovni zavezniški svet zabranil izvedbo tega načrta.« O pomenu makedonske fronte je kralj izjavil: »Glavna zasluga za to, da je bila naša zmaga v makedonskih gorah tako velika in da je podprla na bojnem polju delo diplomatov, pripada ministru Briandu. Po neusehu pri Darda-nelah je z odločnostjo in dalekovidnost-jo predlagal generalnim štabom zaveznikov vojno na bližnjem vzhodu. Naglasiti pa moram, da se z ginjenostjo spominjam 11. novembra in da bi brez vaših generalov in vaših vojakov nikdar ne bili porazili koaliranih sovražnikov na vzhodu. Bila je prva zmaga po dolgem času. Brez Brianda bi ne bilo ne vojne ne zmage na Balkanu.« Bruselj, 12. nov. (ne). Belgijsko časopisje predvideva zaradi delovanj« Ftemcev in vprašanja amnestije vojnih dezenterjev ministT-sko krizo. ko važne uredbe in zakone spraviti pod streho brez temeljitega proučevanja. Zahteval je izpopolnitve uredbe v toliko, da imej v ocenjevalni komisiji vsaka občina naima ni po dva zastopnika, da se na ta način izogne pristranskemu ocenjevanju. Izrazil je namreč bojazen, da se bo rudi pri odpisu davkov vršila strankarska korupcija in da bodo razni režimski agitatorji zlorabljali davčne olajšave v partizanske svrhe. Vladna večina je predloge zem-Ijoradnikov odklonila In sprejela uredbo nespremenjeno. Tretja točka dnevnega reda je bila razprava o uredbi glede selitvenih stroškov in dnevnic državnih uradnikov. Ker pa je bila ta uredba šele v zadnjem trenutku razdeljena med člane finančnega odbora in je zato niso mogli proučiti, ie bila razprava o tej uredbi odgođena in seja zaključena. Prihodnja seja bo jutri popoldne. i Subotiški demolirati prestopili v KDK Subotica, 12. novembra. Cela organizacija Davidovičeve stranke v Subotici pod vodstvom predsednika Vukoviča v KDK. Ta organizacija je ena najjačjih organizacij demokratske stranke in njeni člani so bili večinoma bunjevski Hrvati, Predsednik Vuiko-vić je poslal predsedniku demokratske stranke Ljubi Davidoviću naslednje pismo: »Obveščam vas. da organizacija v drugem okrožju pod vodstvom Vu'kovića izstopa z vsemi člani iz demokratske stranke, pristopi v mestno organizacijo HSS in se priključi pravični borbi KDK*. — Vukovič. Pomen zmage kmetske stranke v Romuniji Split, 12. novembra. Včeraj ob S. je prispel semkaj iz Zagreba z brzovlakom posl Josip Predavec. ki so ga na kolodvoru sprejeli pristaši KDK ter ga v sprevodu pod hrvatsko zastavo spremili v mesto. S terase gledališke restavracije se ie poslanec Predavec množici zahvalil za prisrčen sprejem. Ob pol 10. dopoldne bi se imel vršiti shod pod milim nebom, ker Da ga ie policija prepovedala, se ie zborovanje vršilo v dvorani gledališke restavracije. Zbralo se ie kakih tri tisoč lhsdi. Na shodu ie posl. Predavec povdarial. da se sedaj ne more več voditi sporazumaška politika kakor nekdai. Omenil ie tudi. da ie bilo v Pragi na koneresu kmetskih strank iz češkoslovaške. Rumuniie. Poliske in Jugoslavije sklenieno. da ima v slučaiu. ako pride katera izmed teh kmetskih strank na vlado, smatrati za svoio dolžnost moralno podpirati kmetske stranke v drutrih državah Zato je važno, da ie v Pumuniii narodna kmetska stranka prevzela vlado. Velika železniška nesreča v Nemčiji Frankfurt. 12. nov. Včeraj se ie dogodila tukajj velika železniška nesreča. Število žrtev še ni znano. Pod ruševinami so dosedaj našli dva mrtva. Žrebanje drž. razredne loterije — Beograd, 12. novembra. Pri današnjem žrebanju državne razredne loterije so bili izžrebani sledeči dobi tik i: 50.000 Din št. 1.809. 30.000 Din št. 74.162 20.0000 Din št. 86.139 10.000 Din št 28-344 4000 Din št. 44.550. 60.296. 2000 Din št. 2708. 3655. 6214. 7419, 13.981, 16256, 18.385, 18.500. 20.003, 20.5S5, 25.710. 26.048, 26.857, 31.435, 32.220, 42.074, 47.377, 48.037, 48.583, 50.160, 53.164, 53.510, 55.096, 57.64S. 59.679. 60.115, 61.396. 62.966. 65.880, 75.245, 80.391, 86.713, 93266, 96.558. 100.978, 104.660, 104.813. 105.363, 108.673, 115.670. 117.299. 120.165. 122.487, 123.620. Ne pozabite na koncert pevskega društva „Ljubljanski Zvon" - drevi ob osmih v Unionu! - Vstopnice v Matični knjigarni in eno uro pred začetkom koncerta pri blagajni v — — _ — — ra s tem, da je treba v Sloveniji obremeniti prekomerni konzum alkohola. Ta izgovor in ta utemeljitev protialko-holnega boja je docela iz trte izvita in brez podlage. Pravo alkoholno poplavo je treba iskati v trošarini prosti žganjekuhi. Tu se naš narod zastruplja do korenin. Tu leži glavni vir alkoholizma v Slov eni j. Ko bi objektivna statistika objavila podatke o žganju, ki se popije iz take trošarine proste žganjeku-he, bi slovenska javnost stala pred tako gorostasnim! številkami, da bi se ljudem lasje ježili. Vprašamo oba klerikalna oblastna odbora: Ali vam je res do zatiranja alkoholizma v Sloveniji? Vi sami pravite, da uvajate oblastne trošarine na alkohol-ne pijače, ker hočete zatirati alkoholizem. Zakaj pa ne omejujete tam, kier je najbolj na delu, to je pri trošarine prosti žganjekuhi? Zakaj ne posegate po trošarinah in taksah na to ž^anjekuho, zakaj jo ne omejujete ali pa odpravite, kakor je že bila odpravljena v Avstriji, prodno ie naša država razširila tozadevni srbski zakon iz Srbije v naše kraje» Iz zgornjega je jasno razvidno, da je klerikalno ge^o o ant "thotizmu in o pro-b.ib ciji al1 ohola le humbug, da pa je udarec S trošarinami na vino namenjen predvsem vinogradništvu in konzumu po mestih, torej malemu uradniku, delavcu, obrtniku, meščanu in tržanu sploh. Kje je »Sveta vojska*, da ne vidi tega kapitalnega dejstva? Vinogradnik. Ptuj. čevo identiteto. Gre za hlapca Antona Zo-reta, rojenega leta 1898. v Stopniku pri Vranskem. V bolnici se je zavede! šele danes dopoldne. Njegove poškodbe sicer niso smrtne, vendar pa so zelo nevarne. Sinoči in danes zjutraj je policija aretirala več dijakov - akademikov, ki so po mestu lepil; lepake Jugoslovenske Matice, vsebajoče proteste in obtožbe proti nasilnemu faši>tovskermi režimu, ki tlači Slovence v zasedenem ozemlju Dijaki so bili na policiji zaslišani, potem pa večinoma izpuščeni. Policija je zaplenila in potrgala vse letake in plakate. Borzna poročila. Devize : Amsterdam 0—22 865. Berlin 13.545—13.575 (13.56), Bruselj 0—7.9132, Budimpešta 9.905—9935 (9.92). Curili 1094.1'» —1097.10 (1095.60), Dunaj 7.9902—8.0202 (8.00052), London 275.70—276.50 (276.10), ZAGREBŠKA BORZA Devize: Dunaj 800.12 Berlin 13.56 Budimpešta 9.92 London 276.10 Milan 298.20 Newyork 56.04 Pariz 222.40 Praga 168.77 INOZEMSKE BORZE Curih: Beoerad 91.275 Dunaj" 73.05 Budimpešta 90.60 Berlin 123.70 Praga 15.40 Mila« 27.21 Pariz 30.295 London 25.195 65 Strmo X tSDOVEMSK) NAROD, dne 12. novembra 1928. Stev. 259 Podružnica „Siov. Naroda" v Celju se nahaja sedaj: Kocenova ulloa &t« 2fc Sprejemat male oglase, inserate ter vse druge objave v priobčitev. NirelNini! Daje naslove in druge informacije oglasov. V obrambi fašistovsldh nasilstev Dr. Korošec pleni letake in lepake Jugoslovenske Matice, ki protestirajo proti preganjanju slovenskega in hrvatskega življa pod Italijo. — Ali smo vazali Italije? — Kam vodi dr. Korošce va pot? Z rapallsko pogodbo je bil zadan eden najhujših udarcev našemu narodu. Dolga stoletja le živel naš narod v suženjstvu in ko mu je tudi v Primorju rasi jal za kratek hip žarek svobode, je padel v še hujše suženjstvo, ki je tem težje, ker ita-fijansfcj fašizem niti ne taji In ne prikriva arvcUh nemoralnih namenov ter odkrito priznava, da hoče naš narod nagto in s sHo raznaroditi. Kruto je bilo poteptano načelo samoodločbe narodov, ki ga ie med svetovno vojno proglasi! VVilson in ki je tudi zaradi svoje pravičnosti prineslo zmago zavezniškim državam nad germanskim imperijalizmom. Narod, ki se zaveda svoje Časti in svojih naravnih ciljev skupnega samostojnega življenja, pa ne more in ne srne pozabiti svojih rojakov, ki so bi M nasilno odtrgani od n ježa. Zat.o je povsem naravno, da bo spomin na usodni dan v Rapallu, ko je bil pritis-njen oficijelni pečat nasilju, vedno živel v dušah našega naroda in da se bo obnavljal ob vsaki obletnici. Letos je hotela Jug oslov enska matica skromno proslaviti osmo obletnico rapall-skega dne. V to svrho je izdaia tudi dva umetniška lepaka pod naslovom »Rapallo« in »Ali je to tvoja kultura, Italija?