Leto LXVI., št. 151
LJubljana, petek j. novembra igjj
Cena Din 1.-
lxnaja vsa* das popoldne. \memAi nedelje tn praznike. — tneeratl do 80 petit a Din 2.—, do 100 vrat Din 2.60, od 100 do 300 vrst k Din S.—„ večji lnseratl petit vrsta Din L.—, Popust po dogovoru, tnseratnl davek posebej. — >Slovenski Narod« ralja mesečno v Jug oslariji Din 12.—, xa taoaemstvo Din 35.—. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO TN UPRAVNI8TV© LJUBLJANA, Knafljeva oDem it. 5
Telefon it. 8122, 3128, 8X24, 8125 in
Podruanlee: MARIBOR, Orajskl trg it. 8, — NOVO MESTO, Lduoijanaka *~__.
telefon it 26 — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon rt_ 65, podminica uprave: Kocenova ulica 2. telefon it. 190 — JESENICE, Ob kolodvoru 161, Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani it. 10.851.
NEMČIJA
ZLI DUH EVROPE
Silen odmev ekspozeja dr. Beneša — Jasne ugotovitve: Evropa je se daleč od trajnega miru — Viljemovski duh Nemčije onemogoča
mir in razorožitev
Pariz, 3. novembra, b.   Govor češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša je izzval v vseh krogih veliko zadoščenje.   Ugotavlja  se,  da je imel malokateri zunanji minister toliko poguma, da bi orisai mednarodni položaj Evrope s tako odkritimi besedami, kakor je to napravil minister dr. Be-neš. Brez vsakih fraz in z govorom, ki mora biti vsakomur jasen, je dr. Beneš ugotovil položaj, v katerem se momen-tano nahaja Evropa in seveda v zvezi z njo ostale celine, ter pokazal s prstom na tistega, ki je ta položaj zakrivil. Da se ne približujemo stanju trajnega mira in to vkljub DN in razorožitveni konferenci, je dr. Beneš brez vsake rezerve priznal. On je šel še dalje. Rekel je, da nas sedanj: razvoj more privesti do r>o-novne svetovne vojne. Nemčija se obo-rožu.ie ter se pripravlja vsai v duhovnem oziru na čim skorajšni spopad. Stari nemški duh, ki ga je reprezentiral pred vo}no bivši cesar Viljem,   ni Izumrl, ampak živi dalje. Neposredno po vojni se je zdelo, da je ta duh izumrl, a to je bila samo maska, ki so jo Stre-semann in drugi državniki nadeli nemškemu narodu. Nemški narod je v bistvu ostal tak. kakršen je bil. Vsa kultura ni mogla v njegovi duši zatreti požel jenja, da bi z orožjem v roki podjarmi   in   si   zasužniil druge narode. Nemški narod je danes združen v eni državi oziroma v njeni nosestrini avstrijski republiki, a s tem od daleč ni zadovoMen 7 v^o silo se pripravila na
bodočo vojno, ki naj hi prinesla zmago njegovemu orožju in s tem gospodstvo nad drugimi narodi.
Z največjim zadoščenjem pa se je v pariških krogih sprejela konstatacija ministra dr. Beneša, da bi Evropa danes drugače izgledala, a<ko se ne bi Nemčija pripravljala na revanžo. Evropa, posebno Francija, se mora oboro-ževati, ker ji preti nevarnost od Nemčije. Vse delo razorožitvene konference ter DN je ostalo v pogledu zagotovitve miru zaradi politike Nemčije brez koristi. Prejšnje vlade pod vodstvom Stresemanna in drugih so se znale spretno izmotavati in so vodile politiko odlašanja, ko se je pa Hitlerjevi vladi pretečeni mesec dal ultimatum, je pač morala Nemčija vzeti masko raz obraz in pokazati pravo lice. In iz tega lica je izžarevalo poželenje po oborožitvi do skrajnosti. Nemčiia bi eventu-elno sprejela vse razorožitvene predloge, ki bi bili teoretičnega značaja: ko je pa šla za efektivno razorožitev pod mednarodno kontrolo, ni bilo več izhoda. Kajti efektivna kontrola bi ugotovila, da se je Nemčija že deli časa temeljito oboroževala. Municijske tovarne v državi kakor tudi izven nje so izdelovale težke topove, tanke, strupene nline in drugo moderno orožje.
Francoski narod je hvaležen ministru dr. Benešu. da je na odgovornem mesAu ugotovil dve dejstvi, ki sta sicer iavnnsti znani, a sta se vedno no-Prvo dptefvn. stari vofa^ki diin
Nemčije, ki nam je znan te Viljemovih časov, je živel neprekidno tudi po vojni ter je pod Hitlerjem vzplamtel do viška. Dru^o dejstvo: Vzrok oovojne politične napetosti ter nevarnosti bližnje vojne je Nemčija.
Rusko opozorilo
London, 3. novembra, r. Dopisnik »Mornlngpost« poroča iz Pariza, da je sovjetski komisar za zunanie zadeve Lit vinov na sestanku s francoskim zunanjim ministrom Paul Boncourjem podčrtal vznemirjenje sovjetske vlade zaradi zadrlanja Nemčije. Lttvmov nikakor ne zaupa miroljubnim besedam Hitlerja in Rosenberga, s katerim skušata po odhodu iz Ženeve pomiriti svetovno ^ vnos t ter je opozoril Paul Borrcou«-/ na sedanji položaj v Evropi. Pri tem ie s posebnim poudarkom naglasi], da se da po vseh znakih nemške zunanje politike sklepati, da Nemčija niti z daleka ne misli na mir. V Moskvi so trdno prepričani, da se Nemčiji ne sme zaupati ter da je njeno vojno razpoloženje, ki prihaja vedno bolj jasno do izraza, v prvi vrsti naperjeno tudi proti Rusiji. List dodaje, da so ta opozorila Litvinova vzbudila v francoskih in angleških diplomatskih krogih veliko pozornost in še boli podkrepile nezaupanje, ki ie zavladalo proti Nemčiii, odkar ie s svojim postopanjem v Ženevi onemogočila raTorofftev.
Prevrat na Malti
Zaradi separatističnega rovarjenja je guverner odstavil vlado, razpustil parlament in ukinil ustavo ter proglasil obsedno stanje
London, -i. novembra. Položaj na Malti se je zadn.te dni iznenada poostril. Ze deli časa se je vršila prikrita borba me u avtonomistično usmerjeno nacionalistično vlado in britanskim guvernerjem Campbellom. ki je očital vladi, da je kršila ustavo ter da favorizira italijanščino na škodo angleškega jezika. Z ustavo, ki je bila obnovljena pred dvema letoma, je bil angleški jezik proglašen za uradni jezik na Malti, dočtm je bila italijanščina iz vseh uradov odstranjena. Vlada pa ie odredbe ustave na vse načine izigravala ter z državnimi sredstvi podpirala ustanavljanje zasebnih italijanskih šol in nastavljala italijanske državljane za učitelje m profesorje.
Guverner je že delj Časa z raznhni ukrepi skušal preprečiti to početje in je vedno boli omejeval oblast vlade. Ker je vlada zadnje čase organizirala r^^ot i angleške shode m zlasti v šolah
širila separatistični pokret, je guverner odstavfl prosvetnega ministra. Vlada pa se je temu uprla. Včeraj je imel Campbell konferenco z vlado, na kateri je prišlo do ostrega spora med njim in predsednikom vlade Mifsudom.
Zarad) tega ie danes guverner izdal proglas na narod, v katerem objavlja, da je vlada odstavljena, ustava ukinjena, parlament razpuščen in vsa državna oblast prenesena na tričlanski direktorij, ki bo pod vodstvom guvernerja izvedel nove volitve ter sestavil novo ustavo. Obenem ie guverner proglasil obsedno stanje, da prepreči nemire avtonomistov.
V italijanskih krogih so zaradi teh dogodkov na Malti zelo presenečeni, dočim nagiašajo v angleških krogi*1 da je guverner trdno odločen enkrat za vselej napraviti konec a v tonom i stičnemu rovarjenju.
Japonska tekma z Rusijo in Ameriko
Janonski vojni minister zahteva enako močno vojsko, kakor jo ima Rusija, in brodovje, kakor ga ima USA
Tokio. 3. novembra, d. Japonski vojni minister Araki ie izjavil, da Japonca nima namena započeti vojne proti Rusiji, zaradi česar upa, da se bodo mocla odstraniti nesoglasja, ki so se pofavila med obema državama. Potrdil ie, da ie predlagal vladi sklicanje mednarodne konference v Tokifu, na kateri na i bi se obravnavala vprašanja Daljnega vzhoda. Vojni minister ie zahteval v interesu nacionalne varnosti Japonske prav tako veliko japonsko vojsko, kakor jo ima Rusija in prav tako močno brodovje. kakor ca imaio Zedinjene države, pristavil pa je, da se zaradi teb zahtev ne »me smatrati, da bo japonska vlada sklenila kak prenae-lieD ali nepremišljen sklep. Glavna zahteva sedanjeca ?a*sa ie ohranitev miri. za katerega ie Japonska pripravljena delati.
London. 2. novembra, a.   Kakor poroda
»Dailv Mail«. ie Amerika organizirala nad otoki Tihega oceana poizvedovalne polete, ki niso. kakor sama priznava, znanstvenega značaja, tem ve? naj bi ueotovili. koliko so Japonci napredovali pri gradnii letališč in oporišč na otokih Roninu in Poleeu ter na Marjanskem otočju. Utrjevanje teh otokov Je namreč po določbah waehinetonske mornariške pogodbe prepovedano, vendar pa se zdi. da so Japonci te določbe na tihem pustiti t nemar. Poizvedovalni poleti bodo
stili Ameriko okroelo pol milijona dolar-iev. Ker je pristanek letal na otokih, ki so pod japonsko kontrolo, nemogoč, morejo opravljati to službo samo težka letala, ki startaio za svoje polete z matičnih ladij za letala.
Pariz, 3. novembra. AA Današnji francoski jutranjiki poročajo, da je na mestu dosedanjega japonskega poslanika v Parizu Na ga oke imenovan japonski poslanik v Bruslju Sato. Listi nagiašajo, da je Sato
eden izmed najuglednejših japonskih diplomatov in da je bil prvi delegat na razorožitveni konferenci. V krogih zunanjega ministrstva nagiašajo, da je Sato velik prijatelj Francije in osebni prijatelj Paula Bon-coirrja ter da bo njegovo imenovanje za japonskega poslanika v Pari-zu še znatno okrepilo francosko - japonske prijateljske odnosa je.
Sklicanje Narodne
skup
seme
Beograd. 3. novembra. A A.   Prvi redni sestanek Narodne skupščine bo v četrtek 9 t. m. ob 11. dopoldne. Na  dnevnem redu bo otvoritev ceje Narodne 9kjp?čine na pod lagi čl. 32 ustave in določitev dnevna, reda.
Iz državne službe
BeogTad, 3 novembra. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja in na predlog prometnega ministra je upokojena Olga .Tovanovićeva. višja kontrolorka v 6. skupini pri generalnem ravnateljstvu državnih železnic. — Z odlokom prometnega ministra so premeščeni: Rudolf Merlini, prometni uradnik v 8. skupini prometno-komercijalnega oddelka ravnateljstva državnih železnic v LJubljani, na postajo Ljubljana, glavni kolodvor; Milan Cepuder, upravni uradnik v 8. skupini na postaji Zalog, na prometno-komercijalni oddelek ravnateljstva državnih, železnic v Ljubljani; Ignacij Kopač, šef postaje Dobrepolje, na postajo Ljubljana gl. kol.; Peter Baučer, prometni uradnik na postaji Velika Loka, za šefa postaje Dobrepolje; Gotfrid Peršič.^ef postaje Vrhnika, na postajo Ljubljana gl. kol. in Ivan Toporis. šef postaje Zalog, za šefa postaje Kranj.
Dviganje patopFJenfh zafrfadov
London, 3. novembra, g. Italijanska ladja »ArtigLio«, ki je bi!« dosedaj zaposlena z dviganjem zakladov s parnika »Lgipt«. ki se je pred 11 leti potopil v Rokavskem prelivu, je prispela v Plvmouth ter izkrcala dva kosa zlata in 12 kosov srebra. Vsega je »Artiglio« dvignil žlahtnih kovin za 900.000 funtov vrednosti. Ker je delo zaradi poznega letnega časa sedaj nemogoče, bo »Artiglio« jutri odplui v Genovo.
Strašna lakota v Rusiji
V prostranih pokrajinah vlada tak glad, da se vedno bol} množe primeri ljudoirstva
Park, 3. novembra. AA. Iz Ženeve poročajo: »Journal de Gene ve« prinaša strašne podrobnosti o lakoti, ki vlači- v Sovjetski Rušili. V velikanskem predelu, ki ne obsega samo Ukrajine, temveč tudi področja VoI~e. Urala, velikega dela Sf*?r??e. 7lastl pa kavkaske pređe'?. *r 7avia<*?»ta tako -trajna lakota, da so ljudje po&taM prave zveri jo
da se dogajajo celo primeri kanibal-stva. Tako so v Kijevu prijeli 50 oseb zaradi Uudožrstva. V Harkovu, glavnem mestu Ukrajine, leže po ulicah človeška trupla. Dogaja se, da sestradani prebivalci od onemoglosti cepajo po tleh Hi umirajo, ker nimajo niti toliko moči, bi novžH? košček kruha, ki ga jim iz usmiljenja dalo kmetje.
1   Slovenski voditelj
in bojevnik
Ob 25 letnici smrti dr. Ivana Dečka
V slavnostnih septemberskih dnevih smo letos obhajali cetrtetoletni spomin na eno najlepših dob naše predvojne zgodovine. Dotlej Še nikdar doživeti razmah nacionalne mi9li. ponosa in narodn.1 odporne pile, ki se je pojavil povsod v na?ih krajih, prav posebno pa ob naši narn,ino£trr moji kot reakcija na objestno lam prizn letam** oonižanje, ?e Mstvaril v narodnih vrstah navdušeno razpoloženje, ki ie bilo značilno za ono dobo. za lesen in zimo leta 1906. V to splošno nad in poguma polno razigranost -.e padla Icakor frna senca vest o snarH mozn, kateremu gre v nafve?.ji meri Raslima. o*a ie slovenstvo v nekdanji Štajerski bilo vzgojeno in pripravljeno z nacionalni odnor in za duševni prelom z nemškim ■•stitfstvo*n. Brzoiavka iz Gradca Jo naznanila, da te tam dne 3 novembra 1*908 dr. Tvan Derko za vedno zaprl svoie trudne oči.
