po&fnnt* panrftalfran* Leto IL, štev. 79 V Ljubljani, torek dne 5. aprila 1921 Posamezna fttev. t K Izhaja ob 4 zjutraj. Stane celoletno .. 180 K mesečno. ...... 15 „ za zased, ozemlje . 300 . ta inozemstvo . . 520 . Oglasi za vsak mm višine stolpca (58 mm) . 2 K mali oglasi do 30 mm stolpca (53 mm) . 1 » Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Uredništvo: Miklošičeva cesta it 1QL Telefon it 7X Upravnlštvo: Sodna ulica it 6. Telefon it 36. Ra&mkr.poit ček. urada štev. 1L842. Ljubljana, 4. aprila. Ministrski svet je sklenil za nedoločen čas zabraniti izvoz žita in mote ter sena, slame in otrobov. Zabra-na izvoza žita in krme je dalekose-žen korak. Premagati je bilo velike težkoče, da se je vlada odločila za sredstvo, ki navidezno nasprotuje samemu značaju naše države, katere ekonomska pozicija v mednarodnem svetu in notranja gospodarska jakost je odvisna od množine agrarnih produktov, s kojimi moremo nastopiti na svetovnem trgu. Ne vemo še, kakšen odmev je prepoved izvoza izzvala v žitorodnih naših krajih. Vsekakor pa ima vlada močan argument v svojih rokah: izdala je ubrano z ozirom na dejstvo, da je naša letina v veliki opasnosti, ker so glavne žitnice naše države Srem, Vojvodina in Mačva že dva meseca brez dežja in moramo računati, da bo država prihodnje leto v znatni meri navezana na ostanke lanske žetve. Res je sicer, da dolgotrajna suša dosedaj še ni mnogo škodovala žitnim poljem in da izdaten dež še lahko vsako škodo odvrne, vendar bodo tudi najbolj agrarni krogi morali priznati, da je previdnost vlade potrebna in dobra. Z oficijozne strani se povdarja, da bo zabrana preklicala, ako pride pravočasno dež in se pokaže, da se nam ni bati za preskroo prebivalstva z žitom in živine s krmo. Prepoved se torej spravlja izključno zvezo s suša vzroki: flfflPŠi^nastt vladtnega skiepa preko te neposredne posledice vremenskega položaja. Zadnje tedne je bilo opažati, da je špekulacija na žitnem trgu postajala zopet agil-nejša in preorznejša. Povsodi so se pojavljali veliki kupci, ki so v vedno večjih množinah nakupovali na trg prihajajoče blago deloma za izvoz, večjim delom pa na zalogo, računajoč na skakanje cen. Še nekaj dni, in pokazali bi se prvi znaki pomanjkanja blaga in novega dviganja cen. Ako bi potem vsled suše bila nova letina res nedostatna, bi prebivalstvu grozila opasnost, da pride v roke najnenasitnejšim grabežljivcem. Vladina zabrana je udarec proti žitni špekulaciji, ki bom tem učinkovitejši, čim dalje bo ostala prepoved v veljavi. • Pričakoviti moramo, da se bodo veleagrarni krogi ostro dvignili proti vladinemu ukrepu. Zeleni program zahteva popolno Svobodo razpolaganja s poljskimi pridelki. Interesi Veleagrarizma se včasih čudno strinjajo z interesi špekulativne žitne trgovine. Vladina zabrana kaže, da se je pričelo uveljavljati spoznanje, da navzlic 80odstotni kmetski večini interesi naše države niso identični z interesi onega veleagrarnega programa, ki ga mnogi pridigujejo kot spasonosen našemu kmetu. Zabrana izvoza ščiti v prvi vrsti fakozvane pasivne pokrajine, med njimi naše slovenske kraje. Pri nas pridelamo komaj polovico tega, kar rabimo za svojo prehrano. Ostanek moramo uvažati iz drugih krajev. Tudi naš kmet mora kupovati moko. Pri nas so torej vsi stanovi interesi-rani na tem, da so cene žita in moke nizke. To je ona skladnost interesov, katero bi trebalo razširiti tudi na druga polja in jo poglobiti, pa bi se pokazalo, kako mogoča in potrebna F srednja linija gospodarske politike. Na nedostatku «srednje linije* boleha sploh cela naša politika v državi. Nismo še dospeli tako daleč, da bi dobro znali pregledati našo celotno situacijo ter izvajati konsekvence iz danega mesta in konstruiranega položaja. Ako znači vladin ukrep energičen korak v tej smeri, in vse laže, da je temu tako, potem ga motamo še oosebe: d ozdraviti. Želeti Kari obolel na pljučnici Borba za kancelparagraf ODPELJEJO GA V BOLNIŠKEM VOZU. < i. aprila. (Izv.) Vlada je 39 stopinj vročine. Rakowsky je iz- mora odpotovati, Beograd, dobila danes poročilo, da je Karel Habsburg resno obolel. Kakor se zatrjuje, bo v tem slučaju pretendent odstranjen iz Madžarske v bolniškem vozu. Vesti, da je vojaška intervencija male antante že pričela, so neresnične. Budimpešta 4. aprila. (Izv.) Predsednik madžarskega parlamenta, Rakowsky, se je danes vrnil iz So-botišča zdravniško poročilo, da je oboleL Večerni listi objavljajo iz So-botišča zdravniška poročilo, da je Karol obolel na pljučnici in da ima javil, da Karol glede odhoda še ni ničesar določenega, a ako bolezen ne bi dovoljevala drugačnega načina odpotova-nja, ga bodo prepeljali v bolniškem vozu. Budimpešta, 4. aprila. (Izv.) Tukaj se govori, da bo tekom jutrišnje: ga dne proklamirana v zapadni Madžarski vzpostavitev habsburške monarhije. V vladnih krogih izjavljajo, da vlada tega stanja ne bo priznala. UUimahim male antanfe Madžarski PRED OBOROŽENO INTERVENCIJO. — DR. BENEŠ O KARLOVI PUSTOLOVŠČINI. BERLIN, 4. aprila. (Izv) Tekom današnjega dne bo, kakor poroča eVossische Zeitung> v Budimpešti izročena kolektivna nota Češkoslovaške, Jugoslavije in Rumunije, ki zahteva, da Kari Habsburg najkasneje v četrtek zvečer zapusti madžarska tla. V nasprotnem slučaju so pripravljeni energični koraki proti Madžarski: popolna blokada Madžarske in mobilizacija nasledstvenih držav proti Madžarski so pripravljene, češkoslovaška je zaenkrat pripravila mobilizacijo dveh letnikov v to svrho. Praga, 4. aprila. «Pondelnik» javlja, da se je v aferi Karla Habsburškega sklenila med Prago, Beogradom in Bukarešto pogodba za skupno postopanje. Praški nasveti so se sprejeli in pravtako tudi beograjski predlogi glede takojšnjega nastopa. Že včeraj v Budimpešto poslani ulti-matum se bo v prihodnjih urah izročil madžarski vladi. Za primer, da bi se pustolovščina bivšega cesarja ne likvidirala po zahtevah, je mala antanta odredila vse potrebno, in vojaška oblastva so pripravila vse, kar je vlada spoznala za potrebno. Na merodajnem mestu se pričakuje, da bo stvar najkasneje v 48 urah končana in da ne bo potreba nasilnih sredstev. Vlade male entente so odločene, da vse zadeve Karla Habsburga končnoveljavno urede in da dobe za ta smoter trajna jamstva. Beograd, 4. aprila. (Izv.) Včeraj se je vršil pod predsedstvom regenta ministrski svet na dvoru, kjer je Pa-šič poročal obširno o akciji zavezniških vlad proti povratku Karla Habsburžana na madžarski prestol Potem je prečital noto, ki jo je poslalo naše zunanje ministrstvo zaveznikom in objavil tudi brzojavko, katero je izročil naš poslanik v Budimpešti Milojevi madžarski vladi Dunaj, 4. aprila. (Izv.) Danes popoldne so bile tukaj razširjene vesti, da je Jugoslavija prekoračila na več točkah madžarsko mejo in da so njene čete na pohodu proti Budimpešti Pariz, 4. aprila. «Petit Parisien» je naprosil češkoslovaškega ministra za zunanje posle, dr. Beneša, za izjavo o koraku bivšega cesarja Karla. List objavlja brzojavko ministra dr. Beneša z dne 3. aprila, v kateri se veli, da Čehi ne bodo nikdar dovolili povratek kakega Habsburžana Izza prvega trenutka je vlada sporazumno