« V teh lepakih se je kritiziralo postopanje fašistov-ske Italije napram našim rojakom v zasužnjenem Primorju. In zgodilo se je, da ie notranje ministrstvo brzojavno odredilo, baje na posredovanje italijanskega poslaništva, naj se lepaka konfiscirata! Konfisciran je bil tudi črnoobrobljeni letak »Ali nas čujete, bratje?« Zdi se, kakor da srno postali italijanska vazalna država, v kateri se ne sme več kritizirati nekulturno zatiranje slovanskega življa pod Italijo. Pri nas se plenijo sikromni letaki, naši oficijelni vladni krogi pa ne vidijo in se ne zmenijo za klice obupanega slovenskega In hrvatskega ljudstva pod Italijo. Italijani so zatrli lepo razvito naše šolstvo v Primorju, mečejo iz cerkev slovenski jezik, preganjajo in zapirajo našo inteligenco, naša društva, celo naše zadiužne organizacije so se polastili fašisti, prepovedujejo slovensko petje, zatirajo sploh vse. kar ima slovensko in hrvatsko nearodno obeležje. Ni je krivice, ki bi se ne zgodila našemu narodu v Primorju. Po ratifikaciji nettunskih konvencij so se razmer celo poslabšale, čeprav je naša vlada zagovarjala ratifikacijo s potrebo zboljšanja odnošajev med nami in Italijo. Ustavljen je bil edini slovenski dnevnik v Tta-Hji, tržaška »Edinost«, razpuščeno je bilo poKtično društvo »Edinost« v Trstu in preganjanja naših rojakov so se Še pomnožila. Omenjamo samo slučaj dr. Coka! Po ratifikaciji nettunskih konvencij se je polžaj našega življa pod Italijo močno pslabšal, ker je naša vlada dala iz rok zadnjo karto, s katero bi mogla Še zahtevati vsaj v gotovem pogledu nekoliko boljše postopanje z našimi zasužnjenimi rojaki. Včeraj dopoldne se je v Beogradu razširila vest, da sta na progi Zasrreb— Beograd trčila dva vlaka. Vest je postala še bolj verjetna, ker zagn.-bških listov dopoldne ni bilo v Beograd. Novinarji in dopisnik zagrebških listov so se o nesreči takoj informirali pri ministrstvu prometa, toda tu niso zvedeli ničesar. Mimogrede omenimo, da ic prometni minister izdal strogo odredbo vsem podrejenim organom, da ne smejo dati nobenih informacii o železniških nesrečah, ki se dogajajo dan za dnem. Iz Novski so pa sporočili v Zagreb, da sta res trčila dva vlaka in sicer Dred vhodom na postazo Novsko. K sreči karambol ni zahteval človeških žrtev, pač pa je materijelna škoda velika. Tovorni vlak. ki vozi iz Raiiča v Novsko, je moral obstati pred postajo Novsko, ker je bila proga zasedena. Na postati je pa stal drugi tovorni vlak. ki naj bi nadaljeval pot proti Zagrebu. Prometni uradnik je pozabil, da stoji pred postajo že tovorni vlak in je dal vlaku na postaji signal za odhod. Tako se je pri petila nesreča pred postajo. Proga je bila zaprta več ur, dokler niso odstranili razbitih vagonov. Železniško osob-je je po večumem napornem delu očistilo progo in omogočilo zopet reden promet med Zagrebom in Beogradom. * Včeraj popoldne se je produciral na igrišču Gradianskega med odmorom v teikmi med Gradjanskim in Derbvjem znani Slavko Barta, ki so ga v inozemstvu nazvali »gospod smrti«. Na igrišču se je zbrala številna možica, da vidi Ratifikacija nettunskih konvencij se je izvršila proti čuvstvom in željam ogromne večine prebivalstva Jugoslavije, kakor se Je Izvršila tudi ratifikacija rapallske pogodbe. Postopanje vlade je bilo nearavnost ne. razumljivo, ker je s krvjo zadušila proteste naše javnosti proti ratffrkaci.fi. Tedaj se je pričelo prelivanje krvi našfti budi v lastni državi in takratni dogodki so bili tudi neposredni povod umoru poslancnv KDK v Narodni skupščini ter sedanjih nevzdržnih političnih razmer v naši državi. Vse se je zgodilo po krivdi naše vlade tako, kakor je bilo všeč In prav našim zunanjim sovražnikom. Kajti na znotraj oslabljena Jugoslavija ne more biti močaa na zunaj. Konfiskacije lepakov in letakov Jugoslovenske Matice ob obletnici rapallskeiga dne dokazujejo, da hodi vlada svojo nerazumljivo pot naprej, pot, ki vodi v ubijanje našega narodnega ponosa, v obup in letargijo ljudstva, v še večjo razdvojenost in notranje razsnlo. Zakaj in odkod ta velika obzirnost napram Italiji? Kdaj je italijanska vlada kon-fisciral kake tiskovine, ki so sramotile naš narod in bile naperjene proti naši državi?! AH je kdaj naša vlada protestirala, ko so italijanski listi psovali Srbe s pastirji, Hrvate z ušivci in Slovence z zabitimi gorjanci? Ali je kdaj naše poslaništvo v Rimu protestiralo, ko so sramotili Italijanski listi celo našega kralja in našo vojsko?! Nikdar nismo čuli o kakem protestu, nikdar nismo čuli, da bi italijanska vlada sama kaj ukrenila proti italijanskim listom, ki so hujskali proti naši državi, kar bi opravičevalo toliko rahločutnost na5e vlade napram Italiji, da bi se zdelo umestno za* plenjevanje nedolžnh letakov, ki na prav mil način obsojajo s splošnega kulturnega stališča nekulturno preganjanje slovanske« ga življa pod Italijo, ne da bi se količkaj sramotil italijanski narod? Zakaj tolika rahločutnost in poniieva* nje napram Italiji? Ali morda vprhra na ukrepe predsednika vlade in notranjega mi* nistra dr. Korošca še vedno tista miselnost, ki jo je izrazil pred leti v razgovoru s poslancem Jos. Predavcem, češ, da bi bilo morda za Slovence bolje, ako bi prišli vsi pod ItaHjo, ker bi bili potem vsaj združeni vsi skupaj? Ali morda g. Korošec še vedno računa na tako možnost in ali morda zaradi tega zatira vsak protest naše javnosti proti nekulturnemu preganjanju primorskih Slo* vencev in Hrvatov pod ItaHjo, ker se boji zmeriti se fašistom?! Nam se zdi postopanje naše vlade neum* ljrvo in ne najdemo nobenega upravičenega vzroka zanj. Toda, naj bo kakorkoli, čustev in prave sodbe našega naroda tudi dr. Koroščevi ukrepi v duhu italijanskega imperijalizma in fašizma ne bodo zatrli. Odločno pa moramo protestirati proti zatiranju svobodne besede in misli v naši državi, kjer dr. Koroščeva vlada prepove* duje javno obsodbo zatiranja naših roja* kov pod Italijo. hrvatskega atleta, ki si je v srednji Evropi pridobil sloves najmočnejšega človeka na svetu. Barta se je hotel producirati v borbi s 30 motornimi kolesi. Ker pa teh niso mogli dobiti, je pokazal svojo moč in spretnost z avtomobili. Po dva avtotaksija si je privezal na levo in desno roko, nakar so šoferji pognali vozove s polno paro. Barta je vzdržal pritisk avtomobilov, čeprav sta avtomobila na desni potegnila močneje nego ona na levi. Akrobat se je sicer premaknili z mesta za nekaj korakov, potem ie stal precej dolgo v ne baš zavidnem položaju. Med drugim odmorom je Barta pokazal drugo atrakcijo. Zažgal si ie ekrazitno patrono v ustih. Pri strašni eksploziji patrone se akrobat ni premaknil z mesta. Ko je ponovil to drzno in nevarno igro z ekrazitno patrono, so mu podložili pod tilnik oster meč. Pri najmanjšem gibu med eksplozijo bi se bil meč zasadil akrobatu v tilnik. Tretjič je ponovil Barta poskus s patrono tako, da je zajahal konja in v diru prižgal patrono v ustih. Po vratolomnih produkcijah so akrobata obkolili novinarji. Izjavil jim je, da