116. številka Ljubljana, v četrtek 21. maja 1896. XXIX. leto Uhaja vt-ak dan »v«»**ii% iziuifii nedeljo in praznika, ur velja po poŠti prejeman za avstro-ogersko dežele xa vbo leto 15 gld., za pol t H gld. za četrt lota 4 gld., za jeden oaefloo 1 gld. 40 kr.— Za Ljubljano breg pošiljanja na dom za vse leto 1.1 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden reesoo 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr na mesec, po 30 kr. za četrt let«. — Za t nje deželo toliko več, kolikor pofitnina .• ki.'.a Za oznanila plačnje oe od fitiristopne petit-vrate po 6 kr., če se oznanilo jed enkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopiui naj izvole frankirati. — Rokopisi te ne vračajo. — Uredništvo in npravnistvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravuistvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacijo, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Poslanica goriškega nadškofa. u. Goriški nadškof je s polno svojo avtoriteto obsodil „Sočo". Okolo to obsodbe, ki je jedro dolge DJegove poslanice, je spletel nič prav jamo propoved o razmerju mej hijerarhijo in laj ki. Nabral je lepo vrsto citatov iz hv. pisma in iz raznih cerkvenih pisateljev v dokaz, da so verniki dolžni škofom in duhovnikom brezpogojno pokorščino. A vsi navedeni dokazi govore zgol in jedino o pokorščini v verskih stvareh, katere po* korščina doslej tudi n a jraz u pi tej ši slovenski liberalec ni prerekal, nobeden teh dokazov pa ne govori o pokorščini v političnih rečeh, in ta je povod vsemu razponi na Slovenskem. Preuzvišeni nadškof goriški izjavlja sicer v svoji poslanici, da se popolnoma strinja z ljubljanskim škofom tudi v političuih rečeh, in je s tem priznal, da si prisvaja tudi absolutno avtoriteto v teh rečeh, pozabil pa je dokazati, da ima sploh pravico, pokorščino v političnih rečeh zahtevati. Mi nismo in ne bomo nikdar priznali škofovske avtorite v posvetnih rečeh, zakaj to bi bil cerkveni absolutizem sans phrase; ž njim jenja vse parlamentarno iu politično delovanje. Avtoriteta škofov v političnih rečeh je ponižanje človeške dostojnosti. Gosp. dr. Alojzij Zorn ! Na dan 8 tistim cerkvenim pravo m, katero vam daje absolutno avtoriteto v političnih rečeh; dokler tega ne dokažete, vam v političnih rečeh ne priznamo mkake avtorite. „Soča* se ni nikdar zagrešila proti pokorščini, katero je v verskih rečeh kot katoliški list dolžna svojemu škofu. Trditev nadškofa, da „Soča" „uporno piše proti učeči cerkvi", je gola in očitna neresnica. Kolikor viiBiii, ni „Soča" nikdar zapisala be-aedice zoper u č e č o, to se pravi, v o reke resnice učečo cerkev. A!i so morda nap si v goriški nad-škofiji kaka verska stvar? Soli ukori, katere so dobili duhovniki, ki so vračali od nv«tnih oblaitai dobljene laške ali nemške spise, v kaki zvezi z učečo cerkvijo? Jeli kritika o duhovniških spletkah zoper stanovske tovariše in o duhovniških napadih na narodne posvetne ustanovitve in naprave i. t. d. v kaki zvezi s katoliško vero? Ne! Vsak lnjik sme kritikovati hijerarhijo, čim stopi iz cerkve in poseže v svetne stvari, prav ker hijerarhiji v posvetnih rečeh ne gre nobena avtoriteta, in~7Soca" se je posluževala samo svoje pravice. Drugo očitanje, katero je nadškof naperil zoper „SoČo", je to, da se ni strašila navajati nadškofa-vega imena, kot bi bil nadškof njene stranke, ali kot bi se z njegovim dovoljenjem ono pisalo, iti da je celo rekla „Srečni smo, da pri nas stvari še niso take (kakor na Kranjskem). Naš nadškof daje du hovnikom popolno svobodo v političnem delovanju. Zato blagrnjemo Goričane.* Odkrito povemo, da smo ostrmeli, ko smo prečitali to očitanje, in naravnost bodi izrečeno : Nadškof dr. Zorn je sam kriv, če se je „Soča* na ta način pregrešila. Gospod nadškof pozna meuda goriške razmere vsaj toliko, da ve, kak boj so začeli razupiti dr. Mahni«' in njegovi pristaši zoper ogromno večino slovenske duhovščine na Goriškem in zoper pre-ogromno večino slovenskega prebivalstva. Stranki, kateri pripada malone vse prebivalstvo in skoro vsa duhovščina goriška, služi „Soča". Škot ni nikdar pokazal, da obsoja katero teh strank, pač pa se je časih pokazalo, kakor da si m pati zuje z narodu o stranko časih pa tudi, kakorda simpatizuje z Mahničevo kliko. Duhovnikom ni delal ovir, I e so posegli vpolitični boj; in zategadelj je bilo povsem naravno, da je „Soča" iz posamičnih pojavov sklepala, da simpatizuje v gotovih vprašanjih ž njo, toliko bolj, ker na-sprotniška klika prav pri dotičnih vprašanjih ni zaslužila drugega nego zaničevanje. Škof je fak tičuo dajal svoji duhovščini v političnih in drugih rečeh popolno svobodo. Omahoval j« zdaj na to, zdaj na ono stran, zato pa mu „Soča* ni storila nobene krivice. Nadškofova očitanja zoper „Sočo", o katerih smo doslej govorili, so tako malenkostna na sebi. so tako ničeva, da je naravnost smešno zahtevati, naj kdo verjame, da je škof zaradi njih izdal posebno poslanico. Tudi če je „Soča" v naglici morda kako besedo zapisala, ki ni bila prav umestna, to še ne more biti povod tako slovesnemu nastopa nadškofa. Uzrok mora tičati kje drugje. Kje? Tega ni težko uganiti. nNajbridkejeM je goriškega nadškofa užalilo, da je „Soča" njega stavljala v protislovje z ljubljanskim škofom in slednjega ostro in brez pardona kritikovala. Zdaj vemo vse! Ta odstavek, kateri smo že v včerajšnji številki natisnili z razprtimi črkami, kaže, da je res, kar se govori v šenklavških krogih v Ljubljani, da jo ta burja zoper „Sočo" pri-pihala iz ljublanske škofije. Dvomimo zelo, da bi bilo goriškega nadškofa ravno to najbndkejše užalilo, da ga je „Soča" postavljala v protislovje z ljubljanskim škofom. „Scčaa je s tem konstatirala le vsemu svetu znan faktum. Goriški