z Italijo, Jugoslavijo in Rumunijo intervenirala na Madžarskem in naznanila najbolj energične odredbe za primer, če bi madžarska vlada in madžarska narodna skupščina ravnala proti sklepom posla-niške konference in proti politiki male entente. Tega stališča ne bomo zapustili. Nasprotno, zahtevali bomo zadostne garancije zoper ponovitev t kega dogodka. Vsi, ki so se udeležili pustolovščine, morajo spoznati, da se taki poizkusi ne smejo ponavljati. O tem se strinjamo z vsemi našimi prijatelji male entente. Izvršene so vse potrebne vojaške priprave. BURNA SEJA USTAVNEGA ODBORA. — ZADNJI NAPORI NA- SPROTNIKOV USTAVE. JUGOSLOVANSKI KARLOVI I AGENTI NA DELU. i BEOGRAD, 4. aprila. Presbiro javlja z Dunaja: 1. t. m. so se v hotelu «Evropa® sestali Belanovid, Klobučarič, Franberg in Plamenac. Po sestanku so se vsi razen Klobu-čariča odpeljali v Budimpešto. ANGLEŠKI RUDARSKI ŠTRAJK. LONDON, 4. aprila. Na zborovanjih transportnih delavcev in železničarjev so govorniki izrazili svoje simpatije za stavko rudarjev. LONDON, 4. aprila. V mnogih okrajih so železničarji sklenili podpirati rudarje. Od zastopnikov delavske trozveze oddane izjave se tolmačijo tako, da se bodo železniški in transportni delavci nemara pridružili rudarjem. pa je, da ne ostane le pri tem enem koraku. Drugo težje vprašanje, vprašanje preskrbe z mesom, je vlada odložila. Tu seveda ni pričakovati tako energične odredbe. Mi vemo, da nam ne grozi pomanjkanje živine. Istotako pa je gotovo, da se mora najti sredstvo za preprečenje škodljivih posledic neomejenega eksporta živine. Tu treba iskati izhoda in treba ga najti. Z zadoščenjem konstatiramo, da ^ ^ ^ ^ ^ _______ ^ ^ je prepoved izvoza žita v prvi vrsti I voritve češkoslovaških konzufatov" v delo demokratskih poslancev. 1 najvažnejših ruskih mestih. ZAČETEK VOLILNE BORBE V ITALIJI. Rim, 4. aprila. Ukaz o razpustu italijanskega parlamenta še ni objavljen, vendar so začele vse stranke pripravami za volilni boj. Pojavljajo se že tudi poedine kandidature. V Zadru bo kandidiral d'Annunzio, katerega kandidirajo združene me ščanske opozicijske stranke tudi v Abrucih. Bivši ministrski predsednik Nitti bo nositelj združene opozicijske liste v Potenzi. Vodja fašistov Benito Mussolini bo kandidiral v Trstu. CEŠKO-RUSKA GOSPODARSKA POGAIANJA. PRAGA 4. aprila. Pakor doznava-Jo tukajšnji listi, se vrše pogajanja med Rusijo in Češkoslovaško v svrho, da bi prišlo do sestanka gospodarskih komisij, ki bi imele nalogo, da izvedejo predhodna pogajanja za trgovske pogodbe. Sporazum je v najvažnejših vprašanjih menda že dosežen ter gre sedaj samo za to, kako bi še ugodno rešila nekatera osebna vprašanja. Da se olajša vzpostavitev normalnih gospodarskih odnošajev med Rusijo in Češkoslovaško. so se lotili vprašanja glede ot- Beograd, 4. aprila. (Izv.) Tik pred t povzročili zaključkom dela se vrši v ustavnem odboru še huda borba za tri važna vprašanja: agrar, kancelparagraf in gospodarski svet. Protivniki ustavnega dela so osredotočili vse svoje sile, da v zadnjem trenutku onemogočijo ustavni elaborat Nahujskali so tudi nekatere turške in albanske poslance, ki so danes naenkrat zahtevali privilegije glede agrarne reforme ter grozili preiti v opozicijo. Po dolgotrajnih pogajanjih se je posrečilo jih pomiriti. V borbi za kancelparagraf so klerikalci rabili najtežjo artilerijo in vršili so se burni prizori. Ustavni odbor danes svojega dela ni mogel končati. Preostaja mu le še jutrišnji dopoldan. Vršiti se morajo še štiri glasovanja. Navzlic težkočam, ki obstojajo, je upati, da bo še pred početkom popoldanske plenarne seje ustavotvorne skupščine poslednji naval proti ustavnih e-lementov odbit. c_______ te določbe. Napadal jH ' ostro neklerikalne stranke, češ da ho- Beograd, 4. aprila. (Izv.) V svoji popoldanski seji je ustavni odbor spro jel prehodne naredbe, ki so bile dosedaj nerešene. Nato se je razpravljalo o madžarskih sodnikih, ki še služijo v Vojvodini, glede katerih se je pojavil odpor proti temu, da bi sc jim zajamčila stalnost, predno se priuče našemu jeziku. Sprejeta je bila kompromisna stilizaeija, ki omogoča, da posebna od sodnikov setavljena komisija izvrši takoj revizijo sodnikov, ram stopijo v veljavo prehodne odredbe. Nato se je pričela razprava o členu IS., ki govori o verah. — Ta člt-n jamči absolutno enakopravnost in svobodo ver, zlasti avtonomijo v vseh notranjih zadevah in v upravi cerkvenih imetij. Končno določba predvideva, da so kaznuje zloraba vere v sran-karske svrhe. (Kancelparagraf). Proti členu je govoril poslanec šimrak (klerikalec), ki je dolžil slovenske demokrate m samostojne kmete, da so oni uničiti ver« čejo 6 kancelparagrafom sko svobodo. Poslanec Etbin Kristan je govoril proti Šimraku in pojasnil, da socijalni demokrati niso proti svobodi cerkve, ampak da žele, da se cerkev popolnoma loči od države; zlorabo vere ostro obsojajo. Ze med govorom poslanca Šimraka je prišlo do ostrih spopadov med demokrati in radikalci na eni ter kleri-< kalci na dragi 6trani, posebno, ko poslanec Šimrak trdil, da je nameravani kancelparagraf balkanska metoda. Nastopil je poslanec dr. Žerjav, Vi je poudarjal, da so demokrati za avtonomijo cerkve, vendar pa zaradi tega duhoven ni imun, če prekorači kazenski zakon. Včeraj se je uvedel kancelparagraf za uradnike, danes moramo to storiti dosledno tudi za duhovščino. Ker ni še mogoče izvesti popolne ločitve cerkve od države, kar bi biio pravzaprav najboljše, se mora duhovna smatrati za javnega nameščenca kateremu država garantira dohodke in ga ščiti v cerkvi. Govornik je navedel celo serijo slučajev zlorabe vere v Sloveniji. To je klerikalce strašno razburilo. Poslanec dr. Žerjav; je pobijal predlog klerikalcev, naj se prepusti škofom odločitev o tem, ali in kateri duhovnik je prekoračil predpisane meje dovoljenega, kajti škofi sami ukazujejo duhovnom strankarsko agitacijo v cerkvi in preganjajo one duhovnike, ki tega ukaza ne vrše. Nato je govornik citiral pastirske liste mariborskega in ljubljanskega škofa pred volitvami. Klerikalci so kar besneli in dvignili divji hrup. V tem kri-tičnem momentu se jim jo približal po« slanec Krstelj. Naenkrat ga je zagrabil šimrak.z obema rokama in ga pahnil iz klojpi- Vse je ostrmelo nad po-divjanostjo duhovnika. Poslanec Krstelj pa mu je v odgovor priložil krepko zaušnico. Seja je bila prekinjena in preložena na jutri dopoldne ob 9. uri. Važna šefa ožjega ustavnega odbora KOMPETENCA ZAKONODAJNE GA ODBORA. — LIKVIDACIJA POKRAJIN. — GO SPODARSKI SVET. ta in prehodne naredbe. Sprejeta jft bila nova stilizaeija člena o zakono- Beograd, 4. aprila. (Izv.) Včeraj od 9. dopoldne do 1. popoldne so je vršila seja ožjega odseka ustavnega odbora. Proti predlogu poslanca dr. Žerjava, da se je zakonodajnemu odboru pooblastilo, da sam v svojem delokrogu izvede izenačenje zakonodaje, se je pojavil odpor od strani radikalne stranke. Končno sc je dosegel kompromis v tem smislu, da predloži zakonodajni odbor na predlo vlade ali pa na predlog poslancev zakonski načrt v plenumu skupščine, katera z imenskim glasovanjem brez debate samo po izjavah načelnikov