Leta 1908 dr. Dečko ni v^č stal na fclu narodnih vr^t: že tri leta prei i«3 stegnila zavratna bolezen po nipm ?*vo> koščpne pr-^te in narod ie vedel, da se rm ljubljeni in spoštovani voditelj no vrne ve? na svoje mesto, toda glas o nip<rovi smr*i ie poklical v spomin njegovo dolgoletno delo in dobo. ko ie pod niegovim vodstvom Štajersko slovenstvo korakalo od uspeha do mpefaa — in nastopilo Je spiošno narodne* žalovnnj**. ki Je naSlo Jzraza v veličastnem pogrebi, kakor  iih   Je bilo  malo  v  .-»Hiskih oi;cah
Dr. Tvan Dečko Je bil rojen narodni voditeli. na tudi neutruden nnzrtvoval^n delavec. Rodil se ie leta 1859 v ^redrSHi nb Dravi, v domovin? dr. ^t^f^na Kočevar;a. v trgu. ki jp od npkdai slovel po nacionalni zavednosti. Že kot dijak ae je zanimal za javna vprašanja in se začel publicistično in organizatorno udpistvovat? Komaj ie leta vstonil v odvptniško r>rakso v Mwi-bom. ga žp naidpmo v rpdakciii nemški pisanega nacionalnega ^Insila »Sfideteiriech« Post«. Pa tu ni ostal dolgo: že ?«toza leta ga Je vedla živi jen iska not v Celje, ki ie bilo poslei sede? in srpdi?čf n!egoveg/i dela.
V šestdesetih letih, ko se je 7-ačel oaA narod na Štajerskem probu jati. *e bil Maribor središče slovenskega političnega življe-nra. Tu je zagledal tudi luč sveta *Sloven-ski Narod*, tu se ie rodila ideia slovenske Matice*. Že po malo letih pa je prešlo vodstvo štajerske slovenske politike v Cel j?, kjer se Je leta 1876. naselil dr. Jo>'p ^er-nec. dolgoletni voditeli štajerskih Slovencev. Celie je bilo izmed treh aemSkfll središč na naši zemlji najvažnejša točka: bilo je sedež okrožnega sodišča za ves slovenski del dežele in gospodarski centrom Savinjske doline. Tz Celia je opravljala svo-?e delo nemškuarska centrala in ie znala zainteresirati pomen svoje postojanke ves državni aparat. Toda Celie te bilo obdano in cernirano od slovenske okolice, ki je morala ob primerni organizachi prevladati tudi v mestu. Podeč Celia pa bi bil težak udarec za štajersko in avstrijsko nemštvo. Ni čuda. da se je narodnostni boj za Celie zaostril do skrajnosti, ko se ie med Slovenci začelo smotreno narodno delo. Dr. Jos. Ser-nec ie začel z organizacijo nacionalne b^rbe. dr. Tvan Dečko pa 'e bil že v mladih letih, takoj ko se Je priselil v Celje, niegova desna roka. Do leta 1902 sta delovala oba moza ramo ob rami. ko pa 1<> dr Sumeča težka bolezen prisilila, da se umakne v zasebno življenje, je vzel dr. Tvan Dečko vodstvo v svoje roke.
Dečkova doba ie bila za slovenstvo Cel^tt in celjskega okrožja doba uspehov. Malo jih še živi danes od one generacije, kdor s-? pa še spominja na uspele borbe. ve. kaj je pomen jal narodu dr. Dečko. Pod njegovim vodstvom je bila izvojevana ravnopravnost slovenskega iezika v ura lih, okrepilo in organiziralo se ?e slovensko gospodarstvo, šolstvo ie dobivalo vedno brli slovensko TT-ce. Avtoriteta dr. Dečka v narodj ie bila globoko utemeljena. Povsod, kier 'e bilo treba potitivnega dela. ga je bilo najti v prvih vrstah. Dr. Dečko ie potnal važnost drobneea dela in ga je organiziral do popolnosti. Vodilno je sodeloval v zadružništvu, na njegovo inicijativo :e Celjska posojilnica zgradila »Narodni domc In da«a s tem streho in centralo narodnemu delu. »Šoodnješta-ierska hranilnicac, dete Dečkovega truda, je izpopoljevala slovensko gospodarsko organizacijo. Na zavojevanje celjskega mesta ni bilo misliti, dokler ie oila trgovina in obrt v nemških rokah. Dt. Dečko ;e skrbel za naseljevanje, organizacijo *n podporo domačih obrtnikov, skrbel je. da si :e slovenska trgovina v mestu ustvarila trdna in solidna tla. Dečkovo deto se ni omejdo na mesto, že od leta 1890. je bil deželni poslanec in je i \ao energijo branil interese slovenskega dela dežele. Vedel pa je, da so temeli trajnih uspehov zavedne občine. Dnijja za drugo »o po njegovem prizadevanju prehajale v slovenske roke;   posebno pomembna je bila
narodna zmaga v celjski okeliški občini Se važnejše Je bilo zavojevanje okrajnih zaslonov, zlasti ker so s tem dobili .Slovenci f roke okrajne Šolske «vete in zabranili prodiranje nemškega vpliva v osnovno Šolstvo.
Dr. Dečko j« zgodaj »poznal pomnn narodnega tiska in je ie v dobah Studi; sodeloval pri novinankefn delu. Kamoval ie pri rojstvu celjske >Domovine«, kateri ie ''ajal smer in ki je vos čae svojega izhajanj« vr-
šila vaino politično   In   kulturno nalog«
Ostal pa je zvest tudi mariborski >Sudsteir1-scliC Post«, kateri Je bil v mladih letih urednik, in sodeloval je pri -^Slovenskem Narodu«.
Dijaštvo je imelo v dr. Dečku t.aiboljsega mentorja in prijatelja, kajti poznal je pomen zavednega in sposobnega inteligpnčnega naraščaja in njegova skrb je bila posvečena moralni in gmotni podpori mladin-3. Nafeel pa je tudi dovolj časa za kuit lrno in druiab-r.o delo. Nemogoče je izčrpno predočiti njegove aktivnosti, reči pa se sme. da tako iniciativnega in vsestranskega delavca in svetovalca štajerski ^venci niso imeli niti pred njim, niti po njem.
Ni čuda. da \m avtoriteta dr. Dečka med štajerskimi Slovenci velika in neospornjena. Sugestivno ie vplival na vsakogar, kadar g« je videl pri delu. Trdno je veroval v slovensko zmago v Celju, toda tega iispeha mu ni bilo usojeno doživeti. Pri zadnjih kurijal-nih državnozborskih volitvah leta 1901 je bil kot slovenski kandidat zmagi zelo blizu, a nezavednost dveh trgov, na katera se je trdno zanašal, je zakrivila, da ie ostal za okroglo 40 glasov v manjšini. To ie bila ujegova zadnja bitka, vendar takrat nihče ni elntfl tako bližnjega konoa.
Tragično je. da je zak'tiček dr. Dečkovega blago«*'ovij enega delovanja zagrenila domača zloba. V njegovih (asih msd štajerskimi Slovenci še ni bilo strankarskih razcep-Ijfiiosti. Klerikalizem je sicer že stekal roke preko krantskih mej in SuSterMčevi učenci so **i mnogo prizadevali, da pretvori jo štajersko >slogo< v klerikalno samovlado ali pa provociral razkol. I>r. Dečko, k1 je smatral koncentracij narodnih sil za neobhoden predpogoj uspešne borbo proti nemštvo. ie e svojo močno avtoriteto zabrs-nil nakane in poskuse krogov okrog 1 ri bonskega >Slovenskega gospodarja« *'t>da začelo «»e ie podzemeljsko rovarenja, in ko ie leta 1904, v Času, ko ie bilo dr. Dečkovo zdravje že izpodkopano, usodna afera premestitve slovenske nižje gimnazije tz mesta v okolico, so planin' nasprotniki na dan fn uprizorili grdo osebno borbo, ki bi naj vie-la nacionalnemu voditelju čast in ugled. Nakana bi se ne bila posrečila, toda spletkarjem ie pomagala bolezen, ki }e za vsd-no izločila dr. Dečka *z narodnih bofnfh vrst. Na veliko škodo slovenstva.
Letos je petindvajset let, kar pičiva dr. Dečko v grobu. Ni m j bilo dano, da bi doživel zarjo svobode, kateri ie s tvojim življenjskim delom pomagal pripravljati pot. Njegov spomin pa je še Siv mod nsrodom in naša dolžnost je skrbeti, da tudi v bs-dočib generacijah ostane arvstlr In s hvaležnostjo imenovano fme dr. Ivana Dečka, voditelja in bojevnika, kakor jih y% usoda malo naklonila našemu narvdu.
Neurja in poplave v Italiji
Rim, 3. novembra, g. V severnih italijanskih provincah dnv»a>o Ž« nekaj dni silni viharji. O silnrh nalivih poročajo \z lrvorn-ske province in severne itlijanske obale. Vihar je povsod povzročil veliko Škodo in deloma zahteval rudi cMoveSke žrtve. Na istrski obali je obalni promet zelo omejen, deloma pa sploh ustavljen. Hudo fkodo so povzroč'le poplave v Pisi in okolici, kjer 30 posebno trpele kopališke naprave. Poplavljena je bila tudi zrakoplovna delavnica ob izlivu reke Arno. ViKc je z veliflco silo divjal rudi v vzhodni rivijeri, kjer je najboli trpelo mesto Genova. Na nekale-rih Železnikih progah so imeli vlaki velike zamude, na progi med Levantom in Bona-solo pa so morali električne vozove zamenjati s parnimi 9troji, ker je bil tok stalno prekinjen. Severni vetrovi so povzročili nagel padec temperature. Na apeninskih predgorjih je zapadel sneg. kar se dogaja navadno samo v najhujši zimi.
Strahote nemških iec
Pariz, 3. novembra. A A Monakovski dopisnik londonskega lista ^Dailv TelegTaph« g. Panter, ki so ga včcaj izpustili iz mo-nakovgkih zaporov, opisuje v današnji Številki svo.iega lista strašni režim, ki so ga uvedli za polit'čne osumiience v nacionalno socialističnih zapor'h. Zaprli so me. pravi Panter, v maihno calico. ki ie bila ponoči razsvetljena z močno električno žarnico, tako da nisem mogel spati. Za zajtrk sem dobil skodelico črne kve in kos kruha, toda 3c3va in kruh *ta bila takšna, da sem ju koma i zavžil. Zadnie tri dni p nisem smel niti za trenutek zapustiti svoje celice.
LJUBLJANSKA BORZA Devize: Amsterdam 2308.71 - 2316.87. Berlin 1362.08 - 1972.88. Bruselj 799.74 -801 r>S. C uri h 1106.35 — 1113.85, London 177.75 _ 179.35. NewTotk 3662.72 — 36S0.P*. Pariz 923.90 _ 22'02. Praga 16D.0O — 170.76. Trf*t 300.74 - 303.14 (premija 28.5 odsU. Avstrijski 5i1ins v privatnem kli-rineu 8.8o
INOZEMSKE BORZE.
C url h: Pariz 20.1975, London 16.01 Newyork 332, Bruselj 71.9750, Milar. 27.1760, Madrid 43.20, Amsterdam 208.15 Berlin 123.0750. Dunaj 58, Praga 1 s *^ Varšava 57.85. Bukarešta 3.05.
Stran l
»SLOVENSKI NARODi, dne S. novembra 1933
-tev 25»
Iskanje izhoda
iz težkega položaja
Ljubljna, 3. novembra. V Petek, 27. oktobra je predaval Inž. Vlado Pečenko na sestanku Udruženja jugoslovenskih in. ienjarjev In arhitektov, sekcija Ljubljana o akciji za dvig splošnega nivoja gospodarskega in socialnega življenja t banovini (državi). S predavateljevim dovoljenjem prlobčujemo kratek izvleček is tega svojevrstnega predavanja.
Kriza. Ni več govora o samo konjunkturni krizi, temveč" opraviti imamo s etfukturno krizo. " Po vsem svetu so prisil ln prihajajo do spoziuanja, da so temu gospodarskemu * kaosu vzrok načela razbrzdanega gospodarskega liberalizma _       da naj vsak dela
po svoji glavi in da močnejši brez nadalj-nega lahko uničuje šibkejšega, — ki so se s kruto realnostjo Izvajala v gospodarskem življenju.
Razumen človek je izumil stroje, da mu pomagajo pri delu in mu tako olajšajo življenje. Nešteto tehnikov, inženjer. jev, izumiteljev je v to svrho žrtvovalo vse svoje zmožnosti. Toda ti isti stroji so postali moriLno orožje v rokah gospodarskega anarhizma.
Rezultat tega divjega boja je absurJ-no in za človeški razum sramotno stanje: milijoni stradajočih brezposelnih, ko je vsega v izobilju; milijoni dela-željnih, ko •o potrebna nebrojna civilizatorična dela. V tem divjem boju so pa omagali in se tečrpali tudi zmagovalci.
Skoro že po vseh državah se pojavlja kot reakcija opisanemu gospodarskemu stanju — gibanje in stremljenje za načrtnim delovanjem Kaj pa je to? Nič drugega, nego zdrav človeški razum, ki se je pričel oglašati in prihaja do besede.
Vse gospodarsko življenje je ena organska celota. Osnovni pogoj, da lahko posamezni del prospeva je zdravje in pro-spevanje celote Ako se pa en stan povzpne na hrbte drugih, pomeni to le trenuten in riskiran uspeh.
Vse gospodarsko delovanje mora har-monirati, če hočemo doseči trajen uspeh; mora se vršiti po nekem programu. Da pa more biti tako načrtno delovanje v resnici harmonično, da je vsak načrt resnično najboljši izmed možnih načrtov, zato je nuJTio potrebna neka centralna institucija, ki bi zajela celotno gospodarsko življenje, ga proučevala, detajlno analizirala ter na podlagi dobljenih jasnih elik bila v stanu dajati zdrave smernice in navodila za v6e panoge gospodarskega in socialnega življenja.
V našu državi,'pri današnji družabni ureditvi, si take centralne ustanove lahko predstavljamo v več oblikah, ki bi imele večji ali manjši vpliv na celotno gospodarsko - tehnično življenje.
