153. številka._Ljubljana, v soboto 6. julija 1895._XXVIII. leto.
SLOVENSKI NAROD.
zahaja vsak dan *vee«r, isimsi nedelje in praznike, ter velja po poftti prejeman za avstro-ogerske dežele ra vse leto lf> gld., za pol leta 8 gld.. za Četrt leta 4 gld., za jp<len ohimo 1 gld 40 kr. — Za Ljubljano brea pošiljanja na dom za vso leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jedcu meBec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. ra četrt leta — Za tuje dežele toliko več, kolikor pofituina zna5i\. Za oznanila plačuje se od Itiristopne petit-vrote po 6 kr., če se oznanilo jcdenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali većkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni&tvo je ua Kongresnem trgu It 19, Upravnistvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Ljudstvo slepe.
L
Nasprotna katoliška stranka poskusa na vse moči, da bi oprala Skandal, katerega je vprizorila v Starem trgu. Rada bi zvalila krivdo na nas, in svoje razgrajače naredila za nedolžna jagnjeta. Seveda to se jej ne bode posrečilo. Dejstva govore proti njej, naj jih „Sloven eca če tako prikriva. Resnica je, da so pijani pristaši nade katoliške stranke, ali bolje reče no, od kaplanov vpijanjeni fantalini veljavnemu na rodnemu možu raztrgali obleko, poslužili se torej surove sile, resnica je, da so zaradi razgrajanja dva izroej tistih razgrajalcev, katere je pripeljal na shod kaplan, morali naposled žandarji odpeljati v zapor, in to gotovo ne zaradi lepega vedenja na shodu. „Sloveneow nit: poskusil ni ovreči teh dveh dejstev, ki sta n ajkarakterističnejši za postopanje katoliške stranke na shodu, ki jasno kažeta, da je tukaj odločevala surova sila.
Zakaj je pač naša katoliška stranka uprizorila tak škandal? Gotovo je morala imeti za to kak razlog. Kdor pozna nase nasprotnike, bode vedel, da je za to imela dovolj razloga, kajti bala se je, da bi se njeno dosedanje delovanje ne pokazalo v pravi luci. „Slovenec" se veseli, da vo-lihi niso hoteli poslušati svojih poslancev, to je: veseli se, da se je poročanje preprečilo, ker bi mu ne bilo ljubo. Seveda wSlovenecu stvar zavija, da bi ljudje mislili, da res volilci niso marali poslušati svojih poslancev, dočim je resnica le to, da jih niso mogli, ker so shod razgrnili nezreli fantalini, ki niti volilci niso.
Da pa ima katoliška stranka razlog, bati se resničnega poročanja, je gotovo, ker ona po svojih shodih ljudstvo slepi. Po njenih glasilih in njenih shodih se vedno krici, da vse zlo na svetu prihaja od liberalizma in se pri tem naša narodna stranka meče z nemškimi liberalci v jeden koš.
Da delovanje naše katoliške stranke dobro osvetlimo, le poglejmo malo, kaj so govorniki vse nevednim poslušalcem razkladali na njenem shodu v Dobrepoljah. Jednako delajo tudi drugod.
Tako je nekdo na dobropoljskem odru pravil, da je grnfTaatle moral iti, ker je hotel razširiti volilno
Spomin na Prešernovo slavnost v X.
Pred dvajsetimi leti zanesla me je bila osoda v hrvatsko mesto X. Našel sem tu kakih petnajst rojakov Slovencev. Vselej smo bili veseli, kadar smo se mcmIi. Vsi h k ratu se, se ve, nismo mogli sniti, ker tega naše in mestne razmere niso dopuščale. Kadar nas je pa bilo kakih pet, Sest skupaj, vnel se je živahen razgovor mej nami, kajti imeli smo »e radi. Le jednega nismo radi videli mej seboj. Zvali smo ga »divjega Janeza". Bil je precej hude naravi. Dokler je bil trezen, shajalo se je še nekako ž njim. Kadar ga je pa potegnil par kozarcev, postal je neznosen. Zabavljal je vsem prek, in žalil vsa-cega, kdor se je vpuščal v razgovor ž njim. Za to smo se ga ogibali, in prav nič ga nismo pogrešali, kadar ga ni bilo mej nami. Skoraj vsak dan pa smo tičali skupaj trije : Andrej, Primož in jaz. Prijatelj Andrej, goriški \ipavec, bil je živahen in priljubljen veseljak. In lehko je bil, brige ga niso trle. Previden je bil dovolj, da ae je oženil s hčerjo premožnega meščana, v katerega hiši se je nastanil, in kateremu je prepuščal vse domače skrbi. Pri-
pravico; prišli so drugi ministri, liberalci sodobili v roke veliko moči, toda do pravega dela ni prišlo. Seveda iz teh besed so kmetje le posneli, kakor bi bili liberalci parni preprečili volilno reformo.   Resnica se jim je pr krila. Ta resnica je, da je grofa Taaf-feja v   prvi  vrsti vrgel vodja konservativcev,   grof Hohenvvart,  da  so  mu pri tem   pomagali   pristaši   naše katoliške stranke, da so torej pristaši naše katoliške stranke  odgovorni,  če   so nemški 1 iberalci dobili v rokje veliko moči. Baš narodna stranka se je tedaj  upirala temu škodljivemu   postopanju   naših   konservativcev. Narodni volilci so olo grofu Hohenwartu zaradi tega, da je škodljivemu nemškemu liberalizmu pomagal do veljave, izrekli nezaupnico. To je vzbudilo velik hrup v našem  katoliškem taboru  in  dobili so po velikem trudu mej manj zavednimi volilci  na Gorenjskem zaupnico grofu baš zaradi  tistega njegovega „državniškega" delovanja, s kater i mj e pomagal liberalcem   do  večje  veljave.   Mar   se ne pravi ljudstvo slepiti, te se govori o stvari,  in se bal to zamolči,   katera   stranka  je   liberalcem do veljave pomogla ?
Tudi gospod dr. /itnik je govoril, da je volilno pravico razširiti in zlasti pomnožiti mandate kmetskih ol.čin. Pri tem pa je rim omeniti, da v tem oziru zares TaMlejeva predloga ni imela nobenega zboljšanja Volilna pravica bi se po njej bila razširila, ali število mandatov kmetskih občin bi se ne bilo pomnožilo. Omeniti tudi moramo, da je grof TaafFe izjavil, da je on pripravljen dovoliti v kake premembe svoje predloge. Gotovo bi bil rad dovolil v pomnoži tev kmetskih mandatov, ako bi bil videl, da se za to dobi potrebna večina. To bi se najbrže ne bilo dalo doseči, ker je za pomnožitev števila mandatov treba dvetretjinske večine, kajti stvar spada v ustavo. Pa recimo tudi, da bi se ne bilo dala doseči, ker bi ne bilo potrebne večine, vender bi v tem oziru bil s TaatVejevo volilno reformo Storjen znaten korak naprej. Levica, ki je najhuja nasprotnica kmetskega stanu, bi bila skoro uničena in lahko bi potem bilo dobiti novo zbornico, ki bi bila brez upora privolila v volilno rerformo, kakoršna bi bila kmetu na korist.
jatelj Primož, čvrst Gorenjec, bil je tudi vesele | čudi, ali bil je tako nepreviden, da se je oženil na | svojo majheno plačo z ubogo nevesto. Prišle so skrbi, in te je skušal pregnati v prijateljskem razgovoru pri kozarcu vina. Jaz naposled bil sem nesrečen v ljubezni, ter sem iskal tolažila v družbi prijateljev Andreja in Primoža. Ni čudo, ako smo se baš mi trije često shajali pri kapljici vina, ter se prijateljski in iskreno razgovarjali.
No, razgovarjali se nismo le o vsakdanjih rečeh; često smo se spominjali mile domovine, radovali se njenemu napredku na katerem si bodi polju, in žalovali, kadar smo zvedeli, da je napor naših rojakov brezvspešen.
Ko smo se nekega jesenskega dne pogovarjali o prvaku slovenskega pesništva, o neumrlem Prešernu, sprožda se je misel, naj bi tudi mi slavili njegov spomin s tem, pa priredimo za rojake v \. skromno Prešernovo slavnost, h kateri bi povabili morebiti tudi druge Prešernove častilce. Brez daljnjega razmišljanja sklenili smo slavnost prirediti, pa bila Še tako skromna.
Da se pa naš sklep izvrši, trebalo je voliti slavnostni odbor. Slučaj prinesel je k nam prijatelja Antona, štajerskega Slovenca. Njemu smo svoj
Nasproti temu so  pa pristaši naše katoliške stranke na Dunaji se lepo zvezali z  liberalci. Lotili  so se potem  volilne   reforme na  način, ki je neizvršljiv, ako se nočejo Slovani in konservativci na milost ali nemilost udati nemškemu liberalizmu. Hotela se je onnovati  neka nova  kurija  in to je prememba ustave, za kar je bilo treba dvetretjinske večine.   Stvar je  tako  postala popolnoma odvisna od nemških liberalcev. Kdor pa te pozna, je moral že naprej vedeti, da se sedaj  ne more skleniti nobena  volilna reforma, ki  bi  bila  kmetu in sploh nižjemu prebivalstvu v korist.
Kaj pa vse to briga našo katoliško stranko? Mari je ona kriva? Da krivda zadeva njo. Da je tedaj, ko se je snovala koalicija, napela vse svoje sile proti tistim slov. poslancem, ki so voljeni s pomočjo katoliškega političnega društva, bi gotovo do zveze z liberalci ne bilo prišlo. Grof Hohenvvart bi brez K hi na in Povšeta gotovo ne bil se pogajal z liberalci, brez Hcliemvarta bi pa ne bilo koalicije. Seveda naša katoliška stranka tedaj ničesar storila ni, ker sama ne mara za razširjenje volilne pravice. Lepo pa gotovo ni, če sedaj po shodih toži, da se volilna pravica ne razširi, ko je sama to preprečila in to preprečenje pozneje odobrila z zaupnico grofu Hohenvvartu!
Državni zbor.
Na Dunaji, 5. julija.
Poslanska zbornica je danes nadaljevala proračunsko razpravo, in sicer se je bavila s proračunom ministerstva notranjih del in s proračunom domobranskega ministerstva.
Poti, dr. Kramaf je rekel, da so ga včerajšnja izvajanja ministra Kielmansegga neugodno presenetila. Vlada se je zbornici predstavila kot provizorna, ki glede političnih vprašanj neče zavzeti določnega stališča, a minister je govoril preveč definitivno, in sicer o stvareh, katerih, kakor je sam priznal, še ne pozna temeljito. Soglašam pa s tem, kar je rekel, da v državnem interesu ne gre, da bi se o vprašanju o uradniških plačah mej strankami v zbornici nekako licitando obravnavalo. Država ima dolžnost, plačevati svoje uradnike tako, da se ne bodo  čutili   prikrajšane   in  jim   ne  bo  treba pri
I sklep   priobčili,  ter   mu   svoje   zaupanje skazali s i tem, da smo mu prepustili volitev slavnostnega odbora. On nam je pa skazano zaupanje vrnil s tem, da je v odbor   treh  članov   volil jednoglasno nas trojico.
Naš odbor se ni razlikoval od drugih samo po tem, da je imel samo tri člane, temuč tudi po tem, da ni imel niti predsedmštva. niti tajnika, niti blagajnika. In vender (ali morebiti baš zato) bil je odbor jedin in delaven.
Jaz — sebe postavljam na prvo mesto z obzirom na kronologijski red — sestavil sem, kar sem najlepše mogel, poziv na slavnost. Ta poziv ni sel v tiskarno, temuč vzel ga je prijatelj Andrej, ter je šel ž njim od rojaka do rojaka zahtevajoč podpis vsacega, kdor se je mislil slavnosti udeležiti. Podpis ni bil važen toliko iz statističnih, kolikor iz fiuancijalnih razlogov. — Ko je bilo znano število rojakov, kateri so hoteli priti na slavnost, oziroma prevzeti razmerni del njenih troškov, poiskal je prijatelj Primož za naš namen primeren prostor, in naročil, kar je bilo potrebno za naš telesni vžitek. Pogodil se je s znanim gostilničarjem, da nam prepusti za slavnostni večer dve sobi. V prvi naj bi se  sprejemali gosti, druga naj bi bila
strankah prosjačiti za pomoč. Minister je tudi rekel, da je od uradnikov zahtevati nekega vzdrževanja od političnih bojev. To premembo v ministrovem mišljenju je odobravati, zakaj ni še dolgo, kar bi mu bil prejšnji rainisterski predsednik kot namestniku mogel dtti ta dobri svet; potem bi morda ne bil pozdravil nemškega šulverena. Minister je rekel, da si uradniki le škodujejo, 6e na shodih govore o svojih stanovskih interesih. Ta migljaj s polenom ni konstitucijonalen, kajti uradniki imajo pravico, posvetovati se o svojih interesih. Tudi z izjemnim stanjem v Pragi se je minister bavil. Ko bi bil sam«, rekel, da hoče vlada stvar šele preiskati, bi ne bili ugovarjali, kar pa je po nepotrebnem dodal, to sega čez mejo nepristranosti in ni se čuditi, da j • po tem govoru se naše stališče proti vladi zelo p )ostrilo. Min strova logika je čudna. Razglasil je n )vo teorijo, da veljajo državni osnovni zakoni samo za može na 1 24 let. Mlajši ljudje torej niso deležni dobrot teh zakonov. Da je izjemno slanje smejim, o tem bi se bil minister lahko te dni prepričal. V Pragi se je vršila velikanska sokolska slavnost 200.000 ljudij jo bilo na ulicah in ker se policija ni nič ufikala, je vladal vzgled-n red. To svedoči, da je izjemno stanje hudodelstvo na ugledu države. Absolutno nemogočo je, da bi se mladina ne bavili s politiko; če goji narodno čustvo, se mora ž njo baviti, ker so narodnostna iti politična vprašanja nerazdružljiva. Pri nastopu gospč. Po-Bpišilove so bili nekateri mladi možje arefovani, ker so žvižgali; v razstavi je policijski komisar skrivaj vzel iz neko omare nekaj knjig, katere je : sd »lo neko dijaško društvo. Minister je rekel, da je Thuu plemenit značaj, kar nič brutalen. Vsled tega bodo ljudje, ki poznajo grofa Tinina, imeli o Kielmanseggn mm nje, katero sedaj pač ni bilo treba ■ tuđiti. Pri nas ne bo nihče umel, čemu je grof Kielmansegg se tako ostentativno zavzel za greda Thuna, povedal, da je njegov prijatelj in ga slavil, da je plemenit značaj. Tega niti marki Bacipiehem ni stoni.   Alije grof Thun res tako plemenit V Če
bila omladinska pravda opravičena, kazni so bde nepravične in še nepravičnejše je, kako se s tistimi : esrečniki ravna. Koliko jih je, ki so vsled tega ravnanja v kaznilnicah umrli. Ali kaže to na po-m bno plemenitost značaja, da je Thun ivkel srednješolskim ravnateljem: Kdor ne parira, temu zlomim vrat? Kielmansegg ni na Thunu naiel druge dobre lastnosti, kakor odločno dinastično in patrijotično mišljenjei Ko bi bil jaz namestnik, bi se lepo zahvalil, če bi minister rekel, da drugih lastnostij nimam. Prvi pogoj pri vsakem cesarskem uradniku je, da je patrijoticen in dinaaticen. In ta kontra-pozi'. ija Thunovega patrijotizma proti našemu je za i■ IS naravnost razžaljiva. Mi ne potrebujemo od ni-
.\ir pouka o patnjotizmu.   (Ješki narod ni lahko
0 »tal patrijoticen. Na vsaki strani povestnice lahko berete, kako se je a češkim narodom ravnalo, a o
i lem franoiskerlu se pri nas vender ni govorilo.
1 vesti se hoče pri nas nov patrijotizem v zmislu ustave iz 1. 18G7. O češki kroni so ne sme govoriti, pač pa se morajo otroci cesarsko pesem na p imet Učiti, (irof Thun stori vse, kar je mogoče, 2a čmo-rumene zastave; obeša jih na vse šole in tudi
baletnim plesalkam poklanja vence s črno rumenimi trakovi. Thunov sistem podkopava patrijotizem. Ti do verujemo v bodočnost našega naroda in s Pa-lackim rečemo: Bili smo prej, ko je Avstrija nastala in živeli bodemo, ko je že več ne bo.
Ves čas Kramafovega govora so mu njegovi somišljeniki burno pritrjevali in viharno demonstrovali zoper grofa Thuna.