klubov en bloc predlog sprejme ali odklonu S takim sumarnim postopkom, ki odpravlja podrobno razpravo predloga, se obravnavajo le zakoni, s katerimi se izenačujeta zakonodajstvo in uprava v državi. • Beograd, 4. aprila. (Izv.) Danes dopoldne je bila v seji ožjega ustavnega odbora izvršena redakcija vseh dosedaj nerešenih členov ustavnega načr- dajnem odboru, čigar število članov se zviša na 80. Nato je bil dosežen sporazum gleremogovna industrija se je kaj kma-jsta dala spačiti svoji pošteni sloven-u znašla v neprijetnem položaju ve-' ski meni Politične beležke ^ Kandidati nasprotnih strank, j ta nezadovoljnost dobila svoje obi- ležje v mržnji napram Srbom. Kot primer te svoje trditve navaja Roje več vzgledov, ki govore o resnici njegovih izvajanj. Iz vseh teh vzgledov sledi, da je mržnja proti Srbom narejena, ker ni bilo v pravem času nikogar, ki bi znal razjasniti položaj in razmere. Roje zahteva zato kar najtesnejše zveze med narodom in vodilnimi krogi ter političnimi delavci, a to na temelju odkritosrčnosti in medsebojnega zaupanja. -f- Novi predsednik bosanske vla« de Gjurgjevič je včeraj položil svojo službeno prisego, nakar ga je sprejel Za nositelja narodno-socijaine liste je postavljen zdravnik Dr. Anton i Jam iar, za nositelja komunistične pa [železniški uradnik Vencajz. Pri klerikalcih se vodi še spor med stavbenikom Ogrinom in drjem. Adlešičem. Gospod Ogrin bi se rad na ta način rehabilitiral. Proti drju. Adlešiču pa ugovarjajo drugi, da je premalo zaveden. Zato ni izključeno, da bo tertius gaiidens. Kandidatna lista socijalnih demokratov danes še ni j bila gotova. ikega primanjkljaja. Da zajezi deficit, je začela odpuščati delavce. Da niso bili ti ukrepi neutemelje- -f- O zadnjih seljačkih nemirih kot posledica splošne nezadovoljnosti, ki izhaja iz nepoučenosti in hujskanja, ni, nam dokazuje statistika angleške je napisal bivši podban Roje obširno »remogovne industrije, ki kaže, da in informativno študijo. Roje je bil e pred vojno izkopalo 950 tisoč neposredna priča teh dogodkov ter jremogarjev 280 milijonov ton pre- jasno in logično dokazuje, da so taki moga na leto. Po vojni pa je 1 mili- pojavi popolnoma naravni in da so dn 700 tisoč delavcev izkopalo na se že neštetokrat ponavljali v zgodo-leto komaj 200 milijonov ton pre-, vini. Navdušenje, ki nastane nepriča-moga. Pred vojno je izkopal premo- kovano zaradi nepričakovanih do-gar pri normalnem delu dnevno eno' godkov, se razvijo polagoma v indi-in tri četrtine tone, dočim je znašala ferentnost vsled razumljivega raz-produkcija po vojni komaj šest de- očaranja lahkovernih elementov, ki setin tone. Vsled teh razlik je angle- so iz izpremembe situacije pričako-ška premogovna industrija prišla v' vali bogzna kakih koristi. Ta indife-velike zadrege. Medtem, ko so ji rentnost prehaja potem v nezado-pred vojno nesli premogovniki na . voljstvo, ki ima za posledice pojave, leto povprečno 2 milijona funtov či- [ do kakršnih je prišlo tudi na Hrvat-stega dobička, znaša sedaj povpreč- j skem. Vsemu temu razvoju pa niso na pasiva po pet milijonov šteriin- krive samo široke mase naroda; veli-gov na mesec. i ko krivdo nosijo tudi merodajni fak- Strokovno vodstvo premogarjev je torji, ki ali nočejo ali pa ne znajo po-videlo, da mora pod takimi pogoji _ stopati s tem narodom, ker ne raz-priti do hude krize in se je zatega-! umejo njegove duše. Po Rojčevem delj obrnilo na angleško vlado s mišljenju so bili prehodi iz ene uprav-prošnjo za 60 milijonov podpore.' ne dobe v drugo prehitri, narod jih Ta vsota bi se razdelila med vse in-' ni razumel, a ni bilo nikogar, ki bi dustrijalce premogovnikov, da bi ga poučil in mu razjasnil. Posebno lažje pokrivali ogromne izdatke ter j velike napake so se vršile v tem po-plačevali še zanaprej premogarje po gledu v vojaških in finančnih vpra-dosedanji tarifi. Ali angleška vlada šanjih; provzročitelje teh napak je j je prošnjo odbila. Vsled tega je stro- narod iskal, a ker jih ni mogel najti, kovno vodstvo premogarjev progla- si jih je zamišljal in predstavljal v j silo splošno premogarsko stavko po ' obstoječi upravi. Ker si je to upravo 'vsi Angliji. i predstavljal poosebljeno v Srbih, je Prosveta Mirko Rački Bilo je na Dunaju, menda 1. 1904., ko je imela «Vesna», društvo slovenskega in hrvatskega umetniškega naraščaja enega izmed svojih precej številnih občnih zborov. Razpravljalo se je o društvenih zadevah, zadevah, ki se zde sedaj malenkostne, ki so pa takrat bile tako silno važne! Govorilo se je najbrže o društvenih razglednicah ali o konkurenci za društveno štampiljo, ali o društveni omari — vse je šlo lepo v redu, v kolikor niso bili člani "oosleni s «privatnimi» zadevami... Bilo je pač tudi nekaj članic poleg... Takrat je prišel vdruštvo mladenič - črno brado in še bolj črnimi očmi. Pozdrav novega gosta. Živio klici. Predstavljanje: Mirko Rački, učitelj in slikar iz Dalmacije. Rački je povzel besedo. Govoril fe mnogo in navdušeno. Beseda mu je tekla, kakor more pač le vročekrvnemu Dalmatincu. Poslušali smo ga radi, čeprav je njegov govor bil izven «dnevnega reda* in je trajal zelo dolgo. Morda predolgo, ker smo imeli občutek, da je njegova umetnost koncentrirana boli v jeziku ka- kor v čopiču. — Kako smo se varali! — Naša pota so se pozneje ločila in le sporadične vesti so prihajale k nam o Mirku Račkem. A vedno lepše in sijajnejše. Rački se je do danes mudil več v inozemstvu nego v domovini; a čudo, v tujini je spoznal šele svojo jugoslovansko dušo. Po dolgem času je priredil sedaj v zagrebškem umetniškem paviljonu razstavo svojih slik. Ta razstava je umetniški dogodek prve vrste, kajti Račkega smemo mirno postaviti v vrsto prvih jugoslovanskih slikarjev. Monumentalna dekorativnost, prekipevajoča bujnost fantazije, sijajna harmonija barv — četudi nekoliko teatralično afektirana, brezhibna risba, pri tem jugoslovanska nota njegovih zadnjih del: vse vzbuja v gledalcu respekt in gotovo ni neopravičena opazka enega izmed zagrebških kritikov, da ta razstava prekaša vse, ki so se videle v zadnjem času. Račkega razstava obsega okoli 50 umotvorov, večinoma oljnatih slik, a tudi več manjših del. Razstavil je tudi starejša dela, med katerimi budijo posebno zanimanje iz reprodukcij že dobro znane ilustracije k Divini Comediii. Med novejšimi deli opo- zarjajo nase posebno pozornost: «Devet Jugoviča», Vila Ravijejla», «Krist», «Krist, Marija in Magdalena^ Madona* in več portretov. Zanimivo je, da razstavlja Rački tudi tri kiparska dela. Kdaj bomo Račkega videli tudi v Ljubljani? —nt— — Ljudske predstave v ljubljanskem dramskem gledališča. Da se poset gledališča omogoči vsakomur, ki želi zasledovati razvoj naše domače gledališke umetnosti, jc uprava Narodnega gledališča sklenila, prirediti v dramskem gledališču vsak teden po dve predstavi pri znatno znižanih cenah. Te predstave se vrše vsak četrtek in vsako nedeljo ob osmih zvečer. Vstopnice se dobe pri dnevm blagajni v opernem gledališču in zvečer pred predstavo v dramskem gledališču. — Marionetno gledališče je za letos zaključilo svojo sezono. Lepi dnevi vabijo mladino v prirodo in tudi