Najbolj efektna in uspešna ustanova t>i bila vsekakor v obliki >gospodarsko-tehničnega< ministrstva, v katerega bi se stekale vse niti gospodarskega in tehničnega življenja.
Druga rešitev   bi bila _ ustanovitev
>gospodarsko • tehničnega instituta« — samostojnega, ali pa v okvirju univerze, ki bi deloval samo na znanstveno - strokovni podlagi in seveda ne b! bil v stanu z oblastveno močjo posegati t iIvljenje.
Delokrog tega »Instituta« bi bil v glavnem: Voditi točno statistiko vsega gospodarsko - tehničnega udejstvovanja. Dajal bi navodila in smernice vsema gospodarskemu življenju. Dajal bi nasvete in načrte za reorganizacijo posameznih Industrij ter ustanavljanje novih. Ustvarjal bi obrisne načrte za >Javna dela« v najširšem pomenu besede. Ruguliral bi Šolstvo, pečal se s problemom kolonizacije i. t. d. Dajal bi In*cijatIvo ln načrte za razne zakone in uredbe, ki naj regulirajo — gospodarsko - tehnično življenje.
Ta institut bi imel poleg strokovnega vodstva in nameščenstva tudi dopisne člane, ki bi še tesneje povezali institut s praktičnim življenjem. Obstojali naj bi poleg centralnega >instituta< za vso državo še v Beogradu. Zagrebu in Ljubljani.
Jasno je, da bi minilo precej časa, predno bi se tak >instltut< ustanovil in pričel donašati koristi; na drugi strani pa današnji položaj ne more več prenašati daljšega Čakanja.
Pridemo do zaključka, da Je v danih razmerah najboljše, da se ustanovi pri banski upravi in pri vladi poseben >go-spodarsko - tehnični urad<, ki naj po stvorjenem programu regulira celotno gospodarsko - tehnično življenje v banovini (državi).
Ta >urad« naj obstoji v glavnem iz dveh delov: Prvi študijsko - statistični del b. v gotovi meri vršil naloge preje opisanega >instituta<. Drugi pa bi bil konstruktivni in eksekutivnl del.
Ustanovitev takega »urada« pri banski upravi niti nI tako težak problem. Osnovo bi že dobili, če bi združili nekatere že obstoječe odseke oziroma urade: N, pr. >elektrifikacijski odsek,« >urad za pospeševanje obrtU, dalje >lnspekcijo dela«, ter event. upravo bedjiostnega fonda.
Da pa ne bi obravnavani >urad< pri banski upravi zašel sčasoma v birokrati-zem in da bi bilo njegovo delovanje olajšano »n pa uspešnejše — je potrebno, da bi bil v stiku z javnostjo To vez z javnostjo bi tvoril poseben >gospodarsko-tehnični odbor.<, ki bi ga sestavljali predstavniki vseh gospodarsko - tehničnih panog ter institucij in zastopniki vseh glavnih stanov. Ta odbor bi bil svetovalni in posvetovalni organ omenjenega urada pri banski upravi Ta >gospodarsko - tehnični odbor< bi poleg drugega sestavljal obrisne načrte in programe, ki naj bi obsegali celotno gospodarsko - tehnično udejstvo-vanje dežele; posegali bi seveda tudi v socialno in kulturno področje.
H koncu še to. da se vsa razmotriva nja vrte več ali manj okoli problema >javnih deU, ki pa jih je razumeti v širšem pomenu, namreč, da so >javna dela* vsa dela in delovanja, ki se vrše po gotovem programu v svrho dviga rr p «*>'ošne-ga živrjenskega nivoja
Poplave na Barju so kronične
Spomladi, ko še ne bo novih pridelkov, bo položaj Barjanov najtežji
Ljubljana, 3. novembra. Bridko se motite, če mislite, da poplave n-«so več aktualne. Aktualne niso le v tem smislu, da ne pišemo več O njih. Zdaj SO ljudje že siti poplav, čeprav niso uživali njihovih blagodati drugače kot pri čitanju.
Zato vas ne nameravamo »moriti« ob tej prilki s strahotami poplav, le s poetično impresijo hočemo pobožati nežna srca, ki ne prcneso stvarnosti.
Skoda, da meščani ne cenijo Barja tudi od poetične strani. Ko je bila ona velika poplava, so romali na Barje, da so bili priče ^nepopisnih strahot«, ki so se jim pa zdele seveda sik zabavne. Včeraj je bil dan kot nalašč za sprehod na Barje. Na račun bi prišli oni, ki gledajo na poplave kot senzacijo in tudi tisti, ki ljubijo »pokrajinsko lepoto«. Mislite, da ni lepo takšno jezero tik ob hišah, ki se. blešči še lepše kot
Blejsko v jesenskem solncu?! Nedvomno so pri nas izumrli vsi umetniki, slikarji in oni. ki žongliraio z besedami, ker nihče ne občuduje poplavljenega Barja. Ker je bilo Barje letos že devetkrat poplavljeno, teT zadnje čase sploh ni pravih presledkov med poplavami, da lahko govorimo o kroničnih
poplavah, bi vseeno ne smeli gledati na barjanska jezera kot na nekaj vsakdanjega. Z/da ; je prišlo v modo. da najraje udarimo na tisto tako imenitno zvenečo struno O tujskem prometu, če nam tu in tam že teče voda v grlo. Čudno je torej, da se ni
še nihče spomnil v tem primeru na tujski promet. Morda bi postale tedaj poplave na
rWiu *r>r"-doh'.tne« in bi iih lahko prišteli med ljubljanske znamenitosti.
Na Ižanski cesti sami in na ljudeh ne
opaziš nič posebnega. Ljudje so se navidez že sprijaznili s svojo nesrečo. Na vodo, ki stoji okrog hiš, gledajo ie ravnodušno. Ne toži več nihče. Ko so se spomladi začele poplave, so kmetje zabavljali, kar se je dalo, češ. d* ie bHa voda v Trnovem predolgo zaprta. Toda sedanji Ižanci niso več podobni on:m *>avvn, ki so bili nekdaj pri-lomastili v Liubljano nad kresi jo. Sedanjim nt* nr:de na rrr:*e!. da b: miskocili trnovsko zapornico, ki ie po njihovem vzrok vse njihove bede. Skoraj vse hiše ob cesti SO mokre zunaj in znotraj, zidovje je visoko prepoieno z vla«o, kar opaziš ze od daleč. Hvše stoje itak na vlažnem terenu, zdaj pa sega talna voda skoraj povsod do površine zemlie. da zidov ie še neprestano pije vodo, ne da bi se sušilo. V mnogih hišah je stala voda ob zadnji povodnii celo pol metra visoko Lahko si mislite, kakšna *o ta stanovala. Toda liudie tiho trpe. Kot rečeno, nihče ne nvsli na punt in naskok na zapornico v Trnovem 7 da i je ta zapornica odprt«, a Ie rvkoliko. Terenska sekcija je pred težkim vprašaniem: Če odpro vodo. So preveč drla ter izpodkopavala temelje (ki so že načeti) mostov, če ie ne odpre, pa Liubljanica m njeni iški pritoki prestopilo bregove. Zato ni čuda. da se je iz tega izcimil kompromis. Vodo so odprli samo toliko, da se ie zmanjšal pritisk na '■apomico in da voda ne teče čez, a Gru-Vriev prekop ne odvaja dovolj vode. Zato -'d* niso mogli preprečit: te poplave, ki se • prav za prav začela v nekoliko manjšem ^egu že ob koncu prejšnjega tedna. V
torek ni bilo več šale, Ljubljanica in Ižica sta se razlili zopet na široko in dobršen del Barja je bilo zopet pošteno zalitega.
Tudi včeraj je bilo dovolj vode. Ni ti bilo treba hoditi daleč iz Ljubljane, kajti prava poplava je že na obeh straneh Ižanske ceste ob km 5 in 6. V torek je pa stala
voda celo na Peruzzijevi cesti, torej ob
šoli in pod vodo je bila Crna vas v spodnjem delu, a Cesta na Ilovico je bila več dni sploh neprehodna. Največ vode je še ob Hauptmanci in nasproti nje na desni strani Ižanske ceste. Lipe so bile včeraj tudi še pod vodo. Vzdolž ob cesti, ki se cepi pri km 6 od Ižanske ceste proti Ma-teni, se še blešči voda na prostrani površini. Srečal sem kmetico z Lip. Resignira-no je pripovedovala, da je to že deveta povodenj.     Spomladi    so    sadili dvakrat
krompir. Se preden so ga izkopali, je prišla zadnja velika poplave, ki jim je vse uničila. Tedaj so tudi že posejali ozimino. Seme je seveda zgnilo. Zelje so sadili tudi dvakrat. Zgnilo je s peso in repo vred. Ajdo so posejali tudi po dvakrat a ni bilo nič iz nje. Bolje bi bilo, če bi dali seme
zmlet. Cim se je zemlja nekoliko posušila po zadnji veliki povodnji. so posejali ozi-mino v drugič. Zdaj je seme zopet zgnilo. Prašičev ne bodo mogli rediti, ser je uničena vsa krma. Kaj bodo sami jedli, je tudi težko povedati. Dobili so sicer podporo, toda s tem ne bodo mogli živeti vse leto. Ne amemo pozabiti, da prihodnje leto na Barju ne bo žetve, ker je uničena setev. Spomladi, ko še ne bo novih pridelkov, bo
najhujše. Kam se naj ljudje obrnejo potem za pomoč?   Vprašanje je tudi, kje bodo
vzeli denar za davke. Nekateri so sicer govorili, da bodo Barjani oproščeni davkov,
s čimer se pa niti ne upajo tolažiti.
Tu in tam še vidiš na njivicah koruzo, ki ni dozorela in ki ni dala ničesar, razen slame, ki pa zdaj gnije v vodi. Krompir je seveda zgnil ves pri zadnji poplavi, vendar pa še lahko vidiš, kje je bil posajen. Razen trave in nekaj salate nimajo na Barju ničesar več. Zelje je zgnilo celo v vitjih le^ah. Tu in tam lahko še vidiš, kakšno je. Kolikor ga ni zgnilo, je puhlo, samo zeleno perje. Kmetica je pa pravila, da je kljub temu prodal njen sorodnik z Iga precej lepo zelje — toda glave po 25 par. Za voz zelja je dobil 50 Din. Vsaj za sol.
Kaj kmalu lahko postaneš na Barju sentimentalen, zato ga rad zapustiš, čeprav je tako lepo ob zahajajočem solncu. ko se kopljejo žarki v prostranem jezeru, kot bi se prelivalo zlato, ki ga Barjani tako pogrešajo. Da, imenitno jezero, opozoriti je treba nanj geografe. Zgodovina se namreč ponavlja tudi v tem primeru, zato bo tre-'ba zopet vrisati jezero v zemljevide, ki lažejo, da je na jugu Ljubljane le Barje.
Na Barn.i. ki ie bilo zadnje dni zaradi neprp=tanih nalivov zopet pod vodo, se je vferai položaj znatno zboljSal. Osrromna množina vode se ie odtekla in včeraj je bila P*ruzziieva cesta, ki fe bila že več dni pod vodo. zopet prosta. Poplavljen je pa Se vedno zapadni del Črne vasi in tudi Haupt-manes fe pod vodo. Današnje deze*vje zopet ne obeta ni? dobrega in fe bodo nalivi Se tratali, bo Barje znova poplavljeno. Barja-nom preti lakota, ker nimajo živil.
Gledališka sezona na Vicu
VIĆ* I. novembra.
Sokol na Viču je raavil v sadnjem času vsestransko delavnost aa vseh poljih telesne ln duševne omike. Njegov prosvetni odbor, pod predstvoni br. Rudija Marin-čiča, kateremu stoji ob strani močan kader prosvetnih delavcev in delavk, skrbi, da se vrši pri vseh oddelkih pravilna so-solska vzgoja v smisla Tvrievih idej in načel. Prosvetni odbor je razdeljen na več odsekov, med katerimi zavzemata prvo mesto predavateljski odsek In dramski odsek, ki ie nad IS let soji dramsko umetnost. Odsek stalno napreduje od leta do leta, kar je gotovo največja »asi u ga dobrih reSiaerjev in pa ljubezen bratov ln sester do dramske umetnosti. V pretekli sezoni je priredil odsek več izvrstno uspelih predstav, tako dram, komedij in veseloiger, ki so občinstvu izredno ugajalo, kar je pri-čala skoro vedno razprodana dvorana. Viski gledališki oder se dobro zaveda svojega poslanstva, zato je vprlzorll lansko leto manj iger, kot prejšnja leta, so se pa vse te igre odlikovale po skrbni pripravi in dobrem naštudiranju. Občinstvo si ieli pač dobrih iger, čeprav 1 do 2 mesečno, kot pa vaakonedeljsko površno uprizarjanje. Zlasti, ko imamo obe gledališči v neposredni bližini, mora dramski odsek paziti, da so se vse igre dobro pripravljene v vsakem ozira, kajti tudi viška publika motri s kritičnim očesom uprizarjanje iger viškega sokolskega odra.
Letošnjo dramsko sezono bo otvo-ril viški Sokol v nedeljo 5. novembra s Finžgarjevim >Divjim lovcemc v režiji br. Luja Drenovca, člana Narodnega gledališča Ljubljani, ki že dve leti skrbno in vestno vodi viško gledališko družino. Vsi igralci ln igralke se marljivo pripravljajo za nedeljsko predstavo in prepričani smo, da bo tudi ta, kot so doslej vse. dobro uspela v zadovoljstvo vseh posetnikov. Dramski odsek pričakuje od viškega ob-čmsitva, da bo v nedeljo do zadnjega kotička napolnilo sokolsko dvorano in s tem pokazalo svoje priznanje dramskemu odseku, ki na tako lep način širi kulturo ln prosveto v viški občini. Pri predstavi bo sodeloval sokolski orkester. Zdravo!
ZVOČNI KINO DVOR
Telefon 27-30
Banes nepreklicno zadnjikrat
Georg O'Brien
KRALJ PRERIJ ▼ filmu
„P0 SLEDOVIH4
Pot v >Dolino smrtic.  Boji z Indijanci in roparji. Hudi boji z naravo.  O' Brien premaga vse nasprotnike.
JUTRI!
