NOVI TEDNIK
odgovorni urednik Novega tednika Branko Stomejčič ŠT. 5 -  LETO 51   -   CEUE,1.2. '96  CENA 220 SIT Urednica Novega tednika Milena B. Poklic
Nič več poračunov  upokojenci bodo protestirali in sprožili ustavni spor. Tema tedna na strani 8.
Čudeži se dogajajo  Pregled 1. dela
sezone na straneh 18 in 19.
Poln februar prireditev Pregled na strani 9. ^
"Pravica je naša," trdijo Vitanjčani, ki
ne odstopajo od zemljiških zahtev. Stran 3.
Ko je služba konjiček - S podjetnico Cvetko
Bohinc o njeni Mravljici. Stran 5.
Poslej stalna rubrika na strani 29.
Ljudska pevka Kolarjeva iz Dramelj v
reportaži na strani 21.
Trn v trgovski peti
Šaleški trgovci proti nal(upovalnem središču. Al(tualna tema na strani 6.
NOVI TEDNIK
DOGODKI

Končno
imenovane
komisije
Celjski občinsld svetniki
so y tretjem poskusu v to-
rek vendarle imenovali še
'manjkajoče štiri komisije
Občinskega sveta Mestne
občine Celje.
Čeprav so svetniki iz vrst
SDSS ponovno vztrajali,
naj se tudi komisije imenu-
jejo po načelu 8 + 1 (skladno
s številom strank in neod-
visne liste, zastopanih v
občinskem svetu), so se
svetniki večinsko odločili,
da se bodo držali določil o
organiziranosti občinskega
sveta in njegovih organov,
zapisanih v statutu.
Komisijo za mednarodne
odnose bo v Celju vodil Jo-
že Bučar (DeSUS), tehar-
sko komisijo Janez Lam-
pret (SKD), komisijo za
vloge in pritožbe Janko
Trobiš (LDS), začasno ko-
misijo za kmetijstvo pa An-
drej Pišek (SLS). IS
Razprtije ne bodo
prinesle zdravja
y Cellu vendarle Imenovali projektni svet Celje - ziJravo mesto
Svetovna zdravstvena orga-
nizacija je leta 1987 sprožila
akcijo Zdrava mesta, celjska
občinska skupščina pa je v le- '
tu 1991 soglasno sprejela sklep
o vključitvi mesta ob Savinji v
ta projekt. V torek so občinski
svetniki imenovali nov pro-
jektni svet (PS) Celje - zdravo
mesto, katerega glavna naloga
je oblikovati globalno razvoj-
no politiko ter ustvarjati po-
goje za uresničevanje ciljev te-
ga projekta.
Predlog za imenovanje 16-
članskega PS je na zasedanju
občinskega sveta predstavil
tudi dosedanji koordinator
projekta Celje - zdravo mesto
mag. Ivan Eržen. Poudaril je,
da so vanj imenovani nosilci
odločitev v mestu in drugi
ugledni meščani, ki zaradi
svoje širine in razgledanosti
na eni ter pozitivnega delova-
nja na drugi strani, vlivajo so-
meščanom zaupanje. Svetniki
SDSS so dodatno predlagali
razširitev PS še za en prosti
sedež, Ri naj bi ga zasedel
predstavnik nevladnih organi-
zacij za varovanje okolja, nje-
govo ime pa bo znano v roku
enega meseca.
Razpravo ob imenovanju
članov PS je v povsem drugo
smer obrnil svetnik Janez Cr-
nej, ki je menil, da je cilj pro-
jekta Zdravo mesto tudi de-
jansko prizadevanje za zdrav,
kakovosten način življenja. Za
kaj takšnega pa si po njego-
vem uradna oblast v Celju ni-
koli ni prizadevala, saj je Ce-
ljanom vselej uspevala prikri-
vati resnične podatke o kako-
vosti okolja, v katerem živijo.
Čmej je še menil, da je pri za-
vajanju Celjanov sodeloval tu-
di mag. Eržen, ki kljub temu,
da je direktor Zavoda za
zdravstveno varstvo, somešča-
nom nikoli ni nalil čistega vina
s podatki o ogroženosti njiho-
vega zdravja zaradi onesnaže-
nosti zraka, zemlje in voda iz
neposrednega okolja. Spota-
knil se je ob imenovanje Kata-
rine Jošt za članico PS, saj Jo-
štova prihaja iz Cinkarne, ki je
po Črnejevo eden največjih
krivcev za nezdravo življenje v
Celju.
Po precej burni razpravi je v
občinskem svetu vendarle pre-
vladalo mnenje, da je predlog
za imenovanje novega PS do-
bro pripravljen, v njem pa naj
delujejo člani, ki so s pozitiv-
nim odnosom in dejansko zav-
zetostjo pripravljeni tudi res-
nično kaj storiti za bolj kako-
vostno življenje v Celju. K te-
mu je pripomogel tudi pred-
stavnik Slovenskega ekološke-
ga gibanja Peter Kavalar, ki je
svetnikom dejal, da je osrednji
problem prav načelno vpraša-
va PS so imenovali še Ja-
neza Čmeja, ki je med drugim
spomnil, da so v občini že na-
rejene podlage resnim priza-
devanjem za zdravo življenje —
a zato bo treba pregledati >po-
zabljeno< pedološko analizo
celjske občine (stala je 240 ti-
soč DEM) ter analizi onesna-
ženosti živali in rastlin.
nje, kakšna institucija sploh je
PS. »Odgovoriti si moramo na
vprašanje, ali je državna, ob-
činska ali morda institucija ci-
vilne družbe, torej vseh nas, ki
živimo v Celju,« je opozoril
Kavalar in dodal, da bo mpral
PS delati v interesu vseh ljudi.
1. STAMEJČIČ
Sejemsid začeteic leta
Do konca februarja noilpisana pogodba za novo podjetje Cespo d.o.o.
- Konec februarja Flora, v začetku aprila Avto In vzdrževanje
v podjetju Celjski sejem so v
ponedeljek dopoldne z novi-
narsko konferenco odprli le-
tošnjo sejemsko sezono. V pr-
vem polletju bodo na celjskem
sejmišču štirje sejmi - konec
februarja Flora, aprila Avto in
vzdrževanje ter Mednarodni
glasbeni sejem in v maju Po-
mladanski obrtni sejem. Do
konca februarja pa bodo celj-
ski sejmarji z Obrtno zbornico
Slovenije in družbo GHM
Miinchen podpisali pogodbo o
ustanovitvi novega sejemske-
ga podjetja v mešani lasti
Cespo.
Predpogodba o ustanovitvi
novega sejemskega podjetja, v
katerem bo imel 51-odstotni
lastninski delež miinchenski
sejem, 39-odstotni delež Celj-
ski sejem in lO-odstotiii delež
Obrtna zbornica Slovenije, je
bila podpisana že lani, sama
pogodba o ustanovitvi pa bo
po zagotovilih vseh treh druž-
benikov podpisana do konca
februarja. Prav časovni zamik
pri ustanavljanju novega se-
jemskega podjetja v mešani la-
sti, ki bo v Celju skrbelo zlasti
za organizacijo novih sejmov,
na katerih se bodo večinsko
predstavljali razstavljavci iz
tujine, je vzrok, da letošnji pr-
vi sejem Flora 96 še ne bo tak-
šen, kakršnega si organizatorji
želijo.
Na 1. sejmu Flora, ki bo na
celjskem sejmišču med 27. fe-
bruarjem in 2. marcem, bodo
namreč prevladovali domači
razstavljavci. Med 63 razstav-
ljavci, ki so prijavljeni za so-
delovanje na novem sejmu, jih
neposredno iz tujine (Avstrija,
Italija in Nemčija) prihaja le 5,
še 12 tujcev pa bo v Celje pri-
šlo preko slovenskih zastopni-
štev.
Sejem Flora bo namenjen
strokovni publiki (vrtnarji in
cvetličarji), za katere priprav-
ljajo prvi dan sejma poslovni
dan, preostale sejemske dni pa
si bodo tudi obiskovalci širše-
ga kroga lahko ogledali marsi-
kaj zanimivega. Na 3 tisoč m^
notranjega razstavišča v dvo-
rani D in dobrih 2 tisoč m^
zunanjega razstavnega prosto-
ra v atriju in ob zunanjem ro-
bu dvorane D bodo na ogled
potrebščine za cvetličarje in
vrtnarje, rastlinjaki, plaste-
njaki, tople grede, zimski vrto-
vi, ograjni sistemi, robniki,
senčila, markize, vrtno in te-
rasno pohištvo, kamini, vodo-
meti, vrtna oprema, bazeni,
ribniki, igrala ter načini ureja-
nja zelenih površin z vrtno ar-
hitekturo.
Na celjskem sejmišču bo med
2. in 7. aprilom tudi 7. sejem
Avto in vzdrževanje. Kot za-
gotavljata Stanislav Kramber-
ger in Janko Močnik iz Obrtne
zbornice Slovenije, pri pripra-
vi letošnjega sejma dosledno
vztrajajo pri stroki. Sejem je
namreč namenjen vzdrževanju
in dodatni avtomobilski opre-
mi, avto pa mu pri vsem sku-
paj služi zgolj za izhodišče.
Zaradi tega celjski sejmarji
tudi zatrjujejo, da se njihov
program ne prekriva z ljub-
ljanskim avtomobilskim salo-
nom. Spremni program stro-
kovnih posvetovanj 7. sejma
Avto in vzdrževanje, ki ga pri-
pravljajo v sodelovanju z mi-
nistrstvi za promet in zveze,
tehnologijo in znanost in no-
tranje zadeve ter Slovenskim
ekološkim gibanjem, pa bo
razstavljavcem in obiskoval-
cem ponudil vrsto zanimivih
srečanj in razprav.
Organizatorji obljubljajo
tudi spremni sejemski pro-
gram strokovnih prireditev, ki
bo vezan predvsem na novosti
v izobraževanju vrtnarjev in
cvetličarjev v Sloveniji ter
možnosti za intenzivno vzga-
janje cvetja v rastlinjakih. Le-
tošnja, prva Flora, bo torej
vsebinsko obrnjena predvsem
k domačim razstavljavcem in
obiskovalcem, predstavniki
vseh treh organizatorjev - Sta-
ne Terlep iz miinchenskega
sejma, Breda Obrez-Preskar iz
Celjskega sejma in Stanislav
Kramberger iz Obrtne zborni-
ce Slovenija - zagotavljajo, da
bo tako le letos. Po Terlepovih
besedah pa se v družbi GHM
Miinchen še vedno trudijo, da
bi k sodelovanju na sejmu pri-
tegnili še kakšnega od prizna-
nih tujih razstavljavcev, prav
tako pa načrtujejo v vseh sred-
njeevropskih državah tudi
animacijo za obisk na celj-
skem sejmišču v času 1. sejma.
Flora.     IVANA STAMEJČIČ
Zaupnica vodstvu sveta
Po letu dni delovanja šentjur-
skega občinskega sveta, so se
svetniki odločili posebej
obravnavati njegovo delova-
nje. Bilo je v začetku tedna, ko
je prišlo celo do glasovanja o
zaupnici vodstvu, ki pa so jo
izglasovali.
Številne kritične pripombe
so na seji znova izrazili svetni-
ki iz LDS ter ZL, na primer
glede slabo pripravljenih sej
ter premale učinkovitosti. Po
drugi strani pa so svetnild iz
SLS, SKD ter velika večina iz
SDSS menih, da je v prehod-
nem obdobju marsikaj mogoče
razumeti, saj je kar nekaj
splošnih nejasnosti. Oglasil se
je tudi župan Malovrh (SKD),
ki je z delovanjem občinskega
sveta ter občinske uprave raz-
meroma zadovoljen. Kritične
pripombe je razumel kot opo-
zorilo naj se ne bi več ponav-
ljale, k dobremu delu pa bi naj
prispevali vsi svetniki.
Po vsem tem je predsednica
občinskega sveta, Tatjana
Oset (SLS) sama ponudila gla-
sovanje o zaupnici svojemu
delu ter delu sekretarja sveta,
Janeza Škobemeta (SLS). Pri-
šlo je do glasovanja, svetniki'
pa so pa so zaupnico izglaso-
vali, zato ostajata na svojih
fimkcijah. Na koncu je svoj
odstop ponudil podpredsednik
občinskega sveta, Cveto Erja-
vec(ZL), saj meni, da ga pri
delovanju sveta premalo upo-
števalo.
'     '       BRANE JERANKO
Dokazovanje tudi s pričami
v prvih treh tednih po uve-
ljavitvi zakona o žrtvah vojne-
ga nasilja so v referatu za ve-
terane in žrtve vojnega nasilja
Upravne enote Celje prejeli
okoli tisoč zahtevkov za uredi-
tev pravnega statusa vojnim
veteranom in žrtvam vojnega
nasilja, pričakujejo pa, da bo
teh zahtevkov nabralo med 5
in 7 tisoč.
Vodja referata za veterane
in žrtve vojnega nasilja Mari-
na Lubej pravi, da večina voj-
nih veteranov nima večjih te-
žav pri zagotavljanju dokazil,
ki jih morajo priložiti pri uve-
ljavljanju statusa. Nekoliko
drugače pa je z žrtvami vojne-
ga nasilja, pri čemer si zapor-
niki, taboriščniki, izgnanci in
deportirane! še lahko pomaga-
jo z arhivskimi in muzejskimi
gradivi, begunci pa bodo sta-
tus lahko zvečine uveljavljali
le s pričami.
V referatu zdaj sprejemajo
vse vloge, tudi če niso popolne.
Upravičenci, ki nimajo in tudi
ne morejo pridobiti nobenih
pisnih dokazil, pa morajo ob.
vložitvi zahtevka navesti 2
priči. Lubejeva pričakuje, da
bo v Celju v naslednjih mese-
cih tako potrebno opraviti več
tisoč zaslišanj, kako bodo to v
omejenih prostorskih in ka-
drovskih pogojih lahko opra-
vili, pa je že drugo vprašanje.
V referatu sta namreč zaposle-
ni le dve delavki in že zdaj, ko
se samo vlagajo zahtevki
(prejšnjo sredo so do 10. ure
prejeli več kot 100 vlog), je
gneča precejšnja.
Obseg dela se bo v referatu
še povečal, saj so v celjski
upravni enoti dolžni nuditi
pravno pomoč tudi vsem ti-
stim ljudem, ki sicer živijo na
Celjskem, a so vlogo za uvelja-
vitev statusa vložili v kateri
drugi upravni enoti. Lubejeva
pa ob tem še opozarja, da
hkrati tudi vodi komisijo za
zdraviliško klimatsko zdrav-
ljenje za 11 upravnih enot šir-
šega celjskega območja, kar
spet zahteva svoj čas.
IS
Predsednik Občinskega sveta Mestne občine Celje sklicu-
je v torek, 6. februarja ob 8. uri, v veliki dvorani Narodne-
ga doma v Celju, 16. sejo Občinskega sveta Mestne občine
Celje, na kateri bodo svetniki obravnavali: pod točko 3 -
odgovore na vprašanja, pobude in predloge ter nova vpraša-
nja, pubude in predloge, pod točko 4 - Prvo obravnavo Odlo-
ka o proračunu Mestne občine Celje za leto 1996, pod točko 5
- Finančni načrt in program Sklada stavbnih zemljišč Mestne
občine Celje za leto 1996, pod točko 6 - Predlog plana Stano-
vanjskega sklada Mestne občine Celje za leto 1996, pod točko
7 - Predlog sklepa o predlogu Vladi Republike Slovenije za
spremembo in dopolnitev Ustave Republike Slovenije v zvezi
z nalogami upravnih organov in pod točko 8 - Informacijo o
zagotovitvi in ureditvi prostorov za delovanje Občinskega sveta
Mestne občine Celje.
Upokojenci pred
parlament
LJUBLJANA, 29. j«,
nuarja (Republika) - Pred*
stavniki Demokratične stran-
ke upokojencev so z ogorče-
njem komentirali spremeni-
be zakona o pokojninskem in
invalidskem zavarovanju.
Nesprejemljivo se jim zdi ob^
našanje koalicijskih strank,
ki po njihovem svoje politič-
ne račune poravnavajo na
plečih upokojencev. Zveza
društev upokojencev Slove-
nije pa napoveduje za 7. fe-
bruar ob 11. uri protestni
shod slovenskih upokojencev
pred vladno palačo, protest
pa naj bi nadaljevali pred
parlamentom.
Več za obnovo In
gradnjo šol
LJUBLJANA, 29. ja-
nuarja (Republika) - Na
ministrstvu za šolstvo in
šport bodo letos dali največ-
ji poudarek zagotavljanju
možnosti vpisa in šolanja
mladine na srednjih in viso-
kih šolah. Pogoji vpisa na vi-
soke šole naj bi bili znani že
čez nekaj dni. Obnovi in
gradnji šol pa je letos name-
njenih štiri milijarde 543 mi-
lijonov tolarjev oziroma šti-
rideset odstotkov več kot le-
to prej.
Tajnikar odstopil
sam
LJUBLJANA, 30. ja-
nuarja (DELO) - Minister
za gospodarske dejavnosti dr.
Maks Tajnikarje še predg/a-
sovanjem o predlogu pred-
sednika vlade dr. Janeza Dr-
novška za njegovo razrešitev
sam podal odstopno izjavo.
Kot je dejal, ne odstopa za-
to, ker bi priznaval napake,
ki so mu očitane, pa tudi za-
to ne, ker bi gospodarskega
resorja ne bil sposoben vodi-
ti naprej. Odstopne izjave so
zaradi izstopa ZLSD iz vlad-
ne koalicije predsedniku Dr-
novšku podali tudi ministri
Rado Bohinc, Rina Klinar in
Sergij Pelhan.
Sprejet razpis
LJUBLJANA, 30. ja-
nuarja (DELO) - Senat
ljubljanske univerze je spre-
jel predlog razpisa za vpis v
prvi letnik prihodnjega štu-
dijskega leta. Skupni razpis
vseg visokošolskih zavodov
mora sprejeti še vlada, objav-
ljen pa naj bi bil sredi fe-
bruarja. Večina šol bo ponu-
dila univerzitetni in strokov-
ni visokošolski študij, ki je
letošnja velika novost, neko-
liko olajšan pa bo tudi vpi-
sni postopek, vendar brez
sprememb pri vpisni selekci-
ji-
NOVI TEDNIK
Odgovorni urednik:
Branko Stamejčič.
Urednica Novega tednilta:
Milena B. Poklic.
Urednica Petice: Tatjana Cvim
l'redništvo: MaijelaAgrež. Irena
Baša, Janja Intihar, Brane Jeranko.
Ksenija Lekič, Edi Masnec, UršM
Selišnik, Ivana Stamejčič, Željko
Zule. Telinični urednik: Franj"
Bogadi, pomočniiia: Robert Koj-
terer, Igor Šarlah. Oblikovanj«'
Minja Bajagič. Tajnica urednic
tva: Mojca Marot.
Naslov uredništva: Novi tednil''
Prešernova 19, Celje. Telefon
(063) 442-500, fax 441 -032.
it. 5.-1. februar 1996
B
DOGODKI
NOVI TEDNIK
Kdaj do požirka zdrave vode?
Mif//^lr' svetniki razpravljali o problematiki pitne votle In občinskem proračunu —
jigHšne naložbe se obetajo občini letos
Konjiški svetniki so se se-
jtalJ prejšnji petek na svoji
^oi seji, na kateri so načeli
^fašanje predloga letošnje-
^ občinskega proračuna, ki
predvidoma znašal 644
^jonov tolarjev. Osvetlili
Še nekatere druge pereče
U0ie, med njimi tudi proble-
matiko pitne vode v Sloven-
^ Konjicah.
S to temo so se ukvarjali že
j^krat v preteklem letu,
i^ndar je niso uspeli razreši-
ti. Dosegli so, da bodo stro-
kovne     službe     opravile j
ustrezne analize vode, na os-
novi le-teh pa bo mogoče do-
ločiti, kakšna je sploh mno-
žina in velikost delcev, ki
kalijo vodo v zajetju Zimer-
man v Žicah. Od rezvdtatov
raziskav bo odvisna tudi vi-
šina sredstev, ki jih bodo na-
menili rešitvi tega problema.
Vsota se lahko giblje od 400
tisoč nemških mark pa do
enega milijona. Župan Janez
Jazbec je opozoril tudi na
problem pridobitve koncesi-
je za črpanje vode v Zverov-
ju, ki je sedaj v sosednji zre-
ški občini, kjer pa temu pro-
jektu nasprotujejo. Svetniki
so bili enotnega mnenja, da
je ta izvir vode za konjiško
občino življenjskega po-
mena.
Razpravljali so tudi o pro-
blemu Kamne gore, ki sodi
med demografsko ogrožena
območja. V tem predelu je
namreč brez pitne vode kar
25 gospodinjstev. Idejni pro-
jekt za izgradnjo vodovoda
pa je že pripravljen.
Glavna tema, ki so ji na-
menili največ pozornosti, pa
je bila prva obravnava odlo-
ka o letošnjem občinskem
proračunu. Po besedah žu-
pana Jazbeca so dolžni zago-
toviti denar za nemoteno de-
lovanje družbenih dejavno-
sti, hkrati tudi za delovanje
občinske uprave in sveta.
Posebno skrb so namenili ti-
stemu delu proračuna, ki se
nanaša na investicijske de-
javnosti.
Na področju družbenih
dejavnosti bo letos in tudi v
prihodnjem letu najpo-
membnejšo naložbo pred-
stavljala gradnja prizidka k
osnovni šoli Pod goro. Za ta
projekt bo ministrstvo za
šolstvo in šport zagotovilo 46
odstotkov denarja, medtem
ko bo preostalo vsoto morala
prispevati občina. Na pomoč
bodo priskočile vse šole v
občini, ki bodo v ta namen
solidarnostno združile
amortizacijska sredstva v vi-
šini 20 milijonov tolarjev.
Drugi pomemben sklop
predvidenih investicij pa
predstavljajo naložbe s po-
dročja komimalne infra-
strukture. Načrtujejo asfal-
tiranje dveh cest, po katerih
vozijo delavski in šolski av-
tobusi. To sta cesti Jemej-
Ličenca in Konjiška vas-
Tolsti Vrh. Največja investi-
cija na tem področju pa je
nedvomno zagotovitev zdra-
ve pitne vode, ki je občina
trenutno nima.
KL
Nerešen
problem
odlaganla
odpadkov
Na zadnji seji sveta ob-'
čine Slovenske Konjice so
svetniki izvedeli, da od-
padke iz nekaterih obmo-
čij občine Slovenska Bi-
strica še vedno odlagajo v
njihovi občini. Ob vsem
tem obstaja bojazen, da
so med odpadki tudi ne-
katere nevarne snovi.
Svetniki so bili mnenja,
da občinske inšpekcijske
službe na tem območju ne
zagotavljajo takega reda,
kot bi ga morale. Na sme-
tišču bodo odslej poostrili
nadzor nad dovozom od-
padkov, strokovnjaki pa
bodo opravili tudi anali-
zo odcednih voda. V obči-
ni tačas pripravljajo tudi
I projekt ločenega zbiranja
> odpadkov, s katerim bi
us/>e[i količino odpadkov
bistveno zmanjšati.   kL
Pravica je naša!
Tako kot Zrečani so tudi
Vitanjčani prepričani, da
Rogla spada v njihovo obči-
no. O tem so znova razprav-
ljali tudi na zadnji seji ob-
činskega sveta in zavzeli sta-
lišča, ki jih bodo vodila pri
nadaljnjih pogovorih o spor-
ni Rogli.
Predsednik občinskega
sveta Zdenko Plankl name-
rava s slednjimi javnost po-
drobneje seznaniti v sred-
stvih javnega obveščanja, vi-
tanjski. svetniki pa so ob tem
povedali, da so se z Zrečani
pripravljeni dogovarjati o
morebitnih dejavnostih v
zvezi z Roglo, saj, kot so de-
jali, ni sporno lastništvo in-
frastrukture in objektov na
Rogli, nikakor pa ne odsto-
pajo od ozemeljskih pravic
tega območja. Na seji so tudi
sklenili, da nameravajo na
bližnjih volitvah podpreti le
tiste politike, ki bodo zasto-
pali njihove interese.
Svetniki so na tokratni tri-
najsti seji ntiinuli petek dolo-
čili še člane v svete zavodov
tamkajšnje osnovne šole, šo-
le V parku ter vzgojno izo-
braževalnega zavoda in pri-
sluhnili poročilu, ki ga je
pripravila komisija za razi-
skavo med in povojnih pobo-
jev na območju bivše konji-
ške občine. Na seji so predla-
gali, da natisnejo brošuro z
imeni padlih na vitanjskem
območju, ki jo bodo lahko na
osnovi povratnih informacij
občanov naknadno še dopol-
nili. Kasneje bodo poskrbeli
za uradno izdane mrliške li-
ste, spominska obeležja ter
označbo grobišč.
Strinjali so se tudi s pred-
logom župana Slavka Krajn-
ca, da občina zaposli komu-
nalnega delavca, ki bo skrbel
za javne poti, zelenice in
urejanje pokopališča. Raz-
pravljali pa so še o razdelitvi
proračimskih sredstev v tem
letu. - B. Z.
Temeljni kamen za šolo v SockI
Danes, v četrtek popoldne, bodo v vojniški krajevni skup-
nosti Nova Cerkev slovesno položili temeljni kamen za novo
podružnično osnovno šolo Socka.
Temeljni kamen bo ob 16. uri slovesno položil vojniški
župan Beno Podei^ajs, šolarji podružnične osnovne šole
Socka pripravljajo priložnostni kulturni program, zbrane
pa bo pozdravila tudi ravnateljica Osnovne šole Vojnik
Majda Roje. jg
Zastoj za
nedoločen čas
Po zakonu o denacionali-
zaciji, ki je začel veljati 7.
decembra 1991, je bilo na
Konjiškem vloženih 216 zah-
tev, od tega 127 za kmetijska
zemljišča in gozdove, 43 za
stanovanjske hiše, stanova-
nja, poslovne stavbe in
stavbna zemljišča, 3 za po-
djetja in 43 po zakonu o izvr-
ševanju kazenskih sankcij,
ki so bile odstopljene v reše-
vanje sodišču.
Z odločbami Skupščine
občine Slovenske Konjice in
od 1. januarja 1995 dalje
Upravne enote Slovenske
Konjice je bilo upravičen-
cem vrnjenih 60 hektarov
kmetijskih zemljišč, 817
hektarov gozdov, 37 stano-
vanjskih hiš v izmeri 23481
kvadratnih metrov, 14 po-
slovnih prostorov v izmeri
7637 kvadratnih metrov in
stavbnih zemljišč v površini
58629 kvadratnih metrov.
Ob koncu lanskega leta je
začel veljati Zakon o začas-
nem, delnem zadržanju vra-
čanja premoženja, s katerim
se za dobo treh let zadrži iz-
vajanje 27. člena Zakona o
denacionalizaciji, v prime-
rih, ko se za enega upravi-
čenca zahteva vrnitev nad
200 hektarov kmetijskih
zemljišč in gozdov, ko je
upravičenec dobil odškodni-
no za odvzeto premoženje od
tuje države ali ko je pristojni
upravni organ z ugotovitve-
no odločbo iz 63. člena Za-
kona o denacionalizaciji od-
ločil, da je imel upravičenec
v času podržavljenja jugo-
slovansko državljanstvo. Za
izvedbo navedenega zakona
bo država izdala navodilo o
vodenju evidence o vloženih
zahtevah za denacionaliza-
cijo, analizirala stanje ter
sprejela zakon o reviziji do
sedaj opravljenih denaci-
onalizacij skih postopkih.
Ministrstvo za notranje
zadeve bo po sklepu vlade do
konca junija letošnjega leta
opravilo nadzorstvo nad vse-
mi ugotovitvenimi odločba-
mi o državljanstvu po 63.
členu Zakona o denacionali-
zaciji. V Upravni enoti Slo-
venske Konjice se državljan-
stvo ugotavlja za 98 upravi-
čencev, od tega je bilo pozi-
tivno rešenih 34, negativno
27, v postopku pa je 37
zadev.
V Upravni enoti Slovenske
Konjice se je decembra lani
zaposlila Brigita Pinter, di-
plomirana pravnica, vodja
referata za kmetijstvo, ki
odtlej vodi denacionalizacij-
ske postopke. Upravičene
stranke se lahko na novo so-
delavko obračajo z vsemi
vprašanji in predlogi pri vo-
denju denacionalizacijskih
postopkov in ugotavljanju
dejanskega stanja, medtem
ko je izdajanje končnih od-
ločb do nadaljnjega preki-
njeno.
Z.B.
Poljski premier
odstopil
Poljski premier Jožef
Oleksy, kije dolžnosti mini-
strskega predsednika opravljal
od marca lani, je odstopil. To
seje zgodilo nekaj ur zatem,
ko Je vojaško sodišče proti
Oleksyju sprožilo uradno
preiskavo zaradi suma vohu-
njenja. 49-letni premier, refor-
mirani komunist, naj bi v le-
tih 1980-1995 vohunil za
Sovjetsko zvezo in kasneje za
Rusijo. Oleksy je vse obtožbe
zanikal in dodal, da gre za za-
roto, ki jo Je skovala desničar-
ska opozicija na čelu z nek-
danjim predsednikom \Valen-
so. Ta lani, ko Je OleLsy prev-
zel dolžnosti predsednika vla-
de, ni bil preveč zadovoljen.
Razlog: leta 1989 se je prav
Oleksy kot član vladajoče ko-
munistične stranke pogajal z
Walenso in njegovim sindika-
tom Solidarnost o koncu ko-
munistične vladavine na Polj-
skem. Po mnenju 01eksyja, ki
Je v državi zelo cenjen zaradi
dobrega izvajanja tržnih re-
form in gospodarskih uspe-
hov, ki so temu sledili, bi opo-
zicija s to zaroto rada vnesla
razkol med koalicijo in dose-
gla predčasne volitve. Ta po-
litična nestabilnost pa ne bi bi-
la dobra za državo, ki se zelo
zavzema za vstop v Evropsko
unijo in Nato. Del opozicije Je
kot kandidata za novega pre-
miera že predlagal nekdanje-
ga zunanjega ministra Bar-
toszenskega, ki je odstopil,
ko Je vodstvo države prevzel
nekdanji komunist Kwa-
šniewski. Del opozicije tudi
predlaga, da bi v novi vladi so-
delovale vse parlamentarne
stranke, razen nekdanjih ko-
munistov, sedaj socialdemo-
kratov. Politična kriza na Polj-
skem se torej šele začenja.
Rusija v Svetu
Evrope
Ta teden najpomembnejši
novici iz Moskve: ruski pred-
sednik Jelcin je napovedal, da
bo verjetno kandidiral na Ju-
nijskih predsedniških volitvah
(dokončno odločitev naj bi
sporočil do sredine februarja),
druga novica pa Je, daje Ru-
sija postala 39. članica Sveta
Evrope, organizacije, ki sojo
pred skoraj pol stoletja usta-
novili z namenom, da bi ščiti-
la človekove pravice in parla-
mentarno demokracijo. In Ru-
sija Je postala članica "kluba
iz Strassbourga" le leden dni
zatem, ko je na veliko kršila
človekove pravice v Pervo-
majskem. Za vstop v Svet
Evrope Je sicer zaprosila že la-
ni, vendar so bila pogajanja z
njo zamrznjena zaradi vojne
vČečeniji.
Ob potrditvi Članstva so
parlamentarci Sveta Evrope
Rusiji zadali nekaj nalog: med
drugim bo morala podpisati
evropsko konvencijo o člove-
kovih pravicah, v letu dni pa
bo morala ratificirati tudi več
drugih konvencij Sveta Evro-
pe. Ukiniti bo morala smrtno
kazen in izpolniti vse obvez-
nosti v zvezi z razorožitvijo.
Rusko članstvo v Svetu Evro-
pe, ki gaje večina ruskih po-
litikov pozitivno ocenila, po-
sredno pomeni podporo zaho-
da Jelcinu in njegovi politiki.
Vprašanje pa Je, če bo takšno
podporo doživel tudi doma
med volivci, kijih verjetno ne
bo preslepil njegov zadnji
podpis na odloku o dodelitvi
skoraj štirih milijard dolarjev
za gospodarstvo in socialno
obnovo uporne kavkaške re-
publike Ccčenije v letu 1996.'
Euro premalo znan
Italijanski premier Dini
(Italija do konca junija pred-
seduje HU) in predsednik
Evropske komisije Santer sta
v Bruslju predstavila pred-
nostne naloge unije v tem le-
tu. Dini Je poudaril predvsem
vzpostavitev gospodarske in
monetarne unije - vzpostavi-
tev pravnih okvirov za uved-
bo skupne valute euro, siste-
ma centralnih bank in Evrop-
ske centralne banke. Italija si
bo med predsedovanjem pri-
zadevala za zmanjšanje brez-
poselnosti, veliko pozornosti
pa bo namenila tudi boju pro-
ti korupciji. Santer je v pred-
stavitvi prednostnih nalog
Evropske komisije v tem letu
ponovil nekatere Dinijeve na-
loge, predvsem pa je poudaril
gospodarsko stabilnost unije
(zla.sti ustvarjanje novih de-
lovnih mest) in priprave na
gospodarsko in monetarno
unijo. Največ pozornosti pa Je
posvetil euru, ki naj bi ga uni-
ja uvedla s I. januarjem 1999.
Po Santerjevih besedah bo to
pomenilo družbeni in gospo-
darski napredek, ki je v inte-
resu vseh evropskih narodov.
Raziskave so pokazale, da so
evropski državljani naklonje-
ni euru, kar 90 odstotkov pa
si Jih želi obširnejše kampa-
nije o uvedbi skupne valute.
Santer je tudi poudaril pred-
nosti eura - predvsem naj bi
olajšal potovanja po Evropi,
saj ne bo več treba menjavati
valute.
Zaslišali Hlllarv
Clinton
v Washingtonu je pred
zveznim preiskovalnim sodiš-
čem nastopila prva dama ZDA
Hillary Clinton. V štiriur-
nem pričevanju, kije bilo za-
prto za Javnost, je pojasnjeva-
la svojo vlogo v t.i. aferi Whi-
tewater. Gre za finančno pre-
teklost predsedniškega para,
ko naj bi ta skupaj s poslovni-
mi partnerji s propadlim po-
slom davkoplačevalce "olaj-
šal" za 60 milijonov dolarjev.
Hillary, prvo soprogo kakega
ameriškega predsednika, kije
morala pričati pred preisko-
valnim sodnikom, je .sodišče
predvsem spraševalo glede
spornih računskih dosjejev, ki
so se potem, ko so bili dve leti
izgubljeni, kar naenkrat poja-
vili v Beli hiši. Prva ameriška
dama seje najdenih dokumen-
tov razveselila, saj naj bi po
njenem mnenju pomagali do-
kazati njeno nedolžnost.
Vprašanje pa Je, kako bo tem-
na in nerazkrita preteklost
Clintonovih vplivala na odlo-
čitev volivcev na novembrskih
predsedniških volitvah. Bili
Clinton je namreč ravno v
dneh zaslišanja uradno začel
svojo predsedniško kampanjo.
Nov francoski
Jedrski poskus
Francija je na atolu Fanga-
taufa izvedla nov Jedrski po-
skus, že šesti po vrsti od sep-
tembra lani, ko je po triletni
prekinitvi spet začela s posku-
si. Tokratni je bil najmočnej-
ši iz te serije, saj seje ob eks-
ploziji sprostilo kar 120 kilo-
ton energije, kar Je šestkrat več
kot pri eksploziji atomske
bombe nad Hirošimo leta
1945. Francozi se glede nada-
ljevanja posku.sov še niso po-
vsem izjasnili. Po nekaterih
podatkih naj bi z njimi kon-
čali najkasneje do konca fe-
bruarja (v nekaterih krogih Je
slišati, da naj bi izvedli še en
poskus), med drugim pa jav-
no razglašajo, da se bodo ma-
ja pridružili Sporazumu o ne-
širjenju Jedrskega orožja. Sve-
tovna javnost Je zadnji fran-
coski Jedrski poskus kot vse
doslej vnovič samo obsodila
(ničesar pa ni ukrenila), še naj-
bolj ogorčeno pa so reagirali
v ogroženih azijskih in tihoo-
ceanskih državah.
DAMJAN KOSEC, POPtv
if. 5.-1. februar 1996
NOVI TEDNIK
GOSPODARSTVO
4
»Nismo muha enodnevnica«
PoOletlu Paron Iz Laškega le v enem letu uspelo posodobiti prolzvodnlo In prodreti na zahodne trge -
Pohištvo Iz masivnega bukovega lesa bodo odslel prodalall tudi doma ^
Po nekajmesečnih pripra-
vah bodo v soboto dopoldne v
podjetju Paron v Laškem od-
prli prodajno razstavni salon.
Na blizu 200 kvadratnih me-
trih bodo predstavljeni pro-
grami pohištva iz masivnega
bukovega lesa, ki so jih v to-
varni delali v zadnjem letu dni
oziroma jih delajo trenutno, v
salonu pa bo razstavljen tudi
del trgovinske in gostinske
opreme, ki jo podjetje dopol-
njuje in prodaja.
Podjetje Paron, bivša tovar-
na pohištva Bor, je že od de-
cembra leta 1994 v lasti doma-
čina Rada Hrastnika, ki pravi,
da pomeni odprtje salona tudi
nekaj več, saj bodo s tem kora-
kom naprej v svojem razvoju
mnogim nejevemežem doma
pokazali, da napovedi ob nji-
hovih začetkih, češ, da bo po-
djetje le kratkega daha, ne dr-
žijo. »Se danes marsikje slišim
govorice, da nam gre slabo in
da nas kmalu ne bo več, ven-
dar to še zdaleč ne drži, « zatr-
juje Hrastnik. »Menim, da bo
leto 1996 za Paron dokaj
uspešno in da bomo zgradili
dovolj trdne temelje za naprej.
V preteklem letu smo namreč
vložili veliko dela in denarja v
posodobitev in reorganizacijo
tovarne, raziskovali smo tržiš-
če ter si v tujini utrjevali polo-
žaj med sedanjimi in bodočimi
kupci. Iz dneva v dan večje
zanimanje za naše izdelke po-
trjuje, da smo pri tem bili do-
kaj uspešni.«
Z otvoritvijo prodajno raz-
stavnega salona bo Paron pr-
vič začel prodajati svoje pro-
grame pohištva za opremljanje
otroških in mladinskih sob,
spalnic, dnevnih sob, kuhinj in
pisarn tudi v Sloveniji. Podjet-
je je namreč doslej skoraj ce-
lotno proizvodnjo izvažalo na
tuje, doma je ostal le kakšen
odstotek izdelkov. Razlog za-
takšno usmeritev so bile pre-
majhne zmogljivosti v proiz-
vodnji, ki pa so jo v zadnjem
letu posodobili in racionalizi-
rali. V nakup nove opreme, ki
sodi po kakovosti v sam sve-
tovni vrh, so lani vložili blizu
600 tisoč nemških mark. Gre
za računalniško vodene stroje,
ki omogočajo izredno kako-
vost izdelave in velik prihra-
nek časa. Skupaj s starimi
stroji, ki so jih predelali v bolj
specialne, bo podjetje, kot
pravi njegov lastnik, odslej
lahko kos vsem še tako zahtev-
nim naročilom. »Na nedavnem
sejmu pohištva v Kolnu, kjer
smo se predstavi j aU v okviru
našega glavnega kupca, nem-
škega holdinga Welle, smo
ugotovili, da je zanimanje za
naše pohištvo izredno veliko,
kar pomeni, da so naši progra-
mi dobri in tržno zanimivi,« je
zadovoljen Rado Hrastnik.
Poleg tega si je Paron v zad-
njem letu ustvaril v zahodni in
vzhodni Evropi tudi dokaj do-
ber ugled kot podjetje, ki ne
zamuja rokov dobave in kate-
rega izdelki se le malokrat re-
klamirajo. Zato jih v zadnjih
mesecih, kot pravi Hrastnik,
tujci dobesedno oblegajo, tako
da bodo letos sklenili i>ogodbe
o nakupu pohištva še z dvema
ali tremi firmami v Nemčiji,
veliko zanimanja ie tudi med
kupci v Avstriji, Švici, Rusiji
in Izraelu. Podjetju se torej
obetajo zelo uspešna leta, ki
pa bodo še nekaj časa obreme-
njena z dragimi posojili, ki jih
je novi lastnik najel za nakup
tovarne.
Kljub velikemu napredku v
letu 1995 Rado Hrastnik že
snuje načrte za nove tehnolo-
gije in za širitev proizvodnih
programov, ki pa jih za zdaj še
ne želi razkriti. V drugi polo-
vici tega leta bodo število za-
poslenih še povečali, saj bodo
zaradi številnih naročil morali
uvesti še drugo izmeno. Tre-
nutno je v tovarni 120 delav-
cev, kar je za 50 več kot de-
cembra 1994. Dvajset delavcev
je zaposlenih le za določeni
čas, vendar za sedaj pogodbe z
njimi ne nameravajo prekiniti.
Več kot pred enim letom je v
tovarni zdaj tudi strokovnja-
kov, še naprej pa imajo pre-
cejšnje težave pri zaposlova-
nju mizarjev. »Mladih, žal, ta
poklic ne zanima, pa čeprav
jim ponujamo štipendijo in
redno zaposlitev,« pravi Rado
Hrastnik.
Pohištvo Paron bo od sobote
naprej mogoče kupiti tudi v
Sloveniji, vendar le v trgovi-
nah, ki bodo last podjetja. Ra-
do Hrastnik pravi, da zato, ker
je podjetje zelo majhno, pa tu-
di Slovenija je zelo mala. »Pre-
pričan sem, da prav zaradi te-
ga vsakomur, ki bo želel kupiti
naše pohištvo, ne bo težko pri-
ti v Laško. Cene v naši trgovini
bodo nižje kot bi bile v drugih
trgovinah, in to kljub visoki
kakovosti, imeli bomo tudi
servis lastnih izdelkov, dosta-
vo na dom in montažo pohi-
štva. Naši programi pohištva
bodo najprej na voljo tukaj v
tovarni in v novi hali v Spod-
nji Rečici, kasneje pa bomo
. imeli še trgovino v Ljubljani in
še v enem od slovenskih kra-
jev. Poleg naših izdelkov bomo
prodajali tudi pohištvo naših
dosedanjih kupcev v tujini, ki
so večinoma tudi sami proiz-
vajalci. Ugotavljam, da je tak-
šen način prodaje lastne proiz-
vodnje edina perspektiva po-
hištvene industrije pri nas,
menim pa tudi, da bi brez last-
ne trgovine po sprejemljivih
cenah za kupce težko prodrli
na domače tržišče.«
JANJA INTIHAR
Foto: Arhiv Paron
V podjetju Paron v soboto ne bodo odprli le prodajno razstavnega salona, ampak bodo na široko
odprli tudi vrata za vse, ki želijo videti tovarno in izvedeti o njej čim več. Obiskovalci si bodo
lahko ogledali tudi proizvodne prostore, kjer jim bodo pokazali delovanje novega računalniško
vodenega rezkalno-vrtaln^a stroja.
Pregled gibanja tečajev v januarju 96
Zaradi zaključka redakcije so vsi izračuni
narejeni le na osnovi podatkov do 30. janu-
arja. Razlika res ne bi bila velika, a pri
zadevah, ki se nanašajo na denar, imajo lju-
dje rajši natančne izračune. V današnjih ča-
sih, ko merimo inflacijo v decimalkah, prav
tako tudi rasti tečajev, je natančnost toliko
bolj zaželena.
V tridesetih dneh letošnjega januarja se je
srednji tečaj DEM Banke Slovenije povečal
za 1,63 odstotka, kar je za 1,05 odstotka več
kot je znašala decembrska rast cen na drob-
no. Primernejša je primerjava z januarsko
inflacijo, a do tega trenutka ta podatek še ni
znan. Podjetniški nakupni tečaj DEM je ra-
sel počasneje in se je povečal za manj kot 1
odstotek, natančneje za 0,98 odstotka. Pro-
dajni menjalniški tečaj nemške marke, ki je
za večino občanov najbolj zanimiv, je v
enem mesecu višji za 2,76 odstotka.
Nasploh lahko rečem, da je bil januar v
znamenju padanja vrednosti našega tolarja,
saj so se okrepile tudi ostale valute. Vseka-
kor si je najbolj opomogel ameriški dolar
USD, ki se je podražil za 5,68 odstotka in
svoje menjalno razmerje do DEM popravil iz
1,433 na 1,491. Italijanska lira LIT je dražja
za 4,5 odstotka. Iz teh podatkov se že da
zaključiti, da je evropska obračimska valuta
ECU, ki bi jo naj preimenovali v EURO,
naraščala z manjšim tempom. Njen porast je
bil 1,13 odstoten.
Borzne transakcije so slovenski borzni in-
deks rednih delnic SBI znižale za 2,21 od-
stotka. Indeks obveznic BIO, ki so večinoma
nominirane v DEM, se je kljub rasti deviznih
tečajev znižal za 0,9 odstotka.
ZDENKO PODLESNK.
GIBANJE TEČAJEV
Tomšičev sindikat
razmišija o staviti
Vodstvo KNSS — Neodvisnost s
sindikalisti Metketekstlla
Celje sta pred dnevi obiska-
la predsednik KNSS Neodvis-
nost France Tomšič ter pod-
predsednica Alenka Orel, ki
sta ob tej priložnosti sklicala
tiskovno konferenco.
France Tomšič in Alenka
Orel sta med drugim opozorila
na vse slabši položaj sloven-
skih delavcev, vse pogostejša
premeščanja delavcev na manj
zahtevna in slabše plačana de-
lovna mesta ter suspenze de-
lavcev, do katerih prihaja že
zaradi malenkosti. V sindikatu
so nezadovoljni tudi z delom
sodišč, kjer postopki v prime-
rih, ko se delavci pritožijo,
trajajo več let, zato bi morali
okrepiti delo inšpekcijskih
služb, inšpektorji pa naj bi
imeli možnost izreka začasne-
ga ukrepa, s katerim bi zašči-
tili delavca do pravnomočno-
sti sodbe.
Poleg tega si KNSS-Neod-
visnost že nekaj časa prizade-
va za oblikovanje posebnega
sklada, v katerem bi se zbirala
sredstva za plače delavcev v
tistih podjetjih, kjer zaposle-
nim ne izplačujejo plač po ko-
lektivnih pogodbah. Vendar
pa vlada za oblikovanje takš-
nega sklada nima posluha. V
začetku februarja naj bi se o
vseh teh problemih pogovarja-
li s predstavniki vlade, v koli-
kor tudi takrat ne bodo pri-
sluhnili njihovim zahtevam,
pa bodo resno razmislili o or-
ganiziranju splošne opozorilne
stavke v mesecu marcu.
France Tomšič in Alenka
Orel sta se ob tokratnem obi-
sku v Celju sestala tudi s pred-
stavniki njihovega sindikata v
Metkitekstilu, kjer je v neod-
visni sindikat vključenih 83
odstotkov delavcev. Bivša
Metka je šla v stečaj pred spre-
jemom novega zakona o steča-
jih, delavci pa zahtevajo, da se
njihove terjatve v stečaju
obravnavajo po novem, ne pa
starem zakonu. Vodstvo
KNSS Neodvisnost njihove
zahteve podpira, stečajni se-
nat pa zahteve delavcev tol-
mači po svoje. IB
Manjša spodbuda za proizvodnjo
mielca
MinulosobotojebilovGaber-
kah pri Šoštanju 34. srečanje
slovenskih kmetov za člane
Kmetijske zadruge Šaleška
dolina in Kmetijske zadruge
Tolmin. Srečanja, ki sta ga
pripravila Kmetijska zadruga
Šaleška dolina in Radio Slove-
nija, se je udeležilo več kot 200
kmetov, med gosti pa sta bila
tudi Leo Frelih, predsednik
Zadružne zveze Slovenije, in
dr. Franc Zagožen, predsednik
Kmečke zveze Slovenije.
Na okrogli mizi so izčrpno
spregovorili o problematiki ži-
vinoreje in izpostavili pred-
vsem problem ukinitve premij
za mleko. Kmetje se bodo mo-
rali od danes, 1. februarja, po-
drediti novim ukrepom na po-
dročju živinoreje. Premija za
mleko je do zdaj znašala 4 to-
larje na liter mleka za hribov-
skega kmeta in 6 tolarjev za
višinskega. Po novem te pre-
mije ni več, pač pa bodo lahko
rejci enkrat letno uveljavljali
zahtevke glede na število go-
vedi. To zanje pomeni, da bodo
prejeli več kot polovico denar-
ja manj kot prej, ko so veljale
premije. Rejci so bili enotnega
mnenja, da je s takimi ukrepi
spodbuda za njihovo delo in
proizvodnjo mleka bistveno
zmanjšana. Menili so, da kljub
nekaterim ugotovitvam, da je
v Sloveniji mleka preveč, pro-
izvodnje vendarle ne bi smeli
zmanjševati. Morali bi jo
kvečjemu povečevati, pravijo
kmetje.
Načeli so tudi vprašanje
razvoja slovenskega kmečkega
podeželja in zavzeli stališče,
da razvoj podeželja ni le pro-
blem kmetijcev, zato ga je tre-
ba po njihovem mnenju obrav-
navati precej širše. Še zlasti pa
naj bi si v državi prizadevali,
da razlika med življenjskim
standardom v mestu in na po-
deželju odslej ne bi bila tako
velika.
KL
170 milijonov
tolarjev škode
Delavci Elektra Celje s«
pripravili prve izračune o
tem, kakšno škodo sta jjn
povzročila decembrsko sne,
ženje in januarski žled. Snet
ob iconcu leta je povzročil
47 milijonov tolarjev škodc^
januarski žled pa kar za 12]
milijonov tolarjev. Najvej
škode je naravna ujma pov.
ZFočila na območju Zgornjt
Savinjske doline, Polze^
Žalca, Šempetra in Vojni^
manj pa na območju RogaJ.
ke Slatine in Šmarja. V Elek.
tru Celje ocenjujejo, da bo.
do za odpravo posledic in te.
meljito popravilo okvar po.
trebovali dobrega pol leta.
Gorenje v Parizu
Na mednarodnem sejmu
Confortec v Parizu, ki sogj
odprli minuli ponedeljek, se
med 650 razstavljavci iz 4(1
držav predstavlja tudi velenji
sko Gorenje. Pariški sejemjt
drugi največji tovrstni sejen
v Evropi, obiskovalci pa si
bodo lahko do I. februarji
ogledali zadnje novosti v po.
nudbi malih in velikih gos.
podinjskih aparatov, sestav
nih delov za njihovo proi.
zvodnjo ter aparatov za ogre.
vanje in klimatizacijo. Pred
stavniki Gorenja na približ'
no 500 kvadratnih metro\
pričakujejo preko 500 pO'
slovnih partnerjev, kupcei
oziroma distributerjev. Ni
sejmu je na ogled celotna po
nudba Gorenjevih velikil
gospodinjskih aparatov, k
jih v Franciji, Belgiji, ^pa
niji in na Portugalskem pro.
dajajo pod blagovnimi znam-
kami Gorenje in Sidex. Go-
renje sicer v Franciji in na so-
sednjih tržiščih proda na le-
to približno 250 tisoč velikil
gospodinjskih aparatov.
Delavci podpirajo
stavko
V podjetjih na celjsker
območju kjer deluje svobod
ni sindikat kovinske in elek
tro industrije je napovedani
generalno stavko, ki naj bi bi
la predvidoma konec februar
ja, podprlo 78 odstotkov ce
lotnega članstva SKEI. To s(
pokazali rezultati ankete, k
sojo izvedli sindikalni zaup
niki v večini podjetij na na
še m območju. V celjsken
območnem odboru SKEI s(
sprejeli tudi pobudo pred
stavnikov sindikatov družb'
Štorah, da se med stavkovni
zahteve uvrsti tudi zahtevaj
hitrejšem lastninjenju držav
nega premoženja.
Seminar o
hmeljarstvu
Inštitut za hmeljarstV
in pivovarstvo Žalec bo kO'
nec februarja v sodelovanj'
s kmetijskim ministrstvom
kmetijsko svetovalno služb*
in Slovensko znanstveno
dacijo organiziral 34. serni
nar o hmeljarstvu. Letos
dvodnevno srečanje v Zdrs
viliškem domu v Rogaški
Slatini, na njem pa bodo g"
vorili o uresničevanju stratf
gije razvoja slovenskegj
hmeljarstva in trenutni'
problemih, ekonomiki prid^
lovanja hmelja ter izkušnji
tujih hmeljarjev ob vstopu'
Evropsko unijo. Poleg teg
bodo hmeljarji obravnava'
tudi vrsto strokovnih vpf^
šanj, povezanih s pridelov«
njem hmelja.
Št. 5.-1. februar 1996
5
GOSPODARSTVO
NOVI TEDNIK
Ko le služba konjiček
in konjiček služba
cvetka Bohinc, eHlna kanUlUatka za potljetnlco tleliltantko s celjskega oHmočJa
Revija Naša žena, Ministr-
stvo za gospodarske dejavno-
sti in Republiški zavod za za-
poslovanje so pred kratkim
jaključili že peto, tradicional-
no akcijo odkrivanja in pred-
stavitve podjetnic debitantk
ter podjetniških družin.
Za naslov podjetniška debi-
tantka 95 in podjetniška dru-
žina 95 se je potegovalo skup-
no 12 podjetnic oziroma dru-
žin. Na ljubljanskem gradu so
pred dnevi naziv podjetniške
debitantke 95 podelili Eliza-
beti Pušpan iz Izole, za podjet-
niško družino pa je bila izbra-
na družina Gril iz Grosuplje-
ga. S celjskega območja je v tej
akciji sodelovala le samostoj-
na podjetnica, direktorica po-
djetja Mravljica Cvetka Bo-
hinc.
Bohinčeva je doma v Šmart-
nem v Rožni dolini, v kraju
Slatina, za katerega pravi, da
je zanjo najlepši kraj v vsej
Sloveniji. »Ko sem se poročila,
sem nekaj let sicer živela v Ce-
lju, vseskozi pa sem se želela
vrniti v svoj rojstni kraj, kar
nam je uspelo pred štirimi leti.
Z družino, možem in 16-let-
nim sinom danes živimo v hiši,
ko smo se preselili, sta postala
člana naše družine še kuža
Lassie in prijazen muc. To pač
sodi k življenju na vasi,« pove
med smehom sogovornica.
V otroška leta, ki jih preži-
vela v Slatini, najbrž segajo
tudi začetki njene današnje
ustvarjalne poti, pa čeprav se
tega takrat še sama najbrž ni
I zavedala. »Spominjam se, da
sva z bratom že od malega
vedno gnetla ilovico, pa zemljo
, in oblikovala najrazličnejše
predmete. Ustvarjanje, esteti-
ka, to me je vedno privlačilo.
Tudi v stanovanju sem vedno
nekaj spreminjala, prestavlja-
la opremo sem in tja, in to še
danes rada počnem. Preprosto
ne znam živeti, če se okoli me-
ne nič ne dogaja,« je pripove-
dovala Cvetka.
Sama zase odkrito pravi, da
je ambiciozna ženska. V življe-
nju si zna jasno zastaviti cilje
in jih korak za korakom tudi
uresničuje. »Najprej sem kon-
čala poklicno, pa poslovodsko
šolo, potem višjo politično šo-
lo, kasneje sem se vpisala na
Vekš, vedno me je zanimala fi-
lozofija, pri dvajsetih sem se
naučila nemščine in italijanš-
čine. Tudi po strokovni litera-'
turi z različnih področij še
vedno rada posegam, če mi le
dopušča čas.«
Pred nekaj leti, na prehodu
iz ene v drugo ureditev, na
prehodu iz starega v povsem
nov gospodarskim sistem, je
sama pri sebi ugotovila, da je
prišel čas, ko bo treba zajadra-
ti v zasebne vode. Na celjskem
območju je bila prva, ki je za-
čela iz Nemčije uvažati in pro-
dajati droben, ekološko ne-
oporečen vunetniški material
2a zasebnike, vrtce, šole, do-
move upokojencev, aranžerje,
pa imietnike, skratka vse tiste,
ki želijo ustvarjati. »Takrat
.sem imela dobro službo v
družbenem podjetju. Ljudje so
me spraševali, če sem nora, da
puščam svoje delo in vsak me-
sec zagotovljeno plačo. Sama
pa sem se povsem zavestno od-
ločila za prodajo materialov,
ki jih takrat resnično ni bilo
la našem tržišču in so name-
njeni ustvarjalnim ljudem
Vseh generacij. V mislih sem
Sodelovala s potrošniki, ki jih
takrat sploh še nisem poznala.
Najprej sem odprla veleproda-
jo, potem sem se odločila za
drobno prodajo. Pred dvema
letoma sem v prostorih celj-
skega Metroia odprla trgovino
na drobno Mravljica. Zakaj
Mravljica? Preprosto zato, ker
Mravljica ponazarja pridnost,
marljivost, ustvarjalnost.«
Začetki seveda niso bili rož-
nati. »Srečevala sem se z ljud-
mi, ki niso poznali materialov.
Marsikdo je videl le naš šolski
program, ampak to je majhen
del naše ponudbe. Počasi pa so
ljudje spoznavali na primer fi-
mo maso, namenjeno izdelova-
nju unikatnega nakita, figur,
sUk, to je ekološka masa, na
voljo je v 48 različnih barvah
in omogoča veliko kreativno-
sti. Potem smo v ponudbo
vključili plastelin iz čebeljega
voska, to maso zelo veliko
uporabljajo v vrtcih in šolah,
po domovih upokojencev in
zavodih, pa posebno vrsto pla-
stike za oblikovanje, iz katere
je mogoče izdelovati zelo traj-
ne izdelke. Pri nas lahko
stranke dobijo tudi posebno
maso za ulivanje, to je poseben
keramični prah, ki se ulije v
šablone, ko se posuši, ga laJhiko
ljudje pobarvajo na različne
načine in to spet posamezniku
omogoča izražanje njegove
ustvarjalnosti. V tem času so
aktualni materiali, s pomočjo
katerih v vrtcih in šolah izde-
lujejo pustne maske, poleg te-
ga ponujamo tržišču nešteto
vrst ekoloških barv, namenje-
nih za barvanje svile, tkanin,
keramike, stekla, plastike, ko-
vine, lesa, skratka barve, ki se
nanašajo na različne materiale
in v različnih verzijah.
Zanimive so otroške barve
za slikanje na steklo, to so pro-
sojne barve, ki jih potem pre-
prosto odstranimo. Ponujamo
še barve v sprejih, pa šolske in
vunetniške tempere, tempere z
bleščicami, magic tempere za
slikanje na steklo, oljne barve,,
pa celo paleto papirjev za ra-
zlične tehnike. Skratka, odlo-
čila sem se za materiale, ki
omogočajo izražanje ustvar-
jalnosti in so tudi ekološko ne-
oporečni,« je razlagala sogo-
vornica.
Cvetka Bohinc pa se kot
uspešna podjetnica uveljavlja
ne samo zaradi obsežne po-
nudbe, temveč tudi zato, ker je
prva na našem območju hkrati
z materiali uporabnikom p>o-
nudila tudi svoje znanje. Po
dolgem in počez je prekrižari-
la Slovenijo, kjer je po vrtcih,
šolah, domovih in drugod pri-
kazovala praktično uporab-
nost materialov. Poleg tega
ima v četrtem nadstropju Me-
troja v najemu večji prostor,
kjer organizirajo brezplačne
tečaje slikanja na svilo, steklo,
oblikovanja z različnimi mate-
riali in tudi sama, ko ji le preo-
stane kakšna ura prostega ča-
sa, izdeluje unikatne izdelke.
Cvetka Bohinc pravi, da
njeno podjetništvo ni zgolj ko-
merciala. Treba je ustvariti to-
liko, da človek živi, a obenem
uresničevati zastavljene cUje.
»Del mojih načrtov se počasi
že uresničuje. V podjetju, kjer
sva danes zaposlena oba z mo-
žem, smo v Novi vasi kupili 80
kvadratnih metrov velik lokal,
odprt naj bi bil do poletja. Lo-
kal naj bi postal nekakšna li-
kovna delavnica, namenjen bo
likovnim razstavam, obenem
se nameravam povezati s šola-
mi in vrtci. P*rostor bo namreč
dovolj velik, da bomo lahko
organizirali tekmovanja v ri-
sanju, slikanju in izdelavi uni-
katnih predmetov. V lokalu bo
tudi trgovina, ki bo služUa
predvsem nakupu materialov,
ki jih bodo ljudje potrebovali
pri delu v teh prostorih. Moja
velika želja pa je proizvodnja
imikatnih izdelkov, oblikovali
bi jih v delavnici, kjer bi rada
zaposlila nekaj'invalidov. Pre-
pričana sem, da bi ti ljudje
lahko in tudi z veseljem izde-
lovali unikatne broše ali pa
vmikatne kravatne igle in dni-
ge predmete, s takšno delavni-
co pa bi zagotovo lahko pripo-
mogla k lepšemu in ustvarjal-
nemu življenju vsaj delu inva-
lidnih ljudi. To je moj dolgo-
ročni cilj in prepričana sem,
da ga bom nekega dne tudi
uresničila,« je še povedala
Cvetka Bohinc.
IRENA BAŠA
Cvetka Bohinc, direktorica podjetja Mravljica.
Dr. Osterc v Sipu in Gorenju
Kmetijski minister dr. Jože
Osterc je v minulem tednu obi-
skal šempetrski Sip ter velenj-
ski koncem Gorenje.
Podjetje Sip Šempeter je da-
nes v lasti Sklada RS za raz-
voj, že v prihodnjih mesecih pa
naj bi izpeljali lastninsko pre-
oblikovanje in sicer z notra-
njim odkupom ter interno raz-
delitvijo, kasneje pa še z doka-
pitalizacijo poslovnih partner-
jev ter širše menedžerske se-
stave v podjetju. Sip ima sicer
v Sloveniji 85-odstotni tržni
delež, v lanskem letu so poslo-
vali pozitivno in ustvarili 40
miUjonov mark prihodka, od
tega z izvozom 17 milijonov
mark. Kar 60 odstotkov svoje
proizvodnje pradajo na tuja
tržišča, največ Sipovih izdel-
kov kupujejo kupci na Šved-
skem, v ZDA, na Hrvaškem, v
Veliki Britaniji in Avstriji.
Ministra Osterca in njegove
sodelavce so v pogovoru opo-
zorili na določene probleme, s
katerimi se srečujejo v zad-
njem času. To so predvsem
prosti uvoz rabljenih kmetij-
skih strojev, v Sipu pa ne odo-
bravajo tudi nakupov novih
strojev v tujini, ki jih sloven-
skim kmetom svetujejo neka-
teri strokovnjaki,  čeprav ti
stroji niso prav nič bolj kako-
vostni od šempetrskih izdel-
kov, so pa običajno bistveno
dražji. Na srečanju z mini-
strom so govorili tudi o mož-
nostih za izvoz kmetijskih
strojev v države Cefte ter nek-
danje jugoslovanske republi-
ke, zlasti Bosno in ZR Jugosla-
vijo. Za uspešnejši prodor na
ta tržišča bo morala po oceni
vodilnih v Sipu več narediti
tudi slovenska oblast.
V minulem tednu je dr. Jože
Osterc obiskal tudi Gorenje,
kjer se je pogovarjal s pred-
sednikom poslovodnega odbo-
ra Jožefom Staničem ter di-
rektorjem Gorenja Trgovine
Alojzom Kovšetom. Gorenje
Trgovina je namreč generalni
zastopnik in uvoznik traktor-
jev Zetor ter kmetijske meha-
nizacije Claas v Sloveniji. Mi-
nister Osterc se je v Velenju
zanimal predvseni za vključe-
vanje slovenskega gospodar-
stva v proizvodnjo kmetijske
mehanizacije v Evropi ter za
razvojne načrte Gorenja Trgo-
vine v kmetijstvu. IB
Foto: M. Lipovšek
Že letos brez
tekoče izgube
¥ opuščenih obratih ¥ Štorah
preiJvlileno tudi novo poiJJetnlško
sreiJIšče iJrobnega gospotlarstva
Predsednik uprave kon-
cema Slovenske železarne
mag. Alojz Vrečko in pred-
sednik nadzornega sveta
Jože Hujs sta se v minulem
tednu sestala z vodstvi
družb v Štorah. Tema po-
govora je bila aktualna po-
slovna problematika v
štorskem delu koncema.
Jeklo Štore je od sredine
lanskega leta del nove
družbe Metal Ravne, takrat
je namreč prišlo do združi-
tve štorskega Jekla in Me-
tala, ki v koncemu pred-
stavljata tako imenovani
dolgi program. Ekipa Me-
tala je po oceni predsedni-
ka uprave že dosegla no-
tranjo homogenizacijo tega
programa, doseženi so
boljši poslovni rezultati,
niso pa uresničeni še vsi ci-
lji, opredeljeni v poslovnih
načrtih. K boljšim rezulta-
tom v letošnjem letu naj bi
pripomogle predvsem nove
naložbe v transformator in
novo peč, s čimer bodo zni-
žali stroške in izboljšali
kakovost. To naj bi se zgo-
dilo v drugi polovici leta,
do takrat naj bi v štorskem
obratu že poslovali brez te-
koče izgube, na ravni celot-
nega podjetja Metal Ravne
pa naj bi v letu 1996 poslo-
vali pozitivno.
Obenem se v Štorah pri-
pravljajo tudi na zanimiv
projekt revitalizacije kom-
pleksa Štore I, kjer je v
opuščenih obratih starega
dela železarne predvideno
novo podjetniško središče
drobnega gospodarstva.
Projekt pripravljajo druž-
ba Prostand, Izobraževalni
center ter občina Štore.
Uprava koncema Sloven-
ske železarne razmišlja še o
možnostih združitve neka-
terih družb, predvsem
družbe Valji, Itro in Ingstor
ter o postopnem prenosu
njihove dejavnosti na novo
industrijsko lokacijo Štore
II. Odločitev o tem naj bi
bila znana do sredine letoš-
njega leta.
IB
Zmerni optimizem
Umiritev padanja tečajev
z začetka leta in relativno
majhni dnevni prometi sta
glavni značilnosti trgovanja
na trgu vrednostnih papirjev
zadnje januarske dni. Glede
na to, da se tečaji dnevno
različno gibljejo (en dan mi-
nimalna rast, naslednji dan
minimalno padanje), ne mo-
remo govoriti niti o trendu
rasti niti o trendu padanja,
prej je status quo. Glede na
precejšnje likvidnostne pre-
sežke in slabe pogoje za nji-
hovo nalaganje na denarnem
trgu, lahko pričakujemo, da
se bo del tega kapitala usme-
ril na delniški trg. Za letoš-
nje leto strokovnjaki napo-
vedujejo stabilno stopnjo in-
flacije (okoli 8%) ter podob-
no rast tečaja DEM. Pasivne
obrestne mere za  bančne
varčevalce so se že močno
znižale, temu pa bodo sledile
tudi aktivne obrestne mere.
Rezvd ta ti poslovanja del-
niških družb, ki kotirajo na
Ljubljanski borzi, za prete-
klo leto so dobri, tako da se
pričakuje tudi izplačilo divi-
dend. Večjih posegov Banke
Slovenije na trg kapitala ni
pričakovati. Poslovanje s
privatizacijskimi delnicami
v letošnjem letu, po oceni ne-
katerih strokovnjakov, še ne
bo zaživelo v vsej svoji širini.
Resnici na ljubo pa je v slo-
venskem gospodarstvu malo
donosnih podjetij, če naredi-
mo hitro primerjavo z že ob-
stoječimi, katerih papirji ko-
tirajo na trgu VP. Predvido-
ma bosta imeli najboljšo
kombinacijo med ustvarje-
nim kapitalskim donosom in
izplačano dividendo redni
delnici Primofina in Finme-
die. V kratkem pa lahko na
trgu pričakujemo novo
»bančno« delnico, ki je bila
že sprejeta v borzno kotaci-
jo. Gre za redne in prednost-
ne delnice Dolenjske banke.
Redne imenske delnice so bi-
le sprejete v borzno kotacijo
A, prednostne imenske in
prinosniške pa v borzno ko-
tacijo B. Nominalna vred-
nost vseh delnic je 8.000,00
SIT. Glede na zelo dobre
^ Jožica Maltarie
lanskoletne poslovne rezul-
tate pričakujemo, da bo tr-
govanje s temi delnicami ze-
lo zanimivo.
Tečaji obveznic še vedno
ostajajo na precej visokih ni-
vojih, saj srednji tečaj Banke
Slovenije za DEM še vedno
narašča. Investitorji vztraja-
jo v teh naložbah, ker tre-
nutno ni veliko alternativnih
donosnih naložb, ki bi bile
vame. Tečaj RSOl se giblje
na nivoju okoli 104%, kar
pomeni nekoliko več kot 4%
letni donos. Nakup RS02 pri
tečaju 118% prinaša 5% let-
ni donos na letni ravni.
Bančne in občinske obvezni- •
ce so nekoliko donosnejše, -
saj prinašajo trenutno med 7
in 8% , vendar pa so manj
likvidne od republiških. Na
OTC trgu pa se je pričelo tr-
govanje s plašči četrte izdaje
blagajniških zapisov Banke
Slovenije in z njihovimi na-
kupnimi boni (NBS4).
Imetnike delnic Pivovarne
Laško serije G ponovno ob-
veščamo, da lahko te delnice
prodajo preko CBH. Prav ta-
ko še vedno odkupujemo
amortizacijske načrte, ki jih
je izdala Pošta Celje, sedaj
Telecom Slovenije.
Št. 5.-1. februar 1996
NOVI TEDNIK
AKTUALNO