repertoar je bil za letos izčrpan. Napovedani »Mrtvec v rdečem plašču s je torej v nedeljo odpadel in pride na vrsto v jesenski sezoni. Vodja mar. gledališča hoče letos tembolj pripraviti prih. sezono, tako da bomo imeli od septembra naprej stalne predstave. — Jubilej Inne Polakove. Zagrebško narodno gledališče je proslavilo v soboto 251etničo umetniškega delovanja ge. Irme Polakove. Uprizorila sc jc ope- reta cMamzelle Nitouche*. Gledališče je bilo sijajno razsvetljeno, pozomica vsa v cvetju in polna raznih daril. Občinstvo je p .ljubljeno umetnico navdušeno pozdravljalo. Ravnatelj Milan Sachs jo pozdravil jubilantko ter s toplimi besedami poudarjal njene velike zasluge za hrvatsko in sploh jugoslovansko gledališče, Regent je povodom jubileja odlikoval e. Polakovo z redom Sv. Save četrtega razreda. čestitali so jubilantki tudi centralni odbor glumcev kraljevine SHS in po sebej še tovariši hrvatskega gledališča. Globoka ginjena se je jubilantka zahvalila za vsa odlikovanja in priznanja, izjavljajoč, da ostane do zadnjega zdihljaja hvaležna Polakica. — Učiteljski koncert. Vstopnice so v predprodaji v cUčiteljski knjigami*, Frančiškanska ulica 6. — Zdravo! — Odlikovanje članov Hudožestvenega na polju gledališke umetnosti je odlikoval prestolonaslednik Aleksander enajst članov Hudožestvenega teatra. Gosp. Ka-čalov je odlikovan z redom Sv. Save nT. razreda, a drugih Joset članov in članic z redom Sv. Save IV. razreda. — Potovanje hudožestvenikev. Na potu iz Beograda in Osjcka na Dunaj in kasneje v Prago, so pasirali člani moskovskega hudožestvenega teatra v bo-boto Zagreb. Na Dunaju prirede 12 predstav, v Pragi pa ostanejo 2 meseca, na- di odposlali v kraj, kjer bi imel na- ministrski predsednik Pašič. Novi predsednik je takoj odpotoval v Sarajevo, kjer še tekom današnjega dne prevzame posle. + Hrvatski škofje v Rimu. V torek sta dospela v Rim zagrebški nadškof dr. Ante Bauer in djakovski škof Ak-šamovič, V Rimu ostaneta okrog 15 dni. 4- Nemčija in Karlova pustolovščina. «Vossische Zeitung» se peča na uvodnem mestu z dogodki na Madžarskem in ugotavlja, da pomenijo za Nemčijo neposredno nevarnost Monarhija je danes na Madžarskem sklenjena stvar, vprašanje restavracije je sedaj na dnevnem redu. Tesno z madžarskim vprašanjem je vezano avstrijsko. Zapadna Ogrska, ki pripade po mirovni pogodbi Avstriji, je za njo izgubljena, kakor hitro pride Habsburg v Pešto. Torej imamo že en del bivše Avstrije pod Habsburgom; naravna posledica teh dogodkov bo pa vprašanje Wittelsbachov na Bavarskem, ki je vsenemško vprašanje. Zato je Nemčija dolžna, da stori vse, da ne pride do uresničenja raznih monarhi-stičnih načrtov v obmejnih državah, še manj pa v njenem sestavnem delu. + Francija in Habsburžani. Z ozirom na napade evropskega časopisja na francosko vlado, češ, da se na tihem strinja s početjem Karla Habsburškega, zavrača pariško časopisje vse očitke kot podtikanja in klevete. «Temps» povdarja, da je takoj po Karlovem prihodu v Budimpešto francoski zastopnik pri madžarski vladi protestiral proti poskusu restavracije. Ponovil je tudi sklep francoske vlade, da ne bo dovolila motiti položaja in ustvarjati novih konfliktov. O tej demarši je bil obveščen tudi Karol. «Temps» piše dalje, da se bo pariški kabinet enodušno držal sklepa zaveznikov in ne bo dovolil nobene izpremebe položaja v prilog Karlu Habsburškemu. — Čisto drugače pa izzvenevajo izvajanja dunajske «Arbeiter Zeitung*, ki trdi, da je Karlov povratek na Madžarsko pripravila posebna skupina francoskih rojalistov in klerikalcev, ki se je zbirala okoli generala Francheta d Espereya. Ta grupa je bila v stiku z maršalom Fcchem in je vzdrževala stalne zveze s princem Sikstom Parmskim, ki je dobil baje zagotovilo, da bodo v slučaju Karlovega povratka zavezniki nastopili samo s formalnim protestom. To je dalo Karlu toliko poguma, da se je napotil iz Švice na Madžarsko. Fašisti proti Nittiju. Bivši italijanski ministrski predsednik Nitti je hotel te dni v okolici Napulja govoriti na neki spominski slavnosti v čast padlim italijanskim junakom. Za to namero pa so izvedeli fašisti in so se takoj vrgli na delo, da preprečijo Nittiju nastop. Izdali so na prebivalstvo oklic, v katerem pravijo, da se Nitti pod pretvezo spominskega govora pripravlja na volilno kampanjo. Oklic imenuje Nittija iz-dajico Italije in končuje s pozivom, naj fašisti proti Nittiju nastopajo z brezobizrnimi sredstvi. Fašisti so tu- kar sc vrnejo zopet na daJj?e eortovanja' kopiti Nitti kot govornik, večje Ste-v Jugoslavijo. I vilo svojih pristašev * ANEKSIJSKA PROSLAVA V POSTOJNI. Kakor javlja tržaško fašistovsko glasilo «Popolo di Trie-ste», se je tudi v Postojni sestavil odbor za izvedbo aneksi j ske pro slave. Slavje se bo vršilo 8. maja. * LAŠKE VOLILNE SLEPARIJE. V Dekanih pri Kopru so izvršile italijanske oblasti naravnost nečuve-no sleparijo, da bi dosegle svoj cilj: čim manj slovenskih glasov pri volitvah. Volilni upravičenci so prišli iz najbolj oddaljenih vasi pogledati v volilni imenik in videli, da je iz vasi Sv. Antona od 330 opravičencev bilo 280 napačno vpisanih ali pa izpuščenih. Vložili so v predpisanem roku reklamacijo, civilni komisar je pa reklamacije — potem, ko je re-klamacijski rok že potekel! — vrnii nerešene, ker niso bile sestavljene v italijanskem jeziku! V eni sami vasi so torej italijanske oblasti oropale 280 slovenskih volilcev volilne pravice! No, te volitve bodo res pravi izraz narodne volje! * FAŠISTOVSKI NAPAD NA ŽENE IN DEKLETA. Na drugi velikonočni praznik je prišla v vas Za-rečje pri Pazinu skupina fašistov z godbo. Ker mož in mladeničev ni bilo v vasi, so izvršili fašisti napad na žene in dekleta, ki so pa fašiste pogumno prepodile. Fašisti so zbežali proti Pazinu, ampak so se kmalu vrnili na dveh tovornih avtomobilih in ojačeni. Vdrli so v hiše in razbili in uničili vse, kar jim je prišlo pod roke. V spremstvu fašistov so bili orožniki! * NOV ODBOR FAŠISTOVSKE ORGANIZACIJE V TRSTU. Zveza tržaških bojevnikov bo imela dne 11. t. m. občni zbor, na katerem se bodo vršile volitve novega odbora. Kandidatne liste so že sestavljene. Na čelu novega vodstva bo stal poslej industrijalec Affatati, upravo pa bo vodil bankir cav. Angeli. * KLUBI ZA GOJITEV SLOVENSKEGA JEZIKA. Ker je takoimeno-vana Julijska Benečija zemljepisno in jezikovno odtrgana od Slovenije, priporočata tržaška «Edinost in goriška «Straža» našim neodrešenim rojakom snovanje klubov za gojitev slovenskega jezika. Narodna tiskarna v Gorici je ustanovila v to svrho posebno biblioteko, ki bo prinašala dela in publikacijo o vsem, kar je v zvezi s sodobno in staro slovensko prosveto. * KAKO NA KOROŠKEM VZGAJAJO JANICARJE. Kako postopa nemško učiteljstvo s slovensko deco v koroških šolah, kaže naslednji slučaj: Otrok je bil pri. pogrebu in ni prišel v šolo. Drugi dan ga vpraš učitelj, kje je bil. Ker ne zna odgovoriti nemško, pove slovensko, da je bil pri pogrebu. Učitelj ga udari po glavi in ukaže otroku zapored ponavljati: Ich war beim Begrabnis Tako vzgajajo na Koroškem jani carje. * UKINJENJE NADURNEGA DELA. Ministrski svet je odločil, da se ukine nadurno delo v vseh državnih uradih in se zmanjšajo s tem državni izdatki. * RAZOROŽENJE RUSOV. Minister notranjih del je izdal naredbo, da se odvzame vsem Rusom, ki žive v naši državi, orožje, ki ga imajo pri sebi. ' PALAČA NARODNE SKUPŠČINE. Kakor nam poročajo iz Beograda, se stavbena dela pri novi zgradbi palače narodne skupščine intenzivno nadaljujejo. Ker so glavni deli zgradbe že dovršeni, je upati, da bo impozantno poslopje do konca te tošnjega leta dogotovljeno in izročeno svojemu namenu. 