Ko so še govorili poslanci Rutovvski, dr. Bartoli, dr. Dvorak, Spinčič, Formanek, Fo reber, Kaftan, Moric, Schorn, dr. Fort in Funke, potem se je vzprejel proračun ministerstva notranjih del.
Zbornica se je na to bi vila s proračunom domobranskega ministerstva.
Govorila sta poslanca dr. Laginja in Spinčič, potem se je razprava pretrgala.
Prihodnja seja bo jutri.
V I j U hI.) »ii 1. 6 julija.
Začasna volilna reforma. V liberalnih listih se je sprožila misel, da bi se jeseni sklenil nekak začasen volilni ;-.akon. Po tem zakonu bi se delavcem dalo nekaj mandatov, da bodo zastopani v novi zbornici. Ta volilni z^tkon bi pa veljal le za jedne volitve in potem bi pa nova zbornica definitivno redila volilno n formo, o kateri se sedanji parlameut ne more sporazumeti. Nam se zdi, da s tako volilno reformo ne oode nič. Konservativci ne bodo hoteli privoliti v nobeno tudi ne začasno volilno r> formo, ki bi se ne raztegala na male davkoplačevalce, o teh pa liberalci nočejo dosti slišati. V to bi še liberalci privolili, da mali davkoplačevalci volijo z delavci vkupe, a konservativci pa vsekako hočejo, da volijo posebej. Ravno tiste težave bi se pojavile pri začasni volilni reformi, kakor so se pri definitivni, ker bi začasna volilna reforma pozneje uplivala na deiiuitivno. Iz težave, v katero so stranke zabredle, ko so pokopale Taaffojevo volilno reformo, se ne bodo tako lahko izmotale.
Plener. To, da je Plener odložil svoj mandat, je baje tudi v zvezi z avdijencijo, v kateri je Plener bd povodom poslednje krize pri cesarju. Cesar je odločno grajal, da je Plenerjeva stranka tako zavlačevala razpravo budgeta. Iz tega je Plener Spoznal, da so levičarji za dolgo ob veljavo v Avstriji. Čutil je seveda, da očitanje v prvi vrsti njega zadeva, ker je finančni minister. Da je on priganjal, gotovo bi budgetni odsek hitreje deloval. Stvar je le Plener sam tudi s tem oviral, da je vsekako hotel še letos dognati davčni zakon, da petaka rje pripravi ob voliluo pmvico. To je pa tudi provzro-čilo skrajno nevoljo v opoziciji, posebno, ker je predsednik zbornici poslancev baron Chlumeckv z vsem svojim uplivom podpiral Plenerja. Mladočehi So se odločili za skrajno obstrukcijo, kar je pospešilo krizo. Levičarji si sedaj prizadevajo, da Ple-nerja še pridrže na političnem poprišču, a se jim najbrž ne posreči.
Razveljavljenje konfiskacije. V Črnovicah so bili letos poletu konliskovali več molitvenih knjig doposlanih iz Rusije. Povod tej konfiskaciji je bilo to, kn- je v teh knjig ih molitev za ruskega carja. Deželno sodišče je bilo potrddo konfiskacijo. Nadso-
dišče v Lvovu je pa konfiskacijo razveljavilo in knjige izročilo njih lastnikom.
Volitve na Dunaji. Strašno se jeze liberalni listi, da misli vlada za avgust odrediti volitve za mestni zbor. Tedaj mnogo liberalnih volilcev ne bo na Dunaju, temveč bodo raztreseni po raznih toplicah. Volitve ob tem Času bi kazale, da hoče vlada pridobiti protisemitsko večino. Liberalni listi se posebno na to sklicujejo, da bodo profesorji in učitelji tedaj na počitnicah. V resnici jim pa na teh pač nič ni, saj je vender še vsakemu v spomina, kako sn liberalci baš učitelje in profesorje napadali, ko so volili s protisemiti.
Bolgarska deputacija je dne 3. trn. prišla v Peterhurg. Na kolodvoru so 10 vsprejeli člani bolgarske kolonije. V hotelu Bellevue je obiskal metropolita podpredsednik „Slavjanskega blagotvo-riteljnega obščestva" Sabler, ki je tudi pomočnik vrhovnega prokuratorja svete sinode. Tudi več družili članov omenjenega društva je obiskalo metropolita. Včeraj je deputacija položila na grob pokojnega cara Aleksandra III. venec. Deputacija ostane v Peterburgu desot dnij. Če jo vzprejme car, še ni gotovo.
Zemun in Madjari. Nedavno je „ Pester Lloydk bil objavil neki dopis, v katerem trdi, da Zemunčam žele, da se pridružijo Ogerski. To je pa bila le ma-djarska želja. Zemunski mestni zastop je dne 24. junija jednoglasno protestoval proti temu, da bi se Zemun odtrgal od Hrvatske. Zemunčani bodo tudi v bodoče z besedo in dejanjem zvesti in udani svoji domovini Hrvatski.
Bolgarija in Turčija. Bolgarska vlada zahteva baje od turške odškodnino, ker so turški vojaki bili prestopili mejo. Turška vlada pa na vse dotično zahtevanje ne da nobenega odgovora. Bolgarska vlada je v velikih zadregah. Narod jo sili, da naj pospešuje ustajo v Makedoniji, velevlasti jej pa to odločno odsvetujejo.
Novi šolski zakon v Belgiji. V Belgiji s< sedaj veronauk v mnogih šolah ne poučuje. Sedanja vlada je zbornici predložila načrt /akona, po katerem bi se v vse ljudske šole zopet upeljal pouk veronauka in bi ta veljal kot prvi predmet. Poleg tega bi se zasebnim šolam, katere vodijo verski redi, prizuale jednake pravice z državnimi šolami. Veronauk v šolah bodo učili duhovniki ali pa učitelji pod duhovskim nadzorstvom. Večina za to predlogo je v zbornici že zagotovljena, če tudi se bodo ra-dikalci in socijalisti hudo ustavljali. Poročevalec o tej stvari bode poslanec Woeste.
Dopisi.
I#.  Mlitrcga  t**g'* I*<»žii,  4. julija.
(Po shodu) Dopis v „Slovencu" z dne 3. t. m. S naslovom: „Resnici v čast" me je napotil, da hočem to resnico v pravi luči pokazati. Vse pi-Sarjenje, da se je strastno agitiralo za ta shod, je gola laž, ker se iz sklicateljev nobeden ni ganil ; po vaseh ni ljudem nihče od sklicateljev prigovarjal, vse zanimanje za ta shod je izviralo iz ljudstva samega. Ljudstvo je hotelo izvedeti, ali je obrekovanje domačih mož resnično in bi  bilo zelo
m0&   Dalje v prilogi. *"9&ltf
„dvorana". Ti dve sobi sta bdi zadej in ločeni od drugih gostilniških prostorov, kar nam je posebno prjalo zategadelj, da bi nas ne motili drugi gosti, i
Težko je bilo sestaviti program, kateri bi od-govarjal našim razmeram. Po vsestranskem pre-misleku sestavili smo ga tako-le: [.del: 1. Pozdrav itov. 2. Petje. 3. Slavnostni govor. 4. Sviranje na gosli ."i. Deklamacija, li. Petje 7. Sviranje na gosli. 8   Petje. II. del: Prosta zabava.
Povem naj, da mej vsemi našimi rojaki ni bilo pravega pevca, niti glasbenika, niti govornika. In vender nismo odnehali! Preobširno pa bi bilo pripovedovati, kako smo Sestavili mešani tercet, pri katerem so sodelovali gospa Prunoževa, že omenjeni prijatelj Anton in moja malenkost, kako smo se vadili in k.»ko so se razdelile ostale uloge.
Veselica sama vršila se je takole: Goste sprejemal m reditelj je bil prijatelj Andrej. Prišlo je dvanajst rojakov in trije Hrvatje.
Kar se tiče zadnjih, treba pojasniti, kako bo prišli mej Slovence. Hrvate v \. delili smo takrat na tri nejednake skupine. Prva je obsezala tiste Hrvate, kateri BO nas nekako „po straui" gledali ter nas zvali „Kranjce" ; v drugo skupino spadali so oni Hrvati, katerim smo bili „brada Slovenci", kateri  se  pa  dalje  niso  brinili mnogo za uus; v
tretjo skupino šteli smo Hrvate, kateri so nas iskreno ljubili kakor svoje prave brate, in nam dejanski skazovali svojo ljubezen. D.t smo jim tudi mi vračali bratsko ljubav, ni treba ie posebe zatrjevati. Šteli amo si torej v dolžnost, vsaj glavne zastopnike te poslednje skupine povabiti na našo domačo veselico.
Pozdravni govor govoril jo prijatelj Primož ter poudarjal radost, katera ga navdaja, ko vidi mej nami najmilije nam brate, kateri pri vsaki priliki pokažejo, da so z nami jednega srca in jed-nega duha. Prijatelj Primož prevzel je bil tudi deklamacijo, ter patetično deklamoval uvod „Krst pri Savici". Slavnostni govor naložila sta bila prijav* telja meni Mnogo novega pač nisem povedal, zato sem jta svoj govor končal z novim, dotlej neznanim Prešernovim sonetom.
Peli smo Prešernove : „Slrunam", „Luna sije" in „Mornar", za nameček pa še druge Prešernove in narodne. O glasbeno-umetniški vrednosti našega petja molčim (in to je razumljivo zakaj), glavno svrho smo bili vender-Ie dosegli: naše občinstvo je bilo zadovoljno z nami, mi pa ž njim. Nekaj sličnoga moglo bi se reči tudi o goslanju prijatelja Antona.
Oinciiil bi še,  kako nas je skrivno poslušala
nežna in rahločutna gospodična, ki je imela vselej solzne oči, kadar je čula slovenske pesmi, pa grešil bi zoper diskretnost.
Pri prosti zabavi prepevali smo slovenske in hrvatske pesme, kar smo jih znali in napivali Prešernovemu duhu, njegovim častilcem, slovenski in hrvatski domovini i. t. d. Ko je bilo veselje na vrhuncu, preseče nam zabavo — n d i v j i Janez". Povedal sem že, kak mož je to bil, in zakaj smo se ga ogibali. Odbor je bil sklenil jednoglasno, da se Janez ne sme povabiti na veselico, ker bi gotovo zdražbo napravil in zabavo pokvaril. Ali Janez je zvedel, da so vsi drugi povabljeni, samo on ne, in to ga je tako razjezilo, da se je sklenil osvetiti. In to je tudi storil. Najel je štiri znane rogovileže, kateri so bili sposobni za vse, ie za kaj dostojnega ne, jih napojil ter ž njim« pridrl v našo družbo, ko smo bili najbolj veseli. Mi smo se ve nepovabljene goste čudno gledali, ali ti so se malo zmenili za to, ter se drzno mej nas poseli. Janez je brez vsacega uvoda začel zabavljati, njegova drubal pa mu je krepko pomagala.
Videli smo takoj, s kakim namenom je Janez prilomastil k nam, a jasno nam je tudi bilo, da bi vsak upor od naše strani prouzročil škandal. Tega pa nismo hoteli, zato smo se — umaknili. Drug za
Priloga »Slovenskemu Naroda" gt 158, đnć 6. jolija 1895.
rado došle gospode poslušalo. Nasprotniki so neposredno sami pripomogli, da je bil shod povsod naznanjen. Vsa naša agitacija se je omejila na lepake in razposlatev vabil.   Kaj druzega se sploh ni storilo. Ko pa je „očetovski" „priljubljeni" voditelj nasprotne stranke videl prilepljene lepake, je njega in njega stranko popala nekaka nervoznost. Nasprotniki so stikali glave in v kaplaniji so dan za dnevom bila posvetovanja, s konečnim rezultatom, naj se shod razžene z vpitjem in tepežem.   Voditelj nasprotnikov jo je celo v Ljubljano popihal, da se prepreči prihod g. Koblarja. Ker ao nasprotniki vedeli, da bi ta shod ljudem  oči odprl  in se je voditelj bal za svoj nimbus, uprizoril se je no prej navedenem sklepu pod njegovim vodstvom s sodelovanjem kape-lanov Stanka Peharca in Franja Pešca iz Cerknice velikanski škandal  in pretep, pri katerem bi bili domači orožniki prišli v sila težak položaj, da jim ni narodna stranka raoralično pomagala s pomirje-vanjem in nagovarjanjem ljudij.   Dokazano je, da druhal mladih fantov, privedena na zborovalni prostor, je bila podkupljena in pijana, in da je na gotovo znamenje „očetovsko priljubljenega" voditelja vsa kmalu začela tuliti, ter da je vsa hkratu udarila po naših pristašah in je ni bilo umiriti. Tudi se positivno ve, kdo  da je fante v  P< dcerkvi in drugod nagovarjal k razgrajanju in pretepu in jim obljubil pijače v obilici za isti dan in še za drugič, ker se bode pripravila veselica razgrajačem. Resnično je, da so bili mej druhaljo najbolj znani pretepači našega kraja in res je tudi, ds jih je k temu   nagovarjal   neki  odbornik   talmi-katoliškega recte pretepaškega društva. Da je vse to resnično, se bode kmalu dokazalo, ker je vsled zadnjega pretepa vloženih pri našem sodišču kacih G do 10 tožeb. Kričalo je res tudi nekaj  mož.   Ravno tisti, ki so bili že sodnijsko kaznovani, so stali v prvih vrstah in nepopisno razgrajali in tem so se pridružile še ženske in otroci.  Kakor povsod tudi tu zovejo vse narodnjake liberalce, brezverce, oderuhe i. t. d. Raztrosili so mej ljudstvo laži: da se narodnjaki vpisujejo v drugo vero, da se jim  vsak petek hudič prikazuje, da so na misijonski križ privezali starega konja in rekli: »Kristus, ta naj se ti vklanja, mi pa ne,"  da je g. dr. Ferjančič v službi antikrista in prišel   drugo  vero  učit.   Vsled  tega je ljudstvo toli razjarjeno, da se še sedaj pretepa po vaseh, da napada poštene ljudi s kamenjem in da je   celo   podžupan   v  neki   vasi   prepovedal vsakemu delavcu stopiti v službo k  nekemu kmetu, pripadajočemu  naši   stranki.   Reči   se  mora, da so   pri   nas   nastali   časi,  kakor   v  kaki revo luciji,   osobito   ker  nasprotniki   za  to  skrbe, da najnižje strasti  v  ljudstvu  vedno  bolj razburjajo, ter potem v kalnem   ribarijo.   Nasprotno  pa trd i talmi-katoliška  stranka, da hoče   kmeta oprostiti vseh davkov in naklad, vseh potov do oblastni), da odpravi notarijat, katerega bode oskrboval župnik, obeta se denar in Bog vedi kaj vse. Posebno „očetovsko priljubljeni" voditelj, je leto in dan neprenehoma  po  vaseh  agitoval  za  to  stranko, uporabljajoč pri tem  vse  mogoče  izraze  zoper nas. Opomnili bi ga, da bi bilo boljše, ako bi bil doma in si mislil, da naj ne hodi na soline,  kdor ima maslo na glavi, osobito ker mora ime Maslo sklicati v spominu Čudne reči, kateremu bi pridejal še ime Fižolek. Kako daleč smo prišli, kaže to, da so naši katoliki na nagovor g. Hribarja „Predragi Slovenec" kričali: „Mi nismo Slovenci, mi amo katoličani." Vsa druga poročila o naši denarni mogočnosti, oholosti,  lažeh, obrekljivosti, izzivajoči predrznosti so izmišljena. Vprizorjenega škandala in pretepa se ne boste oprali. Stranka  pretepače v in zavratnih napadalcev ni in ne more imeti bodočnosti, ker je mej nami še mnogo poštenih, pravih notranjskih kremen-značajev in  ker bo  ves  škandal škodovat samo veri in ugledu duhovnikov,  ne  pa narodni stranki —. Resnicoljub.
drugim je zapustil a prezirom Janeza in njegovo druhal. Le prijatelj Andrej hotel se je po robu postaviti proti nepoklicanim zabavljačem, a potolažili smo ga ter odveli seboj.
Janez je oni večer res trijumfoval, da se mu je posrečilo razgnati nas, a kasneje ni več prišel v našo družbo.
Naj še prej omenjeni Prešernov sonet semkaj postavim:
Da bi nebesa milost mi skar.ale! Umirile prsi, lica m> zjasnile! Skrbi verige bodo odstopile, In zdanja bodo bolečine »pale.
Te leta, ki bo meni se ostale, Pogleda Tvojga pil boni žarke m le, ln vse ae rune bodo zacelile, Ti boft življenja moj'ga magistrale.
Spet upanje bo v Brci zelenelo, Na novo bo srce spet oživelo. Kjer Tvoj« milo se oko ozira,
Tam mine jeza notranj'ga prepira, Tam se veselje po obraza zlije, Zbnde se v srci sladke harmonije.