bi se rad produciral z motornimi kolesi. Ker je pa zagrebški motoklub stavil nesprejemljive pogoje, se je moral boriti z avtomobili, kar je po njegovem mnenju še težje. Ko so ga novinarji vprašali, če je zelo izmučen, je odgovoril, da ne posebno. Vendar se poznajo sledovi, je pripomnil akrobat in zavihal rokave. Na obeh rokah je bilo videt1 v*»?ffcf tem- | no modre lise od vrvi, s ' privezani avtomobili ru ^... . je nadalje izjavil, da odide drugi mesec v Berlin, odtod pa v Barcelono, Madrid. Carigrad in nato v Ameriko, kjer se bo produciral samo z letali. Tudi v Zagebu je hotel pokazati svojo moč z dvema aeroplanoma. pa ministrstvo vojske in mornarice ni dalo letala na razpolago. Kar se tiče ekrazittrih patron, je Barta izjavil, da zahteva ta produkcija samo vaje. Začel je s patrono s 5 gr razstreljiva. Z neprestano vežbo je dosegel, da more zažgati v ustih patrono s 350 gr ekrazita. Lani se je še produciral s patrono, v kateri je bik> 220 gramov ekrazita. ★ Iz Ogulina poročajo, da se je pripetila med postajama Jesenice in Javor-nik včerai zjutraj težka železniška nesreča. Trenila sta dva vlaka, in sicer tovorni vlak in šolski vlak. Prvi je odšel s postaje Javornik tovorni vlak, takoj za njim pa šolski vlak. Zaradi defekta je tovorni vlak zmanjšal hitrost in šolski vlak ga je dohitel ter se zaletel vanj s tako silo. da ga je porimil kakih 400 m naprej, šolski vlak je pa skočil s tira in popolnoma porušil kakih 100 m proge. Lokomotiva šolskega vlaka ie skočila s tira in potegnila za seboj vse vagone. Sreča ie hotela, da se vagoni niso dtrgali od lokomotive, ker bi se bila lokomotiva prevnila po bregu navzdol kakih 500 m globoko in *bi bila katastrofa neizogibna. Tako so se pa vagorri zarili v zemljo in obdržali lokomotivo na bregu. O nesreči je bila tako i obveščena postaja v Ogulinu, ki je poslala na pomoč tovorni vlak. Progo so začeli takoj popravljati. Redni promet na progi je prekinjen in se vrši s prehodom. Proga ie popolnoma razdrapa-na. Železniška direkcija ie poslala na kraj nesreče komisijo, ki bo ugotovila, kdo je zakrivil nesrečo, ki pa po srečnem naključju ni zahtevala Človeških žrtev. ★ Zagrebška kronika se obogati navadno v nedeljah. Zdi se, da je to najprimernejši dan v tednu za samomorilne poskuse, zlasti za ljudi, ki so med tednom zaposleni. Preteklo nedeljo je beležila zagrebška kronika tri samomore; včeraj sta si pa končali življenje dve delavki. Ob 8. zjutraj je izpila večjo količino ocetne kisline 17 letna Marija LukaŠ. Bila je delavka v neki tovarni na Petrmjski cesti. Rešilni avto jo je odpeljal v bolnico, kjer so ji izprali želodec. Ne ve se še, če bo ostala pri življenju. Po pripovedovanju njenih sosedov gre najbrž za nesrečno ljubezen. Popoldne si je pa hotela končati življenje Jelka Jutrček, stanujoča v Samostanski ulici. Stara je 25 let in po poklicu natakarica. Izpila je večjo količino solne kisline. Baje se je sprla s svojim delodajalcem, kar jo ie tako potrlo, da je izvršila samomor. Tudi Jurčekova se bori v bolnici s smrtjo. HALO! HALO! Znana češka filmska diva Any Ondra pride v kratkem v Ljubljano! Vas Uljma v južnem Banatu je imela te dni senzacijo, ki je dvignila v javnosti mnogo prahu. V Uljmi so se namreč pred dnevi raznesle vesti, da straši v severnem delu vasi. Ženice so se križale in pripovedovale, da je strah kakih 100 m pod zemljo ravno pod vasjo in da se ga čuje, kako se smeje, kako joče in kriči. Ker je bilo vedno več domačinov, ki so na svoja ušesa slišali smeh in jok tajinstvenega prebivalca pod zemljo, so nekateri va-ščani sklenili preiskati vse hiše v vasi in dognati, kdo prav za prav straši. Neke noči so slišali jokanje in kričanje iz hiše seljaka Sore Brankova. Seljaki so iz zasede prežali na strašilo. Ker ni bilo nikogar na spregled, so se približali kleti hiše. kjer je strašilo. Tu so začuli pritajeno stokanje in ihte-nje. Ko so s silo odprli vrata kleti, se iim je nudil nenavaden prizor. V temnem kotu so zagledati popolnoma golo žensko postavo, ki je čepela na kupu slame. Ženska je bila prikljenjena z debelo verigo na zid. Seljaki so spoznali v ženski neko Maro I. iz sosedne vasi, ki ie bila ljubica lastnika hiše, kjer so jo našli prikljenjeno. Dekle je bilo popolnoma oslabljeno in je izpovedalo, da ie zaprto v kleti že tri dni in tri noči brez hrane. Dekle je mislilo, da se njen gospodar samo šali, ko jo je priklenil na zid. Ker se je bala sramote, je prvi dan molčala. Ko pa Brankova le ni bilo nazaj, je začela jokati in klicati na pomoč. Orožniki so Brankova aretirali in ga izročili sodišču v Beli cerkvi. Pri zaslišanju je povedal, da se je osvetil nad dekletom, ker ga je varalo. Ko ga je sodnik vprašal, kako je prišel na strašno misel in priklenil dekle z verigo v klet, je Brankov izjavil, da se je spomnil nekega državnega pravdnika, ki je pred leti na isti način kaznoval svojo nezvesto ženo. Brankova policija dobro pozna. Bil je po prevratu član «ze-lenega kadra» in se je odlikoval tudi kot neustrašen hajduk, ki je svoječas-no strahoval vso tamošnjo okolico. Orožniki so ga takrat prijeli in je bil obsojen na 8 let ječe. Odsedel je v Le-pogdavi 6 let, na kar je bil deležen amnestije. Odšel je na svoje posestvo Uljmi ter živel z Maro, zaradi kate-: se bo moral zopet zagovarjati pred .jđniki. Kompletne pletene obleke 3SO-900 D Jopice, puloverji, žemperji 200—500 ,t Pleteni plašči .... 1200—1800 „ Matija Osterman je včeraj zjutraj umrl Ljubljana, 12. novembra. 2e v soboto smo poročali o težki nesreči, ki se je pripetila v hotelu >Union<. Dopoldne okoli 11. 25 je hotel sluga Matija Osterman iz tretjega nadstropja hotela prepeljati prtljago hotelskih gostov v pritličje. Prtljago je naložil v dvigalo, stopil je sam nanj in s>e spustil doli. Čim se je dvigalo premaknilo, je Osterman še enkrat pogledal skozi odprtino. To je imelo usodne posledice. Zašel jo z glavo v zgornji in stranski del omrežja, ki ga je stisnilo za vrat. Dvigalo, ki je narejeno tako, da se takoj, ustavi, če naleti na kako zapreko ali oviro, se je tudi to pot takoj ustavilo, vendar je bilo že prepozno. Nesrečni Osterman je zakričal, omahnil in padel v dvigalo. Nesrečo so takoj opazili drugi uslužbenci. Pobrali so Ostermana, in ga skušali z umetnim dihanjem obuditi k zavesti, poklicali so takoj zdravnika dr. Zajca, ki je odredil, da so rxraesrečenca prepeljali v bolnico. Njegve poškodbe so bile zelo težke. Dvigalo ga je stisnilo za vrat in mu prebilo lobanjo, šele proti večeru se je mož nekoliko zavedel, bil je pa tako slab, da ni mogel govoriti. Pozneje se je onesvestil in se ni več zavedel. Včeraj zjutraj ob 7.30 je podlegel težki poškodbi, kri mu je zalila možgane. Matija Osterman je bil rodom iz Laz pri Kočevju. Bil je oženjen in jje imel enega otroka. Star je bil šele 31 let. Bil je zelo marljiv, postrežljiv in vesten sluga. V Unio-nu je bil zaposlen od letošnjega januarja, poprej je pa služboval po drugih hotelih. Osterman sicer ni bil zaposlen pri dvigalu, vendar je imel v njjem vedno opravka in ga je znal dobro upravljati. Zato je nesrečo pripisati zgolj naključju odnosno Osterraauovi neprevidnosti. Obupen položaj naših srednjih šol V petek 9. t. m. se ie vršil občni zbor zagrebške sekcije jugoslovenskega profesorskega društva, na katerem so dobili profesorji mučen vtis, da je državna oblast nesposobna, da bi skrbela za izobrazbo mladine in omogočila srednješolskim profesorjem vsaj stanu primemo življenje. Do tega zaključka so prišli profesorji na podlagi referatov profesorjev, katerim se ne more očitati, da so protidržavni elementi. V Zagrebu imajo letos epidemijo škrla-tinke in znano je, da so nalezljive bolezni najbolj razširjene po šolah. Letos med počitnicami pa sploh niso desinfecirali šol tn sicer zato ne, ker ni bilo denarja. Srednje šole, v katerih se vrši pouk dopoldne in popoldne, imajo povprečno po 20 vagonov drv, dočim so jih imele v mirnem času samo za dopoldanski pouk po 40 vagonov. Za pisarniške potrebščine je dobila I. realna gimnazija v Zagrebu okrog 1500 Din dočim stanejo samo tiskovine in razrednice nad 2000 Din. Kakšen ugled more imeti šola, ko morajo profesorji prositi učence, naj prineso za najelementarnejša popravila od doma po 3 do 5 Din in ko moralo učenci sami nositi stroške za gobe in kredo? Kakšne pojme bo imela mladina o državni avtoriteti? Zanimive so tudi ugotovitve o položaju srednješolskih profesorjev. Neki profesor je pripovedoval, da je postal kot predirnetrii učitelj suplent, pozneje pa profesor, a da se nru je plača kljub termi obakrat znižala, ker so profesorjem odvzeli honorarne ure in ker jim še vedno odtrgavarjo 10% za poplavi j ence iz 1. 