4 PRAVILNIK O DRŽAVNIH AVTOMOBILIH ZA OSEBNO UPORABO. Beograjske «Službene Novine* objavljajo pravilnik o državnih avtomobilih za osebno uporabo. Po tem pravilniku imajo resortni ministri pravico do dveh avtomobilov: enega za redno uporabo in ki služi za rezervo. Ministrstvo zunanjih za- ca razpolaga še s tretjim avto-mooiiom, ki naj služi za uporabo tujim osebnostim, ki pridejo v Beograd po službenem poslu. Razen ministrov imajo pravico do enega državnega avtomobila komandanti armij. načelnik glavnega generalnega štaba in dvorna adjutantura. nadalje ban in predsedniki pokrajinskih vlad, komandanti divizuskih oblasti, komandant mesta v Beogradu, komandant žandarmenje v Beogradu, policijski ravnatelj, direktorji stavbenih direkcij in vladni komisar za južno Srbijo. Vsi avtomobili in vozovi, ki niso predvideni v tem pravilniku, se morajo takoj na javni dražbi v korist države prodati. V interesu varčnosti se odpusti iz državne službe vse osebje, katero bi postalo nepotrebno vsled reduciranih prevoznih sred- Ljubljana, 4. aprila. stev. Ta pravilnik je stopil s 1. aprilom v veljavo. * DVA NOVA SANATORIJA. Posebna komisija ministrstva za na rodno zdravje je obiskala Avalo in pregledala kraj, kjer naj bi se zgradil velik sanatorij za tuberkulozne bolnike. Dmga komisija je odpotovala v Fruško goro, da določi kraj za nov sanatorij. «Rdeči križ» je na kazal v to svrho prispevek 500.000 dinarjev. * TRŽAŠKI KOMUNISTI NA SVOBODI. Po dvamesečnetn zaporu so tržaške oblasti odredile, da se morajo izpustiti na svobodo vsi komunisti, ki so bili aretirani in odvedeni v ječo o priliki fašistovskega napada in požiga dnevnika «11 La-voratore*. Preiskava proti komunistom je ostala brez uspeha. * DIJAŠKE ŠTIPENDIJE ZA ME DICINCE. Kakor znano, je ministrski svet sklenil, da se ustavijo štipendije vsem našim dijakom V inozemstvu. Sedaj je ministrstvo za narodno zdravje v sporazumu z ministrstvom prosvete storilo korake, da se onim našim dijakom medicine v inozemstvu, ki že končujejo študije, podaljšajo štipendije. Ministrski svet je ta predlog odobril. 4 INVALIDI IN SIROTE. Po naj novejših statističnih podatkih je v naši državi 14.000 invalidov, ki so navezani na invalidske podpore.Vojnih vdov je 8000 in nepreskrbljenih sirot 17.000. Vsak invalid in vsaka vdova padlega vojaka ima dobiti 30 dinarjev mesečne podpore, kar znaša letno šest milijonov dinarjev. AVTOMOBILNA ZVEZA CE-LJE-KONJICE. Osnovala se je družba s sedežem v Vojniku, ki bo v kratkem uvedla redne avtomobilne vožnje med Celjem in Konjicami. Družba razpolaga z dvema avtomobiloma; manjši bo vozil med Celjem in Dobrno, večji pa po državni cesti iz Celja preko Vojnika v Konjice. " SLOVENSKA BISTRICA. Krajevna organizacija JDS za mesto Slovenska Bistrica je imela občni zbor dne 29. marca 1921. Konstituiral se je novi odbor, v katerem so zastopani vsi stanovi. Jako živahno se je razpravljalo v bodočih občinskih volitvah. Novi odbor hoče intenzivno delovati na političnem polju in posvetiti vse svoje moči v prid stranici. * ZRELE ČEŠNJE V DALMACIJI. Kakor poroča splitska «Nova doba», so kmetje v Poljicih nabrali te dni nekoliko kilogramov zdravih zrelih češenj. Kmetje pripovedujejo, da so tudi druga leta ob tem času dozorevale češnje, a da je plod zaradi ostrega vremena bil še kržljav, dočim je letos vsled spomladi popolnoma zdrav in zrel. * VELIKI TRGOVSKI SHOD V MA RIBORU priredi zveza trgovskih gremi jev in zadrug za Slovenijo v Mariboru dne 17. aprila t. 1. ter vabi na ta shod vse jugoslovanske trgovce. Dnevni red se objavi pozneje. Radi pomanjkanja stanovanja prosimo, da se udeleženci pravočasno javijo pri trgovskem gremiju v Mariboru, ker sicer gremij ne more ga rantirati za prenočišča. PRAVOSLAVNA SLUŽBA BOŽI JA NA BLAGOVESTI. Na Bla-govesti 7. aprila u 9 časova održače se pravoslavna služba božija u ev. crkvi na Gosposvetski cesti. * SPLOŠNO SLOVENSKO ŽENSKO DRUŠTVO V CELJU je na predlog predsednice, ve. dr. Kalano-ve, drovalo celjski podružnici »Kola juscoslovenskih sester» tisoč kron. Za Jugoslovensko Matico je daroval gospod Liberat Jekič iz Beograda znesek 40 kron, ki naj se dvigne v upravi našega lista. «NAŠA ZVEZDA.* Naš članek v nedelski številki «Jutra» je napisal g. računski svetnik Frelih, čigar pod jis je pomotoma izostal. VELIK VLOM NA DOLENJSKEM. V stanovanje gospoda Petra Bizala Starem trgu pri Črnomlju je bilo pred dnevi ob zgodnjih jutranjih urah vlom' ljeno. Drzni vlomilci, najbrž kaka cigan ska tolpa, so odnesli za 30.000 kron raznega blaga. * UBOJ PRI GROSUPLJEM. Na deželni cesti pri Račni v grosupeljski okolici je v soboto po noči nastal hud pretep med okoliškimi fanti. 3oj so baje izzvali kmečki fantje z love gore. V teku pretepa je nekdo : dosedaj še neugotovljenim robatim predmetom tako močno udaril po glavi 181etnega Jakoba Nučiča iz Predolj pri Račni. da se je takoj nezavesten in ves v krvi zgrudil na tla. Na lice mesta došli zdravnik dr. Raznožnik iz Velikih Lašč ga je za silo obvezal. Prenesli so nesrečneža na njegov dom, kjer je kmalu podlegel težkim poškodbam na glavi. Kmečki fantje z Ilove gore, ki so se udeležili pretena, France Pajk, Janez C.imerman. France Dremeli in Tcftrts ZHinŠeT so tiiKoJ po j^SftitSS*■ pobegnili v gozdove, kjer so se skrili pred orožniki, ki jih marljivo zasledujejo. * IZ ZAPOROV JE POBEGNIL, h. za porov deželnega sodišča v Ljubljani je pobegnil 211etni Jože Mihelič, rodom Kamničan. Na sebi ima obleko kaznjen-čevo. * ZLOBEN NOČNI NAPAD. Da ponoči je pri neki gostilni t trnovskem predmestju v Ljubljani napadel neznan človek poeestnikovega sina Vinka Zabu kovea. Z vso silo mu je vrgel v glavo debel kamen, ki mu je tik nad levim očesom prebil kožo. Vre krvaveč je odšel v javno bolnico, kjer so mu rano izprali in zašili. Napadalec je doslej neznan. Številni gozdni požarii V nedeljo je skoro vsa Ljubljana vre' la na bližnje izletniške vrhove; velika množica izletnikov je bila na Šmarni gori Sv. Katarini in na Golovcu. Med izlet niki je opažati dvoje grdih napak. Nekateri prav vandalsko rujejo prvo spo-mladno rastlinje in nosijo domov velikanske šope cvetlic, kakor da bi doma krmili kako živino. Druga vrsta izletnikov ima to lastnost, da meče brez vsake opreznosti žveplenke in cigaretne ogorke v suho travo, ki se sedaj vsled naraščajoče suše takoj vname in provzrovči potem znatne gozdne požare. Izletniki, vozeči se z večernim gorenjskim vlakom proti Ljubljani, so imeli nedeljo ob sedmih zvečer od Vižmarij dalje priliko opazovati veličasten «kres» ki je gorel na Šmarni gori. Značilno jo, da ee pojavljajo požari skoraj redno ob