Nis Vodoran.
Is i ii b,    1.   julija. (Podružnica
isterske   posojilnice;   „Narodni  dom" v Pazinu.)   Počasi sicer ali vender-le napredujemo in to navzlic vsem zaprekam, katere se nam stavljaj o toliko od strani naših nasprotnikov, kolikor od strani krogov, ki nam ne bi smeli nasprotovati iz Mbzirov na državno korist.   S 1. t. m. je počela v Pazinu delovati podružnica „Isterske posojilnice v Pulju*. O eminentni važnosti takih zavodov pač ni treba govoriti, a osobito pri nas,  kjer oderuhi novčne zadrege naših kmetov izkoriščajo po vzgledu galiških Židov.   Zato mora biti ves narod hvaležen našim možem, ki se ne strašijo ne truda ne troškov ter niti strastnih napadov naših nasprotnikov, marveč z jekleno voljo in odločnostjo na to delajo, da spasijo naše ljudstvo  v  duševnem  in  v gmotnem oziru iz rok naših krutih nasprotnikov. Pri nas so društvene razmere skrajno neprijetne.  Dandanes se narodno  čuteč človek  skoro  ne upa  v gostilno, boječ se izzivanj.   Celo tujec, ki se izda za Slovenca, ni pred našimi podivjanimi nasprotniki varen. Res je sto r, da je naše nasprotnike po odhodu njih vrlega prijatelja, bivšega okrajnega glavarja Schvvarza — pogum nekoliko zapusti). Ali če ne na tak surov odprt način žalijo ti nositelji „avite cnlture", vender še misliti ni na mirno socijalno izhajanje. Da bi se torej   tudi  v tem  pogledu  kaj  koristilo ter da bi domaČi iti zunanji  rodoljubi, ki dohajajo  v Pazin imeli kako shajališče ter se ukrepilo narodno društveno   življenje,   sklenili   so  tukajšnji rodoljubi, zidati „Narodni dom".   Pravila za to delniško društvo,  ki bi imelo izvršiti to namero, so se že odposlala v potrditev višji oblasti ter je celo tudi stavbišče že pripravljeno.   Tržaško namestništvo je pratila vrnilo, češ, da ni kompetentno, jih potrditi, ter da spadajo take stvari v delokrog ministerstva notranjih reči. Zato so se odposlala pravila na Dunaj ter se ob jednem protestiralo proti odloku namest-ništva, ker je po mnenju tukajšnjih rodoljubov tudi dotična deželna oblast kompetentna, potrjevati taka pravila.    V smislu  predloženih pravil amortizovale bi se delnice ter bi konečno postala družba sv. Cirila in Metoda za Istro lastnica „Narodnoga doma". V poslopju „ Narodnega doma" imela bi prostore narodna društva, posojilnica itd., a bila bi v njem tudi gostilna s spalnimi sobami, klet, pripravna za trgovino z vinom ter prostori za druge prodajaluice. Poslopje pa naj bi stalo od 50 do 60 tisoč goldinarjev,   a delnice  naj bi se obrestovale po 3 °/0. Res je, da bode to podjetje mnogo, mnogo truda stalo, a odločnost i žilavost ter požrtvovalnost, ki so to misel zastopale, so nam porok, da bode to poslopje stalo po kooc/  prej nego bi ai marsikdo tudi ne-črnogledec mislil.   Razmere pri nas so pa dandanes take, da zamore vsakdo, ki jih pozna, iz njih sklepati, da bode to podjetje uspevalo. Kakor rečeno,  po  malo  sicer,  a z Božjo pomočjo in z jekleno vztrajnostjo — pa le napredujemo.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 6, julija.
— (Nov shod v Starem trgu) priredi narodna stranka, kakor hitro bodo rešene nekatere formalnosti.
— (Kako so zviti!) Na naše vprašanje glede agitatorja katoliške stranke, poslanega v Stari trg, izjavlja sinočni „Slovenec", da uredništvo tega lista nikogar poslalo ni. Cemu ae umika? V kateri lastnosti so gospodje svojega agitatorja poslali v Stari trg, ali kot „Slovenčei !.a uredniki ali kot voditelji stranke, tega seveda ne more nihče kon-Štatovati, to je tudi vse jedno, istina pa je, da je na stroške katoliške stranke potoval v Stari trg agitatorček. Ta je že opetovano nastopil; kot govornik na raznih nasprotniških shodih a kot bivši socijalistični agitator je izveden, kako razganjati shode in je tudi že od svojega spreobrnjenja ob kapetanski asistenci razgnal dva shoda. Mej tednom je mož delavec v predilnici in je delavce in delavke v tej tovarni že tako nahujskal, da je ta tovarna poleg c. kr. tabačne tovarne pravo katoliško socijalističao gnezdo, kjer se ves dan ne čuje drugega nič, kakor zabavljanje na „liberalce" in na „kapitalistične oderuhe".
— (Besede in dejanja.) Naši klerikalni gospodje ao sdni sovražniki kapitala. Kdor ima 50 gl. denarja, pa ne trobi v klerikalni rog, tega postavijo na sramotni oder in ga slikajo ljudstvu kot oholega bogataša, kapitalista in oderuha, vse to pa zategadelj, da bi pozornost odvrnili od sebe in svoje nenasitne pohlepnosti za posvetnim blagom. Starotrški kapelan, ki je že pred leti bil znan v ljubljanskih krčmah kot izvrsten kvartač, je pravi prototip takega moža. Tiste, ki so si s poštenim delom kaj pridobili, črni in obrekuje, sam pa je v kapetaniji uredil minijaturni Monte-Karlo, če mora kmet notarju plačati par grošev za legalizacijo, kriči na vse grlo, če pa mu pri hazardni igri on sam odvzame par dese tako v, je to prav in v redu. Ti ljudje ho-
čejo ljudstvu pomagati, pa je izkoriščajo kakor ga-liški židje siromašne poljske kmete.   Usmiljenje jim je nepoznano.   Samo jeden vzgled.   Ne davno tega je bil v našem uredništvu mož, ki nam je povedal to-le prekarakterisf ično dogodbico: V neki vasi nedaleč od Ljubljane je potres provzročil velikansko škodo. Dež. predsednik je izročil ondotnemu župniku večjo svoto, naj jo razdeli mej prizadete prebivalce. Župnik je dotičnike poklical in razdelil denar na jednake deleže, potem pa rekel: Vi, Jerajka, dobite 20 gl., meni ste dolžni 18 gl. torej tu imate 2 gl.; vi, Marija Hafner,  ste mi toliko dolžni, dobite še 10 gld.; Marija Križnar ravno toliko, Janez Blažon ravno toliko itd. Tako brezsrčno je ravnal očetovski voditelj  s   svojimi  faraai  tedaj,   ko so bili ti v največji bedi. Če je pozneje svojo — „napako" popravil, je to zasluga drugih faktorjev.   Navedli bi lahko še to in ono, a za danes zadoščaj to. Sloven-čevci bodo naše može gotovo še pitali s kapitalisti in oderuhi, imeli bomo torej še obilo prilike, razpravljati o takih rečeh. Za vsako besedo bomo navedli dva vzgleda iz nasprotniškega taborja.
— (Novi stavb in ski red za dež stolno mesto.) Kakor znano, prevzela je deželna vlada sestavo novega stavbinskega reda za naše mesto. Dotični načrt je že izgotovljen in občinski svet bo v kratkem imel priliko, posvetovati se o njem.
— (Regulacija mesta.) Danes so prišli državni geometri, da premerijo naše mesto in tako pripravijo kar treba, da bo mogel vladni svetnik Sitte izdelati regulacijski načrt. Meriti začno že v ponedeljek.
— (Meščansko stavbinsko društvo.) v Ljubljani, čegar delavnost se je do sedaj omejevala na sestavo pravil, predložilo je te dni svoja pravila c. kr. deželni vladi v odobrenje. Kakor smo že omenili, odloČil se je pripravljajoči odbor za to, da se društvo osnuje kot delniško društvo in ne kot zadruga, da se tako zapreci izstop društvenikov ter vsled tega tudi nestalnost društvenega prometnega fonda. Delnice glase se na imena ter se morejo prepisati le po določilu §. 7. društvenih pravil, da se ne vrinejo spekulativni, društvenemu namenu škodljivi elementi; to določilo pa je koristno tudi za one, ki bi svoje deleže hoteli prodati, ker bode upravni svet morahčno prisiljen, skrbeti za to, da se deleži spečajo mej deležniki, ali pa da se oni deleži, ki so na prodaj, nakupijo za rezervni društveni fond. I'pravni svet ne dobi v prvi triletni dobi nikake tantieme, še le po preteku treh let ima občni zbor pravico, dovoliti mu tantiemo. Jasno je torej, da društvo nima namena, nesrečo, ki je zadela naše mesto, izkoriščati v lasten dobiček, nego da hoče le prebivalstvo ljubljansko podpirati v njegovih težnjah, da se porušeno stolno mesto čim preje prerodi. Društvo je že kupilo primerno zemljišče za veliko opekarno in to v Kosezah, kjer se dobiva priznano najboljša ilovica ljubljanske okolice Tudi deleži se pridno vplačujejo. V kratkem dobilo bo društvo svojega stavbinskega mojstra, da bode zamoglo še letos izdelavati načrte za nove zgradbe kakor tudi za rekonstrukcijo poslopij, prihodnjo spomlad pa se potem prične živahno stavbinsko delovanje.
— (Iz deželnega muzeja.) Kakor znano, bil je tudi deželni muzej „Rudoltinuin" vsled potresa hudo poškodovan, ter je razven plafondov posebno stopnjišče mnogo trpelo. Zbirke so k sreči manje poškodovane, nego se je bilo bati. Razne vaze, majolike itd , ki so se bile razbile, so večinoma zopet sestavljene in zlepljene; težavnejše pa bode urejevanje mineralij in polžev, ki so vsled potresa popolnem v neredu. Poslopje začelo se je kmalu po potresu pod nadzorstvom deželnega inženirja Ura skega temeljito popravljati, ter bodo zidarska dela v par dneh dovršena. V teku prihodnjega tedna prično slikarji svoje delo. Upati je, da ae bodo dela v toliko posj ešila, da bodo zbirke v drugi polovici prihodnjega meseca občinstvu zopet pristopne. Celo poslopje je sedaj z močnimi železnimi vezmi zvezano tako, da ga še močneji potres, nego je bil letošnji, ne bi mogel znatno poškodovati. Stopnišče zvezano je isto tako z železnimi obroči, omet na plafondih hodnikov in dvoran pa je pričvrščen z žičnimi mrežami. Krasne, na platno slikane podobe Janeza in Jurija Sobica ostale so k sreči nepoškodovane.
— (Kres sv. Cirila in Metoda na Dreni-kovem vrhu) še stoji. Blagodejni dež ga je sicer žalil sv. Cirila in Metoda predvečer, prižgal pa ae bode ob vsakem vremenu jutri, v nedeljo, zvečer ob 9. uri.
— (Izletu trobentačev in telovadcev ljubljanskega Sokola), ki ga prirede jutri popoludne v Grosuplje, ae bodo pridružili tudi gospodje pevci društva .Slavec". Telovadni in pevski vzpored bode torej jako raznovrsten. Telovadilo se bode na drogu, na bradlji, izvajale proste vaje, telovadske igre in konečno metanje z lovilnikom. Prijatelji društva dobro došli. Odhod ob '/« na 1. z južnega ali pa s kolodvora dolenjske železnice. Ako bi vreme bilo neugodno, se izlet preloži na prihodnjo nedeljo.
— („Slovensko planinsko drsutvo") naznanja, da se je za jutri djločeni izlet na Višarje vsled slabega vremena preložil na teden dni.
— (Pouk na c. kr. obrtnih strokovnih šolah za lesno industrijo in umetno vezenje) se še ni pričel in kakor kažejo razmere, je težko upati, da se šola otvori še v tekočem šolskem letu. Kakor nam poroča ravnateljstvo, je v kratkem pričakovati dotične odredbe naučnega ministerstva. Ko dojde potrebni vladni odlok, bode ravnateljstvo vsem učenkam in učencem, oziroma njih starišera, pismeno sporočilo, kako se imajo ravnati glede nadaljevanja pouka, štipendij, spričeval in pričetka šol. Vsekako ne bode nihče izgubil šolskega leta, kdor je do potresa imel ugodne rede; sploh se bode glede klasifikacije postopalo jednako, kakor na tukajšnjih srednjih šolah.
— nDeželno pomoćno društvo Rudečega križa") razpošilja ravnoksr letno poročile o svojem delovanju 1. 1894. Društvo ima v Ljubljani bolniško postajo s prenočiščem za 210 mož, rekonva-lescentnico za 100 mož in materijalno zalogo v vrednosti 1292 gld. 42 kr. Društvo ima 3 častne člane, 220 rednih in 3 podporne. Društveno premoženje je znašala koncem 1894. I. 12.89G gld. 57 kr. v gotovini in 550 gld. v efektih, torej 1142 gld. 26 kr, več, kakor koncem 1893. 1. Podružnic je imelo društvo 15.
— (Policijske vesti.) Kakor je našim čitateljem že znano, presekal je pretečeno aoboto zvečer znani postopač Anton Prestopnik konjederče-vemu hlapcu Jerneju Sitarju s koso roko, tako da je slednji vsled izgube krvi takoj mrtev obležal. Po storjenem zločinstvu pobegnila sta brata Prestopnik ter se potikala po okolici. Danes pa sta se sama zglasila pri deželnem sodišču ter bila takoj dejana v preiskovalni zapor. — Na ribjem trgu kontisko-valo se je včeraj ribiču Francu C e r n e t u iz Kašlja 150 platnic, ker ribe niso imele zakonito določene dolgosti 30 Cttt.
— (Zdravstveno stanje v Ljubljani.) Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 28« do 2'.». junija kaže, da je bilo novorojencev 27 (=44-20° o0), umrlih 20 (=42 04 °/00), mej njimi so umrli za jetiko 4, za vnetjem sopilnih organov 5, za želodčnim katarom 2, vsled starostna oslabelosti 1, vsled nezgode 1, za različnimi boleznimi 13. Mej umrlimi je bilo tujcev 12 (»48*1 °/„), iz zavodov 15 (=57G°0). Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli: za tifuzom 1, za vratilo 1 osoba.
— (Umrljivost v Ljubljani,) V prvi polovici tekočega leta umrlo je v Ljubljani 5GO oseb, v isti dobi lanskega leta pa G32. Umrljivost v prvi polovici letošnjega leta je tem povoljiejša, ker je povodom potresa umrlo precejšnje število bolnikov, a je skupno število umrlih letos vender za 72 oseb manje nego lani.
— (Velika nevihta), vihar, ploha in toča je bila v četrtek proti večeru tudi na Bledu in po vsej okolici. Hž je poležana in v Lescah je toča precej škode naredila.
— (Vojaške vesti.) V dobi od 2G. t. m. do dne 15. avgusta bode imelo 12 častnikov in 30 gojencev c. in kr. pehotne kadetne šole iz Trsta vaje za mapiranje v okolici  Radovljice, Lesc in Bleda.
— (Novomeška c kr. priv. uniformovana mestna garda) priredi dne 14. julija slavnost v spomin bitke pri Kustoci.
— -Narodni dom1* v Krškem) bode postavila krška posojilnica. Koje namreč dne 2. t. m. praznovala desetletnico svojega delovanja, se je sklenilo, da bode postavila posojilnica na ta spomin in v proslavo petdeseletnice lesarjevega vladanja dne 2. decembra 181 »8. leta temeljni kamen svoji hiši.
— (Zdravstveno stanje.) V lireznici v ra dovljiškem okraju je škrlatna vratica popolnoma ponehala. Vsega skup je zbolelo 14 otrok, izmej katerih je umrl le jeden. — V Šturijah v posto-jinskem okraju je zbolelo za vratico 1 1 otrok, izmej katerih jih ie umrlo 5, ozdravel pa 1. Bolezen se je tja zanesla iz Trsta. — V Bitinjah sta za otrp-njenjem tilnika šh vedno bolni dve dekleti in ima bolezen v poslednjem času iutermitujoč značaj.
— (Pri občnem zboru podružnice sv. Cirila in Metoda v Trbovljah), v nedeljo dne 14. t m., bode poročal poslanec dr. Josip Srnec o delovanja štajerskih deželnih poslancev.