nadškof je do izdaje te poslanice v političnih rečeh faktično povsem drugače postopal nego ljubljanski škof Do«'im se je ljubijo ne ki škof poganjal za absolutno avtoriteto v političnih rečeh, si je goriški nadškof doslej ni nikdar lastil; dočim je ljubljanski škof s posebcim pastirskim listom in v nasprotju z državnimi osnovnimi zakoni prepovedal duhovnikom, kandidovati v imeni narodne stranke, in za svoje kandidate izpostavljal Sv. Rešnje Telo, je pri volitvah na Goriškem ostal nadškof povsem pasiven, dasi je program kranjske narodne stranke, kakor ga je določd shod zaupnih mož, vzprejela tudi goriška narodna stranka in delujeta torej obe stranki na podlagi identičnega programa. Dočiui je ljuhljauski škof skuša! uničiti narodno stranko na Kranjskem, ni goriški škof niti prati gtnil| da stori to glede narodue stranke i»a Goriškem. Protislovje mej goriškim nadškofom in ljubljanskim škofom je bito torej do te poslanice očit no. Ljubljaneki škof jo agresivna natore in zato „Vinoka zbornica". IV. Načt hok poljskega kluba Filip vitez Za lesk i: Bolj p( doben fi >a>'eirju nego državniku, sicer pa ni ne prvo ne drugo. Sr. duj«ovlik, širok a vender elastičen. Jako široko lice, črni, nakeliko Otivall kote-l'ti, velika tinta, prt coj velik nos i širokimi noricami, bledorumena barva, vnok.» čelo, pleša do vratu. Vedno jako skrbno oblačen. Ljubi posebno pačuli. Ce ga iščt-jo v zbornici slug*, gredo za vonjem, kateri polni vse fobo, kodor je hodil. Dober človek, ki se vedno dolgočasi. Dolgčas ga je mučil, ko je bil uuu estnik o Lvovu, gladil mu ji v ministersko palačo na Schillm-jovem trgu in ga ni zapustil, odkar je načelnik poljskomu klubu. Kot uradnik je bil jako vesten, dusi malo energičen. Po svoji av-"tiiji-ko birokratični vzgoii jo za vse prej sposoben, ko za vodjo klub-» poljskih magtiatov. Kot načelnik >M '"i.I i iako nesrečnega in le želja, igrati kako ulogo, Ra zadržuje na tint mostu. Vsa Badenijeva frakcija poljskega kluba splet k j-ri proti njemu, mogočen za-vi ^nik pa mu ji njegov svak Abrahanu.vvicz. Za dolgočasnost političnega dela se odškodujo rad dru-fcod: uvbt, ki so samo zabava, zna njegove zaslugo bolje ceniti, kakor poljski klub. Iz kratka: Ljubez-njiv, dober Človek, dosti izobražen, ki se pa prav po nepotrebnem e politiko bavi. Vodja n. ni :k-.liberalno stranke grof Gandolf Kueuburg: Velik, šimkopleč, siva polna brada, ščetinanti lasje, težka hoja. On je grof neplemenita-škega krila noniškolibon.lne stranke. Samo tej okolnosti se ima zahvaliti za svojo karijero. V dobi :V2 let je iz namestnika državnemu pravdniku v Weluu postal minister na Dueaju, a se kmalu potem umaknil na mirnejše mesto senatnega pred tednika pri najvišjem sodiš u. Svoji stranki služi ravno tako pošteuo, kakor u* rodno, takisto rad, kakor nekoristno. Ima jako tesne misli o svojih dolžnostih kot „vodja" ter se nauči z veliko rta-nobo govore in izjave, katerih preduašauje mu je stranka prepustila Žal, da ima slab spomin; čas.h mora žrtvovati cele noči, da se nauči tako lekcijo o »neinstvu in napredku". Končno jo ponavlja še glasno v zborničnih hodnikih. Bil je prijatelj .velikega Krnesta", kateri ga je svoj čas poslal nekako z\ BattodfšOi v TasiTeovo ministerstvo. V tej aldŠbi jo bd zveat, marljiv in pošten ter jo je zapustil .d«;.v, Čim je fMM, da je nj*;;ova krepost v i.evar-BOatl« EUaan poštenosti nima tiibouo tistih lasi-nostij, katere bi vodja kuke stranke moril vnj imeti, Vodja katohšk" ljudske stranke Josip baron Di ptuli: Rumenorjavo lice, nenavadno ostro rezane, običajno stisnjene ustne, redki, črni brki, temnočrni, tu in tam nekoliko osiv*di lasje. Drži se naprej, hoja kaže njegovo nervoznost. Je srečen, kadar se o ajetu govori. Trudil so je krčevito, a zaman, da bi v HohBnwartovom klubu igral prvo vijolino. Končno je dosegel, da je postal kapelnik lastnega kluba. Izbral je v to pruv primeren čas, zakaj Badonijeva volilna reforma s peto kurijo ga naredi voditeljem nočna kapali. Za čas i koalicije si je poleg dra. Kuto\vskega pridobil največ zaslug za preprečonjo volilne reformo. Jlutounki je to dosegel r tem, «li jo premalo ponujal, Dipauli s tem, da jo preveč zahteval. Principijelne opozicije ne dela nobeni vladi, toliko več pa sitnostij. Dunajski protiseMitizein je za njegov uVus pr»robat, a popularnost dunajskih tribuuov jo kriva, da ne moro ■pati« Br«z miru ga vladi tdajj k «!«magogiji, zdaj k vladi. Do lava I Kima je bil častuik v papftlifi vojski, z!ai bi bil rad general papeževe civilne vojske. S«) zniatra za bodo -ga muistra. Mo^o'"', da to kdaj pOitaOii Njagovi nasprotniki precenjujejo njstga značajnost ia podot Bjojejo njega znanje. V«č ko to pa je vredno njegovo vino, katero toči ne glođe na konfesijo pivcev. Dr. Edvard Sucsn: Visoka, impozantna po- je umevno, da mu omahljivost, neodličnosfc in pasivnost mehkega goriškega nadškofi ni ugajala. Bolelo ga je, da v goriški nadškofi|i ni mogel njegov varovanec in ljubljenec dr. Mahnič dobiti odločilnega upliva. Pripoveduje se, da je že neštevilnokrat skušal pridobiti nadškofa Zorna popolnoma za Mahničevo stranko, a vselej zaman. Zdaj je bila nova, jako ugodna prilika za tak poskus. „Soča" je po besedah uadškofove poslanice dolžila Missio, da je iivršil „fidei violatae crimen", da je kompromitoval katoliško vero in ves duhovski stao, da je v zlobne namene zlorabljal izpostavljenje sv. Rešnjega Telesa in da je več druzega tacega zelo slabega ustanovil. Te obdolžitvo, o katerih osnovanosti aH neosnovanosti ne moremo govoriti, ker bi bili sicer zaplenjeni, ti napadi na ljubljanskega škofa so pravi in jedino resnični povod poslanici goriškega nadškofa. Po teh napadih se je moral nadškof odzvati prošnji ljubljanskega škofa, in tudi ko bi hotel, bi