Trn v trgovski peti
Do gradnje osrednjega nakupovalnega centra v Velenju so šaleški trgovci zavzeli kritičen odnos -
Zahtevajo enakovredne pogoje dela _
Podjetje Vegrad je pred
kratkim pričelo s priprav-
ljalnimi deli za izgradnjo ve-
likega trgovskega centra v
Velenju, ki bo zavzemal 7000
kvadratnih metrov površin,
imel pa naj bi tudi skoraj 300
parkirnih prostorov. Na eni
strani je moč slišati argu-
mente, ki govorijo gradnji v
prid, na drugi pa tiste, ki
zbujajo tehtne pomisleke.
Tako so šaleški trgovci za-
skrbljeni zlasti zaradi tega,
ker je velik delež površin od-
kupil Interspar in se obenem
vprašujejo, ali so vsi trgovski
partnerji pri dodelitvi pro-
storov enakopravni.
O prednostih in pomanjk-
ljivostih trgovskega centra,
ki so ga pričeli graditi v cen-
tru mesta pri velenjski pošti,
so prejšnji teden spregovorili
tudi v sekciji trgovcev, ki de-
luje pod okriljem savinjsko-
šaleške gospodarske zborni-
ce. Zavzeli so kritičen odnos
do gradnje tega trgovskega
centra, pri tem pa poudarili,
da se konkurence ne bojijo,
vendar zahtevajo zase prav
tak položaj, kot ga imajo tuji
trgovci, ki prihajajo v Slove-
nijo. Sprašujejo se tudi, ali je
lokacija v središču mesta res
upravičena, ko pa gradijo
povsod na tujem podobne
nakupovalne centre na
obrobju mest. Odločili so se,
da bodo svetu mestne občine
Velenje predlagali, da po-
novno prouči primernost lo-
kacije trgovskega centra,
enakopravnost partnerjev
pri dodelitvi prostorov ter da
zagotovi enakovredne pogo-
je dela tudi ostalim trgovcem
v Velenju. Slednja zahteva se
nanaša na ureditev parki-
rišč. Občina naj bi namreč
prispevala 102 milijona to-
larjev za gradnjo dodatne
etaže, namenjene parkirnim
prostorom, v novem nakupo-
valnem centru. Šaleški tr-
govci pa so se vsled tega zav-
zeli, da bi morali parkirišča
urediti tudi pri vseh ostalih
trgovinah.
Jedro problema tiči v tem,
da je trgovskih površin po
ocenah nekaterih trgovcev in
podjetnikov v Velenju že se-
daj več kot dovolj. Z novim
centrom naj bi se povečale še
za tretjino. Zastavljajo si lo-
gično vprašanje, ali je po-
temtakem gradnja novega
trgovskega centra sploh pa-
metna odločitev. Vsekakor
bi morali predhodno opravi-
ti podrobne analize kupne
moči na eni strani in trgov-
ske ponudbe na drugi ter na
podlagi tega oceniti, ali je
smiselno graditi tako obse-
žen nakupovalni center.
Strah pred nelojalno
konkurenco
VEri - to trgovsko podjetje
zavzema na različnih trgov-
skih lokacijah v Šaleški doli-
ni približno 14.000 kvadrat-
nih metrov prodajnih povr-
šin - so stališče do načrtova-
ne gradnje nakupovalnega
centra izoblikovali že okto-
bra lani. Ob prihodu konku-
rence se jim poraja tudi na-
slednje vprašanje: ali pome-
ni dodatna izgradnja 7000
kvadratnih metrov prodaj-
nih površin z zagotovljenimi
parkirnimi prostori životar-
jenje za ostale trgovce? Opo-
zarjajo, da je število kupcev
omejeno in da so v bližini
Velenja že Interspar v Celju,
dva nova blagovna centra v
Slovenj Gradcu in Dravo-
gradu, ena izmed možnosti
pa je tudi nakupovanje v Av-
striji. Med drugim jih zani-
ma, zakaj so vse aktivnosti
mestne oblasti usmerjene sa-
mo v trgovino, ne pa tudi v
nastanek proizvodnih dejav-
nosti. Po njihovem mnenju je
nejasna tudi podoba Slove-
nije in njihove občine čez ne-
kaj let, ko bodo imeli kon-
trolo nad blagovnimi tokovi
tuji trgovci. Moti jih, da do-
mači trgovci nimajo prave
strokovne in materialne po-
moči. V Eri pričakujejo od
mestne oblasti, da bo na po-
dročju trgovine zagotavljala
približno enake pogoje za
uspešnejše delo in poskrbela
tudi za omejevanje nelojalne
konkurence.
V občini so že leta 1993
sprejeli ureditveni načrt, ki
predvideva gradnjo večjega
nakupovalnega centra v Ve-
lenju. Od ureditvenega načr-
ta ne morejo in ne namera-
vajo odstopiti, čeprav mnogi
menijo, da bi bili dolžni upo-
števati vse nove okoliščine.
A prostori v novem trgov-
skem centru so že vnaprej
skoraj v celoti oddani ali re-
zervirani. »Sklenili smo
predpogodbe za približno 50
odstotkov celotnega objekta,
rezervacij pa je še za kakšnih
30 odstotkov,« je povedal Jo-
že Zec, komercialni direktor
Vegrada, in dodal, da te dni
že pripravljajo gradbišče.
Pričakujejo, da bodo grad-
beno dovoljenje dobili v ro-
ku 15 dni. Nakupovalni cen-
ter, v katerem bodo kupcem
na voljo najrazličnejši izdel-
ki na enem samem mestu,
naj bi bil nared že to jesen.
KSENIJA LEKIČ
Foto: L. OJSTERŠEK
Ob gradnji trgovskega centra tarejo šaleške trgovce številne dileme. A delovni stroji v
centru mesta so že zabrneli in kajpada jih ne bo več moč zaustaviti.
Nagradili mlade
literate
Občinska zveza prija-
teljev mladine Celje je le-
tos že četrtič pripravila
literarno druženje za na-
darjene učence. Iz vsake
šole sta se lahko prijavila
po dva učenca 4. in 5. ra-
zredov. Prejeli so devet-
najst literarnih prispev-
kov, nagradili pa pet naj-
boljših avtorjev.
Nagrade so prejeli:
Mojca Hartman iz I. OŠ
za delo Neverjetna zgod-
ba o porušenem gradu in
stari hiši. Kristjan Koželj
iz III. osnovne šole za
prozni sestavek Srečen
sem, Nejc Marčen iz OŠ
Frana Rosa je dobil na-
grado za zbirko pesmi
Moje pesmi, Klavdija
Berglez iz OŠ Ljubečna je
napisala delo Kako bom
postala super smrklja,
Andrej Mratinkovič iz II.
OŠ pa je prejel nagrado
za sestavek Skrivnostni
otok. Na literarni delav-
nici so mladi literati
predstavili svoja dela,
ustvarjali uganke, nasta-
la pa je tudi zbirka. Sre-
čanja se je udeležila tudi
pisateljica Bina Žmavc-
Stampe, s katero so na-
darjeni otroci naredili tu-
di intervju. S. B.
Po poteh štirinajste
v treli etapaii_
Lani prvi poskusi — Letos po sedmih letih spet holj množično
po poteh XIV. divizije na Štajersko
Spomladi leta 1959 so se
na celjskem območju v spo-
min na legendarni pohod
XIV. divizije na Štajersko
prvič podali po delu poti, ki
so jo v začetku februarja
1944 prehodili borci Štiri-
najste. Potem so, zvečine
mladi, po tej poti množično
hodili do leta 1988, ko so
prehodili le še prvo etapo
pohoda od Sedlarjevega do
Gračnice, leto kasneje pa v
spomin na 45-letnico priho-
da Štirinajste na Štajersko
pripravili v Sedlarjevem
spominsko srečanje. Pohod
in oživljanje tradicij legen-
darne partizanske brigade je
po nekajletnem premoru lani
spet obudila skupina 25 po-
hodnikov, letos pa naj bi se
po njeni poti spet podali
množičneje.
Leta 1959 so pohodniki
prehodili le del poti, od Sed-
larjevega do Celjske koče, ki
so jo kot vezno planinsko pot
še istega leta markirali člani
Planinskega društva okraja
Celje. V naslednjih letih se je
hodilo po celotni trasi poho-
da XIV. divizije na Štajersko
in to je bilo, kot ugotavljajo
organizatorji obujenega po-
hodi, večkrat zelo nevarno.
Borci Štirinajste so namreč
na Štajersko prišli v težkih, s
snegom bogatih zimskih
dneh, 6. februarja 1944 - po-
hodniki pa so po njihovi poti
prav tako velikokrat hodili v
slabih vremenskih razme-
rah. Letos bodo zato preho-
dili le posamezne odseke po-
ti Štirinajste. Sam pohod, ki
ga v sodelovanju z občinski-
mi vodstvi pripravljajo bor-
čevske organizacije z ob-
močja nekdanje šmarske,
šentjurske, laške, konjiške,
velenjske in celjske občine,
pa bo organiziran v treh
etapah.
Po besedah predsednika
pododbora skupnosti borcev
XIV. udarne divizije za celj-
sko območje Rudija Simčiča
se bo pohod začel v sredo, 7.
februarja, ob 11. uri s spo-
minsko slovesnostjo v Sed-
larjevem. Pohodniki - orga-
nizatorji pričakujejo ob sku-
pini lanskih pobudnikov za
oživitev pohoda še predvsem
planince, tabornike in mor-
da tudi predstavnike Slo-
venske vojske - bodo prvi
dan prehodili pot do Prevor-
ja, kjer bodo popoldne pri-
pravili partizanski miting.
spregovoril pa jim bo župan
šentjurske občine Jurij Ma-
lovrh. Drugi pohodni dan
bodo nadaljevali pot preko
Lesičnega do Šentvida in
Planine, tretji dan pa zaklju-
čili prvo pohodno etapo v
Gračnici pri Rimskih Topli-
cah, kjer bo slovesnost ob
spomeniku Iliji Badovincu in
otroškemu živemu zidu.
»Program za drugi dve
etapi spominskega pohoda
še ni natančno dogovorjen,
znano pa je, da se bo predvi-
doma v drugi polovici aprila
pot nadaljevala na konji-
škem in poleti na velenjskem
koncu. Na velenjskem ob-
močju bo tudi spominsko
srečanje vseh preživelih bor-
cev XIV. divizije,« dodaja
predsednik celjske borčev-
ske organizacije Risto
Gajšek.
I. STAMEJČIČ
Popravek
V prejšnji številki Nove-
ga tednika je prišlo v pri-
spevku Spominski večer
Miloša Rybara do dveh ne-
ljubih napak. Prva je bila v
stavku .. .Vilenka Jakac-
Bizjakova je orisala njego-
vo visoko strokovnost kot
znanstvenega delavca v
NUK (in ne NLJK)... V
zadnjem stavku pa je izpa-
del priimek njegove nekda-
nje študentke gospe Milene
Krese. Bralcem, avtorju in
prizadetim se opraviču-
jemo.
Pripravljajo samoprispevek
V južnem delu šentjurske
občine so začeli s priključe-
vanjem telefonov, v tem ted-
nu se bo sestal gradbeni od-
bor za gradnjo novega doma
upokojencev, končali so tudi
z nekaterimi preureditvami
kotlovnic s plinsko oskrbo,
so na zadnjem sestanku
šentjurskega občinskega
sveta sporočili iz županove-
ga urada.
Na področju telefonije, v
južnem delu občine, so pred
dnevi na Dobju vključili no-
vo telefonsko centralo za 160
dodatnih naročnikov. Prete-
kli teden so tudi izbrali na-
jugodnejšega ponudnika za
gradnjo omrežja na območju
KS Prevorje ter KS Planina,
podjetje Halcom iz Olimja.
Pomembna bo naložba v
gradnjo doma upokojencev,
na gradbišče pa vozijo mate-
rial za februarski začetek
del.
Občani so ponekod neza-
dovoljni z izjemno slabim
stanjem regionalnih cest, v
državnem proračunu pa so
za posodobitve na Šentjur-
skem namenili prenizke zne-
ske. Pri vsem tem se nekateri
svetniki celo bojijo, da bi
lahko prišlo do njihovega
spreminjanja v lokalne ceste.
Za cesto med Dramljami in
Žicami pa se je po svetni-
škem vprašanju izkazalo, da
projektne dokumentacije na
šentjurski strani še ni, pa tu-
di dovoljenja za kaj takega
ne, je pojasnil župan. Sicer
pa je ministrstvo za finance
občino obvestilo, da bo njen
letošnji proračun višji za 6,5
odstotka.
Več denarja za nove nalož-
be pričakujejo tudi po refe-
rendumu o krajevnem samo-
prispevku, ki bo - hkrati z
volitvami v svete KS - 31.
marca.   BRANE JERANKO
ZLSD zapustila
koalicijo
LJUBLJANA, 26. j,,
nuarja (Delo) - Združena
sta socialnih demokratov je
odšla iz koalicije. V stranki so
napovedali tudi odstop svojij,
preostalih treh predstavnikov
v vladi - Rine Klinar, mini.
strice za delo, družino in so-
cialne zadeve, Sergija Pel.
ha na, ministra za kulturo, in
dr. Rada Bohinca, ministra
za znanost in tehnologijo,
Koalicijo torej po novem tvo-'
rita le LDS in SKD. Po bese-!
dah predsednika ZLSD Jan^
za Kocjančiča je na izstop
najbolj vplivala vlada s pose-
gom v socialne pravice 470 tj.
soč upokojencev in napoved
o podpiranju gospodarsko us-
pešnih podjetij, ne pa tudi ti-
stih, ki so v težavah. Poleg te-
ga je predsednik vlade in LDS
dr. Janez Drnovšek prekr-
šil koalicijsko pogodbo, ko je
brez posvetovanja in soglas-
ja z ZLSD predlagal razreši-
tev ministra Tajnikarja. V
stranki to razumejo kot novo
usmeritev vlade v vodenje
brezobzirne liberalistične
gospodarske in socialne poli-
tike, ki je za ZL nesprejemlji-
va, je dejal Kocjančič. Drnov-
šek pa meni, daje ZLSD pr-
va prekršila koalicijski spora-
zum, sklenjen ob proračunu.
Veto na proračun
LJUBLJANA, 26. ja-
nuarja (Delo) - Državni svet
je s štirinajstimi glasovi za in
petimi proti sprejelodložilni
veto na letošnji proračun. Po-
slanci državnega zbora bodo
morali torej o njem še en\yraX
odločati in ga v drugo spreje-
ti z večino glasov vseh po-
slancev, to je 46. Svetniki so
sprožili tudi ustavni spor v
zvezi z ustavnostjo in zako-
nitostjo poslovnika DZ. Us-
tavno sodišče naj bi presodi-
lo ali ima proračun pomen za-
kona, ali državni zbor ravna
prav, ko o zakonu, na katere-
ga je bil dan veto, še enkrat
glasuje in kakšen status ima-
jo dopolnila državnega sveta,
če jih poslanci obravnavajo le
kot nekakšna obvestila in o
njih ne odločajo.
Dobrih 16
odstotkov dolga
LJUBLJANA, 28. ja-
nuarja (Republika) -Velja-
ti je začel nov zakon o načinu
in pogojih izpolnjevanja ob-
veznosti iz dvostranskih spo-
razumov za prevzem sloven-
skega dolga, ki izvira iz dvo-
stranskih sporazumov za kon-
solidacijo dolga nekdanje
SFR.I, sklenjenih med SFRJ
in državami članicami Pariš-
kega kluba od leta 1984 do le-
ta 1988. Vlada bo s članica-
mi Pariškega kluba sklepala
nove dvostranske sporazume.
Slovenija bo z njimi prevzela
obveznosti v višini 16,39 od-
stotka nealociranega dolga
nekdanje SFRJ.
Ugibanja o novih
ministrih
LJUBLJANA, 29. j«:
nuarja (Delo) - Med imen'
novih ministrov se za mini'
strstvo za delo omenja df«
Ivan Svetlik, za znanost in
tehnologijo dr. Stane PeJoV-
nik in za kulturo Borut ŠU'
kije, vendar resorja ni pri-
pravljen prevzeti. V SKD i"
LDS pa zanikajo, da bi govo-
rili o teh imenih.
Št. 5.-1. februar 1996
1
VROČA TEMA
NOVI TEDNIK
Levi breg še vedno sameva
namera Pivovarne Laško, Ha v naselju Jagoče zgrnil nov turistični center, paUla v voHo zaraUI Uveh Laščanov? — Tudi za
u^ovarno cena zemljišča previsoka
včeraj je minilo natanko leto dni, ko so se
takratnem upravnem odboru Pivovarne
j^Ško odločili, da bodo sami prevzeli celot-
no naložbo v izgradnjo novega turističnega
jj rekreacijskega kompleksa na levem bre-
^ Savinje v Jagočah. Po takratnih napove-
^ naj bi nov turistični center sprejel prve
l^opalcc že čez štiri leta, saj so se v pivovarni
jela lotili takoj. Vendar se po enem letu na
levem bregu ne dogaja prav ničesar, in kot
^aže, bo tako tudi letos in najbrž še prihod-
pjc leto. Zapletlo se je z odkupom zemljišča,
Iga katerem naj bi stal nov center.
Takoj po sprejemu sklepa o samostojni
naložbi, ki sta ga »z vsem srcem« podprla
^di občina in Zdravilišče Laško, so v pivo-
varni začeli s pripravljalnimi deli ter pri
niariborskem podjetju Projekt naročili idej-
ni projekt, naročili pa so tudi študijo o ko-
mercialnih učinkih bodočega centra. Lotili
so se tudi aktivnosti za odkup zemljišča in
ugotovili, da ima zemlja, na kateri naj bi
stal center, tri lastnike: občino in dva za-
sebnika. Občinsko zemljo so kupili brez te-
žav, saj so poleg denarja za zemljo obljubili
občini še izdatno finančno pomoč pri iz-
gradnji novega mosta čez Savinjo, in s po-
djetjem iz Lendave so pripravili pogodbo za
vrtino, iz katere bi črpali vodo za bazene.
Potem pa se je zataknilo z zasebnikoma, ki
sta za svojo zemljo postavila krepko višjo
ceno, kot jo je bila pivovarna pripravljena
plačati. Sledili so številni pogovori in dogo-
vori, vendar je stanje danes prav takšno, kot
je bilo pred meseci in izgradnja turističnega
centra na levem bregu je postavljena pod
velik vprašaj.
»Z lastnikoma zemlje enostavno nismo
iprišli skupaj,« razlaga nastale razmere di-
rektor pivovarne Tone Tumšek. »Da je tako,
kot je, ne krivim prav nikogar, tudi lastni-
kov zemlje ne. Vsak, ki ima zemljo, ima
namreč pravico to zemljo prodati ali pa ne
prodati, seveda odvisno od tega, koliko je po
njegovi oceni zemlja vredna. Po drugi strani
pa ima tudi pivovarna kot kupec pravico, da
vrednost zemlje realno oceni. Mi smo to
ns:edi\i in ugotovili, da je med ceno, ki bi jo
bili pripravljeni plačati in med zahtevami
lastnikov zemlje, velika razlika. Ne morem
sicer trditi, ali je pri tem šlo za to, da sta oba
lastnika pač hotela pristaviti svoj lonček,
češ, pivovarna ima denar in bo zemljo zago-
tovo kupila. Imeli smo številne pogovore in
v pivovarni smo bili prepričani, da bosta
oba lastnika na koncu vendarle pristala na
neko, po naši oceni realno ceno. Pri tem
moram poudariti, da smo bili sicer priprav-
ljeni popuščati, vendar je bilo za 15 nem-
ških mark razlike med našo in njihovo ceno
za kvadratni meter zemlje le preveč. Pivo-
varna bi za kvadratni meter zemlje plačala
24 ali 25 mark, oba zasebnika pa sta poleg
še nekaterih drugih ugodnosti zahtevala 40
mark, kar je občutno previsoko. Ne le za
nas, ampak tudi po nekih splošno Veljavnih
cenikih. Po takšni ceni se nikjer ni plačeva-
la nobena zemlja in tudi mi nismo bili pri-
pravljeni toliko plačati.«
Bo pivovarna odstopila od
načrtov?
Ker pivovarni ni uspelo odkupiti zemljišč,
je vsa dela ustavila. Ustavili so projektira-
nje turističnega kompleksa, niso podpisali
pogodbe o vrtanju vrtine, ustavili pa so tudi
Sofinanciranje novega mostu čez Savinjo v
Jagočah. Ker nimajo zanj nobenega vitalne-
ga interesa več, pravi Tone Tumšek in po-
l^darja, da most ni njihova naložba, ampak
občinska in bo zato občina tista, ki bo
^orala most tako ali drugače dokončati.
?aradi doslej neuspešnih pogovorov z last-
'likoma zemlje je pivovama ves denar, ki
'^aj bi ga letos vložila v pričetek gradbenih
^el na levem bregu, že prerazporedila v dm-
ge razvojne programe. Gre za 6 do 8 milijo-
'^ov nemških mark, ki jih bodo porabili za
Jiove naložbe v proizvodnji Ln tržišču. Sklep
^ tem sicer še ni dokončen, saj ga mora
sprejeti nadzomi svet delniške družbe, ven-
dar je Tone Tumšek prepričan, da ne bo
prišlo do sprememb.
Veliki načrti in želje izpred enega leta so
'■'^rej obvisele v zraku. Na vprašanje, ali gre
^amo za začasni zastoj ali pa bo pivovama
^semu skupaj obrnila hrbet, za sedaj noče in
upa še nihče odgovoriti. Tone Tumšek
pravi, da se je vse skupaj zagotovo ustavilo
za najmanj za eno leto, saj pivovama nima
več rezerviranega denarja za pričetek grad-
nje. »Kako bo v prihodnjih letih ne vem, saj
odločitve pri nas niso več odvisne izključno
od mene ali strokovnega teama pivovame,
ampak predvsem od nadzomega sveta, ki bo
za gradnjo centra moral dati svoje dovolje-
nje.«
Pri tem Tumšek poudarja, da se iz-
gradnji centra sicer niso dokončno odpove-
dali, za letos pa je gotovo, da bodo stvari
mirovale. Pivovama se z lastnikoma zemlje
ne misli več pogajati in bo čakala, da na-
slednjo pobudo prevzameta lastnika.
Če gre za Igre, so v škodo
kraia
v pivovarni poudarjajo, da so že pred
enim letom, ko so prevzeli celotno naložbo
na levem bregu opozorih, da bodo to svojo
namero uresničili le v primeru, če jim bo
uspelo odkupiti zemljišče, na katerem naj bi
stal center. »Lastnika, ki nočeta prodati
zemlje, sta, če gledamo na celotno stvar
izključno z ekonomskega stališča, pravza-
prav naredila pivovarni veliko uslugo,« pra-
vi Tone Tumšek, »kaj pa to pomeni za kraj,
je pa povsem drugo vprašanje. Naložba je
bila namreč predvsem lokalno obarvana, saj
bi pivovama, če bi ji šlo za denar ali za
zaslužek, lahko zgradila bazene kjerkoli
dmgje v Sloveniji. Pivovama ima zelo zani-
mive programe za lastni razvoj, zato bo
zdaj, ko smo delniška dmžba, mnogo težje
izpeljati naložbo kot pred letom dni, saj so
interesi zdaj nekoliko drugačni. Kapital ne
sprejema moje teorije, da je treba živeti s
krajem in vanj tudi vlagati, ki smo jo doslej
že velikokrat potrdili. Z gradom Tabor, kul-
turnim centrom, športno dvorano in marsi-
katero cesto, na primer.«
Tudi če bi si lastnika zemlje letos premi-
slila in bi sprejela ponujeno ceno, je zelo
malo verjetnosti, da bi pivovama zemljo
tudi kupila. Zato, pravi Tumšek, ki je glede
izgradnje turističnega centra bolj pesimist
kot optimist, ker nakupa zemljišč ni več v
gospodarskem planu pivovame za leto
1996.
Zaradi vseh dosedanjih zapletov z naku-
pom zemljišč v Jagočah je slišati v Laškem
številne govorice, nekateri skušajo zadevo
celo spolitizirati. »Če res gre za kakšne igre,
so le-te samo na škodo kraja in nikakor na
škodo pivovame,« poudarja Tone Tumšek.
»S turističnim in rekreativnim komplek-
som, kakršnega smo želeli zgraditi, bi živelo
celotno Laško, živelo bi gostinstvo, odprla
bi se nova delovna mesta in Jagoče bi čez
nekaj let lahko postale lepa in zanimiva
turistična vas. Ampak ljudje očitno na tak-
šen način ne znajo ali pa nočejo razmišljati.
Pivovama res ni kriva, da bo na levem bre-
gu še lep čas rasla samo trava. Mogoče so se
zadeve zapletle samo zato, ker je celotno
naložbo prevzela pivovama. Naredili smo
napako, ker smo o nameri, da bomo sami
gradili bazene, spregovorili v javnosti pre-
den smo se dogovorili z lastnikoma zemljiš-
ča. Takrat smo pač računali, da do težav ne
bo prišlo tudi zato, ker oba lastnika zemlje
živita v Jagočah in bi torej s turističnim
centrom oba dolgoročno tudi veliko prido-
bila.«
Tudi zdravilišču In občini nI
vseeno
Zamisel o izgradnji turističnega centra v
Jagočah je stara že skoraj dve desetletji in
pred nekaj leti so jo ponovno obudili v del-
niški dmžbi Terme. Naročili so izdelavo
idejnih projektov in v ljubljanskem podjetju
Rebeka so že pred časom naredili prvo fazo
idejne prostorske preverbe ureditvenega
načrta za levi breg. Terme so kasneje, ko je
bilo že jasno, da skupaj z zdraviliščem ne
bodo sodelovale pri izgradnji novega turi-
stičnega centra, pogodbo prekinile.
Direktor Zdravilišča Laško Roman Matek
je bil pred dobrim letom, ko naložbo v Jago-
čah še ni prevzela pivovama, goreč zago-
vornik izgradnje novega turističnega cen-
tra, vso podporo pa je obljubljal tudi potem,
ko je zdravUišče skupaj z občino izpadlo iz
prej skupnega projekta. »Resnično sem ver-
jel, da bo center na levem bregu hitreje
zrasel, če bo pod okriljem pivovarne, vendar
sem še danes prepričan, da bi z dobro voljo
vseh dela vendarle lahko stekla,« pravi Ro-
man Matek. »V zdravilišču se držimo dogo-
vora izpred enega leta, da bo pivovarna
uredili levi breg, mi bomo pa desnega. O
tem, da bi pivovama lahko odstopila od
svoje namere, niti ne razmišljam, saj bi bila
to velika škoda za Laško in Laščane, ki si že
dolgo prizadevamo, da bi svoj kraj uveljavi-
li kot turistični.«
Veliko bolj kot direktor zdravilišča je za-
radi zapletov pri nakupu zemljišč v Jagočah
prizadet laški župan Peter Hrastelj. »Zelo
mi je žal, ker se pivovarna tudi po enem letu
pogovorov ne more dogovoriti za nakup
zemljišča. Prepričan sem, da bosta lastnika
zemlje kmalu spoznala svojo napako in
spregledala, da s svojim vztrajanjem pri vi-
soki ceni zavirata razvoj turizma v Laškem
ter razvoj vasi in podeželja na levem bregu
Savinje. Moram priznati, da tako kot pivo-
vama tudi jaz ne bi pristal ha takšno izsilje-
vanje, vendar kljub temu upam, da se bo
pivovarni vendarle uspelo pogoditi z lastni-
koma zemlje in bo končno lahko začela gra-
diti center.«
JANJA INTIHAR
Tone Tumšek
Roman Matek
Peter Hrastelj
Zaprta igralnica v Slatini?
Nesoglasja meti DaiJasom In Hitom ogrozila iJelovanJe Igralnice
Pred kratkim je ljudi v Ro-
gaški Slatini razburila pro-
daja Rogaških vrelcev, zdaj
pa bi lahko izgubili še igral-
nico z 19 zaposlenimi. Gre za
Hitovo igralnico v hotelu
Donat. Odkar je postala last-
nik hotela družba Dadas, je
med obema prišlo do neso-
glasij. V Rogaški Slatini pre-
vladujejo italijanski gosti,
zato bi lahko Zdravilišče iz-
gubilo eno od turističnih pri-
vlačnosti, ki mika predvsem
zahodne sosede.
Ko smo v ponedeljek govo-
rili s predstavnikom Dadasa
v Maribom, z Andrejem Ra-
kovičem, je prosil za pisna
vprašanja. Zanimalo nas je,
kako gledajo na spor s Hi-
tom, čemu odločitev o preki-
nitvi sodelovanja, ali bo do
izpraznitve igralnice v Roga-
ški Slatini resnično prišlo,
ter kaj bo potem v tistih pro-
storih. V zadnjih dneh je bilo
namreč slišati za Dadasovo
trditev, da se je pogodba
med zdraviliško delniško
družbo ZHT ter novogori-
škim Hitom, ki sta se dogo-
vorila za sodelovanje pri
igrah na srečo (nasledil pa jo
je novi lastnik hotela Donat,
dmžba Dadas), iztekla že
oktobra. Hit pa naj bi želel
od njih tudi možnost konce-
sije za igre na srečo.
Iz krogov Dadasa se je tudi
slišalo, da iz Hita niso hoteli
podpisati niti najenme po-
godbe, pa še najenmine naj
ne bi plačevali. Zato naj bi
prišlo do Dadasove odloči-
tve, da mora HIT z današ-
njim dnem, s 1. februarjem,
igralniške prostore izprazni-
ti. To se, kot priča Rakovičev
odgovor, danes očitno ne bo
zgodilo, saj je v zvezi z igral-
nico v Rogaški Slatini prav
za danes napovedal sestanek
med predstavniki obeh
dmžb. O vsebini ter rezulta-
tih pogovorov nas namera-
vajo tudi obvestiti.
»Interes družbe Dadas po-
slovni sistem d.d. je urediti
odnose z družbo Hit d.o.o.,
vendar ob pogojih, sprejem-
ljivih za obe strani. Upamo,
da bomo do konkretnih do-
govorov prišli v najkrajšem
možnem času,« sporočajo iz
Maribora.
Iz krogov blizu Hita je bilo
v zadnjem času mogoče sli-
šati o nesporazumih z Dada-
som dmgačne informacije.
Po Hitovih trditvah naj bi
šlo za pogodbo za nedoločen
čas ter z enoletnim odpoved-
nim rokom, pa tudi obvezno-
sti do Dadasa naj bi iz Hita
poravnavali redno. Nelida
Nemec, predstavnica novo-
goriškega Hita, nam je v po-
nedeljek povedala: »Pogovo-
ri z Dadasom še potekajo,
poslali so nam dopis. V sredo
bo znova sestanek. Želimo si
uspešen dogovor, kar pome-
ni da bi igralnica v Rogaški
Slatini ostala.«
V obeh odgovorih se razli-
kujeta le datuma, ko bi do
predvidenega sestanka lah-
ko prišlo, konca medseboj-
nih nesoglasij pa si po vsej
verjetnosti želita obe strani.
»Zaenkrat je igralnica še
vedno Hitova, tam so zapo-
sleni naši delavci, mislimo
tudi na njih.«
Nemceva je obenem opo-
zorila na dejstvo, da igralni-
ca bogati slatinsko turistič-
no ponudbo. »V Rogaško
Slatino smo pripeljali naše
goste, ki pa so v bistvu gosti
Rogaške Slatine nasploh. Vi-
sok delež italijanskih gostov
je gotovo tudi posledica Hi-
tovih prizadevanj na itali-
janskem tržišču.« Po konča-
nih pogovorih z Dadasom je
napovedala za medije pisno
informacijo, o tem kar bi se
uspeli dogovoriti.
BRANE JERANKO
Šff. 5.-1. februar 1996
NOVI TEDNIK
TEMA TEDNA
8
Koliko hodo izgubili upokojenci?
NIČ več poračunov - Februarske pokojnine naj bi bile enake kot Januarske - Upokojenci bodo
protestirali In sprožili ustavni spor
Po nekajtedenskem dogo-
varjanju in usklajevanju med
vlado, državnim zborom in
upokojenci so poslanci držav-
nega zbora s 43 glasovi za in
26 proti minuli petek sprejeli
spremembe in dopolnila zako-
na o pokojninskem in invalid-
skem zavarovanju. Kaj spre-
membe točno pomenijo za po-
kojnine, je za zdaj še težko za-
pisati, gotovo pa je, da bodo
zaradi njih pokojnine v pri-
merjavi s plačami nižje kot do-
slej.
Sprejete vladne novele po-
kojninskega zakona pomenijo,
da se bodo pokojnine po no-
vem usklajevale na podlagi
statističnih podatkov o meseč-
nem gibanju plač, vendar brez
dvomesečnih poračunov. Raz-
merje med povprečno plačo in
povprečno pokojnino za polno
pokojninsko dobo se bo dolo-
čilo vsako leto, vendar šele fe-
bruarja, saj so šele takrat do-
segljivi podatki za povprečno
plačo v preteklem letu. Hkrati
s tekočim usklajevanjem se
bodo torej pokojnine v začetku
vsakega leta znova preverile in
uskladile, tako da bo povpreč-
na starostna pokojnina po
splošnih predpisih dosegla 85
odstotkov povprečne mesečne
neto plače, povečane za porast
življenjskih stroškov do mese-
ca februarja. To pomeni, da bi
morale biti februarske pokoj-
nine usklajene z upoštevanjem-
lanske povprečne plače na za-
poslenega, povečane z rastjo
življenjskih stroškov v febru-
arju glede na povprečje lan-
skega leta in ne na osnovi gi-
banja povprečnih plač v lan-
skem decembru. Dokončna us-
kladitev pokojnin bo opravlje-
na v marcu, ko bo znan končni
podatek o gibanju stroškov v
februarju. Novela tudi določa,
da upokojencem pripada tako
usklajena pokojnina od prvega
dne meseca, v katerem je ugo-
tovljena rast plač, ki še ni bila
upoštevana pri zadnji uskladi-
tvi pokojnin, v zakonu pa je
tudi varovalka, po kateri iz-
plačana pokojnina ne more bi-
ti nižja od pokojnine v prejš-
njem mesecu. Pokojnine naj bi
bile torej vse leto zavarovane
pred nominalnim znižanjem,
kar v primeru negativnega gi-
banja plač pomeni, da se po-
kojnine ne bi znižale, pomeni
pa tudi, da bi dlje časa ostale
na isti ravni.
Vlada poudarja, da bo nov
način usklajevanja pokojnin
realnejši glede na dejansko
rast plač, saj je bilo po podat-
kih povprečje plač v letu 1995
6,88-krat večje od povprečja
plač v letu 1991, povprečje
starostnih pokojnin pa se je v
istem obdobju povečalo za
7,12-krat. V vladi so tudi izra-
čunali, da je lani povprečna
bruto plača realno zrasla za 6
odstotkov, neto plača za 6,2
odstotka, starostna pokojnina
pa za 8,1 odstotka. Če bi pora-
čuni ostali še naprej, bi ob na-
črtovani 7,5 odstotni inflaciji
bruto plače letos realno zrasle
za 4,5 odstotka, neto za 3,9,
starostne pokojnine pa za 6
odstotkov. Ker pa so poslanci
sprejeli mesečno usklajevanje
pokojnin s plačami in ukinili
poračune, bodo letošnje sta-
rostne pokojnine realno zrasle
le za 2,4 odstotka.
Kmalu vse Jasno
Kaj novo usklajevanje po-
kojnin konkretno pomeni za
260.444 upokojencev, ki so de-
cembra prejemali starostno
pokojnino, in za 200.928 osta-
lih, ki imajo družinsko, kmeč-
ko ali invaUdsko pokojnino,
bodo bržkone razkrile že fe-
bruarske pokojnine. Gotovo
je, da bodo pokojnine v pri-
merjavi s plačami nižje, o tem,
koliko bodo izgubili upoko-
jenci, pa so podatki zelo ra-
zlični. V pretekhh dneh je bilo
slišati, da bodo pokojnine po-
slej nižje za 1.500 tolarjev me-
sečno in da bodo samo letos
upokojenci izgubili 31 ali 32
odstotkov ene mesečne pokoj-
nine, kar za tiste, ki prejemajo
po 35 tisoč tolarjev pokojnine
pomeni, da bodo namesto 420
tisoč tolarjev skupnih letnih
prejemkov dobili le 409 oziro-
ma 410 tisoč tolarjev. Napove-
di nekaterih so še bolj črnogle-
de, češ da bodo upokojenci v
enem letu izgubiU tudi do 50
odstotkov mesečne pokojnine
in da naj bi razmerje med po-
kojnino in plačo, ki je zdaj 85
odstotkov, v šestih letih padlo
na 64 odstotkov.
Kaj točno bo upokojencem
prinesel spremenjeni način us-
klajevanja pokojnin, v začetku
tedna niso vedeli niti v Zavodu
za pokojninsko in invalidsko
zavarovanje. Pojasnili so le, da
v februarju upokojenci ne bi
smeli dobiti manjših pokojnin
od januarskih, saj je v enem od
zakonskih členov določeno, da
izplačilo ne sme biti manjše
kot v preteklem mesecu. To
pomeni, da bi upokojenci v fe-
bruarju dobih enak znesek po-
kojnine kot v januarju, vendar
pa pri tem ne smejo upoštevati
poračuna za lanski november
in december, saj poračunov ni
več.
V Zavodu za pokojninsko
in invalidsko zavarovanje tudi
še niso natanko vedeli, aU na-
poved, da naj bi bila odslej
povprečna mesečna pokojnina
nižja za okoli 2,6 odstotka, po-
meni, da bodo letos pokojnine
povprečno nižje za 1.500 tolar-
jev mesečno. Tako bi sicer mo-
ralo biti, vendar v zavodu ugo-
tavljajo, da se pokojnine me-
sečno ne bodo znižale, zopet
zaradi zadnjega odstavka za-
konskega člena, ki zagotavlja
izplačilo v enakem znesku kot
v predhodnem mesecu.
So upokojenci
Izgubili bitko?
V dogovarjanja in pogajanja
za sprejem vladne novele po-
kojninskega zakona so bili ves
čas vključeni tudi predstavni-
ki upokojenskih organizacij in
strank, vendar stranke in vla-
da njihovih mnenj niso upo-
števale. Upokojenci so v poga-
janjih zahtevali, naj izračuna-
vanje pokojnin ostane takšno,
kot je v državnem zboru že bi-
lo sprejeto ob drugi obravnavi
zakonskih novel decembra la-
ni, in sicer, da bi se pokojnine
glede na ugotovljeno gibanje
plač usklajevale navzgor in
navzdol, sistem poračunava-
nja pokojnin pa se ne bi spre-
menil. Pri tem so organizacije
in stranke upokojencev, pove-
zane v koordinacijskem odbo-
ru, poudai-jale, da bi prav ne-
gativni poračun pri usklajeva-
nju pokojnin dokončno odpra-
vil tolikokrat očitano možnost,
da bi pokojnine rasle hitreje
kot plače.
Razočaranje, ker je vladajo-
ča koalicija mimo dogovora z
upokojenci odločala o njihovih
temeljnih pravicah, je po spre-
jetju novega usklajevanja po-
kojnin zlasti veliko v Demo-
kratični stranki upokojencev
Slovenije. Vodstvo stranke, ki
se je sestalo v ponedeljek, je
kot odgovor na sprejete novele
pokojninskega zakona predla-
galo, naj se znižanje pokojnin-
skih prejemkov zaradi novega
sistema usklajevanja pokojnin
nadomesti z večjim dodatkom
za rekreacijo, povečanja pa
naj bi bili deležni predvsem
upokojenci, ki imajo pokojni-
ne nižje od 40 tisoč tolarjev.
Stranka upokojencev tudi
predlaga, naj skupščina Zavo-
da za pokojninsko in invalid-
sko zavarovanje omili cenzus
za pravico do varstvenega do-
datka za tiste, ki prejemajo
nižje pokojnine od najnižje
pokojnine za polno pokojnin-
sko dobo, skupščina Zavoda
za zdravstveno zavarovanje pa
naj oprosti plačevanja pri-
spevka za prostovoljno zdrav-
stveno zavarovanje za zakon-
ca, ki nima lastne pokojnine
tiste upokojence, ki vzdržujejo
družino samo s svojo pokoj-
nino.
Vodstvo Demokratične
stranke upokojencev je tudi
sklenilo, da bo njihov poslanec
v državnem zboru vložil pred-
log za takojšnjo spremembo
nekaterih sprejetih novel po-
kojninskega zakona, po svoje
pravice pa bodo šli upokojenci
tudi na ustavno sodišče. Zara-
di novega usklajevanja pokoj-
nin bodo ljubljanski upoko-
jenci pripravih tudi veliko
protestno zborovanje, ki bo,
najbrž pred parlamentom, 7.
februarja.    JANJA INTIHAR
Slovesnost na
Stranicah
Občina Zreče bo^ripra-
vila ob grobovih talcev na
Stranicah spominsko slo-
vesnost, ki bo v ponedeljek,
12. februarja ob 10. uri. Za
vse tiste, ki se bodo želeli
pokloniti spominu na padle
talce, bodo ta dan organizi-
rali prevoz iz Slovenskih
Konjic in Zreč ob 9. uri.
KL
Umiranje ambulant
Šentjurski svetniki so se lotili zahtevne problematike zdravstva
šentjurski svetniki so v po-
nedeljek obravnavali razmere
v domačem zdravstvu, vendar
bodo morali o tej temi raz-
pravljati znova. Občinski svet
je svoj odbor za družbene de-
javnosti še enkrat zadolžil, naj
v sodelovanju z zdravstvenim
domom, zdravniki-zasebniki
ter občinskimi strokovnimi
službami pripravi stališča, ki
bi pripomogla k sprejemanju
poznejših sklepov občinskega
sveta.
Občina namreč po statutu
varuje koristi občanov, pri če-
mer so v odboru za družbene
dejavnosti ugotovili, da je po
normativni plati storila vse
potrebno, kot ie svetnike sez-
nanil svetnik Cokle. Problemi
naj bi bili predvsem zaradi
nesklenjene pogodbe o sodelo-
vanju znotraj zdravstvenega
doma.
Prisotni direktor, prim. dr.
Ivo Moser (na sestanku občin-
skega sveta so bili prisotni
V šentjurskem zdravstvu na-
meravajo letos zgraditi pro-
store ženskega dispanzerja ter
ambulanto za dodatnega
zdravnika na Planini. Okvirni
vrednosti obeh naložb sta 80
tisoč oziroma 40 tisoč mark.
Letos ter prihodnje leto naj bi
tudi začeli s prenovo pročelja
ter strehe v šentjurskem
zdravstvenem domu ter v pla-
ninski zdravstveni postaji. Za
lanske naložbe so porabili več
kot 8 milijonov tolarjev.
štirje zdravniki), pa je pove-
dal, da je pogodba o sodelova-
nju že sklenjena, kar sta potr-
dili tudi prisotni zasebni
zdravnici. V zdravstvenem do-
mu pa se še kažejo nekatera
trenja med javnim ter zaseb-
nim delom. Kot so povedali v
ponedeljek, so zahtevano po-
godbo podpisali tudi vsi za-
sebniki (ti namreč skrbijo za
70 odstotkov zdravstvenega
varstva v občini, pri čemer ni
upoštevana zdravstvena po-
staja na Planini). V pogodbi so
določili številne obveznosti, od
zaposlovanja sodelavcev, za-
gotavljanja dežurne službe, o
delovnem času ter nadomešča-
nju do čiščenja, administrativ-
nih uslug ter skupnega koriš-
čenjapočitniškihobjektov - ja-
bolko spora naj bi bil le labo-
ratorij.
Svetnike pa moti marsikaj:
skrbi jih morebitna ukinitev
ambulant na Ponikvi ter v Lo-
ki pri Žusmu, dolge čakalne
dobe ter premalo učinkovita
reševalna služba. Pred leti so
že zaprli ambulante v Dram-
Med javnim ter zasebnim de-
lom šentjiu^kega Zdravstve-
nega doma je še zmerom mo-
goče opaziti trenja. Zasebne
zdravnike moti, ker imajo pre-
malo vpogleda v denarne po-
sle, za ureditev dežurnega pro-
stora pa javnega razpisa sploh
niso opazili. Tudi vpogleda v
porabo denarja, ki ga zavaro-
valnica namenja za dežuranje,
nimajo, četudi opravljajo 70
odstotkov dežurstev, se prito-
žujejo.
Ijah ter Slivnici, zdaj pa se
krajani bojijo zaradi Ponikve
ter Loke, ki ju obišče zdravnik
vsaka dva tedna. Po podatkih
zdravstvenega doma se ob vsa-
kem obisku zdravnika oglasi
na Ponikvi povprečno po 23, v
Loki pa 16 ljudi, predvsem
starejših, ki potrebujejo pred-
vsem recepte. Ko je prišlo do
izbire osebnega zdravnika, se
je število znižalo, je pojasnil
dr. Moser, ki ocenjuje, da so
stroški teh ambulant previso-
ki. Večjo možnost za ohranitev
ambulante imajo na Ponikvi, v
Loki pa je sploh ni, so izvedeli
svetniki. Po drugi strani pa
ima zdravnik na Planini, dr.
Janez Šmid, izjemno visoko
število pacientov, zato so že
razmišljali o zaposlitvi dodat-
nega zdravnika za potrebe šir-
še planinske okolice.
Več svetnikov se je pritože-
valo tudi zaradi ukinitve zo-
bozdravstvene ambulante na
Ponikvi, pri čemer so zanikali,
da gre za posledico privatiza-
cije šentjurskega zobozdrav-
stva, kjer so ostali le še zaseb-
niki. Ponkovsko ambulanto so
zaprli že pred začetkom priva-
tizacije, je pojasnila dr. An-
Premoženje zdravstvenega do-
ma je last šentjurske občine,
ustanoviteljice, pri čemer je
dom le upravljavec. Javnemu
zavodu najemnine, za razliko
od zasebnikov, ni treba plače-
vati. Za potrebe zasebnih or-
dinacij znaša mesečna najem-
nina 9 mark na kvadratni me-
ter, za stroške v skupnih pro-
storih pa plača najemnik 253
mark.
dreja Šmid-Kalajdžiski, kriva
pa je dotrajana, tri desetletja
stara oprema. Nova investicija
v ponkovsko zobozdravniško
opremo, ki bi stala več deset
tisoč mark, pa je po oceni dr.
Moserja previsok izdatek. S
ponkovske šole pa želijo, naj
bi šolske sistematske preglede
opravljali v prostorih domače
osnovne šole ali ambulante", ne
več v šentjurskem šolskem di-
spanzerju. Vzrok naj bi bili
stroški za avtobusni prevoz
otrok. Dr. Draga Kovač-Ško-
beme je zato pojasnjevala
prednosti ambulante, kjer so
na razpolago sodobni pripo-
močki.
Šentjurski svetniki so zelo
kritični do obstoječe medob-
činske zdravstvene reševalne
službe, zato so predlagaU izra-
čun, koliko bi stalo organizi-
ranje domače službe.
Po vsem skupaj se je oglasil
župan, Jurij Malovrh, ki je po-
udaril prednosti starega mo-
dela slovenske zdravstvene
službe, v marsičem zglednega.
BRANE JERANKO
Cenejši telefonski priključki
Naročniki telefonskih priključkov na centrali v Le-
čah so morali do zdaj za telefonski priključek odšteti
2700 nemških mark. Tako je določala pogodba, skle-
njena še z nekdanjim PTT podjetjem. Od takrat pa so
se razmere bistveno spremenile in treba jih je upošte-
vati. Tako se je konjiški župan Janez Jazbec z odgovor-
nimi pri Telekomu uspel dogovoriti za enotno ceno za
telefonski priključek. V občini naj bi zanj po novem
odšteli 102 tisoč tolarjev.
Novinarji bodo
stavkali
LJIBLJANA, 24. j>.
nuarja (Delo) - Dosedanja
pogajanja med sindikatoma
na radiu in tv ter vodstvom
RTVS niso bila uspešna, če-
prav so novinarji predlagali
kompromisno rešitev glede
uresničevanja določil kolek-
tivne pogodbe za poklicne no-
vinarje. Sindikat novinarjev
Slovenije na RTVS v Ljub.
Ijani, Mariboru in Kopru bo
zato 6. februarja pripravil
stavko, ki bo trajala do ure-
sničitve zahtev o spoštovanju
poklicne kolektivne pogodbe,
Razsipni z
energijo
LJUBLJANA, 24. j«,
nuarja (Delo) - Varčevanje
z energijo je sestavni del in ne
le alternativa prihodnjemu
energetskemu razvoju Slove-
nije. Po podatkih Elesa je zna-
šala leta 1994 povprečna po-
raba elektrike v gospodinjstvu
298 kWh, v zadnjih letih pa
smo postali bolj razsipni, saj
se poraba povečuje pri nad-
povprečnih porabnikih, ki
mesečno porabijo nad 300 k-
Wh. V Sloveniji je 268.172
takšnih gospodinjstev, torej bi
lahko poleg velikopoteznega
načrtovanja novih energet-
skih objektov veliko naredili
tudi z varčevalnimi programi.
Poračunov
pokojnin nI več
LJUBLJANA, 25. ja-
nuarja (Republika) - Po
večdnevnih razpravah o spre-
membah pokojninskega zako-
na so poslanci črtali dvome(
sečne poračune pokojnin, na-
to pa so sprejeli še zakon v ce-
loti. Pokojnine se bodo v pri-
hodnje usklajevale z rastjo
plač, če pa se bodo plače zni-
ževale, bodo pokojnine osta-
le nespremenjene. Za upoko-
jence to pomeni, da bodo le-
tos izgubili približno tretjino
ene pokojnine. Novost je tudi
ta, da bodo morali kmetje, sa-
mostojni podjetniki, obrtniki
in zaposleni v svobodnih po-
klicih, ki so bili doslej zava-
rovani za ožji obseg pravic,
zavarovati za vse pravice.
Premier predlagal
zamenjavo
LJUBLJANA, 25. ja-
nuarja (Republika) - Ugi-
banja, povezana z interpela-
cijo zoper delo ministra za
gospodarstvo Maksa Tajni-
karja, je končal premier Ja-
nez Drnovšek. Podal je na-
mreč predlog za Tajnikarjevo
razrešitev, za njegovega na-
slednika pa je predlagal direk-
torja Leka Metoda Drago-
njo.
Več za rabljena
vozila
LJUBLJANA, 25. ja
nuarja (Republika) - Vla-
da je sprejela predlog zakona
o spremembah in dopolnitvah
zakona o prometnem davku.
Ko bo sprejet v parlamentu,
bodo uvozniki starih avtomo-
bilov - namesto petodstotne-
ga - plačevali od 20- do 32-
odstotni prometni davek. Vla-
da pa je zavrnila zahtevo tr-
govcev z naftnimi derivati, ki
so hoteli svoje izdelke podra-
žiti za 24 do 47 odstotkov in
zahtevo železničarjev, ki so
hoteli za 15 odstotkov podra-
žiti potniškipromet.
it. 5. - 1. Mruar 1996