1926. Letos morajo profesorji plačevati prispevke za pokojninski fond, poleg tega jim pa obetajo še dohodninski davek. Mlajši so zahtevali, naj začno profesorji stavkati. Starejši so jih pa svarili, da bi država zaprla sole ali pa nastavila honorarne moči. Neki ravnatelj srednje šole je pripovedoval, da bi rad nabavil knjige za profesorsko knjižnico, da jih pa ne more. Čeprav je denar na razpolaigo. Za vsako knjigo mora imenovati posebno komisijo treh članov, ki h-odrjo od knjižnice do knjižnice in morajo predložiti plenumu obširno poročilo o kupni ceni dotične knjige. Šele potem dobi ravnatefj pooblastilo, da sme kmjigo kupiti, lizdati mora dve potrdili in 1% kupne cene mora takoj poslati z dvojnim potrdilom davčnerniu uradu. O nakupu knjige mora po-ročatni prosvetnemu ministrstvu in priložiti vse potrebne dokumente. Tako rabi cel dan, da kupi eno knjigo. Komentarji so nepotrebni. V zvezi s tem ie zanimivo tudi stališče, ki so ga zavzeli hrvatski srednješolski profesorji napram Jug oslov en s k emu profesorskemu durštvu, ki ima svoje sekcije v Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu in Splitu, centralo pa seveda v Beogradu. V društvu je 1227 srbijanskih in 1007 prečanskih profesorjev. Jasno je, da srbrjanski profesorji majorizl-ra'jo prečanske in da je v glavni upravi samo en Hrvat m sicer Stjepan Pavičič iz Zagreba. Društvo hrvatskih srednješolskih profesorjev v Zagrebu je pokrenilo akcijo, da se, ocganifsirago profesorji v hrvatska, srbska m slovenska druStva po narodnosti m da bi hnela ta samostojna društva kulturno - stanovsko zvezo, v kateri b: bila zastopana po števiiu svojih članov. Včeraj se ie pričel na Sušaku profesorski kongres in srbijanska glavna uprava je izjavila, da bo odstopila. Toda iz prakse vemo, da se to ne bo agodi'o in da bo ostal tudi v profesorskem društvu hegemonistaČDO - centralistični duh, ki je največja nesreča za vse na'se organizacije s centralami v Beogradu. £Beležnica KOLEDAR. Dane?: Ponedeljek, 12. novembra 1928; katoličani: Martin; pravoslavni: 30. oktobra, Milutin. Današnje prireditve. Obe gledališči zaprti. Kino Marica: >Tajnost i Orijeota«. Kino Ideal: >Dva mokra jtmaka<. Koncert >Ljubljanskega Zvonac ob 20. v Uni onu. T* Protestni shod proti rappalski pogodbi ob 18. v Uni onu. Dežurne lekarne. Danes; Sušnik, Marijin trg; Kuralt, Go-sposvetska cesta. Najboljše, najtrajnejše, zato najcenejše! Prosveta Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani DRAMA. Ponedeljek, 12. zaprto. Torek, 13.: Noblcva nagrada. B. Sreda. 14.: Fany, tete, strici itd. C. četrtek, 15. zaprto. OPERA. Ponedeljek, 12. zaipnto. Torek, 13.: Oedipus rex. Iz komične opere. A. Sreda, 14. zaprto. Četrtek, 15.: Tosca. Izven. Ljubljanska opera. Sroočni>a predstava Verdiijeivega cTrubadunJa* je bila tovrstna po zaslugi ge. VVilian-Kunčeve, ki je pela Leonoro naraivnost sijajno m z izredno pevsko umetnostjo, z«. TWerry - Karvčnikovc, ki Je 3zvajaujočo u5mkovitos*io in nenavadno toploto ter g. Primožiča, ki je v partiji Lune uprav briljiraj. Tudi g. Kovač in g. Rum-pelj sta bdla razpoložena, zbor in orkes-ter pa na višini. Tako je predstava obSmsttvio prav izjemno razvnela in aplavza je bila kakor na naiibolj zmasjoviti premieri. Ga. Wilfan - Kunčeva Je po značaju svojega glasu umetnica, kakršne za nekaj sezon nsmo imeli, zgrabi za dušo in prinaša marsikaj ne le krasno, nego čisto samosvoje. Tehndčno je pevski izobražena do popolnosti, ima jako simpatično, naravno igro in je zunanje prijetna podava. Tako je vsak njena nastop v naši operi umetniški dogodek. Tudi g. Primožič je v takih junaških partijah romantične melodik>znositi izvrstna moč ter je bil sinoči poleg obeh pevk predmet opetovanih navdušenih ovacij. O. Kovač tie svojo bolno ariljo ponovili. Publika ie odhajala s ipTva nagrada*. Delo spada med naflboAj priljubljene komedije zadnjega časa in sioer predvsem ia-radi smiseln« vsebine, krasnih značajev in sijajne tehnik«. Gla-vni vJogii igrata g. Skrbinsek in ga. Medvedova. Režija: g. Ck»I Debev«c. Red B. V sredo 14. t. ro. j« na sporedu Jerome-ova v«se.k»gra «Fany, tete, strici etc.» v režiji g. Sknbinška. Predstava je za red C. •Jutarnji Ust. o Vttku In Visiakovi. Zagrebški «JutiamM fcsrt* prinaša daljše poročijo o plesni dvojici Vilcek-W»siakova ter o veHkem uspehu, ki sta ga dosegla pri premijeri »Prodane neveste* v Parizu. Uspeh našega umetnika v Parizu. Nai kpar g. Lojze DoKnar je rasstavM nekatera svooa dela v Parizu m Je žel splošno priznanje. Vsi pariški listi so obširno poroča H o njegovi razstavi in večina kritikov povdarjat da }e Dolin ar poleg MesHrovića nedvomno največji hi-goslovenski umetnik. Za DoHnanja je vsekakor to laskava ocen«, kj obenem dokamje. da naša umetnost vedno boij prodira v tujino. Nato umetniška razstava v Londonu. Naši upodabljajoči umetniki razstavijo spomladi leta 1929 v Londonu. Razstavila bo večina slovenskih slikarjev m kiparjev, alasti rrriajša ge-neracila. Pisane zgodbe iz naših krajev Zopet železniška katastrofa. — Barta v borbi z avtomobili. — Sreča v nesreči« — Dva samomora« — Hajdukova ljubica v kleti. btev tSCOVENSKI NAROD* dne 12. novembra 1928. Strto 9l Javno zborovanje v Unionu ~ AKADEMSKA OMLADINA sklicuje za danes, 12. t. m. na dan obletnice pogodbe v Rapallu javno zborovanje ob 6. zvečer v Unionu. Državljani! Udeležite se zbora, da dokažemo našo enotnost in odločnost, da vztrajamo do konca v borbi za življenske interese našega naroda! dnevne vesti. Mlad pustolovec v vlogi zdravnika V praških bolnicah je deloval «ialirani» študent Stampfl, ki se je izdajal za doktorja medicine. — Ko so mu prišli na sled, je odnesel pete. — Visoko odlikovanje borcev za naše osvobojenje. V soboto je položil češkoslo-vjajški poslanik na našem dvoru Jan Seba na jjrob n©znanega vojaka na Avali v Beograda zlat vojmfl križec kot najvišje odlikovani]e češkoslovaške republike, s katerim se od-Hktrjejo naši borci, ki so se udeležili borbe za osvoboejnje. Češkoslovaški poslanik je imel daljši govor, v katerem je naglasa!, da se Češkoslovaška ob 10-letnici ustanovitve s hvaležnostjo spominja tudi onih *i-nov, bratskega naroda, ki so položili svoje žrvđirenje na oltar svobode slovanskih narodov. Pijetetno svečanost je zaključila častna stotnija s salvo. — Za Češkoslovaške šole v Jugoslaviji. Naše prosvetno ministrstvo je dalo vsem češkoslovaškim šolam, znanstvenim zavodom, knjižnicani in muzejem brezplačno mnogo knjig In učnih pripomočkov. — V nag© državlianstvo so sprejeti posestnik iz Št. lija Karel BartI, trgovec iz Lajtersberga Slavoljub Milostnik, strugar