ne bil mogel upreti se zahtevi, naj nastopi zoper „Sočo". Tudi ko bi tega ne govorili ljubljanski duhovniki, lahko to vsakdo posname iz same nadškofovo poslanice. Povod obsodbi, katera je zadela goriško „Sočo" je torej iskati v ljubljanski škcfiji. Nadškof dr. Zorn je izkazal ljubljanskemu škofa uslugo jako veliko uslugo, ker ni zadel Ramo „Sočea nego tudi prvič pred vsem svetom pokazal, da se strinja s političnim delovanjem njemu podrejenega ljubljanskega škofa. Ker so bili Sočini napadi naperjeni zoper politično delovanje ljubljanskega škofa, ai je moral nadškof prilastiti avtoriteto tudi v političnih rečeh, da je sploh mogel nastopiti za ljubljanskega škofa, da pa bi prikril izvor in namen poslanico, je udaril tudi po laškem „Corrierrn", ob katerem se doslej še ni spodtikal, dasi se že dvajset in več let bori zoper hijerarhijo in vero, ter navedel tudi nekaj dragih na tebi do cela piškavih razlogov, ki pa nikogar ne preslepe. Nova krivica. Dobili smo naslednji s št. 11.945. zaznamovani dopis : V št. 107 „Slovenskoga Naroda" od doc 9. t. m. priobčili at« članek „Nova krivica". Na podlagi Ji ID tisk. zakona želim da blagovolite v eno prihodnjih številk svojega lieta na ravn istem mestu in z enakimi črkami sprejeti naslednji popravek : 1. Ni res, da ja pri zadnjem ljudskem št.evi-Ijenju g. okr. komisar Kremenšek v neki občini naštel toliko Nemcev, da je ostrmelo celo pristojno oblastvo na Dunaju, kateremu so te predloždi dotični operati 2. Ni res, da je goBp. Kremenšek v svoji gorečnosti naštel veliko več Nemcev kakor Slovencev, pa pozabil, da se pri predidočem številjenju v dotični občini ni našlo skoraj nič Nemcev. 3. Res pa je, da je gosp. Kremenšek le v blaškej in žitarovaškej občini 1. 1891 ljudstvo po-pisaval in pri tem popisovanji našel, da je v blaškej občini 1565 ljudi se slovenskim in 20 ljudi z nemškim občevalnim jezikom; v žitarovaškej občini oglasilo se je 1548 ljudi za slovenski in 50 ljudi za nemški občovalni jezik. L^ta 1880 bilo je naštetih v občini Blato 1685 Slovencev in 1 Nemec; v občini Žitara ves 1555 Slovencev in 29 Nemcev. Višja oblast je dotični operat le na znanje vzela in ni odredila nikakega novega popisovanja. 4. Res je dalje, da je g. Kremenšek operat ljudskega popisovanja za leto 1890 v občini Pre valje, kjer se je ljudstvo od občinskih organov popisalo, pregledal in popravil. To zgodilo se se je vsled ukaza visoke c. kr. deželne vlade v Celovcu. Pri popisovanji od strani občinskih organov naštelo se je v občini Prevalje 2485 Nemcev in 2459 Slovencev. Gosp. Kremenšek našel je 3311 Slovencev in 1G33 Nemcev. Leta 1880 bilo je naštetih 42G7 Slovencev in 842 Nemcev. C. kr. okrajno glavarstvo v Velikovcu dno 17. maja 1896. Voditelj: Ott. Državni zbor. Na Dnuaji, 20. maja. Razprava o reviziji zemljiŠkodivčnega katastra in zlasti zahteva, naj se skupna svota zemljiškega davka zuiža za dva in pol milijon mesto za poldrugi milijon, kakor je vlada predlagala, je dala fiuančnemu ministra Bilinskemu povod, da se je danes oglasil. Ministrov govor je obudil največjo senzacijo. Bdinski je opozarjal na velikanske žrtve, katere namerava vlada storiti v prid kmetijstvu, in izjavil, da bi vlada, če se skleno znižanje za 2'/i milijona, v melijoračijske iu druge kmetijske namene ne mogla ničesar več storiti. Minister je tudi povdarjal, da državue finance nikakor niso tako ugodne, kakor se navadno govori, kar se pokaže zlas:i v letih 1897. in 1893. Povišanje davkov je neizogibuo, zlaeti davki na pivo, žganje in sladkor, sicer nastane zopet deficit. Debata o reviziji zemljiškodavčnega katastra je bila de dolga, a nezanimiva. Prihodnja seja bo jutri. V ■ Juhljuiil, 21. maja. Dunajski protisemitje so jako nevoljni zaradi nagovora namestnika pri slovesnem zapriseženja župana. Ugajalo jim ni, da je namestnik naglašal, da se ne sme delati razlike mej verami. Će bi se protisemitska stranka po tem ravnala, je kmalu ob vso popularnost. Povzd'gnila se je najbolj s tem, da je zabavljala proti Židom. Če ne sme nadaljevati borbe preti židovstvu, bode 8 svojo modrostjo hitro pri kraju. Tudi to ni protisemitom ugajalo, da je opominjal namestnik, da naj se mestni zbor drži le strogo občinskega delovanja. V tem oziru se da malo popularnosti pridobiti. Veliko ljubša bi proti-s^roitom bilo, ko bi smeli zabavljati proti Židom in pa proti Madjarom, zaganjati se v vladno upravo. Na ta način bi se tudi nekaj časa prikrivali neuspehi pri mestni upravi. Protisemitje sami se ne upajo dosti zholjšati razmer na Dunajn, to je bilo vidno stava, nekoliko sključena od bremena štiridesetletne profesuro in petindvajsetletnega mandata. Prava tičenjaska glava. Geolog svetovne slave. Že kot jako mlad mož, ko je služboval v dvornem muzeju, je obelodanil interesantne spise o brahijopodih, tercijarnih plasteh in vulkanih. Glavni spis njegov: Obraz zemlje. Na vsak način se spozna pod zemljo bolje, nego na zemlji. O socijalnih potrebah in tir-jatvah sedanje dobe se mu niti ne sanja. Njegovo mišljenje in govorjenje je t*ko staromodno, kakor njegov ovratnik in njegova kravata. Nekdaj je bil svobodomislec, kulturoboree, naskakovalec templjev; danes hodi v copatah in sklepa kompromise. Bil je dolgo let poročevalec o vodovodi! v dunajskem občinskem RVfctu. OJ t« daj je v svoje vino vlil jako mnogo vode in jo zdaj jeden iz najbolj vodenih zagovornikov vodenega liberalizma. Leta 1874. je v svojem slavnem govoru o konfesionalnih zakonih rekel ultrammitamMB! „Kakor se je reklo, da so kralji vzgojili J.ikobince, tako ss sme reči, da so papeži vzgojili ateiste." Pred nekaj meseci pa je svojim volile em v L*Op■ • doveru predmestju (!) rekel, da so dogme za ljudstvo neobhodno potrebne in da se morajo učit* 'ji h kateheti sprijazniti. Nobenega stavka ne i/r."