KULTURA
NOVI TEDNIK
Kulture poln februar
^ slovenskem kulturnem prazniku pripravljajo številne priretlitve In proslave v vseh ohčinah na Celjskem
Osrednjo slovesnost ob
jlovenskem kulturnem praz-
niku pripravljajo v Mestni
ijbčini Celje v torek, 6. fe-
bruarja, ob 19.30. uri v veliki
jyorani Narodnega doma.
Slavnostna govornica bo di-
fcktorica Muzeja novejše
zgodovine CeljeAndreja Rih-
jjj, v kulturnem programu
pa bodo obiskovalci lahko
prisluhnili Akademskemu
pevskemu zboru in orkestru
Akord.
V Celju že štiri leta, kar so
23 nova občinska priznanja
uvedli celjske grbe, ne pode-
ljujejo več posebnih nagrad
23 dosežke v kulturnem
ustvarjanju
V občini Store zaradi ne-
urejenega kulturnega doma,
^ pa naj bi ga vendarle pre-
novili še letos, osrednje pri-
reditve ob slovenskem kul-
turnem prazniku ne bo.
V vojniški občini bodo pri-
pravili proslave v vseh štirih
krajevnih ^upnostih.
Že jutri, v petek, 2. febru-
arja, pripravljajo ob 17. lu-i v
župnijski dvorani v Novi
Cerkvi proslavo o Slomšku.
Osrednja slovesnost v Novi
Cerkvi pa bo v sredo, 7. fe-
bruarja, ob 18. uri v dvorani
krajevnega gasilskega doma.
V kulturnem programu bodo
sodelovali domači Štajerski
rogisti, godba na pihala, mo-
ški pevski zbor, instrumen-
talni duet Mojca in Ivan Ro-
šer, mladinska recitatorska
skupina in osnovnošolci.
1 Na Frankolovem priprav-
lja domače prosvetno dru-
štvo Anton Bezenšek prosla-
vo na sam kulturni praznik,
v osnovnošolski telovadnici
bodo<7b 18. uri nastopili do-
mači osnovnošolci, moški
pevski zbor in folklorna sku-
pina Prosvetnega društva
Kajuh z Dobrne.
V petek, 9. februarja, ob
18. uri pripravljajo sloves-
nost ob kulturnem prazniku
v kulturnem domu Vojnik. V
kulturnem programu bodo
nastopili mešani pevski zbor
Toplice z Dobrne, kitaristka
Brigita Petre, mali šolarji
vojniškega vrtca ter osnov--
nošolska recitatorska sku-
pina.
V soboto, 10. februarja, ob
19.30. uri pa pripravljajo
proslavo ob prazniku še v
dvorani Zdraviliškega doma
na Dobrni, kjer bodo nasto-
pili mešani pevski zbor To-
plice z Dobrne, moški pevski
zbor France Prešeren iz Voj-
nika, moški pevski zbor in
folklorna skupina domačega
prosvetnega društva Kajuh,
sekstet Vigred in citrarka
Jadranka Drgajner.
Strokovni odbor za kultu-
ro v občini Slovenske Konji-
ce je v dogovoru z župani
občin Zreče, Vitanje in Slo-
venske Konjice sklenil, da bo
osrednja kulturna prireditev
vsako leto v drugi občini, or-
ganizator pa bo občina, v ka-
teri se bo prireditev odvijala.
Tako bo letošnja v sredo, 7.
februarja, v večnamenski
dvorani v Zrečah.
Dan kasneje bodo prosla-
vo pripravili tudi Konjičani.
Poimenovali so jo Povodni
mož v Slovenskih Konjicah.
Na prireditvi bo sodeloval
mešani pevski zbor Strune
pod vodstvom Brede
Slapnik.
Osrednja proslava občine
Žalec ob letošnjem kultur-
nem prazniku s podelitvijo
Savinovih odličij bo v petek,
9. februarja, ob 18. uri v Do-
mu II. slovenskega tabora v
Žalcu. Slavnostni govornik
bo književnik Miloš Mikeln,
v kulturnem programu pa bo
nastopil Trio Lorenz. Savi-
novo nagrado bo prejel
Franci Ježovnik iz Griž, pla-
keti Ivan Brišnik iz Prekope
in Štefan Kočar z Vranske-
ga, priznanje pa Valerija Do-
lar iz Žalca.
Na območju šentjurske
občine pričakujejo posebno
zanimanje za praznični kon-
cert Slovenskega okteta v
šentjurskem kulturnem do-
mu. Koncert bo 9. februarja
ob 20. uri.
Danes, 1. februarja, ob 18.
uri bo v šentjurski Ipavčevi
hiši Večer z novinarjem ter
publicistom Dragom Medve-
dom. Koncert šentjurskega
Pihalnega orkestra v Dram-
Ijah bo v nedeljo, 4. februar-
ja, v osnovni šoli, z začetkom
ob 15. uri. Del svoje lastne,
bogate glasbene ustvarjalno-
sti pa bodo pred praznikom
predstavili tudi na koncertu
učencev ter profesorjev šent-
jurske glasbene šole. Ta bo v
torek, 6. februarja, ob 16. uri
v osnovni šoli Franja Mal-
gaja.
V bivši šmarski občini, na
območju petih novih obso-
teljskih občin, bo največ do-
gajanja v Zdravilišču Roga-
ška Slatina. Tam bo 5. febru-
arja koncert učencev slatin-
ske glasbene šole, ki bodo ob
20. uri nastopili v Razstav-
nem salonu. Osrednja poča-
stitev kulturnega praznika
bo 9. februarja, v istem salo-
nu, ko bo ob 20. uri nastop
slatinskega Moškega pev-
skega zbora, pa tudi otrok iz
vrtca. Ob tej priliki bo tudi
odprtje razstave belokranj-
skih likovnikov.
V šmarskem kulturnem
domu so za 8. februar priča-
kovali Transvestitsko svatbo
Vinka Modemdorferja,
predstavo tržaškega gleda-
lišča, zaradi zdravstvenih te-
žav v ansamblu pa je nastop
negotov. V šmarskem domu
kulture pa bo 17. februarja
nastopil Slovenski oktet,
točna ura pa še ni znana. V
Bistrici ob Sotli začenjajo
praznovanje danes, 1. febru-
arja, ko bo se bo s Krj a vi jem
predstavil igralec Jurij So-
uček — dopoldan za šolarje,
popoldan za ves kraj. Za po-
nedeljek, 5. februarja priča-
kujejo Součkovo predstavo
'tudi v Kozjem.
V Velenju bodo kulturni
praznik obeležili s štirimi
prireditvami. V torek, 6. fe-
bruarja, bo ob 19. uri v
Knjižnici Velenje predstavi-
tev štirih pesniških zbirk, ki
so jo poimenovali »Štirje
pesniki na kosu premoga«.
Predstavili se bodo Boris Sa-
lobir, Marjan Lipičnik, Sto^
jan Špegel in Lojze Vrenčur.
V sredo, 7. februarja, bo ob
18. uri v Glasbeni šoli Vele-
nje osrednja slavnostna aka-
demija. Ob tej priložnosti bo
nastopil Slovenski oktet s
poslovilnim koncertom. V
soboto, 10. februarja, pri-
pravlja   šaleški   študentski
klub študentski večer, ki se
bo pričel ob 17. uri v avli
velenjskega Doma kulture. V
soboto, 10. februarja, bo v
Skalah ob 18. uri v kultur-
nem domu predstavitev pes-
niškega prvenca Dolfeta
Lipnika.
V Šoštanju bo v sredo, 7.
februarja, ob 18. uri v kul-
turnem domu osrednja slav-
nostna akademija, zatem pa
bo sledila še otvoritev slikar-
ske razstave Ivana Kolarja.
V Šmartnem ob Paki bo v
sredo, 7. februarja, ob 19. uri
proslava za krajane v kul-
turnem domu.
V Mozirju bo osrednja
proslava s koncertom v sre-
do, 7. februarja, v dvorani
mozirskega kulturnega do-
ma ob 18. uri. Na prireditvi
bodo sodelovali dekliška vo-
kalna skupina Škrjanček in
okteta Rožmarin in Savinj-
ski Ave.
V Nazarjah si bodo lahko
otroci v torek, 6. februarja,
ogledali lutkovno predstavo
ob 8. uri v delavskem domu.
V nedeljo, 11. februarja, bo v
delavskem domu ob 15. uri
dobrodelni koncert »Imejmo
se radi«, ki ga organizirata
Karitas in Ognjišče. V petek,
23. februarja, pa bo v delav-
skem domu ob 17. uri kon-
cert Glasbene šole Nazarje.
V Gornjem Gradu se bodo
zvrstile gledališke uprizori-
tve Jurčičevega Desetega
brata v izvedbi dramske
skupine Kulturnega prosvet-
nega društva Gornji Grad in
sicer v OŠ Gornji Grad v sre-
do, 7. februarja, ob 15. uri
ter v Bočni v nedeljo, 4. fe-
bruarja, ob 15. uri v prosvet-
nem domu.
Na Ljubnem ob Savinji bo
sredo, 7. februarja, v kultur-
nem domu predvidoma ob
18. uri osrednja slovesnost,
na kateri bosta nastopila oba
šolska zbora, tudi moški
pevski zbor prosvetnega
društva Ljubno ter glasbeni-
ki in recitatorji. V soboto, 10.
februarja, bodo osrednjo
prireditev ob kulturnem
prazniku ponovili tudi v
Radmirju, in sicer v dvorani
stare šole, predvidoma ob 17.
uri. V nedeljo, 11. februarja,
pa si bodo Ljubenci Desete-
ga brata lahko ogledali še
enkrat v kulturnem domu ob
16. uri. Gomjegrajski gleda-
liščniki bodo Desetega brata
uprizorili tudi v Lučah, in
sicer v soboto, 24. februarja,
ob 19. uri v dvorani nad ga-
silskim domom.
Osrednja slovesnost ob le-
tošnjem kulturnem prazniku
v občini Laško bo 7. februar-
ja zvečer v Kulturnem cen-
tru. Na proslavi, ki jo bodo s
samostojnim programom po-
pestrili glasbeniki laške god-
be na pihala, bodo podelili
najvišja občinska priznanja
na področju kulture »Anton
Aškerc« ter priznanje »Zlati
možnar«, ki ga podeljuje ob-
činska Zveza kulturnih or-
ganizacij. Aškerčeva prizna-
nja bodo letos prejeli dolgo-
letna ravnateljica Osrednje
matične knjižnice v Laškem
Metka Kovačič, eden od za-
četnikov dela na področju
etnologije in etnografije v
občini Ivan Jelene iz Laziš
ter bivši duhovnik v Šentru-
pertu Izidor Pečovnik. Priz-
nanje Zlati možnar, ki ga v
Laškem podeljujejo za vidne
dosežke na področju ohra-
njanja ljudskega izročila, bo
letos dobila Erika Krašek,
članica folklorne skupne Li-
pa iz Rečice, izjemoma pa bo
dobitnik tega priznanja tudi
naša časopisno-radijska hi-
ša. Na predvečer kulturnega
praznika bo tudi literarni
večer na Aškerčevini, ki ga
pripravlja kulturno društvo
Svoboda iz Rimskih Toplic,
8. februarja ob 18. uri pa bo
proslava tudi v Domu svobo-
de v Zidanem Mostu. Doma-
če kulturno društvo bo pred-
stavilo pesnika Janka Gre-
gorčiča.
I^od košatim očesom za celjsko publiko
Amatersko gledališče Teharje se je v ponedeljek zvečer na velikem odru Slovenskega
'l^dskega gledališča Celje predstavilo domači publiki s predstavo dramatizirane novele
fod košatim očesom znamenite Celjanke, svetovne popotnice, novinarke in pisateljice Alme
^arlin. Predstavo, ki jo je po prevodu Zdenke Serajnik za oder priredil Peter Simoniti, v
^i^i pa so zaigrale Bojana Roje, Sonja Mlejnik, Mira P\irlan in Lada Ščurek, so teharski
^^aterski gledališčniki tokrat uprizorili že petintridesetič.
IS
Foto: SHERPA
Slomšek in Prešeren
v ceiiski bolnišnici
Nekaj dni pred slovenskim
kulturnim praznikom je v
nedeljo, 28. januarja letos v
veliki avli celjske bolnišnice,
nastopil celjski moški ko-
morni zbor, pod vodstvom
prof. Cirila Vertačnika s
koncertom Slomškovih in
drugih pesmi.
Direktor celjske bolnišni-
ce mag. Aleš Demšar, je v
pozdravnem nagovoru pred-
stavil dva velika Slovenca,
Slomška in Prešerna, ki sta s
svojim delom začrtala pot
slovenskemu narodu za dol-
ga stoletja. Na svoji življenj-
ski poti sta se Slomšek in
Prešeren večkrat srečala, se
zbližala, se medsebojno spo-
štovala in podpirala, zvesta
vsak svojemu poslanstvu.
S Slomškovimi in drugimi
pesmimi, med njimi tudi s
skladbo o »planinski roži«
šentjurskega zdravnika Gu-
stava Ipavca, je zbor ponov-
na potrdil, da bo njegov na-
stop 19. maja letos ob obisku
svetega očeta Janeza Pavla
II., ko bo pel v mariborski
stolnici pesem skladatelja
Ambroža Čopija Totus tuus,
zaslužen. S Slomškovo pe-
smijo Glejte že sonce zaha-
ja... se je zbor, priznan tako
doma kot na tujem, poklonil
spominu nedavno umrlega
izjemnega celjskega strokov-
njaka, kirurga — plastika, pri-
marija Heriberta Strokola.
Pevci iz knežjega mesta,
med njimi poje celjski inter-
nist Franc Gril, celjski orto-
dont Niko Lovrenčič in žal-
ski zdravnik splošne medici-
ne Matjaž Lesjak, so se tako
s koncertom zapisali v zgo-
dovino celjske bolnišnice in
bolnikom olepšali bližnji
slovenski kultvuni praznik.
K.G.
Viola In klavir v
Dravinji
v Modrem salonu hotela
D ra vin j a v Slovenskih Ko-
njicah pripravljajo nocoj, v
četrtek, ob 18. uri koncert
violista Bojana Cvetrežnika
in pianista Benjamina Gov-
žeta.
Umetnika se bosta pred-
stavila z deli: Sonata za vi-
olo da gamba in čembalo,
priredba za violo in klavir št.
2 v D-durv J. S. Bacha, Tra-
uermusi P. Hindemitha, Ele-
gijo za violo in klavir M.
.Tomca in Sonato za violo in
klavir J. Brahmsa. IS
Pesmi Iz zlate leseni
Kulturni utrip v Slovenskih Konjicah se kaže v tej
sezoni v luči novega poleta, saj postaja kulturna
ponudba na tem območju za razliko od prejšnjih let
veliko obsežnejša in raznovrstnejša. Eden izmed zani-
mivih dogodkov je bil tudi petkov literarni večer v
mestni galeriji, na katerem se je predstavil domači
pesnik Martin Zelenko.
V minulem letu je izdal v samozaložbi svojo drugo
pesniško zbirko z naslovom Pozdravljena Dravinjska
dolina. Prof. Zdenka Serajnik je k zbirki med drugim ,
zapisala naslednje: »Ni konec poezije, ko se mladost po [
petindvajsetih letih starosti nekam izgubi - zveni tudi 1
kot zrel sadež zlate jeseni.« Martin Zelenko je namreč]
pričel pisati pesmi šele kot upokojenec, po vrnitvi iz^
tujine. Sedaj je našel pogum in čas, da pove tisto, kar je'
dolga desetletja nosil v sebi. Že naslov zbirke pove, daj
govori v svojih pesmih o ljudeh in krajih, ki jih ima ■
najraje. Njegovi verzi so hvalnica vsemu, kar je v teh
krajih lepega doživel. Zanimiv literarni večer je z
ubranimi zvoki citer popestrila Ivica Pučnik.
J.H.
Št. 5.-1. februar 1996
NOVI TEDNIK
KULTURA
1(
Dnevi v noč in nedeije
razpotegnjeni_
Po Arkaaill In Kazini Jermanovo seme In Šiajetc ¥ LJubljani
v Slovenskem ljudskem gle-
dališču komaj utegnejo ugaša-
ti in prižigati reflektorje in
spuščati ter dvigati zavese za
predstavami Dnevov komedije
v tekmovalnem in spremlje-
valnem programu, vmes pa gre
prišteti še redno produkcijo
gledališke hiše s predstavami
iz repertoarja za to sezono in
gostovanja celjskega ansam-
bla po drugih slovenskih
odrih.
V petek zvečer je v tekmo-
valnem programu nastopila
Drama iz Ljubljane s Stoppar-
dovo Arkadijo, v režiji Janeza
Pipana. Ni šlo za tipično ko-
medijo, takšno, kot jo občin-
stvo na Dnevih komedije pri-
čakuje, temveč za zvrst, ozna-
čeno kot »komedija z možga-
ni«, kar od gledalca terja seve-
da bolj zavzeto spremljanje di-
aloga. Kljub temu je celjsko
občinstvo ansambel na koncu
tega »možganskega drila«,
predstava je trajala več kot tri
ure, nagradilo z dolgimi
aplavzi in se tako oddolžilo tu-
di igralcem, ki so se tudi sami
zavedali, da njihova Arkadija
ne sodi najbolj na festival
smeha. Občinstvo izžrebane
vrste je predstavi dodelilo oce-
no 3,3. Zanimivo pa je, da sta
iz predstave kot »komedijanta
večera«, ali v tem primeru bo-
lje »igralca večera« izšla dva
igralca. Enako število točk
gledalcev iz izžrebane vrste je
pripadlo Igorju Samoboru in
Jerneju Šugmanu. Prejela sta
monografijo celjskega slikarja
Avgusta Lavrenčiča, znanega
tudi po številnih odličnih sce-
nah, ki jih je pred leti ustvaril
v celjskem gledališču. Igralca
sta bila sprejema predstave v
Celju in priznanja občinstva
izjemno vesela. Kako je Arka-
dijo ocenila strokovna žirija
seveda ni znano, razen mnenja
le-te, da ta, sicer dobra pred-
stava, ni bila tako všečna kot
sta bili prejšnji dve.
Sobotna je po napovedi obe-
tala več kot je dala. Bila je to
Plautova komedija Kazina, v
izvedbi Primorskega dramske-
ga gledališča iz Nove Gorice, v
režiji Katje Pegan. V Kazini se
je vse vrtelo okoli ljubezni, po
preizkušenem receptu »mese-
nega objema«, pa še ob obilici
glasbe, ki jo je prispevala no-
vogoriška skupina Avtomobili
in songih pevke in igralke
Alenke Vidrih, kar je na moč
popestrilo dogajanje na odru.
Občinstvo je predstavo ocenilo
s 3,5, krono komedijanta veče-
ra pa namenilo igralcu Sandi-
ju Krošlu, ki se ga mnogi gle-
dalci še dobro spomnijo z desk
celjskega odra. Tako pri gle-
dalcih še vedno vodijo Kranj-
čani, z oceno 4,5, za njimi pa
so Ptujčani z oceno 4,3.
V nedeljskem popoldan-
skem programu je bilo v pro-
dukciji Cankarjevega doma in
Frever teatra na sporedu Can-
karjeva farsa Pohujšanja v do-
lini Šentflorjanski, ki jo je na
oder postavil Edi Majaron. Bi-
la je to predstava z lutkami, ki
je tudi bila uvrščena v tekmo-
valni del Dnevov komedije,
zato si jo je na velikem odru
ogledala in jo ocenila strokov-
na žirija.
Na Odrupododrom pa je v
nedeljo v spremljevalnem pro-
gramu in pred polnim avdito-
rijem nastopil Prekmurec iz
Ljubljane, igralec Evgen s Po-
redušovim Janošem in tudi
navdušil z svojo zgodbo v
prekmurščini. Tako v celjskem
gledališču z veseljem ugotav-
ljajo, da občinstvo s hvalež-
nostjo spremlja tudi nedeljske
predstave na obeh odrih, na
kar kaže podatek, da je za ne-
deljo, 4. februarja, ko bo na
sporedu Maček v žaklu, na vo-
ljo le še nekaj vstopnic. Zato
so se odločili, da bodo predsta-
vo ponovili še po končanih
Dnevih komedije, v marcu. Iz-
tok Mlakar je za to nedeljo na
Odrupododrom razprodan že
mesec dni.
In kaj se bo dogajalo jutri in
v soboto? Zapomniti si bo ve-
ljalo, da bo v Celju pod streho
že petih Dnevov komedije pr-
vič gostovala mariborska Dra-
ma, in sicer z Jermanovim se-
menom, ki ga je »vrgel« Marko
Vezovišek, ki je predstavo tudi
režiral in napisal glasbo za
člane skupine Skakafci, pa še
nastopil bo v njej ob Alenki
Tetičkovič in Davorju Hergi
ter Juretu Ivanušiču - mimo-
grede, fanta sta člana celjske-
ga ansambla. Slišati je, da bo
predstava super, saj v njej na-
stopa tudi Vlado Kreslin. Spet
svojevrstna, to pot »ročk and
roU« komedija.
Za njo pa pride v soboto na
celjski oder Partljičev Štajerc
v Ljubljani iz Mestnega gleda-
lišča ljubljanskega, v režiji
Borisa Kobala. Tudi stojišča
so že razprodana, zato vam
moramo vzeto še ta up. Nekaj
časa ne boste dobili vstopnic
niti za ljubljanske predstave,
ki so tudi že v naprej razpro-
dane. Nastopajo številni igral-
ci tega ansambla, z Jožefom
Ropošo v naslovni vlogi. Pri-
ložnosti za smeh v tem viken-
du ne manjkalo: zares mara-
ton, od petka do nedelje.
Dnevi komedije pa so se mi-
nulo nedeljo nagnili v drugo
polovico. Boj za odličja in na-
klonjenost občinstva se nada-
ljuje, še bolj pomembno pa je,
da je Celje prav po zaslugi
Dnevov komedije živahno,
razgibano, nasmejano in go-
stoljubno mesto.
MATEJA PODJED
Foto: SHERPA
Sandi Krošl, »komedijant večera« iz predstave Kazina. Mlade-
nič na desni je njegov igralski kolega, sin Bastko Krošl.
Lepa Vida na Dunaju
SIO¥ensko kulturno iJrušt¥0 l¥an Cankar
z Dunaja pripra¥lja osretinjo prosla¥0 ob
naroilnem kulturnem prazniku
Slovensko kulturno društvo
Ivan Cankar na Dunaju pri-
pravlja tudi letos, tako kot
vsako leto, osrednjo prireditev
ob narodnem kulturnem praz-
niku. Letošnja prireditev, ki
nosi naslov Lepa Vida, bo na
sam praznični večer, 8. febru-
arja, v palači Ferstel.
Slovesnost je namenjena
vsem na Dunaju živečim Slo-
vencem ter someščanom dru-
gih narodnosti, organizatorji
pa pričakujejo tudi vrsto
uglednih gostov iz slovenskega
in dunajskega političnega in
kulturnega življenja. Pokrovi-
teljstvo nad prireditvijo je
sprejela slovenska veleposla-
nica na Dunaju dr. Katja Boh,
osrednji del slovesnosti pa bo
minil v znamenju dosežkov so-
dobnega slovenskega plesnega
ustvarjanja.
Praznično prireditev v
Ferstlovi palači bo v mali dvo-
rani spremljala razstava, v ve-
liki pa bo osrednja pozornost
namenjena prerezu sodobnega
plesnega ustvarjanja v Slove-
niji. Predstavili se bodo ple-
salci Plesnega teatra Ljublja-
na ter Studia za ples Celje,
skupine Akt-Harlekin Celje in
Plesnega foruma Celje. Studio
za ples Celje bo predstavil ples
Spomin na Lepo Vido, Plesni
teater Igen Studia za ples Ce-
• Ije pa bo nastopil še s točkami
Pobegnimo v prihodnost, Še-
pet in Duet. Plesalke skupine
Akt-Harlekin bodo ob sprem-
ljavi Ali Capone Štrajh Tria
nastopile z avtorskimi plesi
Sanjarjenje, My way in I can't
get no.... Plesni fonmi Celje
pa prav tako z dvema avtor-
skima plesoma Mrtve vode -
zadnji trenutki in Midva.
V programu bo sodeloval še
Ali Capone Štrajh Trio ter
igralka Damjana Čeme z Lepo
Vido.
IS
Utrinek iz predstave Pobegnimo v prihodnost Plesnega teatra
Igen Studia za ples Celje.
S pevsifim zborom naprej
SobotniobčnizborProsvetne-
ga društva Anton Bezenšek na
Frankolovem je potrdil slut-
njo, da je društvo v težavah.
Le-te so se začele že lani, ko je
društveni moški pevski zbor
po dvajsetih letih dela spora-
zumno zapustil zborovodja
prof. Marjan Lebič.
Čeprav jim je zborovodja
prof. Marjan Lebič ob odhodu
ponudil vso pomoč, v društvu
niso znali najti novega zboro-
vodjo. Delo so v zboru sicer
nadaljevali, a žal v omejenem
obsegu tako, da svojega pev-
skega repertoarja niso bogatili
in širili. Največ razprave so-
botnega občnega zbora, v ka-
teri sta sodelovala tudi oba
občinska svetnika iz Franko-
lovega in predstavnica vojni-
ške občine, ki je zadolžena za
družbene dejavnosti, se je vr-
telo prav okrog tega, kako za-
gotoviti nadaljnje uspešno
zborovsko delo v kraju.
Dogovorili so se, da je treba
letos v zboru spet vzpostaviti
resno delo, ponovno pa name-
ravajo ustanoviti tudi dram-
sko sekcijo. Prosvetno društvo
Anton Bezenšek bo tudi letos
pripravilo vse tradicionalne
prireditve, sodelovali pa bodo
tudi z drugimi društvi in orga-
nizacijami v kraju, ki bodo le-
tos praznovale pomembne ju-
bileje.
Kljub težavam v društvu, pa
so člani Prosvetnega društva
Anton Bezenšek tudi lani pri-
pravili nekaj odmevnih prire-
ditev. Tako so že četrtič orga-
nizirali srečanje narodno-za-
bavnih ansamblov >Ostanimo
prijatelji<, konec leta pa še
uspele Bezenškove dneve, na-
menjene spominu utemeljite-
lja slovensko bolgarske steno-
grafije, frankolovskega roja-
ka, po katerem se društvo tudi
imenuje.
M.B.
Popraveic
Na 9. strani prejšnje šte-
vilke Novega tednika so bi-
li zamenjani zadnji štirje
odstavki zapisa Uspeli prvi
trije dnevi smeha (avtorica
teksta je Mateja Podjed, fo-
tografij SHERPA) z zadnji-
ma dvema odstavkoma
Premiera zgodbe o ljubezni
(avtorica Nina M. Sedlar,
fotografije Marko Fillies).
Avtorjem in bralcem se za
napako, do katere je prišlo
v tiskarni, opravičujemo.
XX. stoletje, čas
Slovencev
V Glasbeni šoli Celje bo no-
coj, v četrtek, ob 19. uri pred-
stavitev Slovenske kronike
XX. stoletja, ki ga pripravlja
Založba Nova revija.
Zgode in nezgode, padce in
vzpone, velike in male dogod-
ke Slovencev v tem času bosta
predstavila dramski igralec
Roman Končan in zgodovinar
dr. Marjan Drnovšek. Kot go-
sta bosta na predstavitvi sode-
lovala tudi dr. Ivan Stopar in
Stanko Lorger, v kulturnem
programu pa bodo nastopili
glasbeniki Glasbene šole
Celje.
IS
Vest črnega
Petra
Piše: Tadej
Ljudje se očitno res delimo na
goodgins in badgt/vs (heh, kako
zelo fKimetna ugotovitev, kajne?).
Na dobre in slabe. Pri čemer ni
nikoli povsem jasno, zakaj so eni
dobri in drugi slabi. Ampak, tako
pač je. Emir Kusturicaje vse do
tistih izjav o Slovencih kot dunaj-
skih kočijažih, kijih je izrekel za
pariški Le Monde (v redu, resda
je imel s slovenskimi oblastniki že
težave, ko je snemal svoj Dom za
obešanje, ko mu vrli Goričani ni-
so dovolili snemanja na tamkajš-
njem pokofKtlišču, toda takrat smo
mu to rade volje oprostili, saj je
šlo za skufKn jugoslovanski film-
ski projekt in od njega smo si mar-
sikaj obetali tudi mi v Sloveniji),
veljal tudi tostran reke Kolpe za
goodguys. Potem pa se je čez noč
vse skupaj spremenilo. Postal je
eden tistih, o katerih si redko kdo
upa izreči kaj pozitivnega. Pa če-
prav gre le za njegov pogled na
svet. Na Slovenijo. Podobno je s
Petrom Handkejem, avstrijskim
pisateljem in dramatikom. V tu-
kajšnjih sredstvih obveščanja je
vse tja do pred pet let nazaj uži-
val izredno naklonjenost. Najbolj
obveščeni novinarji so si drznili
napisati celo tako pogumne trdi-
tve, kakršna je tista, da Peter
Handke, po materi "naše gore
list", tako zelo ljubi to našo deže-
lo, da je na eno od literarnih pri-
reditev na Krasu iz Avstrije celo
pripešačil. In vmes nekajkrat
menda celo poljubil slovensko
zemljo. Kot da bi ne vem koliko-
krat, vsekakor pa večkrat kot sam
Marcel Šte/ančič jr., videl Štigli-
čev film Na svoji zemlji.
Ja, Petru Handkeju smo peli
himne, postavljali smo mu spome-
nike, založniki so kar tekmovali,
komu bo dovolil stiskati svojo
knjigo in marsikateri slovenski pi-
satelj mi je tako privoščljivo pri-
povedoval, kako mi je lahko pre-
kleto žal, da me ni bilo zraven, ko ,
so ga celo noč popivali skupaj s
Handkejem... Društvo slovenskih
pisateljev pa mu je celo podelilo
mednarodno literarno nagrado
Vilenica. In se s tem ponašalo. In
Handkeja častilo kot boga. Vile-
nica enostcrvno ni Vilenica, če tam
ni bilo tudi Handkeja.
No, pa je prišla osamosvojitev.
In Handke je iz ekipe good guys
prestopil k bad guys. Jasno. Spi-
salje nekaj krutih o slovenski osa-
mosvojitvi in o Sloveniji. In to v
tujem tisku. Kar je najhuje, kar
se lahko tej državi pripeti. Da jo
nekdo v tujem tisku dobesedno
razsuje. Ker, kaj si bodo pa sedaj
tujci mislili o nas. In to eden ta-
kih, ki smo mu javno in simb^
izrekli že ničkoliko priznar^
smo mu podelili največjo lit^^
no nagrado. Pa čeprav />(
Handke ni nikoli izrekel niči^
ga, kar bi mu lahko očitali /to/|
polno laž. Ne. Peter Handke i
vso pravico pisati in izrekali^
naši državi, kakor pač že on^
lioče. To je njegova legitimna^
vica, ki mu je ne more nihče vj
še najmanj slovenski mediji, kji
sedaj menda peče vest.
Handke, tako kot je opisal SL
nijo v tistem nemškem časof^l
kjer je objavil potopis o nekdk
Jugoslaviji, zlasti o Srbiji, /j
preprosto čuti. Tako to našo^
žavo on vidi. To je povsem nje^
va stvar in res ne vidim nobeni
razloga, zakaj bi se sedaj razh
j ali. Zakaj bi se nekdo našel in
ga ne more sesuti vsebinsko,:
sul njegov slog pisanja. Kije, i
mogrede, zelo dober. In zanin
Na trenutke celo duhovit, česa
njegovih romanih in dramahi
smo nikoli povsem zaznali. Al
če on vidi predsednika Kučanal
utrujenega komunista, je to\
vsem njegova stvar. In uredni
kije objavil njegov potopis. \
pač tako vidi. Še več, naše pol,
ke tako v tujini pač vidijo In,
kaj ne more nihče ničesar sta
Razen politikov samih. Seveda,
bodo enkrat dejali, da s svojim i
s topom v tujini zastopajo vso i
žavo, iz katere prihajajo in m
samo svojo stranko. In, če
Handke to opazil, hvala bogu. k
pač neverjeten dar zapažanja.
lahko mu le čestitamo. In, če
opeval srbska junaštva, pri ten^
pozabil omeniti njihove vojnei
čine, je zato pač imel razlog, fii
stavno se ni spravil pisati poto^
sa, ki bi kričal o vojnih grozote
Ja, tale Handke je res huda\t
slovenske kulture. In to predvst
iz enega samega razloga: c/ovi
ki smo mu podelili nagrado ins
ga še nedavno častili, nas je i
vrgel in v tujem tisku spregova
o nas tako, kakor se sami načet
videti. Morda nas tako vidijo dr
gi. No ja, to je že druga zgodi
Dejstvo pa je, da je o nas slabši
no pisal tuji tisk. In to nas očit
najbolj boli. Kajti tuji tisk ni p
ročal o človeških ribicah, man
o ljudeh.
Ob 130-letnlcl rojstva Lavoslava
Schwentnerja
Lavoslav Schwentner ima
kot založnik prav gotovo ve-
liko zaslug za razvoj sloven-
ske modeme. Vprašanje je,
če bi brez njegove pomoči
lahko svoja dela izdajali slo-
venski umetniki kot so Can-
kar, Kette in Murn ter drugi.
Lavoslav Schwentner se je
rodil pred 130 leti na Vran-
skem in tam bodo 10. febru-
arja pripravili veliko sloves-
nost.
Ob tej priložnosti bosta na
rojstni hiši odkrila spomin-
sko ploščo predsednik slo-
venske Akademije znanosti
in umetnosti prof. dr. France
Bemik in minister za kultu-
ro Sergij Pelhan. V prazno-
vanje so se vključili tudi
učenci in učitelji OŠ Vran-
sko. Tako bodo predstavili
življenje in delo tega po-
membnega Slovenca, zbra-
nim pa bo govoril akademik
Dušan Marovec. Izšla bo tu-
di posebna publikacija, na
Vranskem bo na ogled raz-
stava, učenci tamkajšnje šole
pa so zbrali tudi nekaj pri6
vanj in spominov. Pri lii
Stanku publikacije
Schwentnerju so sodelova
tudi mnogi ugledni slovenst
akademiki. Po odkritju sp(
minske plošče bo v šoli ku
turni program.  T. TAVC^i
Noč Ima svojo
moč
Avtor zbirke ljudski!
izročil s Pohorja in okolic*
>Noč ima svojo moč< Anton
Gričnik in ilustratorka
Mojca Cerjak se bosW
predstavila na jutrišnjeiH
večernem klepetu v Mo-
drem salonu hotela Dravi*
nja v Slovenskih Konjicah
Na srečanju, pred kate-
rim bodo ob 18. uri odprl"
tudi razstavo ilustracij
Mojce Cerjak, bo sodelova'
la tudi slovenska dramski
umetnica in pesnica Mil*
Kačič.
d
št. 5.-1. februar 1996
11
KULTURA
NOVI TEDNIK
Slovenski strip v Celju
0ii petka naprej pregledna In spremljevalna razstava
\ galeriji sodobne umet-
p^sti Celje bodo jutri, v pe-
jek 2. februarja, ob 19. uri
odprli pregledno razstavo
glovenski strip, ob 20.30 pa
jpremljevalno razstavo
gtripburger v Pop teatru
Celje.
Razstava Slovenski strip
je pregledna razstava slo-
venskega stripa od njegovih
začetnikov Marjana Amali-
ettija, Mikija Mustra, Saše
pobrile pa vse do današnje
bolj razgibane stripovske
scene, ki jo predstavljajo
predvsem avtorji okrog Mla-
dine in Stripburgerja. Pred-
stavljenih bo 24 avtorjev te-
ga verbo-vizualnega piedija
20. stoletja, ki je tudi pri nas
ustvaril dela, ki ne bi smela
ostati neopažena: Saša Do-
brila, Marjan Amalietti, Mi-
ki Muster, Iztok Šušteršič,
Božo Kos, Kostja Gatnik,
Bori Zupančič, Tomaž La-
vrič, Gregor Mastnak, Go-
razd Vahen, Milan Erič,
Zvonko Čoh, Marjan Man-
ček, Iztok Sitar, Miloš Rado-
savljevič, Jaka Klemenčič,
Damijan Sovec, Samo Lju-
bešič, Matjaž Bertoncelj.
Slovenski strip, doslej
hendikepiran zaprt v revije
in časopise (prostor za ob-
javljanje so mu nudili pred-
vsem Mladina, Tribuna in
Pionirski list), je vedno osta-
jal na margini, tudi zaradi
zakoreninjenega mnenja, da
je strip trivialen, šund proiz-
vod, namenjen polpismenim.
Seveda ima tudi strip tako
kot vsaka oblika likovnega
in literarnega izražanja tudi
svoj balast, a hkrati dela, ki
imajo umetniško transpozi-
cijo in jih je treba obravna-
vati kot samostojno obliko
umetniškega   izražanja   z
lastnimi zakonitostmi. Za-
čenši s Kostjo Gatnikom in
njegovo Magno Purgo, Da-
nes in nikdar več (1977) se je
konec osemdesetih okrog
Mladine in v devetdesetih
okrog Stripburgerja zbral
pravi avtorski val striparjev,
katerih ciljna publika vseka-
kor ni bila polpismena civili-
zacija.
Namen razstave, ki z ne-
katerimi deli zadovoljuje tu-
di visoke likovne kriterije,
zaradi česar je razstavljanje
stripa oziroma njegov pro-
dor v galerijski prostor opra-
vičen, je predvsem javnosti
na enem mestu omogočiti
vpogled v dogajanje na slo-
venski stripovski sceni od
njenih začetkov do danes.
Razstavo bo spremljal ob-
širnejši katalog (108 strani)
oblikovalca Gorazda Vahna
s teksti Irene Čerčnik, Maxa
Modica in Jake Klemenčiča.
Gre vsekakor za pionirsko
delo na tem področju, ki bo s
kritiškim in zgodovinskim
pristopom v tekstih, s podat-
ki o avtorjih in njihovem de-
lu ter s seznamom pomemb-
nejše literature, dober vir tu-
di za nadaljnje raziskave.
Storjen je prvi korak, s tem
pa dana tudi možnost, da de-
lo kdo korigira, predvsem pa
dopolni. Razstava bo odprta
do 31. marca. j
Priznanje celjsicim gimnazijcem
Predstavniki I. gimnazije v Celju so se v torek do-
poldne udeležili slovesnosti v novem krilu Narodne
galerije v Ljubljani, na kateri so jim podelili posebno
priznanje kot naj prizadevne j šim obiskovalcem stalne
zbirke in razstav Narodne Galerije.
Posebno priznanje Narodne galerije je I. gimnazija v
Celju prejela zato, ker so bili učenci že pred obiski
galerije seznanjeni s tematiko starejše likovne umetno-
sti in so med leti 1993 in 1995 v številnih skupinah
obiskovali Narodno galerijo.
Ob posebnem priznanju so v Narodni galeriji za
pogoste obiske v lanskem letu nagradili še učence
Srednje šole Domžale, Gimmazije Vič, Gimnazije
Škof j a Loka in Gimnazije Kranj. S podelitvijo prizna-
nja in nagrad, ki so jo združili z ogledom razstave >Vtis
obilja - Štukatura 17. stoletja na Slovenskem< mag.
Barbare Jaki Mozetič, so se v Narodni galeriji zahvalili
šolam za prizadevnost pri razširjanju likovne razgle-
danosti med mladimi.
IS
Leposlovie za mlade
Založba Mladinska knjiga
je izdala več novih knjig na-
menjenih mlajši generaciji
bralcev.
V zbirki Knjigožer so izšle
tri novosti različnih zvrsti,
napisali pa so jih domači pi-
satelji. Bogdan Novak je av-
tor grozljivke Zaljubljeni
vampir. Glavna jimaka sta
najstnika Luka in Tina, ki
med nabiranjem gob po nak-
ljučju prideta do razvalin
starega gradu. Vendar na
njuno presenečenje ne gre za
zapuščen grad, temveč so je
v njem grof iz nekega po-
vsem drugega časa in s pri-
šlekoma ima nenavadne na-
črte.
Beli mušketir je kriminal-
na zgodba Ivana Sivca. Do-
gaja se v prihodnosti med
smučarskim tekmovanjem
treh dežel. Dogodki se prič-
no zapletati, ko našemu fa-
voritu najprej ukradejo smu-
či iz novega materiala, nato
pa neznanci ugrabijo še
njega.
Vse bolj priljubljena in
uveljavljena mladinska pisa-
teljica Desa Muck je napisa-
la ljubezenski roman Hči lu-
ne. V njem opisuje štirinajst-
letnike, ti spoznavajo svoje
prve ljubezni in seveda mno-
ge težave, ki ob tem nasta-
jajo.
Ponovno je izšlo klasično
mladinsko delo Robinson
Crusoe, katero je napisal
Daniel Defoe že v začetku
stoletja. Napisana je bila po
resničnih dogodkih, katere
je doživel mornar po brodo-
lomu ladje. Sam se je znašel
na zapuščenem otoku, kjer je
bil prepuščen svoji iznajdlji-
vosti, da je lahko preživel v
divjini.
Najmlajšim bralcem pa je
namenjena zbirka Zlata če-
belica, v kateri so izšle štiri
novosti. Povodni mož je slo-
venska ljudska pravljica,
ilustracije zanjo pa je nare-
dil Maksim Gaspari. Pšeni-
ca, najlepši cvet je zgodba, ki
prav tako izhaja iz domače-
ga narodnega izročila, risbe,
ki spremljajo pripoved, pa je
narisala Ančka Gošnik Go-
dec. Znan pripovednik Fran
Milčinski je napisal pravlji-
co Zlata hruška, četrta knji-
žica, ki je izšla v zbirki, pa
ima naslov Mareličin sin, in
temelji na izročilu japonske
narodne pravljice, medtem
ko so ilustracije delo slikarja
Maksima Sedeja.
BORIS GORUPIČ
Sicupinsica razstava na Dobrni
Od sobote si lahko v avli hotela Dobrna ogledamo slikarsko razstavo, na kateri je s svojimi deli
prisotno kar 31 avtorjev iz različnih držav.
Na razstavi so na ogled dela, ki so bila lansko leto narejena na dveh slikarskih kolonijah. Prva
je potekala v mediteranskem Piranu, druga pa v bližjem Gornjem Gradu in njegovi okolici. Obe
koloniji, kot tudi samo razstavo je pripravilo podjetje Limit iz Štor, ki se s svojim delovanjem
Uvršča med vidnejše organizatorje likovnega življenja v regiji. Slikarji so ustvarjali v dveh
različnih naravnih ambientih, kar se je seveda odrazilo tudi v njihovih sUkah, še posebno takšnih
s krajinsko tematiko. Sicer gre za pripadnike različnih generacij in s prakso s heterogenimi
likovni koncepti, v katerih se prepletajo pobude od predmodemističnih iskanj do kompozicij, v
katerih se predmetni svet transformira v povsem druge oblike. Dela so nastajala v tehniki
akvarela, olja in akrila, od vsakega slikarja pa je na ogled po ena slika.
Med gostujočimi avtorji so iz Hrvaške Jože Rebemak, Robert Rebemak in Vitold Košir. Iz
Italije so prišli Loredana Riavini, Piero Conestabo ter Renzo Grigolon. Iz Anglije Natalie M.
Adams, iz Indije Janak Hutesing in Brazilije Nelson Takahiro Kishi. Med udeleženci je bilo
'lajveč domačih slikarjev in ogledamo si lahko slike, ki so jih naredili Franci Košec-Karas, Jasna
Kožar, Lojze Zavolovšek, Lojze Berlec, Mojca Čemič, Mirjam Zupančič, Saba Skabeme, Terezija
^astelj, Vinko Železnikar, Željko Opačak, Žiga Okom, Adolf Pen, Drago Jerman, Jure Godec,
"'anez Ambrožič, Lojze Kalinšek, Lidija Žohar, Marija Zavolovšek, Matjaž Mauser, Marjan
^laznik, Silva Čopič in Zlatko Prah.
BORIS GORUPIČ
Foto: JOŽE MIKLAVC
PRIREDITVE
V Slovenskem ljudskem
gledališču v Celju bodo danes
ob 11. uri za Abonma 4. šolski
in ob 15.30 za Abonma 2. šol-
ski in izven, uprizorili Čarobni
napoj. Na odrupododrom pa bo-
do ob 20.30 za Abonma Oder-
pododrom 14, uprizorili Nevid-
no roko, S. Sheparda. Jutri, v
petek, se bodo ob 19.30, nada-
ljevali Dnevi komedije z gosto-
vanjem SNG Drame in z upri-
zoritvijo njihove komedije Jer-
manovo seme, v soboto ob
19.30 pa si boste lahko v izved-
bi Mestnega gledališča ljubljan-
skega, ogledali komedijo Tone-
ta Partljiča, Štajerc v Ljubljani.
V nedeljo bo ob 17. uri, gosto-
valo gledališče Dva obraza iz
Celja, s predstavo za izven na
velikem odru, Maček v žaklu,
ob 20.30 pa bo na Odrupodo-
drom večer z Iztokom Mlakar-
jem. V ponedeljek ob 16.30 za
Abonma Srednja trgovska šola
2 Celje in v torek ob 16.30 za
Abonma 1. Gimnazije 2 Celje,
bodo uprizorili Skušnjo ali kaz-
novano ljubezen, v sredo ob
11.30, za Abonma Združeni
mladinski in izven ter ob 17. uri,
za Srednjo tehnično šolo in
Gimnazijo Lava 2 Celje, pa
predstavo Smejči.
V kulturnem domu na Pol-
zeli bo v soboto ob 19. uri ama-
tersko gledališče Vrba pri Žal-
cu uprizorilo komedijo Toneta
Partljiča Slikar v tolmunu.
V Domu kulture v Velenju
bo jutri, v petek ob 19.30, za ru-
meni in v soboto ob 19.30 za be-
li gledališki abonma, gostovalo
Slovensko ljudsko gledališče iz
Celja s predstavo Draga Jančar-
ja Halštat, ki jo je režiral Franci
Križaj.
V koncertni dvorani Glas-
bene šole v Velenju bo v sre-
do, 7. februarja ob 18. uri, slav-
nostna akademija ob sloven-
skem kulturnem prazniku, s
koncertom Slovenskega okteta.
V avli osnovne šole Franja
Malgaja v Šentjurju bo v to-
rek, 6. februarja ob 16. uri, kon-
cert Glasbene šole Šentjur, v po-
častitev slovenskega kulturnega
praznika.
V toplicah Dobrna si lahko
ogledate 15 jubilejno razstavo
v organizaciji Limita Štore, kjer
razstavlja svoja dela 31 likov-
nih ustvarjalcev, ki so ustvarja-
li svoja umetniška dela na lan-
ski 5. in 6. mednarodni koloniji
v Piranu in Gornjem Gradu.
V Termah Zreče do 15. fe-
bruarja razstavljata svoja dela
gostja iz Italije NataliAdams, ki
seje na razstavo odzvala na po-
vabilo Limita Štore in Vlado
Geršak, član likovne kolonije
Februar DPD Svoboda Celje.
V Galeriji Mozaik bodo ju-
tri, v petek 2. februarja odprli
razstavo slik Enverja Kaljana-
ca iz Ljubljane, ki predstavlja
akverelc in olja.
V knjižnici Gimnazije cen-
ter Celje je na ogled razstava
portretov skozi opuse akadem-
skega slikarja Ratimira Pušelje.
V Zdravilišču Laško si lah-
ko do konca februarja ogledate
razstavo likovnih del iz ciklusa
Črta, Sabine Zupan.
V Galeriji v Velenju je do
14. februarja na ogled razstava
z naslovom Slovenija odprta za
umetnost - 1995.
\ Pokrajinskem muzeju si
lahko do 30. marca ogledate raz-
stavo Gotika na Štajerskem, do
29. februarja pa tudi razstavo
Gotika na Kozjanskem. Obe sta
na ogled vsak dan od 10. do 18.
ure, ob sobotah in nedeljah od
9. do 12.
V prostorih Hotela Merx
Celje bo jutri, v petek 2. fe-
bruarja ob 18. uri, otvoritev raz-
stave ciklusa Lepote Slovenije,
ki ga sestavljajo grafike Jožeta
Žlavsa.
V muzeju novejše zgodovi-
ne v Celju bodo od 6. do 9. fe-
bruarja, razstavljali svoja dela
Adolf Mljač, Ljuban Šega in
Zoran Josič.
V Zdravstvenem domu v
Celju bo do 29. februarja raz-
stavljala dela na steklu Petra
Žmajde.
Union od 1. do 6.2. ob 16.30,
18.30 in 20.30 ameriški film
Ameriški predsednik, od 7.2.
dalje ob 16., 18.30 in 21. uri
ameriški film Sedem; Mali
Union od 1. do 4.2. ob 20. uri
slovenski film Carmen, 5. in
6.2. ob 20. uri italijanski film
Poštar in od 7.2. dalje ob 18. uri
ameriški film Don Juan de Mar-
co ter ob 20. uri italijanski film
Poštar; Metropol od 1. do 6.2.
ob 16. in 18. uri ameriški film
Desperado, ob 20. uri ameriški
film Don Juan de Marco, od 7.2.
dalje ob 16.30, 18.30 in 20.30
ameriški filmAmeriški predsed-
nik. (Kinopodjetje Celje si pri-
držuje pravico do spremembe
programa.)
Kino Dobrna 3. ob 19. uri
in 4.1. ob 17. uri ameriški film
Sprehod v oblakih.
Kino Žalec 1.2. ob 20. uri
Sleparsko sonce, 2.2. ob 20. uri
ameriški film Casablanca, 3.2.
ob 18. in 20.15 ameriški film
Lasje, 4.2. ob 18. uri ameriški
film Casper, ob 20. uri ameriš-
ki film Najini mostovi.
Kino Rogaška Slatina 3.2.
ob 17. uri in 4.2. ob 19.15 uri
ameriški film Sprehod v obla-
kih, 3.2. ob 19.15 in 4.2. ob 17.
uri ameriški film Mreža.
Kino Polzela 2.2. ob 19. uri
ameriški film Hitri in mrtvi, 4.2.
ob 10. uri Trnuljčica, ob 18. uri
pa ameriški film Ko si spal.
Kino Vojnik 4.2. ob 18. uri
ameriški film Willy 2.
V Levstikovi sobi Osrednje
knjižnice Celje bo v ponede-
ljek, 5. februarja ob 18. uri, po-
govor z gostom - pisateljem
Olegom Križanovskim. Pogo-
vor bo vodila Marija Kumer.
V dvorani Zdraviliškega
doma na Dobrni bo jutri, v pe-
tek ob 19.30, večer z nastopom
Folklorne skupine KUD Kom-
f)ole.
V Domu kulture v Velenju
bo danes ob 19. uri, kulturni ve-
čer s predavanjem ob diapoziti-
vih Igorja Drandiča, svetovne-
ga popotnika, ki bo predstavil
svoja štiri leta, preživeta na Sar-
diniji.
V Zdravilišču Laško bo da-
nes ob 20. uri, večer domačih
pesmi, plesov in narodnih obi-
čajev v izvedbi folklorne sku-
pine iz Poljčan.
Št. 5.-1. februar 1996
NOVI TEDNIK
NASI KRAJI iN LJUDJE
5
Nova priiloftitev spomeniške Podsrede |
¥ zapuščeni kaplanljl urejajo Hišo bavarsko-slovenskega ptlJateUstva - Z obnovo boPo nadaljevali v prvi polovici februarja
Nekdanja kaplanija, zad-
nja leta bolj ali manj prazna,
je ena izmed zadnjih zane-
marjenih hiš zgodovinskega
trga Podsreda, sedeža Koz-
janskega parka. V prihod-
njih mesecih bo znova zasi-
jala v nekdanji lepoti, posta-
la bo Hiša bavarsko-sloven-
skega prijateljstva. V vse
lepši, zaščiteni trški celoti,
bo postala objekt, ki sodi v
okvir širšega mednarodnega
sodelovanja Slovenije ter
Bavarske.
V tem sodelovanju ima
Podsreda, skupaj s svojim
Kozjanskim parkom, po-
membno mesto. Med Podsre-
do ter bavarskim krajem
Wolfsegg, kjer je podoben
romanski grad, se je zadnja
leta razvilo razmeroma bo-
gato mednarodno sodelova-
nje, z njim pa je prišlo celo
do velike slovenske državne
predstavitve v bavarskem
Regensburgu. Zamisel o Hiši
bavarsko-slovenskega prija-
teljstva se je pojavila med
sodelovanjem direktorja
Kozjanskega parka-SPT,
Francija Zidarja ter dr.
Adolfa Eichenseerja iz Re-
gensburga, znanega prijate-
lja Podsrede ter Slovenije. V
Podsredi so se tudi spraševa-
li, kako preprečiti zamiranje
podsredškega trga, kultur-
nega spomenika, ter mu dati
še nekaj novega življenja.
Zato so želeli sodelovanje
preko državnih meja okrepi-
ti z oživitvijo ene od zapuš-
čenih trških hiš. Odločili so
se za staro cerkveno kapla-
nijo, po pogovorih z mari-
borsko škofijo pa je prišlo do
polstoletnega zakupa.
V Hiši bavarsko-sloven-
skega prijateljstva bo marsi-
kaj, med drugim večnamen-
ski prostor z manjšim raz-
staviščem, pa tudi pevska
soba domačega cerkvenega
pevskega zbora. V posebni
Bavarski sobi bo predstavi-
tev stare bavarske bivalne
kulture, z izvirno opremo, pa
manjša knjižnica ter stano-
vanje. V urejeni hiši bo v ce-
loti približno 240 metrov
uporabne površine. Okvirna
vrednost naložbe je 18 mili-
jonov tolarjev, sredstva pa
pričakujejo iz slovenskega
ministrstva za kulturo, iz
občinske blagajne Kozjega
ter z različnimi donacijami z
Bavarskega. Naložba v Hišo
prijateljstva je že v sloven-
skem nacionalnem progra-
mu obnove kulturnih spome-
nikov, v okviru ministrstva
za kulturo, v Društvu bavar-
sko-slovenskega prijatelj-
stva pa pomeni prvi večji
projekt. Hiša je hkrati del
celovite prenove podsred-
škega zgodovinskega trga. V
Kozjanskem parku, ki ima tu
svoj sedež, pa računajo na
bogatenje svoje kulturne, tu-
ristične in druge ponudbe.
Bavarsko-slovensko dru-
štvo ima več kot sto članov,
med njimi ter drugimi tujimi
gosti pa je že zdaj precej za-
nimanja za obisk Podsrede,
ugotavljajo v Kozjanskem
parku. Oktobra je del članov
upravnega odbora društva,
skupaj s predsednikom, dr.
Adolfom Eichenseerjem,
obiskal Podsredo, ob tej pri-
ložnosti pa so prinesli denar-
ni prispevek Glasbenega
združenja Severne Bavarske.
Med prvimi donatorji pa je
tudi univerza iz Passaua, z
denarjem za knjižni tond Do-
doče podsredške knjižnice.
Z notranjo prenovo bod
če hiše prijateljstva so zaČ(
spomladi, ko so nepotrebi
porušili, poskrbeli za nek
tere kletne izkope, oprav
celovito   gradbeno-statiči
sanacijo, delali pa so vse (
druge polovice decembra,
deli nameravajo nadaljeva
še v prvi polovici februarji
spomladi   bi   zaključili j
gradbenim saniranjem, nato
pa poskrbeli za zaključna
obrtniška dela. Franci Zidar
direktor Kozjanskega parka
pričakuje, da bo občina Koz.
je čimprej sprejela potrebni
ureditveni načrt trga Pod.
sreda, saj želijo odpreti hišo
prijateljstva v primerno ure-
jenem komunalnem okolju.
Znan je že celo natančni
datum slavnostnega odprtja
Hiše bavarsko-slovenskega
prijateljstva - 19. oktober le.
tos. Kozjanski park ter Dru-
štvo bavarsko-slovenskega
prijateljstva zato pripravlja-
ta okvirni otvoritveni pro-
gram. Takrat pričakujejo
namreč tudi visoke pred-
stavnike bavarske ter slo-
venske vlade.
BRANE JERANkI
V notranjosti zapuščene kaplanije, v zgodovinskem jedru Podsrede, so postorili že marsikaj.
Oktobra bo v njej slavnostno odprtje Hiše bavarsko-slovenskega prijateljstva.
V občini Žalec 295 društev
Vsa se bodo morala na novo regisirirail
Lani oktobra je državni
zbor sprejel nov zakon o
društvih. V žalski občini je
ta čas na oddelku za upravne
in notranje zadeve registri-
ranih kar 295 društev. Vodja
oddelka v Žalcu Miran Kraj-
šek, nam je o novem zakonu
povedal:
»Nov zakon o društvih na
novo ureja predvsem pristop
k organizaciji društev in v
bistvu rešuje samo nekatere
probleme, ki so se v zadnjem
času pojavljali pri organizi-
ranju in zastopanju. Se ved-
no pa zakon podrobneje ne
opredeljuje enega ključnih
problemov, to je financiranje
društev. V naši občini imamo
ta čas 295 registriranih dru-
štev, ki pa se bodo morala
preregistrirati. Za to je časa
dve leti. Registrirati morajo
svoje poverjenike in uskladi-
ti akte. Povedati moram, da
so nekatera društva že pohi-
tela in pripravila nova pra-
vila, vendar pa naše ministr-
stvo še ni izdalo navodil ozi-
roma pravilnika o registraci-
ji, zato po novem še ni bilo
registrirano nobeno društvo.
Predvsem hitijo gasilska
društva, ki imajo že nekaj-
časa veljaven tudi nov zakon
o gasilstvu.«
O tem, kako je z lastnino
društev, pa je dejal: »To je
eden od problemov, ki še ni
povsem podrobno opredeljen
v tem zakonu. Predvsem je
nedorečeno lastninsko preo-
blikovanje družbenega pre-
moženja. Če je društvo de-
janski lastnik neke nepre-
mičnine, vpisan v zemljiško
knjigo, je zadeva jasna. V
primerih, ko ima društvo sa-
mo v uporabi javno premo-
ženje, pa s sprejetjem tega
zakona še ne postane abso-
lutni lastnik, ampak bo za to
potrebno prej sprejeti doda-
ten zakon.«
T. TAVČAR
Oarulte kfl\
Postanite tudi vi krvoda-
jalec, krvodajalka! Daro-
vana kri pomeni lepši in
varnejši dan, sporočajo iz
Rdečega križa Slovenije.
Zato pripravljajo na našem
območju za februar več kr-
vodajalskih akcij. V Ločah
bo 2. februarja, v Rogaški
Slatini 15., za Žalec-Polze-
lo 16., v Gorici pri Slivnici
22., v Vojniku pa 29. febru-
arja.
V Grižab Osicubite iastreba
Dramska skupina DPD Svoboda Griže je
med zelo delavnimi v žalski občini. Tudi
letošnjo sezono se bodo predstavili domače-
mu občinstvu, pa tudi gostovali bodo.
Že od lanskega novembra se 15 članski
dramski amaterski kolektiv pripravlja na
uprizoritev komedije Toneta Partljiča
Oskubite jastreba, v režiji Olge Makarovič.
V komediji bodo nastopili poleg Olge Maka-
rovič, ki je režiserka in hkrati igralka, še
Valčka Gnus, Cita Pospeh, Tanja Turnšek,
Barbara Grobelšek, Vera Kumerc, Trezi Žu-
ža, Boža Trnovšek, Vili Golavšek, Jože Ga-
beršek, Januš Grobelnik, Franci Izgoršek
Vojko Kristan, Igor Veligovšek, Stanko Ho-
lubar in Majda Ježovnik. Premiera bo 24
februarja ob 19.30 v dvorani Doma Svobode
v Grižah. Na sliki: amaterski igralci griške
Svobode, ki bodo nastopili v komediji
Oskubite jastreba, sami sebi pa bodo ma-
sker, scenograf in kostumograf.
T. TAVČAK
Za iažjo in bitrejšo dostavo
Tudi pri slovenski pošti se modernizirajo in skušajo nare-
diti vse, da bi bili uporabniki njihovih storitev zadovoljni,
njihovi delavci pa imeli delo olajšano. Tako so za nekatera
najbolj oddaljena področja kupili poštarjem Renaultove
petice. da bodo lahko kar najhitreje dostavili pošto tudi v
odročne kraje. Novost pri dostavi paketov je, da dostave ne
zaračunavajo več. V žalski občini imata petki dve pošti in
sicer braslovška in žalska. Na sliki: poštar Ivan Hribernik
ob »svoji« petici, ki jo je dobila braslovška pošta za dostavo
v šestih zaselkih, za kar napravi dnevno po 60 km.
T. TAVČAR
V iVIaii Brezi znova živabno
Aprila lani je v Mali Brezi,
enem od zaselkov Šentru-
perta nad Laškim, znova
pričela z delom nekdaj zelo
uspešna strelska družina.
Družina ima lep dom, ki je
hkrati tudi večnamenski
prostor za tamkajšnje kraja-
ne. Zato ni naključje, da so
bile aktivnosti novoizvolje-
nega odbora usmerjene zla-
sti v odpravljanje nujnih
vzdrževalnih del na objektu.
Po pomoč v sredstvih in
materialu so se obrnili na
kar nekaj podjetij v Laškem
in bili uspešni, del sredstev
pa je prispevala tudi občina
Laško. Z deli bodo zaključili
v letošnjem letu, ko bodo in-
tenzivno pričeli izvajati os-
novno dejavnost na področju
strelskega športa. V ta na-
men bodo v naslednjih dneh
nabavili nekaj nujno potreb-
nih osnovnih sredstev.
Družina danes šteje 55
članov, med katerimi je veli-
ko mladih, zato je ob njiho-
vem aktivnem delu upati na
razmah dejavnosti tudi na
drugih področjih.
Že v minulem letu je bilo
za člane in tamkajšnje kraja-
ne organiziranih nekaj dru-
žabnih prireditev. Le-te pa
naj bi bile, po besedah pred-
sednika Strelske družine
Male Breze Edija Videča, v
prihodnje še pogostejše in
namenjene tudi širšemu kro-
gu krajanov. Prvo večjo pri-
reditev zanje načrtujejo že v
mesecu februarju, ko naj bi v
goste povabili eno od gleda-
liških skupin, v marcu pa
bodo pripravili program za
vse matere in žene iz Male
Breze, ob njihovem praz-
niku.
V. MAROT
REKLI SO
Ivan Poteko, predsednik
društva upokojencev na Pol-
zeli:
»Naše društvo upokojen-
cev šteje 650 članov, kar po-
meni, da je tretje najmočnej-
še v občini Žalec, smo pa tu-
di med najbolj aktivnimi. To
smo ugotovili tudi na nedelj-
skem občnem zboru, ko smo
ocenili naše delo in si zasta-
vili nove naloge. Tako smo
imeli v lanskem letu več izl^
tov, imamo svoj mešani pev
ski zbor, skrbimo za rekr«
acijo, pripravili smo razstJ
vo ročnih del, ob novem let
obiskali naše najstarejše i
bolne člane, veseli pa sni
tudi, da je naš član tudi na
starejši občan občine Žale
to je Albin Repnik, ki :
hkrati tudi še edini žive
Maistrov borec v naši občil
ter še tudi dobrega zdravji
Radi se srečujemo v našel
domu upokojencev, ki smo i
ga sami uredili iz stare sušil'
niče za hmelj. Tukaj imam"
tudi prijeten bife. V bodoča
bomo nadaljevali z delom ^
tem smislu. Za nas upoko-
jence je druženje s primern''
zabavo pač najpomembnejša
in koristno.«
T.T
Št. 5.-1. februar 1996