— (Promocija.) Na graškem vseučilišči je bil danes promoviran doktorjem vsega zdravilstva g. Hinko S u k I j h , zaslužen član akad. društva „Triglava", bivši sekundarij v deželni bolnici kranjski. Srčno čestitamo!,
— (Nova slovenska posojilnica na Koroškem.) Pri sv. Štefanu v Zilaki dolini se je ustanovila slovenska posojilnica, ki je že registro-vana. To je že 19. denarni zavod na Koroškem. Vivat sequeas!
— (Osobne vesti) Okrajnima zdravnikoma za tržaško okolico sta bila imenovana v zadnji seji mestnega sveta v Trstu dr. Iv. Bechtinger in Iv. S u sa.
* (Starorimska tiskarna.) Kakor poroča rumunski list »Foaia Diecesana" v Karansebesu v južni Ogerski, )e baje arhitekt in preiskovalec starin Adrijan Diaconu našel v razvalinah nekdanjega rimskega castruma „Bersovia" pri Bogsanu blizu Temešvara neovrgljive dokaze za to, da so Rimljani, specijelno člani četrte legije Flavia Felix že v drugem stoletju po Kristusovem rojstvu poznali tiskanje s posamičnimi tipi in tudi res tiskali v Bar soviji. Sicer pa govori tudi neko mesto v Ciceronu jasno zato, da so Rimljani poznali tiskanje s posamičnimi tipi. To epohalno najdbo sta tudi že dva akademika iz Bukurešta preiskala in potrdila. V kratkem hoče Diaconu prijaviti izvirne dokaze za svojo trditev
* (Zarubljeno mesto.) V nemškem mestecu Siegen se je svoj čas neki gasilec močno pohabil. Tožil je mestno občino na plačevanje primerne dosmrtne rente in sodišče je obsodilo mesto, da mora možu plačevati po 67 mark na mesec. Gasilec je nekaj časa svojo rento dobival, hkrati pa se mu je ustavila. Ker z lepa ničesar ni dosegel, je nastopil eksekutski pot in okrajni zastop sedaj ugiba, kako mesto zarubiti.
* (Velik požar) je uničil mestece K s lam na Bavarskem. Izmej 300 hiš se jih je zrušilo 150 in je nad 1400 ljudij brez strehe. Princ-vladar je dovolil za pogorelce G000 mark.
* (Ponesrečen zrakoplovec.) Iz Rostova na Donu se poroča, da je zrakoplavec Kasimir Kra-ainski ponesrečil. Spustil se je iz velike visočine z padalnikom navzdol, a veter ga je zanesel v reko Don, v kateri je utonil.
* (Podrt most) V Padovi se je podrl dne 1. t. m. jeden izmej štirih starih zidanih mostov, ki je že razpadal vsled starosti. Na srečo je bil samo jeden človek na mostu ter je padel z razvalinami vred v vodo, iz katere so ga pa rešili.
* (Telefonska bolezen.) V Ameriki se je pojavila pri telefonskih uradnikih neka nova bolezen. Neprestano poslušanje provzroči utrujenost dotičnih organov in se pojavi s početka šumenje po ušesih, pozneje začne glava boleti in se naredi neki absces v ušesni mrenici. Pokazala se je potrebi, da se dotičnim uradnikom po tri ali štiri ure trajajoči službi da jedno uro počitka.
1	1	
		
	Slovenci In Slovenke 1 ne zabite družbe sv. Cirila ln Metoda 1 K A	
		
	1	
Davila i Za prebivalce, prizadete po potresu:		
Mestnemu magistratu ljubljanskemu došla so nadalje sledeča darila: Upraviteljstvo grajščine Senftenberg na Češkem 100 gld.; županstvo pri Sv. Ani na Hrvatskem zbirko 17 gld. ; gospa Klotiida Kainerstorfer, učiteljica glasbe v Lincu, 12 gld ; gospod D. Nešpor, reform, župnik v Nosislavi na Ceškein, zbirko 11 gld. 35 kr. ; gospa Josipina Gruhner v Sumperku nu Moravskem (i gld. 30 kr.; gospod 1. Rschler v Sumperku 2 gld. 40 kr ; gospod Klemens Gruber v Sumperku 2 gld. 10 kr.; gospod I. Bittner v Stettenhofu 1 gld. 70 kr. ; gospodičina Alice Czermak v Sumperku 1 gld. 10 kr.; neimenovan v Sumperku 91 kr.; A. 1. v Sumperku G0 kr.; M. K. na Dunaju 50 kr.; gospod I. Godi na Dunaju 40 kr.
Uredništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: „Gurgel-partija" pri „Lloydu" v Ljubljani 2 0 kron — G. Po treh in, učitelj v Kostanjevici, 4 krone, katere so v proslavo imendana slovanskih apostolov podarili: g. katehet Kastelic, učiteljici gospa Jos. Kalinova in gdčua. Jos. Bučarjeva in pošiljatelj, vsak po 1 k. — Zakasnel „Oiril Metodovec iz Škofje Loke*' 1 krono. Skupaj 2 5 kron. Živeli rodoljubni darovalci in darovalke in njih nasledniki !
KnjitiivnoBt.
— Ljubljanskega Zvona 7. številka je izšla 1. malega srpana in prinaša to le zanimivo vsebino: Razven manjših pesnic Mozirskega, Resmana to # * Vi čitamo na prvem mestu prekrasno pesem
Aškrčevo „Jaz", v kateri se globokoumno filozofski motri aktualni predmet — potre*. Pripovedni del prinaša začetek Koščeve povesti „Sama svoja" in konec Kodrov e „Višnjeve pole* ter nadaljevanje obširne povesti „Groga in dragi", v kateri kreše iskre živega humorja gospod R , mlad književnik, ki obeta postati znamenita sila naši pripovedni književnosti. G. Pridolin Kavčič nadaljnje životopise „Znamenitih Slovencev", g. Ferd. Seidl razpravo o potresih na Kranjskem in Primorskem, ki jasno in prozorno obdeluje predmet aktuelne zanimivosti, g. Haupt-mann pa nadaljuje svojo učeno razpravo o raz-nesilih. Z veseljem pozdravljamo .Dunajska pisma", v katerih nam obeta naš slavni pisatelj J. Stritar, da hoče pisati o tem in onem. Nadejamo se izrednega užitka, spominjajoČ se slasti, s katero smo čitali njegova pisma v dunajskem in ljubljanskem „Zvonu". Listek nam podaje obilico književnih in umetniških opombic in beležek. Na strani 455. zašel je po nekakem naključji odstavek o operi Avguste Holmesove na nepravo mesto, ker ima stati očividno za onim, ki objavlja dramo Coppeejevo. Na strani 451. pa nas moti v beležki o književnem pozivu jugoslovanske akademije veliko število tiskarskih pogrešek. Na zadnji strani ocenja prav zanimivo pesnik-atrokovnjak poslane izdelke pesniških vajencev. Omenjati moramo tudi platnic, na katerih je pričel g. urednik razpravo M Ali je preobloženost v šolali neizogibna?", ki bode zanimala širje kroge, ker je potekla iz peresa zato baš kakor pozvanega.
— »Kmetovalec" ima v št. 12. to le vsebino : štirje dragoceni lešniki; Šolska izobrazba kmetovalčeva; Seno za konje; Oskrbovanje prašičev; Gibanje plemenskih bikov na prostem; Pokonča vanje mrčesov v kokošnjakih; Vprašanja in odgovori; Gospodarske novice; Uradne vesti c. kr. kinetiiske družbe kranjske.
Podgrad 6. julija. Danes opoludne se je razglasil izid občinskih volitev. Narodna stranka je v vseh treh razredih sijajno zmagala. Na volišču se je zbralo na stotine ljudstva, zastopniki vseh k občini spadajočih vasij so izročili posl. Jenku krasen venec. Raz Stari grad vihra slovenska troboj-nica, topiči pokajo. Ves narod spremlja Jenka z navdušenimi živio-klici. Slava neustrašenim volilcem !
Dunaj 6. julija. Poslanska zbornica je v današnji seji rešila domobranski proračun in začelo razpravljati proračun naučnega ministerstva. Pri celjski postavki so se oglasili: pro: Robič, Vošnjak ; contra : M>nger, Kraus, Kokoschinegg, Hallwich, Steimvender, Russ, Hackelberg, Mo-scon, Forcher, Lorber, Ludwig.
Dunaj 6. julija. V proračunskem odseku je posl. B e e r izjavil, da bode poročal o proračunu za srednje šole, ker so ga za to naprosile vse v odseku zastopane stranke in ker se mu je dovolilo, d* glede celjske postavke zavzame svoje posebno stališče.
Trst 6. julija. Zaradi močne burje se je za danes določeni krst ladje „Wien" preložil na jutri.
Beligrad 6. julija. Srbija stoji pred baukerotom. Ker ni bilo mogoče, sestaviti koalicijske vlade vseh strank, se je naposled udal Novakovič in skuša sestaviti iiaprcdnjaško ininisterstvo.
Narodno-gospodarske stvari.
— Centralna posojilnica? (Nadaljevanje k št. 147.) G. ravnatelj Lapajne misli, da bi centralna posojilnica le malo n pravnih stroškov imela, da bi ustanovne stroške že polagoma pokrila! Kar se tiče upravnih stroškov, se gospod Hiiovatelj moti, če misli, da bi ti bili le majhni, da bi bilo le malo stroškov mej letom. Tudi centralna posojilnica morala bi imeti svoje prostore na svojem sedežu, morala bi imeti svojo blagajnico in vse predpisane knjige; blagajnica morala bi se oskrbovati skozi celo leto, v knjige moralo bi se upisovati sproti in tudi skozi celo leto. Za to pa se potrebujejo delavci! Tako „ni e h a -nično" se delovanje denarnega zavoda ne vrši, kakor si gospod ravnatelj predstavlja! Centralna posojilnica mora biti že vsled svojega namena vsaki dan odprta, da se lahko uplačujejo deleži, posebno pa še zato, da morajo posojilnice vsaki čas svoje odvisne novce na obresti nalagati pri njej, ali že naložene nazaj tirjati, da se rešujejo prošnje kredita potrebnih posojiluic, da se dovoljen denar priskrbi in odpošlje ali nakaže. Denar ne more ležati mrtev' Pisarij bi pri takem zavodu bilo gotovo toliko, da bi jih nihče ne mogel opravljati brezplačno! Cela korespondenca morala bi se vršiti strogo po trgov-s k e m običaju! To pa še ni vse. Kako pa hoče vodstvo centralne posojilnice prošnje za kredit reševati? Ali se hode vsake j posojilnici, katera se oglasi, dal kredit?   Ali se bode toliko dovolilo, kolikor se
9^T~ Dalje v prilogi.
Priloga »Slovenskemu Narodn" St. 153, dnć 6. jnlija 1895.
zahteva, in tolikokrat,  kakor ae  kredit zahteva? Gospodu silovatelju je  gotovo iz  lastne izkušnje znano, da ima novo ustanovljena posojilnica skoro vsaka premalo denarja, da je to le tam bolje, kjer ao penezne osebe v vodstvu in nadzorstvu, ali če se je ustanovila posojilnica v okraju, ki ima premožno prebivalstvo. Nasprotno pa se pri vsaki posojilnici kar s prva oglaša dosti prosilcev za posojila. — Kjer ni vodstvo v rokah skušenib in neodvisnih mož, se miali, da mora posojilnica kai s prva vsem prošnjam za posojila ustreči, da mora izkazati velik promet, da si mora denar posojilnica izposoditi, ako ni hranilnih ulog, da more ustreči vsem zahtevam! Ako hoče centralna posojilnica pri reševanju prošenj za  kredit postopati pra vilno, ne bode se smela ozirati samo na to, da po-sojilnica-prositeIj ca potrebuje kredita, ampak vprašati bode morala, kdo vodi posojilnico - prositeljico in kako se  vodi;  posebno pa se bode morala centralna posojilnica ozirati na to,  kako postopa posojilnica-prositeljica pri izposojevanji denarja, ali določuje mero kredita za vsakega prošnjika na stvarni podlagi, ne pa po licu!   V tem oziru se mnogokje greši! Iz tega pa sledi, da bi morala centralna posojilnica, ako hoče pravilno in previdno postopati, navadno zanpnega moža odposlati na lice mesta, da se o vseh razmerah poduči in potem centralni posojilnici poroča. Takega potovanja, ki lahko vzame v jednem samem slučaju več dni časa, ne more odposlanec centralne posojilnice na svoje stroške opravljati ! Ta način informacije pa bi bil neizogiben, ako bi se ustanovila centralna posojilnica na Krškem, ker tu ni mogoče sestaviti odbora cenzorjev, kakor ga imajo drugi veliki denarni zavodi, in ga morajo imeti, ker brez njega varno in uspešno delovanje ni mogoče.  Malim iu novo-ustanovljenim posojilnicam ne more in ne sme se priporočati izposoj o van je denarja, pač pa se mora  povsodi in vselej priporočati, da naj delajo s svojim denarjem, da se oklenejo le za posrbne slučaje, n. pr. če se njim odpovedo hranilne ulcge v večji meri, — bližnje večje posojiln ce, da dajejo s prva mala posojila, na kratek čas in brez intabulacije. Izposojila se namreč ne me rejo debiti  .na večne čase11 ampak vs.ik zavod, ki jih je dal, zahteva prej ali slej, po svoji potrebi,  po razmerah časa, da se mu vrnejo! In kedar petem mora tak zavod vrniti izposojilo, pride v velike stiske, spravi pa večkrat tudi taistega, ki je dal posojilo, v zadrege, ker ne more dane obljube točno izpolniti.  Zatorej je spet utopija, če gospod ravnatelj Lapajne misli, da mu bode mogoče tako centralno posojilnico osnovati, katera „bode imela gotovino vedno le v drugih slovenskih blagajnicah naloženo, katera bi imela le nalogo, zdaj denar vzeti tej, zdaj drugi posojilnici, (Zakaj, kako in kedaj pa?) ga zopet dalje nakazati  in  naložiti". Tudi centralna posojilnica bode morala deleže, hranilne uloge in izposojila vračati oz roma izplačevati, kakor vsaka druga posojilnica, tudi ona bi morala imeti baš za to denar sploh reeerviran.   Niti „bogata živnostenska banka" bi njej v tem oziru ne mogla prizanesti! Kajti slaba letina nastopi lehko tudi na Češkem, ne samo po Slovenskem, elementarne nezgode dogajajo se tudi na Češkem!   Denarne krize lehko posebno na Češkem nastopijo, ker je obrtnija in industrija močno razširjena, konkurenca v trgovini največja!  Da zmanjki tudi taki banki lehko denar, sme gospod snovatelj iz tega sklepati, da je živnostenska banka Šele pred kratkim zvišala delniški kapital, ker ni mogla brez tega zadostiti vsem za ktevam! — Gospod snovatelj misli tudi že na zvezo bodoče centralne posojilnice s češko banko.  To pa kaže, da čuti pomanjkljivost projektiranega zavoda tudi sam.   Želeti pa je, da pride gospod ravnatelj Lapajne do prepričanja, da bi centralna posojilnica, kakor nam jo hoče on ustanoviti, nikakor ne mogla zadostiti svojemu namenu, da bi ne mogla živeti, da bi nje propad imel slabe nasledke za vse slovenske posojilnice, in da prepusti zaradi tega to zadevo veščakom v  bančnih,  oziroma  denarnih zadevali, kedar nastopi za to čas! Do tega pripraviti gospoda Lapajneta in ž njim zvezane posojilnice je namen teh vrstic. Gcspod ravnatelj Lapajne in vse ž njim zvezane posojilnice naj bodo uverjene, da bi že danes rade dajale velike štajerske posojilnice, n. pr. Celjska, Mariborska, Ptujska posojila na osobni  kredit po 4% ali 4•/»•/•i ako bi bilo to mogoče, ako bi megle ceneje uloge oziroma kredit same dobiti. Posojilnici v Makolah in v Slatini imata celo duhovnike na čelu, katera gotovo ne nameravata s posojili dolžnikov odirati! Ta dva gospoda bi gotovo tudi ruda obrestno mero za hranilne uloge pod r>°/0 znižala, ko bi bilo to mogoče že danes, ko bi ae ne bala, da zgubita posojilnici sedanje uloge in da jih ne dobita v bodoče več! Pa ta dva načelnika posojilnic ne marata delati po teorijah, ampak se ravnata po faktičnih razmerah, kar je jedino pravo! Završujoč svoje pomisleke zoper projektovano centralno posojilnico slovensko se pripomnim,  da je treba tudi pomisliti in vedeti, da se živnostenska banka ni osnovala, da bi bila  v  prvi vrsti centrala čeških in moravskih posojilnic, ampak kot samostalna banka na akcije, katera sepečazvsemi strokami bančnega poslovanja, ne pa le z mehaničnim posredovanjem mej pojedinimi posojilnicami, dasi ta centrala kot banka na delnice,  tedaj  kot obrtno  podjetje privabi največ kapitala.  Iz tega moramo sklepati in se učiti, kakor ina bodi naša centralna posojilnica.