*.», da bi ne vpletal kako prispodobe, v Tlakam njegovem govoru se najde kaka parabola. Rad pripoveduje bajke in z odraslimi ljudiui govori kakor z otroci. Čuti, da je zastarel, sluti, da nima nikake zveze več z našo dobo. Negotov je, podoben zastarelemu uvodnemu članku. Njegov glas je primeren njegovemu imenu: Bladak je, mehak in vibrira koprneče. Če se upre dru. Luegerju, dobi poslušalec utis, kakor da suha redovnica raikošni grešnici jropoveduje o pristojnosti. Vse, kar je novo, ga prestraši. Ljudi j ne dohaja več, ee ne more z njimi učiti. Ako sliši kaj o splošni volilni pravici, misli koj na razdelitev imetij in na svobodno ljubezen. Za časa Taaff^a je nekoč rekel: BKar se ta imenuje konservativna stranka, ni drugega, kakor egoizem gotovih stanov, konstruiran kot politično načelo." Ko bi danes kdo drugi ta stavek povsem doslovno izrekel glede liberalne Mir o.k-, bi bil Suess ogorčen, resnično ogorčen. \ /In njega nespame-tnosti in vzlic vsem slabostim jo poštena duša. Celo njegovo sentimentalno komedijanta vo je naravno, ne narejeno. Obzorje njegovo ne seže čez njegovo pisalno mizo; pozna svet samo iz knjig, novih knjig pa ne Čita. Duh njegov je podoben knjižnici v oddaljenem provincijalnem mestecu: tam so zdaj moderni stari romantiki, velemesto je pa pri naturattstih. Suess je najznamenitejši učenjak, najdovršnejsi krasoslovec, najdobro-botnejšn duša in najnerazumnejša glava celega parlamenta. iz županovega govora, ki je naravnost priznal, da ne bode moč ustreči pričakovanjem, ki jih stavi prebivalstvo v novi občinski zastop. Narodno mnenje in poljski klub. Do sedaj se je navadno poljski klub ponašal, da zastopa mnenje narodovo. Poslednji čas pa vedno jasneje postaje, da narod poljski se ne ujema ž njega po. slanci. Poljski poslanci mislili so obrniti se do članov gospodske zbornice, naj sklene, da bodo v novi kuriji javne volitve poslancev. Proti temu so pa začele se nabirati peticije po Galiciji. Podpisujejo jih Poljaki in Rusini. Poslale se bodo gospodski zbornici. Tako bodo na Dunaju izvedeli, da gališko prebivalstvo ne odobrujo postopanja svojih poslancev in bi se jih najrajšo znebilo. Te peticije so najjasneji dokaz, da sedanji poljeki poslanci le vsled tega sede v zbornici poslancev, ker se močno pritieka na vo-ldce. Ko hi so svobodno volilo, bi v kmetskih občinah ne bil voljen ekoro noben sedanjih poslancev. Dopolnilne volitve za deželni zbor v Tam o polu. GaliŠkt namestnik bode imel v kratkem priložnost pokazati, če je vreden nasleduik grofa Ba-deuija. V tarnopolskih kmetskih občinah je izpraznjeno mesto deželnega poslanca. Za ta mandat kan-didujejo minister dr. Rittner, Rusin Romančuk, socijalni demokrat Breiler in član poljske narodne stranke profesor dr. Balasicz. Volilui boj bode torej gotovo jako živahen. Da je še grof B.tdeni namestnik gališki, bi bil gotovo minister dr. R>ttner izvoljen, naj bi tudi prišla potem kaka pritožba proti volitvi. Najbrž bede tudi pod sedanjim namestnikom volitev ravno tako se končala. Gališki okrajni glavarji Že imajo skušnjo, kako se mora voditi volitve, da zmaga vladni kandidat. Posebno za deželne volitve je to lahko, ker deželni zbor ne pretresava protestov proti vobtvam, temveč kar volitve potrdi. Poljaki in Madjari bili so dosedtj najboljši prijatelji. Sedaj pa kaže, d i se bodo razmere nekoliko premeuile. Poljski listi v Gtliciji in na Ruskem-Poljskem že protestujejo proti ogerski tisočletnici in naravnost nagovarjajo prebivalstvo, naj ne hodi na razstavo v Budimpešto, ker Madjari zatirajo ogerske Slovane. Seveda eo nekateri poljski listi, ki zago varjajo Madjare, a to so glasila poljske Žlahte, katera je že vsled sorodniških zvez v prijateljstvu z madjarBkimi magnati, časopisi pa, ki zastopajo pravi narod poljski, pa ne kažejo za Madjare nobenih simpatij in tudi ne prinašajo nobenih poročil o mad-jarski razstavi. Veseli nas, da ne tudi Poljaki začenjajo zavedati svojega slovanskega pokolenja in nočejo več podpirati najhujših sovražnikov slovanstva. Carjevo kronanje. Bodoči torek bode kro nanje ruskega carja. Te dni se vrše velike priprave. Odšli so od vseh evropskih dvorov zastopniki v Moskvo. H kronanju je potoval tudi bolgarski ko> Ferdinand. Spremlja ga ministerski predsednik Stoj i -lov, kar kaže, da ima to potovanje tudi političen pomen. V soboto vzprejme car v slovesni avdijenci veleposlanike in poslanike. V ponedeljek se preneso carski vladarski znaki v Kremi. V torek zvečer bode v Moskvi velikanska razsvetljava. V sredo pa bode car vzprejemal čestitke in zopet bode razsvetljava in velika pojedina v pGranatovej Palači". Končale se bodo slavnosti z veliko ljudsko slavnostjo dne 30 maja in s plesom pri francoskem veleposlaniku, katerega stroški bodo znašali jeden milijon rubljev. Iz občinskega sveta ljubljanskega. V Ljubljani, 20. maja. (Konec.) Obč. svet. dr. S t a r č poročal je o odobrenju dolžnega pisma glede hranilničnega posojila v zneska 200000 g! 1. Kakor znano, dovoljeno je mestoi občini, da najame posojilo v znesku 500.000 goldinarjev ter ee namerava za sedaj realizovati le posojilo 200.000 gld. Pri tej priliki trdil je obč. svet. dr. GregoriČ, da je mestna občina pri kreditnem zavodu v Trstu najela posojilo 30 000 gld. Govornik vpraša, zakaj se je ta dt-nar najel v Trstu, a ne pn kakem domačem zavodu in r.akaj se je nadalje na jelo v Trstu posojilo GO 000 goldinarjev ter želi t »on bolj ju.j-ih.nla, ker jo zlasti glede finančnih vprašanj potrebna popolna jasaont, a je sedaj jako težko izvedeti resnico. Župan H r i bar izjavi na predgovornikovo vprašanje, da se omenjenih GO 000 g! nikdar ni najelo v Trstu, pač pa pri kreditnem zavodu 30.000 gld., a to brez znanja občinskega