NASI KRAJI IN LJUDJE
NOVI TEDNIK
Fotografija ali
zobozdravstvo?
Qr. Jože Benedek, zobozara¥nlk In airektor Zdravstvenega iloma Laško se Je težko
ofiločll, ali bo življenje preživel ob lotoaparatu ali, sveiJru
v življenju ga je zanimalo
precej stvari, nikoli se ni
omejeval, ukvarjal se je s
športom in fotografijo, še
vedno je predsednik domače
lovske družine, velik del živ-
ljenja namenja humanitar-
oeinu delu, kar dvanajst let
je bil tudi predsednik Občin-
ske organizacije Rdečega
|(]-iža v Laškem... Podal pa
je je v medicino, čeprav se je
po osnovni šoli vpisal na tek-
stilno srednjo šolo. Zoboz-
dravnik je že več kot petind-
vajset let, je vodja zoboz-
dravstvene službe v zdrav-
stvenem domu v Laškem, od
leta 1988 pa opravlja tudi
funkcijo direktorja.
Dr. Jože Benedek je želel
postati zobotehnik, ker pa so
bili pogoji za takšno šolanje
zahtevni, se je odločil, da bo
sledil štirim prijateljem v
Kranj, kjer je bila tekstilna
šola in, kar je pomembnejše,
tam je bil center namiznega
tenisa, s katerim so se vsi
ukvarjali. »Trije Laščani
smo sestavljali reprezentan-
co naše šole in jo uspešno
zastopali. Na športnih igrah
tekstilnih šol iz celotne Ju-
goslavije smo dvakrat osvo-
jili prvo mesto. Sicer pa živ-
ljenje v Kranju ni bilo kaj
posebnega. Stanoval sem v
internatu, kjer je bila stroga
disciplina, vse je potekalo na
sistemu zvonca: na zvonec
smo vstajali, telovadili, jedli,
imeli popoldanski počitek,
š\i spat in tako dalje. Izho-
dav nismo imeli, le ob sobo-
tah in če si bil res priden, si
lahko šel morda kdaj med
tednom v kino,« razlaga dr.
Benedek.
Zase pravi, da je vedno
imel nekaj umetniške žilice
(kot mladostnik si je želel
študirati tudi režijo): »V zo-
bozdravstvu je potrebna
kreativnost, zato ker za se-
boj pustimo izdelek, ki je
lahko lep, dober in estetski —
tudi to je umetnost,« meni
sogovornik, ki se je po kon-
čani tekstilni šoli zaposlil v
tovarni Metka v Celju, kjer
je imel štipendijo, a že po
letu dni ugotovil, da to ni
zanj in se odločil za študij
stomatologije, kamor je bil
tudi sprejet. Sprva ni bilo
lahko, saj je moral pridobiti
veliko znanja, za katerega je
bil na tekstilni šoli prikraj-
šan, predvsem znanja iz na-
ravoslovnih predmetov.
»Kasneje sem v tem poklicu
našel osebno zadovoljstvo in
prepričan sem, da sem se
prav odločil. Lepo je poma-
gati ljudem, vesel sem, kadar
so pacienti zadovoljni in mi-
slim, da zdravstvo dobro
funkcionira samo zato, ker
delamo na etični pogon, kar
ni nič novega. To je stara mi-
sel, v kateri je vsaj kanček
resnice.«
Ljubezen do
fotografije
»Ves čas študija je bila fo-
tografija moj hobi in z njo
sem se nekaj časa celo pre-
življal. Aktivno sem delal pri
fotogrupi Šolt in malo je
manjkalo, da me ni to delo
popolnoma prevzelo, kot se
je to zgodilo mojim kolegom.
Svoje delo sem poimenoval
kar >life< fotografije, saj so
predstavljale neke posebne
trenutke življenja in niso na-
stajale v ateljejih, prav tako
pa niso bile produkt dobre
tehnične opreme ali labora-
torija. Posvečal sem se lju-
dem, nikoli naravi, pokrajini
ali pejsažom. Iskal sem tre-
nutke, ki se lahko zgodijo le
enkrat v življenju. Posvečal
sem se detajlom, torej tre-
nutkom, ki nas obdajajo
vsak dan v življenju, pa jih
ne vidimo,« pravi dr. Bene-
dek, ki je svoje fotografije
razstavljal, poleg tega pa tu-
di objavljal v Mladini, sobot-
ni prilogi Dela in reviji
Otrok in družina, nekaj pa
jih je prispeval v zborniku
ob 750-letnici Laškega. Bil
je pobudnik razstave Laško
danes in nikoli več, ki jo je
organiziral skupaj s kole-
gom, kajti zbiral je tudi stare
fotografije.
Prostorsica stisica v
zdravstvenem domu
v zdravstvenem domu v
Laškem je 55 zaposlenih, od
tega osem zdravnikov in šest
zobozdravnikov. Ko je bil
zdravstveni dom zgrajen, so
bili prepričani, da bodo novi
prostori zadostovali potre-
bam še za lep čas, vendar se
je-izkazalo, da ni tako. Zo-
bozdravstvena služba ima za
delo namenjenih le 36 kva-
dratnih metrov, v tem obse-
gu pa delujejo tri zobozdrav-
stvene ambulante. »Delo v
tako majhnih prostorih je
neprijetno, gneča nastane že,
če smo v ambulanti le paci-
ent, sestra in jaz, kaj šele, če
pride še zobotehnik. Dva-
najst kvadratnih metrov za
ambulanto je seveda zelo
malo. Prostor, ki ga imajo
pri nas vse tri zobozdrav-
stvene ambulante, je v sploš-
ni medicini namenjen za eno
ordinacijo, torej za prostor,
kjer sta zdravnik in sestra.
Pri nas je prostorska stiska
tudi v splošni medicini, za-
radi tega trpijo nekatere
službe in delo he more biti
organizirano, kot bi bilo po-
trebno,« razlaga dr. Benedek
in pravi, da bo naložba za
reševanje te stiske nujno po-
trebna. Pa ne samo v La-
škem, ampak tudi v Rimskih
Toplicah, kjer so razmere
naravnost nemogoče.
Pa še ena težava jih pesti,
ki pa jo s pomočjo občine že
rešujejo. Do letos niso imeli
zaposlenega specialista gi-
nekologa za varstvo žena,
delo je bilo organizirano po-
godbeno in tako bo še nekaj
časa, čeprav so uspeli prido-
biti specializantko iz gine-
kologinje, ki bo tri leta na
specializaciji v Celju, šele
potem bo pričela z delom v
Laškem. »Problem speciali-
zacije v zdravst\ai v smislu
financiranja še ni rešen. Na
srečo je naša občina našla
toliko razumevanja in nam
priskočila na pomoč, saj je
lansko leto sprejela sklep, da
bo prevzela financiranje
specializacije ginekologa iz
občinskega proračuna. Brez
njene pomoči nam to ne bi
uspelo.«
DAMJANA SEME
Aieicsander Videčnili je praznoval
šaleško muzejsko in zgodo-
vinsko društvo Velenje je ob
75-letnici svojega uglednega
člana Aleksandra Videčnika
iz Mozirja pripravilo na ve-
lenjskem gradu slovesno sre-
čanje, ki so se ga udeležili
številni člani tega društva.
O Aleksandru Videčniku
je najprej spregovoril dr. Mi-
lan Zevart, predsednik dru-
štva, nato pa je slavljenec
Sam osvetlil nekatere dogod-
ke iz svojega življenja in de-
la. S svojim prizadevnim in
zelo uspešnim delom na po-
dročju zgodovinopisja, etno-
logije in ohranjanja naše
kulturne dediščine je ustva-
ril izjemno veliko. Njegovo
delo jc obsežno in plodno, saj
je avtor kar 23 knjig. Pri-
pravlja že tudi svojo nasled-
njo knjigo, ki bo pripovedo-
vala o ciganu in njegovi Ur-
ški. Ob prazniku Aleksandra
Videčnika so v društvu pri-
pravili razstavo vseh njego-
vih samostojnih publikacij.
Ob tej priložnosti mu je vo-
dja velenjskega muzeja mag.
Jože Hudales izročil šaleško
pivsko čašo iz 15. stoletja, ki
so jo odkrili pred dvema le-
toma ob renoviranju gradu v
Šaleku pri Velenju.
L. OJSTERŠEK
V spomin
Prim. dr. Heribert
Stroicoi
v petek, 26. januarja je
v neenakem boju, ki ga je
že nekaj časa bojeval z
zahrbtno boleznijo, pod-
legel prim. Heribert Stro-
kol, dr. med., specialist
splošne, plastične in re-
konstruktivne kirurgije,
ustanovitelj in dolgoletni
predstojnik oddelka za
kirurgijo roke, plastično
in rekonstruktivno kirur-
gijo ter opekline, večletni
predstojnik skupnih ki-
rurških služb in nosilec
zlatega grba celjske ob-
čine.
Z njim je kirurška stro-
ka izgubila izjemnega
strokovnjaka, celjska
bolnišnica in ves zdravni-
ški stan pa zdravnika,
kolega, učitelja, velikega
človeka in prijatelja, ki je
bil svojim bolnikom ved-
no na razpolago, umirjen
in uglajen, vendar odlo-
čen, do sodelavcev vedno
ljubezniv, do mladih skr-
ben učitelj in do podreje-
nih brezhibno korekten
predstojnik.
Rodil se je 27. 12. 1924
v Budimpešti, osnovno
šolo in gimnazijo je obi-
skoval v Celju, na medi-
cinski fakulteti v Zagre-
bu je promoviral leta
1953, po opravljenem sta-
žu pa se je zaposlil v
Splošni bolnišnici v Ce-
lju, kjer se je posvetil ki-
rurgiji. Specialistični iz-
pit iz kirurgije in travma-
tologije je opravil v Ljub-
ljani leta 1960. Po uspo-
sabljanju iz kirurgije ro-
ke v Nemčiji, je v celjski
bolnišnici ustanovil, raz-
vil in vodil oddelek za
plastično kirurgijo in ki-
rurgijo roke, in leta 1965
dobil naziv primarij. Ne-
nehna želja po znanju in
izpopolnjevanju ga je
gnala dalje. Leta 1974 je
uspešno zaključil še eno
specializacijo in si prido-
bil naziv specialista iz
plastične in rekonstruk-
tivne kirurgije.
Pri svojem delu je uve-
del številne nove metode
v zdravljenju poškodova-
ne roke, posebej pomem-
ben je njegov prispevek
pri uvedbi mikrokirurgije
v redni operativni pro-
gram celjske bolnišnice,
po njegovi zaslugi je celj-
ska bolnišnica med prvi-
mi dobila sodoben opera-
cijski mikroskop, ki je
omogočil mikrokirurško
oskrbo poškodovanih
živcev, mikrožilno kirur-
gijo in tehniko mikrova-
skulamih režnjev. Med
prvimi v Jugoslaviji je
uvedel zgodnjo operativ-
no oskrbo opeklin z od-
stranitvijo uničenega tki-
va in takojšnjim prekri-
vanjem nastalih defektov
s prostimi kožnimi trans-
plantati. Svoje delo je za-
okrožil z ustanovitvijo
enote za delovno in oku-
pacijsko terapijo, s čemer
je poskrbel za še uspeš-
nejšo rehabilitacijo bol-
nikov s poškodbami rok.
Prim. Heribert Strokol,
dr. med. je bil strokov-
njak, katerega sloves je
presegel domače okvire
in zaradi njegove dela je
celjska bolnišnica in z njo
Celje, na tem področju
postala znana številnim
strokovnjakom doma in
na tujem. Zato mu je celj-
ska občinska skupščina
za življenjsko delo leta
1993 podelila eno najviš-
jih občinskih priznanj —
zlati celjski grb. Kljub la-
skavim ponudbam od
drugod je ostal celjski
bolnišnici zvest vse do
upokojitve, pa še potem
je bil vedno pripravljen
pomaga ti z nasveti iz svo-
je neizmerno bogate za-
kladnice strokovnega
znanja in človeške mo-
drosti.
S kolegom prim. H.
Strokolom smo mnogo
prezgodaj izgubili nena-
domestljivega strokov-
njaka, preciznega in iz-
jemno spretnega kirurga^
potrpežljivega in darež-
ljivega učitelja, odličnega
kolego in velikega prija-
telja.
Njegovo ime bo z zlati-
mi črkami zapisano v
zgodovini celjske bolniš-
nice.
Mag.   ALEŠ   DEMŠAR,
dr. med.
Za Dom pomoči v Celju
Celjski svetniki so soglašali z ustanovitvijo Doma pomoči,
kakor naj bi se po njihovem mnenju primerneje imenoval
Krizni center Celje.
Pobudo za ustanovitev centra oziroma doma za vse
pomoči potrebne nosečnice, mlade matere, žrtve nasilja v
družini, mladostnike in druge ogrožene skupine prebival-
stva, je leta 1994 dala celjska LDS, lani pa so imenovali
Iniciativni odbor za Krizni center. Dom bodo v Celju uredili
v objektu na Stari Dečkovi cesti 1, ki ga je za tovrstno
uporabo odstopilo Ministrstvo za obrambo, namenjen pa bo
tudi pomoči potrebnim iz sosednjih občin. Celjani bodo
sosednje občine zato tudi pozvali k sklenitvi dogovora za
sofinanciranje ureditve objekta.
is.
Št. 5.-1. februar 1995
NOVI TEDNIK
NASI KRAJI IN LJUDJE
3
Astrid in Pilca
lepšata otroštvo
Velenjčanl so obiskali pisateljico AstrlU LIniJgren v Stockholmu - OH naše tJržave
Je prejela častni znak svobode
Prejšnji teden se je v Stock-
holmu mudila delegacija iz ve-
lenjskega kulturnega centra
Ivan Napotnik, v katerem vsa-
ko leto organizirajo Pikin fe-
stival. Lanskoletne otroške
prireditve se švedska pisatelji-
ca Astrid Lindgren, avtorica
svetovne uspešnice o Piki No-
gavički, zaradi bolezni žal ni
udeležila, zato pa so jo Velenj-
čani sami obiskali. Slovenski
veleposlanik na Švedskem Ivo
Vajgl ji je ob tej priložnosti
izročil posebno priznanje,
častni znak svobode republike
Slovenije, s katerim jo je pred-
sednik Milan Kučan odlikoval
že lani.
Ivo Vajgl, ki je navzoče pre-
senetil z nagovorom v švedšči-
ni, je ob podelitvi tega visoke-
ga priznanja naše države po-
vedal, da predsednik Milan
Kučan odlikuje Astrid Lind-
gren za njen odnos do varstva
narave in hkrati za njena pri-
ljubljena dela, ki so otrokom v
veselje po vsem svetu. Dogo-
divščine Pike Nogavičke kaj-
pada razveseljujejo tudi slo-
venske otroke, ki se udeležuje-
jo Pikinega festivala v Vele-
nju. Astrid Lindgren se je zah-
valila in namenila pozdrave
vsem slovenskim otrokom, ki
prebirajo njene knjige in se
morda ob njih zabavajo.
Ob tej priložnosti sta pred-
stavnika velenjskega kultur-
nega centra Vlado Vrbič, rav-
natelj, in Marjan Marinšek,
organizator Pikinega festiva-
la, pisateljici podelila še pla-
keto Pikine ambasadorke, v
zahvalo za častno pokrovitelj-
stvo. Plaketa ne pomeni samo
časti, pač pa tudi dolžnost, s
katero se Astrid Lindgren kot
ambasadorka obvezuje, da bo
širila ideje prijateljstva, pred-
vsem pa dejanja, ki otrokom
lepšajo otroštvo. Pisateljica je
kljub bremenu let še vedno či-
la in izjemno bistrega duha.
Njena priljubljenost ni prav
nič usahnila. Otroci prebirajo
njene zgodbe z nezmanjšanim
navdušenjem.
Ob priložnostni slovesnosti,
ki so jo Švedi pripravili ob
koktajl zabavi, na kateri ni
manjkalo lososovih kanapejev
s koprom in šampanjcem, so se
po  pripovedovanju  Marjana
Marinška zvrstili številni zna-
ni gostje: »V prostorih društva
švedskih pisateljev so se zgri-
njali povabljenci v večernih
oblekah in s šopki cvetja v ro-
kah. Med gosti je bila tudi
hčerka Astrid Lindgren, gospa
Karin Nvman, prav tista, ki si
je pred dobrimi 50 leti izmisli-
la ime Pika Nogavička. Od-
mevne družabne prireditve, ki
je bila po svoje tudi priložnost
za promocijo naše države, so
se udeležili tudi predstavniki
švedskega zunanjega ministr-
stva, uredniki raznih založb,
predsednik švedskega društva
pisateljev Max Lundgren in
drugi. Na Švedskem pa je bila
z nami še ena Pikina ambasa-
dorka, in sicer Štefka Kučan.
Navzoče na slovesni prireditvi
je očarala, še posebej s svojo
neposrednostjo in sproščenim
pogovorom v angleščini.« Na-
slednji dan je soprogo našega
predsednika čakal še sprejem
na švedskem dvoru pri kraljici
Silviji. Ta dan pa so Velenjča-
ni obiskali Astrid Lindgren na
njenem domu v ulici Dalaga-
tan, ravno v tistem stanova-
nju, kjer je pred več kot 50 leti
pričela pripovedovati in pisati
zgodbo o Piki Nogavički.
Astrid Lindgren v družbi z Ivom Vajglom, slovenskim velepo-
slanikom na Švedskem, in Marjanom Marinškom, organizator-
jem Pikinega festivala v Velenju. Švedski časopisi poročajo, da
so bile knjige te priljubljene pisateljice tudi lani največkrat
izposojene — kar 1.769.000-krat.
Pridite na Šmolior
Planinska skupina Pivovarne Laško vabi ob slovenskem km,
turnem prazniku na pohod na Šmohor, kamor se bodo odpravjj
že na predvečer praznika, v sredo, 7. februarja. Start bo ob ii
uri pri lipi v Debru. V planinskem domu na Šmohorju bost,
prenočevali, v četrtek 8. februarja pa pot nadaljevali pr^jj
Mrzlici in Kalu ter se nato do 17. ure popoldan spustili ti;
Mamo, od koder bo nazaj v Laško odpeljal avtobus.
Vsi udeleženci naj imajo na sebi ali s seboj toplo, vremenskuj
razmeram primerno obleko in obutev, upoštevati pa velja tudj
naporno hojo, kajti še vedno je povsod precej snega.
Zaradi rezervacij prenočišč na Šmohorju se čimprej prijavitj
pri Faniki Wiegele ali Jožetu Kovaču v Pivovarni Laško, naj.
kasneje pa do torka, 6. februarja.
M. MAROT
Trije Januarsifi poiiodi na
Štajersicem
Prvi mesec letošnjega leta je na Štajerskem minil s treim
tradicionalnimi planinskimi pohodi. Prvi je bil 6. januarja od
Peska do Osankarice, posvečen zadnji bitki Pohorskega bata.
Ijona, drugi 14. januarja na Reško planino nad Preboldom ii
tretji 20. januarja na Goro Oljko.
Pohod na Marija Reko, kjer je v bivši podružnični šoli h pt
urejena planinska postojanka, organizira vsako leto Planinsko
društvo F>rebold. Tudi letos je bilo tako in udeležilo se ga je lep«
število planincev iz Savinjske in celo iz Maribora. Pohvaliti
velja organizatorja in oskrbnika za dobro organizacijo in lep
sprejem s toplim, brezplačnim čajem. Na voljo so bile tudi štiri
zelo okusne enolončnice po zmerni ceni, ki se v hladnem vre-
menu vsakomur prilezejo.
Planinsko društvo Polzela pa je bilo organizator pohoda
Zdravju naproti na Goro Oljko. Tokrat so se izkazale celo
Slovenske železnice, ki so dodale nekaj vlakovnih vagonov, da
je bilo planincem veliko bolj udobno kot minula leta, ko je bila
gneča precejšnja. Kar okrog 500 se jih je udeležilo tega pohoda
Vendar pa na cilju ni bilo mogoče kupiti kakšne tople enolonč-
nice..., delili pa so brezplačen čaj, kar je v teh razmeral
precejšen izdatek za planinsko društvo.
Vseh treh pohodov se je med številnimi planinci organizirano
udeležilo tudi Planinsko društvo Planinka iz Maribora, z vodni-
kom Francijem Rajhom, ki za vztrajnost zasluži vso pohvalo.
________M.^GQMBAi
Namesto pogoreie iiiše so LJubenci zgradiii novo
v Radmirju pri Ljubnem sta v enem letu izgubila dom v požaru dva soseda, drug od drugega
oddaljena le za streljaj. Pisali smo že, kako je 4. januarja letos zagorelo v Petkovi koči pn
Detmarjevih. Lansko leto, 7. maja, pa je do tal pogorela hiša Škrubejevih. Od tistega trenutka
dalje so krajani nesebično sodelovali pri zbiranju denarne in druge pomoči za gradnjo nado;
mestne hiše. Staro hišo, zidano iz kamna in blata, ki se je zlahka vnela v plamenih, bi bilo namreč
zaman popravljati. V akciji, ki jo je skrbno vodil Franc Trbovšek, so Ljubenci prispevali skorai
tri milijone tolarjev v gotovini in približno milijon tolarjev v gradbenem materialu. Sodelovali so
v 3500 udarniških urah in podarili kakšnih 150 ur udarniških prevozov in traktorskega dela. Oi
nesreče, v kateri je iskra vnela leseni strop pri Škrubejevih, pa do danes jim je uspelo zgraditi
novo stanovanjsko hišo. Manjkajo le še zaključna dela, potem pa bo kmalu nared za vselitev.
Ki
Rap iz Obsotelja
Na leto umre v Sloveniji zaradi cigarete
več kot dva tisoč ljudi. Stop cigarete, stop
cigarete, stop cigarete... Gre za del bese-
dila rap skladbe, ki so jo med drugim
ustvarili učenci osnovne šole Marije Broz
v Bistrici ob Sotli. Odločili so se tudi za
Dan brez cigarete, za prireditev po kon-
čanem natečaju na temo Nekajenje-kaje-
nje ter po naravoslovnem dnevu šesto-
šolcev.
Med natečajem, ki so ga zaključili 24.
januarja, so ustvarili precej zanimivih
plakatov, križank, lesenih maskot cigaret,
časopisov, snopičev misli na temo Neka-
jenje-kajenje, pesmi, intervjujev, likovnih
izdelkov, med posebnostmi pa je tudi nji-
hova pesem v rapu, ki opozarja na priza-
devanja proti kajenju. Sodelovali so
učenci od 5. do 8. razreda, z najzanimivej-
šim pa se bodo Bistričani pojavili tudi na
predstavitvi šol iz EvTopske mreže zdra-
vih šol, ki bo marca v Cankarjevem domu.
Tam bo v ospredju njihova predstavitev
konference o mamilih, v zabavnejšem de-
lu pa bodo nastopili tudi s svojo rap pe-
smijo.
BJ,
St. 5.-1. februar 1996

NASI KRAJI IN LJUDJE
NOVI TEDNIK
socialne stiske naraščajo
Velenjskem Rtiečem križu razUellJo mesečno humanitarno pomoč več kot 500
0Žlnam__
obsežen program človeko-
lj^bnih dejavnosti, ki so si ga
^stavili v Območni organi-
^ciji Rdečega križa Velenje
^ lanskem letu, so uspeli
jlioraj v celoti uresničiti. Ta-
^0 so delo organizacije oce-
na svoji letni seji, na ka-
^fti so obravnavali tudi le-
tošnji program in načrte,
predvidevajo, da se bodo v
prihodnje ukvarjali zlasti s
pridobivanjem pomoči v
lirani in oblačilih. Iskati bo-
jo morali nove darovalce,
j3j tovrstne pomoči nenehno
primanjkuje.
Tista količina pomoči, ki
jo redno prejemajo le še iz
jdečega križa Slovenije, na-
mreč ne zadostuje glede na
potrebe socialno ogroženih
družin. V zadnjem času opa-
^jo, da socialne stiske moč-
no naraščajo predvsem v
mladih družinah in med
upokojenci. Enim in drugim
lahko pomagajo le s tistim,
kar je trenutno na voljo. Pa-
Iceti pa največkrat niso naj-
bolj pestri. Po podatkih ob-
močne organizacije so lani v
povprečju mesečno razdelili
humanitarno pomoč 408
družinam (1193 osebam) v
Velenju, 84 družinam (256
losebam) v Šoštanju in 19
družinam (54 osebam) v
Šmartnem ob Paki. »V tem
obdobju smo občutili naj-
večje pomanjkanje prehram-
benih izdelkov,« je dejala
Darinka Herman, sekretarka
Območne organizacije RK
Velenje. »Vendar pa nam je v
[kritičnih trenutkih priskoči-
la na pomoč Lady Nott, do-
brotnica iz VeUke Britanije.
Prejeli smo tudi hvunanitar-
no pomoč iz francoskega me-
sta Vienne in na ta način
prebrodili konec leta.« Zara-
di velikega upada prehram-
benih izdelkov v humanitar-
ni pomoči se je lani žal kar
nekajkrat zgodilo, da so lah-
ko delili le olje in pralno
milo.
»Prav posebej pa bi pri na-
šem lanskoletnem delu ve-
ljalo izpostaviti področje kr-
vodajalstva,« meni Darinka
Herman, »saj smo zastavlje-
ne načrte močno prekoračili.
O tem priča 5060 zabeleže-
nih krvodajalcev, kar je ned-
vomno zavidanja vredna šte-
vilka glede na število krvo-
dajalcev v ostalih slovenskih
krajih in regijah.« Območna
organizacija RK Velenje je
bila aktivna tudi na vseh
ostalih področjih, denimo na
področju zdravstvene dejav-
nosti, tečajev prve pomoči,
izobraževanja, dela z mladi-
mi ter pomoči ob naravmih
nesrečah. Vsakodnevno se
srečujejo tudi z razreševa-
njem begunske problemati-
ke. Tačas je v Velenju pri-
bližno 970 begimcev; število
se v primerjavi z letom po-
prej ni bistveno spremenilo.
V tem letu bodo v velenj-
skem RK posvetili posebno
pozornost širjenju znanj o tej
človekoljubni   organizaciji.
Opažajo namreč, da ljudje
njihovo delo še vse premalo
poznajo ali pa ga preozko ra-
zumejo. Ravno letos praznu-
je Rdeči križ Slovenije 130-
letnico delovanja. V letu bo-
ja proti revščini naj bi Rdeči
križ pomagal približno
50.000 slovenskim družinam
pri premostitvi najhujših
vsakodnevnih stisk.
KSENIJA LEKIČ
V Območni organizaciji Rdečega križa Velenje so še posebej uspešni pri organizaciji
krvodajalskih akcij. Srečanja krvodajalcev se je udeležil tudi Mirko Žirovnik iz Velenja,
eden tistih, ki zasluži največ pohvale. Kri je daroval že 177-krat.
Kadar govorimo o psihofi-
zičnih lastnostih človeka, mi-
slimo na odnos med telesnimi
in duševnimi pojavi, to je med
dražljaji, ki delujejo na čutila
in intenzivnostjo psihičnih re-
akcij. Enostavneje rečeno, gre
za odnos med telesom in dušo,
ki vključuje problematiko ob-
čutkov, zaznav, pozornosti,
spomin, čustva, spanje idr.
Psihofizična sposobnost tako
pomeni uravnovešeno delova-
nje omenjenega. Toda v našem
primeru govorimo o psihofi-
zični nesposobnosti. Tako so
nam namreč pred kratkim ra-
zložili, na naši nacionalni tele-
viziji, stanje enega naših po-
slancev. Dolgočasno. Že zopet
razmišljanje o politikih. Člo-
vek je zdrah in prepirov v par-
lamentu že krepko naveUčan.
Toda zgodbica je vendarle do-
volj zanimiva, da jo je vsem
pomislekom navkljub potreb-
no nekoliko podrobneje opre-
deliti. Torej - omenjeni posla-
nec je menda, v takšnem sta-
nju (se pravi psihofizično ne-
uravnovešenem) celo vozil av-
tomobil. Nepoučeni bi kaj hi-
tro lahko sklepal, da je dotični
gospod vzel pretirano količino
pomirjeval, sedel v avto in od-
peljal v parlament. Kam pa
drugam, saj je tam vendar nje-
govo delovno mesto. To, da je
vzel določeno dozo pomirjeval,
je seveda normalno. Kako naj
navaden človek zdrži sredi
gnezda prepirajočih, užalje-
nih, brezkompromisnih, dla-
kocepskih, trdobučnih, vase
zaverovanih in podobnih so-
delavcev. Toda že trenutek
kasneje izvemo, da se poslanec
o katerem govorimo, z avto-
mobilom ni prevažal v delov-
nem času parlamenta, temveč
pozno ponoči, razen tega pa je
bil kraj dogajanja tako daleč
od našega glavnega mesta, da
ne more biti govora o vožnji na
delo. Če smo nekoliko bolj ra-
hločutna oseba in še posebej,
če smo privrženec njegove
stranke, se nam revež lahko le
še bolj zasmili. Ubogi možakar
ne samo, da je živčno dotolčen,
ko odhaja v službo, sedative
mora uživati tudi že sredi noči.
Kljub temu ne more spati in se
zato prevaža z avtomobilom,
naokoli po naši ljubi deželi.
Nadaljnji potek zgodbe nam
razloži, da ga ustavijo celo po-
licaji (zagotovo ga že itak
zner\'iranega, namesto, da bi
ga pustili pri miru, še dodatno
maltretirajo), ki ugotovijo, da
je psihofizično nesposoben za
nadaljnjo vožnjo. Človek je
zdrav ali bolan, dober ali slab,
inteligenten ali neinteligenten,
psihofizično sposoben ali ne-
sposoben itd. In to zadnje se
zgodi prav enemu od ljudi, v
katerega naj bi verjeli mi, na-
vadni Zemljani. Poskušamo ga
opravičiti z vsemi mogočimi
načini. Morda je imel samo ne-
koliko zmanjšan sluh, morda
je malo slabše videl, tipal,
okusil ali kaj podobnega (se-
veda, saj je vzel pomirjevala).
Morda se mu je nekoliko po-
daljšal reakcijski čas vzburje-
nja čutnega organa do moto-
rične reakcije. Morda je revež
kadilec. Seveda, nikotin je
lahko krivec za večino podob-
nih težav. V prihodnje bo po-
kadil kakšno cigareto manj in
vse bo v redu, prav in tako kot
mora biti.
Zgodba bi se lahko tukaj
končala. Toda v usodnem tre-
nutku izvemo, da bo neka nje-
gova sodelavka, poslanka, za-
radi opisanega dogodka, izsto-
pila iz poslanske skupine
stranke, katere člana sta oba.
Lepo vas prosim. Zato, ker v
slabem trenutku, zaužiješ ne-
koliko preveč pomirjeval, ven-
dar ne moreš biti obsojan kot
največji grešnik.
V prvem hipu sem podobno
razmišljal tudi sam. Potem
sem naslednjega dne po ne-
kakšnem čudnem naključju, v
malo kasnejših nočnih urah,
zataval po ulici mimo ene od
celjskih krčm. Po pločniku na-
sproti mene, se je primajalo
nekaj psihofizično nesposob-
nih moških srednjih let. Ugo-
tovil sem, da bi bilo potrebno
opisano zgodbo (o gospodu po-
slancu) opremiti z nekaj do-
datnimi argumenti, ki pa si jih
najverjetneje lahko zamišljate
tudi sami.      ZORAN PEVEC
erif - št. 2 in 3
s krajšo zamudo predstav-
ljamo 2. in 3. številko nove
slovenske revije za alpini-
zem in treking. Po presenet-
ljivo dobri prvi številki sta z
izidom nadaljnjih dveh šte-
vilk začudenje in strah za
njeno preživetje popolnoma
izginila. Vsebina besedil,
tehnična oprema revije in.
dovršenost večbarvnih foto-
grafij so jamstvo za uveljavi-
tev revije v slovenski knjižni
in revijalni ponudbi.
V uvodnem prispevku
urednik Tadej Golob obuja
spomine na 50-letnico prve-
ga vzpona Jožeta Čopa in"
Pavle Jesihove prek Čopove-
ga stebra v severni Triglav-
ski steni. Besedilo je oprem-
ljeno s starimi fotografijami,
nied katerimi pa zbuja po-
sebno pozornost grafika J.
Torkarja. Ta je upodobil Jo-
žeta Čopa v njegovi gorenj-
ski drži. Prav tako se pleza-
nja tod spominja Dušan Po-
leznik, ki pravi, da je čez
Steber plezal že osemkrat,
pa ni bilo nikoli enako. Ma-
tej Mejovšek je s fotografija-
iu opremil poleg nekaterih
^nigih prispevkov tudi svo-
jega, v katerem piše o pleza-
•^ju brez varovalne vrvi - o
^alvaniranju. Aljoša Grom
predstavlja tehnično zelo
Zahtevno plezalno smer Pa-
lačinka v Retovju pri Vrhni-
^ Tadej Golob se je za to
številko pogovarjal z legen-
do našega alpinizma Franci-
jem Knezom, ki je 22 let
Mrajal v vrhunskem pleza-
'^ju; ob tem pa zatrjuje, da
^sak ostari, če le preživi,
l^arko Čar, Urban Golob in
^tok Tomazin opisujejo
^'zpon in smučanje z vrba
^068 m visokega Gašebr\ma
^ Pakistanu. Boštjan Ložar
in Aleš Cvahte popisujeta
zgodovino spoznavanja go-
rovja Tien Šan - Nebeške go-
re ter plezanje in osvajanje
Kan Tengri in Pik Troglava.
Zanimivo pa je vabilo Tineta
iviiheliča, da naj bi slovenski
gorniki vsaj zaradi geograf-
ske bližine, mnogih sloven-
skih imen vrhov in predvsem
njihove lepote, vsaj kdaj obi-
skali tudi Zahodne Julijske
Alpe. Drugo vabilo in sicer
na kajakaška potepanja po
najlepši evTopski reki Soči,
pa je prispeval Boštjan
Goniboc.
V tretji številki pa najprej
najdemo opis prostega ple-
zanja prek znane Sfinge v
Triglavski severni steni. Pri-
spevek je napisal Grega Kre-
sal. V naslednjem članku z
naslovom Terra nostra pa
Dušan Polenk popisuje
vzpona na Hivmčuli (6441 m)
in na Singučuli (6501 m) v
Anapurnini Himalaji. Tadej
Golob je pripravil pogovor z
gospo Elizabeth Hawley,
glavno poročevalko o alpini-
stičnih dogodkih z najvišje-
ga gorstva na svetu. Sogo-
vornica zagotavlja, da je v
Himalaji dovolj nerešenm
problemov še za prihodnje
tisočletje. Igor Kalan je opi-
sal plezanje v Mišji peči in
obvladovanje pr\'enstvene
smeri Pikove dame s prostim
plezanjem. O že petem poto-
vanju v Peru in Cordilleri
Blanci pa piše Pavel Kozjek.
O privlačnih plezališčih na
Ameriški celini poročata še
Matej Mejovšek in Miha Pra-
protnik. Pogovor z Lidijo
Painkiher je pripravil Boris
Strmšek, Urban Golob pa je
ob lanskem podoru pobočja
Mangarta pripravil opis še
drugih dosedanjih podobnih
podorov v naši soseščini. Re-
vija napoveduje tudi peto
knjigo Boruta Komna, v ka-
teri bo predstavil svoja pote-
panja po Južni Ameriki ter
opisal srečanja z živalmi v
gozdovih in z Indijanci, pa
tudi roparji. Marko Simič je
popisal 30-letno iskanje poti
v tisočmetrsko slovensko ja-
mo, Tine Mihelič pa povabil
v Julijske Alpe v prispevku z
naslovom Ko pade sneg.
V obeh številkah je še več
sporočil in novic ter poročil
o tekmovanjih vseh vrst.
CIRIL VELKOVRH
Jubilejno leto za Frankolovo    |
v vojniški krajevni skupnosti Frankolovo bodo letos'
praznovali nekaj pomembnih jubilejev. \
Krajevno gasilsko diiištvo bo proslavilo 50-letnico i
delovanja, še pomembnejše jubileje pa bodo obeležili
na področju šolstva. Letos namreč mineva 170 let
organiziranega izobraževanja na Frankolovem, praz-
novali pa bodo tudi 100-letnico šole na Črešnicah in
90-letnico šole na Frankolovem. Tem jubilejem, ki jih
bodo praznovali jeseni, dodajajo še 15-letnico izgrad-
nje telovadnice pri šoli na Frankolovem. V pripravi
slovesnosti ob vseh praznovanjih bodo sodelovali člani
domačega Prosvetnega društva Anton Bezenšek.
M.B.
Novosti o izletu
Prvi kupon za sodelovanje
na 24. izletu 100 kmečkih
žensk na morje je bil objavljen
in pred kandidatkami je že
drugi. Tudi ekipa, ki v NT-RC
pripravlja izlet, ne miruje. Ni-
česar ne želi prepustiti nak-
ljučju, saj gre vendar za akci-
jo, ki v slovenskem prostoru
nima primere. Glavni sponzor
podjetje Hudournik Gradbe-
ništvo d.o.o. je znan, počasi se
priključujejo tudi ostali, ki že-
lijo biti zraven pri odmevni
akciji. Nekaj je sponzorjev, ki
so zraven že od vsega začetka,
nekaj je občasnih, pojavljajo
pa se tudi novi, vsi pa so seve-
da dftbriMitoiii.___,
Tiste srečne potnice, sto jih
bo, ki bodo po javnem žreba-
nju nekje v občini Šentjur po-
tovale z nami, bodo za izlet
prispevale simbolično ceno
1500 tolarjev. Ob lepem dvod-
nevnem izletu, polnem prijet-
nih presenečenj, z odličnim
večernim programom (Štajer-
skih 7, oktet Studenček, trio
Vikija Ašiča, čarodej Jani Jo-
šovc ter harmonikarja Janko
Mogu in Gojko Jevšenak) bodo
potnice dobile še spominsko
\Tečko in v njej majico, majol-
ko, klobuk in še kaj, vse seve-
da z lepim zaščitnim znakom
24. izleta, ki ga je izdelal moj-
ster Minja Bajagič.
Tiste, ki bodo zbrale štiri
kupone s številkami 1 do 4, jih
bodo nalepile na dopisnico ter
opremile z zahtevanimi podat-
ki in poslale v naše uredništvo.
Tiste, katerim bo ena izmed
številk manjkala, pa bodo po-
čakale še teden dni in manjka-
jočo številko nadomestile z
»Y«. V NT-RC smo se odločili,
da bomo letos pri žrebanju
izločali vse tiste, ki so že bile z
nami (to bomo ugotavljali s
primerjavo spiskov potnic s
prejšnjih izletov), v koš pa bo-
do romale tudi prijavnice z ne-
popolnimi podatki, nečitljivi-
mi podpisi itd. Torej se bo tre-
ba malo bolj potruditi.
TONE VRABL
Št. 5.-1. februar 199«
NOVI TEDNIK
NASI KRAJI IN LJUDJE