Mnog-o stranska poraba. Gotovo ni domačega zdravila, katero se da tako mnogostransko porabiti, nego „Muli ovu francosko žganje in stil", ki je takisto bolesti uteftujoče, ako .se namaže ž nj;m, kadar koga trga, zakaj to zdravilo upliva na miSicr- in ži^ce krepilno in jo zatorej dobro, da se priliva kopelim. Steklenica 90 kr. Po postnem povzetji pošilja to zdravilo vsak dan lekar A. MObb, c. in kr. dvorni založnik, DUNAJ, Tuchlauben 9, V zalogah po deželi zahtevati j«» izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 6 (4 —9j
30.000 gld.. iznaša glavni dobitek cesarsko jubilej sk o cerkveno /gradbenih srečk. Opozarjamo naše cenjene čitatelje, dase bode žrebanje vrSdo nepreklicno dne 11. Julija.
Kot dijeteticna pijača
zlasti pri nevarnosti epidemijo (infiiienci, vročinski bolezni, koleri, griži,  kakor tudi pri  tresljiki) se zlasti priporoča
Radenska kiselica.
Obširen spis brezplačno na vseh prodajnih mestih ali pa direktno pri zdravilišču v kopališči Radein (Štajersku). — Zaloga v Ljubljani pri 11 muh I.IuIh-ICcrJu in Mi tinelu KaMtuer|ia. (1268—5)
Darila za „Narodni Dom11.
LX.X. t/l<u/. „Kra|carsUe <l»*.»£t>o**.
Prenesek   .   .   .   1934« gld. 221 , kr.
Volilo gospoda Alfreda Hartmana po odštetih pristojbinah...... 86   „   38 „
XVI. izkaz kronskih darov, nabran in
izkazan po uredništvu nSlov. Naroda"        89   „   .r>0'/i *
Darilo gospoda Geltnerja..... —   „   50 „
Darilo kmetske posojilnice za ljubljansko okolico......... 50   „   — „
Doneski za mesec a p r i 1 t 1.; plačali so čč. p. u. damo in gospodje:
Fr. Goričnik, I. Hribar, Ferd. Souvan, dr. I. Tavčar iu I. Vončina, a 5 gld., skupaj........... 25   „ —
Dr. A. Ferjančič, I. Gugola, F. Koltmann, J. Lozar, M. Pltteršnik in U. pl. Trn-
koczy, a 8 gld , skupaj..... 18   „   — ,
Dr. vite* K. Uleiweis, J. Lenče, Fr. Malljr, dr. Fr. Munda, Fr. Podgoršek, V Kobr tuanii, S. Butar, Fr. Soss in dr. J. VoS-
njak, a 9 gld., skupaj..... 18   m   — n
A. Bayr, J. S Bened kt. 0. Detela. P. Drah-Bler, J. Duffe. Fr. tierbić, A Gogola, I. (iričar, M. Klein, 1. Knez, E. Kratoch-will, M.Kurap, dr.J.Kušar, E.Lah, M.La-vrenčič, J. Martinak, 1.Mejač, A.Novak, M. Pavlin, M. Perdao, G. Pire, K. Pire, L. Pire, K. Pleivveiss, K. Pleško. M. Pleško, T. Povš.-, A Prosenec, J. Rode, A. Skaberne, A. Stor, H. Suyer, 1. Sesek, dr. Fr. Tekavčič, J. Velkovrh, K. Wcber, Fr. VViesthaler, A. Zajec, dr. Fr. Zupane, M. Zupane in K. Žagar,
a 1 gld., skupaj........ 41„   — „
Fr. Ban, A. Bartol, I. Bonač, V. Borfit-
ner, J. Dolenec, A. Foerster, I. Friscli.
M. Goestl, A. Kajzelj, J. Maček, M.
Pctrič, Fr. Rozrmn, f. Seuuig, M. SiČ,
P. V. A. Suver, dr. I. Svetina, I. Šubic,
A. Tavčar, J. Tomec, J. Triller, A. Trstenjak in I. Žargi, h f>0 kr., skupaj        11    „   — , Darilo gospoda veletrica J. Gorupa na
Reki............ 1000   „   — „
Doneski za mesec maj t. 1., pl.-čali so čč. p. n. dame in gospodje: Fr. Goričnik, I. Hribar, Ferd Souvan
iu dr. I. Tavčar, ;'i 5 gld, skupaj.   .       80   „   — „ Dr. A. Ferjančič, 1. Gogola, F. Kollmann,
J. Lozar, M. Fletersnik in V. pl. Trn-
kdczy, ;i 3 gld., skupaj..... 18   „   — „
Dr. vitez K. Bleivveis, J. Lenče, Fr Mallv,
dr. Fr. Munda, Fr. Podgoršek, V. Rohr-
mann, S. Rutar, Kr. Soss in dr. J. Vošnjak, k 8 gld., skupaj..... 18   „   — ,
A. Bayr, J. S. Benedikt, O. DeMa, P.
Drahsler, J. Dufte, A Gogola, 1 Giičar,
J. Jenko, M. Klein, 1. Knez, E. Kra-
tochwill, M. Kump. dr. J. KnSar, K.
Lah, J. Martinak, I. Mejač, A. Novak,
M. Pavlin, M. Perdan, G. Pire, K. Pire,
[i. Pire, K. Pleivveiss, K. Pleško. M.
Pleško, T. Povše, A. Prosenec, L Beda,
A Skaberni, H. Suyer, 1. Sesek, dr.
Fr. TekaViMč, J. Velkovrh, K. \Vebrr,
Fr. Wiesthaler, A. Zajec, dr. Fr. Zupane, M. Zupane in K. Žagar, ft 1 gld.,
skupaj........... 39   „ —
Fr. Ban, A. Bartol, I  Konac, V. lioršt
ner, A. Focrstcr, I. Friseh, M. Goestl,
A. Kajzelj, J. Maček, M. Petrič. Fr.
Rozman, I. Seunig, M. Sič, P. V. A.
Suycr, I. Šubic, A. Tavčar. J. Tomec,
J. Triller,  A. Trstenjak in I. Žargi,
a 50 kr., skupaj......._10   ■ —
Skupaj   .   .   .   20790 gld. tU kr Opomba: Vsem rodoljubnim  darovalkam  in darovalcem,   ki z nami  tudi  v sedanjem,  za  Ljubljano tako oaodepolnem času tako požrtvovalno in lepo vstrajaj«, i/.r.ka na njih rodoljub ju najtoplejšo zahvalo
odbor „Krajcarske družbe".
V Ljubljani, dni BO. junija 189.r>.
1% uradnica lista.
Izvršilne »II ekseknllrue drasbe: Ivota Bajukn posestvo v Hožjakovetn, cenjeno 4867 gld., dne 10. julija in 10. avgusta v Metliki.
Ml. Antona, Marije, Jerneja, Ivana in Jožefa Se v er j a posestva v Kožarjih, potom lcasumacije, dno 10. julija in 10. avgusta v Ljubljani'
Ivana iu Marije Gregnrič posestvo v Malih To-licab, cenjeno 60 gld., duć 10. julija in 14. avguBta v momlju.
Joiofa Štru kolja posestvo v Jerneji vasi, cenjeno 909 gld . dn6 10. julija in 14. avgusta v Črnomlju.
Marjete H omov c poB» stvo v Cirknici, cenjeno 180gld., dne 11. lulija (potom reiicitacije) v Cirkuici.
Matije Zloga rja zemljišče v Vidošicah, cenjeno 1150 gld., dne 11. julija (v drugič) v Metliki.
Matevža Masleta posestvo v Blokovi vasi, cenjeno 270 gld., dn6 11. julija in 10. avgusta v Logatcu.
Jožefa Nose ta zemljišče v Žvirčem, cenjeno 130 gld. [n 50 gld.; Janeza Smrek ar j a polovica zemljišča, v Drasči vasi, cenjena f>U.r> gld., in Antona Perkota polovica
Soaestva v Kalu, cenjena 529 gld.; vse tri dne 12. julija in . avgusta V Žužemberku,
Meteorologično poročilo.
:z» "o	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Sđokrina v mm. v 24 urah
5.	9. zvečer	73M	Uit*« c	sr. j vzh.	oblačno	
G.	7. zjutraj	782*9	13-9» C ar. svzhod		oblačno	68
n	2. popol.	732 4	17 2J C'sr.ssvzhod 1		oblačno	
Srednja včerajšnja terap-. ratura lG'i^ C, za 28° pod normalom
X3-uLn.a,jsl£Si borza
dne G. julija 1895.
Skupni državni dolg v notah . . . Skupni državni dolg v srebru    . .
Avstrijska zlata renta.....
Avstrijska kronska renta 4" 0 .   . .
Ogerska zlata renta 4°/0.....
Ogerska kronska renta 4 /, . . . Avstro-ogerske bančne delnice    . .
Kreditne delnice.......
London vista.........
Nemški drž. bankovci za 100 mark
20 mark..........
20 frankov.........
Italijanski bankovci......
C. kr. cekini.........
Dne 5. julija 1895. 4°/0 državne srečke iz 1. 1H54 po 250 gld Državne srečke iz 1. 1864 po 100 gld.. Dunava reg. srečke 5*/. po 100 gld. . Zemlj. obč. avstr. 4'/»°,, zlati zast. listi
Kreditne srečke po 100 gld.....
Ljubljanske srečke........
Rudolfove srečke po 10 gld.....
Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. . Tramway-drnšt. velj. 170 gld. a. v. . . Papirnati rubelj........
101	gld.	20 kr.
. 101	n	35 „
124		—
101	■	50 ,
	n	50 _
99	n	95 :
. 1079	m	
408	n	io ;
	m	is :
f>9	n	SI«/.,
	•	85 ,
9	n	61"/. n
. 46	n	05 .
	m	68 :
l. 160	gld.	75 kr.
. 196	n	—
. 131	n	50 \
199	n ■	n
	•	t
23	m	50 ,
. 174	n	75 ,
		
	m	
o
S o
a '
f al
ti s
«■ >I ja
3 '> o :S J? a
ta«
X .m
od q
3 .'5 M
j- ~ -o
»B Cm
> N
H ~
"™ o>
'N3
V vročem letnem času
ae more priporočati kot najboljša in naj-VIII. koristnejša * (15-i)
osvežujoča in namizna pijača,
posebno pripravna za mešanje z vinom, konjakom in sadnimi sokovi,
• LAVNO 1KLA O l S T a
IliifM
Ta upliva osveževalno in oživljajoče, vzbuja slast do jedij, pospešuje prebavljenje. Po letu jii pravo okrepčevalno sredstvo.
Izurjene šivilje in jedna učenka
»o luhoj vA|>tcJiin«|o (874-2) na MMtnem trgm it. 9, X. nadstropje.
zdravega in dobro izvezbanega za trgovino s porcelanom, steklarskim, železnim, Špecerijskim in mešanim blagom, potrebu|eua v kratkem ohmii. — Solidni in povsem zanesljivi prosilci naj se prej ko možno oglase pri
Antonu IDltrlcli-u.
(842—3; trgoveu v lfeonlo|lul.
Stanovanje
na novo popravljeno, a 5 lepimi eobami in z drugimi zraven spadajoeimi prostori, o.l.lit m« takof v iia|«'in. — Več se izve pri KIIJI l*r«'«lovI«: ti na Poljanskem trgu št. 5. (878-i)
Vetc»riii€*e </.alu/ij4k> ledena in plaliiena zastirala (rolelne)
vseh vrst, nnjmočneje in najtrpežneje blago,
W brez konkurence In po najnižji ceni.
Naroča se jedino le pri tovarniškem zastopniku gospodu Antlrrjn II nI Irk h r-j u (875—1)
(»ruherjovili ulicah Htev. I
in se zamore gospodom hišnim gospodarjem in p. n. občinstvu posebno pri zgradbi novih stavb najbolje priporočati. — Vzorci so tn na blagovoljni ogled, na znhtevanje so tudi na dom poStjejo. — Za naročila tadostuje dopisnica.
Večja rudniška družba v Slavoniji liče pod ugodnimi
pogoji
restavraterja
ki bi imel prevzeti mesarijo v oskrb. Isti bi moral biti sposoben zi mesarsko obrt in bi moral položiti kavcijo 1600 g-ld.
Več se izve v tukajšnji trgovini  gospoda I. O. R6-frerja, kjer se vsprđjmo tudi ponudbe. (883—1)
Fr. Ks. Jeločnik
Icro^sić (271—19j
v baraki v „Zvezdiu, blizu paviljona
se priporoča slav. p. n. občinstvu za izdelovanje vseh U i-ojii m I« ilt dol.
Naročila izvršujejo bo točno in po nizki ceni.
:
Prodaja vinskih sodov.
Zaradi opustitve  vinske  trgovine na debelo,
proda se 25 lepiti vinskih sodov
skupaj tlo 1000 hektolitrov držećih. — Naslov pove npravniŠtVO „Slovenskoga Nar d;t". (879 -1)
Iz proste roke se proda
m 'V
z dobro obiskovano gostilno
nasproti sodniji v Mokronogu Da Dolenjskem. V pritličji so nahaja velika aob«, ki sluzi za gostilno, dalje prostrana kuhinja in klrt: v*e to jo solidno zgrajeno in obokano. V prvem nadstropja pa so 4 sobo s predsobo. HiSe se drži supa, hlev s podom in velika obokana vinska k:et Cena in natančneje pojasnilo se pobvc pri lastniku A utonil Ti-ji t si r»| ti v Mokronogu. (872—1)
Vzprejme se takoj
kot osli rhiillt vinograda v II dozah oženjen mož, ki j« vešč- zimskega in zelenega cepljevanja ter sploh vseh opravil pri nasajevanji vinogradov z ameriikimi trtami.
Pogoji se izvedo pri Antonu €iii*«,mu,l«'-ii, tajniku posojilnice in posestniku v Ptuju.    (Mol—4)
SvarHol
Pozor!
Varujte so,
da no hote opnliarjeni pri nakupu Hladne kavi'. Dobfč-kažoljni ljudje š<> vedno ponarejajo Kathreinerjevo kavo, zato ti" jem!jitedrugfli ko bel-jzvirnr    zavoje   S na|>iso;n
„Kathreincr".
Kathreiner Knelppovi slad.ia kava je edina zdrava in okusna primes k bobovi kavi, natorni pridelek vceUb zruih; v.saka škodljiva primes je izključena.
(701-7)
Fran Burger, mizar
v l\jiihljuni. Sv. Pctrn ccNla il. *f
se priporoča čč. občinstvu za naročila v izvrševanje najnn-vadmjih in najtim-j h
pohištvenih in stavbinskih, v mizarsko stroko spadajožih del.
Tudi imam v zalogi vefi pohištva in Itđelojem najlepše losono strope ln stene (lamberljo). Delo solidno in pa nizki ceni« Za dola. naročena dovolj zgodaj, tudi jamčim. Naročila isvrlttjem sli po predloženih mi ali pa odbranih lastnih vzorcih po vseh slogih.        (220—li*;
i
Jakob Štrukelj v Trstu
via Caserma št. 16, 7hod piazza della Ciserma
i nasproti veliki vojašnici) prodaja po ne»<• roj elito nlakili rentah vsakovrstna aii|(leiika
•j
Zastopstvo koles ,,A«ller** is tovarne II. Klejer v   I-'rankobrodu  in  ,,YilttoriM  <>kle Work."
NVolveihumpton, Angleško. Kolesa ,»Ailler" so svetovimznana in se rabijo v nemški vojski. — Jamči se sa vsako kolo 12 mesecev'; kdor ne zna vo/.it1, nauči sc brezplačno. -- Pošilja se na deželo iu na v.sc kraje. — Ceniku pošilja sc poštnine p m,.! 11 —Ki)
Ir glavno favnatellatvo avstr. M. ffltnlt
M iz voznega reda
'/■•l.'avnđifa o A 1. 3-u.aa.13a. 1S£ S
NtttopbO omkajaiil i i:'u>> '1 ln ml». uji.'.nl ćMl oin«Aanl tu » ^Ktr.j^r, rfyth*m damu. SroinJatrTopakl 6»« J« kr»Jnsran luo t ljub-LJ«ul Mt a lalooti naproj.