sveta iu proti volji finančnega odseka. Predgovorniku je vse to dobro znano in jako čndno je, da v sedanjem stadiju mestne uprave stavlja taka vprašanja. Debata o tej stvari je čiito nepotrebna in gospod dr. Gregorič privlekel je zadevo za lase v zbornico Občinski svet je dokazal, ko je napravil tabula ras;«, da hoče popraviti", kar se je grešilo brez njtgove vednosti. Ko bi pred govornik bil to zadevo vanj pred 2 lefoma opravil v razgovor, bilo bi to umestno, pedaj pa je to le govorjenje skozi okno in neumestno tem bolj, ker se dr. Gregotič ni niti dobro iofor rciral o stvari iu je zlasti trditev, da se je najelo v Trstu 60 000 gld., popolnem izmišljena. Tako po stopanje je nevredno občinskega svetovalca. Gospod dr. Gregorič predložil je tudi deželni vladi pritožbo o slabem mestnem gospodarstvu in lahko si mislimo, da je ta pritožba isto tako neosnovana kakor njegove trditve v tej zbornici. Opozicija je gotovo v vsakem zastopn potrebna, a ne taka, kakor jo dela tukaj pred go ver n ik; to je fakcijozna opozicija. Župan Hribar konečno obžaluje, da sena tak način govori v mestnem zboru. Obč. svetovalec 8 v e t e k omeuja, da je vprašanje gospoda dr. Gre-goriča le pogreta kaša iz proračunske debate ter pojasni, da se je denar v znesku 55 000 gold. za prispevek k zgradbi dolenjskih železnic najel pri mestni hranilnici ljubljanski, h ne v Trstu. Potem se je pri glasovanju odobrilo dolžno pismo glede branilničnega posojila v znesku 200 000 gld. Obč. svet. dr. Stare poročal je o prošnji hišnih posestnikov M. Gerberja, F. Gestrina, R. Kir-biecha in „Matice Slovenske" za izpremembo regulacijske črte ob nabrežji Ljubljanice. Dotični posestniki prosijo, naj bi projektovano nabrežje imelo lo 8 metrov širokosti, a ne 12, ker bi zaradi ozkih Htavbišč sicer posestnikom primankovalo prostora za zgradbo zadnjih traktov. Z ozirom na to, da tam ni pričakovali posebno živahnega prometa, uasve-toval je poročevalec, naj se prošnji ugodi. Ko sta še obč. svet. Kozak in Žitnik priporočala predlog, bil je soglasno v z prejet, — Prošnja gospe Ivane pl. Zhubrove, uaj bi se širokoet Novih ulic določila na 12, a ne na 14 metrov, bila je brez debate odklonjena. Obfl, svet. Senekovič poročal je glede nakupa stavbišča za električno centralo. Nadzorovalni odsek za zgradbo električne naprave nasvetuje, naj se centrala zgradi ob voglu Parnih in Pristavskih ulic in naj so dotični svet, v kolikor ni last mestne občine, kupi od bratov Tonnies za 4000 gld. Predlog bil je po nekaterih opazkah obč. svet. Kozaka, ki se boji, da bode dim nadlegoval tamošnjo okolico, z veliko večino vzprejet. Konečno interpeloval je obč. svet. dr. K r i 8 p e r, zakaj se je razpravljalo o naknpn stavbišča za električno centralo, čeravno ta predmet ni bil na dnevnem redu, a nujnost za njegov predlog je bila odklonjena. To je baje dvojna mera in zdi se mu, da imajo nekateri mestni očetje patent Podžupan dr. vitez Dleivveis je odgovoril, da je zadeva res jako nujna in da se v jednakih slučajih tudi gospod dr. Krisper lahko posluži patenta. Ob 8. uri zvečer zaključil je potem predsednik javno sejo. Potem sledila je tajna seja, ki se bode jutri zvečer nadaljevala. Dnevne vesti. V Ljubljani, 21. maja. — (Slovesna črna maša) Povodom snu ti i nadvojvode K a r o I a Ludovika služil je danes ob 10. uri dopoludne v stolni ceikvi prevzviaeni knezoškcf dr. M i s s i a ob veliki asistenci slovesno črno mašo, katere se je v odeotnosti deželnega predsednika udeležil dvorni svetnik Schemer) 8 svetniki in uradniki deželne vlade, zastopniki deželnega odbora, občinskega sveta liubljanskega. načelniki raznih uradov in korporacij, učiteljski zbori tukajšnjih učuih zavodov, častništvo tukajAnje garnizije in obilo drugega občinstva. — (O izvolitvi gosp. Hribarja županom ljubljanskim) pita „Mir*: Dne 8 t. m. je bil v Ljubljani po odstopu župana Grassellija, ki je žu-panova! 14 let, malone jednoglasno izvoljen Županom » dež. posl. in ravnatelj zavarovalno banke „Slavlje" blag. g. Ivan Hrib >r Znan je g. Hribar kot. uavdušen narodnjak, kot posebno delavna moč, ki je s svojim delovanjem baš v prid beli Ljubljani žo pokazal, da je pravi mož za tako odlično pa tudi težavno mesto. Ravno v sedanjih težavnih razmerah, ki vladajo v ljubljanski mestni hiši, je treba prav delavnega in na vse strani skrbnega župana, da spravi v pravi tir in v red mestno gospodarstvo. G. Hribar bode se poprijel velike naloge z vso unemo iu zato gotovo tudi s trajoim uspehom. Oa se je pokazal vedno iskrenega prijatelja tudi nam koroškim Slo vencem in upamo, da nam ostane naklonjen tudi na novem mestu. Preko Karavank mu kličemo srčen „Na zdar" s posebno željo, dn se mu posreči ugla-Oiti nasprotstvo mej ljubljanskimi strankami. — iKlub ulov biciklistu v „Ljubljana* priredi po incijativi svojega člana, g. Frana Čudna, tukajšnjega trgovca z bicikli, kateri je podaril v to svrho 3 krasna darila, na progi Ljubljana-Vrhoika dne 31. maja t. 1. dirko in sicer od 2. kilometra na Viču tik gostilne „Amerika" do „Čitalnice* na j Vrhniki. Start točno ob 4. uri popoludne pri 2. kilometru na Viču. Pristop k dirki je dovoljen samo I dosedanjim članom gori navedenega kluba, kateri so kupili svoja kolesa pri g. Čudnu. Vsak, kdor se udeleži dirke, ima se oglasiti pismeno v zaprtem pismu odboru in sicer je določen čas do 6. uredne 29. t. m. Na pozneje došla oglasila se ne bode več oziralo. Vsak dirkač ima priložiti pismeni prijavi ulogo 3 kron; te uloge se bodo porabile v namen zgradbe dirkališča Kakor je razvidno iz tega poročila, ima ta dirka za klub bolj interni pomen, a ravno zaradi tega je pričakovati zanimive udeležbe, k«r je nam znano, da stoji klubu na razpolaganje mnogo izbornih dirkačev. Opozarjajo se še