VHec star 40 let
Osrednja prireditev In nova Imena za enote celjskega vrtca Anice Černejeve sredi aprila
Celjski vrtec Anice Černe-
jeve praznuje letos 40-letni-
co obstoja, praznični jubilej
pa bodo obeležili sredi apri-
la, ko bo v vrtcu tudi sicer
vrsta pomembnih dogodkov.
Mednje zagotovo sodi novo
poimenovanje vseh vrtčev-
skih enot ter mednarodno
srečanje Cindi - zdrav vrtec,
ki se ga bo udeležilo kakšnih
30 strokovnjakov iz sedmih
evropskih držav in Amerike.
Jubilejno leto so v vrtcu
Anice Černejeve začeli z iz-
dajo koledarja za leto 1996
>To sem jaz<, ki so ga na reci-
klažnem papirju natisnili v
Cetisu, oštevilčenje in risbi-
ce za vseh dvanajst mesecev
pa so delo vrtčevskih malč-
kov. Vsak mesec prinaša še
pesmico Anice Černejeve, žal
premalo poznane slovenske
otroške pesnice, katere sto-
letnico rojstva bomo prazno-
vali čez štiri leta. Njej bo po-
svečena tudi slavnostna aka-
demija, ki jo vrtčevski malč-
ki pripravljajo predvidoma
za 16. april na velikem odru
Slovenskega ljudskega gle-
dališča Ceije. V glasbi, bese-
di, plesu in likovni podobi
bodo predstavili 15 njenih
pesmic, ki jih je posebej za to
priložnost uglasbila prizna-
na slovenska strokovnjaki-
nja za glasbeno vzgojo pred-
šolskih otrok mag. Mira Vo-
glar.
Sredi aprila bo izšel tudi
poseben zbornik ob 40-letni-
ci vrtca, v katerem bodo po
besedah ravnateljice Ane
Četkovič-Vodovnik predsta-
vili vrtčevski danes, ki je
zrasel iz včerajšnjega dne in
daje osnove za jutri. Le-te pa
zagotovo temeljijo tudi na
trdni odločitvi vrtca, da se
vključi v mednarodno mrežo
zdravih vrtcev Cindi, ki daje
malčkom, posredno pa seve-
da tudi vsem družinam vrt-
čevskih otrok priložnost za
osveščanje in pravočasno
odločitev za zdravo življenje.
Celjski vrtec Anice Černe-
jeve je edini slovenski vrtec,
ki je z vsemi svojimi enotami
vključen v ta projekt. Zato
bo 19. aprila tudi gostitelj
kakšnih 30 strokoviiiakov iz
slovenskih regij. Švedske,
Češke, Slovaške, Madžarske,
Hrvaške, Avstrije, Italije in
Amerike, ki se bodo v Slove-
niji zbrali na dvodnevnem
srečanju Cindi - zdrav vrtec.
Vrtčevski malčki pa se bo-
V vrtec Anice Černejeve je v
primerjavi s podatki izpred
desetletja zdaj vključenih
200 otrok manj, kar pomeni
da imajo v 28 oddelkih 533
malčkov. Kljub manjšemu
številu otrok pa se delež
vključenosti predšolskih
otrok v vrtec ni zmanjševal,
saj še vedno v povprečju pre-
sega 70 odstotkov celotne
populacije. V nekaterih eno-
tah pa je odstotek vključeno-
sti malčkov v vrtčevsko var-
stvo in vzgojo celo nekoliko
nad 90 odstotki.
do sredi aprila srečali s še
enim, zanje nedvomno po-
membnim dogodkom. Ob
novi grafični podobi vrtca
bodo vse enote dobile tudi
nova imena - tako, da bodo
malčki namesto v enoto Ka-
juhova hodili v Sonce, name-
sto v Čopovo v Mavrico,
Ljubljanska bo Luna, Polule
Hribček, Trubarjeva Žarek,
Zelenica pa bo še naprej
ostala Zelenica.
I. STAMEJČIČ
V spomin
Franci Cink
Pred dobrim mesecem
dni smo se na žalskem
pokopališču poslovili od
Francija Cinka.
Njegova življenjska pot
se je pričela leta 1911 v
delavski družini na Jese-
nicah. Že v mladih letih
seje izkazal kot dober te-
lovadec pri Sokolskem
društvu na Jesenicah, so-
deloval je na številnih te-
lovadnih prireditvah in
bil kasneje tudi načelnik
Sokolskega   društva  na
Jesenicah. Ko je končal
meščansko šolo, se je za-
poslil v Bratski skladnici,
to je bila zavarovalnica
oziroma sistem zavarova-
nja za železarje na Jese-
nicah. Ob pričetku 2. sve-
tovne vojne je bil zaprt v
zaporih v Begunjah, od
koder so ga poslali v za-
pore v Šentvid pri Ljub-
ljani, sredi leta 1941 pa je
bil deportiran v Srbijo.
Tam je nekaj časa delal v
lesnih skladiščih in v To-
varni poljedelskih orodij
v Valjevu, kasneje pa seje
povezal z osvobodilnim
gibanjem in se pridružil
Vin. Črnogorski brigadi,
kjer je bil vseskozi pri-
padnik sanitetnih enot.
Po končani vojni ga je pot
ponovno zanesla na Jese-
nice, kjer je bil med dru-
gim upravitelj tamkajš-
nje bolnišnice.
V Savinjsko dolino je
Franci Cink prišel leta
1950. S svojimi bogatimi
izkušnjami na področju
zdravstva je pripomogel
k razvoju te dejavnosti
tudi na našem območju.
Bil je upravnik v bolniš-
nici v Novem Celju in
kasneje vse do upokojitve
upravnik v celjski bolniš-
nici. Poleg svojega dela si
je znal utrgati čas za delo
v krajevni skupnosti, tudi
športu je ostal zvest vse
življenje, med drugim je
bil predsednik Partizana
v Petrovčah in kasneje v
Žalcu. S svojim delom je
veliko pripomogel k
vzgoji mladih, zelo rad je
prihajal med gasilce in
invalide. Za svoje plodno
delo je Franci Cink dobil
vrsto priznanj in pohval,
še posebej je bil ponosen
na medaljo za hrabrost,
za svoje delo je prejel tudi
red dela s srebrnim ven-
cem, red dela Republike
Slovenije z bronastim
vencem ter zlati znak me-
sta Žalca in še vrsto dru-
gih priznanj. Vsi, ki so ga
poznali, pa se ga bodo
vedno spominjali kot
izredno plemenitega člo-
veka.
JOŽE GROBELNIK
Apel za izgubljene knjige
Celjski knjižničarji ponujajo zamudnikom, da pred meseci ali
celo leti Izposojene knjige med 7. In 10. februarjem
brezplačno vrnejo
V Osrednji knjižnici Celje
v vseh svojih oddelkih pri-
pravljajo 10-dnevno akcijo
brezplačnega vračanja pred
meseci ali celo leti izposoje-
nih knjig. Akcijo, ki se zače-
nja danes, zaključila pa se bo
10. februarja, so poimenova-
li >Kultumi praznik za po-
zabljive bralce<.
V Osrednji knjižnici Celje
so ob pripravi akcije brez-
plačnega vračanja knjig za
javnost, predvsem pa svoje
bralce, pripravili še nekaj
številčnih podatkov. V vseh
svojih oddelkih opravijo let-
no okoli 500 tisoč izposoj, ob
tem številu pa je kar logično.
da se nekaj knjig >izgubi<. V
teh primerih v knjižnici
bralce najprej opozarjajo s
tremi rednimi opomini, pred
morebitno prekinitvijo sode-
lovanja pa članom pošljejo
še zadnji opomin pravne pi-
sarne.
Lani so celjski knjižničarji
svojim bralcem poslali pri-
bližno 4 tisoč 200 prvih, 625
drugih in 340 tretjih opomi-
nov, za pomembnejše izpo-
sojeno knjižnično gradivo pa
tudi 144 opominov pravne
pisarne. Kljub temu, da so
knjižničarji z uspešnostjo
opominjanja svojih članov
kar zadovoljni, pa je vseeno
ostalo neizterjanih okoli 250
knjig. V primeru, da bi bila
vsaka od neizterjanih knjig
vredna le 4 tisočake, je tako
samo lani v Osrednji knjižni-
ci Celje nastalo za milijon
tolarjev škode. Če k temu
prištejemo še stroške opomi-
njanja ter ostale manipula-
tivne stroške z obdelavo in
opremo knjig za izposojo, pa
se škoda skoraj podvoji.
V želji, da bi v svoje oddel-
ke dobili vrnjenih kar največ
>izgubljenih< knjig, so v
Osrednji knjižnici Celje do
10. februarja razglasili >Kul-
turni praznik za pozabljive
bralce<, saj v tem času ne bo-
do nikomur zaračimali za-
mudnine. Po tem roku pa bo-
do knjižničarji seveda nada-
ljevali z rednim načinom iz-
terjave knjig, kar pomeni, da
bo njihova služba po potrebi
opravila tudi izterjavo . na
domu. ISl
Obnovili dom v Trnavl
Na letni konferenci so se
sestali člani Gasilskega dru-
štva Trnava. O delu je poro-
čal predsednik GD Trnava
Bojan Grdjan in poudaril, da
so lani veliko naredili.
Ob 70-letnici so popolno-
ma obnovili gasilski dom,
razvili nov prapor, namestili
ponovno kipec zaščitnika
gasilcev sv. Florjana ter ob-
novili strojni park. Za vsa ta
dela so člani društva in tudi
drugi krajani opravili več
kot tisoč prostovoljnih de-
lovnih ur. Zaradi vseh teh
aktivnosti je bilo deloma za-
nemarjeno operati\Tio delo.
Na zboru so spre]eli tudi nov
statut društva, pohvale pa so
prejeli za lansko opravljeno
delo Franc Šram, Janez Po-
točnik, Jože Turk, Oto Ran-
čigaj in Jože Derča. Zbora se
je v imenu GZ Žalec udeležil
Jože Veber v imenu KS Tr-
nava pa njen predsednik Bo-
ris Fišer, ki je delo domačih
gasilcev pohvalil.
T. TAVČAR
Prodajni saion za voziia KIA
Podjetje Avto Škorjanec je pred kratkim na Mariborski cesti
v Celju odprlo prodajni salon za vozila znamke KIA. To celjsko
podjetje je s tem postalo tudi uradni zastopnik in prodajalec
njihovih vozil, ki se vse bolj uveljavljajo med slovenskimi kupci.
V Avto Škorjanec so potrošnikom na voljo še rezervni deli,
omogočajo jim avtovleko ter rent a car. Poleg tega pa so pričeli
tudi z izgradnjo lastnega servisa.
Zastrta občinsica stavba
Delavci celjskega Remonta so prejšnji teden začeli s temelj''
prenovo dvoriščnega pročelja Narodnega doma.
Celjska občinska stavba bo na dvoriščni strani dobila
omet, delavci Remonta pa bodo zamenjali tudi strešne žlebo*
ter prenovili zunanje stavbno pohištvo. Po besedah Aleksan^i
Milanesa iz občinskega zavoda za planiranje in izgradnjo •>
treba v celoti prenoviti tudi vse elektro in PTT instalacije, ki ^
zdaj na upravni zgradbi Mestne občine Celje speljane kar p
fasadi. Dela, ki so ocenjena na 9,5 milijona tolarjev, h<^
predvideno opravljena do konca aprila. i
Foto: EDI MASN^'
Št. 5.-1. februar 1996

ŠPORT
NOVI TEDNIK
Rekorden start
Aflia Valani ¥ troskoku z normo za tfvo-
f0nsko atletsko EP, ivilro Kocuvan z il¥e-
0B O se trn t m a rekontom a__
Valant je na mitingu
y Ljubljani izboljšala lasten
^l,$olutni dvoranski državni
rekord v troskoku (13,56 m)
izpolnila normo za nastop
pji evropskem prvenstvu v
Stockholmu. Olimpijski kan-
didat Miro Kocuvan je na
^.eljskem mitingu izboljšal dva
psebna rekorda, Gregor Can-
l^fir pa bo po pripravah na
Kanarskih otokih v soboto
jliakal na Dunaju.
Miro Kocuvan
"V šprintu sem s časom 7,11
zadesetinko izboljšal osebni re-
kord, na ovirah pa z 8,19 za šti-
ri stotinke. V zadnjih tednih sem
torej pridobil na hitrosti, čeprav
rezultata še nista maksimuma.
Zda) sem šele na polovici tre-
ninga in pred najbolj pomem-
\s^m obdobjem sem s prvimi
(/raranskimi nastopi pridobil na
samozavesti in motivu," pravi
Miro Kocuvan, ki je nastopil tu-
di v skoku v daljavo (682 cm)
in v dveh neveljavnih serijah
presegel sedemmetrsko znam-
ko.
Kocuvan v dvorani na nizkih
ovirah izpopolnjuje tehniko, ne-
kaj treningov pa je opravil tudi
na prostem. "Steza je kopna, ta-
ko da so možni teki na daljše
razdalje. Konec meseca bom od-
šel na priprave v Medulin in tu-
di naredil nekaj konkretnih te-
stov. Tek čez ovire bo zadnja fa-
za treninga, na vrsto pride šele
aprila, ko bom vse elemente po-
vezal v celoto in po novih pri-
pravah v maju začel napad na
Kopitarjev državni rekord," pra-
vi celjski tekač na 400 metrov z
ovirami.
Gregor Cankar se je konec
tedna vmil z novih obsežnih pri-
prav na Kanarskih otokih. "Ve-
liko sem že delal na tehniki in
eksplozivnosti. Občutki so do-
bri. Na moči sem pridobil dese-
tino lanske zaloge, na teden
imam dva treninga več kot lani
in dodatne napore sem dobro
prestal. Zadnje tedne je bil pou-
darek na šprintu, tudi odriv je
boljši, zavestno pa sem nekoli-
ko zanemaril horizontalne po-
skoke," ocenjuje najboljši slo-
venski atlet.
Po znanih težavah z zaletom
ie nekaj novosti že naštudiral.
Štirje uvodni koraki so natanč-
no izmerjeni in na zadnjih tre-
ningih je zadeva dobro uspeva-
la. "Skoki so tako dolgi kot lani
- okrog 750 cm. V soboto bi bil
zadovoljen z rezultatom blizu
770 cm, ker mi dunajska dvora-
na ne ustreza, na državnem pr-
venstvu čez deset dni pa bi se
že moral približati osmici," že
po tradiciji nekoliko zadržano
napoveduje Cankar.
ŽELJKO ZULE
DerbI Juventusu
Rezultati 7. kroga 1. lige v
malem nogometu: Rogič-Juven-
tus 3:6, Bronx-Carioce 0:3,
Marmor-Ključarovci 8:4, Poe-
tovio-Hlapi 4:1, Alples-Sarbek
neodigrano. Vrstni red: Juven-
tus, Rogič 18, Carioce 15, Šar-
bek (-) 13, Marmor 12, Poeto-
vio 8, Ključarovci 7, AIples (-)
6, Bronx 3, Hlapi 0.
Žalec v pokalu 14.
In 21. februarla
v polfinalu pokalnega
tekmovanja za ženske so že
Krim, Olimpija in Piran, eki-
pi Branika in Žalca pa sta
oba decembrska dvoboja
prestavila zaradi nastopa ma-
riborskih reprezentantk na
svetovnem prvenstvu. Četrt-
finalni tekmi bosta 14. fe-
bruarja v Mariboru in čez te-
den dni v Žalcu, za katerega
znova igrala Elena Popovič.
Sobotno tekmo z Burjo je že
začela v prvi postavi, trener
Tiselj pa ima po uspešnem
Startu nekaj težav s poškod-
bo Ahilove tetive Sonje Zi-
dar.
Žreb v ponedellek
Moški del pokalnega tek-
movanja letos poteka v ne-
koliko spremenjeni obliki.
Branilec naslova Celje Pivo-
varna Laško in peta ekipa
lanskega prvenstva Slovan
se bosta vključila šele v če-
trtflnalu, ki bo na sporedu
21. in 28. februarja. Pare bo-
do izžrebali v ponedeljek,
med najboljšo osmerico pa
so še Gorenje, Jadran, Pre-
vent. Krško, Fructal in Še-
šir.
Liga rokometnih prvakov: 4x4?
o spremembi pokala prva-
kov ne razmišljajo samo v Ce-
lju, marveč domala vsa Evro-
pa. EHF je dobil predloge že
več kot 30 klubov, vse bolj ak-
tivni sta združenji nemških in
španskih prvoligašev in konč-
no se je zganila tudi Evropska
zveza, ki bo na marčevskem
kongresu v Atenah nastopila
s konkretnim predlogom.
Generalni sekretar Marcus
Wiederer je pred dobrim ted-
nom dni med obiskom RZS v
grobih skicah razložil novosti.
Po kvalifikacijah se bi tekmo-
vanje z dvokrožnim sistemom
nadaljevalo v štirih skupinah s
štirimi klubi. V naslednji krog
bi se iz vsake skupine uvrstili
po dve moštvi, ki bi od četrtfi-
nala naprej igrala na izpadanje.
Finalna tekma bi bila samo ena,
prav tako tekma za 3. mesto.
Zadeva je očitno zelo resna,
saj ima EHF termine za novo
tekmovanje že rezervirane in
upoštevaje odziv klubov in na-
cionalnih zvez so velike mož-
nosti za potrditev predlaganih
sprememb. Odprtje še samo na-
čin vključevanja klubov: ali bo-
do tekmovali samo državni pr-
vaki ali bodo države z najbolj-
šimi koeficienti (Španija, Hr-
vaška, Nemčija, Portugalska,
Francija) imele več klubov?
Celjski načrti o še močnejši
ekipi so tako dobili dodatno raz-
sežnost in prvi podpisi novih
pogodb so razumljivi. Peric in
Stefanovič sta podpisala še za
tri leta, Puc, Tomšič in Šafarič
za dve, Šerbec, Vugrinec, Bur-
dian in Podpečan za eno. Upra-
va se dogovarja še z Jeršičem,
Levcem, Pungartnikom in Straš-
kom, vrnitev Lubeja je bila že
pred časom sklenjena, na obzor-
ju pa so tudi okrepitve iz tujine.
Nemška agencija Davvai je po-
sredovala prve podatke o ru-
skem reprezentančnem krilu Di-
mitriju Filipovu (27 let), ki igra
na Islandiji in je bil drugi stre-
lec SP... Ž. Z.
s tekmo med Celjem Pivovarno Laško in reprezentanco (28:22) so se začele prireditve ob 50-
letnici rokometa v Celju.
NA KRATKO
Murska Sobota: v povratni
tekmi četrtfmala pokalnega tek-
movanja za odbojkarice Sobo-
ta-CeljeO:3. Polfinalnapara(7.
in 14. februarja): Bled-Celje,
Cimos-Branik.
Rečica pri Laškem: v 7. kro-
gu 1. strelske lige z zračno pi-
štolo Kopačevina-D. Poženel
1640:1667, Mrož-Trzin 1680:
1611, Moris-Konjice 1612:
1653, Brežice-Celje 1638:
1618, Ptuj-Olimpija 1670:
1686, Olimpija (ž)-Kranj 1648:
1651. Vrstni red: Olimpija,
Mrož 21, D. Poženel 19, Ptuj,
Kopačevina 15, Celje, Kranj 13,
Olimpija (ž), Brežice, Konjice
11, Moriš, Trzin 9.
Celje: v 7. krogu II. strelske
lige - sever z zračno puško
Domžale-Celje 1631:1636,
Šlander-Hrastnik 1605:1577,
Juteks-Ormož 1604:1644. Vrst-
ni red: 29. oktober, Radgona 21,
Marok, Ormož 17, FLV 15, Po-
murka, Celje 13, Steklar, Juteks,
Šlander 11, Domžale 10, Hrast-
nik 7.
Žalec: v 7. krogu 111. strel-
ske lige-sever z zračno puško
Kovinar-Žalec 1629:1631, Bra-
slovče-Ruše 1602:1625, TSO-
Konjice 1674:1607, Poženel-
STT 1590:1620. Vrstni red:
Elektro21,TSO 19, Brežice 17, '*
STT 15 itd.
Ljubljana: na dvoranskem
državnem prvenstvu v tenisu za
igralke do 18 let sta Anderluh
(Zal) in Lorger (ŠTK) izpadli v
2. krogu, Gluvič, Freitag (obe
Ce), Memič (ŠTK) in Dvoršek
(Cet) pa v I. krogu.
Videm: na mednarodnem tur-
nirju v judu zmage Sadžaka,
Ferjana, Mahmutoviča (vsi IR)
in Frecetove (San), druga sta bi-
la Beltram (IR) in Reharjeva
(San), tretji Lakner-Bevc, brata
Holer (vsi IR). Nareksova, Žol-
nirjeva, Karupovičeva, Šustro-
va, Delčnjakova in Grobelnik
(vsi San).
Šentjur: na januarskem hi-
tropoteznem šahovsku turnirju
zmaga Jazbinška s 13,5 točka-
mi, sledijo Plahuta 11,5, Lesko-
šek 10,5, Gazvoda in Diaci po
9 itd. (D. P.)
Košarka
A-1 liga
Moški - 22. krog: Interier-
KS Polzela 101:88 (56:48); Pe-
tranovič 24, Jagodnik, Tiller 20,
Stavrov 10, Zaletel, Rituper 4;
Republika-Rogaška 96:93
(.'54:52); Jurkovič 22, Lerič 19,
Mičunovič 18, Mesič 15,Nova-
kovič 10, Kosovec 6, Petrovič
3, Tabak 2; Lirija-Triglav 89:61,
Idrija-Litostroj 70:76, Satex-
BWC 98:96, Olimpija-Helios
95:78.
Ženske - 2. krog: Celje 91:82
(77:77, 37:34); Polutnik 23,
Germ 20, Obrovnik 18, Jurše
17, Potočnik 9, Jug, Vasic 2;
Unior Atras-Odeja 60:70
(36:33); Račič 3l,temnik 17,
Groleger 6, Šporar 4, Slatenšek
2; llirija-Ježica 60:66. Vrstni
"•ed: Jezica 23, Celje 22, Ode-
ja, Maribor 17, Ilirija 15, Unior
Atras 14.
A-2 liga
Moški - 22. krog: Pivovarna
Laško-Ježica 89:81 (49:41); To-
vornik 51, Gole, Jeras, Šoštarič
^- Govc 3, Blagotinšek 2; Co-
fnet-Ilirija 86:68 (45:29); Siv-
ka, Plevnik 19, Železnikar 13,
^enič 12, Šporar 9, Nerat 6,
^rot 4, Temnik, Lušenc 2; Ce-
Ue-Zagorje 79:106 (44:52); Ki-
^ek 19, Grahovec 18, Herman
12, Nidorfer 8, Jesenek 5, Gom-
bač, Gregi, Hochkraut 4, Stra-
šek 3, Drobnič 2; Slivnica-Lo-
ka 113:69, Koper-Krka 82:95,
Olimpija ml-K. zidar 79:61.
Rokomet
l.llga
Moški - 14. krog: Celje Pi-
vovarna Laško-Prevent 26:17
(12:9); Pungartnik 6, Vugrinec,
Leve 5, Stefanovič 4, Ivandija
3, Šafarič 2, Tomšič 1; Kode-
Ijevo-Gorenje 23:23 (12:12);
Plaskan 5, Semerdijev, llič 4,
Čater 3, Cvetko, Krejan 2, OJ-
steršek, German, Kimčenko 1;
Akripol-Litija 29:24, Slovan-
Fructal 30:22, Krško-Jadran
32:23, Dobova-Rudar 26:25.
Zaostala tekma: Gorenje-Slovan
28:25 (15:14); llič 9, Čater 5,
Plaskan, Semerdijev 3, Krejan,
Ojsteršek 2, Kimčenko I. Vrst-
ni red: Celje Pivovama Laško
(-) 25, Dobova 19, Slovan 16,
Gorenje (-2), Kodeljevo 15, Ja-
dran 14, Krško (-) 13, Akripol,
Prevent, Rudar 10, Litija 9,
Fructal 8.
Ženske - 13. krog: Žalec-
Burja23:l6(ll:6); V. Dolar 6,
Derčar, Hudej 4, T. Dolar, Kline
3, Zidar I; Branik-Piran 17:17,
Polje-Krim 13:44, Olimpija-
lzola36:16, Kočevje-Mlinotest
preloženo, Vegrad prost. Vrst-
ni red: Krim 24, Vegrad (-) 20,
Olimpija 18, Burja (-) 14, Piran
11, Žalec, Mlinotest (-), Branik
10, Izola 7, Kočevje 4, Polje 0.
Il.llga - vzhod
Moški - 12. krog: Celje Pi-
vovarna Laško B-V. Nedelja
19:19(8:9); Pajovič 6, Pinter 4,
Šantl 3, Kopitar, Bon, Trboje-
vič 2; Gorenje B-Polet 28:28,
Pomurka-Sevnica 27:25, Or-
mož-Krog 22:22, Drava-Rade-
če 19:20, Brežice-Dol 19:26.
Vrstni red: Radeče 22, Pomur-
ka 19, Sevnica, Gorenje B 16,
Drava 15, Ormož, Celje Pivo-
varna Laško B, Dol 10, V. Ne-
delja 9, Polet 8, Brežice 6, Krog
3.
Kegljanje
i. liga
Moški -12. krog: CP Celje-
Iskra 3:5 (5371:5492; zmagali:
Vodeb 904, Cene 924, Lešnik
927, izgubili: Mileč 850, Klinar
879, Salobir 887), Gradis-Pro-
teus 7:1, Gorica-Hidro 8:0, Fu-
žinar-Konstruktor 0:8, Brest-
Rudar3:5. Vrstni red: Iskra 24,
Konstruktor 19, Preoteus 15,
Rudar 14, Gradiš 12, Gorica 11,
Hidro 9, CP Celje, Fužinar 6,
Brest 4.
Ženske - 12. krog: Miroteks-
Triglav7:l (2547:2385; zmaga-
le: Tkalčič 423, Šeško 427, Gro-
belnik 412, Zupane 406, Kar-
dinar+Lesjak 218+200, Petak
461, izgubila: Zupane 406),
Gradis-Adria 3:5, Izola-Kon-
struktor 2:6, Gorica-Korotan
6:2, SI. Gradec-Rudar 2:6.
Vrstni red: Miroteks 24, Gra-
diš 16, Adria 15, Gorica, Kon-
struktor 14, Rudar 11, Triglav
9, Izola 7, Korotan 5, SI. Gra-
dec 4.
II. liga
Moški - 12. krog: Kamnik-
Žalec 7:1, Hrastnik-Litija 7:1,
Ljubelj-Kočevje 8:0, Radenska-
Slovan 5:3, Gradiš Il-Adria2:6.
Vrstni red: Litija 19, Hrastnik,
Ljubelj 15, Kočevje, Slovan 12,
Kamnik, Radenska 11, Adria
10^Gradiš 11 8, Žalec 7.
Ženske - 12. krog: MTT-Mi-
roteks II 6:2 (246:2417; zmaga-
li: Košir 438, Špoljar 390, iz-
gubile: Verdnik 389, Koštomaj
406, Ratajc 389, Razlag 405),
Gradiš ll-Proteus 5:3, Kamnik-
Krško 6:2, Miklavž-Kočevje
2:6, Brest-Slovan. Vrstni red:
Miklavž 16, Proteus 15, MTT
14, Kočevje, Gradiš II 13, Mi-
roteks 11, Brest 12, Kamnik 10,
Slovan 9, Krško 3.
Ill.llga - vzhod
Moški - 12. krog: Konjice-
Konstruktor II 5:3, Črnomelj-
Šoštanj 3:5, Korotan-Dravograd
1:7, MTT-Miklavž 7:1, Rudar
11-K. kolo preloženo. Vrstni
red: Rudar II (-), Dravograd,
Konjice 18, Šoštanj 16, Koro-
tan, Črnomelj, Miklavž, MTT
10, Konstruktor II 6, K. kolo (-
Ženske - 8. krog: Miroteks
lll-Impol 6:2 (2340:2333; zma-
gale: Gluvič 381, Ratajc 380,
Stajic 403, Verdnik 409; izgu-
bili: Špoljar 366, Koštomaj
401), Trebnje-Komcel 1:7
(2268:2318; zmagale: Tomažin
383, Vengust 373, Jurše 402,
Oblak 377, Cilenšek 401, izgu-
bila: T. Filipčič 383), Šoštanj-
K. kolo 7:1 (2343:2107; zma-
gale: Podbrežnik 413, Hojan
411, Drev 413, Lesnik 393, Pre-
log 387, izgubila: Premelč 336),
Nafta prosta. Vrstni red: Šo-
štanj, Miroteks III 10, Trebnje
8, Komcel 7, Impol 6, K. kolo
4, Nafta 3.
Območna liga
Moški: 10. krog - skupina
A: lzletnik-Kovinar6:2, Demit-
Avto Celje 2:6, P. Laško-Ljub-
no 4:4, Strojkovina prosta. Vrst-
ni red: Izletnik 16, Strojkovina
10, P. Laško 9, Demit, Avto Ce-
lje 7, Ljubno 6, Kovinar 5. Sku-
pina B: Obrtnik-Rogaška 5:3,
Kvit-Petrol 2:6, Konjice 11-
Komcel 6:2, Kovinotehna pro-
sta. Vrstni red: Kovinotehna,
Konjice II 13, Rogaška, Petrol
12, Kvit 6, Obrtnik 4, Komcel
0.
Odbojka
I. liga
ženske, od 5. do 8. mesta v
l.A - 2. krog: Gorica-Celje 1:3
(12, -7. -7, -5), Zg Savinjska-
Kočevje 3:0 (5, 6, 10). Vrstni
red: Celje 20, Zg. Savinjska 10,
Kočevje 4, Gorica 2.
Moški, l.B - 16. krog: To-
polšica-lzola 3:2 (-12, 14, 8, -
4, 12), Črnuče-Žirovnica 3:2,
Brezovica-Fužinar 0:3. Vrstni
red: Fužinar 26, Izola 22, Čr-
nuče 20, Topolšica 18, Žirov-
nica 8, Brezovica 0.
II. liga
Moški -13. krog: Šempeter-
Š. Loka 1:3(13,-7,-7, -9), Sa-
lonit ll-lntes 3:0, Mislinja-Ko-
vinar 0:3, Prvačina-Hoče 3:0,
Žužemberk-Portorož 3:0, Ruše-
Granit 0:3. Vrstni red: Granit
24, Žužemberk 22, Š. Loka 18,
Šempeter, Prvačina, Hoče, Sa-
lonit II 14, Kovinar, Intes 12,
Portorož 8, Ruše, Mislinja 2.
Ženske-13. krog: Šempeter-
Prevalje 0:3 (-12,-11, -8), Vi-
tanc-Šentvid 0:3 (-11, -O, -13),
Šoštanj-Ptuj 0:3 (-9, -5, -II),
Ruše-Jesenice 3:0, Meltal-Sol-
kan 2:3, Cimos II-Rogoza 2:3.
Vrstni red: Ptuj 22, Prevalje,
Solkan 18, Ruše, Rogoza, Jese-
nice, Šentvid 16, Šoštanj, Mel-
tal 14, Cimos II 4, Šempeter 2,
Vitanc 2.
III. Ilga-vzhod
Moški - 13. krog: Šempeter
II-BrasIovče3:2 8-8, 13,-11,9,
10), Gamsi-Topolšica II 3:1 (4,
-8, 8, II), Črna-Mežica 0:3,
Ptuj-VuzenicaO:3, Beltinci-Fu-
žinar II 3:0, Lenart-Celje prelo-
ženo. Vrstni red: Gamsi 26,
Vuzenica 22, Beltinci 20, Celje
16, Mežica 14, Braslovče, Fu-
žinar II, Šempeter II 12, Lenart
10, Topolšica II, Črna 4, Ptuj 2.
Št. 5.-1. februar 1996
NOVI TEDNIK
ŠPORT

Veselje zaradi Donata
Košarkarji iz Rogaške Slatine v llgaško končnico s polO¥lčno bero - Polže lan I oi/
ponedeljka na pripravah ¥ Poreču - Nadaljevanje ¥ vseh ligah 10. februarja
Po slabem startu imajo ko-
šarkarji Olimpije pred začet-
kom ligaške končnice že lepo
prednost in pred nadaljeva-
njem so se doslej edini odloči-
li za zamenjavo tujca. V na-
slednji sezoni bo Slovenija v
evropskih pokalih zastopana
s sedmimi klubi (prvaka, oba
flnalista pokala in štirje klubi
v Koračevem pokalu), zato
Rogaška in KS Polzela nista
brez možnosti.
Rogaška
Prvi del sezone je košarkar-
ski Rogaški Slatini prinesel obi-
lo zadovoljstva, dobrih iger in
odlični uvrstitvi Donata. Po red-
nem deluje tretji, v ligo osme-
rice bo s polovičnim učinkom
starta! kot četrti in glede na
večjo slovensko kvoto v evrop-
skih pokalih (skupaj sedem
mest) z velikimi možnosti za pr-
vi prodor v mednarodno konku-
renco.
Končnica A-1 lige: Olimpija
24, Idrija, Interier 22, Satex,
Rogaška 21, Litostroj 20, KS
Polzela, BVVC 19._
Pred sezono Je bilo veliko
težav finančne narave (lani so
košarkarji celo nekaj dni štraj-
kali), ki so jih v klubu reševali
z dogovorom na relaciji upra-
va-igralci. Novo vodstvo je
sproti poravnalo večji del zao-
stalih obveznosti in dokaj red-
no izplačevalo tekoče zaslužke,
kar je tudi pomembno prispeva-
lo k dobrim igram in rezultatom.
Najboljša poteza Je bila nasta-
vitev LJubiše Markoviča za po-
močnika tedanjemu trenerju
Srečku Žgajnerju, ki seje kma-
lu odločil za odstop in ekipo je
prevzel nekdanji drugi trener re-
prezentance BiH. Markovič Je
s prepoznavno Tanjevičevo šolo
košarke raven kvalitete dela
Bolezen je zaustavila Sušina
nadgradil, njegov profesionalen
pristop so igralci sprejeli in Ro-
gaška seje dvignila tik pod vrh.
Dvorana Je bila vselej polna in
občasno celo pretesna, moštvo
ni imelo večjih nihanj in ligo os-
merice sije zagotovilo že sredi
prvenstva. Največ sta pokazala
branilec Mičunovič in visoki
Lerič, zaradi poškodb sta za
pričakovanji delno zaostala re-
prezentant Jurkovič in Novako-
vič, v štartni peterki se Je zasi-
dral tudi Petrovič. Najbolj seje
poznala odsotnost Sušina, ki že
dva meseca boleha, z boljšo igro
v obrambi je več priložnosti do-
bil MesiČ in na koncu tudi Ta-
bak. Zadnje tri tekme z ekipami
z dna so bile za Rogaško obdob-
je priprav in tudi ob težkem raz-
poredu upajo na nadaljevanje
uspešne serije.
JANEZ TERBOVC
KS Polzela
Polzelani že imajo tretjino
več porazov kot lani, slabo iz-
hodišče in poškodovanega Ci-
zeja, ki bo zaradi počene pod-
kolenske kosti moral počivati
dva meseca. Težave s hujšimi
poškodbami se tako nadaljuje-
jo in finalisti lanskega prvens-
tva imajo zelo malo možnosti že
za uvrstitev v končnico četveri-
ce.
Začetek sezone je bil odličen,
toda v nadaljevanju so Polzela-
ni vedno bolj padali. Zasedba je
ostala podobna kot lani in brez
vidnejših okrepitev ter ob nepri-
čakovanih težavah Je rahel za-
ton logičen. Lani je Savinjčane
odlikovala odlična igra v
obrambi, ki Je v tekočem pr-
venstvu po številu prejetih ko-
šev med najslabšimi v ligi. Vr-
nitev Zaletela ni bistveno vpli-
vala na igro rezultate, najbolj
nerazumljiva pa so številna ni-
hanja. Redke zmage v gosteh so
bile razvrednotene z neuspehi
na Polzeli in počasi potrpljenje
izgubljajo tudi Hmelj boysi.
Hmeljko Jc že zdavnaj obupal
in savinjska košarkarska prav-
ljica se zdi vedno bolj izpeta.
Med igralci Je vseeno še vedno
nekaj optimizma, od ponedelj-
ka so na pripravah v Poreču, to-
da utegne se zgoditi, da bo na
račun zaključnega turnirja po-
kalnega tekmovanja (oba fina-
lista se bosta uvrstila v evrop-
ski pokal) nekoliko zapostavlje-
na liga osmerice.
ŽELJKO ZULE
Tiller, Rovšnik, Petranovič in Jagodnik (z leve) se pripravljajo v Poreču
V soboto Ali Starš %
Zaradi tradicionalne prireditve Ali Starš, ki bo v so-
boto v Ljubljani, se bodo vsa prvenstva nadaljevala
10. februarja. Med udeleženci tekme vseh zvezd bodo
tudi Jurkovič (Rogaška), Tovornik (P. Laško), Zale-
tel, Petranovič in Tiller (vsi KS Polzela), v metanju
trojk Tovornik in v zabijanju Zaletel in Plevnik (Co-
met).
Domači: Milic, Nesterovič, Zaletel, Rupnik, Duščak,
Hafnar, Jurkovič, Stepania, Tovornik, Gorenc, Hauptman,
Kotnik. Tujci: Petranovič^ Reed, Nakič, McDonald, Mi-
jajlovič, Goljovič, Tiller, Cizmič, Šušič, Razič, Primorac,
Po izboru trenerjev in statistikah bodo v metanju trojA
tekmovali Mirt, Hauptman, Božič, Tovornik, Šuštaršič,
Nakič, Čizmič in Žitnik ter v zabijanju Novak, Hafnar;
Reed, Plevnik, Zaletel in D. Petrovič.
Dvakrat neporaženi
Zmagovita serija ŠentJurčano¥ ¥ ilrugem ifelu B lige, Preboltl-
čani pa so doma dobili ¥se tekme - Bukovič zapušča Elektro?
Na vzhodu je bilo v B ligi
vse jasno že pred zadnjim kro-
gom. Glede na zadnje rezul-
tate veliko obeta vedno boljša
forma Kemoplasta, v majhni
dvorani v Preboldu še ni nih-
če presenetil Plime, spodnji
del za uvrstitev od IL do 20.
mesta pa je zelo izenačen in
Elektra se bo za obstanek mo-
rala krepko potruditi.
Kemoplast
V drugem delu sezone Je Ke-
moplast dobil vseh devet tekem
in začel uresničevati napovedi
o vrnitvi šentjurske košarke na
položaje iz sredine osemdesetih
let, ko ie bil zelo blizu naj-
boljših. "Razpored smo imeli
lažji, ekipa seje počasi uigrala,
forma Je vsako tekmo boljša in
A-2 Je vse bolj realen cilj," pra-
vi trener Rudi Jerič.
Končnica B lige - za prvaka:
Radovljica 15, Brežice 14, Ke-
moplast, Plima, Borovnica 13,
Janče 12, Postojna, Snežnik
11, Gorica 10, Maribor 8; za
obstanek: Bistrica, Portorož,
Tolmin 13, Elektra, Hrastnik,
Kamnik, Parklji 12, Branik,
Vrhnika, Medvode 11.
Šentjurčani so se med vsemi
najbolj okrepili in novinci ved-
no bolj prevzemajo glavne vlo-
ge. Madžarac je izraziti strelec
in redke so tekme, ko ne doseže
30 točk, Urbanija Je vodilni
obrambni igralec, tretji novinec
Vego pa še vedno nekoliko ni-
ha. Vsi so imeli na startu nekaj
težav, saj z izjemo Urbanije v
lanski sezoni niso skoraj nič
igrali in zato Je bil vzpon po
daljši novembrski prekinitvi pr-
venstva logičen. V udarni peter-
ki sta še visoki Gajšek in Knez,
velike načrte pa potrjujejo tudi
krajše priprave v Radencih in
konec meseca organizacija kva-
lifikacijske tekme za EP med
Slovenijo in Madžarsko. "Na
zahodu so bile stotice zelo po-
goste, zato smo v rahlih dvomih.
Ali so ekipe iz druge skupine
boljše ali pa se na vzhodu igra-
jo boljše obrambe. V nobenem
primeru se naslovu prvakov in
neposrednemu napredovanju še
nismo odrekli, vendar tudi v
končnici naše možnosti za us-
peh ne bodo majhne," meni Je-
rič.
Plima Prebold
Teden dni pred začetkom pr-
venstva Je v Preboldu odstopil
trener Dušan Vrhovec. Prazni-
no Je zapolnil Marko Zorko iz
Celja in se odlično vživel v no-
vo okolje, saj Je Plima ena red-
kih ekip, ki Je doma dobila vse
tekme. Preboldčani so bili vse-
skozi v vrhu in resno računajo
na novo serijo podobnih uspe-
hov.
"V naši ekipi so tudi igralci
iz LJubljane, zato smo se zavest-
no odločili, da bomo trenirali
trikrat tedensko, a nekoliko bolj
intenzivno. Vloga kondicijske-
ga trenerja Braneta Strožerja Je
tako zelo pomembna, pred na-
daljevanjem prvenstva pa osta-
jamo na trdnih tleh. Za A-2 ligo
nismo dovolj močni, osnovno-
šolska telovadnica v Preboldu Je
neustrezna, toda vnaprej se ne
odrekamo boju za uvrstitev v
končnico," pravi sekretar Mat-
jaž Širše. V moštvu Je več igral-
cev s Polzele z dvojno registra-
cijo, v ospredju paje bilo neka-
ko osem košarkarjev. V seštev-
ku sta največ pokazala ŠtahI in
Gradin, ki seje Polzelanom pri-
ključil na pripravah v Poreču,
toda prav izenačen kolektiv naj
bi bil tudi v prihodnje najmoč-
nejše orožje Plime. "Liga bo za-
nimiva, v ekipah z zahodaje ve-
liko znanih košarkarjev in lovi-
li bomo uvrstitev med najbolj-
šo četverico," napoveduje Šir-
še.
TEŠ Elektra
"Po lastni krivdi se nismo
uvrstili v zgornjo končnico,"
ocenjuje šoštanjsko polsezono
trener Janko Bukovič. "Doma
smo izgubili z neposrednima
tekmecema Hrastnikom in Bi-
strico, s katerimi smo v gosteh
zmagali in bili smo blizu, a tudi
daleč od vstopa v najboljšo pe-
terico in najbrž se bodo pred na-
daljevanjem zgodile korenite
spremembe."
Rezultati 18.kroga: Kemo-
plast-Kamnik 83:73, Plima-
Elektra 103:90, Branik-Janče
87:79, Maribor-Bistrica 80:
82, Brežice-Hrastnik 89:82.
Elektraje pred kratkim prido-
bila generalnega pokrovitelja in
dopolnila ime, s katerim TEŠ
zahteva vrnitev v A-2 ligo. "Ka-
der Je obetaven, toda mladinci
in kadeti še najmanj dve sezoni
ne morejo v višjo konkurenco.
Od izkušenih sta ostala samo
PlešeJ in Mrzel, občasno sta bi-
la v ekipi tudi Pečovnik in
Brešar, vendar sta igrala kata-
strofalno. Mladi se trudijo, igra-
jo agresivno in kolektivno, sta-
rejši pa vsak zase in neodgovor-
no," ocenjuje Bukovič, ki resno
razmišlja o odhodu s klopi.
"Trener mora imeti možnost
odločanja in pri svojem delu
mora imeti proste roke, zato me
Janko Bukovič ni zadovoljen z
igro starejših košarkarjev
močno motijo pritiski nekaterih
staršev. Nihče mi ne bo sestav-
ljal ekipe in se vmešaval v vo-
denje! Niti starši niti uprava.
Preveč Je nezadovoljstva,
čeprav se bistveno več ni dalo
narediti. Zato Je polovica pr-
venstva pravi čas za umik, kajti
težav Je preveč in zelo težko, da
bom ostal trener Elektre, ki si
realno mora neposredno zago-
toviti obstanek."
ŽELJKO ZULE
Foto: EDI MASNEC
y Preboldu so nekaj dni pred začetkom prvenstva ostali brez ■
trenerja in te v 2. krogu angažirali Marka Zorka, ki doma ni>
izgubil nobene tekme. ^
Sobota, 3.2,
Kegljanje
Celje: CP Celje-Fužinai
(13. krog I. moške lige, 16);
Miroteks-lzola (13. krogi
ženske lige, 13.30); Žalec;
Žalec-Gradis 11 (13. krogli
moške lige, 16); Kočevje;
Kočevje-Miroteks II (f
krogli, ženske lige, 13.30);
Šoštanj: ŠoštanJ-Korotan
Črnomelj: ČrnomelJ-Konji-
ce (13. krog 111. moške lige
obe 16); Maribor: Krilato
kolo-Miroteks III (9. kro^
III. ženske lige, 13).
Rokomet
Velenje: GorenJe-LitiJ2
(1.5. krog I. moške lige)'
Murska Sobota: Krog-Ce-
IJe Pivovarna Laško B, Ve-
lika Nedelja: V. Nedelja
Gorenje B (13. krog II. mo5-
ke lige, vse 19).
Tenis
Celje: kvalifikacije z'
dvoransko DP v tenisu (d
10. ure, še jutri).
Nedella, 4.2.
Kegljanje
Ljubljana: Gradis-C
Celje (14. krog 1. moške li-
ge, 11); Gradis-Miroteks
(14. krog 1. ženske lige, 13)'
Celje: Komcel-ŠoštanJ (9
krog III. ženske lige, 10).
Š«. 5.-1. februar 1996