iz Celja Jožef SemoHč, Železničar iz Ptuja Konrad Vrdlovec, tiskar Iz Gornje Radgone Janko Sušeč, učitelj iz Šolskega Cirkovca Franc Kramer in učiteljica iz Šumberka Ivana Knap. — Iz »Službenih Novin«. »Službene Novine« št 263 z dne 10. t. m. objavljajo zakon o trgovinski in pomorski pogodbi med kraljevino SHS in grško republiko, sklenjen 2. novienibra 1927 v Atenah. — Javna zahvala. Vsem poedincem, društvom in novinam, ki so se me ob 80-letnicl spomnili, se prisrčno zahvaljujem. Zeleč vsem vse najboljše želim obenem, da bi se naša dnžav^a uredila na temelju pravičnosti, zakonitosti in enakopravnosti vseh treh plemen ter bratske ljubezni In medsebojnega razumevanja, da bi se tako utrdila m osvobodila naše zasužnjene brate v sosednjih državah. — V Kastvu, 6. novembra 1928. Prof. Vjekoslav Sptnčić. — cenitev častnikov. Vojno ministrstvo je dovolilo ženitev majorju Matiji Prebegu s hčerko upokojenega železniškega uradnika iz Ljubljane Hermenegildo Klen-ha, artilerijskemu poročniku Franju Tušarlu s hčerko upokojenega uradnika iz Beograda Ljubico Maksimovič, konjeniškemu podporočniku Dragotinu Penavi s hčerko pisarniškega ravnatelja iz Maribora Marico Pla-ninšek, inženjerskemu poročniku Ivanu Spa-leku s hčerko ljubljanskega trgovca Valentina Urbančiča fn zrakoplov nemu kapitanu T. klase Vladimrju Šandorju s hčerko bivšega ravnatelja papirnice v Medvodah Antona Lapajneta. — Zanimanje Amerike za Jugoslavijo. Eno največjih in najbolje organiziranih ameriških tujsko prometnih agerrtur »America Express Company« se je začela zadnje čase zelo zanimati za tujskoprometne razmere v naši državj. Ta tujskopromerna ustanova, ki je že stopila v stik z enim najaktivnejših naših tujskoprornetrrih uradov, kna. v svetovnih mestih 60 podružnic. Z njenim sodelovanjem bi se lahko naš tujski promet zelo razvil. — Novi upravnik Belja. Finančni minister je podpisal odlok, s katerim je imenovan za novega upravnika državnega posestva Belje bivši soimbottski veliki župan dr. Košta Bugarski. Demokrati so nezadovoljni, ker je dr. Bugarski ratfikal. — Vodna centrala v Tacnu s 120 k. s. bo v doglednem času povečana na 1200 k. s. in več. Jez je napraTljen z levega brega na desni breg Save, zatvonrice so tudi že gotove, zdaj je v delu poslopje, kamor pridejo turbine. Vsa zidarska in betonska dela izvršuje stavbno podjetje Obnova, delo samo pa vodi g. ing. St Peruzzi. Jisno je, dn bo nova centrala preskrbovala vse okoliške vasi z moderno električno razsvetljavo in pogonsko silo za razne obrti in pa za domača gospodarska dela. — Delni somčnl mrk. Danes tik pred 8. uro zjutraj je nastal delni soiučni mrk, ki se je tudi pri nas zelo lepo videl, ker je nebo zakrivala redka megla, skozi katero so se zelo razločno tudi s prostim očesom videle vse faze tega zanimivega nebesnega podava. Lunina senca je zakrivala približno 32% solnčne površine. V vzhodnih krajih Evrope so videli solnce bolj zakrito. V Sibirija severno od Tomska se je videl solnčni mrk mnogo lepše, kajti tam je lunina senca sakrivala 81% solnčne površine. Solnčni mrk je trajal nad dve url. Navadno opazujemo solnčni mrk skozi zakafieno steklo, ker solnce tako močno sveti, da ga s prostim očesom ne moremo gledati, četudi nastane delni mrk. Danes pa steklo ni bilo potrebno, ker ga je nadomestovaia megla. — Duklćev »Magarac« v prevodih. Znano delo Ante Dukića »Iz dnevnika jednog magarca«, o katerem smo pred leti obširneje poročaj i, je izšlo te dni v založništvu »Slovenskeho Vvchodu« v Kašicah v slovaškem prevodu prof. dr. Vojtecha Mierke, ki je že poprej z radiopredavanjem seznanil češkoslovaško javnost s tem delom in pisa-teJđem Dutaćem, Prevod, kl je izšel pod naslovom »Somarove zapiskv«, se dobi tudi v zagrebških knjigarnah m stane 40 Din. Knjiga je zelo lepo opremljena, posrečena je osobito naslovna slika, predstavljajoča osla, ki piše dnevnik. Dukićevo delo se prevaga tudi v italijanščino pod naslovom »L* asino filisofo«. — Dihur namesto ženina v pasti. Mani-oa Komanova nas je prosila, da popravimo razgovor našega urednika z njo. Manica ni nastavila sama pasti, da bi ujela ženina, ampak je samo spisala burko te vsebine. Vendar pa privošči veselje vsem, ki so se čez nedeljo nasmejali na njen račun zaradi tega nesporazuma med njo in naihn urednikom — Slovenska Matica bo imela letošnji redni občni zbor v torek, dne 27. t. m. ob 20. uri zvečer v društvjeni posvetovalnici z dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika o lanskem občnem zboru; 2. Poročilo odbora; 3. Izprememba čl 4. alinea 3 in 4, ter čl. 15, alinea 2 drušTvemu pravil: višina pokro-viteljmrhie in ustanovnine ter veljavnost od-borovih sklepov; 4. Slučajnosti. Društveniki bodo dobili še posebna vabila. — Odbor. S58-n PRIZNANO najboljša oblačila pri najnižjih cenah nudi renomirana tvrdka J. Maček Ljubljana, Aleksandrova c. 12. — Vreme. Po dolgem jesenskem deževju smo imeli včeraj prvi dan brez dežja. Vremenska napoved pravi, da bo hladneje, vedro vreme, čez dan topleje In deloma oblačno. Tudi barometer kaže, da ie jesenskega deževja za letos najbrž konec. Včeraj je bilo po vseh krajih naše države oblačno in megleno. Temperatura Je povsod znatno padla. Danes zjutraj ie kazal barometer v Ljubljani 767 mm, temperatura je znašala 3 stopinje. — Občni zbor Z. S. V., sestanek dele. ga tov. Vsem bivšim vojakom, zlasti našim podružnicam javljamo, da se vrši občni zbor zveze bivših vojakov iz svetovne vojne one y. decembra t. 1. v lepem salonu tov. Rozmana, p. d. pri Jerneju; pričetek ob 9. url Mozge iz vojne, ki žele kafcšrnekoli po-jasnitve, dobrodošli. Občni zbor se vrši po običajnem sporedu Glavni odbor Z. S. V. v Ljubljani. 856-n — Pri bolezni ledvic« mehurja In velikega črevesa Vam olajša prirodna grenčica ^Franz Josef* prebavo in povzroča redno lahko odvajanje prebavljenih snovi. Izpričevala bolnic potrjujejo, da Je voda cFranz Josef» priporočljiva mladim in starim ljudem v nadaljnjo uporabo. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijski!] trgovinah. 26-T _ Nesreče in nezgode. Žagar Peter Ar- nuš iz Spodnje Kokre je včeraj med delom padel pod žago in si demo roko težko poškodoval. — posestnikovega sina, 10-letnega Franca Bobnarja iz Most pri Kamniku, je konj nevarno ugriznil v levo nogo in mu odtrgal cel kos mesa. Plaščke otroške In dekliške le dunajski kroj nudi ceno — KristoHč - Bučar. Stari trg. Prava kava živce uničuje ZIKA napravi jeklene Iz Ljubljane —lj Rapallo! Danes zviečer ob 6. uri vsi k javnemu zborovanfiu v, Union. _]j >"a današnjem zboru t »Unionu« govore: Dr. Rožič, za delavstvo g. Juvan Rudolf, dr. Ehrlich, dr. MaruSić in zastopnik akademske omladine —lj Poziv ljubljanskemu delavstvo! Narodna strokovna zveza poziva vse Bdbljan-sko delavstvo, posebno pa člane NSZ, da se kar najpolnoštevilneje udeležijo spominske obletnice rappalske pogodbe, ki se vrši v ponedeljek, dne 12. t. m. ob 6. uri zvečer v veliki dvorani hotela Union. Slovensko delavstvo, ki je posebno težko prizadeto z nettunskimi konvencijami, ki daje možnost poplave italijanskega delavstva, ki Je že m bo še prihitelo v našo državo In odjedalo kruh našemu domačemu delavstvu, je v prvi vrsti poklicano, da zavzame proti tej poplavi svoje staMšČe in izreče svoje ogorčene proteste proti taki zunanji politiki. Vsi zavedni domači delavci, posebno oni, ki so brez zaslužka in kruha, morajo priti polno-števflno in nwigočno dvigniti svoj glas proti nameram italijanskega fašizma. V ponedeljek vSi v Union na spominsko slavnost Rappala! —I Vse poseinike današnjega shoda ob 6. uri zvečer v Unionu najvljudneje prosimo, da vzdnže v dvorani