posebej na to dirko zunanji člani klubovi. — (Lady Isabel Burton f) Pred kakimi tremi tedni je umrla na Angleškem gospa Isabel Burton, ki je preživela nekaj let v naših krajih. Nje soprog Richard Burton je bil angleški konsul v Trstu od 1875 I. do svoje smrti 1890. leta. Udeležila se je sloveča rajnica ž njim antropološkega in prazgodovinskega shoda, ki je zboroval dne 28. in 29. julija 1879. leta v Ljubljani. Kdor je pri-sostoval sestankom tega shoda, mimogrede rečeno, prvega te vrste, spominja se gotovo elegantne dame, katere izredno impozantna prikazen je nase obračala občo pozornost. Zgodovina njene zakonske zveze z Burtonoui je bila uprav romantična. Krasna Isabel je bila hči ponosnega plemeoitaša iz stare in bogate obitelji Arundell of \Vardour iu se je seznanila slučajno v nekih toplicah z Burtonom, mladim, navdušenim, a takrat še malo poznatim znanstvenim potovalcem in pisateljem. Iskrena ljubezen se je takoj unela v njenem in v njegovem srcu, a njeni prevzetni sorodniki so se ustavljali njiju združitvi. Burton se je ločil od neveste si izbrane z obljubo, da si hoče pridobiti slavno ime iu potem iznova stopiti pred Isabeline roditelje. Več let ni bilo ni-česa čuti o njem; mudil ee je v osrednji Afriki, nevesta pa je vemo nanj čakala in točno zapisovala, kar se je godilo po svetu za tega časa. Naposled 8e je Burton vrnil in učene svoje rojake presenetil 8 poročilom o svojem potovanju po Afriki in njega znanstvenih vspehih. Burtonovo ime jo zaslovelo in Isabelina obitelj se ni več protivila možitvi. Po poroki sta mnoga leta vedno ekupaj potovala in veliko neznanega sveta, staregs in novega, prehodila ter srečno prebila neizmerne težave in neštevilne r pasnosti. Zdaj ju je zopet združila smrt; skupni grob ju krije. — (Klub slov. biciklistov „Ljubljana") prosi vse h<šne posestnike, oziroma podjetnike, ki podirajo hiše, a ne bi radi daleč odvažali šuto, da napeljujejo isto na prostor, odmerjen za zgradbo dirkališča, t. j. tik železniČne proge, ob cesti v Šiško na sedanjem igrišču za otroke, pod Tivoli. Odbor klubov bo interveniral po znancih tudi osobno v tej zadevi na pristojnih mestih. — (Ponesrečil) je včeraj železniški delavec Melhijor Kn.hv b» r. Ni-- i je z dvema drugima delavcema težak zaboj se sp(dtaknil ob relsu in padel, zaboj pa njemu ua trebuh. Mož je lil jako težko ranjen. Odnesli so ga v bolnico kjer je bil koj epe dlan. Operacija, na eebi smrt »one vama, se je sicer popolnoma posrečila, a ve t. dar ni dosti upanja, da bi mož okreval. — (Porodil) se je včeraj advokat v Kranju gosp. dr Frau P reve z gospodično Antonijo Bučarjevo iz Kostanjevice. — Včeraj se je na Brezjah poroč-ii lastnik gostilni „pri Petranu" na Bledu g. Viktor K lin ar z gospč Ivano Kettejevo z Vrhnike. Čestitamo! — (Nova posojilnica) se je ustanovila v Sodražici pri EUbnioi V uaoelstvo izvoljeni so g. Jakob Lovrenčič trgovec iu poaestuik kot ravnatelj, dež. poslanec g Primož 1'akiž kot njega namestnik, kot odborniki pa gg. Pran Fajdiga. Fran lludolin, Martin Kerže, Ivan Lušm, Luka Mikolič iu Jožo Vesel. S poslovumem prične nova posojilnica takoj po registrovanji. Pri obiiovalnem zborovauji ni bilo gospoda župana Drobnica. — (Čitalnioa v Vipavi) priredi o binkoštih izlet na Nanos, k Predjami in v Postojno. Odhod v soboto oh treh popoludne. Pri Sv. Hijeronimu se snidejo izletniki z izletniki „Slov. plan. društva" iz Ljubljane, s katerimi odidejo potem skupuo k Predjami in v Postotno. — (Razkrita tajnost) Dolgo let je sedel v Gradci barou Kiloeck kot cesarski namestnik. V teh dolg>h letih je prišlo ni* j ljudi nenavadno malo odlikovanj. Mislilo se je, da so se ua Štajerskem ljudje tako podemokratili, da so o redovih dobili pametne nazore. Kaj še! Istina se jo. sele sedaj izvedela. Ko je baron Kiibeck odstopi!, našlo se je v m-ki m izniči mnogo stotin predlogov in profienj za odlikovanja. Ljudje 80 zahtevali redove iz najrazličnejših migibov in navajali najraznovrstnejto zasluge, a namestnik je vse te prošnje skrbno shranil v svoji miznici, na Štajerskem pa je glede redov vladala grozna suša. Sebi je namestnik Kiibeck seveda privoščil vse redove, katere je mogel dubiti, drugim pa ne, vsled česar so prišli Štajerci na glas, da so demokratje. To pa niso. Tudi na Štajerskem je nebroj zevajočih gumbnic in če se jih usmili novi namestnik, mu je zagotovljena hitra popularnost. * (Ljubavna tragedija.) V Temešvaru je najbogatejši trgovec s svinjami, 79 let stari Demeter Popović, dvakrat ustreli! na svojo 22letuo ljubimko, potem pa sam sebe ustrelil v src«. Ljubimka je le lahko ranjena, stari zaljubljenec je obležal mrtev. U srok poskušenemu umoru in samomoru je bila — ljubosumnost. * (Bomba pred kraljevsko palačo ) Dne 18. t. m je v Madndu pred kraljevsko palačo raz-počila velika bomba, napolnjena s »mod nikom. Škode ni naredila nobene. * (Nesreča ) V Bingerlochu ob Reni na Nemškem je včeraj ua velikem parniku „Disch" eksplodiral kotel in raznesHl ladjo na kosce. Kapitan, njegova žena in Štirje njegovi otroci tet osem mornarjev je bilo nbitib. Rešil S'1 je le jeden morner. Darila, s Za spodnještajerski jubilejski zaklad so darivali Gg. Mihael Vošnjak, drž. poslanec v Celju 200 kron; dr. Benjamin Ipavic, zdravnik v Gradcu 20 kron; Anton pl. Sušic, c. kr. polkovnik v pokoju v Celja 100 kron; dr. Josip Seruec, odvetnik v Oelju 400 kron; dr. Ivan Dečko, odvetnik v Celju 200 kron; Jernej Žitek v Vojniku 18 kron; posojilnica v Celju 1000 kron; Jurij Dot i ček, c. kr notar v Celju 200 kron; posojilnica v Mare u be r g u 20 kron; Dragotin Hri bar, posestnik tiskarne v C-dju (povodom svoje poretke) 200 kron Književnost. „Hrvatskih narodnih pesnij" I. del izda letos „Matica Hrvatska". Začetni zvezek tega mo numentalnega