TOM MIX
JUTRI
„DIRKA V SMRT44
Predstave ob 4., 7. In 9. uri zvečer
Porlirni gramoz za ceste
Ljubljana, 3. novembra. Kdor je priSel to leto v Kamnik je na več delih ceeta opazil, tla so bile posute z zelenkastim gramozom — z zelenim por-firiem. ki se ie drobil 7 domačem kamnolomu Strokovnjaki pravijo, da so ceele, poeite s portirnim gramozom, znatno lepše, ker so trše in zaradi tega trpežneiše. Porlirni gramoz pa ima se to znatno prednost, da ne dela prahu kot n. pr. apnenec in druge vrste gramoza. Kamniška občina e; je kar ■ ddabnila, ko ;i ni bilo treba vsak hip slišati in čitati po caeop;sih pritožbe o prahu, ki res ni bil v ponos mesta, ki tako lepo skrbi za i-po lice in ugodnost  *U'cev  in letovišcarjev.
Kar. poslanec g. Cerer in župan g. Krat-nar se «*?dsi prav resno bavila i mislijo, da bi     vse okoliške catf?.   ki vodjo v
Kumnik, posule s portiri'*™, tako bi se znatno zboljsale naše okot*5ke ceste, znižali oa trd* vedno večji etroSfed za vzdrževanje ce*t, k; so bile do tedaj nasute z apnencem in drugim materijalom, ki se je izkazal   rapram   porfirjj   *ot neuporaben.
Zakaj pa nista apnenec :n dolomit sposobna za posipanie cest'? Odpornost kamenine DToti vremenskim vplivom, posebno zmmvanju, zavisi od k."matičnih razmei dctčteea kraia, od min-?ralične seMa^ire tir «kJ strukture kamenine. Apnenec in dolomit imata svojstvo, da vsrkata veliko vf.de. k' pozimi zmrzne. Svoistvo ledu pozna vsakdo, širi se in da 1 cm5 vode 1.0008 cm* ledu, ki zvišuje t močno silo svoi volumen v kamnu, ca razžeue do razpada v pesek, ta se pa potem hitro spremeni ▼ prah in blato.
V nasprotju z apnencem portir ne vsrkava vode, ne more tedai zaradi zmrzavanja razpasti, letvasta struktura pa jamči za žilavo odpornost kremenovesa porti rja. — Portir danes uporabljajo v Nemčiji za razne gradbe, tako za ceste kot gramoz, za makadam, asfaltne plošče itd. Pri železo-betonskih zgradbah, na katere stavlja jo večje zahteve nosilnosti in trpežnosti, pa se direktno predpisuje uporaba porfimesa gramoza. Betonske ceste so napravljene iz porfirnega gramoza, železnica ga pa uporablja za progovno podlago.
Mak) je še pri nas cest,   ki bi bile iz
porfirneea gramoza, pre&niača zopet Kamnik, kjer so uvideli in preizkusili vse prednosti porfirnega gramoza in so posuli in anajno popravili vse ceste, kot dober materijal pa se je izkazal tudi za gradbo teniških igrišč, aai imajo kamniški športniki svota nova igrišča povsem iz fino zmletega porfirja. Kdor pa bi felel videti gotovi cesti iz zelenega porfirja, na naj ei ogleda del nove avtomobilske ceste, ki vodi v Kamniško Bistrico. Videl bo, da ie trda in odporna in brez vsakega prahu.
Ako se bo gg. Cererju m Kratnarju po srečilo izvesti to, da bodo ceste v kamniškem okraju odslej posipane s porfimim gramozom, lahko trdimo, da se bodo nače ceste znatno zboljšale in za vzgled ostalim občinam, ki nai bi za nasipanje jporabljale boljši materijal kot so ga do sedaj.
R. K.
Zborovanje kranjskih gasilcev
Kranj, S. novembra. Pretekli petek je imelo tukajšnje Ga-si teko društvo Izredno skupščino, ki Je potekala zelo svečano, ker je bila sklicana v svrho reorganizacije društva glasom novega gasilskega zakona v prostovoljno gasilsko četol Načelnik društva g. Maver Mavrilij je uvodoma pozdravil g. sreskega načelnika dr. Ogrina, predsednika mestne občine g. Pirca Cirila in društvenega zdravnika dr. Fajdigo, očrtal sgodovmo m pomen novega »akona, ki je izšel na inicijativo ln po najvišjem naročihi Nj. Vel. kralja, ki kale isredno zanimanje za gasilski pokret. H koncu je predlagal udanoet-no brzojavko Nj. Vel. kralju, ki je bila sprejeta z viharnimi vzkliki ndanost! državnemu poglavarju. Soglasno so bile sprejete tuđi po g. Zavrsnikn predlagane pozdravne brzojavke ministru dr. Hanžeku, dr. Kramerju, Puclju, starešinstvu Gasilske zveze Kraljevine Jugoslavije, tov. Turku, nar. poslancu Cerarju, banu in pod-banu. Zbor sta pozdravila sreski načelnik in mestni župan. Poročilo funkcijonarjev Je po sprejetem sklepu odbora odpadlo in se Je sklenilo, da se poda šele meseca januarja. Nato je inž. Gros predlagal razreš-nico odboru, ki je bila z odobravanjem sprejeta.
Pri sledečih volitvah je bila izvoljena naslednja uprava: predsednik g. Maver, blagajnik g. Depoll, tajnik g. Završnlk, poveljnik g. Bldovec A. in namestnik g. Li kozar St.; v napad, in obrambni odsek gg.šorn. Rakove, Majnik, Novak, v samaritanski odsek g. Bidovec J. z društv. zdravnikom dr. Fajdigo, v kulturno - prosvetni inž. Gros in kot orodjar g. Kapušin; v nadz. odbor so bili izvoljeni gg. Ažman, Jamnik, Lukanc, Modrijan in Strniša. — Zelo svečano so nato novoizvoljeni člani odbora v navzočnosti še ostalih uniformiranih gasilcev prisegli pred g. sreskim načelnikom. Pri slučajnostih se je obravnaval carine prost uvoz že nabavljene auto-lestve, sanacija Nar. doma, ureditev rešilne postaje in adaptacija gasilnega doma v svrho ureditve stanovanja zj. šoferja.
V nedeljo pa se je na jako svečan način reorganiziralo prvo podeželsko gasilsko društvo na Kokrlci, kjer je izvoljen za predsednika g. Lakner Joža.
Slovenci v Ameriki
V kraju Hali. država West Virginia, je 26. septembra v rudniku ubilo Miho Prel-sa, ki je bil doma iz Gornje Košane pri št. Petru na Krasu. Zapustil je večjo družino. _ V Roundopu je pa med kopanjem utonil Luka Zupan, doma z Dolenjskega.
1. oktobra Je odšel na lov na jerebice Anton Vranešič iz Calumenta S tovarišem sta se peljala do jezera Medora, kjer sta izstopila in odšla v gozd. Med hojo se je pa Vrenetiču puška nenadoma sprožila in mu je ves naboj udaril v roko. Morali so ga prepeljati v bolnico, kjer so mu pa roko odrezali.
29. septembra je na svojem domu v MIhvaukeeju umrla Uršula Hofbauer, rojena Rakun. Pokojna je bila stara 76 let, doma je bila iz Rečice v Savinjski dolini, v Milwaukeeju je bivala 26. let. — Po dolgotrajni bolezni je v Ročk Springsu umrla Katarina Taučer, stara 50 let. Pokojna Je bila rojena v BobrovnicI, fara Lučn.a nad Skorjo loko. V Ameriki je bivaJa 25 let. Zapustila je moža, hčerko in dva nedorasla sina. — V tovarni Cleveland tractror Je nenadoma preminul 42-letnl Andrej Po-dobnlkar, ki je zapustil ženo ln štiriletnega sinCka. Pokojni Je bil doma iz Zidanega mosta.
V kraju Arma se je v rudniku telje ponesrečil Martin Krueič. Zasula ga je plast
zemlje in mu prebila lobanjo. Težko ranjenega so prepeljali v bolnico. Njegovo stanje je zelo resno. _ V Clevelandu je v
bolnici umrla Jostpina Dujč, rojena Vato-
vec, stara 50 let. Pokojna je bila doma z Noitranj-skega. Zapustila je moža in tri otroke.
9. oktobra so našli na domu obstreljeno 16-letno Ano Trčkovo. Z njo je bil v družbi njen fant, s katerim sta bila nekaj 6a_ sa sprta, pa sta se zopet pobotala. Policija Je zaahsala fanta, ki je povedal, da ee mu je samokres po nesreči sprožil. Tako Je tuđi iz-povedalo dekle, ki je bilo zadeto v trebuh. Policija pa fantu kljub temu nI verjela in ga je aretirala. Ano so morali prepeljati v bolnico. Potrebna je bila takojšnja operacija ter prenos krvi, ki Jo je žrtvoval njen lastni brat.
Naše Gledališče
DRAMA
Začetek ob 20. url Petek.   3. novembra  ob 15. uri: Sonata
stranov.   Dijaška predstava. Globoko
znižane cene. Sobota, 4. novembra:    Pravica    do greha.
Red Četrtek. Nedelja, 5. novembra ob 15.:   Mlinar In
njegova    hči.    Izven.    Znižane cene. Poslednja, uprizoritev. Ob 20.  uri Turške kumare. Premijera Izven. Ponedeljek, 6. novembra: Komedija zmešnjav P.ed B.
Večer smeha in zabave bo v nedelio dne 5. novembra v drami. Uprizori se pnn8 komedija »Turške kumare<, katere avtorja sta znana komediografa Neal in Ferner, avtorja >Treh vaških svetnikov<. Veliko in nadvse zabavno osebnost Vrbica, veletrsov-ca a kumarami, kreira g. Cesar, njegovega zeta, nadučitelja P:ceka, pa g. Kralj. Prvi dve dejanji 9e vršita na stanovanju Vrbka, ki fe podedoval po turškem paši harem, tretje se pa vrsi v haremu, kjer nastopajo kot odalieke gdftne. Boltarfeva, Slavčeva m Rikčeva pod varstvom višjepa evnuha Ab-dule, jr. Bratine. Predstava bo izven abon-mana in opozarjamo že danee. da >Tur5ke kumare« ne pridejo v redni abonma. Goste t dežele opozarjamo prav posebno Ta to, da je predstava končana Že ob četrt na 11. uro in si lahko rezervirajo pismenim potom «Kieže. ljubljansko občinstvo pa lahko potom telefona (2231).
OPERA Začetek ob 20. uri. Petek, 3. novembra: Zaprto. Sobota, 4. novembra: Ol—OI. Začarani
ptič Red Sreda. Nedelja,   S.  novembra:   Havajska roža.
Izven. Znižane cene Ponedeljek, s. novembra: Zaprto.
Dve ruski deli v ljubljanski operi. V soboto dne 4. t m. se ponovi prvič v operi Cerepninova opera Ol-Ol ter balet Začarani ptič. Glasba obeh del je izredno interesant-
na. Vsebina opere je posneta iz znane drame Dnevi naSega življenja. Balet Začarani ptič pa ima pravljično vsebino. Obe deli sta izvrstno nastudirani in sta imeli na premi-Jeri velik resničen uspeh, predstavi dirigira ravnatelj Polič. Zasedba glavnih vlog v operi OKH ie v rokah ge. Ribičeve, ge. Kogojeve in ge. Poličeve ter gg. Gostica, Banovca, Betetta in Zupana. Predstava 6e vrti za red Sreda.
Havajska roža, prvič po znižanih opernih cenah. V nedeljo dne 5. t m. se uprizori opereta Hava jaka roža po znižanih opernih cenah, na kar prav posebno opozarjamo.
Koledar.
\ Danes: Petek, 3. novembra katoličani: Just, Bogomil, Hubert, pravoslavni 21. oktobra.
Oanainje prireditve.
Kino Matica: Velika knesinja Aleksandra ob 16.
Kino Ideal: Mat*.
Kino Dvor: Po sledovih.
ZKD: >V znamenju krlža< ob 14. v kinu Matici.
Violinski koncert g. Karla Rupla ob 20 v prostorih Slovenske Matice na Kongresnem trgn.
Violinski koncert g. Karla Rumpia ob 30. v FUharmoničn, dvorani.
Društvo »šola In dom« sestanek ob ŽO. v prostorih Slovenske Matic« na Kongresnem trgu.
Dežurne lekarne. Danes: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9 in dr. Picooli. Tvrševa cesta 6.
^7sjt»e<f sita
Gospod urednik!
Z velikim pridom sem bral včeraj v Vašem velecenjenem listu poročilo o smelih Rooseveltovih načrtih (ne klobuk očeta). Prav pravite, da je izzvalo (pa ne na dvoboj!) ogromno senzacijo in pravo za-prepaščenje tisto, kar je napisal v ameriških listih (k sreči ne v naših) gospodarski strokovnjak Perl, ki je eden izmed najožjih gospodarskih svetovalcev predsednika Roosevelta. Če je gospodarski stro kovnjak, more ie vedeti, kaj je napisal. A napisal je, da koketira predsednik Roosevelt z državnim komunizmom. Torej je ameriški prezident državni komunist. Bog nas varuj takih prezidentov! Če ne bo drugače, sem bral včeraj, bodo morala izginiti vsa zasebna podjetja, a vsak ameriški državljan bo dobil letno kot reden dohodek 5000 dolarjev.
Hura! Domovina je rešena! Svet je rešen! Vseh kriz je konec! Ne vem, koliko državljanov Šteje Amerika, a to ni važno. Vzemimo kar našo državo. Vsi prekrižamo roke na hrbtu ln začnimo od lenobe zdehati, drŽava pa prevzame vsa zasebna podjetja z uslužbenci ln delavci vred, potem bo pa dobival vsak državljan iz kase državnega komunizma 300.000 letno. Vsako leto bomo kasirali od države okroglo 5900.000.000.000 Din ln bomo živeli kot v raju. Živel državni komunizem in grabi je, ker nam bodo nagrabile namestu listja toliko denarja — iz pametnih glav!
LŠK na delu
Ljubljana, '6. novembra. Drevi ob 20. se vrši brzoturnir za prvenstvo novembra in to v igralnici kavarne »Evropa«. Pravico udeležbe imajo vsd oni, iti so si kdaj pridobili pravico igrati na glavnem turnirju >Ljubljanskega šahovskega, kluba*, razen teh pa še trije zmagovalci brzo turni rja za drugorazredne igralce, ki se bo odslej stalno igral vsak tretji pstek v mesecu. Na prvem takem turnirju so si priborili to pravico Kavečič Josip, Ocvirk Zdravko in Hribar Stane. EVa pa se ne bi nakopičilo na ta način preveč
udeležencev v prvenatvenem brzoturnirju, bodo morali zadnji trije plasirani prihod-jič igrati v driigorazrednem turnirju. S tem bodo ti turnirja precej pridobili na zanimivosti, kajti odslej se bo vršila borba ne samo za prva. ampak tudi za zadnja mesta.