ŠPORT
NOVI TEDNIK
Čudeži se dogajajo
/ Končnico za A - / IIg o Ju a IC o me 11 - II Celju vetlno ¥ečja kriza
Slivnica je senzacionalno
visoko premagala Loko
(113:69) in Konjičani so od-
stotek možnosti za uvrstitev v
l^ončnico za uvrstitev v A-1 li-
go zagrabili z obema rokama.
1% štiri mesta med najboljši-
mi se bodo potegovali še Re-
publika, Helios, Litija, Tri-
glav, Kraški zidar, Pivovarna
Laško in Krka, v boju za ob-
stanek pa Celje vedno bolj to-
ne.
Pivovarna Laško
Zgodnjo uvrstitev v končni-
co je trener Slavko Džukič iz-
koristil za"povečan obseg trenin-
gov in zato zadnji (nepomem-
bni) tekmi z Ilirijo in Jezico ni-
sta realni merili. Prav daljše ob-
dobje priprav je eden adutov
pred odločilnim delom sezone,
v katerem naj bi bila igra bis-
tveno bolj raznovrstna.
Končnica A-2 lige: Ilirija 24,
Slivnica, Jezica, Loka 23, Za-
gorje 21, Koper 20, Celje 18,
Olimpija ml. 15.
Pričakovanja so seveda veli-
ka, dosedanje igre pa večinoma
niso bile preveč prepričljive in
na ravni A-1 lige, zato je dva-
krat morala ostro nastopiti celo
uprava. Tovornik v povprečju
zaključi več kot polovico napa-
dov in končni usj^h je tesno po-
vezan z njegovim strelskim bio-
ritmom. Proti slabšim ekipam ni
bilo težav, za končnico pa v
Treh lilijah pripravljajo več va-
riant napadov, s katerimi naj bi
razbijali tesno in občasno tudi
dvojno pokrivanje najboljšega
strelca našega prvenstva s pov-
prečjem 39,5 točk na tekmo.
"Joker" bi moral biti Sašo Govc,
kije nekaj tekem že odigral od-
J/ifno in bo najbrž tudi novi play,
kajti Jeras je veliko razočaranje.
Dolžnik je tudi Starovasnik, re-
zerve so celo na klopi. Džukič
je imel v lanski končnici razmer-
je 1-6, letos se na nekaterih tek-
mah ni najbolje znašel in v na-
daljevanju bo potrebnih več
konkretnih posegov s klopi in
manj privilegijev za posamez-
nike.
Comet
Konjičani so ostali zvesti tra-
diciji. Znova niso dobili niti ene
tekme za biti ali ne biti, v Seža-
ni, Škofji Loki in Novem mestu
se že pred odmorom zaostajali
za več kot deset točk, a so vsee-
no čudežno med vodilno četve-
rico. Napredek je v primerjavi
z lansko sezono očiten, toda
igralski izbor je močno omejen.
"Polovica ekipe se trudi, tre-
nira dvakrat dnevno in končni-
co za vrnitev med najboljše so
si zaslužili. Druga skupina je ne-
resna, izogiba se obveznostnim
in ne kaže prave volje za uspe-
hom," ne skriva težav trener
Vječeslav Tolj, ki bi tudi ob no-
vih ponudbah iz tujine ostal pri
Cometu in sedanje jedro še bolj
dopolnil z mladimi. Čeprav iz
objektivnih razlogov manjka na
dopoldanskih treningih, je od-
kritje sezpne mladi Sivka, kije
skupaj s Šporarjem kandidat za
evropsko prvenstvo do 22 let.
V zelo kratkem obdobju je za-
radi nadpovprečnih sposobno-
sti in neverjetne volje postal
eden najboljših obrambnih
igralcev, a tudi zelo opazen v
napadalnih akcijah. Cometov
največji problem je center, Be-
nič se po poškodbi kolena ni-
kakor ne more približati stari
formi in tako igra preveč sloni
na branilcih in metih za tri toč-
ke. Toda, ko nekoga začne
spremljati čudežna sreča...
Miloš Šporar je kandidat za EP
do 22 let.
Srečko Žgajner zapušča Celje.
Celje
"Po naravi nisem pesimist,
toda po prvih dneh v Celju se
moji ekipi ne obeta nič dobre-
ga," je pred dobrima dvema me-
secema dejal novi celjski trener
Srečko Žgajner. Ni se motil. Ce-
lje je na dnu, nezadovoljni igral-
ci in trenerji zapuščajo klub,
blagajna je prazna in odhaja tu-
di Žgajner.
Trenerji so že lep čas volon-
terji, igralci niso dobili povrnje-
nih niti potnih stroškov in zato
so na treningih le trije, štirje.
Čeko seje že pred časom umak-
nil, Jurak se bo do konca fe-
bruarja posvetil plavanju in
obupal je tudi Žgajner. "Zadnje
tedne sem hodil samo na tekme,
saj so treningi s samo nekaj
igralci nesmiselni. Že januarja
je vse postalo katastrofalno, na-
merno nisem prišel na tekmo s
Cometom, vendar se ni nihče
zganil. Vse seje samo še stop-
njevalo na slabše. V treh mese-
cih se ni nič zgodilo, celo vstop-
nine se nikomur ne zdi vredno
pobirati. Predsednik Skakič se
trudi, Zorko pa nima prave
funkcije. Za tehničnega vodjo
je idealen, toda direktor kluba
pač ne more biti," je našteval
Žgajner in uradno sporočil, da
v drugem delu sezone ne bo vo-
dil ekipe. Celje je edini A-2 li-
gaš brez trenerk in v vsesplo-
šni apatiji redki kot oddaljeno
rešitev zasanjano vidijo more-
bitno reorganizacijo, ki bi prav-
zaprav samo podaljšala agoni-
jo-
ZELJKO ZULE
NOGOMET
Končan prestopni roii
Včeraj je bil zadnji dan za prestope nogometašev in do
konca sezone se klubi ne bodo smeli okrepiti. Publikum ima
šest novincev: Sivko (Rudar T), Mitič, Zildževič (oba Rade-
če), Stojanovič (Slovan), Pire (Krško) in Mujčinovič (Unior),
odšli pa so Komar, B. Romih in Ademovič. Rudarje prido-
bil Pevnika (Olimpija), Dabanoviča (Maribor), Žilnika(Šent-
jur), Demo (Slavija), Hristova (Naklo) in Golača (Unior) ter
izgubil Komarja in Polovšaka. Šentj[ur se je okrepil z B.
Romihom (Publikum), Pircem (Era Šmartno) in Vrečkom
(Orkan), ekipo pa sta zapustila Žilnik inBevc. Era Šmartno
je dobila Polovšaka (Rudar), Kerna in Žlaka (oba Domžale)
ter izgubila Pirca, Druškoviča in Delamejo.
Pripravljajo se tudi sodniki
Zbori sodnikov z območja MDNS Celje pred začetkom
spomladanske polsezone so že tradicionalni in večina mož v
črnem bo v naslednjih dneh na seminarju v Izoli. Za marec
se pripravlja skupščina društva, na katerr naj bi se zaradi očit-
nega nazadovanja pri vzgoji novih kadrov zgodile korenite
spremembe. S celjskega območja prvoligaške tekme sodita
le Kranjc in Raukovič, doslej pa sta bili že dve zahtevi za
sklic izredne skupščine društva.
Prijateljske tekme
Publikum-Rijeka 1:1 (0:1; Sivko), Publikum-Osijek 0:0,
Publikum-RiiekaO:3 (0:1), Wattenscheid-Rudar 0:0, Koln-
Rudar 4:0 (1:0), Grevenbroich-Rudar 0:4 (0:2; Hristov, Spa-
sojevič, CvikI, Ekmečič), Fortuna-Rudar 3:0 (1:0), Unior-
Šentjur 1:6 (1:2; Štor za domače. Drobne 2. Pire, Valek^ Vreč-
ko, Kidrič 1 za goste), Unior-Era Šmartno 3:1 (3:1; Stor 2,
Žurej I za domače, Podgoršek za goste).
NA KRATKO
Liberec: na interkontinental-
nem pokalu v smučarskih sko-
kih 25. Jerman, 41. Kolenc (oba
Vel).(J. O.)
Velenje: na skakalnih tekmah
pokala Cockta med mladinci
(Planica) 25. Ograjenšek, med
ml. mladinci (Ravne) 13. Hri-
beršek, 15. Živic, 20. Ograjen-
šek, 28. Zorko, med dečki do 13
let (Kranj) 9. Perše, 16. Kle-
menčič, med skakalci do 12 let
3. Perše, 8. Klemenčič (vsi Vel).
(J. O.)
Zreče: v 4. krogu C košarkar-
ske lige Šenčur-Rogla 61:82
(19:50), Cerknica-Vič 105:77,
Jesenice-Lenart 80:59, Črno-
melj-Radenci 71:92. Vrstni red:
Cerknica, Radenci, Jesenice 13,
Rogla 12, Lenart 10, Šenčur 9,
Vič, Črnomelj 7.
Žalec: v 4. krogu D košarkar-
ske lige Lovrenc-Žalec 71:89,
Ptuj-Vipava 95:45, Duplek-To-
plice 77:51, Pragersko-Gorenja
vas 82:74. Vrstni red: Ptuj, Ža-
lec 13, Duplek 12, Pragersko,
Gorenja vas 11, Toplice 9, Vi-
pava 8, Lovrenc 7.
Celje: v 10. krogu vaterpol-
skega DP Ljubljana-Posejdon
42:1 (6:0, 12:0,16:0, 8:1;' Ro-
mih 1), Maribor-Koper 11:10.
Portorož-Tivoli 17:8, Triglav
prost. Vrstni red: Koper 14,
Ljubljana, Triglav. Maribor 12,
Ljubljana 10. Portorož 6, Tivo-
li 2, Posejdon 0.
St. 5.-1. februar 1996
NOVI TEDNIK
REPORTAŽA
»Pesem je zdravilo
človekove duše«
UuUska pevka Rozallja 0116, znana kot Kolarjeva Iz DramelJ, Je z več kot tisoč pesmimi zanimiva
rekorderka - Njeno Izjemno znanje vzbuja tudi pozornost Glasbeno-narodopisnega Inštituta Slovenske
akademije znanosti In umetnosti
»v vsaki življenjski stiski
mi je najbolj pomagala pe-
sem,« ugotavlja 80-letna Ro-
zalija Ofič, znana tudi kot
Kolarjeva iz Dramelj. Živi v
Ješenci pri Racah, zadnje
mesece se počuti bolehno.
Pred kratkim, ko so imeli pri
hiši koline ter so povabili so-
rodnike iz Dramelj, so spet
skupaj zapeli. »Pozabila sem
na bolečine, sin Damjan pa
mi je rekel: Vidiš, to je duša,
to je tisto, česar potrebuješ.«
Dandanašnji pojejo mar-
sikje, družinsko petje je spet
vse bolj cenjeno. Tiste pesmi,
ki jih zna Kolarjeva iz Dra-
melj, pa posebej cenijo v
Glasbeno-narodopisnem in-
štitutu Slovenske akademije
znanosti in umetnosti v
Ljubljani. Poznajo jo že dol-
ga leta, saj jim je za njihove
potrebe zapela več kot petsto
starih pesmi.
Dr. Zmago Kumer so na
drameljske ljudske pesmi, na
gospo Rozalijo in njene so-
rodnike, prvič opozorili pred
desetletjem in pol, potem pa
so jo lahko snemali kar se-
dem dni. Veliko pesmi znajo
tudi pri njeni sestri Anici Pe-
vec v Slatini pri Ponikvi ter
pri bratu Jožetu Kolarju v
Pletovarju pri Dramljah.
Njihove stare pesmi iz
okolice Dramelj je mogoče
velikokrat slišati v oddaji
Radia Slovenije, Slovenska
zemlja v pesmi in besedi, na
radiu Maribor, na radiu Ce-
lje... V inštitutu Slovenske
akademije znanosti in umet-
nosti so mi pred dnevi pove-
dali, da pripravljajo posebno
knjigo z dvesto najzanimi-
vejšimi pesmimi iz zakladni-
ce Rozalije Ofič, opremljeni-
mi z notnim zapisom. Gospa
Rozalija ima čudovit glas,
zato je lani, za njeno 80-let-
nico, izšla kaseta z njenimi
dvajsetimi pesmimi ter po-
sebna knjižica. V njej je tudi
seznam 1110 pesmi, vseh, ki
jih zna. Prevladujejo ljudske
pesmi, tudi vinske in zdra-
vičke, precej je cerkvenih
pesmi, nekaj partizanskih in
pogrebnih pesmi ter pesmi
narodnozabavne glasbe zad-
njih desetletij. Če bi v Slove-
niji iskali pevsko rekorder-
ko, bi bila to gotovo Rozalija
Ofič, Kolarjeva iz Dramelj,
ugotavljajo mnogi
Trinajst otroic,
trinajst pevcev
»v naši družini smo peli
vsi, nihče ni bil brez poslu-
ha,« se spominja starih ča-
sov. Obiskal sem jo v Ješenci
pri Racah, kjer živi z drugim
možem, na obisku pa sta bila
tudi sin Damjan iz Maribora
ter nečak Cveto iz Pletovarja
pri Dramljah.
Doma, v Marija Dobju, je
bilo pri hiši kar trinajst
otrok. Hiši, kjer zdaj živita
svakinja Julka ter njena hči
Irena, se je po domače reklo
pri Gregorjevih. Imeli so de-
set hektarov zemlje, kljub
temu pa so takrat živeli
skromno. »Manj smo imeli
kot danes, tisto pa bolj spo-
štovali. Otroci smo obleko
ter čevlje kar drug za drugim
ponosili.« Za malo Roziko so
kmalu ugotovili, da bo dobra
pevka. Spominja se, kako so
jo ob neki priliki kopači v
domačem vinogradu nago-
vorili naj jim zapoje, nato pa
so ji stisnili v roke krajcar.
Ko je bila stara štirinajst
let je že pela na koru v
Dramljah. Veliko so peli že
doma, v družinskem krogu, s
starši ter številnimi brati in
sestrami. »Tudi ko smo šli na
njivo, smo peli,« se spominja
gospa Rozalija. Ko je v cerk-
venem zvoniku začelo tmja-
čiti, pritrkavati k večemi-
cam, se je oglasila mama:
>Zdaj pa prenehajmo<. Nato
je čudovito zapela: Zvonovi
pojejo, večemice zvoni...
Ženske so se nato lotile čiš-
čenja domačije, kar so zdru-
žile s petjem: Lepo oprane
mize so, umite tud, klopi...
Največ pesmi se je Rozali-
ja Ofič naučila od staršev, pa
v družbah. Pesmi so se ohra-
njale med kožuhanjem (lič-
kanjem koruze), med furezi
(kolinami), na ohcetih...
Mama, ki se je omožila iz
Bovš, je znala veliko pesmi iz
tistega kraja, sorodniki iz
Črešnjic in Vojnika so v ve-
sele družbe prinašali tam-
kajšnje pesmi, drugi zopet
drugačne. Gospa Rozalija,
velika ljubiteljica ljudskih
pesmi, si je vse to zapomnila.
Poleti, kadar je v Savinjski
dolini obirala hmelj, so prišli
ljudje od vsepovsod, z najra-
zličnejšimi pesmimi.
Vsi Kolarjevi otroci so lju-
bili glasbo. Ko so odrasli, so
imeli pri hiši pravi pevski
zbor ter precej nastopali. Po-
sebnega imena niso imeli,
ljudje so rekle le: Kolarjevi
otroci pojejo. Številnih zbo-
rovskih pesmi jih je naučil
njihov brat Anton Kolar iz
Celja, priljubljeni organist
ter pevovodja, oče znanega
slovenskega dirigenta Anto-
na Kolarja. »Nekateri znajo
le začetek pesmi, pri nas pa
celotna besedila,« je zado-
voljna. Pozneje ko so začele
stare pesmi imairati, jih je
vestno zapisovala. Bili so
težki časi, zato je pisala na
zavržene papirne kolute ra-
čunskega stroja, pozneje pa,
skupaj s sinom Damjanom,
prepisovala v številne
zvezke.
Srce se le umirilo
Gospa Rozalija je imela
resnično težko življenje, z
mnogimi preizkušnjami.
Ko je odrasla, je za vsak-
danji knih morala najprej v
svet, k različnim tujim lju-
dem. V Dramljah se je name-
ravala poročiti, vendar je
postala nezakonska mati.
Sin, Damjan, je nekaj časa
živel pri sorodnikih, ona pa
mu je pošiljala vse kar je mo-
gla. Nato se je poročila z An-
tonom Ofičem, s katerim sta
kupila manjšo kmetijo v
Razborju, zatem pa večjo v
Pletovarju. »Ko sva se poro-
čila, je mož vse kar je imel
prinesel v košu, jaz pa sem
zbrala v kovčku.« Vzgajala
je tudi rejenke, ki so se zgle-
dovale po njeni pridnosti.
»Marinka, ki je v Spitaliču,
Majda v Dramljah, Mira na
Ponikvi...,« našteva njihova
imena. Ko so gradili Slove-
niko, so jim vzeli najlepšo
njivo, zato je od žalosti začu-
tila srčne težave. Sin Dam-
jan, ki je delal v maribor-
skem Tamu, je zato začel
skrbno prebirati časopisne
oglase. Najbolj všeč jim je
bila domačija z veliko ohiš-
nico, v Ješenci pri Racah, tik
ob železniški progi, kjer zdaj
biva. Z možem pa nikoli ni-
sta mogla pozabiti dramelj-
skega kraja in ljudi, zato sta
z avtomobilom velikokrat
obiskala sorodnike. Ob vsaki
priložnosti so nato skupaj
zapeli tiste stare pesmi. Go-
spa Rozalija pa se je v novem
kraju vključila v cerkvene
pevske zbore v Racah, Fra-
mu ter na Zgornji Polskavi.
Njeno srce se je nato umirilo,
spet se je počutila zdravo.
Potem je doživela hud živ-
ljenjski udarec. Moža, Anto-
na Ofiča, ki se je peljal čez
nezavarovan železniški pre-
hod, je zadel vlak. Bila je po-
polnoma strta. Drameljčani
so prišli na pogreb z avtobu-
som. Ko je v obupu zaslišala
pesem Ko pride dan, da jaz
umrem, pa je v sebi začutila
novo moč. »Še enkrat vam
povem, pesem je resnično
zdravilo človekove duše,« nai
je rekla pred dnevi, v prijaz-
ni domačiji na robu Drav-
skega polja. Potem so se vr-
stile dolge noči, ko se je po-
čutila osamljeno ter se je lo-
tila zapisovanja starih pe-
smi. Ko se je v nočeh brez
spanca spomnila kakšnega
besedila, je prižgala luč ter
zapisovala, zapisovala...
Na novo zakonsko zvezo ni
nikoli računala, po šestih le-
tih pa se je zgodilo. Na praz-
nik velike maše je na Polska-
vi obiskala grob prijateljice
pevke, na pokopališču pa je
spoznala Franca Golobica,
ki je obiskal grob svoje že-
ne... Poročila sta se, obdr-
žala vsak svoj priimek ter
svoje imetje. 4
Rozalija Ofič, Kolarjeva iz Dramelj.
Tam v ne'm kraju sa^
med grmovjem roža ^
Naj le rase, naj le ras^
saj ni moja roža to., '
Veseli so zmadleški cgj
vesel, so fantje in deki,
Vse, kar pod milim
se vse zmadletja veseli
Šel bom v zeleni log,
taval bom naokrog,
da si umirim
moje revno srce...
Na zemljo plul pomlad
v grmovju pel je slavčf
ko na razpotju za vasji
ji slednjič stisnil je rofe
Na odru življenja
Rozalija Ofič, Kolarjeva iz
Dramelj, je za svoja glasbena
prizadevanja prejela več
priznanj. Radio Slovenija ji
je podelil priznanje za ohra-
njanje ljudskega izročila ter
nastopanje v Cankarjevem
domu, prejela je priznanja
Prazničnih dni slovenske
folklore v Piranu, priznanja
folklornega festivala v Bel-
tincih, največ pa ji pomeni
Kolarjevi so znani ljubitelji starih pesmi. Tokrat so zapeli z Rozalijo Ofič Franc Golobic, sin Damjan ter nečak Cveto.
Št. 5.-1. februar 1996
FOTOREPORTAZA
20,21
^ta rožica
lleški časi
pramelj)
Strun'ce
p Šmarja)
I ljubezen
jeljkarke)
mje za dolgo-
ve v cerkvenih
i.
ljudsko pevko
liko vabijo na
dosti, v Dram-
ovala na šol-
nato v igrah,
ph od Kova-
Ita do Divjih
fcev. Trema ji
ploh ni pomi-
lo treba z Ijud-
i oder Cankar-
celjskega gle-
mih radijskih
ikratkim jo je
t Petelinšek
'na javno ra-
mariborskega
šibkega zdrav-
il, pa so zavrteli
>4sete.
ejsi pogrešamo
imi!« mi je po-
' je pretekli te-
pominjala vseh
žuhanj, ohceti,
užinskih praz-
lepe pesmi bo-
v grob, mladih
• pravi, čeprav
a obujanje sta-
ščine, družin-
led njenim šte-
tvom so mnogi
;udi ljubitelji
To je posebej
praznovanjem
'ce na kmetiji
likov v Pleto-
^jah. Na turi-
Marjetka se jih
blizu devetde-
^ pa je pove-
egova priletna
' držala vso
ci. V sorodstvu
'uzikanti, tudi
ansamblov, za
življenjsko
^ bilo seveda v
'sko petje. Za-
nečakov, zna-
Antona Ko-
. Priložnosti so
l^ttmi Kolarjev
*«ci pri Racah,
'Sinom Damja-
J obisk, še ved-
\di nied mojim
"oiskom, ko je
•^fčak Cveto, je
so neko sta-
^nano pesem.
, 1^ moje naj-
se zberemo
^•^^paj zapoje-
mo občutiti, ti-
'^ekaj najlep-
'°^Pa Rozalija.
JERANKO
Št. 5.-1. februar 1996
NOVI TEDNIK
REPORTAŽA

Veterniška zvestoba
Klakočerjeva Micka že 75 let pri isti hišl\
Kadarkoli so Micko vpra-
šali, od kdaj je pri Planinče-
vih, je rekla: »Sluzim ze od
svetega jujija napjej!« Bila je
še tako majhna, da je name-
sto sedemnajstega rekla sve-
tega julija. Bilo je 17. julija
1921, ko je šla vetrniška
Micka služit na Planinčevino
v Ješovec. Stara je bila šest
let.
Revščina na
liribovitem Vetrnilcu
v zakotnih bregih kozjan-
skega Vetmika, na nadmorski
višini dobrih 600 metrov, je le-
ta 1915 preprosta hribovka, ki
so ji rekli Klakočerjeva Rozka,
rodila Micko, svojega petega
otroka. Pred tem je v zakonu
rodila že dva otroka, potem tri
nezakonske, med katerimi je
bila tudi Micka in potem še tri
v drugem zakonu. V revni bajti
so poleg matere z osmimi otro-
ki bivali in jedli še stari oče in
stara mati. Micki so povedali,
da je njen oče Rupretov Jože iz
Belega nad Kozjem.
Micka je bila tako uboga, da
je nekoč s koščkom kruha, ki ji
ga je mati prinesla iz taberha,
zbežala na hruško, kot mačka
z miško, brat Lojz pa jo je na-
šel in ji vzel tisti košček ter ga
pojedel. Tudi on je bil lačen.
Zato so Micki povedaU, da bo
morala iti služit.
Od doma
Planinčevi iz Ješovca so
imeli lepo kmetijo z enajsti-
mi hektarji. Gospodar Ivan
Planine se je vdrugič poročil
in gospodinja Lenka si je k
hiši zaželela otroka iz Vetr-
nika, od koder je bila tudi
sama.Tam so menda doma
najbolj pridni in najbolj
ubogljivi ter najbolj skromni
otroci. Veseli so, če dobijo
košček kruha. Tako je neke-
ga poletnega dne leta 1921
Planinčevka zvedela, da
imajo pri Klakočerjih na Ve-
tmiku >enga dekleta za de-
lat.< Doma je že imela štiri
otroke iz Planinčevega prve-
ga zakona: Anzeka, Lojzko,
Mimko in Aniko ter še hčer-
ko Francko, ki ji je bilo že
enajst let...
»Lojzka! Bal sem!« je po-
klicala mati najstarejšo med
dekleti. Lojzki je bilo že pe-
tindvajset let in je bila ravno
pravšnja, da bo pripeljala
Micko k hiši. »Šla boš na Ve-
ternik h Klakočerjem in tam
ti bodo dali Micko za k nam.
Dekletce je ubogo saj pri hiši
nimajo kaj jesti. Mi pa ima-
mo lepo kmetijo in ena usta
več ne bodo nič škodovala.«
In Lojzki ni bilo treba
dvakrat reči. Spustila se je
navzdol do kozjanskega trga
in potem čez Bistri graben v
hrib, dve uri daleč, do Kla-
kočerjevih na Vetmiku. Bilo
je vroče in soparno, a Lojzka
ni marala zato. Da le dobi
dekletca. In ta bo njen, kot je
Bog v nebesih!
»Bog daj srečo!« je poz-
dravila Klakočerico, ki je bi-
la takrat ravno v taberhu pri
Klavžerjih in plela korenje.
»Po Lojzko sem prišla! Ma-
ma so rekli, da jo lahko vza-
mem za s seboj!«
Klakočerica si je obrisala
potno čelo, privzdignila ru-
to, ki ji je segala globoko na
oči in počasi rekla:
»Kar sama jo vprašaj, če
gre s teboj!«
Micka je klečala na njivi in
gledala v zemljo.
»Hej, Micka! A greš z me-
noj k Planincim v Ješovec?
No, a greš?« jo je nagovar-
jala.
»Kaj bo pa tam za dejat?«
je cmeravo vprašala mala
Micka.
»Kaj! Igrala se boš, pa ku-
re boš pasla, pa ovce in
goske!«
»Kdo pa so to goske?« je
dejala mala Micka, ki v hri-
bovitem svetu še ni videla
rac in gosi.
»Boš videla! To so take
kure, ki plavajo po mlakah.
Kar hitro se pripravi!«
»A imate kaj za jest?« je
nezaupljivo vprašalo šestlet-
no dekletce.
»Seveda! Kruha pri nas ne
boš stradala!« jo je še naprej
zvabljala Lojzka.
»Potem pa grem!« je za-
vrisnilo dekletce in skočilo k
novi gospodarici, ki je že
razprostrla roke.
In sta šli.
Nov dom pri
Pianinčeviii
Bilo je to prvo Mickino po-
tovanje v svet. Najprej sta šli
navzdol do Kozjega, in Mic-
ka se je začudila, kako velik
kraj je to. Predno sta prišli iz
gozda, jo je Lojzka počesala
in ji zavezala masno na gla-
vo. Micki, ki ni poznala dru-
gega kot kiklco, srajčko in
ruto, se je to zdelo silno ime-
nitno. Potem je odkrivala
stvari, ki jih še nikoli ni vi-
dela: cesto in trg, okoli kate-
rega je bilo veliko hiš, cerk-
vico z ošiljenim stolpom in
most preko potočka. Vse to
je bilo čudovito. Večjf del
poti jo je Lojzka nesla štupo-
ramo.
Ko sta prišli v Opečnik,
kot se je imenoval tisti del
Ješovca, kjer so bivali Pla-
ninci, so tam ravno proso
pleli. Anzek, ki je bil najsta-
rejši med Planinčevimi otro-
ki, je že od daleč zavpil:
»Glej, glej! Kaj je ta vetr-
niški froc že tako velik?«
»Sedaj bo šele lušno na pa-
ši!« je vzkliknila Anika.
Otroci so bili Micke res-
nično veseli in Micka je rada
ostala pri Planinčevih. Lojz-
ka ji je bila kot sestra in dru-
ga mama.
Pastirica, Iculiarica
in deicia
Micka je vedela, da je od-
slej Lojzkina igrača. A Lojz-
ka je bila dobra po srcu. De-
kletce je vzela v svojo sobo,
kar je bilo za tiste čase zelo
nenavadno, saj je bila Micka
konec koncev v hišo vzeta
kot dekla. Tako je bilo celih
petindvajset let.
Pastirica Micka je pasla
kakšnih dvanajst ovac in jih
včasih iz usmiljenja spustila
v fižol, da so se dobro najed-
le. Dobro je namreč vedela,
kaj je to lakota. A takrat jih
je dobila po riti. Če so doma-
čim otrokom ovce kdaj ušle v
škodo, jim je bilo oproščeno,
a Micka je morala plačati
kazen za vse. Delala je vsa
dela na polju, v stali in v hiši.
Nekoč, ko je mešala prež-
ganje, in ji Planinčevka ni
mogla drugače razložiti,
kdaj bo dovolj praženo, je
rekla:
»Micka! Ajprem mora po-
stati ravno tako rjav, kot je
rjav naš maček za pečjo.«
In Micka je res dolgo me-
šala po skledi, gledala zdaj
mačka, zdaj prežganje, nato
pa zaklicala:
»Ajprem jc že naš maček v
hiši!«
Do šole v Kozjem je imela
pol ure. Morala je paziti, da
iz cekarja ni izgubila tablice,
kamenčka in gobice.
Včasih je smela domov na
Vetmik. Tam je bil njen ljubi
brat Lojz, ki je bil sicer od
drugega očeta, toda bil je ta-
ko dober, pošten in klen hri-
bovec, da si ga je veliko kas-
neje kozjanski dekan izbral
za oskrbnika farovškega po-
sestva in mežnarja v kozjan-
ski cerkvi. Farovški Lojz,
kot so mu rekli, je postal ena
najbolj priljubljenih oseb v
Kozjem. Kmet Maček, ki ni
imel otrok, mu je izročil celo
posestvo, in tako je Lojz po-
stal ugleden kmet in mežnar,
a vselej le farovški Lojz in
vsakdo ga je lahko tudi tikal.
Micka je bila upravičeno po-
nosna na tega svojega brata,
čeprav mu ni nikoli odpusti-
la tiste skorje kruha, tam na
domači tepki.
Če je le mogla je šla tudi
domov - na Vetmik.
Ko siive v mlin
narejajo
Pozno jeseni, ko so bile sli-
ve najbolj sladke, in so okoli
peclja začele zategovati, kot
bi žaklje zavezoval, je imel
moj oče navado reči, da >slive
že v mlin narejajo.<
Tudi Micka je rada nosila
v mlin. Toda ona je nosila na
Vetmik, čeprav so se v dolini
Bistrice mlinska kolesa vrte-
la kar druga za drugim. Toda
na Vetrniku je bilo ceneje.
Niso jemali oderuških meric,
zaradi katerih bi Micki osta-
lo samo še pol tistega, kar je
prinesla v mlin. Leto za le-
tom je tako, kakšne tri ure
daleč, nosila vreče v brenti
za braje. In to v hrib! In po-
tem na Vetmiku spet navz-
dol, saj tudi včasih voda na
mlin ni tekla drugje, kot v
kakšnih globačah, kjer je kaj
žuborelo. Micka je rada šla
na Vetmik. Na tiste tri ure z
brento na hrbtu je kar poza-
bila, ko je prišla med svoje.
Zastonj so ji zmleli. To je res
privoščila svojim gospodar-
jem. Saj so bili tudi oni dobri
z njo.
Toda pri Planinčevih so v
mlin nosili samo pšenico in
boljše žitarice. Komzo za
žgance so mleli kar doma.
Žrmlje sta vrteli Lojzka in
Anika, ki sta bili starejši in
dovolj močni, Micka pa je
smela spuščati koruzo v od-
prtino in medtem celo igrati
na ustno harmoniko:
Pastirica žgance kuha,
notri pade ena muha.
Micka je vselej rada zai-
grala na orglice, da bi le bilo
vsem lažje pri delu.
Po volni novi
gospodarji - Geršaicl
Minila so leta in Planin-
čevka je umrla nekje takrat,
ko so Nemci vdrli v Kozje.
Ob koncu vojne je umrla tudi
Lojzka. Posestvo je prevzela
Anika, ki je bila iz prvega
Planinčevega zakona in se je
se poročila z Geršakovim
Ivanom iz Dekmance blizu
Šempetra pod Svetimi Gora-
mi, ki se mu danes reče Bi-
strica ob Sotli. Leta 1951 je
umrl še Ivan Planine in na
posestvu sta povsem zago-
spodovala Geršakova, ki sta
bila Mickina dmga gospo-
darja. Anika, s katero sta se
prej veliko igrali, je postala
Mickina nova gospodarica.
Življenje je teklo naprej in
Micka je služila naprej.
Ves čas služenja je Micka
samo dvakrat šla od hiše, da
bi se razen služenja še kaj
naučila. Bilo je to kmalu, ko
je nehala hoditi v šolo in ji je
bilo kakšnih sedemnajst let.
Takrat ji je Lojzka rekla:
»Micka! Dovolj si stara.
Pojdi se kaj učit, da ne boš
celo življenje znala samo
služit.«
Micka je ubogala gospoda-
rico in šla. Najprej v Skofjo
Loko. Tam bi morala delati
pri nekem na pol kmetu, na
pol gospodu. Vse po vrsti: v
kuhinji, v hiši, v mizarski
delavnici in na vrtu.
A Gorenjske ne bi nikoli
zamenjala z Ješovcem in Ve-
trnikom in, ko je nekaj zbo-
lela ji je ravno prav prišlo,
da jo je jadrno odpihala do-
mov. K Planinčevim! Še en-
krat se je vrnila na Gorenj-
sko. Poskusila je v gostilni, a
tudi tam ni zdržala. Vrnila se
je k svoji Lojzki, k svojim
ovcam in ostala zapečatena
na   Planinčevini   vse   j
danes.
Geršak je bil do Mici^
izredno ljubezniv gospoduj
Začel je plačevati za njo jj
tako ima Micka da^
skromno penzijo. Zelo mu j,
hvaležna.
Dobravcl - sedanji
gospodarji
Mickin dmgi gospod
Geršakov Ivan, ki z žej
Aniko ni imel otrok, je le
1976 predal posestvo nečai
nji Heleni, ki jo je že
otroka vzel k sebi. Helena j
je poročila kar s svojim sos
dom, Dobravčevim Lud\i
kom, in sedaj že dvajset 1
Dobravca gospodarita i
Planinčevini. Pred tremi 1(
je umrla Anika, pred nek
meseci pa še stari Geršak,
drugega rodu Mickinih g
spodarjev ni več. Tudi m
slednji rod gospodarjev sel
verjetno drugače pisal, s
tudi Dobravca nimata svoj
otrok.
A Micka še vztraja. Če i
bi imela težav s kolki, ta)
kot je to nadlogo prenaš
tudi pokojni farovški Loj
bi lahko še marsikaj naredi
pri hiši. Včasih je bila cenj
na kuharica na gostijah, p
na fureže so jo tudi vabUj
Njen recept za gostijo: >gov^
ja juha z leber knedlni, žva
dje meso, prata in zelna solj
ta, več vrst krompirja, pro
jutm pa kisla juha.<
A sedaj tudi na ohceti n
hodi več.
Sedanja Mickina gospo-
darja sta dobra človeka. Ou
rada pojeta. Kljub delu naj
deta čas za nedeljsko prep^
vanje v prijazni kozjana
cerkvi.. Ludvikov bas je tudi
nepogrešljiv v kozjanskem
moškem zbom, Lenkin alt
pa pri ženskem kvartetu, ki
neguje narodno pesem in ve
liko nastopa naokoli. Ime
sem srečo, da sta z obemi
Dobravcema pela že moji
starša, Anica in Kari Marin
šek, oba odlična pevca, p
tudi sam, kadar sem prihaja
domov na počitnice. Prav ol
njihovem skupnem petji
sem se nalezel neozdravljivi
ljubezni do lepe slovenski
pesmi in do petja sploh. Moj
današnje ukvarjanje s citra
mi in Šaleškimi predicami ji
pravzaprav spomin na nek
danje petje na ohcetih, rojst
nih dnevih, pri nedeljski!
mašah in majniških večeril
pri Planinčevi kapeli.
Tako sem vse življenje sre
čeval Micko, široko in pre
prosto kozjansko dušo, tak«
nepogrešljivo na vratih Pla'
ninčeve hiše, v karirasteU
predpasniku in po vetrniški
zavezano mto, žal danes i
berglo v roki. Še vedno radi
zaigra na orglice tisto o pa'
stirici, ki kuha žgance in š*
vedno rada pritegne k dotna'
čemu petju. Prav zadovoljn^
je s temi petinsedemdesetih
leti služenja v isti hiši, kako'
jo je zanesla usoda nekeg'
davnega svetega julija, letJ
1921.
MARJAN MARINŠEH
Na Zasavsko Sv. goro in Peco
Tudi Planinsko društvo Zlatarne Celje vabi 10. februarja ^
pohod Dramlje-Uršula, že naslednji dan, v nedeljo 11. februa^
pa se bodo ob 6.23 uri z železniške postaje v Celju, odpeljali"!
osmi spominski planinski pohod na Zasavsko Sv. goro.       J
V soboto, 17. februarja pa vabijo na zimski Matjažev poh"'
na Peco, kamor se boste odpravili ob 6. uri, s posebnim avtobi*
som s parkirišča na Glaziji.
St. 5.-1. februar 1996
«3
PISMA BRALCEV
NOVI TEDNIK
Tudi v smrti
neenai<i
Resnicoljubno pismo g.
[vjančka iz Celja prikazuje raz-
like v pogrebninah med navad-
nimi smrtniki, spomeničarji,
jpanskimi borci in narodnimi
heroji.
Višina pogrebnine za navad-
ne smrtnike je 71.930 SIT, za
udeležence španske revolucije
in spomeničarje je 214.277 SIT,
za narodne heroje pa 357.045
SIT. Navedek v Uradnem listu
RS se končuje s podpisom mi-
nistrice Rine Klinar.
Mene moti predvsem očitna
diskriminacija spomeničarjev,
Špancev in herojev, saj pogreb-
nina navadnih smrtnikov
(71.930 SIT) znese kar dve naj-
nižji penziji za polno delovno
dobo.
Za medaljonarje pa je pogreb-
nina samo v višini ene same
penzije z dodatki.
Nasvidenje nad zvezdami!
EMIL SPOLENAK,
Celje
Združenje
veteranov vojne
za Slovenijo
Leta minevajo in spomin na
dneve osamosvajanja pri veli-
kem številu Slovencev že tone
v pozabo. Predvsem tisti, ki ni-
so bili sami udeleženi v tem pro-
cesu, mislijo, da nam je bila sa-
mostojnost podarjena in da bi
do nje tako ali tako prišlo. Ta-
te mislijo tisti, ki jim za samo-
stojnost ni bilo potrebno žrtvo-
vati ničesar. Drugi, ki pa so v
kratki vojni zgubili najdražje ali
pa so kako drugače čutili posle-
dice, vedo, da nam ni bilo nič
podarjeno. Koliko je naša samo-
stojnost vredna, pa se lahko vi-
di v nekaterih delih bivše Jugo-
slavije.
Da bi spomin na dneve osa-
mosvajanja ostal živ, smo 10.
10. 1993 ustanovili Združenje
veteranov vojne za Slovenijo.
To je nepolitična organizacija,
ki združuje vse udeleženke in
udeležence vojne za Slovenijo,
ki so kot pripadniki določenih
organizacijskih oblik in kot pro-
stovoljci aktivno sodelovali v
pripravah in v neposrednih ak-
tivnostih v vojni za ohranitev
samostojne in suverene Repub-
like Slovenije. Članstvo v zdru-
ženju je prostovoljno. Združe-
nje ima svoj statut, ki podrobno
opredeljuje članstvo.
Teritorialno je organizacija
razdeljena na pokrajinske odbo-
re, ki so organizirani na princi-
pu regij glede na staro komunal-
no ureditev. Zaradi lažjega dela
na terenu smo ustanovili tudi
osem območnih odborov. Tako
delujejo v naši regiji naslednji
območni odbori:
Območni odbor Celje s sede-
žem v Celju, Trg celjskih kne-
zov 9, za občine: Celje, Vojnik
in Štore. Predseduje mu g. Vi-
libald Skrt.
Območni odbor Laško s se-
dežem v Laškem, Mestna ulica
2, za občini Laško in Radeče.
Predsednik je g. Franc Kapun.
Območni odbor Mozirje s se-
dežem v Mozirju, Savinjska ce-
sta 7, za občine Mozirje, Gor-
nji grad, Ljubno, Luče in Na-
zarje. Predsednik je g. Marko
Zidam.
Območni odbor Slovenske
Konjice s sedežem v Slovenskih
Konjicah, Stari trg 39, za obči-
ne Slovenske Konjice, Vitanje
in Zreče. Predsednik je g. An-
ton Kolar.
Območni odbor Šentjur s se-
dežem v Šentjurju, Mestni trg
3, za občino Šentjur. Predsed-
nik je g. Bogdan Hvale.
Območni odbor Šmarje s se-
dežem v Šmarju pri Jelšah, Aš-
kerčev trg II, za občine Šmar-
je, Kozje, Podčetrtek, Rogaška
Slatina in Rogatec, predsednik
je g. Boris Lojen.
Območni odbor Velenje s se-
dežem v Velenju, Kopališka uli-
ca 3, za občine Velenje, Šoštanj
in Šmartno ob Paki. Predsednik
je g. Viktor Brglez.
Območni odbor Žalec s sede-
žem v Žalcu, Heroja Staneta I,
za občino Žalec. Predsednik je
g. Zdenko Terpin.
Med najpomembnejše naloge
v tem letu spada delo organiza-
cije v okoljih, kjer živijo in de-
lajo njeni člani, včlanjevanje
novih članov, priprava osrednje
republiške proslave ob peti ob-
letnici vojne za samostojno Slo-
venijo in druženje članov ob
različnih priložnostih.
ŠTEFAN ŠEMROV,
predsednik pokrajinskega
odbora ZVVS Zahodnošta-
jerske
Narcisoldnost
Vsak, ki se sam razglaša za
nekaj, kar bi naj vse druge, ki
se ne razglašajo z istim pridev-
nikom, zaznamovalo s slabim,
je milo rečeno samopašno ali
narcisoidno dejanje. Izkoristiti
osamosvojitev naroda za nadalj-
njo manipulacijo s svetohlin-
skim imenom Stranke slovenske
pomladi je zloraba čustev tega
naroda. Tako so se vodstva
SDSS, SKD in SLS ob proslavi
plebiscita slovenskega naroda
že nič kolikokrat do sedaj sa-
mooklicala, z namenom izobče-
nja drugih strank, s strankami
siiovenske pomladi.
Označiti druge stranke kot ti-
ste, ki nimajo zaslug za osamos-
vojitev, je-enako, kot označiti
lastni narod, da nima zaslug za
osamosvojitveni plebiscit.
Leta 1989 sprejeti Zakon o
političnem pluralizmu, so izgla-
sovali komunisti iz strahu in pod
pritiskom svetovne demokratič-
ne javnosti, ki jo je vodil teda-
nji predsednik ZDA g. Ronald
Regan vključno z napovedano
vojno zvezd Rusom. Njemu kot
izrazitemu predstavniku antiko-
munizma se imamo v veliki meri
zahvaliti, da seje komunistični
del Evrope razletel, vendar so
žal ti komunistični drobci z us-
tanavljanjem političnih strank
naredili nove rane v narodovem
telesu po vsej neokomunistični
Evropi (izjemaje le Češka). Ta-
ko grobarji Slovenije tudi v
strankah slovenske pomladi ve-
drijo naprej v škodo demokra-
tizacije, vključno z zagovarja-
njem 5-odstotnega praga vsto-
pa v parlament in z večinskim
dvokrožnim volilnim sistemom,
z namenom zadati smrtni uda-
rec razvijajoči se demokraciji na
slovenskem (tudi stranki SED).
Bolj kot samooklicevanje
SKD, SDSS in SLS s t.i. "eks-
kluzivno zaslužne stranke" za
osamosvojitev, me šokira, da
novinarji nasedajo takšni obli-
ki narcisoidnosti oz. samookli-
cevanju in z zlorabo imena
"stranke slovenske pomladi"
pomagajo SKD, SDSS in SLS
k nadaljnji manipulaciji sloven-
skega naroda s strani komuni-
stičnih sil v strankah slovenske
pomladi.
JOŽEF JARH,
predsednik SED
Dražja rtv
naročnina
V zadnjem razmeroma krat-
kem času (avgust 95, januar 96)
je RTV Slovenija dvakrat zvi-
šala rtv naročnino za dobrih de-
vet odstotkov. Zato menim, da
je prav, da so rtv naročniki ne-
koliko podrobneje seznanjeni o
tej zadevi.
V sklepu o soglasju k RTV
naročnini (Ur. list RS št. 47/94)
med drugim piše tudi, da me-
sečno naročnino za televizijski
in radijski program RTV Slove-
nija plačujejo uporabniki radij-
skih TV sprejemnikov v pavšal-
nem znesku, in sicer za zaseb-
no rabo RTV sprejemnikov pla-
čujejo naročniki - fizične osebe
mesečno naročnino za vse svo-
je TV radijske sprejemnike, ki
jih uporabljajo osebno oziroma
skupaj s člani svoje družine v
pavšalnem znesku (1.679,00
SIT). Če ima naročnik za zaseb-
no rabo le radijski sprejemnik
oziroma sprejemnike, plačuje
mesečno naročnino v višini
(496,00 SIT).
Enako naročnino plačujejo
tudi podjetja, zavodi, zasebni
podjetniki in druge organizaci-
je za TV in radijske sprejemni-
ke, ki so namenjeni izključno
osebni rabi zaposlenih. Javna
raba pa je tudi natančno opisa-
na.
Nadalje je v omenjenem skle-
pu zapisano, da so plačila na-
ročnine oproščeni invalidi s
lOO-odstotno telesno okvaro,
invalidi z manj kot lOO-odstot-
no telesno okvaro, če jim je
priznana tudi pravica do dodat-
ka za postrežbo in tujo pomoč,
osebe, ki so trajno izgubile sluh,
ustanove za varstvo otrok, šole,
bolnišnice, domovi za ostarele,
invalidske organizacije in inva-
lidske delavnice, za sprejemni-
ke, ki so namenjeni vzgojnemu
procesu oziroma razvedrilu va-
rovancem, učencem oziroma
bolnikom, diplomatska in kon-
zularna predstavništva na pod-
lagi recipročnosti.
JURIJ CVIKL,
Dobma
Pokojnine in
varanje vlade
že v članku o pokojninah v
letu 1994 sem ugotovil, daje
vlada upokojence prevarala za
2,5 mesečnih pokojnin. To je bil
rezultat primerjave pokojnin in
uradno objavljenih podatkov o
gibanju inflacije. Razlika je bi-
la 17,5 odstotkov v korist infla-
cije. Tudi v letu 1995 seje tež-
nja o zmanjševanju pokojnin
nadaljevala in je do oktobra že
15,2 odstotka mesečne pokojni-
ne. Ne bom se spuščal v objav-
ljene podatke o stopnji inflaci-
je, saj še do danes ni nikjer ob-
javljeno, na podlagi katerih cen
blaga, uslug itn. se jo-izračuna-
va. Vlada je zagnala hrup proti
poračunavanju razlik za dva me-
seca nazaj in pristaja samo na
razliko za tekoči mesec. Mislim,
da se tudi upokojenci strinjamo
z vlado. Vlada pa naj poskrbi,
da bodo podatki o gibanju plač
sproti objavljeni, ne pa s tolik-
šno zamudo. Glede sredstev
ZPIZ so vsi strahovi odveč. Saj
so na razpolago za sprotno po-
rabo sredstva, ki so bila vplača-
na za dokup let tisočem predča-
sno upokojenih. ZPIZ ima vse
potrebne podatke, samo mora
izterjali plačila od tistih, ki so
take odkupe izvajali. Po precej
točnem izračunu znaša ta vsota
preko 17 milijard SIT za enega,
za skupno maso predčasno upo-
kojenih pa preko 170.000 mili-
jard SIT. Ta znesek pa zadošča
za pokritje plačil vseh pokojnin
za daljše obdobje. Je pa še vpra-
šanje posojila ZPIZ-a, dano vla-
di pred leti in revalorizacije in
obresti.
Upoštevati je treba tudi sreds-
tva, pridobljena pri lastninjenju.
Skoraj v vseh razpisih lastninje-
nja je navedeno najmanj 10 pa
tudi do 20 odstotkov v korist
skladov pokojnin. Seveda če ni
vse skupaj namemo izvajano sa-
mo računsko, z namenom pomi-
riti državljane, pozneje pa bo,
kar bo, saj bo to problem pri-
hodnjih vlad.
Pa še o ustavnem določilu o
socialni državi. Pri plačevanju
prispevkov za dopolnilno zava-
rovanje nas je ZPIZ (verjetno z
vednostjo ministra ali celo vla-
de) strpal v eno skupino in je v
zadnjem tromesečju znašal
1.484,00 SIT mesečno. Torej s
poprečnim prispevkom plačuje-
mo tudi za tiste, ki imajo veliko
večje dohodke.
Predlagam, da ZPIZ to spre-
meni in uvede: do plače ali do-
hodka 50.000 SIT nič, nad 50
tisoč do 100 tisoč 1.000 SIT,
nad 100 do 160 tisoč 1.500 SIT,
nad 150 tisoč do 200 tisoč 2.000
SIT, nad 200 tisoč pokojnine ali
plače 2..500 SIT ali 3.000 SIT.
Mislim, da ta sprememba v
dobi tehničnega napredka ne bi
smela izzvati posebnih proble-
mov, bi pa vsaj enkrat dokazali
socialnost države.
CIRIL KNEZ,
Laško
Odprto pismo
poslancem
Spoštovani!
Ženski forum ZL je zelo paz-
ljivo spremljal dosedanji potek
sprejemanja nove šolske zako-
nodaje. S pomočjo poslanske
skupine ZL je tudi pomagal uve-
ljaviti nekaj zelo pomembnih
dopolnil k predloženim zako-
nom. Predvsem smo se zavze-
male za enake možnosti vseh
otrok do enako kvalitetnega vrt-
ca in enako kvalitetnega šolanja,
za šolski sistem, ki bo prepre-
čeval poglabljanje socialnih raz-
lik med otroki, za šolo, ki bo po-
leg drugih demokratičnih vred-
not otrokom privzgajala tudi
sprejemanje civilizacijske nuj-
nosti uveljavljanja enakih mož-
nosti ljudi obeh spolov. S temi
predlogi smo vsaj deloma uspe-
li.
Za priloženo odprto pismo
smo se zbrane na pokrajinski
koordinaciji ženskih klubov
celjske regije odločile zato, ker
tretje branje tega paketa zako-
nov omogoča, da poslanci po-
pravite nekaj zelo slabih odlo-
čitev, ki se nam sicer obetajo.
Predvsem si želimo, da bi tu-
di vi podprli dopolnilo poslan-
ske skupine ZL proti uvajanju
obvezno-izbirnega predmeta
"Religija in etika". Tako bi pre-
prečili ločevanje otrok po sve-
tovnonazorski pripadnosti in
dosledno spoštovali ustavno na-
čelo ločitve cerkve in države.
Pričakujemo tudi, da boste
glasovali za dopolnilo poslan-
ske skupine ZL, ki bi v ustrez-
nem členu Zakona o vrtcih star-
. še izrecno zavarovalo pred mož-
nostjo, da bi ob krčenju social-
nih pravic že samo z odločitvi-
jo pristojnega ministra vse več
staršev moralo plačevati vse viš-
ji delež stroškov za svoje malč-
ke v jaslih ii^ vrtcih.
Poslanci ste po Ustavi pred-
stavniki vsega ljudstva in pri
svojem delu niste vezani na ni-
kakršna strankarska navodila.
Obe dopolnili, za kateri vam
predlagamo, da glasujete v nji-
hovo podporo, sta taki, daje bi-
lo z javnomnenjskimi anketami
neodvisnih raziskovalcev ugo-
tovljeno, da jih podpira velika
večina ljudi v Sloveniji, ne gle-
de na strankarsko pripadnost. Z
glasovanjem proti uvajanju ob-
vezno-izbirnega predmeta "Re-
ligije in etika" v javne šole, in
vašim glasom za največ 65 %
obveznost staršev do pokrivanja
stroškov programa javnega vrt-
ca, lahko dokažete, da ste vred-
ni zaupanja večine svojih volivk
in volivcev.
Potrudile se bomo obvestiti
javnost, kako ste izvoljeni dr-
žavnozborski poslanci in po-
slanke iz naših volilnih okrajev
glasovali v zvezi s tema dvema
našima zahtevama.
ŽENSKI KLUBI ZL
Celje. Štore, Šentjur,
Slovenske Konjice, Šmarje
Heraldlca
Slovenica?
Veseli smo, da je država
končno dojela pomen sloven-
skega grboslovja in daje priče-
lo delovati z uradno podporo
Ministrstva za kulturo Sloven-
sko grbo- in zastavoslovno
društvo "Heraldica Slovenica"
in pomirjala bi nas zavest, da se
naposled nekdo s polnim delov-
nim časom in sistematično uk-
varja z grboslovjem na Sloven-
skem, kije bilo doslej, z redki-
mi častnimi izjemami, kaznivo
zanemarjeno. Moti pa nas, ker
kaže, daje zastavljeno tako, da
vnaša pod videzom strokovno-
sti in po stari rdeči navadi med
Slovence razdor. Tako je npr.
Valt Jurečič, pobudnik in nosi-
lec grboslovnega društva (prej
Slovenski ščit) nedavno nanizal
"Brazdah" v nadaljevanjih ob-
širno pisanje o slovenskih dom-
nevnih grbih, barvah, itd. Na-
men tega pisanja je bil že vna-
prej jasen: razvrednotiti vse, kar
priča o slovenski državnosti in
državnotvornosti v zgodovini, o
obstoju slovenskega plemstva,
pa o nadaljevanju slovenske dr-
žave Karantanije in seveda, po-
biti odkritje o karantanskem dr-
žavnem grbu s črnim panterjem.
Skratka, prepričati je treba
Slovence, da so bili skozi vso
zgodovino človeštva zgolj hlap-
ci in dekle, enkrat pod tem, na-
to pod onim jarmom suženjstva,
izpod katerega so nas rešili šele
srbski bratje leta 1918.
Ker v kraljevini SHS in v
troedini Jugoslaviji prave zgo-
dovinske raziskave niso bile za-
želene ali celo kar prepoveda-
ne, seje takšno gledanje počasi
uveljavilo in nato utrdilo, vse do
konca SFR Jugoslavije, pa naj-
si gaje uveljavljal Korošec, kot
prvak Slovenske ljudske stran-
ke (katere pripadniki so s tem
nadaljevali celo v povojnem iz-
seljeništvu!), najsi so bili to slo-
venski komunistični politiki (in
njihovo "znanstveni" lakaji), ki
so hodili v Beograd po "osve-
žitvena" navodila. Da danda-
našnji glasilo SLS zopet objav-
lja in širi takšne nevzdržne ne-
smisle je dovolj razpoznaven
znak, daje njen vrh zajadral v
jugoslovenarstvo.
Vendar se je potrebno vpra-
šati še kaj drugega npr. ali je po-
šteno, da minister Pelhan pod-
pira omenjeno grboslovno druš-
tvo z denarjem slovenskih dav-
koplačevalcev zato, da se izrab-
lja v protislovenske namene?
Kakšno je tisto ozadje, ki nas s
takšnimi podjetji usmerja nazaj
na divji Balkan?
ERIC TOMAS,
Ljubljana
Folklora v domu
upokojencev
v domu upokojencev Šmar-
je pri Jelšah nam stanovalcem
uprava večkrat omogoči kakšno
prireditev in s tem polepša dne-
ve v jeseni življenja. Stanoval-
ci smo bili zelo veseli, ko je
prišla v petek, 19. januarja fol-
klorna skupina iz Kozjega.
Kljub nekoliko pozni večerni
uri se nas je zbralo v veliki dvo-
rani jedilnice lepo število oskr-
bovancev. Tudi oskrbovanci na
vozičkih so se udeležili te lepe
prireditve, za kar zaslužijo poh-
valo pridne negovalke. V uri in
pol trajajočem programu so iz-
vedli vrsto plesov, narodne, be-
lokranjske in lepe gorenjske (ob
pavzi pa nas je zabaval harmo-
nikar in folklorist z igranjem na
ustne orglice ob spremljavi ki-
tarista).
Hvala vam, mladi Kozjanča-
ni. S svojim lepim nastopom
folklore ste nam omogočili, da
nas je kljub mračnemu, turob-
nemu in mrzlemu zimskem ve-
čeru ogrelo toplo sonce. Vaš na-
stop folklore nam bo ostal v pri-
jetnem in nepozabnem spomi-
nu.
HILDA LOKOVŠEK,
Dom upokojencev
Šmarje pri Jelšah
Brezplačni
Škrjanček
Izvršni odbor društva za boj
proti sladkorni bolezni Celje se
najlepše zahvaljuje KUD Zarja
Trnovlje, ki je za naše društvo
brezplačno uprizorilo igro Škr-
janček v petek, 26. januarja v
kulturnem domu v Irnovljah.
Pohvaliti moramo vse igralce, ki
so svoje vloge odlično odigrali.
Posebno priznanje pa gre mladi
igralki, kije izredno dobro odi-
grala vlogo Ivane.
Društvo jim želi še mnogo us-
pehov na odrih v letu 1996.
RADO AMBROŽ,
predsednik Društva
za boj proti sladkorni
bolezni Celje
Polprazen hotel
Planja
Rogla je postala v zadnjem
času privlačno turistično središ-
če. S to mislijo sem v prvem ted-
nu decembra poklicala v hotel
Planja na Rogli v upanju, da
bom za svojo in družino mojih
prijateljev lahko opravila hotel-
sko rezervacijo za čas božičnih
praznikov (18. do 25. decem-
bra). Informacija, ki sem jo pre-
ko telefona dobila na recepciji
hotela, seje glasila, daje za bo-
žične in novoletne praznike vse
zasedeno. Iskreno povedano,
sem takšen odgovor tudi priča-
kovala.
Izgubljeno možnost preživet-
ja zimskega dopusta na Rogli
smo z družino skušali vsaj del-
no nadoknaditi z enodnevno
smučarijo na Rogli. Tja smo se
odpravili 20. 12. 1995. Hud
mraz in utrujenost sta nas pri-
peljala tudi v hotel Planja. V re-
stavraciji "Koča", kjer smo bili
prijazno postreženi, pa nas je
nekako presenetila tišina in kar
premajhno število gostov za ho-
tel, ki naj bi bil poln. Tudi pri-
jazna natakarica je močno sumi-
la o tem, da bi bil hotel polo-
vično zaseden, kaj šele. da bi bil
poln. Radovednost nas je gnala
še na recepcijo hotela, kjer so
nam povedali, da je hotel res
precej nezaseden, da pa je bila
informacija iz prodajne službe
res takšna, da bo hotel v tem ča-
su popolnoma zaseden.
Ne vem. kaj se je oz. se do-
gaja na Rogli. Nekaj je gotovo
narobe. Danes vem, da nisem
edina, ki sem želela z družino
preživeti počitnice na Rogli, a
jih kljub prostim kapacitetam
nisem mogla. Morda bi se nam
tisti, ki v tem hotelu tako odlič-
no planirajo, lahko vsaj opravi-
čili.
MARTA TADINA,
Brežice
St. 5.-1. februar 1996
NOVI TEDNIK