Odhod lc LJubljane ju*, kol.)
i is IS. uri 5 «•<». j > noM oaabnl VUS t Trti«, PonUbal, ll.lj.a., C*-Iovbc Frai.«8i:«fo^ct Ljubno, Balatbal t Aiihm, laelil, Oinuu-d»u, Holna^d, Lend-Oaitoln, Zoll na Jersru, Inomoat, Curih, Siajr, Line, BuđajoH'-e, eu»nj, Marijin« Tiara, K«er, Karlova r*rt, Fran-0OT3 »a,r», Prago, Lip«'!«, Dunaj Vfft AmaUtton.
(m  3. „ri lO min. tjutntl motani »Uk r Noto tneut j, KoOctjk
Oh T. uri I« min. «/aafri*J oaabal Tlak t TrbU, Poniabfil, Heljak, C«-kvao, FrimzanafaiU, t»Jnbno, DuniJ, 4m SaUtha.1 v Soliiof rad, Puu» ri. Amatotloo. _
0!» II. uri SO .«*». d&poluttn« oaobni vlak t Trbl*, Pontakal, Beljak, (]*!.»■■ on. Krar.T -uifaolo, Ljubno, Salatlial, Solnograd.
06 lil. uri SS min. pojtoludtut nieaaul »lik t Noto m«»to, KoćavJ«.
n- i \*ri />oT<0'i«iM4> o*ebnl »lik » Trbla, Halja« , Celo»oo, Kr.iiw.nn f«»t«, ćas Solitlial ▼ 8 ilnogrmd, Lend - Oattaln. SJn n« J«a«ru , Iuo-rao»t, Hreguic, Ourih, Oaubvo, V*xit, čei Klein Hoirliug, St«/r, LU>o, Oi/ium bfttll, BudaJoTlo«, Pl/anJ, M«.ri;in. t»ra, Kg«r, Kranoo*« T»ri.   Kur!.-v«   Turo,  I'. MpikO,  l»-i!i»l vla AnielKltou
'•'« 7. «i^4 V« min. »t-rrrr inaJimi Tlak t Novu umih, Kov«t).
It t/i i, lem ot. n.--.-i|..ii iu pramOdh ob G. uvl 'Jti minut popoludu« oaobni vi ik v 1     i- lllu<l.
Prihod v Ljubljano (jnž. ko!.).
(M AS. uri liV »«!»». tfutrt\} oialuii »lak ■ Dunaja tU AmatslUn, Lip-ilje, Prao«, KranooTib TaroT, Karlovih varoT, Bfrra, Marijinih »arov, Plcnja, Hudeiflvia, Solnovrada, Muca, Steyr», Omundana, Iselila, Aua-•ena, /olla na jeioru, Loud Oaitoina, t.jtibnojj'*, 0«lo»oa, Itoljaka, Vranainafait«, Trbiaa
Bt H. uri 10 min. *Jutr<0 motani »lak la Kočevja, NoTflga raaata.
ijh ti. uri HO min. ttt^toiudn* oaobni Tlak a Dunaja Tla Amatatten, IilpatJ«, PraH«, FrancoTih TaroT, KarluTih tbtot, Kgra, Marijinih raroT, Planja, HmtajaTlo, Holnofrrada, Linoa, Storra, ParUa, OouaTe, Ouriha, BrfgalsB, InomuaU, Zella ua Jeiarn, Lond-OaaUina, UJubuega, Oaloroa, Pontabla, Trbi.a
f» ¥. uri M min. i>o])t>lutt*A metani Tlak ti KoootJi, NoTOga nmita,
O« 4 uri Sil »itn. %tox>otuitnr nanbui Tlak i Dunaja, Ljtibataga, Salrlbala, Haljaka, Oalo*oa>, Franaunafett«, Pontahla, Trbiia.
Oh V. uri 4 mir«. atw>ror oiabul Tlak ■ Dunaja prako Amalattana tu IJnbnaira. n«l|aWa. Calovoa. Vontabla, Trbiia.
i** P. uri       MtiH. $v*š*r raoiani Tlak la KotaTja, NoT«i|k Me.ta.
Raniti tptfa ob nedeljah Iu praaulkih ob 10. uri -tO minut «T«iar oaobul »luk u IiOiev-Hloda.
r. ». n. to
„ « . a
Odhod lx LJubljane (dr'., kol v
uri *:\ mla »Jutru)      t Kamnik. .    Ofi     ,     j/aj)otuiin» a . .   SO    .    »rit^^r        , ,
,,   10    ,.     »vrtfr „       ,, (alodujl Tlak le
ob oadaljah Iu praantkih.)
Prihod v tajubljsno (drž. kol.).
mri 5<1 tr.lM. Kfutrti)       ia Ramuika .
,   is    ,   aiepahMtjM ,      „ ld—iq'>
„   9n    ,, mv«r+r
.   BS     .     rvrcrr „        . (alodujl »lak 1«
ob nadaUah In praanlklh.
Učenec
(f*f)6—31
primerno Isobražan, Vtprejme se takoj v trgovino
Alojzija Pogačnika v Cerknic
rt
X in l»rlzgtihit» vsake vrste
2 vodovode Itt
A za im sta, stda, graščine, go- -^oaM^SaTaPa--'
*^ spodarstva, h tovižča vrte in kopelji. Vodo-metne figure in nastavke, stranišča, kurjave & mntnria) za 118 veter, za IIIUIUIJO zgret zrak in petrolejske m.jtorjo izdeluje (445)
A. KUNZ, T«
Moravska Bela cerkev.
lliutroTani pruapnktl saatonj.
i     Ljudevit Borovnik
.fi8(j-16)
puškar v Borovljah (Ferfach) na Koroškem
se priporoča v izdelovanje \ mikot r<*tulli |»uA«k
za !o ce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi preti«*lu|*> stare samokiesnice, VSprejema vsakovrstna puprafttilt. in jih toOOO in dobru izvršuje. Vse pufike so na e. kr praskusevalnici in od meno preskusenc. — Uastrsvani ceniki zastonj.
S S
•••••••••••••••••••••••»•••••••••••o
Stanovanje
na deželi po potresu prav nifi poškodovano, ■/* are od Kranja.« z 2 ali 3 sobami, v prijetnem in zdravem kraju Gorenjske, z vrtom in v obližji s senčnatimi goidi s prijetnimi SetahSči, — odda so (takoj eei poletje tali »a celo leto po prav ii|go«lnl ceni. — Kje? pove uprav-nistvo ^Slovenskega Naroda". (870—2)
7 najem se oddajo na več let
dve gostilni in dve pdajalnici
8 špecerijskim blagom, z železnino in drobno robo, z vso opravo in zalogo blaga.
Obe prodajalniei in gostilni so na dobrem mestu s stalnimi odjemalci in gosti. Prevzeto blago se bo plačevalo na obroke in po dogovoru. — Naslov pove iz prijaznosti npravnistvo ,Slovenskega Naroda". (851—It)
Iz proste roke se proda
jednonadstropna hiša
v Lokvah
jako prikladna za vsake vrste trgovino, s 5 sobami, 2 kuhinjama, 2 kletmi, dvorano, jedilno shrambo, hlevom, sušilnico, z vrtom in gozdnimi pravicami po Jako iiis.ltI ceni. — Hiša se nahaja v jako zdravem, romantičnem, gorskem kraju. (8(J1—2) Več pove upravni&tvo „Slovenskega Naroda".
{ Fran Stare
t sobni slikar
I v Ljubljani, na Bregu št. 20
J, priporoča so slavnemu p. n. občinstvu v izvrševanje vseh v dokorocijsko in slikarsko obrt »padajočih del z zagotovilom okusno modernega dela proti zmerni ceni. (047—11) fifV Ker sem pa večkrat odsoten zaradi dela, bo stranke najul.udneje naproleoe, naj v slučaju potrebe omenjena dela naročajo pii meni pismenim potom.
na ra/stavi za zdravje in vieda-vanje bolnikov v Stuttgartu 1890 odlikovani z nagrado, je po zdravniškem izreku in mnogih zahvalil h pismih, katerih Število gre v tisoče, piiznana kot jedino, zares reelco in neškodljivo ireditvo, s katerim se doseže tako pri gospeh kakor pri gospod h lepa in bujna raat lasi j in se prepreči, da ne izpadajo in da se ne dela mej njimi pihot: mladi gospodje dobe po nje rabi motno brke. Za uspeh in za neškodljivost se garantuje. Lonček 80 kr., če se poSlje po poŠti ali proti povzetju 90 kr.
K.Hoppe, Wien, XIV,, Hutteldorferstrasse 81.
(3f>6—14)
Vozni listki v Sev. Ameriko
(199-20)
pri
nizozemsko-anier i šk i parobrodni družbi.
I Kolowratring 9 IV Weyringergsase 7*
DUNAJ, j
Vnttk dan odprava z Dunaja. j)
1 *« » j 1» +* 11 i 1 II   /MHloil j. ^
Mina oMa se ? najem
• !• sapi« ai brona 1895 v nekem večjem in priljubljenem izlet nem kraju am Kranjakem, ki leži na južni železnici; obstoji is salona, 2 sob, kleti, kuhinje z vsemi drugimi potrebnimi p oatori. Letna najemnina znata 300 gld. — Več ae izve v aavoda mm posredovanje A. K»llft-a v Ljubljani. (850-2)
Plemeniti raki!
Sveže lovljeni, akačočl, dobro zamotani, poštnina in embalaža prosta.
100—120 komadov lepih            namiznih rakov gld. 3'—
76— 80 , velikih , „ „ 3\50 55— 60       „       velikanov z  dvema tolstima
debelima fikarjema   .... „ 4-40 32— 35       „       solo-velikanov,  izbrane, največje živali, od 15 otm. naprej „ 5*50 Jamči se za to, da doapo živi, 8kačoči.
SLMV Gosje perje! ~W
skubljeno z roko, hlisčeče belo, gld. 1'25, isto perje n oskubljeno H,r) kr., puh hlifičeče belo, non plns ultra gld. 2*2.r) funt poStnine prosto.  Vse po povzetju razpošilja
Heiir. Scliaplra, Buczacz, Galicija.
Opazka: Referencije bo na razpolaganje. (743-24)
Za I Jiiltljano In okolico
ifičemo spretnega agenta v svrho ritzpečavanja zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk.   Visoka provizija in eventualno stalna plača. (507*18) Menjal nično društva glavnega mesta Budimpešte Adler & Ce.
Učenec
star 12—14 let, ki je obiskoval saj prvi razred srednje Sole, vaprejuae »e takoj v ■pecerljslco In R»l»n-terl|MUo prodajalni««* ua deaell. — Več se izve pri upravniltvu „Slovenskega Naroda*. (807—10)
Podružnica v Ljubljani
zagrebškega stavbnega podjetništva
Pilar, Mally & Bauda
arhitekt, inženirji in mestni stavbeni mojstri.
Tehnični bureau: (726—17)
Trubarjeve ulice št. 1 (blizu St. Jakobskega mostu).
Ure za dogovore od 2. do 3. ure popoludne.
Prevzemanje in izvrševanje načrtov, projektov, proračunov stroškov,
no vili xgradeb in prezidav
sploh stavbnih del vsake vrste.
Cenik vin vipavske in istrske vinarske zadruge.
V skladišču v Sliki it 9 nad 56 litrov:
			hektoliter
Vipavsko belo I. vrste .	po gl. 24"--25 —		
„  H.    , •	*	a	2X>--23-50
\ ipavski Iiulandec, desert	_	N	37 —
„     Rizling, .	n	•	«0 —
„      Vrhovoc „	a	n	21*60
Vipavska Sipu „	•	R	37 —
„ Kraljevina	•	n	—'—
Istrski teran, stari....	•		16 —
		n	18.—
			19 —
Istrski Kefoftkat, desert .		9	35 —
„      Refoško, |00 buteljk	■	m	»0 —
V pivnici (na drobno) na Bregu st. I:
liter
Vipavsko belo..........po gld. —"3*>
— 36 —•52 —••18
Vipavski Vrhovec
„       Rulandec, desert
Rizling, „
„       Uurgunder    „      . . „    , —•—
Vipavska Sipa,            „      . . .    „ —52
Vipavski Vrhpoljec, buteljka . „    , —'70
Istrski teran, stari....... „    „ —*32
a        n     novi....... ,    . —32
Istrsko belo........... „    „ —-32
Istrski Itefoftkat, desert . —-50
n     Refofiko,      „     buteljka. „    „ 120
Zadrugi rasposilfatl tudi vlua In vsaree direktno. (194 —10)
»'J
•A_KS&u
Preselitev prodajalnice.
Dovoljujem si slavnemu p. n. občinstvu uljudno naznaniti, da sem svojo
prodajalnico manufakturnega in lišpnega blaga
zaradi razrusenja hiše premestila ■ Bv. Petra oeste
SLMT~ v Špitalske ulice št. 2. ~3*C
Izrekajoč svojo najtoplejšo zahvalo na zaupanji, ki se mi je skozi 28 let naklonilo, priporočam se slavnemu p. n. občinstvu tudi za naprej in beležim
(789-5)
z velespostovanjem
Terezija Eger.
kv *<»jiv~——Sji   ^fi —v»jl!^»y— ^^fa' ' v»; ja* y»,<jy
urar #•»
v I^.jitl>l j n ii i ,  1*1 c3*-» t li i tr";
priporoča svojo največjo zalogo
vsakovrstnih švicarskih ur. uhanov, zlatnine in srebrnine.
Zaradi velike nesrečo potresa ni sedaj nobene kupčije, torej prosim, kdor misli uro kupiti, naj io koj sedaj naroči ali kupi. V ceniku postavljene cene so zdaj za lO" „ mnliaue. — Priporočam so z vsem spoštovanjem
Fr. čuden.
(540—18) urar v Ljubljani.
SjBsT"- Conlkl se dobivajo zastonj ln se tudi po posti pošiljajo.
O. Icr. piiv.
tovarna gasilnih in gospodarskih strojev itd.
Czech pri Prostčjovu    Podružnica v Zagrebu, Pragi Smichovu
OGLAS.
Čast mi Je u t in si gospodarskim, občinskim in mo»tnim poglavarstvom iu upravam prostovoljnih gasilnih društev na Kranjskem, Koroškem, Štajerskem in Primorskem uljudno naznanjati, da sem dne 1. julija t. 1.
*   'AjafciM'lMI.   I I)llll40|»ltliskll  lllica  Mt. fr
otvoril svojo
podružnico z vsakovrstnimi gasilnimi stroji, orodjem in opravo, kakor tudi s kmetijsko-gospodarskimi stroji.
Dovoljujem bi p. n. oblastnije, gg. interesente, posestnike, občinska pogla-vnrstva in slav, gasilna društva uljudno naprositi, da me v tem novem podjetji hlngovolo kakor dosedaj tudi v bodočo s svojim zaupanjem in z obiltmi naročili počastiti. Zagotavljam, da bodem vsako najmanje naročilo strogo solidno izvršil iu v vsakem oziru p. n. naročnike zadovoljil.
Z odličnim spoštovanjem
h?T?> R. A. SMEKAL.
Do 1. junija in od 1. septembra tarif za stanovanja znižan na 25°l0-
Zdravilišče
KRAPINSKE TOPLICE
na Krvatsliem,
od postaje Zagorske železnice „Zabok-Kraplna-Toplioe" oddaljeno jedno vozno, otvorjeno je od 1. aprila do konca oktobra. 30 dO 50 stopinj R. topli akratotermi eminentno delujejo pri prottau, pri mišični in sklepni akrnlnl iu nje posledičnih bolestih, pri bollh v boku, živčnih bolestih, boleznih na polti, in vsled ran, kroničnem morbni Brlghtll ali vneticl oblstlj, otrpnenji, pri kronični vnetiol maternice, pri eksudatih v perinterinalni vezni tKauini. Velike baalnake, polne, posebne mramorne m kropilne kopelji, izborno urejene znojne komore (sudariji , masaža, elektriciteta, švedska zdravilna gimnastika, udobna stanovanja. Dobre in cenene restavracije, stalna zdraviliška godba vojaike godbe o. in kr. peipolka nadvojvode Leopold it. 53. Velika aenčnata lzprohajalisča i. t. d. Od 1. maja vsak dan promet s postnim oinni tmsom s Zabokom in Poljčanami. (488-18)
KopaliS^ni zdravnik <lr.  l?«v«»l i>l. OretiltoviO.   IJiosure v vseh knjigarnah.   Prospekte pošilja in pojasnila daje
kopallMko nt* iihIc-IJ*«1 vo.
- ILy£- Ecfeer
stavbno in galanterijsko kleparstvo, izdelovanje orna- y^ mentov iz cinka in kovopisnih del
Kolizejske ulice št. 1 Lsjilbljana Dunajska cesta št. 7
nrinoroča se za nrevzetie: a (2U9—5)
priporoča se za prevzeije:
vseh v to stroko ipsdajoeih dol, zlasti stavbnih del vsake vrtte iz poljubnega materijala, krovna dela v lesnem cementu m strelnem klejn, dalje vsa namazaiija iu popravljanja, ki so s tem zvezana.