Včeraj je bil storjen tudi prvi korak v redne letne prireditve. Vršilo se je namreč žrebanje za širši turnir. Prijavilo ae je 14. udeležencev, ki so izžrebali naslednje številke. Cade* 1, Petrič 2, Požar 3, Sedej 4, De v 5, Kumelj 6, Oaterman 7, Majcenovič 8. MarinSek 9, SiSka 10, Šuštar 11, Sprager 12, Posavec 13, Jakulin
14. Prvo kolo se prične v ponedeljek 6. t. m. ob 20. v igralnici kavarne >Evropa<. Naslednje kolo se bo določilo sporazumno. In sicer tako, da bo moral odigrati vsak po tri partije na teden.
V primeru, da se prijavi še najmanj 8 udeležencev,    bo    klub razpisal paralelen
turnir z Istimi pogoji in z istimi pravicami. Gotovo je še mnogo novincev in začetnikov, ki bi radi preizkusili svojo moč na kakem turnirju. Vsem takim kJiCemo; >S pogiimom na dan!«
Iz škofje Loke
— Na   praznik   mrtvih  «o škofjeločanl
po svoji stari navadi grobove čim najlepše uredili ln kolikor so mogli bogato okrasili, da je bilo mestno pokopališče res praznično. z*i prar poseben okras je pa poskrbela tudi pokopališka uprava. Tik pred   vhod je namreč nafeTomadila
poldrug meter visoko *n gotovo 3 m široko smetišče z ostanki starih šopkov ln vencev, papirja, čreplnj, trave, listja ln sploh vse mogoče Sare in nesnage, ki se Je leto in dan nabrala na pokopališču. Tudi kmetje iz najbolj oddaljenih gorjan-skih vasic so se zgražaL nad tako nemarnostjo in pomanjkanjem spoštovanja do svete njive, ker Je gospodar na njeni meji pustil za praznik vso nesnago, prav posebno sodbo so si pa o nJem ustvarili tujci, ki bi lahko po tem smetišču sodili red ln snago vsega našega mesta. Kdo Je temu neposredno knv ln Je za ta nered odgovoren, ne bomo preiskovali, preverjeni smo pa, da bo novi župan naučil na red in snago vse svoje občane brez razlike.
— Ljubniška koča jc 5c vedno otvoTJo-na. Na to opozarjamo prijatelje škofjeloških planin. Razgled z Ljubnika je prav posebno ▼ sedanjem jesenskem Času očarljivo lep in nenavadno obsežen. Pot na Ljubnik so v zadnjem delu uravnali in uredili tako, da ni nikjer naporna, tudi v zadnjem delu strmine ne. Vabimo!
Ali s» ze obnovfl članarino Vodnikove družbe za letos?
Stev 251
»SLOVENSKI NAROD«, dne S. novembra 13SS
Stran S.
».  j. ,i.
Danes ob 4« popoldne
(večerne predstave odpadejo zaradi koncerta)
I)    Jutri ob 4., iy4 in 9*/4 pri zvečer
Marija Jeritza poje arije Verdija iz:
»Aide« in »Moć usode«
Lenarja:
»Servus VVlen«,
»TI tn jaz sva drag za dragega« »Povej mi, kje se moja mamica
žalosti«, »Čase naj zvenijo«
v velefilmu:
VELIKA KNEGINJA ALEKSANDRA
MARIJA JERiTZA
Paul Hartmann Leo Slezak Szdke Szakall Johannes Riemann
Glasba:
Lehar
Kot dopolnilo: Paramountov zvočni tednik
Elitni kino Matica
Telefon 21-24.
Dnevne vesti
— Plačevanje šolnine prt vpisovanju Inozemskih državljanov. Na vprašanje neke šole kako se naj postopa z inozemskimi državljani grlede šolnine ob vpisovanju, je odgovoril oddolek za davke v finančnem ministrstvu tako-le: Glede plačevanja šolnine se tretira.io inozemski dijaki, kakor naši, to se pravi, da so dolžni prinesti potrdila o davku, ki ga plačujejo sami, odnosno njihovi rtarši v domovini. Zato se je treba najprej prepričati, zakaj ti dijaki ne morejo preskrbeti davčnih potrdil, in potem naj se vprašanje šolnine uredi.
— Mesto asistenta za agrikulturno kemijo je" razpisano na šumarski fakulteti v Zemunu. Prošnje je treba poslati dekanatu fakultete.
_ Razpisana služba banovlnskega cestarja. Kr. banska uprava dravske banovine razpisuje v območju sreskega cestnega odbora v LJubljani službeno mesto banovlnskega cestarja in sicer na banovinski cesti II reda št. 51 Vič - Dobrova -Polhovgradec - Mala voda v odseku od km 16 do km 23. Prosilci ne smejo biti mlajši od 23 m ne starejši od 30 let. Lastnoročno pisane in s kolkom za 5 Din kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami (rojstni in krstni list, domovinski hst, zadnje šolsko izpričevalo, dokazilo o odsluženju kadrovskega roka, zdravniško spričevalo, nravstveno spričevalo, potrdilo pristojnega oblastva, da niso bili obeo-!enl zaradi kaznivih dejanj iz koristoljublja, eventualna dokazila o strokovni usposobljenosti) je vložiti najkasneje do 16 t. m. 1033 pri sreskem cestnem odboru v Ljubljani.
— Borza dela v Ljubljani želi dva kolar ja, hlapca, dva krojača, lesostmgarja, razmašalca peciva in kovača. Na Borzo dela se jo obrnil tudi zastopnik neke Inozemske tvrdke. ki išče pri nas 50 tesarjev za Francijo. Ce bo mož dobil od pristojne oblasti dovoljenje za nabiranje delavcev v naši državi, bodo tesarja takoj sprejeti na delo. Po tarifni pogodbi bo Imel vsak od njih najmanj 2000 Din mesečne plače.
— Lep planinski dom zgradi društvo »FTuška gora* na Iriškem vencu. V nedeljo so bili svečano položeni temelji. Dom bo eden najmodernejših v naši državi. Idejna načrt je zasnoval arh. Marijan Iva-clč. Društvo »Fruska gora« namerava zgraditi še več planinskih domov, da se bo lahko razvil turizem tudi v dunavski banovini.
— Zborovanj«* naših čebelarjev. Občni zbor Saveza iugoelovenekih čebelarskih društev ho v nedelio 5. t. m. v Zagrebu v dvorani državne osnovne £ole v Samostane«ki ulici 24. Na dnevnem redu so poleg poroiM1 o delovaniu Zveze v preteklem letu in sta-niu blaoviine nova pravila, pravilnik za po-biianie r>betnih bolezni in volitve nove nora ve. V zvezi včlanjena čebelarska drn-5tva po£!;**?o na občni zbor za vsakih 250 fflnnov po enega delegata. Občni zbor bo le to«» prvi? po ustanovitvi Zveze. Pričel se bo ob 9.
_ Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani ie preiela meseca oktobra 1933 leta sledeče prispevke: T. Podrjžniee: Slovenj-gradec ž. 630 Din: Novo mesto ž. 1115 Din. St. Tli 4,°r> Din: Šv. Jurij ob Stavnici 200 Din: Solit 349 Din; Ptuj m. 2500 Din; Ptuj ž. 2500 Din; Liubliana. šentp. i. 2005 Din. skupa i 9704 Din. — II. Sklad septembrskih Žrtev: Podružnice, in sicer: Borovnica 110 Din: Št. Pavel pri Preboldu 175 Din; Kranjska gora ln Din; Slovan jgradec m. in ž, 255 Din; Cerklje 121 Din; Mokronog 60.50 Din; Pragerpfco 50 Din: Vel. LaSče 130 Din; Rakek 25 Din: Novo mesto ž. 283.75 Dm; Jesenice 10n Din; Split 25 Din; Celje ž. 1100 Din: Bled 105 Din: Krani 1082.25 Din; Metlika 75 Din; Domžale 50 Din; Realsko društvo -»Sloga«. Liubliana, 320 Din. Skupaj
4^77.50 Din.
_ Vreme.  Vremenska napoved pravi,
da 00 oblačno nestanovitno vreme, v presledkih dež- V n?snici pa dežuje kar brez presledkov. Tudi včeraj je P° večini krajev naše države že deževalo. Se dobro, da je minul praznik mrtvih brez dežja. Najvišja temperatura je znašala včeraj v Splitu in Skoplju 18. v Sarajevu 15. v Zagrebu 13. v Beogradu 12, v Maribora 11.6. v Ljubljani 11.4. Davi je kazal barometer v Ljubljani 759.1. temperatura je znašala 11.4 stopinje
_  Huda  nesreča  v  Ptuju.  Včeraj dopoldne   se je pripetila    huda nesreča t Ptuju. V bivšem dominikanskem samostanu se je urodi! mizarski mojster Siretnovode-&*nico.   v katero se je vselil   včeraj do-ooldne   S selitvijo so  bili  zaposleni njegovi  vajenci in  delavci   Ko so trije vajenci  in en  oomočnik    v stari delavnici 'emontirali skobplnik v orvem nadstropja ec nesli 20o kg težko železno ploščo če>z esen provizorni mostič. se je ta v sredini 'enadoma   udal in vsi   štirje so padli v Tobi.no. težka plošča pa nanje   Kmalu je sevalni avto vse štiri ponesrečence prebijal v bolnico, kjer so ugotovili, da ima-a dva vajenca zlomljeni nogi, vel štirje
pa poleg vidnih zunanjih tudi resne notranje poškodb^ Ponesrečili so se 26-letni pomočnik Franc Žnidaršič, 16-letnl vaje nec Vladimir Plohi, 18-letni vajenec Via dimlr Mojzer in 17-letni vajenec Štefan Horvat.
_ Ustreljena tihotapca. V noči od 27
na 28 oktobra so ustrelili obmejni straž nikl čete v Poianjcih tihotapca, ki je hotel čez mejo. Mož, ki je bil baje iz Ca kovca, je imel pri sebi okrog 5000 Din. _ Slična usoda Je doletela tudi nekega dru gega tihotapca, ki ga je ustrelil avstrijski finančni stražnik v Dedoncih. ko je hote' v Avstrijo tihotapiti žganje 29 oktobra okrog 4. zjutraj je pa naletel službujoč' graničar med krajema čepinci in Nera dovci na tihotapca, ki je hote! iz Madžar ske vtihotapiti 500 zavojčkov tobaka za pipe Na poziv >stoJ!< je tihotapec odgo voril s streli Ko je pa začel tudi grani čar streljati, Je pobegnil, na begu je pa tobak vrgel proč
— Smrtna  nesreča.    Posestnik  Vreč i iz Zankovec je pred  dnev,    odpotoval po opravkih   Pozno ponoči se je vinjen vra čal domov ter padel z voza   Prebil si je lobanjo    Na  pomoč so    takoj poklica! zdravnika,    toda    Vrečic    je poškodbam kmalu podlegel   Nesreča je težko prizade la ženo.    ki mora zdaj sama    skrbeti za osem otrok.
_ Požar. Danes teden je začelo goreti
pri posestniku Štefanu Hariju v Kraščih v Prekmurju Ogenj je nastal v oospo. darskem poslopju, ki mu je ^gorela stre ha, uničeno je bilo pa tudi mnogo sena in slame, škoda znaša okrog 20.000 Din, je pa deloma krita z zavarovalnino Posest niku je zgorel tudi pes, ki je bil privezan v hlevu.
— V rudniku ga je zasulo. Snoči okrog 10. so pripeljali v ljubljansko bolnico 34-letnega rudarja Andreja Miklavčiča iz Loke, občina Trbovlje. Včeraj dopoldne se je v rudniku utrgala plast zemlje in premoga ter ga zasula. Revež je bil več ur zakopan, predno so ga našli. Zadobil je nevarne poškodbe in toži o notranjih bolečinah, vendar zdravniki upajo, da bo okreval.
_ Brata sta ubila. V vasi Dragotinovu
blizu Velikega Bečkereka je kmet Obrar1 Žarkov s svojima    sinovoma    na praznik ubil starejšega sina Jovana  Kmet je solz nih oči pripovedoval, da Je bil njegov starejši sin prepirljivec in s'epar. Bil je že obsojen na več let ječe in ko se je vrnil, je zahteval od očeta denar. Vsak dan je bil pijan, pretepal je svojo mater Ln ženo pa tudi oba brata   Mlajšega brata je pre tepal   tako,   da   mu je izbil   obe očesi Končno brata  nista  mogla  več prenašat nasilja  Ln sta  Jovana ubila
ZVOČNI KINO IDEAL DANES
HIMNA MATERAM
velefilm
HI ATI
Pesem materinske ljubezni. Ljubezen sina do staršev. To je film najsvetejših čustev.   To je film življenja.
Kdor ljubi svojo mater si bo ogledal to delo
Sodelujejo: Mea .Marsh, James Dunn Režija:  Henrv King
Kot dopolnilo Fovov zvočni tednik Predstave danes ob 4., 7. in 9.^4 sv.
— Kače pregnale otrok« is sole. V osnovni šole v Kratovi se je pripetilo te dni nekai izrednega. Učiteljica Šaranovičeva je poučevala otroke, naenkrat je pa neka teklića prebledela, zakričala je in se začela onesveščati Učiteljica je mislila, da ji je postalo slabo skočila ie k nji in vsa prestrašena opazila, da se je deklici ovil okrog nose gad. Prestrašena učiteljica je začela klicati na pomoč in otroci so zbežali na dvo rišče. Na klice je prihitel Šolski sluga, ki je gada ubil. K sreči gad deklice ni pičil Vsi so mislili, da se ie gad slučajno priplazil v šolsko sobo in zato se Je pouk nadaljeval. Kmalu so pa začeli otroci kričati in bezati iz razreda. V tleh je bila luknia in iz luknie se ie priplazil 5e večji gad. Tako je prilezlo v sobo nad 20 gadov in končno ©o morali šolo zapreti, da gadjo zalego po konča io.