21
• Razgrajaškega in raz-
bijaškega Mladena P. so
policisti umirili tako, da
so mu 23. januarja ponoči
postlali v prostorčku za
pridržanje. Pred tem je
kršil javni red in mir v
Ulici XrV. divizije, do-
brohotno opozorilo poli-
cistov pa ni prav nič za-
leglo.
• Občana iz Okrogarjeve
ulice je 26. januarja zve-
čer vznemirjal neznan
moški, ki se je nemarno
drl in razgrajal po hodni-
ku stanovanjskega bloka,
pri tem pa razbil šipo na
vratih. Srečanje s patru-
ljo je na Bojana S. delo-
valo pomirjevalno.
• Moški, s katerim živi,
jo je 26. januarja ponoči
prebutal in jo nagnal iz
skupnega izvenzakonske-
ga gnezdeča. Ko se je pa-
trulja hotela z Mirkom Š.
pogovoriti in mu postavi-
ti par vprašanj, je bil do-
stop do njega nemogoč.
Možakar se je zaklenil in
očitno trdno zaspal. Manj
trdno je spala njegova
draga, ki se je zatekla k
sorodnici.
• Gustl in njegova izven-
zakonska Hermina sta
minulo soboto ponoči z
vpitjem in razgrajanjem
vznemirjala sosede na
Stanetovi ulici. Oba čaka
pot k sodniku za pre-
krške.
M.A.
Policija po meri časa in razmer
Državni projekt Policija bo na Celjskem zaživel s I. marcem
Projekt Javna varnost, po
novem imenovan Policija, je
nastal iz potrebe, da slovenska
policija svoje naloge, ki jih je
vedno več, opravi čim bolj ka-
kovostno, ob tem pa mora
upoštevati tudi pomembno
dejstvo, da so kadrovski in
gmotni viri družbe omejeni.
Gre torej za projekt sodobne
in racionalne, po evropskih
merilih organizirane policije,
ki dobršen kos svojih nalog
odmerja preventivnim dejav-
nostim.
Zaenkrat je projekt v fazi
uresničevanja predvsem na re-
gionalni oziroma lokalni rav-
ni, kar je bilo mogoče z lan-
skim sprejetjem zakona o lo-
kalni samoupravi. Projekt Po-
licija so na lokalni ravni prvi
pričeli (poskusno) uresničevati
na UNZ Kranj že s 1. januar-
jem 1993, z letošnjim letom pa
bo projekt postopoma zaživel
v vseh upravnih enotah, na
UNZ Celje s 1. marcem.
Bistvo sprememb na lokalni
ravni je težnja po čim večji
profesionalnosti policijskega
dela in specializaciji posamez-
nih delovnih nalog. Eden iz-
med pomembnih ciljev je tudi,
da se delo policije čim bolj pri-
bliža občanom in da se z njimi
čim tesneje sodeluje, v takšnih
razmerah in odnosih pa bo
mogoče uresničevati številne
naloge na področju preventi-
ve, ki z novim projektom stopa
v ospredje po starem in pre-
verjenem pravilu, da je lažje in
bolje, predvsem pa ceneje, ne-
ljube dogodke preprečevati,
kot pa razreševati njih posle-
dice.
Projekt Policija na lokalni
ravni ukinja številne policij-
ske oddelke, ki so doslej delo-
vali kot precej glomazen in
drag aparat, ki je kar tretjino
svojih razpoložljivih sil potre-
boval za lasten obstoj. V tem
smislu so na UNZ Celje že v
letu 1990 ukinili policijski od-
delek v Vojniku, pa tudi sicer
so bile na območju celjske
uprave v zadnjih letih mnoge
organizacijske spremembe na-
ravnane k spremembam, kot
jih narekuje sedanji projekt.
V projektu ni predvideno
ukinjanje sedanjih policijskih
postaj s splošnim delovnih po-
dročjem, ki delujejo na ob-
močjih bivših občin. Večino
policijskih oddelkov bodo uki-
nili, ostali ali na novo usta-
novljeni oddelki pa bodo tam,
kjer to zahtevajo specifični
varnostni in drugi kriteriji.
Večino oddelkov bodo nado-
mestile policijske pisarne, na
primer v Vojniku, kjer bo poli-
cijska pisarna odprta 2 krat
tedensko in (predvidoma) 1
krat tedensko v Štorah. Poli-
cijska pisarna je po novem
projektu opredeljena le kot
metoda policijskega dela in ne
več kot institucija s svojim
vodstvom, dežurno službo, ad-
ministracijo ipd.
Preventivna dejavnost poli-
cije, vključno z njeno socialno
funkcijo) bo prišla najbolje do
izraza v policijskem okolišu,
ki je del območja policijske
enote. Na območju PP Celje,
bo, na primer, pet policijskih
okolišev: za območje Vojnika,
Frankolovega in Dobrne, za
mesto Celje (center), za ob-
močje Spodnje in Zgornje Hu-
dinje ter Tmovelj, za Štore in
Svetino ter za Novo vas, Lavo,
Dolgo polje in Dečkovo nase-
lje. V vsakem policijskem oko-
lišu bo nameščen vodja, kate-
rega primarna naloga bo pre-
ventivna ob kar najtesnejšem
sodelovanju z občani, uprav-
nimi   institucijami,   društvi.
Njegova glavna skrb bo skri,
za varno počutje ljudi, zaznj,
vanje negativnih pojavov, zbi.
ranje raznih obvestil ipd., |^
izjemoma bo njegovo delo>J
nje represivno. Za takšne
loge bodo v okviru policijska
postaje na voljo ostali polj.
cisti.
V okviru policijske postaje
bo po novem delovala tudi kri.
minalistična skupina, speci,
alizirana predvsem za prei.
sk9vanje kaznivih dejanj, dru,
ga' skupina pa bo prav tako
specializirana in se bo ukvar.
jala izključno s prometno pro,
blematiko. Ostale službe v ok.
viru policijske postaje bodo
opravljale pretežno naloge pa.
truljiranja in opazovanja. Več
in konkretneje o novem pro-
jektu in novostih, ki bodo na
območju UNZ Celje zaživele
čez mesec dni pa bomo poro-
čali v naslednji številki.
MARJELA AGmii
Žganje in sendviči
v noči na 23. januar je nek-
do vlomil v gostinski lokal Bi-
stro Mlinaric v Šempetru. Pri-
svojil si je steklenico viskija,
jagermeistra in vecchie. Všeč
mu je bil tudi aparat za pri-
pravo toplih sendvičev, pobral
pa je tudi nekaj zavitkov ciga-
ret. Lastnika Alojza M. je s
tem oškodoval za okoli 20 tiso-
čakov.
V Kino po alico
v noči na 23. januar je nez-
nani" storilec vlomil v bife Ki-
no v Šoštanju. Ukradel je več-
jo količino različnih vrst ciga-
ret, več steklenic alkoholnih
pijač in manjšo vsoto menjal-
nega denarja. Podjetje Osmica
je oškodoval za približno 70
tisoč tolarjev.
Udar na yugo
v sredo, 23. januarja po-
poldne, so bili na Dečkovi ce-
sti v Celju na udaru štirje Za-
stavini avtomobili znamke
yugo. Igor K. je oškodovan za
okoli 54 tisoč tolarjev; ukradli
so mu digitalni avtoradio ka-
setofon, Branko L. pogreša ra-
dio kasetofon, vreden 15 tisoč
tolarjev, iz avtomobila Rober-
ta Ž. pa je vlomilec odnesel
dvoje sončnih očal ter nekaj
kaset v skupni vrednosti okoli
10 tisoč tolarjev. Četrti lastnik
yuga, Boštjan K., pa ne pogre-
ša ničesar.
Nezalclenjena
prilcoiica
v času od nedelje do torka,
23. januarja, je izpred stavbe
Slovenka na Linhartovi ulici
izginila nezaklenjena avtomo-
bilska prikolica z reg. št. CE
S6-250. Ogrodje prikolice je
kovinsko in črne barve, dno pa
je iz masivnih hrastovih letev.
Podjetje Integros je oškodova-
no za približno 120 tisoč to-
larjev.
Pijača in jedača
v noči na 24. januar je nez-
nani storilec vlomil v bistro
Elf na Ljubljanski cesti v Ce-
lju. Lastnica Hermina D. po-
greša cigarete, več steklenic
alkoholnih pijač in sokov ter
nekaj vrečk chipsa in čokolado
v skupni vrednosti okoli 40 ti-
soč tolarjev.
Vlomljeni butik
v noči na 24. januar je bilo
vlomljeno v butik Nino na
Ljubljemski cesti v Celju. Vlo-
milci so ukradli več kosov us-
njenih oblačil, v glavnem žen-
ske in moške j akne, nekaj mo-
ških hlač ter telovnikov za oba
spola in večje število trenirk.
Zmanjkalo je tudi okoli 40 ti-
soč tolarjev menjalnega de-
narja. Skupna škoda znaša
približno 2 milijona 100 tisoč
tolarjev, oškodovanka pa je
Dagmar T. iz Laškega.
Pregnani, prijeti
Policisti PP Celje in krimi-
nalisti UKS UNZ Celje so, za-
radi svuna storitve kaznivega
dejanja velike tatvine, v minu-
lih dneh obravnavali Borisa H.
(30), Alojza L. (28) in Franca
G. (41). Ti trije Celjani so
osumljeni, da so vlomili v dva
gostinska lokala v Celju.
V noči na 24. januar so vlo-
mih v bistro Alf v Celju in tam
kradU cigarete, alkoholne pi-
jače in čokolado ter lastnika
oškodovali za okoli 75 tisoč to-
larjev. V isti noči so vlomili
tudi v samopostrežno trgovino
Pri mostu na Ulici XIV. divizi-
je v Celju. V notranjost so pri-
šli tako, da so zlomili vložek
cilindrične ključavnice, v
vrečke pa so strpali cigarete,
hrano in alkoholne pijače v
skupni vrednosti pribhžno 50
tisoč tolarjev. Ko so, misleč, da
jim je »podvig« uspel, odhajali
iz prodajalne, so jih zalotili
policisti PP Celje in jih prijeli.
Ker so vsi trije že stari znanci
policije, so jih s kazensko
ovadbo privedli k preiskov«
nemu sodniku, ki jih je po M
slišanju izpustil. 1
Isical, našei        1
V noči na 25. januar je nez-
nani storilec vlomil v bistro ir,
trgovino Han na Gubčevi ulici
v Celju. Prostore je temeljito
pregledal in našel, kar je iskal,
Odnesel je 110 tisoč tolarjev
denarja.
Oicradeni Ribič
v noči na 25. januar je bilo
vlomljeno v gostinski lokal Ri-
bič na Trgu celjskih knezov v
Celju. Storilci so iz lokala od-
nesli večjo količino prehram-
benih proizvodov, cigaret ter
alkoholnih in brezalkoholnih
pijač v skupni vrednosti 161
tisoč tolarjev, za kolikor je
oškodovano gostinsko podjel^
Ojstrica.
V vrtec po miio
v noči na 25. januar je nek-
do vlomil v Vrtec Najdihojca
na Prešernovi cesti v Velenju
Očitno se je pripravljal na ve-
liko žehto, saj je ula-adel več
steklenic tekočega mila in ne-
kaj malega tolarskega drobiža.
Ui(radene vozovnice
Pri Rdeči dvorani v Velenju
je bUo v noči na četrtek vlom-
ljeno v dva avtobusa, last Josi-
pa Š. in Romana S. Lastnika
pogrešata 70 voznih kart, kla-
divce za razbijanje stekla iD
manjšo svetilko.
Viomii sl(ozi oicno
Minuli četrtek je nekdo vk
mil v stanovanjsko hišo Vil
torja O. v kraju Prekorje. St(
rilec je temeljito pregledal v!
•prostore ter našel in ukrad
telefonski aparat znamke pi
nasonic s prenosno mobitelnff
slušalko iste znamke, filmsko
kamero, dva fotografska apa-
rata in več kosov zlatega naki-
ta. Lastnik je oškodovan 2|
okoli pol milijona tolarjev, i
Tobalc in drobiž    |
Minulo nedeljo zgodaj zju-
traj je nekdo vlomil v trgovino
Hribar v Ljubečni pri Celju
Ukradel je več zavojčkov ciga-
ret marlboro in boss, našel p3
je tudi za 15 tisoč tolarjev me-
njalnega denarja. Lastnica t
govine. Cvetka H., je oškod
vana za okoli 50 tisoč tolarj«
Kradei v pisarnah
v noči na ponedeljek, 29. ji
nuarja, je neznani storilec vl<
mil v upravno zgradbo OG
Remont v Oblakovi ulici v O
lju. v dveh pisarnah je ukrad»
5 telefonskih aparatov znamk^
samsung in lastnika oškodov*
za približno 150 tisoč tolarje!
Stoenica v plamenih
v bližini križišča Maribor-
ske ceste s Podjavorškovo uli-
co se je 24. januarja popoldne
vnel osebni avtomobil znamke
zastava 101. Požar, do katere-
ga je prišlo na električnih ka-
blih v predelu motorja, je voz-
nik Pavel M. sam pogasil z
ročnim gasilnim aparatom,
škoda, ki je nastala, pa znaša
okoli 70 tisoč tolarjev.
Poslopje v ognju
Minuli četrtek okrog pold-
neva je izbruhnil požar na go-
spodarskem poslopju v vasi
Gostinca v Virštanju. Leseno
poslopje, last Ivana J., je v ce-
loti zgorelo, uničen pa je tudi
stroj za žganjekuho, stroj za
mletje koruze, krožna žaga ter
okoli 3 tone koruze in 600 kg
pšenice. Goreti je pričelo v
prekajevalnici mesa, ogenj pa
se je razširil na celotno gospo-
darsko poslopje. Požar so gasi-
li gasilci GD Sela in Verače ter
Virštanj ter nekaj domačinov.
Skupna škoda znaša okoli 600
tisoč tolarjev.
Gorela siciadovnlca
Minulo soboto ponoči je za-
gorelo na nedograjeni stano-
vanjski hiši Franca P. v kraju
Radoblje. Lastnik je imel tik
ob hiši zložena drva, ki so se
vnela. Požar je najverjetneje
povzročila improvizirana dim-
na cev, ki je speljana iz peči v
pritličju stavbe skozi steno, in
ki se je dotikala skladovnice
drv. Zaradi požara sta poško-
dovani dve kletni okni, po za-
slugi laških gasilcev pa se
ogenj ni ras^širil na ostrešni del
objekta. Gmotna škoda, ki je
nastala, znaša okoli 100 tisoč
tolarjev. M.A.
Smrtna
poškodba
v gozdu
Šestdesetletni Anton P. in
njegov dvaindvajsetletni sin
Anton sta 18. januarja popold-
ne v gozdu v kraju Rove podi-
rala drevje.
Sin se je približal očetu rav-
no v času, ko je ta posekal več-
je kostanjevo drevo, vrh podr-
tega drevesa pa je med pada-
njem zadel ob bližnjo smreko
ter se zaradi tega prelomil in
padel na Antona P. mlajšega.
Poškodovani je pod težo dre-
vesa obležal nezavesten, po-
tem pa so ga odpeljali v celjsko
bolnišnico, kjer je 26. januarja
poškodbžun podlegel.      M.At
Št. 5.-1. februar 1996


NOVITEDNK
Ma potezi strokovnjak
za balistiko_
pričelo se Je ponovno sojenje obtoženemu Marjanu Šošteriču
po sklepu Višjega sodišča
y Celju, ki je sodbo Okrožne-
ga sodišča Celje, po kateri je
bil Marjan Šošterič iz Celja
jpoznan za krivega in obso-
jan na skupno zaporno kazen
g let in 6 mesecev zapora,
razveljavilo in zadevo vrnilo
^ novo sojenje, se je v torek,
pred petčlanskim senatom
pod predsedstvom sodnika
j^Iirana Priteklja, pričelo no-
vo sojenje. Na prvostopenj-
sko sodbo sta se pritožila za-
govornik obtoženega in
okrožna državna tožilka.
Na pričetku novega soje-
nja so bili zaslišani obtoženi^
Marjan Šošterič, priča Zlat-
ka Šošterič ter oškodovanka
Jolanda Koella. Njihove iz-
povedi se niso bistveno razli-
kovale od tistih v predhod-
nih postopkih, senat pa se je
v teh pričevanjih osredotočil
predvsem na vprašanja okoli
akta streljanja oziroma situ-
acij, ki so sredi julija leta
1991 pred prodajalno Obuti
maček v ulici Zagata v Celju
pripeljale do tragedije, ko je
Roland Koella zaradi posle-
dic strelnih ran dne 5. avgu-
sta v celjski bolnišnici umrl,
njegova žena Jolanda pa je
bila hudo ranjena. Po teme-
Ijitejši analizi dogajanja naj
bi bila (po vnovičnem soje-
nju) bolj jasna opredelitev
obeh kaznivih dejanj, ki naj
bi jih bil obtoženi storil v
stanju bistveno zmanjšane
prištevnosti in v prekorače-
nem silobranu. Šošterič je
bil namreč s prvostopenjsko
sodbo spoznan za krivega
kaznivega dejanja posebno
hude telesne poškodbe v prej
omenjenem stanju in okoliš-
činah, zaradi katerih je Ro-
land Kolella kasneje umrl,
žena Jolanda pa je preživela.
Po zaslišanju obtoženega,
ki je izjavil, da je opredelitev
kaznivega dejanja v obtožni-
ci neutemeljena (umor, po-
skus umora) in obeh prič, je
zagovornik obtoženega,
mag. Drago Demšar, senatu
predlagal, da zagotovi še
nmenje izvedenca balistične
stroke. Temu predlogu je
oporekala okrožna državna
tožilka, a se je senat, po kraj-
šem posvetovanju, odločil,
da predlogu obtoženčevega
zagovornika ugodi. Nadalje-
vanje sojenja je preloženo za
nedoločen čas.
Trčenje v Vrbnem
Na magistralni cesti v kra-
ju Vrbno se je, v torek 23.
januarja popoldne, pripetila
nezgoda, v kateri je ena ose-
ba utrpela hude telesne po-
škodbe. Gmotna škoda na
vozilih znaša okoli 700 tisoč
tolarjev.
Zdravko Š. (44) iz Šentjur-
ja je vozil osebni avtomobil
iz smeri Šentjurja proti Ce-
lju. Pri avtobusnem postaja-
lišču v Vrbnem je po levem
pasu obvozil dva voznika
osebnih avtomobilov, ki Sta
se na cesti ustavila in s tem
odstopila prednost vozniku
avtobusa. V tem trenutku
mu je nasproti pripeljal voz-
nik osebnega avtomobila,
47-letni Ivan K. iz Šentjurja,
H kljub umikanju v desno,
trčenja ni mogel preprečiti.
V nesreči je hude telesne po-
škodbe utrpel voznik Ivan K.
Na zasneženi cesti
Na magistralni cesti Arja
vas-Velenje se je v soboto 27.
januarja dopoldne pripetila
nezgoda, v kateri je bila ena
oseba težko ranjena, na vozi-
lu pa je škode za okoli lOO
tisoč tolarjev.
Franc S. (45) iz Velenja je
vozil  osebni  avtomobil iz
smeri Velike Pirešice proti
Rušam. Na ravnem delu ce-
ste, ki je bila zasnežena in
mokra, ga je pričelo zanaša-
ti; najprej je zapeljal na des-
no bankino, potem pa je silo-
vito treščil v jarek. Sunek je
bil tako močan, da je vozilo
dvignilo v zrak in je po nekaj
metrih letenja po zraku ob-
stalo na kolesih ob vozišču.
V nesreči se je hudo telesno
poškodoval sopotnik, 14-let-
ni Damijan V. iz Velenja.
Nejasne oicoiiščine
v križišču Mariborske ce-
ste in Ulice frankolovskih
žrtev v Celju se je v nedeljo
28. januarja popoldne pripe-
tila nezgoda, ki se je, na sre-
čo, končala le z gmotno ško-
do na vozilih.
Trčila sta osebni avtomo-
bil znamke volkswagen tip
vento GL, ki je pripeljal po
Mariborski cesti, in osebni
avtomobil znamke renault
clio 1,2 RN, ki je pripeljal po
Ulici frankolovskih žrtev.
Na UNZ Celje naprošajo
občane, ki bi lahko pomagali
pri razjasnitvi okoliščin te
nezgode, da pokličejo na tel.
št. 92 ali na Policijsko posta-
jo Celje, tel. 482-110.
Pešica umria, voznili
pobegnii
Na lokalni cesti zunaj na-
selja Velenje se je, v soboto
27. januarja dopoldne, pri-
petila nezgoda, v kateri je
ena oseba umrla, voznik pa
je s kraja dogodka pobegnil.
Marjan Š. (27) iz Škal pri
Velenju je vozil osebni avto-
mobil po lokalni cesti iz
smeri Velenja proti Skalam.
Ko je po klancu navzdol pri-
peljal v desni pregledni ovi-
nek, je vozilo na mokri cesti
pričelo zanašati, pri tem pa
je s sprednjim delom trčil v
peško, 66-letno Štefanijo F.
iz Velenja, ki je hodila ob
desnem robu vozišča. Peška
je obležala na vozišču, voz-
nik Marjan Š. pa je peljal
naprej v smeri Skal. Pone-
srečerika je podlegla poškod-
bam še pred prihodom reše-
valnega vozila, s pomočjo
krajanov pa so velenjski po-
licisti pobeglega voznika v
dobri uri izsledili na njego-
vem domu.
Neslavni rekorder z 2,49
v nedeljo, 28. januarja med 17. in 24. uro so policisti
izvajali poostreni nadzor v prometu na območju
celotne celjske regije. Kljub dokaj slabemu vremenu so
ustavili in preverili 1030 voznikov.
Ugotovili so 306 različnih prekrškov, 65 kršiteljev so
zaradi hujših prekrškov predlagali v postopek sodniku
za prekrške, 192 voznikom je bila na kraju prekrška
izrečena denarna kazen, 49 voznikov pa so le opozorili
na lažje kršitve cestno prometnih predpisov.
Z alkotestom so psihofizično stanje preverili pri 199
voznikih. Pri 38 je naprava pokazala, da so imeli v
organizmu več kot 0,5 promile alkohola, neslavni
rekorder med nedeljskimi opitimi vozniki pa je bil
Velenjčan, pri katerem je alkotest pokazal 2,49 pro-
mile alkohola. M.A.
Trgovina z belim blagom
v zadnjem času sta dva primera opozorila na trgovi-
no z belim blagom. Najprej je bil to primer dvanajst-
letne deklice iz Maribora, za katero se je, ko je rodila
otroka izkazalo, da so jo starši prodali očetu otroka.
Naslednji pa je še za v tančico zavit primer ugrabitve
štiriletne slovenske deklice v nakupovalnem centru v
italijanski Palmanovi, o katerem pa uradni viri ne
vedo nič.
Izginotja naj bi jo rešilo hitro ukrepanje staršev in
alarmiranje varnostnikov v trgovini, ki so poslopje
zaprli in se lotili temeljitega pregleda. Deklico naj bi
našli v garderobi. Bila je omamljena, ostrižena, preo-j
blečena v fantka in po obrazu pobarvana, tako da bi jo j
ugrabitelji verjetno spravili iz trgovine kot temnopol- \
tega dečka. Čeprav gre lahko za izmišljeno zgodbo, je
tudi ta poučna.
Starši, ne puščajte otrok brez nadzora! O usodi
ugrabljenih otrok se največkrat lahko samo ugiba.
Znano je, da se ugrabitve otrok lahko končajo z nji-
hovo prodajo zakonskim parom brez otrok, da poti
belih ugrabljenih deklic pogosto vodijo v hareme arab-
skih držav ter da so ugrabitve lahko povezane tudi s
trgovino s človeškimi organi. (Sled)
Pol milijona zapornikov
Uprave ameriških zaporov bijejo plat zvona. Vsak 193.
Američan sedi v zaporu. Ti so prenapolnjeni, razmere v njih
pa slabe. Bojijo se uporov.
Junija lani je število zapornikov prvič preseglo številko
milijon. V zadnjih desetih letih se je število zapornikov
podvojilo, v primerjavi z letom 1980 celo potrojilo, z gradnjo
novih zaporov pa še odlašajo. Samo v prvem polletju 1994 je
moralo v poprečju vsak teden v zapor 1.500 storilcev kazni-
vih dejanj. V nekaterih zveznih državah se je število zapor-
nikov povečalo do 20 odstotkov. Vsak peti zapornik sedi v
zaporih v Kaliforniji ali Teksasu, kjer je med 100 tisoč
obsojenimi kar 545 takšnih, ki so obsojeni na več kot leto
dni zapora.
Število zapornic se je dvignilo za 6,2 odstotka, zapornikov
za 3,9 odstotka. Nekaj nad 6 odstotkov vseh zapornikov je
žensk, razmerje med črnci in belci pa je sedem proti ena.
Razlogov za prenapolnjene zapore je več vrst: porast šte-
vila kaznivih dejanj zoper telo in življenje, roparskih napa-
dov, več je posilstev ter kaznivih dejanj, povezanih z drogo.
Sodišča se vse pogosteje odločajo za zaporne in redkeje za
tim. alternativne kazni. (Sled) 1
Zaseženi predmeti, lastniki neznani
Delavci Policijske postaje Celje so v minulem obdobju obravnavali več kaznivih dejanj
vlomov v vozila oziroma storilce kaznivih dejanj, katerim so ukradene predmete zasegli,
•^iso pa znani lastniki teh predmetov. Če jih kdo prepozna, naj se oglasi na PP Celje.
Zaseženi predmeti so (na fotografiji): -avtoradio kasetofon znamke grundig; -avtoradio
•kasetofon znamke universum; -avtoradio kasetofon znamke opel; -okrogli zvočniki znamke
Pioneer; -oglati zvočniki znamke anitech; -oglati zvočniki znamkegoldstar; -oglati zvočniki
^namkc roadstar; -oglati zvočniki znamke leviš; -sončna očala, prva pomoč, rezervne
Žarnice.
Na temelju 1071. člena v zvezi z 981. čl. Zakona o
obligacijskih razmerjih (Ur. I. SFRJ št 29/78, z novelami)
objavlja Banka Celje d.d., Celje
JAVNO DRAŽBO
za prodajo 4.592 zastavljenih delnic Banke Celje d.d., Celje,
katerih lastnik je Rogaška ZHT d.d., Rogaška Slatina po izklicni
ceni 8.000,00 SIT za 1 delnico. Delnice Banke Celje d.d. se
nahajajo v Banki Celje d.d.
Javna dražba bo
v petek. 9. februarla 1996. ob 12.00 uri, v sejni sobi v
I. nadstropju Banke Celie d.d.. Vodnikova 2. Celje.
Najnižja cena po kateri se bodo prodajale delnice Banke Celje, je
izklicna cena delnic v višini 8.000,00 SIT za 1 delnico.
Dražbe se lahko udeležijo pravne in fizične osebe, ki bodo do
8.2.1996 vplačale varščino v višini 10% izklicne cene delnic
Banke Celje d.d, na ŽR št. 50700-620-16-27497-907.
(Eventuelnj kupci manjših paketov delnic lahko vplačajo
varščino le za manjši paket, vendar lahko potem dražijo samo
do višine plačane varščine.)
Udeleženci dražbe morajo ob pristopu k dražbi predložiti
potrdilo o vplačani varščini.
Pooblaščenci pra vnih oseb se bodo morali pred pričetkom
dražbe izkazati s pooblastilom.
Predkupno pravico imajo delničarji Banke Celje d.d., ki lahko še
takoj po končani javni dražbi izjavijo, da kupijo delnice pod
enakimi pogoji, kot so bile izlicitirane.
Kupec bo moral kupnino poravanati do 13.2.1996.
Udeležencem, kina dražbi ne bodo uspeli, bo varščina vrnjena
do 13.2.1996.
Dodatne informacije so na razpolago v Banki Celje d.d., Sektor
zakladništva. Vodnikova 2, Celje, telefon: 063 431 116.
št. 5.-1. februar 1996
NOVI TEDNIK
GLASBA
2^
Na posnetku je Štajerskih 7po lanski zmagi v Vinski Gori. Bo njihov nasmeh tudi letos tako sproščen?
Štajerskih 7 znova v boj
štajerskih 7 ne pozna počitka!
Za njimi je uspešno leto, ko so
praznovali deset let igranja, ki so
ga kronali z zmago na prvem fe-
stivalu polk in valčkov v Vinski
Gori ter turnejo po daljni Avstrali-
ji. Lansko leto so zaključili z us-
pešnim samostojnim novoletnim
koncertom v Laškem, v novo leto
pa so skočili z nastopom v novem
hotelu v Logarski dolini.
Zdaj gre vse po starem, saj se
nastopi vrstijo kot po tekočem tra-
ku. Veseli pa smo, daje vsaj v prvi
polovici leta veliko nastopov ve-
zanih prav na NT-RC. Tako bo
Štajerskih 7 prvič nastopilo na
Pustni torek, 20. febmarja na veli-
ki prireditvi na Glavnem trgu v Ce-
lju, kjer bodo igrali za staro in mla-
do. Štajerskih 7 bo letos že drugič
zraven na 24. izletu 100 kmečkih
žensk na morje, 29. in 30. marca v
Luciji pri Portorožu.
V teh dneh se izjemno popular-
na skupina pripravlja na ponovi-
tev lanskega podviga, ko bo nasto-
pila na 2. festivalu polk in valčkov
9. marca v Vinski Gori. Ali jim bo
uspelo ponoviti lanski uspeh, ko so
zmagali s pesmijo člana Robija
Smolnikarja Ranjeno srce? V kon-
kurenci so še Slovenija, Brane
Klaužar, Peter Fink, Ekart, Vita,
Boris Razpomik, Toni Iskra, Vrisk,
Vihamik in avlor iz Švice, za ka-
terega še iščejo izvajalca
21. marca pa bo Štajerskih 7 na-
stopilo v Laškem na prireditvi Ve-
selico vas zabava. Del na prireditvi
zbranega denarja bo namenjen ve-
selim počim icam otrok laške ob-
čine. V Laškem bo nastopilo deset
najboljših ansamblov z lanskega
programa Radia Celje in med nji-
mi so tudi Štajerskih 7. Fantje so
takorekoč razprodani in pred nji-
mi je še ena naporna sezona, ki jo
pa bodo v glavnem preživeli bolj
doma, kot v tujini.
TONE VRABL
HIK, v sredini dosedanja članica Metka Bračko.
HIK je ostal brez pevke
Po dobrih desetih letih zvesto-
be Hmeljarskemu instrumentalne-
mu kvintetu iz Velike Pirešice se
je pred dnevi od njega poslovila
pevka iVletka BraČko. Zadnja leta
je za ansambel veliko naredila, zla-
sti na področju javne afirmacije. In
kam čedna in dobra pevka Metka
odhaja?
"Velenjska skupina Dan in noč
je ostala brez pevke Vere Soline
in tako seje pojavila priložnost, da
se priključim vse boljši skupini. To
je izziv, katerega je vsak pevec ve-
sel. V Hmeljarskem instrumental-
nem kvintetu mi je bilo lepo in ve-
liko prijemega smo skupaj dožive-
li, ne nazadnje smo skupaj posneli
tudi dve kaseti. Prvo pred leti, dm-
go zdaj. Ob slovesu pa je najbolj
pomembno, da bomo še naprej os-
tali prijatelji. Nekaj nastopov bo-
mo še opravili skupaj, tako tudi ti-
stega 21. marca v dvorani Tri lilije
v Laškem. Starim prijateljem že-
lim, da bi bili Uidi v prihodnje us-
pešni, sama pa si bom prizadeva-
la, da bomo uspešni tudi s skupino
Dan in noč."
TV
Umor v imenu umetnosti
Pop ikona David Bowle v hali Tivoli
Le dobrih 24 ur po alter-kon-
certu leta, nastopu Foetusa v Da-
koti, nas v Ljubljani čaka Še en
koncert leta. Tokrat bo v veliki
dvorani Hale Tivoli svojo najno-
vejšo ploščo "Outside" predstav-
ljal nihče drug kot veliki David
Bovvie, eden izmed najslavnejših
pop umetnikov zadnjega četrt sto-
letja. To bo po predlanskem kon-
certu seatileških megazveznikov
Nirvana brez dvoma eden največ-
jih glasbenih dogodkov v samo-
stojni Sloveniji.
Svojo zadnjo ploščo "Outside"
je Bovvie objavil lani oktobra. Na
razočaranje mnogih, ki Davida
poznajo predvsem po hit plošči
"Let's Dance" in uspešnicah
"China Girl", "IVlodern Girl",
"Blue Jeans" in pa seveda po di-
skoidni "Let's Dance", je tokrat-
ni LP spet narejen v stilu pop art
umetnin - Ziggy Stardust iz leta
1972, "Diamond Dogs" iz leta
1974 in izvrsme "Scary Monsters"
iz začetka osemdesetih. Gre torej
za konceptualni album, vse sku-
paj pa se vrti okoli detektiva Nat-
hana Adlerja, ki na silvestrsko
noč leta 1999 preiskuje umor,
storjen v imenu umetnosti. Ves
material za to ploščo, kar za do-
brih 74 minut gaje, je Bowie po-
snel v studiu Montreaux v Švici.
Kot ponavadi je tudi tokrat ob se-
bi zbral izvrstne instrumentali.ste;
kitarista Reevesa Gabreisa (lin
Machine) in Carlosa Alomarja s
katerim je že sodeloval pri snema-
nju LP "Let's Dance", pianista
MikeaGarsona bobnarja Sterlin-
ga Campbella in basista Vossiea
Finea. Končno zvočno podobo sta
Bovvieu pomagala' ustvariti sne-
malec David Richards in produ-
centski mag Brian Eno, ki je odi-
gral tudi vse sintetizatorje.
Bovvie je 8. januarja praznoval
že svoj 49. rojstni dan. Svojo pr-
vo malo ploščo "Space Oddity" je
IDOsnel daljnega leta 1969 in se z
njo uvrstil na 5. mesto britanske
lestvice. Svetovno slavo si je pri-
dobil s konceptualnim LP "The
Rise And Fall Of Ziggy Stardust
And The Spiders From Mars", fi-
nančno neodvisnost pa z albumom
"Let's Dance", na račun kalfl
si lahko še danes privošči ofl
Ijanje izrazito nekomerci«
glasbenih projektov, kakršen
di že nakajkrat omenjeni
de". Do sedaj je Bowie i/i
kot trideset albumov, prav to|||l
single plošč pa se je znašlo
prvih dvajset na lestvicah najb,
Ije prodajanih v skoraj vseh drjj
vah sveta. Poleg izredno uspeš^
glasbene kariere je za Bovvicmtij
di precej uspešna filmska karier
("The Man Who Fell to liartli''
"Just A Gigolo", "1 he Hunger'
"Merry Christmas Mr. Lawr^n
ce", "Labyrinth", "Absolute \
ginners"...), zanemariti pa ncstiK,
mo tudi njegovega slikarske^
udejslvovanja; letos je, naprim^,
z veliko uspeha oblikoval plakj
za znani jazz festival v Montn,
auxu.
V Ljubljano, v torek, 6. februai,
ja, torej prihaja živa legenda kiji
v slabega pol stoletja doživela t3
liko, kot bi "normalen", povpi
čen Zemljan v petstotih letih. V
demdesetih in osemdesetih]
svojim delom rušil tabuje sploi
pop kulture, vedno je iskal m
poti umetniškega in osebnost
ga izražanja in je eden izmed n
zaslužnejših umetnikov, ki je|
pulamo glasbo uspel povezal
ostalimi vejami umetnosti; od s
pa do slikarstva in poezije.
STANE SPEG
Poi(ul(aii smo v Žametov dom
Med pravimi, še redno aktirnimi, muzlkantl na Celjskem Je Franci Zeme Iz Tomaža nad Vojnlkom.
čeprav je Franci mladost pre-
življal na Teharjah, kjer Še da-
nes živi njegova mama, ki bo
letos dopolnila 80 let, pa se je
kžisneje preselil na ženin dom v
Tomaž. Zemetov dom stoji na
grebenu, od koder je zlasti po-
noči prekrasen pogled na Celje
in Vojnik, ko se oba kopata v
morju luči. To je prava glasbe-
na družina saj sta tudi oba Ze-
metova sinova,
Bojan in Andrej, izvrstna
glasbenika. Pot sta seveda že
kot otroka začela pri očetu Fran-
ciju, ob 25. obletnici pa sta se
poslovila, eno leto imela svojo
skupino, zdaj pa sta člana an-
sambla Franca Miheliča. Bojan
in Andrej rada pomagata tudi
drugim glasbenim skupinam,
bodisi da igrata, pojeta ali kaj
napišeta in aranžirata.
Franci pa se ne da. Lani je
proslavil 30-letnico, letos je po-
snel četrto kaseto z naslovom
Mami za praznik, ki jo bo za 8.
marec tudi predstavil v doma-
čem Vojniku, gost pa bo Franc
Mihelič. Mama Fanika sicer ne
igra nobenega instrumenta, pač
pa včasih v družbi rada zapoje.
Seveda ji ostane veliko dela, ko
se vsi trije glasbeniki vračajo v
zgodnjih jutranjih urah domov
in jim je treba oprati, jih nahra-
niti, poskrbeti, da spet pridejo
k sebi...
Prostori so polni glasbenih in-
strumentov in ostalega, kar spo-
minja, da tam na vrhu Tomaža
živi vesela in dobra glasbena
družina. Franci v prostem času
poučuje mlade harmonikarje in
jih usmerja k drugim harmoni-
karjem v nadaljnje šolanje. Pri-
pravlja razna glasbena srečanja,
v zadnjih letih predvsem zelo us-
pelo glasbeno parado pa Miklav-
žev večer in še kaj. Kljub teža-
vam Franci z družino nikoli ne
obupa, kajti glasba "ga gor dr-
ži", kot rad reče.
"Sestavim ekipo, delamo do-
bro, pa mi že kdo odpelje kake-
ga glasbenika. In se ne dam, ta-
koj začnem znova. Seveda je to
težko, vendar delam. Zdaj me je
zapustila pevka Karmen Pečnik
(sicer Bojanovo dekle - op.p.),
ki je odšla pet v Nemčijo, pa sern
našel Vero Koren. In spet dela-
mo in bomo delali."
Veselje je posedeti v toplem
Zemetovem domu, kjer vidiš,
da sta sinova Bojan in Andrej
hvaležna očetu, da ju je moj-
strsko vpeljal v glasbeni svet.
In to mu danes vraCataz mno-_
gimi nasveti in svežimi idejami
ki jih mladi ljudje imajo. In ta
ko nastajajo nove, prijetne vi
že, k jih imajo ljudje radi.
bo še dolgo tako!
„......_ TONE VRABl
Polona Vetrih in David Bovvie
Verjetno se vam zdi čudno, v
kakšni povezavi sta imeni iz na-
slova. Noja, v Ljubljani se bo v
kratkem zgodil koncert legendar-
nega Davida Bovvieja, v oddaji
Glasba je življenje pa bo na glas-
benem zaslišanju legendama Po-
lona Vetrih. Če ž£ ne boste obi-
skali koncerta, poslušajte vsaj
sobotno oddajo, kjer se bo Po-
lona predstavila tudi kot pevka.
Ne vem sicer, koliko verjame-
te v vedeževalce, ampak marsi-
kaj so že napovedali. V nasled-
nji oddaji nam bo vedeževalec
Danilo Furlan izdal - teden pred
rokom - kdo bo zmagovalec slo-
venskega izbora za popevko
Evrovizije. Če bo vse po sreči,
nam bo povedal celotni vrstni
red. Njegovo jasnovidnost bomo
lahko preverili že teden kasneje,
ko se bodo na izboru predstavili
slovenski glasbeniki. Spremljaj-
te - zanimivo bo!
In ker se zadnje čase pri nas
ime David Bovvie precej pojav-
lja, sem izbrskala nekaj citatov,
ici jih je zvezdnik izrekel pred
dvajsetimi leti. "Vse kar vem je
to, da si nekoč želim postati pred-
sednik angleške vlade."
"Vsa moja potovanja temelji-
jo na tem, da bi dobil nove ideje
za pisanje pesmi. Veliko teh po-
tovanj je sanjskih in ko se vmem
nazaj v krut realen svet, lahko te
sanje prenesem tudi na druge."
Upam, da bo Bovvie po gosto-
vanju v Sloveniji dobil kakšen
navdih za nov hit!
Simona H20
Jubiiejni CD E. Fiiserja
Z manjšo zamudo, kajti jubi-
lejni koncert ob 25-letnici delo-
vanja je že zdavnaj mimo, je Ed-
vin Fliser le dočakal izid svoje-
ga novega CD, na katerem je kar
dvajset njegovih uspešnic.
Gre za prerez nekaj let, ko je
Edvin Fliser na različnih festi-
valih ter ob drugih priložnostih
zapel vrsto pesmi, ki so postale
prave uspešnice. Omenimo sa-
mo nekatere, ki so tudi na jubi-
lejnem CD: Njej, ki sem jo lju-
bil. Tam, kjer sem doma. Leti,
leti lastovka. Solza, ki je nc pro-
dam, Otroci morja. Pesem 7z di-
nar, Muaja Pepka, Moj Maribor,
Še eno rundo daj, točajka...
Na CD je devet avtorskih pe-
smi Edvina Fiiserja, druge pa so
napisali Jože Privšek, Dušan Po-
renta, Boris Kovačič, Tadej Hru-
šovar, Mojmir Sepe in drugI.
Med tekstopisci srečamo Elzo
Budau, Miroslava Košuto, Du-
šana Velkavrha, Gregorja Stmi-
šo, Ivana Sivca in mnoge druge.
CD je res reprezentančen prikaz
dela enega izmed vodilnih slo-
venskih pevcev Edvina Fiiserja,
ki zadnja leta manj nastopa po
festivalih, kjer je pobral vrsto
nagrad, več pa avtorsko ustvar-
ja, piše za druge ter seveda še
vedno nastopa. Tako je ponov-
no zunanji član Alpskega kvin-
teta, ki je po odhodu Braca Ko-
rena ostal brez pevca ter glede
na prosti čas vskočita Oto Pest-
ner in Edvin Fliser, ki sla pred
leti z Alpskim že pela.
CD 25 let Edvina Fiiserja
izdala Založba RTV ZKP Si
venije. Kdor ima rad dobro glJ
bo, si bo svoj arhiv prav goto'
izpopolnil tudi s Fliserjevii
pesmimi. Na posnetku: Edvi«
Fliser z ženo na enem izme<
koncertov, ko je lahko posluš
druge in ne drugi njega.
t
if. 5. - 1. februar 1996