Napravljanje strelovodnib naprav po presknienih sistemih v stro-kovnjaški solidni izvršitvi \<>> zmernih cenah.
Skladiiče lesnega oementa, stresnega laka, strelnega kleja, kakor tudi vsega bitnega in kuhinjskega orodja.
V mojo stioko spadajoča naročila ali popravljanje točno in po ceni l*r<»ra«'iini atroakoi ua v.ulit*'\anj«- /umonj l»re> «l»l|ntli «lni»k(n
Starcslavno  žvepleno kopališče ■nt II it nI ^krm
tS' Varaždinske toplice S,I
Zagorske železnice (Zagreb-Čakovec).
Aimlif..k po dvor......i »vetov»lru jirofi'sorjn .1 r   I. u <l » i u u 1  Inim.   ftH n        vriM' t r<>l«T, #.%'«>•
plritu limito« )«•. Q»dOMglJiTO v iTOjeni -l.lov.uni pri ihkIimi sl.i nlul mi k<>Ni«>.ilitl » <li.nl. lit.
0. 111'aiii h i m <<i r|.....»ti |». vaptlel hi i. iii. i uh 11. |»r«»i i..... /i«, ..ii. bolan >.ii..
l»o!c»,..|i v knll.l i  t .1 . r.«'tinklll   I.oI.aioIi     |»ollttltl   m li.j.i.l.   liol.....ili .   krmilimli
1. t.leF.itll. oblMttt« «• Ii«■ ■-■•«■*•■ Koloni. sl..'iii,'li.il. niiiil<slii ImloKiti , I.ovnih tlim. k ri.r.i J tili, n j>r. »»»tr iiplji'iiji )iu tivum iiroltru »li aviucii i t. d.
Piunrt   Trlrnulionio   rn l»«.l.«».olli * aroltt. ptlMilko.      |.rsii. jctrlli, IVIIU   tUl ClVIJtJIlJtJ   v r.4.|o.l.n n, erevlhi Ptl r.lull šlll i. t. il.  i. t. tt.
Elektrika. — Masaža.
Zilrot llls<«> k « kom komlOrl um, <<h> li-tn oilprt« ; mi hm m trnj» ml 1. mnj» da 1. oktobra. 1'rokr.nnn vulik |i»rk, lt*|it nnaaiii, Injil izlnti, »tulim xilr.tvi.ku KOilhu, pli.ue 7-atiavn, k ■ > > i. - • ■ 111 i. t. ,1.
Ni. |>otti..ii Vitriišilinike toplica pričkkiij« ■h'liertii iUii minulimi Kml«. Tudi ao n.t raspolafa l><>aolnii vojovi in »u j« *«r.t<l laUll |>ri'j obrniti ha unkrlni lilvo kopalmiM.
/ :r..v •. -k.i pejsmlla a •••• kopaHitol adravnih «iA l.oiialtloo. (filH_11)
l'ro«|i,'kii> m lirnmiro r.i»|>n«ilja khhIoiij iu poštnine pruito
OMkrl»ulNl«o vOpall-oH.
i
Najboljše vrste piva
v sodih in steklenicah
iz (290—17)
združenih pivovarn Schreiner v Gradcu in Hold v Puntigamu
priporoma |><> Iovio-iiInUiIi <*«>iitali
zaloga piva
^ prve graške delniške pivovarne
t^$Bj3&&      m. Zoppitscli
:\'mV* v Kolodvorskih ulicah št. 2-1 v Ljubljani.
Na pismene poizvedbe odgovarja se nemudoma in frankovano. $j
I
a^gaggaa^^aa^
07
|Q<SQHQ«¥OWQ¥lQ*^ Z najraznovrstnejsimi, *l trikrat ■■» dRil svežimi, ukusnimi,
zdravimi in slastnimi, v
slaščičarski in pekovski obrt
spadajočlrui izdelki post reza točno tvrdka
Jakob SSala^^alfe
2 Ntarl tr« it- <M
^ Tu je dobiti vBak dan domačo potvlco, vseh. vrct fex-a.3a. «.«*. 5 ^-agro.  r^-en. Icr-v^li. iix prepečenac (T7"a,3a.llle-ZSwi«1oa,elc).
S
ukneno blago in ostanki
prodajajo po najnižjih oenah pri
Hugonu Ihl-u
v Ljubljani, Pred škofijo št. 2.
l Kavarna Malloth ■ 1
g („Pri Virantu")
j] na. S^r. Jalco"ba trgf-u..
SPodpisanee se priporočam si. občinstvu M obilen obisk  moje  kavarne ter zagotavljam dobre  pijače ter točno po-j) strežbo. y veiespofitovHiijem
Q Ivan H<el<Ati«
jj ('M) kavarnar. cJfSJSUSJSJSJS—TSLTSJS
«ltttttttttttttttt
♦±±±++
HOTEL
LL07D
4> 4-
Ljubljana, Židovske ulic«* II 4.
Velika zaloga obuval
lastnega izdelka  za dame, jrnnp.»de in otroki* Je vedno na ISOUTO.
Vaakerlna naročila iivriujejo se točno
hi po nilkl ceni. Vse mero se shranju-Jejo in aasnauiennjejo. Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vposlati.
Ljubljana d«) Sv. Petra centa št. 9.
V wredišči mesta,  bli/.u južnejrn kolodvora,  poMin-jra  in brzojavnega urada.
Izborna, cenena restavracija. 20 elegantno urejenih sob.
Ukusna Jedila, pristni dolenjski cviček. — Balon sa veselioe. — Po leti lep senčnat vrt. — Gg. trgovskim potnikom dovoljujejo so znižane cene.
Omnibns k vsakemu vlaku. Karol PoČlVaUIlik, tlOtOlil*.
a\T* + fl *-UMi*f -UUUUm«
-mM K1«'-  samo  stane  pri  meni fin
I Mm M Honlror mm pere-Hi (Feder*
uiMlralir) i/, najboljšega blaga
solidno narejen Ne zamenjajte mojih kot na>b lisi znanih modrocev z onimi, kot j h n. pr. tukajšnji mizarji nepepolnoma izvršene ponujajo, /.limite«* od 1 > do 3<>gld.; divani, otomani, garniture in vsa tapetniška (100 dela po najnižji ceni.
ivmvv
Fr. Kaiser
puškar v Ljubljani,
ŠelenlmrgoT« ulice it. C ,B8)
firi poroča svojo veliko zalogo orožja za ov in osebno varnost, streljiva in potrebščin za lovce. Specijalitete v ekspresnih puškah in ptičaricah, kijih sam izdelujem.
Popravki se izvrSujejo v moji delavnici.
' ■»*>•* »** *-*»
Tapetniška kupčija
v Ljubljani, Šelenburgove ulice št. I.
Josip Rolcli
ft Poljanski nasip, Ozke ulice št. 4 -I priporoča čast. občinstvu dobro urejeno ■
♦  kemično spiralnico ♦
H v kateri se razparane in nerazparane ■ J inoAko in Ženske obleke lepo  očedijo. J
■Pregrinjala   vuprejujo  so za pranje  in pj cretu v pobarvanje.   V barvanji vspre-J jem* se svilnato,  bombažno in mešano B| blago.   Barva se v najnovejših moduli.
J. J. NAGLAS X
u Uitanot-S. Ijeno
js tovarna pohištva
v LJubljani, Turjaški trg it. 7 in Oospodske ultoe (Knežji dvoreo).
Zaloga jednoatavnega in najfinejega lesenega in oblazinjenega pohištva, zrcal, atrugarskega in pozlatarskega blaga, po-hiatveue robe, zaves, odej, preprog, zastiral na valjcih, polknov (žaluzij). Otro-~Xg fiki vozički, železna in vrtna oprava, ne-■> pregorne blagajnice. (102)
Restavracija ..Pri Zvezdi" |
cesarja Josipa trg.
Velik zračni vrt, stekleni salon ln kegljišče.
Priznano izvrntne j«*di in pijače in »kupno obedovanje.
F. Fei line, restavratar.
4   Uran & Večaj ►
<t Ljubljana. Gradišče st 8, Igriške ulice Si. 3 F
IVAN JAX
v Ljubljani, Dunajska cesta 13.
Tovarniška zaloga
šivalnih strojev
in
velocipedov.
Ceniki (104) zastonj in poštnine prosto.
• i       ćast mi ie naznanjati, da sem pre vzela po smrti mojega moža Frana Tcni j
KovtišUo obrt
katero bodem nadaljevala, t>*r se priporočam za vaa v to stroko apad <joča dela po nizkih cenah, zlasti za nove podkove. Dobro delo in točna postrežba.
Z veleapoAtovHnjem (105)
Ivanka Toni
fj v Vudmatu it. 4. J
LJubljana, Frančiškanske ulice 4.
m
i Slikarja napisov,
L    itavbinska in pohištvena pleskarja.
^ Tovarna za oljnate barvo, lak a1 in pokost. (1<W)
r Glavni zas* ip Bartholl-Jeveera orl-p ajlnalnega kMrb«llue|a. Maščoba ^ »a konjska kopita in usnje.
l/.hoi-ii(»
^ priporočata p. n. čast. občinstvu svojo ^ vel ko /..ilo^o vnakovrstuih
^ pečij in glinastih snovij
kukor tudi
I apno
1        Štedilnikov \ llm> ™
^ in vseh v to stroko spadajočih del po ^   m ramaala* s?J JM
] nizkih ceimb. (H)7) W   ^ poHf-st. apnenice V Za
iz kopanega kamenja (apnenika), izvrstno izžgano, ima vedno na prodaj in v vsaki množini po običaj mh cenah
Mauer
Zagorji pri Savi.
i
t!
96
HENRIK KENDA
v Ljubljani.
Najbogatejša
zaloga za šivilje.
(109)
Mehanik
n,)   Ivan Škerl Opekarska cesta št. 16 v Ljubljani
priporoča se p. n. občinstvu  za izvrševanje v«eb v njegovo stroko spadajočih r d- l  in popravkov,  kakor h»i v it 1111 li Ntrojev, velocipedov i. t. d.
po najnižjih cenah.
Vnanja naroiila ne tocnu izvršujejo. 2
G. Tdnnies
v Ltubljani. Tovarna za stroje, iolozo in kovino-ilvnloa.
iBtloluJn kol posobnoo:
vse vrste strojev za lesoreznioe ln žage.    (11-J)
l'ri-w.«!Wi- •-L. ■ i,.i|ir.i v 111 (itkrbujn  |iHri>«lrn|f m
kotle |><> i.-o i   i j. i »■■»i.ivi, slaftajno tiir>»io«> In
OHlllH k.lIl'HII
L.'zor Alojzij Erjavec j.1 zor
4 (lis)      čevljarski mojster ^ v Ljubljani, Čevljarske ulioe it. 3
»gj priporoča se prečast. duhov&čiui in blav. ^ občinstvu za obilno naročevanje r.izno- L vrstnih obuva l. katera izvršuje cenrt, v pOltsno in iz zanesljivo trpežnega usnja V& od najtiiiejso do najpriprostejse oblike. L Mere se siiranjujejo. Vnanjim naročilom y naj so blagovoljno pridene vzorec. ^}
bssssssssbsM II............H|
Maksimilijan Patat-ova naslednika
W\ Ifleralav đs Bonci
v LJubljani, sv. Petra cesta Št. 32, ali pa av. Patra nasip it. 27
priporočata se p. n. občinstvu *a ženske in moške obleke, razparane in rele, iste se lepo oe«*iliJo; vzprejuiiiHta vsakovrstna pre^riujnla, svilnate robce in trakove za pi-Miije in |iol»arvait|e9 kakor tudi svilnato, bomtm>no in mešano blago vseh barv. Obleka se čisti, pere „ in barva hitro, dobro in po nizki ceni. i
Zajamčeno pristni kranjski
liter po fjld. 1*20 iu
im. edenovec
g liter po <ld. 1.—, ki ga priporočajo zdrav-$ niki, pri il li>;
§     Oroslav Dolencu
§ trgovina i vošfinino in medom
£ l.|ubljMua, €JI«idaliSk« ulice BO.
AAaAAaasAsaAaasiaAiAaaAaa
5 do 10 gld.
vsakdanjega gotovega zaslužka
brez glavnice in rinika nudimo tudi v najmanj ioni mestu moškim in ženskim, ki bo hote ba»Iti S razpečavanjem srečk in vrednotnih papirjev. — Ponudbe pod „leiohter Verdlenst1 Rudolfa Moase-ju na Dunajl. (454 0)
t a sssnsi na siaA^A*--^snaaaaaa%*AA
i   ANTON KOŠIR i
X ▼ LJubljani. ▼ Kolodvorskih uli- t
♦ oah it. 39, poleg; Jut. kolodvora ♦
a, priporoča svojo zalogo      (110) a>
I izvrstnih jermenov za stroje |
m,        po najnižjih cenuh, ravno tako a
I jermena za šivati in vezati. •
♦ BsV~ Kovčeki ,,en grosa" eg. trgovcem ♦
♦ \Q naj nitjih tovarniških cenah. ♦ i oaoooaeaae eaosjaoaoeoe♦#♦»♦»
J. Hafner-jeva pivarna f
Ljubljana, sv. Petra cesta it. 47. Zaloga Gosskega marčnega piva
v sodčkih in ateklenirab. Priznano izvrHtna reHtavraeija z veliko dvorano sta koncerte itd. in lepim trtom. (1H)
= Kegljišče je na razpolago. =
Uhod je tudi U Poljskih ulio.
I Anton Presker |
'% v Ljubljani |
Z 'p n« Mv. P«»iraa vvhU at«v. 1« <S Š) priporoča svojo veliko zalog<i sjotovlh '*'.' v oblek sa gospode in dečke, Joplo yr ''"> na gospe, plasoev sa ajospe, no-premočljlvlh havelokov itd. Obleke po meri ne po najnovejših V: B nzorcih in po najnižjih cenah solidno in *'; iK najhitreje izgotovljajo.      tU**) (Jg
krojaško obrtovauje Gospodske ulice št. 7 v Ljubljani
priporoča svoje izborne izdelke olvllnlh in uni forma ki h oblačil p O meri.
BogStS izber dobrega modnega blaga je vedno v zalogi; vzprejomajo so pa tudi
naročila a pridejanim blagom. Kini in pravilni kroj, izborno delo in ceno post n*Abu jamči obče znana zmožnost in 111«) solidno^ tvrdke.
»»■W VI.........
Pran IZJetter
X*3vLTDlJatxxet, Stari trg* štev. 1.
Prva in najstarejša zaloga (,20) šivalnih etv#|ev*
Tu se tudi dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji, kakor slnnioreauicr, mlatllnl«*« i. t. d. Ceniki saatonj ln poštnine prosto.
Fotograf ična povjemnica
J. AKMIC
g
Ljubljana (12l)
Marije Terezije cesta it. 5.
35
Krojač za civilne obleke in raznovrstne uradniške uniforme.
c?. Sassermanti,
v Ljubljani, Šelenburgove ulice št. 4
se priporočit slav, občinstvu za izdelovanje r.iviht.ih  obteh po
najnovejši fagom in najpovotfnejiih cenah. Angleško, francosko in tuzemsho robo itna na skladišču. — Ga, uradnikom st priporoča za izdelovanje rsaAutrrsfnt/t uniform ter preskrbuj« vse zraven spadajoče  predmete,  kakor sablji,  ntečšt klobuke za parado itd.
Poverjeni zalagate/j c. kr. uniformske blagajnice drž. želeleznic uradnikov.
Cesarsko-jubilejske cerkveno- g Žrebanje I zgratfbene srečke * 1        v četrtek!
(763—13)
30.000 .
Srečke priporoča J". O. Jvlayer -v ZLOnTDlJ&aeil.
it
Olvorjeaje irgotiiie in priporočilo.
Podpisiinec si nsoja najadaneje nasnanjati velecenjenema p, n. občinstvu Ljubljane in okolice, da jo z današnjim dnom otvoril
na Presiniov^m tri^u tst. :>
trgovino z zlatnina in srebrnino.
/a popravljanja in vsa v tO stroko spadajoča doli se priporoča podpisane.- in prosi v. zagotovilom najtoplejše in najsoluliiejše pOBtreibe sa blagohotna naročila.
Z vsletpottovanjem
Andrej Doktoric
juvellr, zlatar in crebrar
v Ljubljani, Preširnov trg št, 3.