večernih urah, ko zapuščajo zadnji kva-zituristi Šmarno goro. Nedeljski požar je bil zelo obsežen in je moral napraviti veliko škode. Požar se je v obliki velike podkve širil dalje in dalje, po nekod so švigali velikanski plameni v zrak, sprem ljani z gostim dimom. Požar se je razširil na velik gozdni kompleks tik ob poti in je trajal v pozno noč. Drugi slučaj gozdnega požara je bil na Golovcu. Okoli treh popoldne je začelo goreti v gozdni parceli nad Pogac-nikovo hišo Hradeckega cesta št. 36. Vnela se je suha trava in suho resje. gostim dimom ba je ogenj zelo «iriL Na lice mesta so prihiteli trije gasilci n trije stražniki, ki so razširjenje ognja omejili in ga kmalu udušilL Požar se je zlasti širil proti cesti. Požgano je bilo okoli 15 kvadratnih metrov trave in resja. Baje so ogenj zanetili otroci, ki so se igrali na Golovcu. Tretji požar je bil v Podpeči ob Ljubljanici. Po došlih obvestilih je tam zgorelo več gospodarskih poslopij in hiš. Kako je tu požar nastal, še n znano. Manjši gozdni požari so bili na Rožniku. v brdskih gozdovih in tudi na barju je na več mestih gorela trava. Z ozirom na kritično spomladansko sušo je nujno priporočati vsem, zlasti tudi izletnikom, da so skrajno oprezni in previdni z ognjem. » Šport in turistiha sf OTVORITEV KOLESARSKE DIRKE. Ob krasnem pomladanskem vremenu je otvorila delavna ljubljanska kolesarska «Ilirija» v nedeljo letošnjo dirkalno sezono. Udeležba dirkačev je bila prav lepa, saj je tekmovalo pri 4 dirkah skupno 38 športnikov, ki so pokazali izborno kakovost in obetajo nad vse zanimivo sezono. — V tekmi novincev na 2 km (9 tekmecev) je bil prvi Ivan Umek ki je vozil 3 min. 40 sek. Drugi je bil I. Dolničar s 3 min. 55 sek., tretji, komaj kolesno dolžino za njim J. Šimenc. — Med juniorji na 5 km si je priboril med 9 tekmeci prvo mesto Danilo Pegan v 9 min. 42 sek., drugi je bil I. Šotler, tretji A. Pečnik. — Najzanimivejša je bila glavna dirka na 10 km. katere se je udeležilo 13 športnikov. Prvenstvo je odnesel znani zmagovalec iz lanskih dirk Joža Šolar, ki je dosegel kljub ovira-jočemu vetru in deloma slabi cesti prav lep čas 18 min. 37*/- sek. Kot drugi in tretji sta prišla Škrjanec in Umek. — V tolažilni dirki na 2 km je bil med 7 tekmovalci prvi Zanoškar, ri je imel tudi v glavni dirki naj boljše šanse, a je moral vsled defekta izstopiti. V tolažilni dirki je dosegel 3 min 36 sek. za njim je prišel cot drugi Kržišnik in kot tretji Pra-ček. — Dirkam je prisostvovalo nad 3000 gledalcev. »Ilirija« je lahko z začetkom zadovoljna. st NOGOMET V LJUBLJANI. Ilirija-kmbinirano moštvo: 7:2. Ker je «Sem-mering* odpovedal tekmo za nedeljo in pondeljek smo dobili za nadomestilo domačo tekmo, ki je zopet pokazala prvo moštvo Ilirije v dobri kombinaciji in odločni igri: opazili pa smo tudi dobre posamezne igralce, ki dokazujejo, da razpolagajo naši klubi z dobrimi silami, li obetajo lep razvoj naših klubov v letošnji sezoni. — Ilirija rez. :Hermes, 4:2. Včeraj je nastooila rezerva Ilirije proti Hennesu: igra jc kazala, da smo Se v začetku sezone. GRADBENA UREDBA ZA BEOGRAD. V ministrstvu javnih del je dovršen gradbeni načrt za Beograd. Uredba ureja predvsem način zidanja novih stavb za državne potrebe, ki jih bodo začeli zidati ▼ roka dveh mesecev od dneva, ko stopi uredba v veljavo. Ministrstvo javnih del se pooblašča, pritegniti poleg domačega po potrebi tudi inostranski kapital. Že gotove državne zgradbe se bodo povišale za eno do dva na&stropja po potrebi in po konstrukciji dotične zgradbe. Zgradbe v onem delu Beograda, ki leži med Donavo pri Malem Kalimeg-danu in med trgom sv. Nikole, Nemanji-no, Beogr&dsko, Kralja Aleksandra, Bi-toljsko, Takovsko, Vidinsko in Dušanovo ulico, se morajo vzdigniti za toliko nadstropij, kolikor jih njihovi temelji prenesejo. Te dograditve so posestniki stavb dolžni začeti še v teku letošnjega leta. Ravnotako so dolžni privatni posestniki sezidati nove hiše, če posedujejo v zgoraj omenjenem delu mesta prazne stavbene prostore ali zgradbe iz slabega ma-terijala ali zgradbe, ki ne odgovarjajo gradbenemu zakonu mesta Beograda od 11. decembra 1898. in od 24. januarja L 1901. Pravilnik za izvršitev te uredbe bo še pravočasno izdan. Vsem posestnikom, ki se podvržejo tej uredbi bo dala država na njihovo zahtevo denarno pomoč preko Uprave Fon-dova v obliki posojila. V to svrho dobi Uprava Fondova od državo 100 milijonov dinarjev. Vse domače in tuje zavarovalne družbe, ki imajo svoja zastopništva v Beogradu, ravnotako vsi domači in tuji denarni zavodi so dolžni imeti lastne zgradbe, ki jih morajo začeti zidati še teku letošnjega leta. Posestniki na novo sezidanih ali 3o grajenih zgradb se oprostijo plačan; davkov in sicer za dvonadstropne hiše za 20 let, za tronadstropne in več nad stropne za 30 let. Pri dozidavanju novih nadstropij se posestniki oprostijo davčnih dajatev samo za nova nadstropja in sicer, če se je dozidalo samo eno nadstropje za 10 let, če pa se je dozidalo dvoje ali več nadstropij pa za 20 let. Uredba skrbi nadalje za olajšanje dovoza gradbenega materijala. Država bo sporazumno z Brodarskim sindikatom, železniško direkcijo in beograjsko bčino podvzela vse potrebne korake, da znižajo tarife za prevoz gradbenega materijala. Načrt vladne naredbe moramo samo pozdfaviti, ker bo v glavnem mestu, katerem vlada največje pomanjkanje sta novanj, tej mizeriji deloma odpomogla Obenem opozarjamo vsa naša podjetja, ki se na katerikoli .način udejstvujejo pri gradbi poslopij, pri opremi stanovanj, birojev itd- da ukrenejo pravočasno vse potrebno, da morejo nuditi konkurenčne oferte. Pri naredbi pogrešamo to, da razun Beograda ne velja tudi za druga večja mesta Jugoslavije, zlasti ya Zagreb in Ljubljano. Bilo bi neobhodno potrebno da bi se ali ta naredba razširila, ali pa se izdale nove slične tudi za ostale večje centre naše države. = Odmera davka na vojne dobičke, finančna delegacija v Ljubljani objavlja Po informacijah finančne delegacije so povzročili plačilni nalogi o vojnem davku v zadnjih dneh precej razburjenja, ki se od izvestne strani še bolj neti v prvi vrsti s trditvijo, da davčna administracija pri proračun&nju vojnega davka contia ;m ni upoštevala čl. 19 zakona davku na vojne dobičke, ki določa, da se mora v čl. 57 zamenjati besedo »kro na» z besedo »dinar«. Ta trditev je popolnoma neosnovana, ker spada ČL 19 prvi del zakona in velja ta del po izrecni določbi čl. 67 le za teritorij Srbije in Cmegore, kjer je dinar obče pla čilno sredstvo, ne pa tudi za naše kraje. Izrablja in zlorablja se pa tudi dejstvo, da je odmera za sedaj še poverjena davčnim oblastvom. Trdi se, da gre tu za samolastnost davčne administracije in da so sedaj davčni zavezanci izročeni na milost in nemilost «davčnemu vijaku*. Niti eno niti drugo ni resnično. Cenilne komisije so začasno po naredbi deželne vlade iz 1. 