red in ne kade, ker se vrši po shodu naš koncert. Upoštevajte blagohotno! Odbor »Ljubi. Zvona«. —lj Redek Jubilej. Včeraj je v krogu svoje rodbine in znancev ter prijateljev praznovala ga. Marija Maurinova 80-lernlco svojega rojstva še čila in zdrava na duhu in telesu. Čestitamo m še na mnoga leta! —lj Poroka. Včeraj se je poročil v frančiškanski cerkvi g. Zvonke Blaževi« s gdč. Zorko Lozi6. Obilo sreče! —lj Zanemarjen hodnik. Desni hodnik od žel. prelaza proti &*ki se nahaja v takem stanju, da sesa blato ob sedanjem deževnem vrelenu malone do gležnjev, čeprar je bil hodnik pred nedavnim časom reguliran. Hodnik je treba vsekakor asfaltJrati ali kako drugače tlakovati, kajti sedanje stanje nikakor ne odgovarja vedno naraščajočennt prometu, ki se radi slabih in nezadostnih prehodov vrši večinoma po tej strani. Če se oe motimo, morajo hišni posestniki itak napraviti primerne tlakovane hodnike ob svojem posestvu ob cesti, kar pač ne bi bilo pretežko breme za firme kot so Meden, Kopač in pivovarna Undon, zlasti Še, ker je vsled slabega hodnika najbolj prizadeto usluzbenstvo o meno eni h podjetij. Mislimo, da bi se dala ta stvar vsekakor čimpreje urediti v sporazumu z železniško direkcijo, omenjenimi firmami in mestno občino, saj tlak se bo prej ali slej moral itak napraviti. —H Čemu odlaganje? Minili so tedni in meseci, kar je umrl dr. Šavnik, ravnatelj ljubljanske poštne hranihrice. Začasno vodi ta zavod višji uradnik i>z ministrstva. Kakor čujemo, se poteza za ravnateljsko mesto več slovenskih uradnikov - strokovnjakov. Čas bi Že b*1, da se hnenuje za ta važni denarni zavod nov direktor, ker začasno vodstvo ni ne uradu ne drŽavi v prid. CDlCOlOBOBCDnCDiCDBOlOiC Premog, drva koks in oglje - JURIJA" vilharjev« cesta z* Gl. fco!.), Kralja Petra tifc b Mifcta ■ šičeva cest* 4 — Telefon Ztev. 2S2T 3«CD1CD1CDBCD1CD101C31C3«C3 —lj Razpis natečaja za najbolje izvedeno higijensko ureditev. Higijenski zavod kraljevine SHS v Ljubljani je podaljšal natečaj za najbolje Izvedeno higijensko ureditev; v kmetski hiši oziroma okolici (kuhinja, jedilna shramba, spalna soba, vodnjak, stranišče z greznico, gnojišče itd.) končnove-Ifjavno do 1. decembra 1928. Najboljše tri ureditve oziroma asanacije se nagradijo v higijenskih potrebščinah v vrednosti po 3000 Din, 2000 Din in 10000 Din ter diplomo. Prijave sprejema higijenski zavod v Ljubljani do 1. decembra 1938. Po tem roku bo strokovna komisija si ogledala higijenske ureditve tekmovalcev in najvzornejše nagradila z razpisanimi nagradami. —H JNAD »Jadran«. Na XVIII. rednem občnem zboru je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik Radomir Z. Nedelu kovic, cand. iur.; podpredsednik Rihteršič Boris, cand. phfl.; tajnik I. Ziinmermann Dolfe, stud. techn.; tajnik II. Adanič Milan, stud. techn.; tajnik I H. Grujič Nenad, stud. techn.; blagajnik Vazzaz Vladimir, stud. techn.; čital-ničar Mašrrević Lazar, stud. techn.; gospodar Omfladič Franjo, stud. iur.. knjižničar I. Puppis Karel, stud. techn.: knjižničar II. Sikošek Dušan, stud. techn. Revizorji: An-đjetlć Filip, stud. techn.; Rupnik Polde, abs. iur.; Babić Mihovil, cand. techn. Načelnik! sekcij: kulturno - znanstvena Rihteršič B.; dramska in korcuian&ka: Ekar D.; zabavna: Šketelj J.; glasbena- Sikošek D. —I j Danes zvečer ob osmih v Unionu koncert ».Ljubljanskega Zvona-! Vstopnice v Matični knjigarni in zvečer pri blagajni v Unoonu. Tudi besedila! Primarij dr. Pogačnik _ordinira zopet redno. 13369a —lj Smrtna kosa. Franc Schantel, posredovalec za nakup hiš, znana osebnost v Ljubljani, potomec stare meščanske rodbine, ki je bila včasih zelo imovita, je danes zjutraj umrl na kapi v mestnem zavetišču za onemogle v Japljevi ulici 2. Po-kojnik je bil sin uglednega ljubljanskega tre ovca in hišnega posestnika na Mestnem trgu. Star je bil 62 let. —ljTKD »Atena« vabi naše ženstvo, da se odzove k pripravi za razstavo »Blazina* Prijave sprejema in daje navodila pisarna »Atena«, Dunajska cesta la-V., od H. do 12. 857-n —lj Zavitek volne sem našla. Poizve se v upravi Slov. Naroda. —lj Vsakovrstne trpežne čevlje kupite najbolje pri A. Gor še, Stari trg štev 15. 100-T Damske plašče najnovejšo s kožuhovino ali brez od 300 do 800 Din; dekliške v velikoti od 2 let dalje od 110 Din naprej; damske Kas h a obleke od 240 Din naprej; zimska krila in bluze od 70 Din naprej, kakor tudi damske m oroške baihenfoobeke — mudi najceneje F. in I. GORIČAR, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 29. --Oglejte si razstavo v izložbi!-- Iz Celja —c Rapallska manifestacija se je vršila v soboto zvečer v veliki dvorani Narodnega doma. Priredila jo je podružnica Jugosl. Matice. Predsednik g. Rafko Sakriič je pozdravni zbrano občnstvo in govoril lep spominski govor. Sledile so pevske točke, deklamacija g. Veluščeka »Ujedinjende« in Ribičeva enodejanka »Dedščina«. Vse točke so lepo izpadle. Bil je lep večer, na katerem smo se spominjali bratov onstran državnih mej. —c Martinovo v Celju. Sveti Martin je imeniten svetnik. Se bolj imenitna je njegova gos in pa mošt, ki se tisti dam prekrsti v vino. CeKjarni so temu primerno tudi svetega Martina počastili. »Soča« je v dvorani Sokolskoga doma priredila v soboto zvečer Martinov večer, ki je bil tako mnogoštevilno obiskan, da mnogo gostov v prostrani dvorami skoro ni dobilo več prostora. Večer je bil prav zabaven. — Obrtno društvo je priredilo Martinov večer v nedeljo zvečer v restavraciji »Zelenega travnika«, ki je istotako dobro uspel. Izven tega pa so Martina častiH še v rnnosTh drug4h celjskih in okoliških gostilnah. Any Ondra kot plesalka in umetnica na saksofon bo za Ljubljano prvovrstna atrakcija! Praga ima novo senzacijo, katere junak je mlad pustolovec, ki se je izdajal za zdravnika in sicer tako spretno, da je bil nastavljen v nekaterih praških bolnicah, kjer je res opravljal službo zdravnika. Gre za »faliranega* študenta IV. realke Jana Stamplo, ki je star zdaj 22 let. 2e v mladih letih je znal imenitno ponarejati dokumente in svoji materi je nosil vedno najboljša izpričevala, dasi je v resnici opetovano padel. Tudi maturitetno izpričevalo je ponaredil. Že kot 14retm' deček se je lotil sleparij in uganjal lih je tako spretno, da ga celo krirninami organi občudujejo. Nedavno se je pojavil v bolnici nekega pTOvincijalnega mesta, kjer se .ie predstavil pod temi$ljenfm imenom kot doktor medicine in je bil sprejet v službo. Nastopal je zek> samozavestno, občeval je v najboljši družbi in napisal je celo »znanstvenoc medicinsko knjigo. Praški založnik je zaupal mlademu zdravniku in je njegovo knjigo založil. 2e v sub-skripciji je vladalo za to delo v zdravniških krogih veliko zanimanje. Nešteti zdravniki so knjigo plačali, prejeli je pa seveda niso. Famozni zdravnik je prišel pri neki operaciji v zagato in je bil končno razkrinkan kot mazač in slepar. V njem so spoznali bivšega realčana Starnpfia. Policija ga je aretirala in založnik se je obrisal pod nosom. Nekaj časa je bil mir pred njim, naenkrat se je pa pojavil v neki praški bolnici zanimiv zdravnik. Ordiniral je vedno ponoči in sicer najraje ob asistenci mladih strežnic. Pa tudi za bolnike je skrbel. Ponoči je hodil po sobah, tolažil je bolnike in se informiral, kako se počutijo. Predstavljal se je za dr. Peca in kmalu je postal zelo popularen. Nihče pa ni vedel, na katerem oddelku je nameščen. Bil je na vseh oddelkih in na nobenem. Dolgo mu je šlo delo Radiosignali z neznanega planeta Nedavno se je ves svet zabaval na račun Angleža Robinsona, ki je pošiljal pozdrave svoji astrami ljubici na Marsu na valu 30.000 m, pa ni dobil odgovora. Pač pa so dosegli 11. oktobra zeimljo zagonetni signah" iz neskončnega svetovja in prestregle so jih mnoge radiopostaje na Norveškem, Švedskem, Holandskem. Znanost ne zna pojasniti tega pojava, ketr še n»i talko napredovala, da bi mogla ugotoviti, katera nebesna telesa so obljudena in kakšna bitja žive na njih. Zanimivo je, da so bili prestižen i radio valovi podobni signalom. Strokovnjaki so ugotovili, da prihajajo iz neskončnega s vetov j a. Doslej je prevladovalo nazirauje, da krožijo radiovalovi samo okrog zemlje in da nikoli ne prodro atmosfere. Niti Marconiju se ni posrečilo prodreti z radiovalovi v najvišje plasti atmosfere. 