1   T   "   «   T   I   T   T   T   I   T   T   I   !   T   T   T   T   T   1   I   1   J T
Fr. Čuden, Ljubljana, Mestni trg.^
Jedino zastopstvo za Kranjsko VvJ
tovarne za bicikle Ivan (s P u c h in drugovi v Gradci m
kakor tudi w
orožne tovarne sa "bicikle M „Steyer" Jjf
in več družili znanib tovarn. — V »nloijt so dobivajo tudi ym«> pi-ili k Huc /.»» tioit-Mii. kakor;  stetllke« slonel« n«m1Iu, vracne se*allie itd, itil
\hv po is«»ii>.jiia eenatli« (718 -9 c*J
t\ (877-1)
f I
te
mz
pGafaM
' Popoka runak '
trgovine
j se po znatno znižanih cenah
kuhinjsko posodje, okovi, orodje, peči. krtače itd.
pri
(Sli)—H)
Ali*. AcM$chiii-u
Ljubljana, Gledališke ulice št. 8.
•••••••©©©•©•••••••©••••••O
t
Kari Wanitzky
arhitekt in mestni stavbeni mojster
prevzema
Dunaja g
vsakovrstne poprave, prezidanja in nove stavbe g
pod rLaJiigr©ćlrie3šl:rxaLi pogoji_ 9
9 tL^r Pojasnila se dajć 1111 Tltiiij«- Tere« IJ t* CCfttl
SŠt« 13. II. nadstropje, vsak dan od 2. do 3. ure po-poludne 726—17)
St. 1347
Razpis natečaja.
(87»i— 1)
Vsled sklepa občinskega zastopa in v smislu deželnega zakona z dne 17. marca 187 i raspisuje ho h tem natečaj tta
in ^ sto ^cl r Ol v li i k a
občina Volo«ko (za Volosko in Opatijo) z Udno plaćo 800 jtrld., plačljivih v mesečnik anticipatnih obrokih iz občinske blagajnice.
Zdravnik hode zavezan zdraviti siromašne bolnike brezplačno in voditi Občinsko zdravstveno nradovanje, pregledovati mrliče in obiskovati kakor je predpisano fronte, prihajajoče i/, dežel, ki so kot po k;iki epidemični bolezni okužene proglašene.
Službena pogodbe bode za sedaj sklenjena za leto dnij kot za poskuS-njo od 1. novembra 1895. naprej in potem, če ne bo od jedne aH druse strani tii mesece pred pretekom tega oasa služba odpovedana, na tri lete in posneje od leta do leta z trimesečno poprejšnjo odpovedjo od jedne ali druge strani.
Prošnje opremljene z diplomo vsevkupnega zdravilstva, s spričevalom avstrijskega državljanstva in znmji hrvatskega odnosno slovenskega, nemškega in italijanskega jezika morajo se vložiti «lo *-8o. J n I IJ o 1 *»?!.». pri podpisa ritmu.
Glavarstvo občine Volosko
dne 1. julija 1 B95.
USTo-čelnils:-
i
to
Štajersko deželno zdravilišče
% O*
Postaja južno železnice Poljičane.   Sezona od I. maja do I. oktobra.
JPivno in kopelno zdravljenje in zdravljenje s sirotko in elektriko.
Prospekte raspodllja rafiiatelfatvo.
Sveto i notnane kiwt*ii<-«'. aodržnjo&a Glaubei*«|avo n«i, priporocevsna od prvih uiedlelnslclh nuoriiii pri bolesnlli pr«-i»H«niti orsjanoi in
i; ho i. ni si car;
Tempeljski  vrelec V«rS lisi« hol i k.i OMVVŽII jora pi}a«-u.
Styria-vrelec l.ol |i i-«-s i* ll m ud /ils-a« čl» v S\0^.i polnitvi (•ini -18) oskrfcništvo kopališča Rogatec-Slatina.
HsVBH
B
'i
hi
Luser-jev obiiž za turiste,
Dobi v ;i v Ifk.nr-
■M
Gotova in liilr« upli* č^^s VHJoće sredstvo proti v^<S/
•uljem tu. pod-
plutih, petah in   ><^t^ Veliko
itru£:ui trdim ^r^^ prianalmb
praskam     /-s^i l"'1'm ie 11:1
koie.     /^^^  t^r^ "•'u'il *
\yplavni razpotiljaluici: L. Schvvenk-a lekarna
(1.1 L>7 Meldllng-Dnnaj.
Pristen samo, tt iiMitn navod in oblift varstveno B».amko in podpis, ki ji» tu traven; torej Daj ho pasi in zavrne voe man' vredna csnareate.
i'risi in   »   » ;iil>'|itiii :
.To«. lM.i\r,J. Swoboda, U. pl.Trnk6osy, 1! Pioooli, L. Grooel. s ito.ioir«.*i-m
S. pl. Sladovifi, F. ilMika;
« Kamnika J Uofiuikj % Celovel A. Elgsor, VV. riiuruiw;itd, J. Birnba*
clier; % llrezuli A. Aich-i o i « r; » Trun (na Koroškem) C. Msnner; v R«'l|akii F. Sokola, Dr. K. Kiiiupl; v (.»nci O. B, Pontoni; v tt'oilVt-
l»ci-::i A. ilnih; v Krn«
mi K Savni k; v it»«i-u«>ni c E Andrien; v lilri)! Jonip Warto; v Radovlllel A. Roblnk; v CelJI K. Gela: v <'r-n«»iuIju; F. Hajka.
Kneza Ivana Liechtensteinskega
tovarna glinastih izdelkov in opeke
v Unter-Tliemenan pri Lnndenbiirgii
ponuja »>oje
plošče iz finega klinkerja in mozaične plošče
za vsako vrste tlakovanje v najlspii isđelavi.
llvoJiio|»oNtckleiijciitk cevi \w. ktiiiiciiiii«^
nastavki- za kamine, piAna ali klajna korita, školjko /.h sranje.
14 11 ii K «» ■• -J «* v t*  0|M-l4r.  |ict*l n pei iileaml ln o^iiJInciic |it*x»iilt*4k v rasni isdelsvi.
%iirtkxiin«k Mlr<k£iiftil4.e. navadne strešnike, lilpnaopeka za vnanjost
pMilDjr). pustoklenjenii in nepusteklenjetia v najboljši kakovosti.
4't'niki an na *•#•*•/#«»/«.«/«». (770—(i)
3544
F. P. Vidic & Comp.
v Ljubljani
priporočajo po najnižji ceni : f iirr/tHie Hlrcinike (Strangfalzziegel)
Da j bo I j še in najcenejših kritjf. V|o/iiik (samotni) tlak za cerkve, hodnike, tratoarje itd.
Priznanice že napravljenih tlakovanj so na razpolago.
Cc%i Iv. k«m«'iiiii€» za vodovode, stranišča itd.
Nasade »a dimniki'.
§>oii<'«*im* peci vsake barve. SI« <lilti;t «»£iiji*cali.
Komun in ■■oriiatni cement« i*roii okuju  varno opoko in plošče«
Strešno lr|lllillo ali klrj (Dachpappe). lam l»oliii< .j    tor   isto    tako    vnc v
Btavblnsko stroko N|itadf«Joče predmet e« (.w>—13)
■
♦ ♦
i
♦
!
Nova traverza na prodaj
v dolgosti 6 metrov in 30 cm. in v visokosti 32 cm. pri PhtIu iBlaB|ul«-ti ^  Kranju. (865—2)
Učenec
z dob rimi spričevali in iz dobre hiSe se takoj vzprejmc pri
•Jerneju Relta-n v i JnblJanJ
Resoljeva cesta št. 1. (809—3)
Izdelovanje perila
Na dobe:;   za gospode, gospe in otroke. Na drobno!
= TJ
> o a
M O
S u e
o r
8rn|c«* Kit f(t»«po«Ic
b«l »iA>n.   (.'I.i.ika |ir»n. l,r«n ■ Hvrnlinkii   Jiri'r ruuni.t, 27 vr«t, 1 konuiri pn uUl |*10 ili) 1 70
«  ki-tvii.l     „       „     fl-JA   „15* —
Nnt|««' rm slaelte
v 4 vnhl»««tili,  kukur »notni
1  kminiil pn «jld. I —tlo 1 40
0 k < itn it d.  _     „    ft-75  „ ITB
M|MI«lll|f   lil lil'.' KHt*
Bir itii»|nnlt'   <l knkuviiKtij
1 ki m po »flil — bii ilu i in « hom    H    ,     4 ■ 50  , T Od
II! o* ritlitilto v
«lil   l'hil do i
I ■ ;.nr..\ ||
i A tflil. I 10 i lil kora i ivutlarajcu 1 jM i 21 '
»V t /
SO m
J
„ 3
7t n
3 o ,__ a
/.a brezhiben kroj in najaolidnejso  postrežbo jamči (tvrdka
C. J. Hamann v Ljubljani
lalagateU perila več c. kr. častniških uniformovaliSč in uni-toiniovutija v naSi c, in kr. vojni mornarici.
£<««<
g Pohišno opravo
P skladno za vrte, v starokmetskein W slogu za sobe isdelnje in
a stavbarsko mizarstvo
V lavrSnje po nizki ceni
Jakolo Žuimer
(■ailedalk Soli tttttsl) % 4-oijitli |>ri lllctlu.
MZ~~ Na aahtevo se  brezplačno doposiljajo iln-strovatu ceniki. (68S>—7)
legantni album
■*%{■ Ljubljana pa potresa
in ceno t v Jj) uhtjan i, s 16 jako zanimivimi podobami ljubljanskih razvalin, v platno vezan in pozlačen, hol nvjlrpši vseh do sedaj izisiih, po jako nizki rent satno 40 A*'*. Opis potresa zraven Zftstonj — Ilustrirane knjižice po 20 kr.,
Vti skupaj pa ceneje. Zahteva  naj  se  le 1*anlinov  e/ei/anfni  album ali ilustrovana knjiiica, ki se dobivata j,o vseh knjigarnah.
\' blagohotne naroievanje se priporoča (843—4 i ,/as. l*nuliti r L,/nttffttni.
Tovarna parketov
v Solkanu pri Gorici.
Naznanjamo vsem gospodom lesnim trgovcem, posebno onim, kateri trgujejo s hrastovi, da naša tovarna
kupuje hrastove deščice
na vagoni* in jih prevzame tudi od 16 do 20 vagonov. — Kupčija se skl ne za celo leto. MJ7—-5)
n
JJremeVenus"
Proslredek k zušlerhteni pleli.
Tekutypudrjugenie"
Červenć tekute ličidloJujenie Pudr„Eugenie"
vbile,ružove akremove barve.
Barva na vlasy
Kavkazkri
essenze na kniVy.
m
PD    TToil 11 C"      *rt'«l«t« %«»    /i»    liiinscn i ruti)«)
nvi cuic    » ciiuo ,   |,,,ni  tsbomo, popolnotu naikod-
Ijivo kimnu'tii lm nrf.lntvo. ki /.limti ralirmjuj«, da \ 'It no [hi-: hu1 rank.tvit m m• - ^ • ■ i i k.kur ml nitii.ilii', pult ]i<iMt.tiin umrvn: »ne/no halit. B« k.i/i|ii ii- n . BjeJ (jiilm Mi "»tuli« mlaiioHtilo hvc/ii. ,,4'rf'IIIO \ t'lilis" i.r Kinlr/.iiji! inkitkih lu.i-. .itmili tvarin, no poatan.i torirj Dlkoll z.ilt.tv ln li iiinru lire« kvant uporalili.iti o vniki'in poljiibnnm iii.><viuMu .u Iriiii'in SHn. V lnturi'HH oheiiiiitv«. aa pro«i, d« naj «0 iiiituliko  ].■/!   im  «uri   liiitiinenii  varstveno   znamko.    CfttH — ul'1
Tekoči puder „Eug enie" [l~*SX£*$Z:
• i j   i' i,  I. it. r t   m. ta n i-   vt»lit<>   rvi'tiir* ili liil.idu.tliA. I'n-
d.tj.t i iidra/u i zittilku, k.tkor tudi ruk.iin in tio^am imdikoat in mra-tnorju ilično čizKiat. oditranjujo vsalcu rankavoat polti in pogtt vnuke vrste.    «'fll>t '«! uiti.
Rdeče tekoče ličilo „Eugenie" V.V/.V.M
n ■ sk ...I I l i v <i l)..]c ln. ni, iMtniiui in ii-i- "in lupu iiiritvuu ru/.tato bojo, t i tudi pri .-Inktrii-ni razsvetljavi iznifilajo, kakor hi imeli naravno Imjo m au tri dni drži pulti.    ('«>•!» 1 Ifltl. 50 kr.
"Pnrl^i* T!ii crs^ni £*u   "»•*» r<,*». erSsaa. Pry«nU«
a»»awfc XjUaCUlC , Hl, i,0/.,. popolnoma in no da M ■e kai OpftSilO in daj« pulti naravno meliknat in inladoatno sve/.oat. Osma i ul<l   M kr . « rii|Miiu 1 uriti. •><» kr
T' T" 1 Vfi crpii *'    lsrtaas*n«» ii-1'iinivii  xit nt ni insi|.  ju i
H™^,*,**^'o J   i..-.- i- In naj.!|/iirtip|e iiliranjuje, da se ne na-
pravi prhaj     «Viiit I iflal   (III kr
„Nigritine Vegćtale"barva za lase
•lih tnilimv in jo poviem m- < Viut :t ifltl Ril kr.
t-riut   lil   l'll|ll\lt      I..ii-|.i ohdr/.- h..j<
BUtog......      raaloiovati tu iim.'tiiu h..|.i ud
Tekoče kavkazko mazalo za brke,
pokpetiijn njih ratt in je koimurvira /.iw"lu pri t. in niipotruhno. llaju I .rit 11 in tH.iku poljubno ohhko.   4'fint 7a kr.
Jedino zalogo za Kranjsko
ima (1416—85)
FRAN STAMPFEL
KdiiLTiMii IriT ,,Tonhalle" Kongresni trir.
r
T
f
I
i
m
isu
m
Uljndno naznanjam slavnemu p. n. občinstvu, da sem dosedaj obstoječo tvrdko
Stupica & Mal
trgovino z železnino in špecerijskim blagom
z vsemi aktivi in pasivi prevzel v svojo režijo in da jo bodem pod protokolov&no tvrdko
1
Franc Stupica J
nadaljeval na nespremenjen način.
Prosim Vas, da zaupanje, koje ste naklonili prejšnji tvrdki, tudi meni ohranit« in si bodeiu prizadeval, isto v vsakem oziru opravičevati.
Pričakujoč prav mnogobrojnega poseta beležim
g
(880—1)
z velespo&tovanjem
Franc Stupica.
—*     * *•
?25
7=7
S
E
I^retii Ivlcdic v Novi vasi pri Rakeku vzprejme takoj
za prodajalnieo z meSanim blagom.
pri dotičniku.
Pogoji  se izvedi'.
(868—8)
Odda se takoj v najem
& stanovanje
na Opekarski cesti št. 55
obstoječe iz :t hoIi, — jc«llliilli shramb in knliiiij«-:
eTeiiiiiTelno se tudi hiša .»roda.
Več  se  izve  pri  lastniku   liifie:   na TniovMlcem prlMtatiu Mt. ii. (8til>—2)
Otroški vozičke
v veliki izberi, nova pošiljka došla.
<ena od 45 naprej pri
(863—f>)
Fr. Stampfel-u v Ljubljani
na Kongresnem trgii, Tonhalle.
Cch. kralj,
privileg.
\aJh4iljs«K f
vom'Po svela ?
Fernolendt
za
tovarna utem. I. 1832 na Dunaj i.
To voAčilo brez galice (vitrijola) se lepo Črno sveti tez vzdržuje iSNisle trpežno. ===== Povsod v zalogi. == (8-27) Zaradi pouartjHiii naj hi* pazi natanko na moje tiue
MT St. Fernolendt. ~vs
Poštni paketi, katerih vsebina (4 kiln vošeila) je Hiir-liraiui,  pošiljajo ne za poNkiišnjo poitnllO prosto po 1 glri SO kr na vsako postno postajo.
Wietersdorfska tovarna za Portlaad in Roman cement
F- Knoch-a c£ Comp, v Celovcu
priporoča svoje iiđelke v znatno večji trgopomi in lomoporni trdnosti, nego to predpisujejo določila društva
avstrijskih inženirjev in arhitektov za dobre kvalitete.
Zaloga in zastop za Kranjsko: Fr. Seunig & Comp. v Ljubljani, Marijin trg št. 2.
Sv«»doi*be in | ><> n ud I m 5 ziintoii j in poštnine pronto. (402—17)
Izdajal »dj in odgovorni urednik: Josip N o K Ii.
Lastniua in tiek „Narodne Tiskarne".