— Med striženjem mn ie odpeljal ženo
V vasi Todorovo blizu Bihača se ie Se i do Begič ored peiimi leti oženil z lepo sosedovo hčerko Rab mano, ki se ga je pa kmalu
naveličala in ae dogovorila a svojim ljube-kom Ibrom Alibegovičem, da jo bo ugrabil.
Fant je prišel « tremi prijatelji k Begiču in vzel a seboi škarje Dočim je on Beliča stri gel, so njegovi prijatelji odvedli lepo leno. Nekaj dni so jo imeli skrito, potem je pa zvedelo za ugrabitev orozništvo, ki ie m osu leno vrnilo.
Pri nagnenju k maščobi, protinu. sladko-sečnosti izboljšuje naravna »Frana Jeae-fova« grenčica delovanje Želodca in črevesa in trajno pospeši prebavo. Raziskovalci na polju zdravniške vede o preanavljanju zatrjujejo, da so dosegli a »Prana Josefo-voc vodo sijajne rezultate. »Frana Jose-fovac grenčica ae dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Iz Ljuoijane
—ij Selitve tn stanovanjske
November je selitveni termin in sadnje dni >3 v mestu živahno preseljevanje strank, ki pa je davi zaradi dežja večinoma izostalo. Saj poteče selitveni rok šale & in zato še nekatere stranke odlašajo. V novembru 93 presed več sto strank, kajti samo pri sodišču je bilo vloženih okrog 300 odpovedi Sodno je bilo odpovedano v avgustu 127, v septembru 86 in v oktobru 165 strankam za november. Do danes Je pa pilo pn sodišču vloženih šele šest stanovanjskih odpovedi, med temi že tri za februarski termin.
—IJ Nazadovanje brezp iseJnostt v LJubljani. Da je zdaj na pragu zime brezposelnost v Ljubljani nazadovala, je pač zanimivo. Iz statistike Borze dela v Ljubljani je namreč razvidno, da se je število brezposelnih v zadnjih 14 dneh zmanjšalo za 500 Od 20 do 31 oktobra se je Borzi dela na novo prijavilo 13« moških. Urad je ponudil delo 34 moškim, posredoval pa te v 2. primerih v tem času je odpotovalo 38. odpadlo pa S5 moških. Po stanju od 1. novembra dalje ima Borza dela zdaj v evidenci 1978 moških Od l. januarja do 31. oktobra Je iskalo pri Borzi dela zaslužek 6938 delo je bilo ponujeno 1426 moškim borza je posredovala v 899 primerih, odpotovalo je 660 tn odpadlo 3401 moSki.
—Ij Naval na socijalno politični urad. Na socijalno politični urad mestnega magistrata v M»?»stnem domu prihaja vsak dan 100 do 150 prosilcev, med njimi zlasti mnogo tujcev, ki potutejo skozi Ljubljano. Razen tulcev prosilo domačini! izključno za delo. ki ga pa urad seveda ne more skoraj nikomur preskrbeti. 2e poleti je namr«*e urad zaposMl okrog 200 brezposelnih tako da wo n1p*rov* sredstva skoraj 'zčrpana Podporo na kazeto edino v res najT>ii<no«ih orimrHp na Se ta V »kronana Za zimr izp^^cr5 niso pra^/1 rrvvoitni, kajti -oc^ia'-no poHfctcni urad bo navpran skoraj izklicno samo na dotar'io banske uprave 17 hednostn^a fonda ki ho na tudi znatno manjša kakor je bilo pričakovati, ker se bo de' b»->dnostne°-a fonda porabil za obnm-o v poplavljenih krajih
—Ij Ne bomo se mog!) postiti pošteno ker Je bilo danes na ribjem trgu zelo ma lo rib. Prodajali so Ie sladkovodne, ki jih pa mnoge  gosoodinje  ne cenijo tako kot morske    Tudi  v restavracijah  se danes niso mogli založiti    z  morskimi ribam razen v onih. kjer jih  naročajo direktne od morja   Za majhen post je pa bilo do volj rečnih rib   Po veČini so prodajali žl ve   Pozna se, da zadnje vreme ni ugodno za ribolov ter da le previsoka voda Zla sti od vrhniške strani je bilo n"anes malo rib. ker so zopet opplave  Kline so proda jal i po 20 Din kg, somiče po 14 Din, plat niče   po 10   In ščuke   po 28 Din. Tud' žab je bilo malo.    Precej    lepe krake so prodajali po 75 par do dinarja komad.
m_ ZKD  film  >V znamenju  križa«, k1
se prerlvaja v Elitnem k?nu Matici dnevno ob 14., se ni Izgubil svoje privlačnosti, čeprav se  ie precej časa predvaja, vendar ima stalno mnogo obiskovalcev  Nič čudne ga, saj je to največji in najznamenitejši kulturni tirno sedanjosti. Svetovna kritika ga je proglasila za delo neprekosljive vred nosti. ki z vso natančnostjo podaja običaje in življenje starega Rima za časa Nsrona Film je primeren tudi za dljaštvc«. ker je v njem kos zgodovine krščanstva Cirkus Maksimue je tako podan, kakor      bi stal1 pred   pravo zgradbo   Film  se  bo predva jal samo še nekaj dni Zato naj si ga ogle la vsakdo, ki doslej 8e nI utegnil
—Ij   Vremenske   komedije   s«   nada t ju
jejo. Včeraj smo bili deležni posebne ml losti, ker Je po dolgem času zopet posijale solnce Snoči Je zahajalo za jez, kot pravi ljudstvo, za oblake, kar pomeni, da bo prihodnji dan dež. No. danes ga imamo pošteno porcijo Najbrž nas bo pralo, dokler ne bo zapadel sneg. k, si ga tudi bol* želimo   kot to večno kisanje
Mrtvim je bil posvečen tudi š> včerajšnji * dan Ves dan so rrvma'e mnn žice na pokopališče in vozMi so tudi S> avtobusi k* so bili ves <*as dobro zasede ni Popoldne se je nekemu avtobusu sne^ kolo, ko Je prlvozil do podvoza na 8mac tinski cesti. Nesreče ni bilo, pač pa so potniki morali izstopit* ter so nadaljevali pot pes,
_li Pri pravoslavni cerkvi so zaposlen]
kleparji, ki krijeio polkupolaate strehe nad ar*idami. Pred kleparji postavljalo tesarji leseno konstrukcijo teh streh Kleparska dela bodo končana cez 14 dni. Tesarska dela opravlia oodietie Bavnihar. klenarska pa MiheliC in drug. Zid^mka dela bodo nadaljevali prihodnje leto. Zda! Pe stoie ob stavbi odri. ki jih hodo podrli, čim končajo kleparii svoje delo.
—11 Je rti cev »Desstl brale na odra Šentjakobskega zledališea. V soboto in nedeljo ieraio Senti^kobčsni nreleno narodno iero v desetih slikah »Desetega bratac. To lepi ijrro. polno Ifjbezerisae nVline. zdavega kmečkega humoria. leoetra oetla. so si izbrali za otvoritev sezone. Za leno eeenerijo ie poskrbel a. Jerom § Mani odra. Zato ra bimo vse ljubitelje naših narodnih ieer. da v obilnem HevNu poeeti!o ti otvoritveni oredetavi lfubliansfceffa ama4erekeea gledališča. — Vstopnice so od 10. do 12. in od Ift do 17. pri gledališki blaeajni v I. nadstropij Mestnega doma na razpolago.
—\\ 8o#ani! Koroški Slovenci prirede v Delavski zbornici v soboto dne 4. t m. ob 29. uri koroški večer. Na dnevnem redu bo predavanje g. dr. BaiiČa v> mednarodnem pomeni korolkega vprašanja« ln g. dr Kušeia »Koroška v pravni lučic, potem na stopi zbor koroških pevcev in neto sledi ornsts zabava z domačo godbo. DoHmoitf naša ie. tovariši SoČani. da ae vabilu Kluba koroških Slovencev odzovemo polnofitevilno Vstopnina samo 4 Din. Odbor. 566-n
Chlorodont
daje zobem bleščeče bel sijaj
—ij Koroški Slovenei prirede v Delavski zbornici v soboto 4. t m. ob 20. uri ko roški večer. Po uvodni recitaciii bo preda val g. dr  BajiČ »o mednarodnem pomen j koroškega vprašanja«, g. dr. Kušej   pa >o Koroški v pravni luči«. Po predavanjih na stopi zbor koroških pevcev. Nato prosta zabava  z  domačo  godbo.  Korošci, povabite znance in priiatelie    Vljudno vabimo vse bratske or&ranizaciie
—Ij Delavski oder »Svobode« uprizori v nedeljo dne 5 novembra 1933 ob 20. un v dvorani Delavske zbornice reprizo Iv. Cankarjevih »Hlapcev« Premijera »Hlapcev* ie pokazala nove smeri v gledališkem ustvarjaniu m v reprizi bodo Še podčrtane Zato ne zamudite ogledati si to izredno uspelo in zanimivo j pri zori t ev. Vstopnice se dobe v Delavski zbornici, I. nadstropje (Strok  kom) in so cene znižane. 567-n
—Ij Prvi p«»ok t igranju na harmoniko bo za odrasle oriiavtienc** drevi ob 20- iri, za male na v sredo dne 8. t. m. ob 15. uri na Bleltveisovi cesti 21 Prav lepo število e že priiavliemh kljub temu pa Je pristop Se vedno mogoč vsakomur Vsi. ki ho??te biti dobre volje in želite razveseliti Se di* 1-?e. imate prav lepo priliko, da se naučite
igranja na harmoniko. Tudi gospodiftns in dame so dobrodošle. Zlasti malčki, ki obiskujejo otroške vrtce, dobe s poukom igranja na harmoniko ves osnovni glasbeni pouk igraje in s tem tudi trdno osnovo za poznejši študij glasbe.
—Ij Odbor Udruženja rez. oficirjev vabi vse rezervne oficirje, da se udeleže s soprogami v Čim večjem številu prijatelj, skega sestanka, kl ga prirede gg aktivni oficirji v soboto 4. t. m. ob 21. v dvorani hotela Metropol (Miklič). Obleka pronio nadna, temna.
—li Za »Dom slepih« pošilja ga. Matilda Jelene, vdova po nadučitelju, 50 Din name 6tu venca na krsto nečakmji gospodični Ade-li PlaninSevi.
—li Sokol II prične s strelskimi večeri v svojih prostorih   na    Prulah 4. novembra 1933 ob 20. uri. Vabimo vse članstvo. Pri jave se sprejemajo na prvem ettrelskem večeru.
—Ij Žrtev  neprevidnega kolesarja. V
bolnico so pripeljali včeraj mesarskega vajenca Alojzija 2irovnika s Poljanske ceste 54, ki ga je opoldne pri Zmajskem mostu podrl nepreviden kolesar, žlrovnlk si je zlomil desno nogo.
Položaj v Strugah po poplavah
Obenem odgovor na »Slovencev« slovom »Kako le v Struga
Struge, 2. novembra.
Posledice strašne poplave se ne vid-'O >amo v Podtaboru. temveč tudi v jstalih vaseh: Pn cerkvi. Lipa, Paka, Tržić Po-tiskavec in Ko»enča vas. Gradben: odbor K)d vodstvom banov ng Skin za de uje igilno tn !c že oriče! s popravam V vseh >menjen:h vaseh Kljub slabemu vremenu se dovaža gradivo iz do 30 km oJiaren.l1 krajev Popr^ljajo se najprej ortdvstm risti obiekfc. ki bodo 5e letos s-pos^bn za vselitev. Mnistrstvo. kraljevska banska uprava ter vsa ostala ob-.astva so .-»udi'.'i in ludijo vsestransko pomoč z živili. denaT-em, gradivom in strokovnimi močmi Isto-ako prihajajo rud prispevki pn^atn;k^>v. za kar naj jim bo na tem mestu zrečena prisrčna zahvala O stradanju, kakor trdi 51ankar »Slovenca« — do danes 4e ne more biti govora.
Nekai družin res stanuje v sosedn h, neprizadetih hišah, toda ne na prostem; tudi te družine se bodo v doglednem času vse-ijic deloma v svoje oopravljene domove deloma pa v prostore stare Šole. V ta namen vodi sol. odbor pod strokovnim vodstvom vsa potrebna dopolnitvena de a na novi Sorski zgradbi Tudi bo oodell Hig enski zavod 60 costelj za poplavlience k se bodo po večini postavile v stari Šo ..
Ministrstvo za socijalno politiko in narodno zdravje ni oodeftlo samo eneg-i vagona moke m otrobov pač pa mnogo več. namreč denarna sredstva, ki so se deloma ?e razdelila med prizadete, deloma oa so
članek z dne 1. novembra pod nali mesec dni po povodnfl«
se — po sklepu akci^ikega odbora i-n s pristankom javnosti — rezervirala za nakup naipotrebnejš:h živii V tem pogledu nam bo — po izjavi g. ministra Ivana Puolja — ministrstvo še nadalje naklonjeno.
Glede pode H t ve obleke omenjam, da je poleg privatnikov v znatni meri tudi pri-s-reval Rdeč) kr:ž, tako z oblekami, kakor tudi z živili.
V zdravstvenem pogledu je Higiiensik; zavod pod vodstvom g. direktorja dr. Pe-triča s »vojo požrtvovalno stalno nadzorstveno shržbo že v kali oreprečil širitev epdemičnih bolezni, katerih nevarnost sploh več ne obstoja. Vse vasi so bile ora-vočasno preskrbljene s pitno vodo oskrbelo se je čiščenje in razkuženje vodnjakov. Ta teden nam Je zavod za deli časa orepustil tovorni avtomobil, ka ga uspešno uporabljamo pri dovažanjn gradiva, predvsem peska iz Malih Lašč.
Do prihodnje žetve je ie dolgo ter bo ljudstvo, zlast" v bližajoči se zrimi. še mnogo, mnogo rotrebovalo. Na tem mestu apeliram na naklonjeno javnost, da še nadalje prispeva po svojih močeh in pošilja svoje prispevke ne akcijski odbor v Strugah, U ie sporazumno z vsem! lokalnimi fa\torj* sestavljen in pravično d-K prejete darove —, ne pa. kakor naoačno javila »SMven-čev* člankar. na župnljsid urad.
Struge, dne 2. novembra 1933.
Župan *n načelnik akciskega odfavre: Prane Hočevar.