1919. ukinjene, proti odmeri davčne administracijo pa je prost pri-iv, o katerih določa z iisto naredbo vpostavljena avtonomna priziv-a komisija, v kateri so zastopani vsi gospodarski krogi. Sicer je pa finančna delegacija že stavila na mero-dajnem mestu primerne predloge, da se reektivirajo komisije tudi v prvi instanci tako, da bodo že letos sodelovale pri odmeri davka in pri oceni vloženih pri zivov. Davčni zavezanci bodo imeli torej še letos priliko prepričati se po svojih izvoljenih zastopnikih, da finančna uprava v obče ne zahteva več, nego je upravičena po obstoječih zakonih in ob danih dohodninskih razmerah. Napake imajo svoj vzrok mnogokrat le v tem. da se nekateri davkoplačevalci proti svojemu lastnemu interesu ne poslužujejo v zakonu jim zajamčene pravice 1 o-a 1 n e g a sodelovanja pri priredbi, bodisi, da sploh nc vlagajo fasij in ne odgovarjajo na pomisleke, ali pa da reagirajo na številčno fundirane pomisleke s čisto splošnimi trditvami in navedbamL ki jih ob današnjem standardu denarnih; dohodkov nihč6 ne moro smatrati za resne, kaj šele za vsaj približno pravilne. Ako bi finančna uprava smela izročiti nektere fasije javnosti, kakor jih ne sme, bi se vsi pošteni elementi čudili, kako ti krogi še vedno in v; lastni državi razumevajo svojo davčno dolžnost na škodo državnih financ in v zasmeh primitivnemu čutu socijalno pravičnosti. Kljub temu bodi javnost uverjena, da obravnava druga inštanca vse prizivo v pripravljavnem stadiju s podvojeno vestnostjo in daje davčnm za-vezancem v dvomljivh primerih vnovič priliko, da na verodostojen način dokažejo pravilnost svojih napovedb. Za razburjenje je torej tem manj povoda, ker nudita čl. 59 in 60 začasnega zakona o davku na vojne dobičke zadostno jamstvo, da se odpravijo oziroma omilijo nepravilnosti priredbe oziroma trdota zakona, če vlože davčni zavezanci z verodostojnimi dokazili opremljene prošnje. — Na Mariborski sejem, ki se je vršil 1. aprila, je bilo prignanih 116 prašičev in 2 kozi Cene so bile sledeče: plemenske svinje kg žive teže 28—30, pol-debele svinje 31—32, mladi 6—8 tednov sta.-i prašiči 300—380 K, jesenski prašiči 500 do 900 K, koze 300—450 K komad. — Vreme je bilo ugodno, kupčija živahna. Prodalo se je skoro vse blago. = Tvornica otroških vozičkov. V Os-jeku so je ustanovila nova tvornica za izdelovanje otroških vozičkov. Lastnika sta trgovca Lavoslav Leitner in Viljem Imbergor. = «Sava». V rubriki »Gospodarstvo* smo priobčili v nedeljo daljše poročilo o novi zavarovalni družbi «Sava>. Poročilo je bilo plačano kot inserat, pomotoma pa je v listu tozadevna označba izostala. = Madžarske državne finance. Navzlic temu, da so ogrski vrednostni papirji v zadnjem času na dunajski borzi za eno tretjino do polovice notirane vrednosti poskočili in da je madžarska krona v Curihu že daleč presegla nemško-avstrij-sko valuto, vendar še nihče ne verjame, da se bo finančnemu ministru Hegedusu posrečilo izvesti v celoti svoj program, o katerem smo že pisali. Medtem nostri-fikacija obligacij vojnega posojila še ni končana. Od 18 milijard, izdanega vojnega posojila, je bilo doslej nostrificiranih sedem. Finančni krogi domnevajo, da bo država prihranila vsled znižane obrestne mere okrog 300 do 320 milijonov, kron na leto. = Prosta tobakoreja na Madžarskem. Finančni minister je dovolil prosto saditev in gojitev tobaka do 1. septembra 1921, s katerim dnem zopet stopi v. veljavo državni monopol na tobah. = Prepovedan uvoz sladkorja v Madžarsko. Madžarski finančni minister jo prepovedal uvoz sladkorja v državo, ker jc gotovo, da bodo domače tvornice pro-ducirale zadostno množino sladkorja za konsum. — Posojilo nemško-avstrijski republiki. O načelih, ki jih je določila finančna komisija zveze narodov, se doznavajo nastopne podrobnosti: Vsi krediti za Avstrijo naj se dovolijo z dolgim rokom. Avstrija naj 7. različnimi administrativnimi odredbami poboljša svoj finančni položaj in naj z notranjim posojilom pripravlja podlage za zunanjo posonlo. Komisija smatra za potrebno, da se ji da kontrola nad onimi avstrijskimi aktivi, ki bodo pri različnih novih posojilih služila kot jamstvo. Istot.-ko zahteva kontrolo nad uporabo kreditov. = Cene pšenične moke v Nemčiji. Frankfurter Zeitung» poroča, da bodo komunalne zveze dobivale vsled posrečenih cenejših nakupov od državnega pšeničnega zavoda amerikansko pšenično moko, prvovrstno kvaliteto, po 6,25 mark kilogram, in odajale konsumentom po 3,50 mark funt. Tako stane nemškepr konsumenta aprovizacijska moka 14 do 15 naših kron. = Nemški trgovci za prosto trgovino z žitom. Glavni odbor nemških industrijoev in trgovcev je storil sklep, v katerem zahteva ukinjenjc državnega vezanega go-spodarsvta z žitom, ker v tem vidi edino sredstvo za povzdigo lastne poljedelsko produkcije in edino jamstvo za zadost- " no prehrano prebivalstva. = Za boljše izkoriščanje železnic. V Kielu na Nemškem so začeli izdelovati novo vrsto vagonov, ki so opremljeni z • motorjem, ki ga goni benzol. Tak motorni vagon ima 32 sedežev in še pro store za 10 stoječih potnikov. Ti novi vozovi so važni zlasti za boljše izkoriščanje železniške proge in se zamorejo uspešno uporabljati za promet med bližjimi kraji. Danska in Nizozemska sta že naročili mnogo takih vozov. ~i ~ Orientalski veletrg v Bratislavi m i vrši, kakor smo poročali, v času od 6. «TŽ ta •ii til on ri iq 03 £21 do 15. avgusta. Priglasi se sprejema samo še do 31. marca. = Razstavni vlak. Uprava praško poljedelske razstave, ki se vrši v maju, namerava organizirati posebni razstavni vlak, ki bi prevozil glavne proge Avstrije, Jugoslavije, Romunije, Bolgarije in ki bi iz teh držav odvažal posetnit« nmi&o razstave. AV i Oli hc'- Ht^gConway« 26 Iz iemc v luč Roman. «Vi pa niste posebno udan ženin, gospod Vanghan*, je dejal porogljivo. «Ako je bil Ceneri pri vaši poroki navzoč, se je mogla vršiti stoprav pred malo dnevi. Važna mora biti zadeva, ki vas odtrga od svoje ne-veste.* «Res važna je> «Potem se bojim, da bo treba ne-ftaj dni počakati. Ceneri ja ni v Gene-vi. Imam pa vse vzroke misliti, da bo približno v enem tednu tukaj. Obiskal ga bom in ga obvestil, da ste tukaj.* Povejte mi, kje ga morem dobiti, da se sam oglasim pri njem. Moram govoriti ž njim.» «Po mojih mislih se bo zgodilo, kakor bo doktor hotel, jaz mu morem samo sporočiti vaše želje.* Priklonil se je in odšel. Spoznal sem, da je bilo prav dvomljivo, da se posreči priti do skrivnostnega doktorja in govoriti ž njim. To je bilo docela odvisno od tega, ako bo njemu drago. On utegne priti v Genovo pa zopet oditi, ne da bi ga jaz videl, razen aSo ml njegov prijatelj ali pa on sam ne pošlje obvestila. Minul je teden dni in pričel sem se bati, da se je Ceneri odločil, da ne pride blizu. Vendar ni bilo tako. Neko jutro dobim pismo. Obsegalo je samo nekoliko besedi. « Želite me videti. Jutri ob enajstih pride po vas izvošček. M. C.* Ob enajstih se je ustavil pred hotelom navaden izvošček. Voznik je vprašal po gospodu Vanghanu. Vstopil sem, ne da bi zinil besedico in voznik me je peljal do neke male hiše zunaj mesta. Peljali so me v sobo, kjer sem našel doktorja pri mizi, pokriti s časniki in pismi. Vstal je, mi podal roko in me prosil, da sedem. «Prišli ste v Genovo, da me obiščete, kakor čujem, gospod .Vanghan.* «Tako je. Moja želja je, da vas vprašam nekaj vprašanj glede svoje žene.