2e nekaj kilometrov nad zemljo so naleteli radiovalovi na nepremagljive ovire in so se vračali v prvotno smer. V oktobru so pa slišale radiopostaje na Holandskem signale oddajne postaje v Eidhovnu in ko so izmerile čas med oddajo in sprejemom, so spoznale, da signali niso mogli tako dolgo bloditi. Bilo je jasno, da prihajajo signali iz ogronune razdalje več milijonov kilometrov. Norveški profesor Stromer, ki se je odlikoval s proučevanjem polarnega sijaja, se je začel zanimati za ta zagonetni pojav in je dognal, da prodirajo radiovalovi «budi najvišje plasti at-msfere, da zapuščajo z neverjetno brzino atmosfero in se širijo v svetovje, od koder se vračajo čez nekaj sekund na zemljo. Radioval prevali v sekundi 300.000 km. Po številu sekund, ki jih potrebuje signal za povrajtek na zemljo i kot odmev, se vrača iz razdalje 400 mi- i liionov km, torej veC nego znaša razdalja Marsa od solnca. Kako prodro ra-diovali atmosfero, je še zagonetka. Zopet smrtna obsodba pred pariško poroto Pred dobrimi 14 dnevi je pariška porota obsodila na smrt Slovenko Jul-kor Kureševa, obtožena umora tujega rotno sodišče novo smrtno obsodbo. Tudi to pot je bila na smrt obsojena ženska. Smrtne obsodbe žensk so v Franciji zelo redke in zato vzbujajo splošno pozornost. Pred porotniki se je zagovarjala že priletna Emilija David, ki je bfla, kakor Kruševa, obtožena umora tujega otroka. Davidova je stara devica. Stanovala je v predmestni hiši m s sosedi se ni razumela. Sovražili so jo vsi, ker je bila čudaške narave, z nikomur ni spregovorila prijazne besede. Samo star maček, ki ji je bil menda vse na svetu, ji je delal družbo. V hiši je bila znana kot «stara čarovnica*. Sosedi Baude so ji bili trn v peti. Zakaj jih je tako sovražila, ni znano, zdi se pa, da je bila zavistna mladi Baudejevi, ki je živela v srečnem zakonu. Sovraštvo se je šc povečata, ko so Baudejevi dobili potomca. Stara devica ie noč in dan razmišljala, kako bi se sosedom osvetila. Tn ko je nekega dne zvedeđa, da je Baudejeva njeno mačko z metlo napodila iz stanovanja, je sklenila osvetrti se. srečno od rok, končno se je pa izdal. V bolnici se je izgubil dragocen instrument in preiskava je pokazala, da ga je ukradel dr. Pec. Bolnica je prijavila tatvino policiji, ki pa tatu ni mogla izslediti. Tako je prišla bobiica čez noč ob »zdravnika« in ob mikroskop. Policija je napela vse sile in je slednjič izsledila dr. Peca v seznamu zločincev pod pravim imenom Jan Stampfl. Do zadnjega mladi slepar ni storil nikomur žalejra. izvzemši založnika, ki je utrpel znatno škodo. Te dni se je pa pripetil v neki praški bolnici dogodek, ki bi bil lahko imel težke posledice. V bolnico so pripeljali težko ranjenega nadstražnika Kudelo iz Moravske Osrrave. ki ga je ranil neki zločinec na begu. Rana se je vnela, nastalo je zastrupi jenje krvi. Kudelo so delj časa le-čili v Moravski Ostravi, končno so ga pa morali prepeljati v praško bolnico. Tu je našel pri zdravnikih vsestransko pomoč do trenutka, ko ga je začel le-čiti neki dr. Ohrenstil. Ranjenemu stražniku niti na misel ni prišlo, da ga leči pustolovec, ki se je izdajal za zdravnika. Operacijo ie napravil pravi zdravnik, potem je pa dal dozdevni zdravnik stražniku injekcijo in se odločil za transfuzijo krvi. K sreči so bili navzoči zdravniki, ki so nesrečo pravočasno preprečili. Novi asistent si je dal napraviti elegantne vizitke, na katerih je figuriral kot MUDr. Ohrenstil. S pomočjo teh vizitk je dobival na kredit vse, kar je potreboval. Nekaterim trgovcem se je pa zdela zadeva sumljiva, informirali so se o mladem zdravniku in zvedeli, da imajo opraviti s sleparjem Stampflom. Takoj so obvestili policijo, toda bilo je že prepozno. Pustolovec je pravočasno odnesel pete. Policija je izdala za njim tiralico Nekega dne je odšel Baude kakor običajno po opravkih, njegova žena je pa odšla na kolodvor čakat sorodnike. Na ta trenutek je prežala Davidova. Neopaženo se je splazila v stanovanje Bajudejevih. Vzela je komaj nekaj mesecev staro dete v naročje in mu zamašila z gobo usta. Ko so se roditelji vrnili, so našli svoje dete v groznem položaju. Nesrečni otrok se je davil in zdravnik ni mogel ugotoviti, kaj mu je. Tudi dva druga zdravnika nista mogla dognati, kaj je otroku. Davidova mu je namreč porinila gobo globoko v požiralnik. Dva dni se je ubogo dete borilo s smrtjo, končno je pa podleglo. Davidova je triumfirala. Peklenski načrt se ji je bil nosrečil. Toda že drugi dan so pri obdukciji trupla ugoto-vHp, da se je dete zadušilo. V gnJu so naišli •gobo. Policija je takoj uvedla preiskavo in osumila Davidovo. Ta je pri zaslišanju priznala zločin, motiva pa ni hotela navesti. Pri razpravi je bila cinična rn apatična. Občinstvo 36 bilo zelo ogorčeno nad njenim vedenjem in je hotelo morilko linčati. Psihijatri so dognali, da je obtoženka odgovorna za svoje dejanje in zato je porota izrekla smrtno obsodbo. Pozor! Pozor! Filmska diva Any Ondra bo v Ljubljani igrala saksofon in nastopila kot pjesalka! Morilec Rey je bil bogat Nedavno bi se bil moral zagovarjati pred francoskim sodiščem Pierre Rey, znan kot drugi francoski Landru, ki je moril ženske, hrepeneče po zakonskem življenju. V ječi je pa morilec podlegel prostovoljnemu gladu. Odklanjal je namreč jed in je tako oslabel, da je čez nekaj tednov umrl. Pokopali so ga skrivaj v Marseillu. ker so se oblasti bale. da bi ne prišlo do izgredov, kajti prebivalstvo je bilo silno ogorčeno nad Reyjevhni zločini. Rey je zdaj pokopan, toda njegova afera še ni končana. V neki marseillski banki so namreč našli morilčev tajni tresor. Poleg tega je imel Rey v isti banki konto na 120.000 frankov, v neki drugi banki, ki je bila last umorjene Ebelove, pa celo na 600.000 frankov. Omenjena dama je prepisala vse svoje premoženje na njegovo ime. Cez dva dni so jo našli v njeni vili zadavljeno. Kmalu se je izkazalo, da ima tudi ta umor na vesti Rey. Dbelova je zapustila sorodnike, ki se potegujejo za dedščino. Sorodniki stoje na stališču, da denarja, ki ga je dara njihova sorodnica svojemu poznejšemu morilcu, ne more podedovati morilec, niti njegovi sorodniki. Ce bi ne M Rey umrl, bi niti on, niti njegova deca ne imela pravice do tega denarja. Rey se je namreč v Alžiru oženil in je zapustil tri otroke. Obeta se zanimiv proces, ker je Rey umrl pred sodno obravnavo. Urnora Ebelove mu niso mogli dokazati, a proti mrtvim je sodna obravnava nemogča. Iz človeškega in pravnega stališča je strašno pomisliti, da bi morilčevi sorodniki podedovali denar po njegovi žrtvi. Francoski pravniki se zelo zanimajo, kako bo sodišče odločilo v tej zadevi. Stran i. »SCOVENSKI NAROD* dne 12. novembra 1928. Stev. ?59 Roger de Beauvolr: Sužnja Roman. — Čuj, Ziana, — je odgovoril dož ves iz sebe, — če so hotele človeške •ustnice, ki ne smejo pod nobenim pogojem govoriti, sploh kdaj kršiti molčečnost, velja to ta hip za moje ustnice. Toda če ima tvoja duša količkaj usmiljenja z menoj, nikar me ne vprašuj. Med nama