Iz Trbovelj
— Praznik vseh svetih. Na dan vseh »vetih so tudi Trboveljčam pokazali vso svojo ljubezen do svojcev, ki spe večno spanje na trboveljskem mirogoju Grobo ve svojcev so dobesedno zasuli s cvetjem m venci Dasiravno tukajšnje pokopališče nima dragocenih spomenikov in grobišč, kakor drugod, saj je videti mnogo lesenih križev, ki najbolj pričajo da so Trbovlje delavska občina moramo priznati, da so tudi ti bedni delavci m njih družine okra sile grobove svojcev s cvetjem tako. da ni-*o v ničemer zaostajali za grobovi imovi-tejšib občanov Mnogi, katerih svojci so pokopani v daljnih krajih, so pa ob velikem kTvžu sredi pokopališča prižgali sve-čice ter se tako spomnili dragih *y°Jc«v _ Tudi svojci v svetovni vojni padlih bojevnikov »o skoro zasuli spodnji del spomenika s šopki cvetja. Ob spomeniku pa je vos dan stala žalna straža vojnih tovarišev, ki je uravnavala cvetje in sveče, ki so jih svojci prižigali ob spomeniku S tem se je preprečilo, da bi se prižigale sveče na gornjem dem spomenika kakor lani. ko se je nato v vročem poletju raztopil preostali loj ter onesnažil beli kraški kamen, kar hudo kvari lepoto spomenika. — Ob 15. uri so združeni pevci zapeli pred spomenikom »Oj Doberdob«, nakar je krenila velika množica na pokopališče, kjer so bevci ponovno zapeli nekaj žalostink. -Toda tudi včerajšnji praznik ni mmil brea senzacije: nastopil je namreč na pokopališču, in sicer v posebnem odseku, kjer so ookopani njegovi verniki, vodja ^plastične verske sekte g. Hlastan. rudar iz Trbovelj. Baptietovskih vernikov v Trbovljah sicer ni mnogo vendar pa je radovednost gnala mnoge, zlasti našo mladino v ta kotiček ob Trboveljscici, kjer je baptistovski verski vodja opravljal svoje verske obrede. — Nato so se pričele množice razhajati, deloma pes, deloma z avtobusi, ki so imeli tudi v Trbovljah včeraj precej posla, vendar pa zdaleka ne toliko, ko v prejšnjih boljših letih, ko Trbovlje ie niso tako hudo občutile težke kriie. —
— Gimnastične vežbe ta smučarje. Smučarski odsek SPD v Trbovljah je že pričel delovati, kajti zima trka na vrata in s tem se otvarja zimskosportna sezona Kakor je ostali sport brei temelrite telesne vzgoje neuspešen m brezpomemben tako za posameznika kakor za športne organizacije, ta-
ko je tudi smučarsrtvu potrebna temeljita m dosledna telesna vzgoja, če hoče, da se razvije v zdrav in resen zimsko-sportni pokret. Zato je sklenil tukajšnji smučarski odsek SPD prirediti tudi letos »muško-gimnastične vežbe, ki se bodo vršile — pri-čenši s 3 t. m. — vsak torek in četrtek od 7.—8. ure zvečer v gostilni Forte. Lanske vežbe so imele odličen uspeh, kar je zlasti pokazala smučarska tekma, pri kateri so dosegli baš trboveljski smučarji odlične uspehe — Dne 8. t m. ob pol 8. uri zvečer pa bo imel smučarski odsek SPD v gostiln' Forte svoj redm letni občni zbor. na katerega vab' vse prijatelje planin in smučarje. —
fz Kranfa
— Dve koncertni prireditvi bomo imeli v zafetku prihodnieea tedna v naSem mestu V torek dne 7. t m. se prične točno ob pol 21. uri zvečer v veliki dvorani Narodnega doma koncert komornega tria, ki ga tvorijo ga. Milka Fakinova (klavir), g. ins. Skopal (violina) in g. Fakin (Čelo) Komorni trio bo izvaial trio L. van Beethovna, trio Berensa Barkorolo Cafk^vekega in Španske plese Moszkow«*kega. Izbrani program bo gotovo privabil številno publiko na nastopni koncert domačih umetnikov. V sredo 8. t. m. pa bo ob 20.30 v zupni cerkvi orgelski koncert pevskega dmStva >Lfib-Ijanski Zvone v spomin 100Mniee rojstva največjega hrvatskega skladatelja Tvana pl. Zajca. Pod taktirko g. Zorka Prelovca nastopilo solisti. moSki in mešani zbor, pri orglah pa skladatelj g. Reribert Svetel Ker se nam nudi izredno redka prilika slišati cerkveni koncert, je gotovo ne bomo zamudili.
— Kino. V soboto zvečer in v nedeljo samo Se predvaja kino Nar. dom zvočni film >Ljubimkanie< po znanem gledališkem komadu Arthurra Schnitzlerja. kjer nastopajo poleg Magde Sehneider. ki naetopi prvlH ? tragični vlogi, najboljši nemški filmski igralci, in boste poleg tega sliiali prekrasne dunajske melodije. Nocojšnja predstava odpade zaradi tehničnih ovir.
Moderna Mfcfc
— Lepo je pri vas, le sobe so prenizke.
— To ae vam samo zdi, ker so nase preproge predebele.
Stran 4.
»SLOVENSKI NAROD«, dne S. novembra IMS.
oaaeeg* 212
<Ž#ue siroti
Bomei
— Njena nesreča! —- je zašepetala grofica, ki jo je Roger prestrašeno gledal. — Da. moje srce je globoko pretreseno.
— Spregovorite torej z njo! — je vzkliknil zdravnik in potisnil Luizo tako blizu h grofici, da K) je Ie-ta lahko prijela za roko.
Grofica se ni mogla več premagovati. Ko se je dotaknila Luizine roke, se ji je zdelo, da K je v dušo naenkrat posioalo solnce, da je pozabljeno vse trpljenje, izbrisani vsi sledovi prečutih noči. Nekaj časa je srkala to nesluteno radost, to veliko, nepričakovano srečo. Potem je pa začutila, da jo opazujejo, in spoznala je takoj, da je treba napraviti konec temu nevarnemu prizoru vpričo grofa. Napela je vse sile, da bi se obvladala, in dejala je Luizi:
— Morate se... morate se pomiriti, dete moje.
Komai je pa Luiza zaslišala te besede, je od presenečenja kriknila.
— Ta glas poznam! — je dejala in se sklonila h grofici. Obraz ji je obsijal žarek sreče.
Diana >e prehiteia pričakovana vprašanja.
— Zdaj ste sredi ljudi, ki bi vas radi videli srečno, — je dejala.
Luiza rti več dvomila. Ta glas je res poznala.
— Gospa!... gospa!... je vzkliknila, — midve sva se nekje že srečali, ali ne? Nekoč ste se me že usmiliM.
Diani se je začelo temniti pred očmi. Pod vplivom komai zadrževane materinske ljubezni, se je obrnila k vitezu in zašepetala:
— Ah!... Spoznala me je!... Spoznala me je I
— Da, — je pritrdila Luiza sklenjenih rok, kakor bi se hotela toplo zahvaliti svoji dobrotnici, — da ... nekega dne pred vhodom v cerkev ste mi dali cekin, gospa, rekoč: Moli zame ... In giej, tu sva se zopet srečali.
Za biip je umolknila, potem pa vprašala:
— Kdo pa ste?
— Sem grofica de Lmieres! — je odgovorila Diana.
— Torej mi prožite še enkrat roko v pomoč, — >e dejalo slepo dekle. Odvedite me, prosim, h gospodu grofu, da ga bom mogla prositi, naj vrne moji Henriki svobodo.
Zdravniku so se kar oči zaiskrile od zadovoljstva; baš s tem je računal; Luiza se je ravnala točno po njegovih navodilih.
Grof je stal ob strani, kot da bije v srcu hud boj. Drhteč po vsem telesu je Diana nekaj časa nepremično stada; ta preizkušnja je presegala njene moči. Potem, ko si je nekoliko opomogla od silnega presenečenja, je pa počasi odvedla Luizo h grofu. — je dejala.
Luiza je takoi pokleknila. Sklenila je roke in mene drtrteče ustnice so zaše-petaile:
— Milost, gospod grof, usmilite se moje sestre!
Grofica je biia pa pozabila na vso previdnost, v glavo ji je šinila miseL da bi priključila svojo prošnjo Luizind, da bi tudi ona pokleknila. In res je pokleknila pred moža ter ponovila prošnjo slepe Luize:
— Milost!... Usmodite se!
Grof je stal ves iz sebe od presenečenja, saj mu ni šlo v glavo, kako se more grofica tako toplo zavzemati za slepo dekle.
Prva je spregovorila Luiza. Obrnjena k policijskemu ravnatelju je dejala z drhtečim glasom:
— Moja sestra je nedolžna, gospod, usmilite se je in hvaležni vama bova kot svojemu odrešeniku.
Grof je hotel napraviti konec temu, grofici očividno tako mučnemu prizoru
Naglo je vzel z mize nepopisan list papirja s svojim podpisom, kakršnih je imel vedno nekaj pri rokah za nujne primere.
In naglo je pristopal h klečeči Luizi in ji dejal z ginjenim glasom:
— Prosite, naj se usmilim vaše sestre ... Zgodi se vaša volja.
Obrtni en k zdravniku je pa pripom-
njl:
— Doktore, vpišite sami ime svoje varovanke.
— Z veseljem! — je vzkliknil zdravnik ves vesel, da se mu je načrt tako dobro posrečil.
Vzel je list papirja in pomagal Luizi vstati. Roger je pa podal roko grofici, da bi jo odvedel k njenemu naslanjaču.
Oprta na zdravnikovo roko je stopila Luiza h grofu.
— Ah. gospod, — je zašepetala globoko ginjena, — dovolite, da vam poljubim roko.
In njene drhteče ustnice so se dotaknile roke policijskega ravnatelja.
Grof ni mogel skriti svojih občut kov. Obrnil se je k zdravniku, rekoč:
— To poveije bo odposlano še pred večerom.
— V vašo predsobo, — je odgovori) zdravnik smeje.
Stopil je hitro k vratom in pripomnil:
— Čakajte no. saj ga lahko odnesem sam.
— Ne razumem vas, — je dejal grof. ki se mu je obraz takoj zresnil.
To je biil najtežji trenutek že itak nevarnega prizora.
Roger je čutil, kako se mu je skrčilo srce in njegove oči so iskale grofičin pogled. Diana je Čutila, da se bo zda; zdaj onesvestila.
Zdravniku se je komaj posrečilo deloma prikriti zbeganost. Bil je povsem brezupen boj in zadostovala bi minuta grofovega gneva, da bi igro izgubil.
In tako je spregovoril z dobrodušnim glasom, kakor ^e mu je bilo tistega dne enkrat že posrečilo.
— Bogme, gospod grof, bil sem tako prost, da sem privedel tudi njo.
In ne da bi čakal na odgovor, je odpri vrata in namignil Henriki, naj vstopi.
Henrika je vstopila povešenih oči, drhteč in iztekajoč roke proti zdravniku, ki se mu je hotela prvemu zahvaliti.
— Dejali ste mi, da bom že pomilo-ščena, ko me pokličete ...
Pri teh besedah svoje družice ie stopila Luiza nekaj korakov naprej.
— Henrika, — je dejala, — zahvali se najinim dobrotnikom.
Toda Henrika je opazila viteza, stoječega pri grofici, in komaj je zadržala krik presenečenja. Tudi grof se je ozrl na tisto, ki ji je bil prav kar naklonil milost. Spoznal je dekleta, ki ga je bil dal aretirati in odvesti v Salpetriero. pa ni mogel zadržati jeze.
— Kai vidim? — je vzkliknil ves iz sebe, — to je tista...
Toda konec stavka mu je zamrl v drhtečih ustih. Vitez de Vaudrey je stopil odločno k Henriki. Pozabil je na vso previdnost, iztegnil roke proti nji. kakor bi jo hotel zaščititi, in s trdim glasom je prebil grofa, rekoč:
— To je tista, ki jo ljubim... Tista, ki jo bom ljubil vedno... Prisegam, da je ne bom nikoli nehal ljubiti.
Grof je hotel odbiti vitezov napad z eno izmed groženj, ki pri njern^ nikoli niso ostale neizpolnjene. Srdito žarečih oči de stopil korak proti vitezu.
Toda Henrika je že stala pred njim vsa razburjena, na obrazu izraz angelske iskrenosti in odločnosti.
— Počakajte, gospod grof, — je prosta, — počakajte in poslušajte me.
Obrnjena k vitezu je pa dejala:
— Gospod vitez, odslej je med nama nepremagljiva ovira. Pozabite, da sva se kdaj srečala ... Moja dolžnost je namreč zdai živeti za njo, za mojo slepo prijateljico ... samo za njo...
Glas se ji je tresel, kot da jo duše solze. Vendar je pa napela vse sile, da bi se zopet pomirila; to pot se je obrnila h grofu, rekoč:
— Hvala vam, monseigneure, da ste mi vrnili to polovico mojega življenja. Za to dobroto vam obetam drugo; vaša povelja bodo izpolnjena, z Luizo odpotujeva ...
Grofica je pretresljivo kriknila.
i
Skriti sovražniki
sovjetskega režima
član bivše carske tajne policije je bil 16 let v sovjetski službi in zavzemal je visoka mesta
Eden najodfcičnejsih članov bivše carske tajne policige (Ohranke) se je znal imenitno prilagoditi novim razmeram. Posrečilo se mu je namreč oeiih 16 let varati sovjetske oblasti glede svoje preteklosti tako, da so ga smatrali celo za starega boljševika in mu poverili važne naloge. Baran BaranSi-kov, kakor se je ta mož pisal, je veljal za enega najstarejših in najzanestjiveg-Sfa članov boljševiške stranke. Voditelje stranke je znal prepričati, da je že pred revolucijo pridno delal za komunistično stranko in si pridobil za njo mnogo zaslug. Zato so mu §ti povsod na roko. zavzemal je visoka mesta, nastopal na državnih zborovanjih in bil dodeljen celo uredništvu vladnega lista »Iz ves tja«, kjer je vodil vzgojno in ilustrirano prilogo.