dela izide z letošnjimi Matičnimi publikacijami vred, toda kot i zven redna knjiga, na katero se treba prsebei naročiti. Z»to gg. Matičarje tukajšnjega poverjemstva in druge prijatelje hrvatskega slovstva najrjljudneje vabim, da meni uli pa pooblaščencu ad hoc g. knjigovezu I. Bonaču blago ole do konca tega meseca javiti cenjeno naročilo. Omenj-na knjiga, obsegajoča preko 40 tiskan h pol, bode stala člene Matice Hrvatsko in dijaku 1 gld. 50 kr. —Podpisani sprejema tudi ude Sveto j e r o n i m s k e g a društva, ki izdaje po pet prostonarodnih knjig na leto. Lani je poklonilo svojim članom ilustrovaui koledar „Danico" dr. Stadlerja „Život G n. J. Kr.Novakovo povest „Majstor Adam", Stole Korenićsvo knjižico „čovjek od ženidbe do smrti" in IV. zvezek Trstenjakovih „Ži-votinj* (gl. poročilo o poslednjih knjigah v „Dom in Svetu* št. 10.) Dosmrtnina Svetojeronimskemu društvu znaša samo pet forintov, letnina pa 50 kr. Letoinje knjigo izidejo konecin grudna. — Ivan Vrhovnik, župnik v Trnovem v Ljubljani. Dunaj 21. maja. Poslanska zbornica je danes nadaljevala razpravo o reviziji zemljiško -davčnega katastra. Nabergoj je obširno in temeljito obrazložil želje in potrebe tržaške okolice in obudil viharno veselost, ko je povedal, da so v komisiji, ki je leta 1881. na Primorskem cenila zemljišča, bili ljudje, ki niso razločili rži cd ječmena, niti krave od bika. Dunaj 21. maja. V sinočni seji je zbornica razpravljala o reviziji zemljiškega katastra. Tudi danes bo večerna seja, v kateri se do-žene specijalna razprava o tem zakonu. Dunaj 21. maja. Slovensko Hrvatski klub se je danes polnnštevilno zbral na sejo. Načelniku Bulatu je klub naročil, naj na najvišjem mestu sporoči sožalje o smrti nadvojvode Karla Ludvika in naj jutri pri pogrtbu klub zastopa. Dunaj 21. maja. Ministerski predsednik Badeni se izreče v jutrišnji seji poslanske zbornice o kompetenci deželnega zbora glede ustanovitve novih sodišč na Češkem. Ministerski svet se je danes o tem posvetoval. Praga 21. maja. Sokolsko slavnost v Toplicah je vlada prepovedala. Narodno-gospodarsKe stvari. — Državno železnice. Po razglasilu „\V.ener Zeitung" se razpisuje nabavo in postavljenje daljnega dela ialeanega mostu za dunajsko državno železnici). Ponudba naj se uioži vsaj do 27. maja pri c. kr. generalnem ravnateljstvu avstrijskih državnih železnic. Pogoji iu drugi pouiocki se lahko ogledajo pri c. kr. stavbenem ravnateljstvu za du uajsko mestno Isleanioo Vil. Mariahilferotrasse I štev. 120. prvo nadstropje. Za prebivalce mest, uradnike Itd. Proti tež-kclrm prebavljenja in vsem nasledkom mnogega sedenja In napornega duševnega dela je nprav neobhodno potrebno domače zdravilo pristni ,,MnJI-uv SeidliU-praSek", ker upliva na prebavljonje trajno in uravnovalno ter ima olajševalen in topilen učinek. Škatljica velja l f*\d. Po poStnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lckur A. MOLU c in kr. dvorni zalagatelj, na DUNAJI, Tne.blauben 9. V lekarnah na deželi je izn eno zahtevati MOLb-ov preparat, zaznamovan 7. varnostno znamko in podpisom. 3 (I7f>6—7) I k iirartiieK«« lista. Ji»rMlu»> tali elaaekntf »ne drnibes Ivana Štefanija posestvo v Znanovcn (v drugič) d.ie 2*1. majav Kostanjevici. Henrika 11 o sel m »yer j a v Ljubljani premičnine (hišna in gostilniška oprava, vina itd.), cenjene 3221 gld. 22 kr., dne 27. maja in 18. junija v Ljubljani. Marije P lan kar zcmljiSče v Poljanah, cenjeno 1490 gld., (v drugič) dne 28. maja v Zatičini. Konfc m s: Jožef Sever, trgovec v St. Jaroeja; konkursni komisar okr. sodnik \VVikhard Gandini v Kostanjevici, začasni upravitelj konkurs* e mase notar Aleksander Hudovernik v Kostanjevici. Shod upnikov dno 27. m a j a •, tirjatvo do konkursne mase je zglasiti do dne 1. julija pri okr. sod. v Novem mestu; dan za likvidacijo bode 1 1. julija, UiBirll so v Ljultljanl: 16, maja: Jožef Tekavc, delavčev sin, 3 mesece, črevesni katar. 17. tnaja: Ana Tavželj, posestnikova hči, 3 leta, Flo-rijanuke ulice St. 88, davica. — Lorenc Južina, delavčev sin, H mesecev, Poljanska cesta St. f>l, otrovljenje krvi. Dne 18. maja: Leopold Kramar, posestnikov sin, 10 dnij, Kurja vas St. ti, hožjatt. Meteorologično poročilo. Maj Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura v C Vetrovi Nebo Mokri na v mm. v 21 urah 20. H. zvečer 729 7 14 8 b1. jvzh. JHsno 21. 7 siutraj 7270 97 •1, svzh. jasno 00 i 2. popol. 727 0 138 nerazločen dež kr. Srednja včerajšnja temperatura lf> .r>°, aa 0*9' nad normalom IDuLr^.^3ira borza dne: 91. maja 1896. bknpt.i državni dolg v notah..... 101 gld. „'-upni državni dolg v srebru .... 101 r Avstrijska zlata renta....... 122 , Avstrijska kronska renta i „..... 101 , Ogerska zlata renta 4U„....... 122 „ Ogerska kronska renta 4"/0..... H8 „ Avstro-ogerske bani ne delnice .... 94»J , Kreditne delnice ......... 348 - London v i sta........... 120 Nemški drž. bankovci r.a 100 mark . , F>8 <<0 mark............ 11 «•) frankov........... 9 [taujanaki bankovci........ 44 C kr. cekini . . ...... * 20 10 50 20 4.r) 85 25 , 05 . 