je grozna tajna. Boj se uganiti jo, Ziana In če bi ti prišla na misel slutnja resnice, izbij si jo iz glave in prosi boga, drago dete, da zgosti temo, ki krije najino čisto in tajno prijateljstvo! — O, nadaljujte, vaš glas mi zveni v ušesih kakor najslajša melodija. — Ti ne ves, kako te ljubim. Pod masko, ki mi ie edina zašcitnica, sem neštetokrat zrl smrti iz oči v oči. Često sem vstajal v dežju in snegu, vzel sem plašč, da bi te videl samo za hip in da bi odnesel domov rože, katerih so se dotaknili tvoji lasje. Glej, tu so, zlomljene kakor ti. Alessandro je odprl šatuljo in pokazal Ziani šop velih, suhih rož. Dekle še ni vedelo, kaj jo veže s tem možem. Otožno je zrl na rože. Dožev obraz je bil ta čas tako lep in plemenit, da jo je vlekla k Alessandru nepremagljiva simpatija. Zadostovalo je nekaj trenutkov, da je dobil tak vpliv na Zia-no, kakršnega ni imel nikoli Ortale in celo Taddeo ne. Dož se je zdel Ziani junak iz onih ginljivih povork, ki jih je često videla v Benetkah. Zrla je nanj z občudovanjem in svetim strahom. Ljubezen ali slava bi si ne mogla izbrati lepšega čela, nego je bilo njegovo, da posadi nanj svojo krono. Toda čelo beneškega vladarja je razorala bolest in solze so mu tekle po licih. — Očividno sta v njem dva človeka, — je šepetala Ziana, — eden, ki me na- vdaja s pogumom, in drugi, ki me navdaja s spoštovanjem. Morda že jutri umrem in spomin na dragega prijatelja ostane v mojem srcu do zadnjega zdihljaja. Ottale naju molče gleda. Ubogi oče, čestitljivi starec, često sem ga žalila, dasi je tako dober. Kadar sem pričakovala tega kavalirja, sem po cele ure molčala in nisem videla očeta, kako mu uhaja pogled na kanal, po katerem bi morala priplurti težko pričakovana gondola Bože moj, kaj pomeni to? Vsa obupana in prestrašena je Ziana bridko zaplakala, dočim je stal zid kakor vkopan pred dožem. — Ne plači, Ziana, — je dejal dož in si otrl solze, — ne plači, sreča te čaka. — Sreča! Kaj morem biti srečna, moj dobri zaščitnik, moj zvesrti prijatelj? Ah, zavedam se dobro, da ostanem brez srca, ki mi je bilo edina uteha. Ne bom več slišala glasu, ki bi mi dejal: Ziana, potrpi, vse zveš. — O, Kriste! — je zacepetal dož in se ozrl ves iz sebe na križanega, — o, Kriste, ti si trpel! Ziana, — je nadaljeval previdno, da bi se ne izdal, — Ziana, zapustiti me morate .. . zapustiti do jutri. Toda jutri boste zope svobodni, odpotujete iz Benetk, z Ottalom odpo-tujete. — Visokost, — je dejala Ziana in sklenila roke, — torej mi ne dovolite, da bi vzela s seboj tajno, ki mi je dražja od svobode? Torej ne bom nikoli vedela, kaj vas veže s siroto, kakršna sem, in čemu je usoda položila moje nesrečno življenje v roke grofice d Azola? O, ali naj vam povem, kaj čutim ta hip? Glejte tegale starca, ki plače kakor vi in jaz, starca, ki ga ljubim in ki me je vedno učil ljubiti vas. Med vas in njega me je razdelilo utripanje mojega srca, za vas vedno utriplje in po vas hrepeni. O, bože, nekaj mi pravi, da je eden varuh zaklada, ki pripada drugemu. Kako to, da sem kristjanka? Spominjam se tudi zaroke pred oltarjem. Zvečer se obračam med molitvijo od Ottala, pred vami pa molim in zrem na vas. O, bože moj, — je vzkliknilo dekle in padlo pred križanega na kolena, — govori ti. če mi on, ki ga ljubim, noče izdati tajne! Zdelo se je, da je Ziana položila v to nenavadno molitev vse sile svoje duše. Drhteč po vsem telesu je čakala, da stori nebo čudež in da pošlje križani svojo besedo kakor blagodejno roso na njeno vroče čelo. Dož jo je gledal, bil je vedno bolj razburjen in razdvojen. Toda Alessandro se je že dolgo pripravljal na to strašno borbo. Premagal se je, prijel Žida za roko in mu pokazal klečečo Ziano: — Da, da, drago dete, — je dejal in se obrnil k Ziani, — le vprašaj boga, kaj je pogum in ona čednost, ki je zdaj v nebesih. Morda ti tajni glas pove, da je na svetu trpljenje, ki presega človeške moči, da so žrtve, ki molče in se ne trkajo na prsa, da so duše, obsojene Že vnaprej gledati, kako jim je usoda ugrabila večji del radosti in največjega zaklada. Prva in najstarejša tvrdka s klavirji A. Fiedler & Sohn Gradec (Štajerska), Bismarckplatz fi. Zastopstvo veletvrdk Bdsendorfer, Stingl-Originalni, Pallik, Nemetschke-planino* itd. Plačilne ugodnosti tudi za inozemstvo! Slike za legitimacije izdelale na; hi tre}« totograi Hajpoo Hib&er. LJubljana. Sv. Petra cesta SC 25. 89/T Odlični šlezijski premog in koks, promptno iz skladišča ter trboveljski premog dobavlja Cebin, Wolfova 1, tet 2756. 92/T Žepni tfobci za dame In gospode Velika Izbira! JL & E SKABERHE — lijabljana. . Zahvala. Za mnogobrojne dokaze iskrenega sočutja ob izgubi naše nepozabne, drage hčerke, sestre, tetke in svakinje, gospodične Fini Klemenčič za poklonjeno krasno cvetje in vence, kakor tudi vsem onim, ki so našo preblago pokojnico v tako častnem številu spremili k večnemu počitku, se prav srčno zahvaljujemo. V LJUBLJANI, dne 10. novembra 1928. Rodbina Klemenčič. Žaganje drv 2 motorno žago. Uran Franc Vil-barfeva cesta. Teietoo 28-20. lfrT Trčani med cvetlični, vsako količino, po dnevni ceni kupuje Čebelarska zadruga Zagreb. Paimotičeva nfica II. B. 2175 Stanovanje dveh sob, fcahinoe ta pritifcfio iščem v novi ali stari bSSL Plačam za pol leta naprej. Ponudbe na opravo teza lista pod »Stanovanje 2152«. Gospodična s prakso, vajena vseh pisarniških del, išče službo, ere tudi za Ma- gajnričariro. Ponudbe na opravo teza lista pod »Stalno 2151«. Pozor, vinski trgovcil Oddam GOSTILNO za toSenje vina proti mali oxlŠko žuje kri izboljša slabo prebavo, slabotno delo* vanje črevea, napihova* vanje, obolenja mokračne < t si ine, jeter, žolča is žolčni kamen. Vzpodbuja apetit in izborno ačn> tuje pri arteriosklerozi - »PLANINKA* čaj je pristen v plombiranih pa> fc-etib po Dm 20— s napisom proizvajalca: LEKARNA BAHOVEC Lfubtjana. Kongresni trg. 'Dobi se v vseh lekarnah^ IDEALNI ČEVLJI Doma, pri delu ali v pisarni so naši čevlji iz baržuna *■ lastina 4443-60202 Prijeten počutek Vam nudi samo ta čevelj, ker Vaše nose pri vsakem gibanju obvaruje pred utrujenostjo. DAME! Nosite doma, pri delu in v pisarni samo obutev iz baržuna in lastina, QQ* ki jo še nadalje prodajamo po DIN 05r " Naznanila. Slavnemu občinstvu naznanjam preselitev svoje de* lavnice za izdelovanje perila iz palače Kreditne banke na KONGRESNI TRG št. 3. Obenem se priporočam cenjenim odjemalcem za nadaljna naročila. AMALIJA ZORCIC. mm Specijalna tovarna strojev z\ obdelavo lesa KLEIN & STIEFEL v Fuldi Zastopnik: Peter Angelo, Ljubljana Gledališka ulica, 4/1. Specijaliteta: mizarski in kotarski stroji posamezni in v vsaki kombinacij z vdelanimi elektromotori! (pogon brez jermena) kakor tudi vsi stroji za jermenski pogon. Dolgotrajen kredit brez menične podlage Zahtevajte ponudoo ali brezplačni obisk ^as1op^ika Zidni reklamni koledarji za leto 1929 z blokom in tiskom. Razglednice za Božič in Novo lato. Papirnato božično blago. Nakit za božično drevesce vse v bogati izbiri pri tt. Rudolf Polaček. Zagreb, Jurišićeva ul. 24. Veletrgovina s papirjem, založba razglednic in koledarjev. Zahtevajte cenik! 9° 2sz Podružnica LJUBLJANA, Mestni trg st. 5 Afiliacija Banke čehoslovaških legij, Praga Obavlja vse bančrje oosle oajkulantneje, sprejema vloge na tekoči račun ir na hranilne knjižice. Pooblaščeni prodajalec srečk državne loterije. Prodai? drž. srečk na obroke Prodaja in nakuo devte in valut Brzojavni naslov: Komercbanka — Telefon: 2005. PoŠt hran rač Stev I£321) Urejuje: Josip Zupančič* mm Zm »Narodno tiskamo*; f ran Jeserfefc. « Za »pravo 10 inscfaini dd lista; Otoo Chriatot — Vsi ? LJubljani SB 86 67