Nazadnje >e bil Baran&ikov pred-r sednik komisije, ki naj bi očistila komunistično stranko v nekem industrijskem kraju blizu Moskve. To častno nalogo so mu lahko zaupali, ker ie sam gladko prestal kočljivo preizkušnjo, ko je posebna komisija preiskovala preteklost vodilnih članov komunistične stranke. Zadnja naloga je postala Barančikovu usodna. Na delavskem shodu je imel otvoritveni govor o čiščenju komunistične stranke. Med govorom ga je pa spoznal delavec, ki je bil zaposlen pred leti v industrijskem kraju pri Ivanovo Voznesensku, kjer je bilo nekoč središče vohunskega delovanja Vladimirja Barančikova. Njemu
se je imel dotični delavec zahvaliti, da so ga vrgli v ječo, od koder ga je rešila šele revolucija. In v ječi je delavec zvedel, da je Barančikov agent tajne policije.
In dotični delavec je še po 20 letih spoznal v predsedniku komisije za čiščenje komunistične stranke zvestega služabnika carizma. Brž je zabeležil to na košček papirja in ga izročil drugemu Članu komisije. Nič hudega sluteči Barančikov je nadaljeval svoj govor, ta Čas je pa oddirja! motociklist v ČrezviČajko in se vrnil z debelim zvezkom aktov o protirevolucijonaraem delovanju Barana Barančikova, ki je imel na vesti smrt, izgnanstvo in ječo mnogih bivših revolucijonarjev. Ko je konce! svoj govor, so ga prijazno prosili, naj odide za trenutek iz dvorane. Zunaj so ga pa že čakali agenti GPU m ga aretirali. Bil je seveda kmalu ustreljen.
Sovjetske oblasti Še rcteo razkrinkale vseh svojih tajnih nasprotnikov. Izmed 3000 carskih policijskih vohunov, ki so s posebno vnemo delovali med bivšimi revolucij ona rji in bili sijajno plačani, jih je bilo okrog 2000 usmrče-mih in zaprtih, nekateri so pa umrM že naravne smrti ali pa pobegnili v inozemstvo. Okrog 1000 jih je pa ostalo v Rusiji in ti so se znali večinoma pri-'agoditi razmeram tako, da se poč«tJjo prav dobro. Seveda so pa noč in dan v smrtni nevarnosti, kajti čim bi jih boljševiki razkrinkali, bi bili ustreljeni.
Moda in zakonske dolžnosti
Madžarski trgovec Aladar Pataky ima že od mladih let rad okrogle ženske. Pred 10 leti se je oženil in njegova žena je tehtala nad 80 kg. Sedem let je bil zakon srečen, naenkrat je pa žena sklenila iznebiti se maščobe, ker je hotela korakati z duhom časa. Možu je izjavila, da se mora ravnati po modi, torej da mora shujšati. In res je kmalu padla njena teža od 80 na 70 kg. Posledica je bila, da so se začeli prvi domači prepiri, ki pa temeljev srečnega zakonskega življenja še niso mogli omajati. Toda žena še ni imela dovolj. Postila se je tako pridno, da ^e končno tehtala samo še 51 kg.
Tedaj je pa mož izjavil, da s tako trsko ne more živeti in vložil je tožbo na ločitev zakona. Sodniki so dali bridko razočaranemu možu prav. češ da je dolžnost vsake žene čim bolj ustreči in postreči možu. Sodišče je ustreglo moževi žetM in zakon ie bil ločen po ženini krivdi. Tako ie, če daje žena modi prednost pred zakonskfmt dolžno strni.
300 let stara pravda
Najdaljši proces na svetu je pravda v zadevi dedščine francoske rodbine Thiery. Pravda teče že 300 let m nobenega upanja še ni, da bi bila v do-glednem času končana. Jean Thierv, sin orožnfka Francois Thieryja, je bil postal sluga bogatega Grfca Anastasia Tipaldija. Gospodar ga je imel tako rad, da ga je pozneje posinovii in ko je leta 1693 umrl, mu je zapustil milijonsko premoženje. Trwery je bil marljiv in varčen, tako da je bogato zapuščino z dobrimi kupčijama še povečal in ko je leta 1644 na Krtu umrl. bi morali njegovi v Champagni živeči sorodniki podedovati po njem 57,000.000 frankov. Tega ogromnega bogastva pa niso nikoli videli, kajti francoska država se smatra za lastnico teh milijonov. Kako se je moglo to zgoditi?
To premoženje je leta 1797 zaplenil Napoleon   in   ga   spravil v francosko
državno blagajno. Thiervievi dediči trdijo, da Napoleon ni imel te pravice, oblasti pa pravijo, da je bilo zaplenjeno premoženje vojni plen in da si ga je zmagovalec po pravici prilastil. Zapleni te v je bila po mnenju oblasti državni akt, ki ga ne more razveljaviti nobeno sodišče na svetu. Pravda se vleče kot rečeno že 300 let in prizadeti sorodniki so vložili v njo že mnogo denarja. Sedanji člani Tbiervjeve rodbine ne upajo, da bi dočakali konec pravde, in zato iščejo človeka, ki bi kupil njihove pravice do 57,000.000 frankov. Pripravljeni so prodati jih za 200.000 frankov. Gotovo bi se marsikdo polakomnil dobre kupčije, če bi mogel upati, da bo pravdo dobil. Toda kupec se še ni našel, kar je najboljši dokaz, da ni skoraj nobenega upanja na uspeh.
Zadnji mormon umrl
V Salt Lake City je umrl nedavno pravi in zadnji mormon B. H. Roberte. Mož ni samo oznanjal mnogoženstva, temveč je tudi praktično živel po naukih svoje vere, saj je imel tri žene. Rojen je bil v Warringatonu v aingleški grofiji Lancashire in leta 1864, ko mu je bilo »edem let, je prispel s svojimi stairši v Ameriko. Njegov oče se je naselil kot farmer v grofiji Daviš v državi Utah. Mladi Roberta je najprej pomagal očetu na farmi, ko je pa dorastel, je postal kovač in to je ostal, dokler ga svetniki sodnega dne (mormoni) niso izbrali za misijonarja in izdajatelja dveh mormonskih listov.
Kot misijonar je leta 1887. prepotoval Anglijo in oznanjal mormonsko vero, drugače je pa deloval samo v Zedi-njenih državah. Leta 1889. je povzročil v ameriškem parlamentu pravo senzacijo, ko je hotel zasesti svoje mesto ▼ zbornici reprezentantov kot izvoljeni poslanec države Utah. Zbornica ga je pa odklonila, ker poligamija nasprotuje ameriški ustavi.
Gorgonzola in Zola.
— Ali imate radi gorgonzolo, gospa ?
— Da, še raje pa imam njegovega brata Krnila.
Radio kotiček
Ljubljana, 3. novembra. Marsikaj lepega se je med nami že preživelo in ne brez Škode. Tako se preživlja tudi romantika v zvezi s polšjim lovom in polharji. Kar spomnimo se. kako lepo ie bilo v Jurčičevih časih, ko so naši ocanei pokušali po gozdih kihanje polhov, pripovedovali pravliice o hudiču z dolgim bičem v roki. kako }e odganjal polharjem izpred no^a polhe. Škoda, da teh časov ni več. Zato jr pa prav, da vsaj deri pripovedujemo, kako ie bilo v onih lepih časih. Xa to tfkrbi naS radio in tadi danes ob 11. je v Sokiki uri C. Miroslav Zor pripovedoval Šolski deci o polharjih.
Zvečer ob 18.30 bomo slišali v radiu zanimivo predavanje Narodne odbrane, ob 19. pa predavanje o sokolatvu. Naš radio torej pridno skrbi, da ie v niegovem programu dovoli poudarjen tudi narijonalni moment. Ob 20. bo prenos iz Zagreba, in sicer večer Dragotina Domjanica, potem pa vokalni koncert Zlate Lipovščak • Rajič ter koncert laerebškeffd močkeca vokalnega kvarteta.
Jutri ob 16.30 bo zabavno predavanje pral. Šesta, ki je radio-aoonentom že dobro znan, sai njegovo predavanje vsi  radi poslušamo.
Ob 19. bo nadaljeval vseuČiliŠki profesor dr. Veber svoje razraotrivanje o ljudskem nauku o dobrem in zla. Ob 19.30 nam začne dr. Stanko Jug pripovedovati, kai ie bilo ta teden novega v zunanji politiki. Ob 20. se pricne evropski prenos iz Budimpešte, ob 22. pa raklfucM radVo-ian program s pl^no glasbo.
Iz Celja
—c Ljudsko TseufiliSfe. V ponedeljek 6. t. m. ob 20. bo predaval ▼ riaalnici meščanske *o!e predsednik akademije znanosti in umetnor*ti v Zagrebu unfv. prof. g. dr. Albert Bazala o vprašanju >Ali je naša volja svobodna?< Izredno zanimivo predavanje tega glasovitoga znanstvenika in izvrstnega govornika bo gotovo privabilo zelo mnoepo poslušalcev in noshigalk.
—c Delovni trg. Od 21. do 31. oktobra se je pri ekspozituri iavne borze dela v Cel ji; na novo prijavilo 96 brezposelnih (77 moških in 18 žensk V delo je bilo ponujeno za 26 oseb CIO moSkih in 15 ž«nsk\ posredovanj je bilo 27 (za 12 moških in 15 žensk), odpotovali so 4 m ozki, odpadlo jih ie 5-Dočim ie bilo 20- oktobra v ^videnH 152 brezposelnih C426 moških in 2f» žensk), ie to število do 31. okobra zopet naraslo na 511 (482 moških in 29 žensk). Delo dobijo: 1 hlapec, 1 mizarski vajenec. 2 kjharici. 2 •hižkinji ter po 1 Pkalka- pletilje in kmečka dekla.
—c Obisk tsjeev. V oktobru je obiskalo Celje 1.117 tujcev (napram 1.299 v septeui bru), in sicer 867 Jugoslovenov in 250 raozemcev, med temi 162 Avstrij., 29 Češko-slovakov, 27 Nemcev, 16 Italijanov, 7 Madžarov, 5 Rusov ter po 1 Poljak, Belgijec. Grk in Turek. Po poklica je bilo 498 trgov-eev odnosno trgovskih potnikov, 184 delavcev, 188 uradnikov, 192 obrtnikov, 38 inženjer je v, 19 učiteljev, 14 indastrijcev, 13 odvetnikov, 12 dijakov. 8 novinarjev, 8 profesorjev, 6 zdravnikov in 2 lekarnarja.
—c Nogomet. V nedeljo 5. t. m. ob pol 11. dopoldne se bo pričela na Glaziji drugorazredna prvenstvena nogometna tekma med SK Olimpom in SK Jugoslavijo iz Celja, ob 13.30 bo istotam prijateljska tekma med rezervama SK Celia in SK Olimpa, ob 15. pa se bo pričela ligina prvenstvena tekma med SK Celiem in SK Rapidom iz Maribora. Zlasti za popoldansko ligino tekmo vlada v Celiu in okolici veliko zanimanje.
Za prisrčno izraženo sožalje, za številne poklonjene vence in šopke, m vsem, ki so našo drago hčer oaroma sestro, svakinjo in teto, gospodično
spremljala na poti k večnemu počitkj se toplo zahvatiujemo.
LJubljana, 3. novembra 1933.
Globoko ialujoči ostali.
ZIMSKA JABOLKA
sortirana v zabojčkib in
SADNA DREVESA
za jesensko saditev — visoke in nizkodebelna — dobite pr? Kmetijski dražbi v LJubljani. Novi trg it. S. 76/L
Tam, kjer kupujejo drugI, kupujte tudi vi!
Okoristite se z njihovimi izkušnjami in si čimprej oglejte veliko zalogo modnega volnenega blaga in svile za damske obleke in plašče pri star oznani tvrdki
R. MKLAUC
(poleg škofije)
Pomagali vam bomo pri Izbiri.
[ZBOREN ŠTAJERSKI KROMPIR
beli in roža, zeijnate glave, čebule in kostanj, vagonske po šiljke dobavlja najceneje Dolin-sek Vitomir. veleagentura. Celje. 77/L
TRISOBNO STANOVANJE
lepo, soinčno, z verando in kopalnico ter vsem komfortom se odda takoj v vili na Dolenjski št. 33 (pred gostilno »Prt Plan-kar ju«). 4278
Modna konfekcija
Najboljši nakup \    presrer.   LJUBI -iajva, Sv. Petra cesta 14. 11/1
PERJE in PUH
za blazine in pernice prvovrstne kvalitete in najceneje pri
NOVAKU
KONGRESNI TRG 15
ČEBULO
prvovrstno razpošilja po 63.— Din 100 kg TJršič, Moškanjci.
4285
SLAŠČIČARSKI POMOČNIK išeč mesto. — Ambrozv, Brestovac, Banat. 4284
ZAGARJA-GATEBJSTA
sprejmem. — Ponudbe: Bal en, Crikvenica. 4283
V HOTELU „METROPOL" (Miklič) se oddajajo mesečne
sobe,
opremljene z vsem komfortom, tekočo hladno in toplo vodo, centralno kurjavo; kopalnice, lift. etc. — Informacije pri
hotelskem portirju
Ostanite danes doma!
Plošče in gramofon al izposodite pri:
„ŠLAGER"
Aleksandrova cesta 4, prehod »Viktorije«
Za čiščenje parketov, linoleu-ma, pohištva, avtomobilov itd.
FLOOR VOACJDLO JUGO QUEEN
bombažne metle vseh vrat. — Impregnirajte sami s svetovno <$ueen polituro. — »Jelodvor«, LJubljana, Gosposvetska št. S, I. nadstropje. 68 L
TAMBURAŠKI INSTRUMENTI, MOŠKO KOLO
in še več drugih predmetov se bo prodalo na sodni dražbi dne 4. novembra ob 16. uri popoldne pri gostilničarju Grilu na Gradu. 4287
GOLA2-EKSTRAKTI pravi ogrski, v predvojni kvaliteti, se zopet dobe po vseb špecerijskih ih delikatesnih trgovinah. Komad srn 6—8 oseb Din 4.-. — Ekstrakt dr. z o. z-, LJubljana, Gosposvetska cesta 8/1. . 69/L
PUH ZA PERNICE
la beli Din 230.-, sivi puh Din 140.-. lepo perje po Din 25 -35.-, 56.-, 95.-. 180.- kg, puha ste odeje po naročilu najceneje Izvršuje RUDOLF SEVER, Ljubljana, Marijin trs; 2. 70/1
Urejuje: Josip ZupanttC Za »Narodno tiskarno«; Fran j
_ Za upravo ta
dol Usta: Oton Chrtstos ~* m v t+lsatjsssl
81
49