53 , »■"• . MF Ravnokar je izScl v nafii zalogi: (2440—2) Šaljivi Slovenec. Zbirka najboljših kratkočasnic iz vseh stanov. Nabral in izdal ^.nton Brezovnlk. Draga povsem predelana ln aa polovloo pomnožena izdaja. Str. 308. i ■ '. Cona 90 kr, po poŠti 10 kr. več. . Ig. pl. Kleiniuavr & Ped. Bamberg 1* ii j A" 1 j\it 1»I) i« ii i. Akviziterja za živtjensko zavarovanje proti izdatni stalni služnini vzprejme takoj po vsem slavenskom ozemlji razširjena zavarovalnica. Pogoji: Znanje slovenščine in nemščine, neomadeževano življenje, sposobnoHt za občevanje z vsemi stanovi t' r resna volja, marljivost in vztrajnost. Ponudbo pod naslovom: .Rosna volja" uprav-nifitvu tega lista. (2431—2) talca A. i MM sina v Kostelcu nad Orlico na Češkem prodaja svoje lastne Izdelke naravnost odjemuikom za tvornlike oone, in sicer: kanafase, 112 cm.........meter po 38 kr. 8* cm ... ...... , , 28 „ svetle, dvonitne cefire za srajco, 78 cm . „ „ 24 „ tiskane............. , „ 28 „ temne za obleke......... „ „ 28 n 8rBi........... „ , 30 „ za kuhinjske predpasnike......komad 30 „ z železnico franko, s poŠto na stroSke odjeranikov. Ukusno izvedeuje, pristnost barv in jako nizko postavljene cene pri izborni jakosti pridobivajo mojim izdelkom povsod pristop. Vzorce na zahtevanje z obratom poŠte. (2391—9] Hišo v Brežicah ki ima 7 sob, 2 kuhinji, 2 kleti, pralnico, lep vrt in itudencc — vse v najboljšem stanju — jin il» x liru«! i pn^c.itn- 8484—9) notar dr. Firbas. v največji izberi iu po najnižjih cenah trakove k vencem z ali brez napisov v vseh barvah (9064*11) IV. priporoča Karol Recknaoel. C. ir. fllatno rma[el]jtv^jvstr. M. Menic. Izvod iz voznega reda veljavnega od 1. listja, 1896. Nastopno omenjeni prihajstni in •dliajalnl ćaai osnaženi so r srednjeevropskem 6asn. Odhod lm I.) ubijane (jui. kol.). Ob 12. ari 5 min. po noći oiohnt vtek t th.u, Pontabei, n*. link, Olovci-, Framonifoste, Ljubno, iom Belsthat v Ausiee, l.,, -,. Gmundnn, Solnofrrsfl, Htavr, Iiinc, Dunaj via Amstetten. Ob 6. ari 15 min. zjutraj maiani Tlak ▼ Kočevje, Noro mesto. Ob 7. nrl IO min. Zjutraj osobni vlak T Trbii, I»ontabel, B«. ljak, Celovec, Kraiitonafaste, 1,Jul mu, Dunaj čea fielathal t Bolnograd, Htevr, Lino, iliulojovice, 1'lr.onj, BfarUln* vare, Hob, Franaove varu) Karlova var«, Pruffo, Lipsko čee Amstetten na Dunaj. Ob 12. Url 55 min. popoludntt mešani vlak t Kočevje, Noto mesto. Ob 11. url 50 min. dopoluđne osobni vlak v TrMi, vontai.oi Iluljnk, t'.-lovec, KruiiKnnsroate, Ljubno, Scletlial, Dunaj. Ob 4. nrl popoludne nsnlin i Tlak T Trbii , HolJAk , Celovec- , Ljubno, čer. Holfitlml t S..bi<>nr». i, I .cn.l-O.ist r-in , /cM na jeacru, Ilio. most, Ur.-k.im-. Curlh, Oenovo, 1'arla, St.-jr, bino, Omundon, Iselil, limt i-jr v 11■ o, 1'lsonj, Marijino Tare, lloh, Krancov« vare, Karlovo vir.-, l'r.jo. bipsko, Dunaj ▼(* Amatetten. Ob 6. nrl 30 min. ivefttr mešani vlak t Koficvje, Noto mestu' Ob 7. nrl 4-4 min. zve&sr osobni Tlak t L>eaac>llleil. ■»rlliod v I.|ur»l|i%ii4> juž. kol.). Ob 5. nrl 52 min. zjutraj oiobni Tlak ■ Dim »j a Tla Amstetten, Rolnofrrada, blnoa, 8toyr», Oniiinden«, laolit«, AuaaeRm, Ijjubna, Celovca, Jloljaka, KraiizansfeatB, Trblia. Ob 8. nrl sjntraj osobni Tlak ii Ljesc-Illeda. Ob 8. Url 19 min. Zjutr.-lJ i»«»*r>i vlak i* Kočevju, Nnru/a ni.-,r . Ob 11. url 2S min. dopolndne miitn 11 vlak ■ Dunaja Tla Amstetten, bipakoKa, 1'ratf«, Kranoovib TaroT, Karlorih v.hov, Hein, lt*riiiniti TarnT, 1'lanja, lludejSTic, Holnourada, i,men, Stavra, Parisu, Oeiiore, Cnrilis, llre^nnc*, liu.iiu.its, Kella na jeaoru, Lieud-Oaatelna, l.jiOma, (Vl.m-,1, 1'outnbla, '1'rl.ira Ob 2. nrl 39 min. popoludne mešani Tlak ii Kočevja, No-v.-((n mesta. Ob 4. nrl 55 min. popolndne n,„i„„ vlak z Dunaja, itjabaa, Snlatlmla, Moljaka, Celovca, Fraiiaensfaatc, Pontabla, Trbiia. Ob 8. nrl 36 min. ZVfldor moianl vlak ia Kočevja, Novoga mestu. Ob 9. url 4 min. zvooar <)a ohni vlnk a Dunaja preko Amatottemi, is I .ii aiji-, Prage, FrancoTJli TaroT, Karlorib varoT, lici.«, Marljlmli varov, Plinja, HudejoTio, Solnogrmla, bjutma, Heljaka, Celovca, 1'on- tabla, Trbiia. - Ob U I,Inn« (dH. kol.). 7. url 23 min. zjutraj v Kamnik. „ 2. ,, 05 „ popolndns „ „ 6. „ 60 ,, iVflotr „ lO. „ 25 ,, zvoćer (Poaleilnjl vl.ik le ob iletleljah in praanikili.) I*rllio«l v l.iiii»l|t*ii«> dri, kol.). Ob O. nrl 58 min. zjutraj is Kamnika. fl70ri-ll>i „ U. ,, 15 „ dopolndns , „ ,, O. ,,20 ,, z vedar „ ,, 9. „ 55 „ zvoier , „ (1'oaleiln.ii vlak la ob luiileljali in prasnlkili> Izprašan strojevodja ki mora biti tudi praktičen k IJu«f*nr, h« i«i<'«-. Ponudbe pod „Mašinist" upravništvu „Slo-venskef^a Naroda". (2143—1) V Vintgar! «BE5r K binkoetnim p uznikom ee za prihodnje poletje zopet odpre Žunirovti restavracija ter He priporoča p. n. obiekovalcem divje roman-Lione soteske v Vintgarju za prijazen ot)iak, zaf»o-tovljaje dobro postrelba s pivom, naravnim vinom in z mrzlimi jedili. (2442—2) st*i isto #. lesnio otfriljo oliditnl «atii\lioni prostor lin llroi'lj«'« I ie prost o voljno protln. (*4W -') Ponudbe vzpr^joma lastnik, Mestni trg štev. 7, I nadstropje □ iyjj2£HS£.~H5E5ZJ5H5i^^^ □ Fran Čuden v Lij ubijan i na Vćlikem trgu 6 priporoča posebno veliko izber birmanskih daril I Sooooooooooooooooooooooonoo VADILO g k rednemu glavnemu zboru * liiilniš^, blagajne političnega okraja logaškega kiiteri \nu\e dne 31. maja 1896 ob 3. uri popoludne v hiši št. 3 v Dolenjem Logatcu 8 tem le vzporedom: 1. ) Porodilo o aslovanfn I. in prerlložitnv r;n"uiu»v za to loto v oilohrenje. 2. ) \'< < 111 *• v 'i članov v predstojulltvo dobo 1 leta. B.) Vniitcv Dadforstva, ■I.) Volitev raztiodinAt. >-!»•- irn.jiii^kili rlaiuiv, vršil se ho«l«- (lrn«i glavni /.Ikii- ravno ta dan ob ^jk 6. url popoludne, pri luit<-i»Mii pa bodo zioloMtovulo po ij ISO. druAt. pravil /.n iklepčnest vanko Itevlle navaeoili rlunov. »y 4^ I* n. gospodje delodajalci m uhiidno prosijo to vabilo naznaniti t .nIi ^k« vsem HVdjiin dtlavcoin — Alanom okrujnn bolniške Magajno. ut« 0 Prcdstojništvo okrajne bolniška tilaga^na v Logatcu q 8dnći 15. maja IH'.ni. [9459) Tomo Tollsmalt V t. č.. jncilscilmk ^Bk- «««o««o««««»so«ft«»««»«««««0 etakob Mobilca )im šimja /. /. SVOJO | SSr prodajalnico dežnikov in solncnihov it Spitatskih ulic na Plfestni frtf *šf. £§. /*. ii. ohrhisfrit tte ,rn /i fat j it jrm z(a,i.;il^"^Sf^:-.;: . Izdajatelj in oJ^ovorni urednik: Josip No 11 i Lantnina in tiak „Narodno Tiskarne*4.