GLASBA
NOVI TEDNIK
Zadnji Madonnin single
"Vou'!! See" iz pred kratkim ob-
ijjvljene kompilacijske plošče
•^mething To Remember" se je
že poslovil z najvišjih mest les-
tvic v ZDA, kar pa ne velja za
jpansko verzijo te pesmi.
MADONNA je omenjeno bala-
do kar sama prevedla, ji dala na-
slov "Veras" in jo v brezhibni
Španščini tudi zapela Rezultat je
več kot sto tisoč prodanih izvo-
dov v prvem tednu prodaje in pr-
vo mesto na večini lestvic špan-
[sko govorečih držav.
'[ Prijatelji, upniki, žena in hčere
(lani umrlega JERRVJA
GARCIE, pevca in kitarista kult-
nega californijskega benda
GRATEFUL DEAD, so se s šte-
vilnimi dobro plačanimi odvetni-
ki pred dnevi spravili nad njego-
vo 3" mio dolarjev vredno zapuš-
čino. Največji delež zapuščine,
kar 15 mio dolarjev, zahteva Jerry-
jjev osebni menadžer, s precej
manjšo vsoto {4,5 mio dolarjev)
pa bi bila zadovoljna njegova pr-
va žena Carolyn.
Klaviaturist in producent Brian
Eno, kitarist Bernard Butler (ex-
Suede) in pevec Tim Booth (ex-
James) so člani nove angleške su-
perskupine THE BAD
ANGELS. Omenjena trojica je
pred kratkim posnela material za
album, ki bo izšel šele konec le-
tošnjega leta, produciral pa ga je
Angelo Badalamenti, pri nas znan
predvsem kot avtor naslovne te-
me kultne nadaljevanke Twin
Peaks.
Neil Tennat in Chris Lowe
(oba Pet Shop Boys) sta naredila
remix skladbe "Halo Spaceboy",
ki se bo kmalu znašla na drugem
singlu z najnovejšega LP "Outsi-
de", DAVIDA BOVVIEA. Ko-
mad "Hallo Spaceboy" je nada-
ljevanje Davidovega inter-galak-
tičnega hita "Space Oddity" iz le-
ta 1969, Pet Shop Boys in Bowie
pa ga bodo prvič javno predstavi-
li na skupnem nastopu konec te-
ga meseca v Londonu, na podeli-
tvi famoznih BRIT Avvards.
Znani ameriški rapper ICE-T
se s filmskih platen, kjer smo ga
lahko nazadnje videli skupaj z
Keanujem Reevesom v odličnem
futurističnem akcionerju "Johnny
Mnemonic", še prej pa v filmih
"Ricochet" in "Nevv Jack City",
seli na male ekrane. Tokrat bo ena
izmed glavnih zvezd nadaljevan-
ke "The Player", kot ponavadi pa
bo svoje filmske vloge spet zači-
nil še z nekaj udarnimi songi.
Slab mesec pred izidom prve tlačenke (CD) "Fade" žalskih
INTERCEPTOR, je te najboljše slovenske trash metalce spet
zapustil basist. Čulic, Pader in Štorman že iščejo dolgolasega
"mladca z jajci", ki bi si upal naslediti tri tragično "preminule"
štiristrunce, prav tako pa želijo v skupino vključiti še drugega
kitarista. Prvi in drugi se naj čimprej javijo na tel. 063 715 375.
Le dva dni zatem, ko je igralka
Patsy Kensit zapustila Jima Ker-
ra, frontmana škotskih zvezdni-
kov SIIMPLE MINDS, je ome-
njena skupina na veliki zabavi
proslavila podpis pogodbe z za-
ložbo Chrysalis Records in se ta-
ko pridružila Billyu Idolu, Debo-
rah Harry, Pat Banater, skupini
Carter USM in še nekaterim zna-
nim glasbenikom, ki delujejo pod
okriljem tega založniškega veli-
kana. Simple Minds so vse do lan-
skega novembra delali za založ-
bo Virgin, ki je z njimi od leta
1981 do lani zaslužila kar 350 mio
dolarjev, od te zavidanja vredne
vsote pa so člani benda dobili le
nekaj več kot 10% denaija
Priznana primorska igralka in
pevka ALENKA VIDRIH je,ob
izdatni asistenci kranjske založbe
Panika, čisto ob koncu lanskega
leta končno le prišla do svoje pr-
ve zgoščenke. Deset skladb, koli-
kor se jih je znašlo na CD "Vrti-
ljak", je včasih prepevala legen-
darna fi-ancoska šansonjerka
Edith Piaf, Vidrihova pa jih je ob
pomoči nekaterih znanih sloven-
skih glasbenikov, violinista in ki-
tarista Saša Olenjuka, basista Da-
vida Šuligoja, pianista Marjana
Mlakarja, bobnarja Lučka Koder-
maca in harmonikaija Marka De-
ferria, posnela v novogoriškem
studiu Rose. Pet izmed desetih
songov sta Alenka in Janez Me-
nart prepesnila tudi v slovenski je-
zik.
Edini pravi slovenski popev-
karski festival MELODIJE
MORJA IN SONCA se letos
spet seli v portoroški Avditorij. Na
razpis za sodelovanje na 19.
MMS, ki traja do 15. aprila, se lah-
ko prijavijo slovenski avtorji s
skladbami, ki še niso bile javno
predvajane ali objavljene na no-
silcih zvoka Vsak avtor lahko na
festivalu sodeluje z največ dve-
ma popevkama Poleg demo po-
snetka, treh kopij besedila, aranž-
maja in jX)datkov o avtorjih in iz-
vajalcih, je potrebno za vsako po-
slano skladbo vplačati še 9000
SIT na žiro račun organizatorja:
Agencija Plahutnik, žiro: 514()0-
601-2789. Prijave z dokazilom o
plačani kotizaciji pošljite na na-
slov: Ag. Plahutnik, Pristaniška
45, Koper. Festival se bo odvijal
19. in 20. julija
STANE ŠPEGEL
zarodek,
postrgan s koles
A/ter končen leia v LJubljani - nastopil bo
Jim Thlrlwell-Foetus_
Slovenski promotor Igor Vidmar je v okviru ŠKUC-
ROPOTA že sredi osemdesetih poskušal v Slovenijo pripelja-
ti (takrat še širši alter javnosti manj znanega) glasbenega ča-
rovnika Jima Thirlwella. Letos mu je to končno ie uspelo. Že
omenjenega gospoda, ki zadnjih petnajst let ustvarja in na-
stopa pod številnimi različnimi imeni, bomo lahko slišali in
videli v največji slovenski diskoteki Dakota v Ljubljani, v po-
nedeljek, S. februarja.
Jim ThirIvvelI se
je rodil v Avstraliji,
kjer se je že v rani
mladosti srečal z
glasbo zgodnjega
ameriškega novega
vala. Samo posluša-
nje glasbe mu je
kmalu postalo pre-
malo, zato se je ko-
nec sedemdesetih
odpravil v London
in se tam kmalu za-
poslil v skladišču
največje evropske
verige trgovin s
ploščami Virgin
Megastore. V pro-
stem času je igral
bas kitaro v lokalnih
ročk bendih, urejal
tiskovine ob izidih
plošč takrat precej
znanih avstralskih
alternativcev The
Birthday Party (Nick Cave) in
se loteval tudi novinarskega
dela za fanzine, preko katerih
je spoznal tudi ameriško under-
ground kraljico Lydio Lunch.
V začetku osemdesetih se je
Jim preselil v Nevv York, kjer
si je z Lydio naslednjih sedem
let delil podstrešno stanovanje
v predmestju Brooklyna. V tem
času so pod imenom Scarping
Foetus Off The Wheel nastala
nekatera njegova ključna dela,
med njimi tudi LP "Hole", ki
gaje leta 1986 ponatisnil tudi
ROPOT.
Na prvih ploščah je Jim
ThirIvvelI vse skladbe napisal,
odigral in zapel sam, bil je tudi
avtor vseh ovitkov, opravil pa
je tudi večino snemalnih del v
svojem lastnem studiu. Šele
sredi osemdesetih je začel so-
delovati z ostalimi glasbeniki,
najprej pa z Roliem Mosiman-
nom iz skupine Swans, s kate-
rim sta leta 1987 obelodanila
ploščo "Wiseblood". Leto ka-
sneje je ThirIvvelI posnel svo-
jo zadnjo studijsko ploščo v
osemdesetih, ki jih je zaključil
z izidom dvojnega kompilacij-
skega albuma "Sink". Temu je
sledila še svetovna turneja Foe-
tus Corruptus, na kateri so Ji-
mu pomagali znani ameriški al-
ternativci iz skupin Svvans,
Cop Shoot Cops in Silverfish.
Lani je ThilrvvelI, spet pod
imenom Foetus, po skoraj se-
demletnem avtorskem molku
objavil ploščo "Gash", na njej
pa je spet združil vse. s čimer
seje v preteklosti proslavil kot
ena izmed ključnih osebnosti
progresivne in drugačne god-
be 20. stoletja.
V prvi polovici devetdesetih
se je ThirIvvelI precej ukvarjal
s producentstvom, na dolgi li-
sti tistih, ki jim je oblikoval
zvočno podobo, pa se znajde-
jo tudi svetovno znana imena
White Zombie. Red Hot Chilli
Peppers, EMF, Pantera...
Jim ThirIvvelI je v 15 letih,
kolikor je dejaven na svetovni
glasbeni sceni, posnel kar 32
plošč pod 19 različnimi imeni.
Večina izmed njih so bili solo
projekti, z njimi pa se je Foe-
tus neizbrisno zapisal v anale
sodobne glasbe, njegovi izdel-
ki pa še vedno predstavljajo ne-
presahljiv vir idej za njegove
mnoge sodobnike, med kateri-
mi sta do sedaj še največ po-
kazala Trent Reznor (Nine
Inch Nails) in Al Jurgenson
(Ministry).
STANE ŠPEGEL
Št. 5.-1. februar 1996
NOVI TEDNIK
ZA AVTOMOBILISTE
2«
Nissan almera povečuje gnečo
Nissan sunny je bil dolga le-
ta najuspešnejši Nissanov av-
tomobil na evropskih trgih, se-
daj pa ga zamenjuje almera. Ta
je na voljo v treh karoserijskih
variantah, s tremi motorji in
različno opremo, ljubljanski
Nissan Adria, uradni predstav-
nik te japonske avtomobilske
tovarne pri nas, pa upa, daje z
almero dobil dostojnega na-
slednika sunnyja.
Almero je Nissan oblikoval
in pripravil posebej za trge sta-
re celine, še posebej petvrat-
no izvedenko, ki ji je moč pri-
pisati nekaj karoserij ske dru-
gačnosti, celo izvirnosti. Ob
petvratni kombi limuzini si
lahko slovenski kupci od 23.
januarja naprej omislijo še tri-
vratno kombilimuzino in šti-
rivratno klasično limuzino, ki
pa je nekako v ozadju. Nav-
zven se vse tri variante ne raz-
likujejo le po karoseriji, pač pa
tudi po dolžini, kajti obe kom-
bilimuzini merita v dolžino
4120 milimetrov, medtem ko
je limuzine za 4320 milime-
trov. V vseh treh primerih pa
je medosna razdalja 2535 mi-
limetrov, kar zagotavlja zelo
prijetno notranjo prostornost.
To paje sploh eden tistih adu-
tov, kijih pri Nissanu še pose-
bej poudarjajo, ob tem pa me-
nijo, daje tudi prtljažnik za av-
tomobil tega razreda (nižji
srednji razred) ustrezno velik
(340 oziroma 440 litrov).
Pri Nissanu so almcri name-
nili sicer veliko pozornosti,
kajti karoserija je bolj toga kot
pri sunnyju, zato tudi bolj var-
na. Oblikovali so (kar seveda
ni posebna novost) posebej
varno potniško zaščitno celi-
co, nasploh pa se lahko avto-
mobil pohvali z vsemi tistimi
dodatki, ki povečujejo pasiv-
no pa tudi aktivno varnost (je-
klene zaščitne palice v vratih,
zategovalniki varnostnih pa-
sov ipd). Serijsko je almera
vedno opremljena z zračno
varnostno blazino z^ voznika
(za doplačilo si Je mogoče
omisliti tudi blazino /a sovoz-
nika), z^ dodaten denarje na
voljo tudi protiblokimi zavor-
ni sistem ABS, ipd. Podvozje
je seveda zasnovano na novo,
pomembno in omembe vred-
no pa Je, da so zadnjo premo
prevzeli iz veliko večje maxi-
me QX, ki jo je Nissan obno-
vil lani.
Motorji so trije, vendar bo-
sta slovenskim kupcem na vo-
ljo le dva, oba bencinska. Prvi
je 1,4-litrski štirivaljnik s po
štirimi ventili na valj in močjo
64 kW/87 KM pri 6000 vrt-
ljajih v minuti, drugi 1597-ku-
bični motor z močjo 73 kW/
100 KM pri 6000 vrtljajih v
minuti. Ta dva motorja omo-
gočata najvišjo hitrost 172 ozi-
roma 180 km/h ter pospešek
12,6 oziroma 11 sekund do
100 km/h. Pri Nissan Adrii
upajo, da se jim bo letos po-
srečilo na slovenskem trgu
prodati kakšnih 430 nissanov,
od tega največ almer, kijih po-
nujajo za najmanj 24.900
mark (izvedenka 1,4 LS s tre-
mi vrati) ali za največ 31.500
mark (1,6 GX s petimi vrati).
Od cenovne konkurenčnosti
novega nissana pa bo tako ali
tako odvisno, kolikšen bo us-
peh na slovenskem prostoru,
kjer je oziroma bo konkuren-
ca v tem razredu letos skoraj
izjemno ostra.
Na sliki: nissan almera s pe-
timi vrati.
BORZA CEN
RABLJENIH AVTOMOBILOV
Na sejmu rabljenih vozil pred dvorano Golovec v Celju je bilo [v
prodaj okoli 350 vozil. Prodanih je bilo 5 avtomobilov. Organizg.
torji so izdali tudi 40 kompletov kupoprodajnih pogodb.
Sejem je obiskalo okoli 1000 obiskovalcev.
Golf znova naluspešnejši v letu 199;
čeprav leto 1995 za Evropo v
avtomobilskem pogledu sploh ni
bilo posebej uspešno, je zanimi-
vo, da je volksvvagen golf ostal
še naprej najbolje prodajano vo-
zilo.
To je po svoje pričakovano,
kajti izjemno dobro je šel lani v
promet doma torej v Nemčiji, kar
je torej glavni razlog za njegov
evropski primat (skupaj 650 tisoč
vozil). Na drugem mestu na les-
tvici desetih najbolje prodajanih
avtomobilov na evropskih trgih je
fiat punto. To je v resnici avto-
mobil upanja in uspeha za itali-
jansko avtomobilsko hišo, kajti
Fiat je lani prodal 592 tisoč avto-
mobilov. S tem je punto bistveno
pripomogel k boljšim lanskim po-
slovnim oziroma finančnim rezul-
tatom Fiata ki pa ima letos v og-
nju nov adut (bravo/brava). Na
tretjem mestu je opel astra s
skupno prodajo 568 tisoč avto-
mobilov, kar je nekaj manj kot le-
ta 1994. Četrti je ford escort, kar
je po svoje presenetljiv rezultat in
to še toliko bolj, ker je bila nje-
gova lanska prodaja (484 tisoč)
boljša od predlanske (456 tiso
Tudi za ford escort drži. da sel
ko tako ugodnemu rezultatu a
vali predvsem dobri prodaji
britanskem trgu, kjer velja Fj
za domaČo tovarno. »Opel cor
je na šestem mestu s skupno p
dajo 458 tisoč avtov, kar je p
tako boljši rezultat, kot gaje O
s tem avtomobilom dosegel!
prej. Renault ciloje najbolje p
dajani avtomobil v Franciji (v
kot 170 tisoč vozil), zanj pa sej
na evropskih trgih odločilo 4ft
tisoč kupcev. Ford mondeojetij
lani nekaj manj uspešen kot !e(
1994, vendar drži, daje najuspe
šnejši avtomobil srednjega razn
da na evropskih trgih (skupaj li
ni 356 tisoč vozil). Med novin
avtomobili je absolutni prva
VW polo (325 tisoč avtomob
lov), kar pomeni, da utegne knu
lu ogroziti nespomo prvo mest
golfa. Deseterico zaključuje pti
geot 306 (322 tisoč vozil), ki)
bil lani uspešnejši kot leta I99i
Na sliki: VW golf, najbolje pn
dajano vozilo v letu \995 n
evropskih trgih.
Proton za slovenske kupce
če že pravimo, daje skoraj
ni tovarne, ki ne bi bila pri-
sotna na slovenskem avtomo-
bilskem trgu, je vendarle res,
da doslej Protona ni bilo. To
je malezijska tovarna, ki iz-
deluje avtomobile ob Mitsu-
bishijevi pomoči, kar med
drugim pomeni, da posnema
južnokorejsko avtomobilsko
pot: najprej kupiš licenco in
japonsko pomoč, čez čas po-
staneš samostojen in izdelu-
ješ avtomobile sam in po svo-
ji presoji.
No, malezijski Proton še ni
tako daleč, drži pa, da se po-
stopoma pojavlja in uveljav-
lja na številnih evropskih av-
tomobilskih trgih. To tovar-
no pri nas predstavlja ljub-
ljanski Industrijaimport, ki
skrbi tudi za prodajo japon-
skih subarujev in južnokorej-
skih ssangyongov. Za sedaj
ponujajo tri izvedenke proto-
na z oznakami 415 in 416, ki
sta na voljo kot limuzina s šti-
riiTii vrati in kot petvratna
kombilimuzina. Slednja je
nekaj krajša od limuzine
(4360 milimetrov), medtem
ko je medosna razdalja (2500
milimetrov) v obeh primerih
enaka. Motorja sta dva. Prvi
je 1468-kubični bencinski
agregat s po tremi ventili na
valj in močjo 66 kW/90 KM,
kar zadošča za največ 173
km/h, medtem ko je 1,6-litr-
ski agregat zmogljivejši (83 k-
W/l 13 KM), saj zmore avto-
mobil s tem motorjem n^več
187 km/h.
Proton se bo skušal na slo-
venskem trgu uveljaviti tudi
s primernimi cenami, najce-
nejša izvedenka415 GLi je na
voljo za 19.900 mark, 415
GLSiza21.900in416GLXi
za23.990 mark; menijo pa, da
bodo letos prodali 700 avto-
mobilov, ki jih jim dobavlja
nemška podružnica Protona.
Na sliki: proton v limuzinski
karoserijski izvedenki.
Št. 5.-1. februar 1996
ZA AVTOMOBILISTE
NOVi TEDNIK
MOTOCIKLIZEM
piaggio
NRG
v Milanu predstavljen;
cestni skuter z novim vod-
no hlajenim 50 kubičnim
niotorjem in z vsem kar so-
dobnemu skuterju pritiče
(elektro start, variomatski
menjalnik in avtomatska
sklopka) ter z oblikovnimi
potezami skuterske uspe-
^ice - Typhoona, bo s
pomladjo osvežil tudi naš
i skuterski trg. Posebnost: 13
' eolska kolesa in nenavaden
par prednjih luči.
Kdaj nova zaiconodaja?
s sprejetjem nove cestno prometne zakonodaje, se bo morala prilagoditi tudi zakono-
daja za pridobivanje izpita za A kategorijo.
Evropska skupnost je z lanskim letom uniticirala kategorije, ki zajemajo tako starostne
omejitve (16, 18, 20, 21 let), dobo posestvovanja izpita, kot tudi moč motorja (11, 25 in 35
kWJ ter razmerje moči in teže motocikla( 0,16kW/kg).
Ta zakonodaja omogoča vožnjo motocikla do 125 ccm in do 11 kW (15 KM) tudi tistim, ki
so opravili izpit B kategorije pred letom '89. Pri nas pa lahko osemnajsletnik brez motoristič-
nih izkušenj in svežim izpitom sede na motocikel s 150 in več konji.
Suzukijev
iarač
li z,a prave enduriste so do-
fcre samo tri stvari. Lahkost,
tporaben navor in prepro-
stost.
Novinec na našem trgu, Su-
zuki DR 650 SE, se tem nor-
mativom približuje s suho te-
I žo 147 kg, zračno oljno hlaje-
: nim 644 kubičnim enovaljnim
ištiritaktnikom z izravnalno
'gredjo in navorom 53 Nm pri
4400 v/min, zadovoljivim ho-
dom vzmetenja 260/220 mm
i spredaj/zadaj. Špartanskost
"moti" električni zaganjač in
edinstven sistem nastavljanja
višine sedeža od tal, ki jo je
moč iz 885 mm zmanjšati na
845 mm. Maloprodajna cena:
10.990 DEM.
Carinsko presenečenje
Državna pogača pri nakupu novega motocikla se
je iz 42% zmanjšala na 38%.
Ni veiii^o, a bolje kot nič. Dobra plat pa prinaša ne-
kaj grenčice za motokrosiste in športna društva, ki ni-
so več oproščena plačila carine za nakup tekmovalne-
ga motocikla.
Vamaha Thunder Ace
Osem let stara tisoč kubična FZR je dobi-
la dostojno naslednico z novim imenom YZF
1000 R Thunder Ace in je nastala kot odgo-
vor na konkurenčne super športnike.
145 konjski agregat z EXUP izpušnim siste-
mom in elektronskimi uplinjači ter izpiljenim na-
vorom (108 Nm pri 8500 v/min) je nameščen v
Delta box okvir (od YZF 750). Prednja klasična
vilica se ponaša s kraki premera celih 48 mm in
je vsestransko nastavljiva tako kot zadnji Bilstei-
nov blažilnik ter opremljena z novim parom 298
mm kolutov s štiribatno zavomo čeljustjo. Zelo
agresivno začrtan motocikel (linije Cadalorine-
ga GP dirkalnika) se ponaša z odlično aerodina-
miko (CdA=0,29) in z merami 750 kubičnih mo-
tociklov (medosna razdalja 143,5 cm, suha teža
198 kg). Razveseljuje tudi 4% nižja cena od prejš-
njega modela.
145 konjski agregat z EXUP izpušnim siste-
mom in elektronskimi uplinjači ter izpiljenim na-
vorom (108 Nm pri 8500 v/min) je nameščen v
Delta box okvir (od YZF 750). Prednja klasična
vilica se ponaša s kraki premera celih 48 mm in
je vsestransko nastavljiva tako kot zadnji Bilstei-
nov blažilnik ter opremljena z novim parom 298
mm kolutov s štiribatno zavomo čeljustjo. Zelo
agresivno začrtan motocikel (linije Cadalorine-
ga GP dirkalnika) se ponaša z odlično aerodina-
miko (CdA=0,29) in z merami 750 kubičnih mo-
tociklov (medosna razdalja 143,5 cm, suha teža
198 kg). Razveseljuje tudi 4% nižja cena od prejš-
njega modela.
Št. 5.-1. februar 1996
NOVI TEDNIK
ZA RAZVEDRILO
3«
31
ZA RAZVEDRILO
NOVI TEDNIK
NOVI TEDNIK
FELJTON - ROMAN
3^
Izvoz revolucije
Prvo navdušenje nad revo-
lucijo v drugih islamskih dr-
žavah se je hitro ohladilo, saj
Iran ni skrival želje po izvozu
svoje "pravoverne" revoluci-
je. Del tega "izvoza" so tudi
proiranske frakcije v Libano-
nu. Daje dežela drvela v ved-
no večjo revščino, je pripo-
mogla tudi iransko-iraška
vojna zaradi meje na ustju re-
ke Sat el Arab. Ta spor je os-
tal kot dediščina administra-
tivnih meja še iz kolonialnih
časov. Previden dvom nad re-
zultati desetletne islamske re-
publike so upali izraziti le ne-
kateri. Verski režim je s svo-
jimi nasprotniki in tudi z dov-
čerajšnjimi zavezniki, ki so se
odločali za liberalnejšo pot,
krvavo obračunal. Glavni ste-
ber islamske revolucije so
revne kmečke množice, ki za-
radi svoje obupne revščine
pod šahovim režimom v no-
vem režimu niso ničesar izgu-
bile. Te množice, zaprte pred
zunanjim svetom zaradi me-
ja, cenzure in zaradi nepisme-
nosti, ki dosega v Iranu vrto-
glave številke, iščejo opoj v
religiji, v veri v osvobajajočo
moč trpljenja in z nasmehom
na ustnicah umirajo na bojnih
poljih ter tako najdejo tisti
večni raj v Alahovem obje-
mu.
Večer pred odhodom sva
po ogledu ostalih mestnih
znamenitosti, kraljeve palače,
ki ne kaže več nekdanjega
blišča in lepega, pokritega,
obokanega mostu čez reko
Zajandeh, prebila v majhni
restavraciji. Družbo nama je
delal mlad študent, ki sva ga
srečala na obhodu skozi me-
sto. Šele tu se je do neke mere
otresel strahu, da bi ga v druž-
bi z osovraženimi tujci videle
neprave oči. Bilje eden tistih,
ki je izražal previden dvom v
oblast. Želel si je le povsem
preprostih  stvari:   možnost
potovanja, radio, tuje filme,
več svobode..., skratka to, kar
so bile tudi naše skrivne misli
pred desetletij. Najin nasled-
nji cilj je bil siraz.
Kamnita knjiga
Nočna vožnja je minevala
v spokojnem miru, če odšte-
jem že običajne preglede av-
tobusa na pomembnih križiš-
čih in vstopih v mesto, ki so
jih stražili vojaki revolucije.
Vojaki so se mrkih pogledov
in z naperjenimi brzostrelka-
mi molče sprehodili skozi av-
tobus. Prvi neprijetni občutki
so že minili, ker ob pregledu
potnih listov ni bilo nikoli te-
žav. Mesto, ki leži 1600 me-
trov visoko v oazi sredi gora,
ni bilo najin končni cilj. Zani-
male so naju predvsem razva-
line, 60 kilometrov izven me-
sta. Sedaj razvaline, včasih pa
središče najmogočnejše drža-
ve sveta.
Perzija seje rodila nenado-
ma kakor meteor na starem
antičnem nebu. Toda bleda
meteorska svetloba seje spre-
menila v zvezdno, ki je s svo-
jo sijajnostjo za stoletja pre-
rasla mogočnost in lepoto te-
danjih antičnih dežel. Združi-
tev medijskega in perzijskega
kraljestva na tem prostoru v
6. stoletju pred našim štetjem
je bilo rojstvo meteorja. Z
uporom kira, vladarja enega
izmed perzijskih plemen, pa
se začne žarenje zvezde Per-
zije. V borih tridesetih letih
Kirove vladavine seje na tem
prostoru pojavilo cesarstvo,
ki do tedaj ni imelo primerja-
ve. Obsegalo je iran, mezo-
potamijo, sirijo, egipt, ma-
lo azijo in zahodno indijo.
Držati skupaj tako različne
narode in kulture je zahtevalo
vladarja genija in to je Kir
nedvomno bil. Skrivnost vla-
danja ni bila samo v vojaških
zmagah, ampak tudi v zvito-
sti, podkupljivosti in tolerant-
nosti do novih ver. Prvič v
zgodovini seje zgodilo, da to
ni bil zgolj roparski pohod, ki
ruši stare kulture, da bi pou-
daril in povzdignil svojo. To
cesarstvo je bilo sinteza raz-
ličnosti pod močnim in raz-
svetljenim despotom, briljan-
ten primer vzhodne civiliza-
cije, ki prav ničesar ne dolgu-
je zahodu.
Primer za pronicijivost vla-
darja so Židje, ki so kralja Ki-
ra hvalili kot rešitelja, ker jim
je dovolil vrnitev v domovino
iz babilonske sužnosti. Ob-
vladovati ta ogromen prostor,
ki je od vzhoda do zahoda
meril 5 tisoč kilometrov, v
smeri sever jug pa 800 do
2500 kilometrov, je bilo na-
porno delo, ki je zahtevalo
nove ter izboljšavo starih me-
tod. Dežela je bila razdeljena
na province, ki so jih vodili
"satrapi" ter povezana z iz-
jemno učinkovito konjsko
pošto. Razdaljo 5 tisoč kilo-
metrov so ti konjeniki obvla-
dovali v sedmih do devetih
dneh, kar je še danes prav za-
vidljiva hitrost. Kralj je imel
povsod svoje oči in ušesa,
svoje vohune, ki so ga obveš-
čali o vsem, kar seje dogaja-
lo. Pi-avilna informacija je bi-
la, tako kot danes, že pred ti-
sočletji dragoceno blago, ki
jo je kralj plačeval z zlatom.
Tako je lahko pravilno odme-
ril davke, odstranil nepravič-
nega satrapa, utišal nezado-
voljstvo bodisi z denarjem,
drugič spet z mečem, se pra-
vočasno pripravil na voj^
Največjo moč je dosegla P^
zija pod vodstvom vladai
dareja i., ki je vladal dež(
od 522 do leta 486 pred naS
štetjem. Ta je že delno rj
rahljano kraljestvo ponovi
utrdil in še povečal. Za n
daljnja osvajanja si je Dar
izbral Evropo, kjer je leta 49
pr.n.št. pri Maratonu doživ^
svoj prvi poraz. Za Grke je Ij
la to pomembna zmaga, j
Perzijce samo nepomemb«
umik. Prav Dareju se imatjj
tudi zahvaliti, da toliko vem
o antični Perziji. V popoli\,
sti se je zavedal, da je kra
kraljev, in je dal vse svoj
večje uspehe zabeležiti v tn
no skalo za kasnejše rodov
S to svojo temeljitostjo, neki
teri zapisi so napisani celo
več jezikih, je zelo olajšal d
lo arheologom. Po smrti Di
reja pa začne perzijska zve
da bledeti. Svoj prvi zate
doživi imperij z letom 33
pr.n.št., ko je   aleksand«
veliki, učenec grškega fil(
zoia aristotela, na svoje
vojaškem raziskovalnem p(
hodu pokoril Perzijo. Po pn
padu Grkov pa zgodovina
Perziji neupravičeno moli
Vodijo jo "izgubljena ljuds»
tva", parti in za njimi Sansj.
di. V tem času je bila Perzija
edini pravi tekmec in bič Ri.
ma. S prihodom Arabcev na
prizorišče v 7. stoletju pa si.
jajna perzijska zvezda do-
končno zatone. Začne se m
vo poglavje zgodovine.
Homeinijev duh je v Iranu še vedno močno prisoten.
Dopisnica, mali spominčekz Daljnih gora in slika. "Torej
je vse to le resnica in ne utvara, ki me mori?! "je brenčalo
v njeni glavici. "Saj držim vse trdno v roki!" Zdelo se ji je,
da sanja prelepe sanje. Srečno se smehljaje je ogledovala
resni in lepi obraz na sliki. Kakšno globino in plemenitost
izražajo te lepe oči! Vedno znova je čitala te pomenljive
besede na traforitnem kartonu. Nepremično je zrla na rdečo
rožo - prispodobo ljubezni! Torej je v času njene odsotnosti
mislil nanjo kakor sama nanj. "In on misli še danes na tebe, "
se ji je zdelo da ji govori dopisnica, saj je bila napisana
šele pred tremi dnevi. Kakor živa žerjavica in ogenj Je plalo
po njenih žilah. - Nežno Je poljubila svoj zaklad ter ga
položila nazaj v knjigo, to pa pod blazino. Ugasnila je svečo
in se zamislila, dokler Je ni objel blagodejen spanec.
Spala Je brez sanj, dabro spočita se je zbudila, se zravnala
ter položila roke pod tilnik. Njena prva misel se Je pričela
tam, kjer se Je zadnja nehala. "Kaj naj sedaj storim?"
Moram se zahvaliti. - Dobro, da sem prinesla lepe umetniške
razglednice iz Gradca, saj tu se ne dobi nič primernega in
za "nJega" tudi najlepše ni dosti dobro!" V mislih je
sestavila odgovor, smuknila iz postelje ter si pripravila
pisarniške potrebščine. Koncept si Je sestavila z zelo
izbranimi besedami. - KritičnoJe ogledovala kratko, vendar
stvarno vsebino. Zahvalila se Je za vse ter potrdila, da Je
sedaj v Koprivnici. Izrazila Je upanje, da ga bo tukaj spet
videla.
Vsa vesela Je zjutraj vstala, prepevaje vse pospravila in
pripravila zajtrk. Ko sta prišli mama in Anči.Je bilo že vse
narejeno.
Še nikdar v življenju ni Ita s tako zbranostjo pisala kot
prav sedaj. Njena čedna pisavaJe pripomogla, daje njegovo
ime prišlo še bolj do izraza. Pisala Je tudi prijateljicam, češ
ako bo dala razglednico za Ernesta med druge, potem bo
to v materinih očeh izgubilo svoj pomen in bo tako prikrila
svoje veliko zanimanje zanj. - Pozneje je šla na pošto po
znamke. Pri pozdravu se Ji Je glas malo tresel, toda gospa
Schwarzer Jo Je sprejela sproščeno, prijazno in ustrežljivo
kot vedno, kakor da se ni nič zgodilo.
"Že tako pridna? Pošto lahko kar tu pustite. " Pri
žigosanju znamkJe v hitrici čitala naslove. Ko Je videla ime
svojega sina, Je deklico prijazno in pomenljivo pogledala,
žigosala znamko in obrnila razglednico. Ta je predstavljala
Lorelei na skali. S cveticami okrašen čoln se Je zibal na
vodi. V nJem Je sedela deklica ter si česala zlate lase. S
koprnečim pogledom je poželjivo gledala na skalo. Precej
dolgo Je gledala gospa lepo umetniško razglednico, njene
misli pa so bile: Nekaj takega more izbrati le sentimentalen
otrok. Brez besedjo Je dala neprečitano z drugimi v poštni
predal. Nato Je ljubeznivo pokramljala z deklico o
popolnoma nepomembnih rečeh.
Od tega večera dalje pa Je dobila Rakova družina vsak
večer po odpravi pošte obisk. Gospa Schwarzer Je iskala
zvezo z rodbino in Je prišla na pogovor.
Ta dan Je pričela Ita pisati svoj dnevnik z besedami:
Kot zarja danica smehlja se bodočnost,
zvezde presrečne, ne varajte me!"
Po šestih dneh Je prišel odgovor na Itino sporočilo. Bilo
Je ljubeznivo pismo, kjer ji je Ernest sporočil, da imajo sedaj
vsak dan manevre v Moldavu. Ob koncu Je pripisal:
"Še trideset dni!" Od tedaj dalje Je dobila Ita skoro vsak
dan razglednico iz drugega kraja. Vsakokrat je bil en dan
opisan, dokler ni prišla razglednica iz Prage: "Zadnje
pozdrave kot kadet - in "še dva dni. "
Gospa Schwarzer je imela polne roke dela. Gospodinjska
pomočnica in postrežnica sta čistili tla, da se Je vse svetilo.
Gospodinja Je bila zaposlena z drugimi pripravami. Vhod
v hišo Je bil okrašen z bršljanom. Pričakovali so
novopečenega praporščaka.
V šestih tednih, odkar je bila Ita v Koprivnici, se je začudo
razvila. Gorski zrak Ji Je posebno dobro del. Ni bila več
otrok, kije pred letam dni zapustil PulJ. Njena krila so bila
daljša, kite pripete, lasje popuščeni, karj i Je pri nežni obliki
obraza zelo pristajalo. Njene lepe modre oči so gledale
resno, vendar so zelo izrazito izražale njeno notranje
občutje. Da, zorela Je v pravo damo. Njen nežno čuteči
značaj Ji Je dajal poseben izraz.
Bila je nedelja. Rakova družina Je pravkar prišla!
daljšega sprehoda. Zvonilo Je večerni ave. Ita Je poslušal j
milodoneče glasove. Zdelo seji Je, da govore: "Jutri zjutraj.
Jutri zjutraj. " Da, drugo Jutro bi "on " moral priti. VmisŠn
Je poiskala najlepše besede, ki sijih Je zamislila kot voščilo
k njegovemu imenovanju.
Trkanje na vrata je prekinilo njene misli. "Gospa je tukaj,
Je rekla glasno. S skokom Je bila pri vratih in Jih odprla «fl
stežaj. Da, bila Je gospa Schwarzer in takoj za njo tudi •
njen sin. Pozdrav Ji Je obstal v grlu. Zaradi nenadnega
živčnega pretresaJe pozabila na vsa lepa voščila in izbrani
besede, ki mu Jih Je hotela reči. Niti pozdraviti ga ni mogla
Samo dvoje široko odprtih oči Je strmela vanj.
Gospa Schwarzer seJe morala smejati. ObzirnoJe pustih
otroka sama ter šla naproti gospe Rakovi, kot bi hotela mater
zadržati, da se Je mladina lahko nemoteno pozdravila
Vedela Je. da Je Ita do matere zelo bojazljiva.
"Pozdravljena, ljuba Ita". Je zadonel globok, toda zelo
prijeten glas mladega častnika. Hitro se Je znebil svoje
čepice ter slekel rokavice. Prisrčno Je poljubil Itine rake in
pogledal deklico s svetlim pogledom. To Je trajalo h
trenutek, nato se Je obrnil h gospema, ki sta se pozdravljali
Dekličin pogled Je skrivaj iskal mater. "Ali Je ta opažih
viharni pozdrav? " seJe vprašalo njeno boječe srce. "Hvah
Bagu, ne. " Gospa Rakova Je bila vsa zatopljena in prevzeto
od veselega sočutja do njegove matere. Pravkar Je rekla:
"Kot mati soobčutim vaše današnje doživetje. Kakšno
sreča Je za nas, ko naši otroci nastopijo prvo stopnjo svoji
življenjske poti. " Ganjena si Je gospa Schwarzer otrnih
solze ter pritrdilno rekla: "To bi moral doživeti moj mož.
ViteškoJe mladi gospod stopil pred gospo Rakovo. Veselo
muje segla v roko in mu prisrčno čestitala. "Kdaj ste prišli?'
ga Je vprašala.
"Predeno uro ". Zelo se muJe mudilo. Nagajiv nasmeše^
Je igral okrog usten in oči gospe Schwarzerjeve, kar pa sij^
gospa Rakova drugače tolmačila in Je menila, da izraža
materin ponos.
"Zlikaj pa ne?" Je odgovoril prav tako nagajivo. "P"
prevedbeni svečanosti sem se s prvim vlakom odpeljd
domov. Pri tovariškem praznovanju sem bil samo eno urO-
Bila Je prav žalostna proslava, samo zaradi tradicije.
pač vojna in ob slovesu Je vsak premišljeval: "Se bomo ši
kdaj videli? "
Vsi so že sedeli za mizo, samo Ita je še stala vsa v zadreg]
Saj mu sploh ni čestitala. Najprej Je v velikem razburjenj
vse besede pozabila, se daj pa, ko so bili že vsi ^
naj živahnejšem pogovoru, se Ji tudi ni zdelo primerno
prekinjati razgovor. Vzela Je stol ter sedla poleg matere.
it. 5.-1. februar 1996

NASVETI
NOVI TEDNIK
V MODNEM
VRTINCU
Pripravlja:
VLASTA CAH - ŽEROVNIK
1^-~~~--
y soboto, 3. februarja ob
J 30 bo na valovih Badia Ce-
L oddaja V modnem vrtincu
(olirat izjemoma na sporedu
^0 in n« ''ot običajno zadnjo
Koio v mesecu. Se posebej
(oplo pa ste vabljeni k poslu-
^ojU' j® zanimivost zago-
(jvljena že, če razkrijemo le
identitet" gosta v studiu. To
^ preblagorodni vitez malte-
.^ega reda. Ja, prav ste pre-
l,rali - to ne bo nikakršen prav-
ljični izlet v srednji vek. Čisto
pfgvi in edini slovenski vitez
plemiškega porekla Jožef Ci-j
j3J, ki je sicer vodja diplomat-;
skega protokola v zunanjem'
jiinistrstvu republike Slove-
jije, bo spregovoril predvsem
o svojem delu.
Med drugim bo govora tudi
o modnih in protokolarnih
oblačilih naših najvišjih dr-
žavnih voditeljev. Namreč,
obleči za poslovno večerjo na
najvišji politični ravni frak ali
smoking, kravato ali metuljč-
ka, še zdaleč ni tako preprosta
reč, kot bi se utegnilo zdeti
nam, navadnim smrtnikom.
Ker je oddaja kontaktna,
boste lahko eminentnega gosta
tudi kaj vprašali, kot običajno
pa bomo izžrebali redne na-
grade. Pa še tole: nagradno
vprašanje meseca februarja je
tokrat v povezavi z akcijo iz-
bora najbolje in najslabše
oblačenih znanih Slovenk in
Slovencev - o tem, zakaj se
vam splača še posebej potrudi-
ti in odgovoriti nanj, pa pri-
hodnjič.
Modna reinkarnacija Maty Ouant
N atanko čez mesec dni bo mi-
lanski sejem Vendemoda in
Modit predstavil nove modne
Smernice za jesen-zimo 96/97.
Uf, pa kje je še to, saj zunaj še
niti po letošnji pomladi ne di-
ši. No, morda le v naših mislih,
saj smo se nekateri že naveli-
čali težkih zimskih oblačil, ki
so za nameček običajno še
prav turobnih barv.
Barve! Kaj ni to prva misel,
ki nas prešine ob prebujanju
narave in - nove mode? To, da
se letošnja moda ob retrospek-
tivi modnih značilnosti tega .
stoletja najbolj opazno usmer-
ja v šestdeseta leta, je razvidno
iz sleherne modne literature
ali video posnetkov modnih
revij.
Pojem revolucionarnih
sprememb na oblačilnem po-
dročju pa je bila takrat mlada
angleška kreatorka Maiy
Quant. Le kdo se ne spominja
njenih preprostih oblek ge-
ometrijskih oblik in kar je bilo
za tisti čas nora novost - moč-
nih, intenzivnih barv, ki so jih
poudarjali še svetleči se, pla-
stični materiali.
Rdeče kot češnje, sijajno
modra, kakršna je doma v
Turčiji, rožnata, kot je tančica
Aladdinove neveste, pistacija,
ogronmo mlečne beline in tako
»prozornih« barvnih odten-
kov, da je njihova niansa ko-
maj zaznavna ali pa tako tem-
ni, da njihova intenzivnost že
prehaja v črno...
To je pogled v novomodni
scenarij z letnico pomlad-po-
letje 1996. Optimistično, bon-
bonasto barvit naboj, ki veje iz
njega, pa je sredi druge polovi-
ce zime naravnost očarljivo
nalezljiv^^^_ ^ ^
Jelka
Boris Jagodic
Jelka (Abies alba Mili.)
spada v družino borovk, ki
zajema večinoma zimzelena
drevesa z igličastimi listi.
Jelka je do 50 m visoko drevo
s piramidasto krošnjo in bel-
kastim lubjem. Njene veje so
razporejene vretenasto in
obrasle z iglicami. Te so ozke
in na spodnji strani imajo po
dve srebrni progi. Razpore-
jene so v dveh redih. Odpa-
dajo zelo počasi in zaradi te-
ga je jelka vedno zelena.
Prašni cvetovi so zbrani v
mačicah, ki so najprej rdeče,
pozneje pa so rumenkaste.
Pestiči pa sestavljajo vrh ve-
jic temnordeče storžkaste
mačice, ki tudi pozneje, ko
dozorijo, ostanejo pokonci.
Luske storžev nosijo dve se-
menski zasnovi, iz katerih se
po oprašitvi razvije seme.
Luske odpadajo posamezno.
Raste povsod pri nas po me-
šanih in iglastih gozdovih in
rada ima vlažno podnebje z
veliko toplote.
Cveti v maju in juniju. Te-
daj se sprošča veliko peloda,
ki ga raznaša veter.
Pri jelki nabiramo spo-
mladi vršičke in mlade po-
ganjke, lubje in smolo pa vse
leto. Poleti nabiramo tudi
dorastle iglice. Nabrano po-
sušimo v tankih slojih v sen-
ci na prepihu ali v sušilniku.
Jelkini vršički in iglice
vsebujejo eterično olje, smo-
le, glikozide, grenčine, vo-
ske, čreslovine, vitamin C
itd.. Najpomembnejša sesta-
vina smole je terpentin.
Iz posušenih vršičkov pri-
pravljamo čaj tako, da eno
zvrhano jedilno žlico iglic
poparimo s pol litra vrele vo-
de, pokrijemo in pustimo
stati toliko časa, da se teko-
čina ohladi. Ima antiseptični
učinek in ga pijemo pri ka-
tarju dihal, pljučnici, astmi,
pa tudi pri vnetju žolčnika in
ledvic. Ce popijemo vroč čaj,
spodbuja potenje in presno-
vo, kar izkoriščamo pri gri-
poznih in prehladnih obole-
njih, pri revmi, kožnih iz-
puščajih in lišajih.
Jelkine iglice uporabljamo
tudi za kopeli tako, da damo
v velik lonec 2 kg iglic in jih
skuhamo v litrih vode. Ne-
koliko ohlajeno precedimo v
kad polno vroče vode in ete-
irično olje, smole delujejo
zdravilno pri raznih kožnih
izpuščajih, revmatičnih te-
žavah, slabokrvnosti in kot
krepčilo za živčne in izčrpa-
ne ljudi. Po taki kopeli se
zmanjšajo bolečine, poveča
se odpornost in dobro po-
čutje.
Z destilacijo smole z vod-
no paro pridobivamo čisti
terpentin ter kalofonijo kot
trdi ostanek. Terpentinovo
olje vtremo v kožo, ki posta-
ne rdeča in bolje prekrvav-
Ijena. To izkoriščamo pri
revmi in putiki. Čisti terpen-
tin lahko uporabljamo za in-
halacije pri prehladnih obo-
lenjih. Terpentin draži bron-
hialno sluznico in s tem se
poveča izločanje sluzi in bol-
nik se lažje izkašlja.
Šifra: Velenje
že nekaj časa se ukvarjam
z vprašanjem, kam gre moje
življenje. Predvsem me zani-
ma kaj me čaka na družin-
skem, zdravstvenem in sta-
novanjskem področju. Ali se
bom v prihodnosti preselila?
O sebi mislim, da nisem od-
ločna, čeprav se trudim. Te-
žave imam s kilogrami. Ali
mi kaže, da bo v kratkem
prišlo do kakšnega obrata v
dosedanjem načinu življe-
nja? Hvala vam za trud, ki ga
razdajate iskalcem.
Astrologinja: Draga iskal-
ka, ker je že nekaj časa mini-
lo od tvojega pisma, lahko
razvidim, da so se nekateri
obrati v tvojem življenju
enostavno že zgodili do kon-
ca leta 95. Kljub temu, da
vse še le ni dokončano ter še
nekako ni nastopil čas za po-
vsem spremenjen in nov na-
čin življenja, pa te lahko po-
tolažim tudi glede tega. V
začetku aprila bo vse to za
tabo, predvsem so mišljene
težave s partnerjem, pa tudi
neodločnosti boš dokončno
dala slovo. Zato ti svetujem,
da do konca marca urediš in
nekako dokončaš vse staro
in tisto, kar te je do sedaj
oviralo. Z aprilom pa začni
vse postavljati drugače, tako
kot si skrivaj želiš. Uspelo ti
bo! Rezultati bodo kmalu
vidni in otipljivi. Najprej
glede tvojega izgleda - to boš
naredila prvo, potem pa se
zaženi v izboljšanje denar-
nega stanja, kasneje bodo
prišle tudi spremembe, po-
vezane z domom, bivališčem
in družino - to bo v poletnem
obdobju. Sicer pa boš aktiv-
na tudi v drugi polovici leta.
Zimski čas ti nikoli ni naj-
bolj naklonjen, zato se izogi-
baj pretiranim naporom v
drugi polovici novembra ter
v decembru in januarju. Ne-
koliko previdnejša bodi v
odnosih z Raki in Levi, saj
lahko kdaj pride do kakšne-
ga nesporazuma. V življenju
se moraš večkrat odločati
med domom in delom, ven-
dar tehtnica nekako kaže
bolj na dom. Dobro bi bilo,
če bi se lahko v domu ukvar-
jala z delom - poskusi poleti.
Prav tako bi ti ležalo delo z
otroki, mlajšimi osebami ali
krajšimi potmi. Generalno
gledano bo letošnje leto do-
končen prehod v nov način
življenja. Srečno!
Šifra: Prevarana
Prosim, če mi lahko odgo-
vorite na dve vprašanji. Ka-
ko bo z mojim in moževim
zdravjem ter ali se bo moj
posvojeni sin kdaj vmil iz
tujine? Lepo vas pozdrav-
ljam.
Astrologinja: Ker vaši
astrološki podatki glede ure
in minute rojstva niso dovolj
natančni za astrološko ana-
lizo, vam odgovarjam iz ta-
rot kart. Pa naj grem kar po
vrstnem redu: kar se tiče va-
šega počutja, najprej poskr-
bite zase, saj ste nekoliko iz-
črpani, torej, dodatni vita-
mini, zdrava hrana in vse,
kar vam prija za izboljšanje
počutja. Na denarnem po-
dročju ne bo kakšnih novo-
sti, ampak vse po starem. V
bližnjem okolju vidim nekaj
napetosti, vendar se izognite
bojem ali prepirom. Spre-
membe bodo v vašem domu
in to velike. Na bolje! Glede
otroka je kar nekaj obžalo-
vanja z obeh strani, vendar
se bo izboljšalo, če boste v
vsakdanje življenje vnesli
nekaj več veselja. V odnosu s
partnerjem bo prišlo do pre-
poroda, glede odločitev pa
zaupajte svojemu notranje-
mu glasu, ki bo letos zelo ja-
sen in glasen. Naj vas vodijo
vaša intuicija, sanje in lastna
modrost. Odnosi s tujino se
bodo nekako zacelili in mor-
da bi bilo dobro, če se odpra-
vite na pot - koristilo bo va-
šemu zdravju. Vse kar je
važno in pomembno za vas,
boste tudi letos rhočno držali
v svojih rokah. Odnos s si-
nom se bo letos spremenil na
bolje v zadovoljstvo obeh -
brez strahu naredite prvi ko-
rak vi! Morda ste bili včasih
nekoliko preveč zadržani in
niste dovolj kazali svojih ču-
stev. Letošnje leto bo prine-
slo obrat na tem področju in
veliko notranje zadovoljstvo.
Spremenili boste sebe in s
tem se bodo avtomatsko ure-
dili odnosi, ki so vam že lep
čas šli na živce. Torej spre-
membe v zvezi z domom in
sinom vsekakor bodo in to
na bolje. Vi pa začnite pri
izboljšanju svojega zdravja,
pa bo vse steklo hitro in tudi
bolj spontano. Srečno!
FRANCOSK
KUHINJA
Krompir po darphineško
Potrebujemo: 4 velike
krompirje, 1 čebulo, 2 jedilni
žlici olja, 1 veUko žlico sveže-
ga peteršilja, sol in poper.
Krompir olupimo, imiijemo
in razrežemo na zelo tanke pa-
ličice. Čebulo olupimo in jo
drobno sesekljamo. Tudi pe-
teršilj drobno sesekljamo.
Vse sestavine dobro preme-
šamo med seboj in z mešanico
napolnimo 4 majhne ognjevar-
ne posodice, ki smo jih prej
dobro namazaU z oljem.
V vroči pečici pečemo 15 mi-
nut in na polovici časa krom-
pir obrnemo, da se enakomer-
no speče na obeh straneh.
it. 5.-1. februar 1996
NOVI TEDNIK
INFORMACIJE
3<
35
INFORMACIJE
NOVI TEDNIK
NOVI TEDNIK
INFORMACIJE


MALI OGLASI - INFORMACIJE
NOVI TEDNIK
NOVI TEDNIK
MALI OGLASI - INFORMACIJE
3«

MALI OGLASI - INFORMACIJE
NOVI TEDNIK
NOVI TEDNIK
RUMENA STRAN

Končno na Triglavu
Pevka Irena Vrčkovnik je izjavila, da se bo letos izkazala
kot prava Slovenka tudi z vzponom na Triglav. Kako je ob
Aljaževem stolpu, pa je lahko vadila pred kratkim na plesu
šaleških planincev na sceni slikarja Jožeta Napotnika. Za
nameček jih je dobila še s planinskim »štrikcem«, da je bila
vaja bolj prepričljiva.
Hladna kot »špricer^
Pisma bralcev v velenjskem Našem času so že nekaj časa
vroča, saj se prepirajo okrog pisanja o finančni pomoči
velenjskemu radiu. Napadalen je zlasti Franjo Bartolac, ki
bi očitno rad vzel v svoje »kremplje« novinarko Našega časa
in urednico velenjskega radia Miro Zakošek. Ampak Mira je
hladna kot »špricer« in ga očitno ne »šmirgla«.
Fontana tli Celje
v Celju načrtujejo, da bi
Trgu celjskih knezov dali
povsem novo podobo. Na
sredi trga naj bi stala fonta-
na, tako kot v starih časih.
Verjetno zato, da bi ji občani
zaupali svoje želje, ko bi va-
njo vrgli kovanec. V stavbo
poleg fontane s tem name-
nom namreč tako nima smi-
sla hoditi.
Več luči
v uspešnem Podčetrtku so
občinski svetniki zadnjič
zagnali vik in krik. V delu
zdravilišča, v kampu Atom-
skih toplic, se je kot investi-
tor 72 novih apartmajskih
hiš ter lastnik blizu treh
hektarjev zemljišča naen-
krat pojavilo celjsko podjet-
je Žarnica, last pe}ih vodil-
nih delavcev Atomskih to-
plic. Ljudje ugibajo vse mo-
goče, kaj je res, pa se bo lah-
ko izkazalo na ponedeljkovi
seji, ko bo to svetnikom
jasnjeval   tudi   prvi
Atomskih toplic.
V gospoda rs tvu škrip,
ker preveč maziva poi
bi politika.
Pa ne da je Cankai
Hlapcu Jerneju pred
del delovanje današn
ga pravosodja?
Od vseh kmečkih op
vil politiki najbolj s|
štujejo    flancanje
molžo.
Čistilne naprave bi I
že urejene, če bi leta j
za j uredili čistilno t
pravo na položajih,   j
MARJAN BRADi
Jože in Jaka - kdo bi si mislil, da bo iz teh
»fakinov« kaj »ratalo«. Pa vendar ju je
skupna pot pripeljala do policijskega pokli-
ca. Potem pa... Vsak po svoje so ju vodile
poti, za obletnico mature pa sta se spet
srečala. Seveda so bile na mizi najprej slike
njunih najbližjih.
»To so tvoje hčere. Kako so se razvile...«
»Ja, tale je zdravnica, ona na desni je
postala sodnica, na sredini pa je najmlajša -
prostitutka.«
»Prostitutka!« kaj pa je to za en poklic?«
»E, kaj pa ti jaz vem. Vem samo to, da
zasluži več kot mi vsi skupaj, pa še žena ji
mora včasih pomagati...«
Tako nekako mi je ostala v ušesu šala, ki
sem si jo zapomnil po naslovu Sošolca, in za
katero je tokrat prišlo največ dopisnic.
Upam, da mi Franc Moškotevc iz Svetine, ki
nam je zaupal vic, ne bo zameril, ker smo ga
nekoliko po svoje oblikovali, zasnesljivo pa
nam ne bo zamerila Marija Vodišek iz La-
škega, ki smo jo izžrebali med kuponi.
Gorenjsko-Savinjska
Savinjčan Lojz in Gorenje Franci sta bila
skupaj v vojski. Od takrat sta ostala velika
prijatelja in oni dan je Lojz prišel na obisk k
Franclu, ki mu je takoj ponudil kavo. Pred
Savinjčana je postavil skodelico vroče vode,
trikrat namočil zrno kave v vodo in kava je
bila pripravljena. Ko je prišel Franci na
obisk k Lojzu, mu je Savinjčan kavo vrnil.
Trikrat je zaokrožil z zrnjem kave ob skode-
lici vroče vode in kava je bila pripravljena z
obrazložitvijo: »Veš, tvoja je bila zadnjič
premočna...«
V gostilni
v gostilni »Pri treh kobilah« sta se srečala
Kari in Tone, sicer lovska tovariša, ki se
seveda morata malo pohvaliti.
»Veš, tale moj pes Piki je tako pameten,
da že na daleč ve, ali sem divjad ranil ali
ne...«
»Kaj ne poveš. Samo to ni nič proti moji
psički Pori. Žena pravi, da doma vedno laja,
ko jaz v službi kozle streljam...«
Še ena lovska
Lovec Tona je imel strašno grdo navado,
da se ga je namreč do konca »nacepil« v
gostilni in večkrat obležal v grabnu. Vendar
pa je imel to srečo, da ga je domov spravil
njegov pametni pes. Vendar pa Tona ni dol-
go zdržal na tem svetu, in v družini je seve-
da zavladala strašna žalost. Žena je Tona
štirikrat privezala v krsto in sosedje, ki so
prišli kropit, so kar debelo gledali: »Tega si
pa Tona ni zaslužil«, so rekli ženi.
»Seveda ne. Ga tudi ne bi privezala, če ga
pes že dvakrat ne bi privlekel v kuhinjo, ker
je zopet mislil, da je pijan.
Na avtobusu
Ob sedežu starejše -gospe postoji mlado
dekle in se drži za ročaj. Gospa naenkrat
opazi, da je dekle poleg nje brez spodnjih
hlačk in takoj zagode: »Joj, kakšna je zdaj
mladina, celo na avtobus pride brez spod-
njic«
Takrat pa ji dekle odgovori: »Kaj se čudi-
te, saj si vi, ko ste šli poslušat koncert, tudi
niste dali vate v ušesa.«
Je frajer
Mali Mihec stoji v kuhinji poleg očka, ki
pomiva posodo. Nenadoma očetu pade iz
rok ravnokar pomiti krožnik in se razbije.
Mihcu se razlezejo usta v nasmešek in pravi:
»Ja, očka, ti pa si frajer.«
»Kako to misliš?« ga začudeno pogleda
oče.
»Ker krožnik prej lepo pomiješ, predno ga
razbiješ.« =
Šale so prispevali: Ivan STRMOLE iz Celja,
Alojz OBLAK iz Šentjurja, Edi PETEK iz
Griž, Jožica KRALJ iz Tinskega in Jožica
KRESNIK iz Grobehiega.
Starine na kolesih
Kočije, sani in vozovi iz prve polovice našega stoletja
V celjskem Intersparu so na
ogled stare kočije, sani in vo-
zovi, ki jih vneto zbira in po-
pravlja Karli Leber iz Vojnika.
Starine zbira že pet let, zbral
pa jih je večji del v okolici Ce-
lja. Kočije je najprej odkupil,
nato pa restavriral, ker so bile,
vsaj večina, v slabem stanju.
V centru Interspar je na
ogled le del njegove bogate ko-
lekcije in sicer šest starih pre-
voznih sredstev, doma pa jih
ima še veliko več.
Karli Leber pravi, da je zbi-
ranje stare dediščine družin-
ska ljubezen, pravzaprav pa
tudi družinsko delo, saj mu
ostali člani radi pomagajo pri
obnovi kočij, medtem ko je od
tasta izvedel vse o starinah.
Kočije so v voznem stanju in
zanimanje zanje je izredno.
vendar pa denarja ni. Ljudje
ga velikokrat prosijo, da bi ko-
čije posodil za kakšno posebno
priložnost ali za razstavo, pla-
čati pa niso pripravljeni, če-
prav lastnik zahteva minimal-
no, lahko bi rekli simbolično
plačilo.
Karli Leber je s kočijami so-
deloval na prireditvi Pivo in
cvetje v Laškem - na tradici-
onalni »Kmečki ohceti«, raz-
stavljal jih je v Portorožu, na
Rogli, na Dobrni, v Mozirskem
gaju, ob obletnici Prodajnega
centra Kovinotehne in še kje.
Lastnik starih prevoznih
sredstev v Intersparu razstav-
lja kočijo, ali drugače rečeno
peruč, iz leta 1922, njen izvor
pa je Gorica pri Celju. Iz leta
1909 je koleselj ali zapravljiv-
ček, ki izvira s Proseniškega.
Na ogled so tudi sani iz leta
1927, ki izvirajo iz Vojnika
lojtrski oz. branjevski vozič
iz leta 1958, ki pa ima izvo
Vitanju. Pridružujeta se ji
tudi koleselj ali zapravljivo
iz leta 1910 iz Šmartnega
Rožni dolini in mlekarska d
iz leta 1929, njen izvor pa j
Šmartnem pri Ljubljani. (
prav se po leksikonu imeni
mlekarska ciza, je bila naS
njena tudi za prevoz solate.
Zgodovina teh starin na 1|
lesih je zelo zanimiva. SaniJ
ljudje včasih uporabljali ^
za prevoz bolnikov v bolniš
co, s kočijami so se vozil
cerkev ali pa je hlapec m«
peljati gospodarja v gostil
za kar pa je bila namenj«
kočija za dva potnika.
DAMJANA SEl
Foto: SHEB
St. 5.-1. februar 1996