* «Odgovorim vam na vsa vprašanja, kolikor bo mogoče — mnogo pa jih je, na katera brezdvomno ne bom odgovoril. Saj se spominjate mojih pogojev?* «Se, ampak zakaj pa me niste opozorili na tisto posebno duševno stanje moje žene?* «Saj ste jo sami 3osttfcrat vfiMi. Njeno stanje je bilo isto kakor takrat, ko se vam je prvikrat videla tako dražestna. Zal mi je, če mislite, da ste prevarani.* « Zakaj mi pa niste vsega povedali?. Potem ne bi mogel nikomur pripisovati krivde.* «Toliko vrokov sem imel, gospod Vanghan. Pavlina je bila velika odgovornost na mojih ramah. In velik izdatek, zakaj reven sem. Pa ali je navsezadnje zadeva tako zla? Lepa ie, dobra, ljubka. Ljubeča žena vam bo.* «Torej ste se je hoteli znebiti.* «To pa skoraj da ne. So okoliščine — ne morem vam jih pojasniti — vsled katerih sem bil naravnost vesel, da jo morem oddati Angležu v dobrih razmerah.* «Ne da bi pomislili, kakšna utegnejo biti čutila tega človeka, ko spozna, da je ženska, ki jo ljubi, le ma-lak boljša kakor otrok.* Bil sem užaljen in sem mu prav jasno pokazal svoja čustva. Ceneri pa se ni dosti zmenil za mojo raz-vnetost. Ostal je docela miren. «še eno se mora vpoštevati. Pavli-nin slučaj po mojem mnenju še daleč ni brezupen, a veste, bil sem vedno prepričan, da bo moZiiev celo pospešila njeno okrevanje. Če je njen duh pomanjkljiv do neke gotove meje, je moje mnenje to, da se da malopoma-lem zopet vzpostaviti. Ali pa se ji tudi kar iznenada povrne kakor ga je bila izgubila.* Srce mi je močno utripalo ob njegovih vzpodbujajočih besedah. Četudi sem se zavedal, da je okrutno ravnal z menoj, da sem bil orodje za namene tega sebičnega človeka, sem bil vseeno pripravljen celo zadevo vzeti veselo, samo da sem imel nekoliko upanja. «Prosim vas, popišite mi stanje moje žene kar mogoče podrobno. Sklepam, da ni bila vedno taka.* «Nikakor ne. Njen slučaj je silno čuden. Pred nekaj leti jo je nekaj močno pretreslo — nenadna izguba drage ji osebe. In posledica tega je bila, da je popolnoma izgubila spomin glede preteklosti. Ko je po več-tedenski bolezni vstala iz postelje, je BS njen spomin docela prazen. Pozabila je kraje — prijatelji so ji bili tujci. Njen duh je nemara res kakor duh otroka, kakor pravite. Ampak otročji duh se razvija in tudi njen se bo, ako se primerno ravna ž njo.* «Kaj pa je povzročilo njeno bole- zen — kakšen udarec?* «cTo pa je eno onih vprašanj, ki vam jih ne morem odgovoriti.* «Ampak jaz imam pravico vedeti.* «Pravico imate vprašati, jaz pa imam pravico, da odklonim, da bi o tem govoril.* «Povej£e mi o njeni rodbini — nje« nih sorodnikih.* «Jih nima, kolikor vem, razun mene.* Vprašal sem ga še druge reči, a nisem dobil odgovora, ki bi bil vreden, da ga zabeležim. Vrniti sem se moral domov nič pametnejši kakor sem prišel. Na eno vprašanje sem pa na vsak način hotel imeti jasen odgovor. «Kako pa ima tisti vaš prijatelj —> tisti angleškogovoreči Italijan opraviti s Pavlino?* Ceneri je zmignil z ramami in so nasmehnil. (Dalje prihodnjič.) lastnik in izdajatelj Konzorcij .Jutra". Odgovorni urednik Vit. F. Jelene. SLOŽNO DELO SPASI NAROD, ZATO BODIMO SLOŽNI V DELU ZA JUGOSLOVENSKO MATiCO! H -o: el s Sf a m M mM na štirih kolesih se knpl. Naslov se izve v upravi . izbrano, naravno, belo ali rdeče, novo ali staro, po vrlo nizki ceni na malo ali veliko, pošilja v poslanih sodih Clglar, trgovina vina, Stubloa, Hrvatsko, Zagorje. 329 50—24 Knjigovodjo za Maribor bilančnik, popolnoma samostojna, izvežbana moč za stalno službo pf" se išče. Ponudbe z opisom dosedanjega službovanja in zahtevki na: Poštni predal št. 88, Ljubljana. 696 3-2 OoMoča trgovina * špeoerijsklm ln kolonialnim blagom ter deželnimi pridelki v naj-prometnejši ulici v Maribora se z vso zalogo 573 4 odda taboj v najem. Cenjene ponuijbe na Anončni in informačni zavod «VEDEZ», Maribor, Slovenska ulica 6. in Portland - cement, zidno ... ;„ strešno opeko, cementne stres- | nike, cementno-azbestni škrilj (eternit), cementne cevi, dre- nažne cevi, apno, Watproof ifj (cerezit), asfalt, izolirne plo- | šče, lesni cement, pristno jjj strešno lepenko št. 80, 100 In I 120, strešni lak, katran, kar- | bolinej, gips itd. dobavlja Svinjsko mast, sprejema od 50 kg naprej po najnižji dnevni ceni tvrdka Jaak6 Popovič, Ljubljana. 330 39—24 vae letnike »Ljubljanskega Zvona*. Tudi posamezne letnike, zlasti 1881, 1886, 1889,1893 do 1901,1910, 1911,1916. Ponudbe na upravnižtvo , Sodna ulica 6. 3 V notarsio pimo v Konjicah se takoj sprejme popolnoma izvežban Prednost ima telovadeo-vaditelj. S86 i Hiša»Ljubljani dvonadstropna, s 7 velikimi in 3 malimi stanovanji, ae prodi. Poleg hiše še skoro 1 oral stavbnega prostora, pripravnega za kako industrijsko podjetje. Oena 275.000 dinarjev. Ponudbe na npravnifitvo »Jutra" pod št. 591. 591 3-2 Uf vsakršnega blaga izvrši najhitreje prevozniško podjetje JOSIP TURK 575 Radecdega cesta 3. 10-4 Knjigovodkinja prvovrstna samostojna moč, zmnožna stenografije in strojepisja se takoj sprejme v Celju. Ponndbe z navedbo dosedanjega službovanja na upravo nJutra". so» s—i 597 S-* sprejme »Balkan" Dunajska c. 33, Ljubljana. čepice za uradnike državne in južne železnice, kakor tudi vsake druge vrste, izdeluje po naročilu v naj krajšem času tvrdka FILIP BIZJAK krmar tn Izdeloval »o čeplo Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 13 (KollzeJ). 580 3 isižeitsf dr. Ml postei Rasi! oblastveno poverjen .stavbeni lairaer LJubljana Hašerjeva ulica 51.7. Sptcjjelco (iavbene podjetja cm betonska, žsiecobetonske la vodna zgradluC i Kavarna Leon, Ljubljana, Stari trg št. 30 5 -s f vsak dan ob 9. nri zvečer 576 10- o> S <3J U O) C s . 604 3-1 Silikat- in romancement ter apno dobava na vagone po najnižji dnevni cent „Ava", Laško. 563 3-3 Advokat KIMOVEC prej v Trstu. je preselil svojo pisarno . ■. . ' Maribor, Sodna ulica 14. 10 vagonov Ia bukovega oglja in 5 vagonov zdravega krompirja proda BOR. SBIL, Kočevje. 594 2-2 Za občinske volitve je za vsakogar nnjno potrebno, da se seznani z novim volilnim redom. V ta namen je pravkar izšel Občinski volilni ret) za Slovenijo. jfaroca se pri Tiskovni zadrug! v tjubljani, Sodna ulica št. 6, in velja s poštnino vred K 4*40. Oicolni efpnii1 Imperlal, Underwo=d, Remington, n 15x21! II Oll Ujl . Century, Kontlnental, Mercodes, Yost I. dr. Razmnoževalni aparati: rolograf Velika Tfllnnfl barvnih trakov, pravih angle-VtJIlftd Zdiuya šleih, V vseh širini, P"™ oglj. papirja ter vseh potrebščin za razmnoževalne aparate, kakor: barve, črnila. Fixat, Preservat, voščeni papir itd. pri tvrdki 545 3—3 FRANC BAR, Ljubljana Cankarjevo nabrežje 5, tel. 423 moderna mehanična delavnica za popravila vseh vrst pisalnih in računskih strojev ter kontrolnih blagajn. Kapital: K 20,000.000 | SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA i Regene okrog K 6,000.000 INTERESNA SKUPNOST S HRVATSKO ESKOMPT- I MIR! I AN A ^Fl FNBUR60V7A ULICA ST 1 IZVRŠUJE VSE BANČNE TRANSAKCIJE NO BANKO IN SRBSKO BANKO V ZAGREBU UJUDLjniin, OCLCMDUrvviV/Vfl ULIU1 JI. I ___ NAJKULANTNEJE DENARNE VLOGE — NAKUP IN PRODAJA: EFEKTOV, DEVIZ, VALUT — ESKOMPT MENIC, TERJATEV, FAKTUR — AKREDITIVI — BORZA 243 26-6